Mo
Pofitnln^ plačana v gotovini.
Io
Leto XIV., štev. 181
Upravnistvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon St 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.241.
«•1V j jj,
km,..

Ljubljana, sobota S« avgusta 1933
Cena 2.— Din
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon št. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. *"iribor. Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440.
Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
po tarifu.
— Oglasi
Mariborski teden
Kar mislimo povedati v nastopnih vrsticah, naj ne bo reklama za vrsto prireditev, ki bo letos v drugič zbrala ob naši severni meji številne posetnike. »Mariborski teden« zasluži po našem mnenju drugačno sodbo kakor običajna lokalna ali regionalno poučna in propagandna ustanova; z ozirom na čas in razmere, v katerih je bil zasnovan in lansko leto prvič izveden, je vreden razmišljanja z višjih vidikov; je vesel pojav življenjske afirmacije, volje in poguma za samopomoč, in dokaz, da se da tudi v času krize in splošne depresije doseči poživljenje z lastnimi silami in brez pomoči od zunaj. Iniciativa, ki je rodila »Mariborski teden«, kaže pot, po kateri je mogoče priti preko mrtve točke, in v tem leži njegov moralni pomen.
Od prevrata sem Maribor še ni našel pravega ravnovesja in ustaljenosti. Kdor pozna zgodovino našega obmejnega mesta, se temu ne bo mogel čuditi, kajti z vstopom v svobodno narodno državo so nastale za mesto spremembe, ki jih nik-do ni mogel prav pričakovati, in zato važna doba ni našla one pripravljenosti, ki bi bila omogočila prehod iz starega v novi čas brez pretresljajev socialnega in gospodarskega značaja.
V	staroavstrijski dobi je bil Maribor majhno pokrajinsko mesto in gospodarsko središče ne posebno velikega kmečkega okoliša. Ko je postalo mesto križišče dveh važnih železniških zvez, je v gospodarskem oziru dobilo nekaj več pomena, ali pravega razvoja ni bilo na nobenem polju. Prevelika bližina Gradca, takratnega deželnega glavnega mesta, ni dopustila večjega razmaha. Gradec je pritegnil nase zelo razsežno podeželje, Maribor sam pa ni imel pravega zaledja, marveč je bil z okolico vred sam le nekako zaledje Gradca. Bil je pač tržišče za deželne pridelke in je posredoval s svojo trgovino kritje potreb kmečkega prebivalstva, mnogo večjega pomena pa ni imel. Temu primerno je bilo tudi počasno naraščanja prebivalstva, kljub usodni prirodni legi. Še manj je naselbina v veliki meri iz tujine izhajajočih meščanov prišla v poštev kot duševno in kulturno središče.
Prvi večji razmah je prinesla Maribora škofijska stolica, ki se je preselila semkaj iz koroškeg-a Št. Andraža. Prav značilno je, da se ob pripravljanju preosnove lavantinske škofije ni mislilo v prvi vrsti na Maribor, marveč sta bila najprej v kombinaciji Ptuj in celo Slovenska Bistrica. Slomšek, ki se je končno odločil za Maribor kot svoj sedež, je eden prvih pospeševateljev poznejšega ugodnega razvoja in pravi dobrotnik mesta.
V	političnem oziru sam na sebi Maribor v starejših dobah ni mnogo pomenil in da je igral v zgodovini našega preporoda važno vlogo, je popisovati bolj srečnemu slučaju, da je baš takrat v mestu živelo in delovalo več mladih nacionalnih idealistov, kakor pa splošnim predpogojem, kajti tudi v okolici so bila tla za novo politično in narodno gibanje zelo trda.
V	sedemdesetih letih je bil Maribor v svoji večini slovensko mesto. Iz cerkva-ne statistike vemo, da sta bili izmed t~eh župnij, v katere je bil razdeljen, obe predmestni pretežno slovenski, mesr.na župnija pa je imela pol nemški, pol slovenski značaj, kar se je razodevalo tudi v bogoslužju, v katerem je kljub pripadnosti k nemški graški škofiji že pred Slomškovim prihodom prevladoval slovenski jezik. Pozneje pa se je moralo slovenstvo vedno bolj umikati in vsled rastočega nemškega pritiska se ni moglo razviti slovensko meščanstvo. Staro slovensko prebivalstvo pa je zapadalo nemškemu vplivu in celo asimilaciji.
S prevratom je prišla nenadna ogromna sprememba. Gradec ie bil v inozemstvu in kot konkurent Mariboru ni prihajal več v poštev. Maribor je nostal najvažnejša obmejna točka, središče velikega zaledja in sedež visokih uradov. Pričakovanja in nade, ki so se stavljale na bodoči razvoj, so bile velike in so rodile visoko leteče načrte. Ustanavljala so se trgovska in druga gospodarska podjetja, industrijski obrati so rasli iz tal, prihajale so banke. Skratka: izgledalo je, d,a leži zlato na ulicah in le čaka na ljudi, da ea poberejo. Leta visoke konjunkture so tudi — vsaj za trenutek — opravičevala splošne nade in dajala podjetnosti vedno novo pobudo. Ni moglo seveda izostati, da je v prvem poprevratnem vrvenju prišlo v obnovljeno življenje tudi mnogo nesolidnega.
Pa tudi če se ne oziramo na neizogibne nezdrave pojave, se je vendar izkazalo. da ie novi razvoj mesta zasnovan na preveliko, da so se ugodnosti novih gospodarskih in socialnih predpogojev precenjevale. Zato je umevno, da je razočaranje. ki so ga prinesle realne^ razmere ustaljenja, učinkovalo v Mariboru bolj denrimirujoče kakor drugod, kjer ni bilo toMko nesorazmernih upov in pričakovanj.
Poleg splošnih posledic gospodarskega vpadanja je zadel Maribor še posebej udarec za udarcem. Centralni uradi
Borba za Avstrijo
Usodne posledice povojne klerikalne politike v Avstriji - Prodiranje hitlerizma na podeželju - V jeseni bo prišlo do odločitve
Dunaj, 4. avgusta d. Borba, ki se vrši
že skoraj pol leta med klerikalno diktaturo dr. Dollfussa in narodnim socializmom, je imela doslej bolj značaj notranjepolitične zadeve. Odlkar pa je prišlo med hitler-jevskim aarodnim socializmom in avstrijskim režimom do očitnega preloma, dobiva ta politična borba vedno bolj mednaroden značaj. Zaradi tega posvečajo v med_ narodnih krogih veliko pozornost razvoju dogodkov v Avstriji sami. Danes je že skoraj jasno, da spora, ki je nastal med Doll-fussovim' režimom v Avstriji in narodno socialističnim režimom v Nemčiji ne bo rešila nobena intervencija velesil, marveč da je izid te borbe odvisen le od razvoja dogodkov v Avstriji saimi.
Kako sodijo o položaju v Avstriji
mednarodni politični in diplomatski krogi, je razviduo iz naslednjih informacij, ki jih je dobil vaš dopisnik od dobrega poznavalca prilik v Avstriji. Iz avstrijskega tiska si že davno ni mogoče več ustvariti prave slike o položaju, ker je ves avstrijski tisk strogo uniformiran In sune pisati samo to, kar je režimu v korist. Saj je znano, da so stavljeni pod brezobzirno cenzuro celo taki listi, ki so desetletja lojalmo podpirali krščansko-socialni režim.
Politični prevrat v Nemčiji je zatekel Aivstrijo, zlasti pa avstrijsko provinco,
v docela drugačnem razpoloženju
kakor bi si ga želel sedanji avstrijski režim. Krščanski socialci, velenemci tn laadbunidovci, ki tudi sedaj vzdržujejo Dolilfussovo diktaturo, so skoro celih 10 let vzgajali množice za dosego »Anschlussa«. Skoro vseh deset let je krščansko socialni režim prav tako proglašal borbo proti marksizmu in proti Židom za svoj program. Ko se je sedaj naenkrat pojavil narodni socializem z istim programom, ki pa je bil izpopolnjen še z družitvijo vseh Nemcev v mogočno tretje carstvo, je avstrijska provinca z mnogo večjimi simpatijami sprejela ta program, kakor pa je sedanjim avstrijskim režimovcem drago in ljubo. Spričo tesnih in prisrčnih stikov, ki so vse do zadnjega vladali med Avstrijo in Nemčijo, se zaradi tega ni prav nič čuditi, da je narodni socializem, ki je imel v sebi vse kali politične ideologije, v kateri je bila vvagojena avstrijska provinca, zelo naglo zajel široke mase. Lahko se reče, da je narodni socializem takorenoč v poletu osvojil vso avstrijsko provinco, zlasti potem, ko je dobil vso oblast in moč v Nemčiji. Narodni socializem je znal organizirati celo najbolj osamljene hribovske vasi, kjer poprej nikdar ni bilo nobene strankarsko politične organizacije.
Ko je bilo to doseženo, je prišel radikalni preokret v politiki starih avstrijskih strank. Socialna demokracija se je spričo hitlerjevega režima iz razumljivih razlogov odrekla jAm&ohlussu«:, dočim je kr_ ščanske socialce preokret v Nemčiji, ki je pomenil likvidacijo klerikalizana, naravnost zgrozil. Krščansko socialna stranka je s polnimi jadri krenila
nazaj v staroavstrijsko tradicijo
ln skuša z vsemi sredstvi obnoviti staro-avstrij®ko patriotično fronto. Priznati je treba, da se je dr. Dollfus z mnogo korajže lotil tega težavnega posla. Toda njegovo delo je nad vse težko. 15 let se je poprej, pridigalo, da je rešitev Avstrije edino v zedinjenju z Nemčijo in da je največje zlo za Avstrijo, ker jo silijo, da ostane samostojna, čeravno za to ni sposobna. V trenutku pa, ko je to prepričanje prodrlo že do zadnje gorske vasi, pa so ravno isti ljudje pričeli propagirati nekaj baš nasprotnega in se zavzemati za ohranitev >ogrožene< samostojnosti. Avstrije.
Tragedija sedanjega režima
v Avstriji je baš v tem da ga teptajo prav isti argumenti, s katerimi so njegovi politiki 15 let gradili politično življenje Avstrije. Dollfnssov režim dosedaj ni mogel postaviti niti ene velike ideje, ki bi ogrela široke nepolitične mase.
Tudi razpust in prepoved narodno socialistične stranke v Avstriji ni rodila pri-
čakovanega uspeha. Na dunajskih ulicah so sicer izginile hitlerjevske uniforme, toda kdor stopi malo z Dunaja v provinco, bo presenečen nad dejstvom, da je
vsa provinca slej ko prej v znaku kljukastega križa
Oblasti so brez moči proti vehementni in izzivajoči hitlerjevski propagandi, ki se vrši po vsej državi. Celo na živinskih sejmih se pojavljajo krave in voli z vžga<iim znakom narod,nih socialistov. Na.jfcolj nedostopne skale v planinah so poslikan" s hitlerjevskim simbolom. Vse kazni, ki ;;h v izvrševanju vladnih ukrepov izrekajo sodišča in policijske oblasti, ne morejo (zaustaviti tega pokreta. Značilno je, da so med temi »veleizdajalci«, kakor se -5 ponosom sami nazivajo, ne samo omlad'riCi, marveč tudi solidni trgovci, tovarnarji, obrtniki in kmetje, pa celo številni bivši avstro-ogrski oficirji, ki kažejo kaj malo smisla za stare avstrijske tradicije. V avstrijski vojski se vrši slej ko prej živahna propaganda, čeprav vojaška sodisča
dan za dnem odpuščajo številne oficirje, podoficirje in vojake ki se pokažejo za pristaše Adolfa Hitlerja. V vsej Avstriji vlada
trenutno relativno zatišje
izvzemši manjše incidente. oTda napačno je misliti, da bo tako ostalo. Avstrijski narodno-socialistični pokret ima moč.n<* moralno oporo v Nemčiji, od koder se dela zanj propaganda z letali, po radiju, z letaki in kurirji in stalno podpihuje mrž_ nja proti sedanjemu >nenemškemu« avstrijskemu režimu. Avstrijska vlada si skrbno prizadeva, da ohrani v svojih re-presalijah proti narodnemu socializmu legalno formo. V vladi je močno krilo, ki si želi odkrite diktature, toda z ozirom na razpoloven ie, ki vladn i>r izvršnih ore*-nih" se Dollfuss temu za enkrat še upira Hitlerjevci med tem javno groze, da bodo na jesen znova započeli svojo akcijo, toda v mnogo širšem obsegu, kakor doslej Bati se je treba, da bo notranja bori a zavzela še ostrejše oblike in se rasvin v pravo državljansko vojno.
Odkritje Hitlerjeve
ekspoziture na Dunaju
Tajno vodstvo narodnih socialistov za Avstrijo se je skrivalo za nedolžnim društvom za kulturno sodelovanje
Dunaj. 4. avgusta, g. Včeraj pozno ponoči je policija odkrila tajni narodno - socialistični akcijski komite, ki je pod imenom Društva za kulturno sodelovanje z vzhodno in južno Evropo izdajal tudi korespondenco »Vzhodnoevropski tiskovni urad« t»r imel svoj sedež v neki hiši v notranjem mostu V tej organizaciji so bili večinoma ljudje iz intelektualnih krogov. Njihov vodja je bil specialist za zobno kirurgu-?, dr. Herbet Schneider, pri katerem je la komite imel svoje prostore. Trdi se, da ie bil Schneider z vodstvom narodno - socialistih ne stranke zlasti na Danaju nezadovoljen, ker je po njegovem mnenju popolnoma odpovedalo. Nameraval je prevzeti vodstvo dunajskega okrožja. Med njegovimi mnogoštevilnimi sotrudniki sta bila tudi včeraj aretirani odvetnik dr. Wachter in njegov asistent dr. Dietz. Dr. Schneider in dr Dietz imata svoja brata v Nemčiji. Dr. Schneiderjev brat je deloval v zunanjepolitičnem uradu berlinskega vodstva narodno-socialistične stranke. Poleg teh treh so bile aretirane še druge osebe, skupno 25, med njimi tudi šef - korespondent berlinske založbe »Scherl«, Kristijan Schepky in ber linski poročevalec »Miinchner Zeitung« Ko nig. Aretiran je bil tudi dunajski novinar Egon Kott. Danes opoldne ie bil aretiran avstrijski poročevalec berlinskega '.ista »Germania« Viljem Riedel ter takoj obsojen na policiieko kazen 14 dni zapora. Vsi imenovani so v zadnjem časj objavili v svojih lisitih članke, v katerih so ostro napadali avstrijsko vlado. Riedel je avstrijski državljan-
V zvezi z odkritjem imenovanega urada narodnih socialistov se govori, da je s temi aretacijami prijeto vrhovno vodstvo narodnih socialistov v Avstriji, ki ga je očividno postavilo vodstvo iz Nemčije. Dr. Wachter in dr. Schneider sta imela očividno nalogo, da nadomestita bivše voditelje narodnih socialistov v Avstriji. Po zanesljivih vesteh so bili namreč preišnji voditelji odstranjeni. Frauenfeld, dr. Riehl, Suchemvirth in Brandl. čijih novi list je bil včeraj zaplenjen, očividno ne predstavljajo več vodstva avstrijskih narodnih socialistov, temveč samo kliko. Na ta način se pripisuje akciji dunajske policije posebna važnost.
Nemški protest na Dunaju
Dunaj, 4. avgusta. AA. Nemško poslaništvo je protestiralo zoper aretacijo dveh nemških novinarjev, obtoženih tajne udeležbe in delovanja v prepovedani avstrijski hit-
lerjevski« tranki. Mislijo, da sta bila aretirana novinarja v zvezi s tajnimi centri, ki jih je policija ravno te dni odkrila-
Nemške represalije
Berlin- 4. avgusta, g. Sinoči je bil kot represalija za aretacijo dveh nemških mornarjev na Dunaju aretiran šef korespondence »Neue Freie Presse« v Berlinu, dr. Paul Goldmann. Doznava se, da je bilo tudi več drugih avstrijskih novinarjev v Nemčiji aretiranih in izgnanih. Dr. Goldmann je pojutrišnjem nameraval nastopiti svoj dopust.
Dollfussova »rjava knjiga"
Dunaj. 4. avgusta. AA. Korbiro poroča: Po poročilu poluradne »Politične korespondence«, je avstrijska »Rjava knjiga« o^ delovanj j hitlerjevske stranke že zaključena.
so se izselili drug za drugim, osebnim redukcijam je sledilo zmanjšanje pritoka od zunaj, promet je upadal in končno so težave mednarodnega prometa reducirale ugodnosti, ki jih je prej obetala bližina meje.
V takem stanju je zatekla Maribor ostra splošna gospodarska kriza in ni čuda, da je bilo malodušje veliko. Težka mora je ležala na javnem in zasebnem življenju in vedno manj je bilo videti poguma in zdrave podjetnosti. Nevšeč-ne politične razmere so storile svoje, he-terogenost novega mariborskega prebivalstva tudi ni bila brez učinka in depresija na družabnem in socialnem polju je bila še večja.
Na srečo pa so bili tu še pogumni in iniciativni možje, ki so skušali dvigniti splošno neugodno razpoloženje. Ena izmed akcij, ki so imele prinesti novo oživljenje, je bila zasnova »Mariborskega tedna«. Mnogi so majali z glavo, ko sta lansko leto mariborski župan in podžupan stopila pred javnost z načrtom slavnostnih dni, ki naj bi poživili splošno mrtvilo, zbrali v mestu tisoče iz bližnjih in daljnih krajev, ter na ta način dali mariborskemu gospodarskemu in
družabnemu življenju nekaj gmotnega, pa tudi duševnega razmaha. Toda pokazalo se je, da odločnost in iniciativa vplivata vedno plodonosno. Prvi poskus se je obnesel — ni bilo sicer prekomernih senzacij ali fantastičnega pretakanja zlata in srebra, bilo pa je vendar nekaj novega, kar je dajalo pogum in preganjalo resignacijo. Bil je dokaz, da gre, če se hoče.
Večji od materialne koristi je bil moralni učinek, ki ga ne more zanikati niti največji skeptik. Ne da sa tajiti, da dvignjeno razpoloženje ni več upadlo na prejšnjo stopnjo in celo oni dvomljivci, ki vse bolje vedo, so aplavdirali, ko se je enkratni uspeli poskus razvil v stalno institucijo.
Letos se znova oblači Maribor v slavnostno obleko in se bo predstavil svojim obiskovalcem vredno in dostojno. Pokazal bo, da je kljub neizogibnim razočaranjem neurejenih let postal v svobodni državi važno in pomembno gospodarsko in kulturno središče velike pokrajine. Podčrtal bo svojo važnost in svoj pomen kot žarišče naše severne meje, kot trdnjava jugoslovenstva tik ob vratih v inozemski svet.
Hitlerjevska sterilizacija in Vatikan
Berlin, 4. avgusta, d. Zakon o sterilizaciji, ki ga je izdala hitlerjevska vlada pod pretvezo, da hoče s preprečenjem nasledstva dedno obremenjenih očistiti in izboljšati nemško raso, je naletel na hud odpor v cerkvenih krogih. Nemški katoliški škofje so imeli o tem posebno konferenco, na kateri so sklenili vložiti pri vladi oster protest. Tudi vatikansko glasilo »Osserva-torre Romane« označuje nemški sterilizacijski zakon kot protikrščanski in ga ostro obsoja. List pravi, da nima nihče pravice, niti država ne, urejati razmnoževanje človeštva; katoliška cerkev priznava samo vzdržnost. Zato napoveduje »Osservator-re Romano« najostrejši boj proti temu ukrepu; boj se mu zdi tem bolj potreben, ker se tudi že v drugih državah pojavljajo slične težnje, kakor na primer na Madžarskem, kjer je že vložen sličen zakonski predlog.
Sterilizacijski zakon je postal torej velik kamen spodtike po sklenitvi konkordata med Vatikanom in Nemčijo. Vprašanje je le, ali bo imel ugovor nemških škofov in protest Vatikana uspeh. Konkordat sam o zakonodaji ničesar ne določa in tako ima Hitlerjev režim v tem pogledu svobodne roke.
Lobe interniran
Berlin, 4. avgusta. AA. Wolff poroča iz Vratislave: Bivšega predsednika nemškega rajhstaga Loebeja so oblasti ob prihodu iz Berlina spravile v koncentracijsko ta-brišče, prav tako tudi ženo bivšega vrhovnega predsednika Slezije, ker je baje širila lažnive vesti o koncentracijskem taborišču, kjer se že nahaja njen mož.
Japonski dumping v Avstraliji
London, 4. avgusta. AA. Jamomska industrijska konkurenca v Avstraliji postaja čedalje hujša. Mnogo japonskih izdelkov se v Avstraliji prodaja po izredno nizkih cenah, da, celo nižjih od produkcijskih stroškov avstralskih, angleških in ameriških izdelkov iste kakovosti. Japonsko blago je domala za 40 odst. cenejše od domačega, čeprav je vlada znatno zvišala carino nanj. Avstralska vlada posveča tej konkurenci živahno pozornost, vendar ne ve, kaj naj ukrene. Težko ji je namreč še bolj zvišati carino na uvoz japonskega blaga, ker je Japonska drugi največji ku-pec' avstralske volne in nekaj časa sem tudi pomemben kupec avstralskega žita.
Kratek proces v Turčiji
Ankara, 4. avgusta s. 35 banditov, ki so jih eskortirali v ječo, je skušalo pobegniti ter so napadli orožnike, ki pa so začeli streljati ter ubili vse bandite.
I* dokumentov, ki so v njej objavljeni, se vidi, kako sistematično in defetistično je bilo rovarjenje nacijonalnih socialistov v Avstriji in kako so jih pri tem podpirali nemški uradni krogi. Poročilo na koncu pravi, da je z ukrepi, ki jih je izdala avstrijska vlada, popolnoma zajamčena varnost države in posameznikov in da se sme smatrati poskus hitlerjevcev, da izzovejo političen preobrat v Avstriji in da prepričajo inozemstvo o hitlerjevskem značaju Avstrije, za izjalovljen.
Hitler snuje avstrijske napadalne oddelke
Dunaj, 4. avgusta. AA. Solnograšk - oblasti so zasegle pri več beguncih listine, ki dokazujejo, da obstoji na Bavarskem »avstrijska sekcija« hitierjevskih napadalnih oddelkov, ki ima nalogo nabirati člane na avstrijskih tleh in jih skrivaj spravljati čez mejo na Bavarsko. Policija je aretirala pet takih »rekrutov« v trenjtku, ko so ravno hoteli iti čez mejo.
Okrog demarše velesil v Berlinu
London, 4. avgusta, g. Izmenjava misli med angleškim, francoskim in italijanskim zunanjim ministrom zaradi skupne demarše v Berlinu glede avstrijskih incidentov traja dalie. Kakor pravi »Morgningpost«, izhaja iniciativa za to demaršo iz Londona. Do sedaj pa še ni nobenega končno-vetljavnega sktepa. Pogajanja med vladami treh veleisil se tičejo v prvi vrsti poletov nemških letal nad avstrijskim ozemljem, dalje propagande proti Dollrussovi vladti in brezžične kanupande nemških oddajnih postaj proti Avstriji. Damarša se bo izvršila ne samo na podlagi pakta četverice, temveč bodo imenovane vlade opozorile nemško vlado tudi na člen 8fl. ■versaitleske mirovne pogodbe. Angleški listi priporočajo vladi veliko obzirnost in previdnost. Pravijo, da se Italija gotovo ne bo zi'epa dala pregovoriti za kak nastop proti Hitlerju. Po mnenju nekaterih ilistov bi bilo celo bolie. da bi se skupna demarša v Berlinu opustila in poverila iMussolinitju misija, naj vpliva na Hitlerja, da opusti v bodoče take akcije proti av-BtriisSki neodvisnosti.
» BerBn, 4. avgusta. A A. Nemški listi ogorčeno pišeno o demarši velesili glede a v s tr« sko-nemšik e g a spora. Tako pravi ^Frankfurter Zeitung« med drugim: Av-istriisko-nemšfki odmošaii niiso nobetia mednarodna zadeva. Ce pošljejo velesile v tej stvari v Benliin kakšno noto, bodo položaj samo poslabšale, namestu da bi ga popravile.
Mušanov o sofijskih pose tih
Sofija, 4. avgusta, g. V razgovoru z novinarji je ministrski predsednik Mušanov izjavil, da bosta turški ministrski predsednik Izmet-paša in turški zunanji minister Tevfik Ruždi-bej koncem septembra prispela v Sofijo. Ob priliki proslave turške republike bo bolgarska delegacija odpotovala v Ankaro. Mogoče je, da bo tudi on potoval v turško prestolnico. Kar se tiče potovanja Titulesca v Sofijo, njegov termin še ni določen, vendar pa je Titulescov poset zelo verjeten. Končno je ministrski predsednik govoril o govoricah glede njegovega nameravanega potovanja v Atene ter je izjavil, da tako potovanje ne bi bilo nič izrednega. On sam je pristaš osebnih kontaktov. Ministrski predsednik je še pripomnil, da računajo z udeležbo Her-riota pri kongresu radikalnih strank, ki se prične 12. t. m. v Sofiji.
Zadušeni nemiri v Strasbourgu
Strasbourg, 4. avgusta AA. Po zelo De-mimi noči se je davi v mesto vrnil mir. Stavikujoči so izzvali ponoči več incidentov. Stavko so eačeli stavbni delavci, ker jim niso hoteli zvišati plač. Podjetniki so delavske zahteve odklonili z motivacijo, da so mezde v Strasbourgu že edaj višje, kakor v drugih francoskih krajih. Pozneje so se stavkujočim pridružili še drugi delavci, tako da je bilo včeraj okoli 15.000 delavcev v stavki. Zaradi agitacije ekstre-mistov so se manifestacije izrodile v incidente, tako da so delavci postavljali celo barikade. Štirje stražniki so bili ranjeni. Davi so oblasti prepovedale shajanje pod milim nebom in tudi v zaprtih prostorih, da se ohrani red. Policija je izvršila mnogo aretacij. Med aretiranimi demonstranti sta tudi dva Nemca, pri katerih so našli revolverje.
Balbov povratek zopet odgoden
Rim, 4. avgusta. AA. Potrjuje se vest, da je Balbo opustil načrt o povratiu v Evropo čez severni Atlantik in čez Irsko Agencija Štefani je o tem izdala poročilo, v katerem pravi: Vodja letalske eskadiv general BaBbo, je določil za odhod 4. avgust ker je dobil ugodna poročiia s do-mors-kih ln kopnih vremenskih opazovalnic. Toda opazovalnica v Valentiji na Irskem je sporočila, da so tam nizke megle, in je zato odsvetovala pristanek na tamkajšnjem vodnem pristajališču Po nient sodbi bodo megle ostale še več dni. Zato Je poveljnik eskadre prosil meteorološka opazovalnice na morju, naj proučujejo vremenske razmere na črti Azori-Lizborta Balbo sodi, da bo do 9. t. m. ta proga organizirana in da bo mogel okoli 10. t m odleteti.
Ločena od ostalega sveta, zaprta sama v sebe, stremi danes Amerika za svojimi roedoiiimJljivimi cilji, od katerih pričakuje, da jo bodo rešili iz krempljev gospodarskih in socialnih težav. Nujnost reševanja teh problemov je tako velika, da je ameriški narod, znan kot narod skrajnega indivi-duallzma, zavrgel politične metode in dividualizma in se zatekel k novo na stalemu načelu avtoritativnega vodstva, pri katerem eden ukazuje, a dru gi ubogajo. Ce pomislimo, da tvorijo prebivalstvo Zedinjenih držav Amerike po ogromni večini priseljenci, ki so zrastli v bo'?u vseh proti vsem. tako da se je samo krepak, zdrav in brezob ziren lahko obdržal, a slabič .ie pro padel, 5n da je na ta način gledanja na življenje postal del Američanove-ga bistva, tedaj si lahko predstavljamo. kako močan je moral biti gospodarski in socialni potres, da je prive-del do te silne idejne revolucije.
»Možganski trust"
Danes ima tudi Amerika svojega dni-ceja v osebi predsednika Roosevelta. Nanj gledajo množice z neko mistiko, ki s lici že nekdanji verski vdanosti in pričakovanju rešitelja. Neodvisno od narodnih množic in celo od parlamenta, ki ga }e poslal do novega leta na počitnice, izvaia danes ameriški predsednik svoj ogromni eksperiment. Ob strani mu stoji le skupina učenjakov in strokovnjakov, ki si je nadela zveneče ime »možganskega trusita«. Ti razmeroma še mladi ljudje, so prišli skoro vsi s svetovno znane Columbia univerze, v katere seminarjih so se noč in dan bavi.li z najbolj zamotanimi gospodarskimi problemi naše dobe. Tam so proučevali konrunkturno krivuljo doma in v tujini, zbirali so številke in statistike, cenili in tehtali plačilno sposobnost evropskih dolžnikov, zlasti pa analizirali delo in uspehe .znane »Rekonstruction Finance Corporation«, one silne gospodarske ustanove. ki io je ustanovil še bivši predsednik Hoover v svrho obnove nekdanjega blagostanja. Študirali so do podrobnosti položai železnic, poljedelstva. bank in industrije.
Opremljen s temi izkušnjami in ugotovitvami se je ta »možganski trust« preselil po Rooseveltovi zmagi iz znanstvenih laboratorijev kolumbijske univerze v vladne dvorane Bele hiše v \Vashingtonu, da tam svoja teoretična dognanja izvede v praktičnem življenju. Ti ljudje izdelujejo sedaj gospodarske načrte, zakonske osnutke in vse ukrepe, ki* so zadtre tedne tako g'ob oko posegli v ameriško gospodarsko in javno življenje.
Dosedanfi uspehi so le navidezni
Čeprav ameriški eksperiment še daleč ni zakljiučen, je treba na žalost že sedaj ugotoviti, da prvi njegov del ni prinesel uspeha, tudi če se ne oziramo na polom londonske konference, marveč se omejimo le na notranje ameriško polje. Delo teh učenjakov trpi preveč na teoriziranju, ker iih je abstraktni študij predolgo ločil od stvarnosti živega življenja. Ti novi voditelji ameriške gospodarske politike so točno izračunali, kaj je treba narediti, da se obnovi nekdanje blagostanje. Zato so tudi z glasnim bobnanjem, ki ga ie bilo čuti po vsem svetu, napovedali, da bodo sedaj definitivno stabilizirali vse one mnogoštevilne čmitelie. ki tvorijo osnove narodnega blagostanja, in ohranili standard današnjega ameriškega življenja. Kako bodo to naredili. niso povedali. Toda Rooseveltova zahteva za diktatorska pooblastila v finančnih zadevah je bila zgovorna napoved, da namerava nova uprava dolar pritegniti med glavne tvorce tega po>skusa. Kmalu nato je izšel znameniti »Industrial Recovery Act«, zakon o industrijski obnovi države, ki naj bi dosegel na polju proizvodnie isto. kar bi manipulacija z dolarjem dosegla na finančnem polju.
Veter pomladi je zavel v umirajoče ameriško gospodarstvo. Na new-yorški borzi se je posebno pokazal magični vpliv Rooseveltovih optimi-sličnih napovedi. Začele so skakati delnice in druge vrednote. Neurejeno in sunkoma so se dvigali tečaji, tako da jih že nihče več ni mogel pregledati. Vlada kljub vsem svojim finančnim pooblastilom ni mogla obvladati položaja in vodstvo ji je izdrknilo iz rok. Tako so v mesecu maju poskočile vrednote od 20 na 32 milijard dolarjev ljudje so obogateli preko noči kot v času največje konjunkture in že zarjavela kolesa so se zopet zavrtela po razpadajočih tovarnah.
Toda to mrzlično oživljetiie gospodarstva ni bilo osnovano na stvarnosti in resničnih potrebah. Potrošnja se kljub temu obujanju proizvodnje ni povečala. Zopet so se začele koolčiti zaloge blaga daleč preko naročil. Vse to oživljenie se ie izkazalo le za delo in pojav špekulacije, ki ie dolgo časa čakala zopet na ugoden trenutek.
Rooseveltova borba.
z gospodarsko krizo
Orjaški eksperiment stomilijonskega naroda — Nova vera ameriških množic — Diktatura »možganskega trusta" — Prve zmage in prvi porazi
Pariz, 2. avgusta.	Huda reakcj|a
Proti koncu julija je prišel protiuda-rec, hujši kakor so ga pričakovali in napovedovali Rooseveltovi nasprotniki. Zopet je preživljala Amerika one tesnobne dneve borznega poloma kakor jeseni leta 1929 in v nekaj dneh so padle vrednote za 30 do 40, nekatere celo za 50 odstotkov. Panika je prešla tudi na blagovno borzo hi tudi tukaj so začele cene drčati nevzdržno navzdol. Vlada je morala zapreti žitno borzo v Chicagu, da ni propadel še oni majhen del farmarjev na srednjem zapad-u, ki so se doslej rešili pred gospodarskim valjarjem. Preko noči so skopnele prišpekulirane milijarde. Pokazalo se je zopet enkrat, da gospodarstvo ne prenese nasilnih injekcij in da samo papirnati ukrepi ne morejo prinesfi ozdravljenja, ker ie slednje odvisno od nedoumljivih globin našega gospodarskega organizma, čegar taine niso mogli razrešiti niti učenjaki kolumbijske univerze.
Novi industrijski red
Toda Roosevelt se ni dal uplašiti po teh neuspehih, saj bi sicer ne bil oni Roosevelt, ki je samo s silo svoje jeklene energije ozdravil svoje ohromele noge. Še z večjo odločnostjo je sedaj pograbil ameriško gospodarstvo ter mu Dosvetil naravnost v drobovje. Novi industrijski red, ki bo vezal delodajalca in delojemalca po vzgledu korporativnega sistema in pod katerim bo država, kakor pravi voditelj tega pokreta general Jolmson. po vojaško Vodila vso industrijsko proizvodnjo, naj bi zamenjal temelje dosedanjega delavnega sistema, ki ga je ustvarila liberalna gospodarska doba. V njem se polagajo osnove novega ameriškega gospodarskega sistema: delovni čas po tovarnah in pisarnah, ki ne sme presegati pri delavcih 35 in pri uradnikih 40 ur tedensko, prepoved zaposlitve otrok, najmanjša mezda, k? ne sme znašati manj kot 12 dolarjev tedensko. Obenem pa vsebuje tudi določbo, da industrija na podlagi te nove »karte dela« ne sme dvigniti cen proizvodnji.
V znamenju modrega orla
Ta novi delovni zakon je razširjal Roosevelt zadnje dneve julija med vsemi podjetniki Zedinjenih držav in jih
Ipozival, da pristanejo nanj. Zakon Jma
torej obliko nekake pogodbe med podjetnikom in državo. Dobra šestina vseh gospodarskih podjetij in polovica ameriških bank sta že pristali na Roose-veltove predloge ter mu obljubili svojo pomoč in sodelovanje. Vsa ta podjetja so sedaj združena v mogočno organizacijo, katere znak je modri orel, ki nosi v svojih krempljih kolo in sveženj strel, simbole proizvodnje in sile. Ta modri orel je postal zuna nji znak novega pokreta, lahko bi ■rekli nove vere, ter ima enak simboli čen pomen kakor v Nemčiji kljukasti križ in v Italiji liiktorski sveženj. Množice so zopet polne vere in zaupanja ter podpirajo Roosevelitovo akcijo po vseh močeh. Povsod se pojavlja zahteva naj se bojkotirajo podjetja, ki nočejo pod zaščito peroti modrega orla.
Konflikti med industrijo in delavstvom
Čeprav pa je bil ta novi delovni zakon, ki je stopili v veljavo 1. avgusta, sprejet od večine prebivalstva z navdušenjem, je ponekod vendar izzval nezaupanje in celo odpor. Delavstvo po rudniških revirjih Pensilvanije je ■začelo celo stavkati. Obe centralni ameriški delavski organizaciji United Workers of America in American Fe-deration of Labor sicer trdita, da delavcev zaradi stavk ne zadene nobena krivda, in da vsi lojalno sprejemajo Rooseveltove ukrepe, krivce pa da je •treba iskati le v podjetniških vrstah, ki vladne ukrepe in novi delovni statut izrabljajo proti interesom delavstva. To medsebojno nezaupanje delodajalcev in delojemalcev se javlja sploh kot ena najopasnejših zaprek pri uvajanju novega delovnega statuta. Veleindiustrija namreč zahteva, da se na podlagi tega zakona nove delovne pogodbe sklepajo med vodstvom in delavstvom posameznih podjetij, ne pa več kakor doslej, z delavskimi sindikati. Sindikati se seveda upirajo te; zahtevi, saj bi ubila še ono slabo organizacijo, ki jo ima ameriško delavstvo. Tako so novi Rooseveltovi ukrepi zanesli v socialno strukturo Amerike novo zmedo in vrenje, ki bi jih dalj-nja razočaranja mogla še povečati.
Seveda ne moremo oceniti Roose-veltovega dela po teh začetnih uspehih in neuspehih. Amerika je pre-ogromno eksperimentalno polje. da bi ga bilo mogoče v nekaj mesecih že zajeti in obvladati. Zaenkrat je dejstvo le to, da so danes tudi v Ameriki uvideli, da po dosedanjih uredbah ne gre več naprej, in se odločili za radikalno zdravljenje dosedanjega gospodarskega sistema, ki je ravno v Ameriki pognal najhujše izrastke.
Seja mariborskega občinskega sveta
Občinski svet je na snočni sefl razpravljal in sklepal o nekaterih važnih
mestnih zadevah Maribora
Francoska razkritja o nemškem oboroževanju
Francija bo zahtevala preiskavo Društva narodov — Anglija se bo njeni akciji pridružila
Pariz, 4. avgusta. V zvezi z akcijo velesil za zaščito avstrijske neodvisnosti objavljajo danes francoski in angleški listi senzacionalne vesti, po katerih je dobilo francosko zunanje ministrstvo v roke nove dokaze o nemškem oboroževanju. Listi poudarjajo, da bodo velesile pred Društvom narodov dokazale, da nemška vlada krši vers«il!e-sko mirovno pogodbo in skrivaj na debelo izdeluje orožje- Francosko zunanje ministrstvo je več mcsecev zbiralo te podatke, ki so francosko vlado ne samo presenetili, marveč do skrajnosti vznemirili. Francoska vlada je zaradi tesra stopila v zvezo z angleško vlado in predlagala takojšnje korake Dri Društvu narodov. Ne glede na to. kako stališče bo zavzela Anglija, pa bo Francija po informacijah francoskega tiska zahtevala preiskaro notom Društva narodov. Francoska vlada bo obenem predložila neovrž-ne dokaze, po katerih v Nemčiji na debelo izdelujejo tanke, vojna letala in municijo. Francoska vlada je tudi v posesti načrta.
po katerem nameravajo Nemci v najkrajšem časa potrojiti številčno stanje nemške vojske.
London, 4. avgusta. Vprašanje oboorže-vanja Nemčije, s katerim se je britanska vlada zmerom bavila, je postalo posebno aktuaino zaradi najnovejših dveh incidentov: prvič zaradi nemškega predloga Angliji, da bi kupila angleški letalski material, in drugič zaradi solnograške afere. i'rva stvar se je uredila z odklonitvijo dovoljenja izvoza letalskega materijala v Nemčijo, ker je nezdružljivo z duhom in črko pogodb, ki jih je Nemčija sama podpisala. Druga stvar je bila pa predmet razgovorov med Parizom, Rimom in Londonom. Danes se more reči, da je London tako v vprašanju nemškega oboroževanja kakor sploh v vseh vprašanjih za skupno akcijo Francije Velike Britanije in Itali-e, ki jo smatra za zanesljivejšo in učinkovitejšo kakor individualne intervencije.
Novi škof reformatorske cerkve
Subotica, 4. avgusta, n. Ker je reformatorska cerkev kraljevine Jugoslavije pred kratkim dobila novo ustavo, so se v zadnjem času vršile priprave za izvolitev njenega škofa in upravitelja. Cerkvene posle je doslej vodil glavni dekanat v Fe-ketiču V Novem Vrbasu je bil včeraj izvoljen za škofa dekan in župnik v Feke-tiču Aleksander Agošton, za upravnika eprkve pa odvetnik v Puli dr. Henrik Kurz.
Velik gozdni nožar v Dalmaciji
Split, 4. avgusta, n. Iz Orebiča poročalo, da je nastal tam velik gozdni požar. Požar so prihiteli gasit tudi mornarji z angleškega vojnega brodovja. ki je zasidrano v končulskem zalivu Angleški mornarji so bili zelo požrtvovalni. Po petih urah napornega dela se je posrečilo, loka-lizirati požar, ki se je pa dve uri nato začel znova širiti in so se morali vrniti h gašenju. Škoda je izredno velika. Uničen ie skoraj ves gozd, ki je bil pravo okrasi? Orebiču in okolici.
Mesto Korint v plamenih
Atene, 4. avgusta, g. Mesto Korint, ki je že leta 1929 bilo žrtev strašne potresne katastrofe, je sedaj zopet zadela huda elementarna katastrofa. Od davi ob 2. je mesto v plamenih. Kad 400 hiš je že sedaj postalo žrtev požara. Močan veter z morja pospešuje širjenje požara. Vsi gasilci iz Aten in okolice so prišli na pomoč. Grški ministrski predsednik ter več drugih članov vlade je v avtomobilih odpotovalo na kraj nesreče. Zaradi dolgotrajne suše se požar vedno boli širi. Velik del mesta je popolnoma v plamenih, tako da so gasilna dela zelo otežkočena. Več sto oseb je že brez strehe. Mnogo oseb je bilo ranjenih.
Gandhi obsojen na leto	-
Bombav. 4. avgusta g. Gčndhi je bil po kratki sodni raznravi obsojen na leto dni ječe. ker se ni hotel pokoriti povelju vlade. da ostine v Tooni in da se vzdrži vsa-e agitacije.
Polovična vožnja za obiskovalce Mariborskega tedna
Maribor, 4. avgusta.
Nocoj je prispela vest. da bo za obiskovalce Mariborskega tedna predvidoma dovoljena polovična cena za vožnjo na državnih železnicah v času od 5. do 15. avgusta.
Iz oronietne službe
Beograd, 4. avgusta, p. V železniški * službi sta napredovala v višio pologaino skupino prometna uradnika Aloizli Rabič in Aloizii Gregorc. Premeščpni so bili: Ivan Toplikar od strojnega oddelka v Zagrebu k splošnemu oddelku liublianske direkcije. Josip Čeh s strojnega oddelka v ^ubotic5 h knr;ln'c; v Mariboru. Marian Jurjavčir iz M-i^ibora k strojnemu oddel ku v Stibotici. Viktor Orlov z goreniskega kolodvora v L hihitati? b komprciialnemu oddelku generalne železniške direkcije v Beograd in Anton Zvan iz Rogatca v Rogaško Slatino.
Maribor, 4. avgusta.
Nocoj je Imel mariborski občinski svet redno sejo, ki ji je predsedoval župan dr. Lipold. Uvodoma se je župan spomnil smrti upokojenega magistratnega ravnatelja Alojzija Kochlerja, ki je bil prvi slovenski magistratni ravnatelj v Mariboru. Občinski svet se je poklonil manom pokojnega ravnatelja in je zaklical »Slava!«.
Nadalje je župan poročal, da se je ob priliki svojega obiska v Mariboru češkoslovaški pevski zbor »Sestnacka« oglasil pri mestni občini in ji poklonil album in sliko mavzoleja naših junakov, ki so pokopani v Olomucu.
Skrb za deložirance
Župan je zatem prečital več interpelacij. Prva se nanaša na stanovanjske najemnike, ki so jim odpovedana stanovanja. V zadnjih tednih je bilo izvršenih več sodnih deložacij in so bili nekateri deložiranci stisnjeni v barake in vagone v Danjkovi ulici, drugi pa so še vedno pod milim nebom. Ker je na okrožnem sodišču že sedaj zabeleženih do 200 stanovanjskih odpovedi, kaže, da bo jeseni izvršenih najmanj 100 novih deložacij, predvsem zaradi tega, ker najemniki ne morejo plačevati visokih najemnin. V svoji irlterpelaciji predlagajo najemniki, naj župan poroča, kaj namerava ukreniti, da se poskrbi številnim deložirancem potrebna zasilna streha. Župan je odgovoril, da je upravni odbor mariborske mestne občine o tem že večkrat resno razpravljal in ugotovil, da v Mariboru primankuje cenenih stanovanj. Zato se je pričel pogajati s Scherbaumom, da bi se njegov mlin s skladišči vred preuredil v stanovanja, ki bi se poceni oddala deložiranim najemnikom. V zadnjem času so se pogajanja obnovila in so še v teku.
Ena nadaljnjih interpelacij pravi: Vedno vidnejši postaja odpor nacionalne javnosti proti občini zaradi delavcev in nameščencev v mestnih podjetjih, ki v uradnih urah še vedno nemško govore med seboj. Interpelacija predlaga, da se nemudoma uvede preiskava in naj se prouči upravičenost teh pritožb. O rezultatu naj poroča g. župan na prihodnji seji občinskega sveta. Zupan dr. Lipold je izjavil, da je ukrenil vse potrebno in da bo zadeva točno preiskana.
Mestni mladinski dom
Podžupan g. Golouh je podal poročilo o kuratoriju Mestnega mladinskega doma.
Iz ljubljanskega magistratnega gremija
Ljubljana, 4. avgusta.
Danes popoldne je bila seja magistratnega gremija. Na poročilo načelnika mestnega dohodarstvenega urada se je ugodilo naslednjim prošndam: Bukovec Mariji za iziposo je vanje čolnov na levem bregu Ljubljanice ob mostu na P.ru lah pod pogojem, da ne postavi nifcake barake. Dr. Peklo Gašperju se odidajo parcele 332, 314-14, 35.2-18 ob Detelovi ulici y najem za nedo_ ločen čas, dokler občina teh parcel ne bo potrebovala. Mestni tristavl se da v zakup za prihodnje leto černetov travnik ob cesti v Mestni log za letno zakuipnino 3000 Din, Novaku Janezu se da v zakup anestni stradon Robidnica za dobo B let in sicer prvo leto brezplačno, naslednja leta pa po 200 Din. Lokal, ki ga je imela dosedaj trgovka Frida Učak v Kresiji, se odda Dod istimi pogoji trgovcu z manufakturo Jožetu Ravnikarju.
Douava 500 metrov drv za mestne urade se je oddala najnižjemu ponudniku Iv Gartroži iz Zadobrove. Oddaja dobave premoga se odloži do ugotovitve gorilne moči posameznih vrst premoga.
Na poročilo načelmika mestnega gradbenega urada je gremij sklenil: Ob priliki obletnice smrti Adamiča in Lundra namerava občina še letos postaviti spomenik, ki ga je izdelal kipar Peruzzl. Spomenik bo stal na Pogačarjevem trgu, točnejša določitev namestitve pa se prepusti arhitektom. Marmornati kip, ki je izgotovljen, bo stal na visokem kamenitem podstavku, ki pa se mora šele izvršiti. Plaketa obeh narodnih žrtev, ki je tudi že iagotovljjena, se vzida na njun grob na pokopališču.
Okolica stare šišenske cerkve se bo regulirala. Naiprava betonskih stopnic cnkoll cerkve se odtda najnižjemu ponudniku Batelkiu Dominiku za 16.300 Din. Z delom se prične takoj.
še letos se uredi tudi Vodmatskl trg; začasno še ne definitivno, marveč še po sedanjem stanju in sicer tako, da se okoli obstoječih hiš izpeljejo hodniki z robniki, trg splanira in po trgu posadi rasno drevje.
Prošnja Vzajemme zavarovalnice za prevzem trotoarja ob njeni hiši na Masary-kovi cesti se odkloni, ker hodnik ni zgrajen po predpisih in se prosilko pozove, da hodnik obnovi po površini in podlagi 'ter ns>to ponovno prosi za prevzem.
Na poročilo mestnega gradbenopravne-ga referenta so se podelila stavbna dovoljenja: Prelovšek ELzi za gradnjo dvonadstropne hiše ob ustju Poljanske ceste po načrtih prof. Plečnika in novi že odobreni regulaciji Banu Borisu, dentistu za trinadstropno hišo ob Tyrševi cesti. Glas. beni Matici za nadzidek nadstropja v Gosposki ulici, salezijanskemu zavodu na Rakovniku za prizidek, misijonarjem 3V. Vincencija Pavlanskega za povišek in adaptacijo dvoriščnega poslopja na Taboru, Ivančiču Avgustu za vilo na vogalu Mencingerjeve in Rezija,nske ulice. Maček Heleni za dvonadstropno hišo na doseda-niem igrišču športnega kluba Ilirije ob projektirani Gubčevi ulici. Poleg teh gradbenih dovoljenj se je izdalo še večje število manjših za razne prezidave, ograje, dvoriščna poslopja, prizidke in hišne kana-lizacije. d-vema pa se je določila kazen 100. odnosno 500 Din, ker so zidali brez gradbenega dovoljenja.
Uporabna dovoljenja so se poleg drugim dovolila Toinažiču Smilu za štirinadstropno hišo v Gregorčičevi ulici, Ciuhi Josipu za trinadstropno bišo ravnotam, Zalaznik Tereziji za petnadstropno hišo ob Gajevi ulici, tvrd-kl Dukič io drug za objekta VII in VKI ob Puharjevi ulici ter Pokojninskemu fondu TPD za sedemrnadstropne zgradbo ob Gledališki ulici.
E
Kuratorij ugotavlja, da je delovanje naravnost vzorno. V domu je 99 otrok, ki so vsi prav lepo in dobro preskrbljeni. Prav tako vzorno je tudi gospodarstvo mladinskega doma. Kuratorij je prihranil lep znesek 49.000 Din, ne da bi bili kaj rikrajšani otroci. Zato prosi občino, naj i se iz teh prihrankov uredilo v Ljudskem vrtu otroško igrišče, kjer naj se nameste klopi in mizice.
Nadalje je g. podžupan podal poročilo
o delovanju pomožne akcije, ki je ▼ pretekli zimi lepo uspela ter je bila boljša kakor v drugih mestih. Zato gre zahvala vsemu prebivalstvu Maribora.
Občinski svetnik Ošlag je predlagal, naj bi se mestna občina spomnila stradajočih v rudarskih revirjih. Župan je predlog sprejel, o njem pa bo razpravljal upravni odbor.
Gradbene ln finančne zadeve
Po poročilu obč. svet. Tumpeja Je občinski svet ugodil prošnji kinopodjetnika Valjaka in mu dovolil podreti znani Stre-harjev stolp, kjer bo zgradil trinadstropno hišo. Glede fasade bo odločal mestni občinski svet. Sprejet je bil predlog gradbenega odseka z& gradnjo novih cest na periferiji, za katere morajo tudi hišni posestniki prispevati. Na ta način bo preprečeno, da ne bodo na periferiji hišni posestniki zidali tako raztreseno in »e bolj držali strnjenih kompleksov. Izvede se kanalizacija poti na Kalvarijo, za kar bo občina prispevala 23.000 Din na račun pomožne akcije.
Z« finančni odsek je poročal obft. rret Sabotv. Občinski svet je sprejel predlog, da se bo odslej naprej pobirala občinska trošarina na vino in mošt tudi pri mali prodaji od 10 do 50 1. Pregled letnih zaključkov električnega podjetja in mestne plinarne za lansko leto je občinski svet poveril občinskima svetnikoma dr. Miiller-ju in Tumpeju. Nadalje je občinski svet ugodno rešil prošnio zadruge gostilničarjev za ukinitev koncertne takse veljavno od 1. julija, toda pod pogojem, da morajo kavarnarji in gostilničarji zaposliti za koncerte izključno samo domače godbenike. Nadalje je občinski svet razpravljal o adaptaciji banovinskega dečjega doma v Strossmajerjevi ulici, kjer se bo polagoma uredil centralni banovinski dečji dom za vso dravsko banovino.
Javni seji je sledila tajna.
Ljubljana dobi novo realno gimnazijo
Beograd, 4. avgusta p. Z ukazom Nj. Vel. kralja se na predlog prosvetnega ministra otvori jo: v Ljubljani popolna III. realna gimnazija, v Banji Luki nepopolna ženska realna gimnazija, v Subotici se nepopolna spremeni v popolno realno gimnazijo, v Beogradu se otvori IV. ženska realna gimnazija. Enako se ofvorita popolni ženski realni gimnaziji tudi v Nišu in Skup-
Dinko Simunovič umrl
Zagreb, 4. 'avgusta, n- V minuli no& Jo umrl na svojem stanovanju p^oelovendki književnik Dinko Simunovič. Književni krogi so ga smatrali za enega naših najboljših pripovednikov. Simunovič je dolgo bolehal za tuberkulozo. V pretekli zimi 80 priredili zanj akcijo in izdali v prekrasni opremi njegovega >Alkar;ja«. Dinko Simunovič «<• je rodi] 1873. 1. v Kninu v Dalmaciji. V Splitu j a bil profesor obrtne šole. Ko je zaključil svojo pedaeoško karijero, se je preselil v Zagreb. Izdal je nekaj romanov in sodeloval pri raznih listih z veiikim iep<«-hoin.
Poljski akademiki v naših krajih
Ljubljana, 4. avgusta
Davi se je preko Dunaja pripeljalo v Ljubljano 26 visokošolk in 13 akademikov s Poljskega, ki prirede večjo poučno ekskurzijo po naši državi, da navežejo ožje stike z bratskim narodom in spoznajo nie-gove običaje. Poljaki so bili prav prisrčno sprejeti. Dopoldne so si ogledali mesto in znamenitosti ter se tudi poklonili spominu Prešerna, ki so mu k vznožju spomenika položili krasen venec.
Opoldne jim je priredilo »Društvo prijateljev poljskega naroda« v zvezi s »Polj-sko-jugoslovenskim akademskim klubom« banket v Slamičevi restavraciji, kjer so se zbrali tudi odlični predstavniki naše javnosti. Najprej jih je pozdravil predsednik Društva prijateljev poljskega naroda dr. Mole, želeč, da bi se v naši sredi kar najboljše počutili. V imenu univerze je govoril prof. inž. Osana, nato pa še drugi govorniki. Za vrsto napitnic in za prr srčni sprejem se je zahvalil tajnik akademske lige za mednarodno zbližanje gospod Marjan Artenski iz Varšave.
Po banketu so se gostje odpeljali z avtobusom na Bled, kamor so prispeli okrog 15. ure. Tudi na Bledu so bili prisrčno sprejeti. Odpeljali so se v hotel »Petran«. nato pa s čolni na otok in odtod v grajsko kopel. Kopanje v toplem jezeru jih je osvežilo in tako navdušilo, da bi najrajši ostali na Bledu, ki ie na nje napravil nepozaben vtis. Zvečer so se vrnili v Ljubljano in so pri »Slamiču« večerjali, opolnoči so se pa odpeljali v Zagreb.
Napredovanie
Beograd, 4. avgusta, p. V višjo položaj-no skupino je napredoval sreski podna-čelnik v Murski Soboti g. Otmar Skale.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za danes:
Večinoma oblačno, ponekod nekoliko bolj vedro, topleie. — Situacija včerajšnjega dne: Naša država ee nahaja še vedno na meji med visokim in nizkim pritiskom. Nad Zapadno Evropo prevladuje anticiklon, nad vzhodno relativno nižji pritisk. Pritisk je v naši državi v splošnem padel za 0-1 do t mm, le v nekaterih severnih krajih je neznatno narasel. Temperature so narasle za 1 do 5 stopinj.
Dunajska vremenska napoved za soboto Večinoma jasno, zmerno toplo. Splošni vremenski izgledi: temperatjra bo najbrž padla.
Maši kraji in ljudje
Slavje v spomin dr. Ivana Oražna
Sokolsko društvo v Kostanjevici, malem, idiličnem mestu v objemu zelene Krke, v kraju, kjer se je rodil naš prvi jugoslovenski sokolski starosta br. dr. Ivan Ora-žen, je sklenilo, da proslavi 251etnico svojega obstoja najdostojnejše, če se oddolži 6pominu velikega pokojnika s tem, da mu na njegovi rojstni hiši vzida spominsko ploščo kot znak hvaležnosti njegovemu delu in v opomin bodočim generacijam, da ga posnemajo v njegovi požrtvovalnosti in neustrašeni borbi za napredek sokolske ideje. Odveč bi bilo poudarjati njegovo zasluge za Sokolstvo in narod, ker so iste splošno znane. Da pa bo ta proslava čim veličastnejša, bo združena z okrožnim zle-tom, ki se bo vršil jutrišnjo nedeljo. Slav-nost, združena z odkritjem spominske plošče. se bo vršila jutri ob 11. dopoldne, popoldne pa bo sprevod in nastop. Po želez-n;cah je dovoljena polovična voznina, zveze z avtobusi so najudobnejše.
Rojstvo slovenske šahovske zveze
Ljubljana, 4 avgusta.
Odkar je izšla Vidmarjeva knjiga, je slovenski šah kar vzcvetel. Stara šahovska središča so se spet prebudila v novo življenje, poleg njih pa vstajajo po vsej deželi novi delavni klubi, polni navdušenih šahistov, tako n. pr. Jesenice, Litija, Vrhnika, Tržič, Kranj, Škofja Loka, Medvode, D-avlje in še vse polno drugih. V vseh teh klubih mnogo igrajo, pridno preb:ra jo Vidmarjevo knjigo, prirejaj > turnirja in simultanke, a povsod se kaže en velik nedostatek: nimajo svojega središča, svoje matice, ki bi jih zbirala, jim nudi.a pomoči in nasvetov, jim pošiljala močnejše igravce na simultanke, jih obveščala t važnih šahovskih dogodkih. Taka matica vsem našim klubom bi morala biti slovenska šahovska zveza. Jeseni noživljeni LjubljansKi šahovski kiub, ki mu zdaj predseduje ugledni znanstvenik in šahist prof. dr. K--sai, je živo občutil potrebo take zveze. Po pravilih mu je področje prev.i; omejeno. da bi utegnil sam vršiti delo šahovske zve,;e, a zavedal se je, da pripade ravno njemu, kvantitativno in kvalitativno najmočnejšemu slovenskemu klubu, dolžnost poklicati v življenja slovensko šahovsc; zvezo. Zato je na svojem zadnjem izrednem občnem zboru izvolil pripravljalni odbor, ki mu je na čelu odlični p.-ijatelj šaha g. arhitekt Costaperaria, njemu ob strani pa še več izkušenih in za šah vnetih
delavcev; vzeli so si za nalogo, da pripravijo ustanovitev slovenske šahovske zveze.
Nobenega dvoma ni, da bo zveza odlične važnosti za ves slovenski šah, posebno pa za podeželske klube. In ena njenih najvažnejših ter najhvaležnejših nalog bo prav gotovo izdajanje šahovskega glasnika. Res da najdemo po nedeljskih dnevnikih šahovske rubrike. — zlasti »Jutro« ima po mojstru Vidmarju vzorno urejevan »Šah«, a kdor ves živi za plemenito kraljevsko igro, je že neštetokrat občutil, da je treba še več. In ker je naših šahistov mnogo, bi si glasnik vsakdo mogel naročiti za prav majhne denarce (številka 2 — 3 Din).
Pri ustanavljanju zveze pa podeželski klubi nikakor ne smejo križem držati rok m prepustiti vse delo in vse priprave samo Ljubljani. Njihova dolžnost je, da spo-roče tajništvu Ljubljanskega šahovskega kluba (kavarna Evropa) svoje želje in nasvete, vse svoje težave in izkušnje, zakaj samo skupno složno delo more obroditi zaželeni sad.
Šah naj postane pri nas narodna igra. Saj je v resnici ni igre, ki bi nudila toliko čistega užitka in ki bi tako vzgajala mišljenje, kakor šahovska igra. Zato mora šah v naše sokolstvo in v našo vojsko, v naše Drosvetne domove in med naše di-jaštvo. To je veliki smoter, za katerim bo morala stremeti naša šahovska zveza.
Sredi priprav za učiteljske dneve
Ljubljana, 4. avgusta.
Poročali smo že, da se bodo v drugi polovici avgusta vršili v Ljubljani važni učiteljski dnevi. 17. t. m. se bo začela tretja banovinska skupščina našega učiteljstva, ki se bo nadaljevala še naslednji dan. V dnevih od 19. do 21. t. m. pa se bo vršila trinajsta glavna skupščina celotnega učiteljskega udruženja Jugoslavije. Za te petdnevne učiteljske prireditve pripravljajo podrobni program številni odseki, ki so se formirali pri sekciji JUU nalašč v ta namen. Učiteljstvo naše banovine bo razpravljalo o svojih domačih zadevah v četrtek 17. t. m. v dvorani Delavske zborni-
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih,
živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi, izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ce na Miklošičevi cesti. Seje odsekov: šolsko upravnega, za mladinsko literaturo, za stanovski tisk, narodno obrambnega, UPZ, ekskurzijskega, za obrtno nadaljevalno šolstvo itd. pa se bodo vršile na državni učiteljski šoli na Resljevi cesti.
Vsedržavni učiteljski kongres se bo vršil v Sokolskem domu na Taboru. Razen vprašanj, ki zadevajo učiteljstvo kot stan, se bodo obravnavala tudi razna kul-turno-prosvetna in šolska vprašanja. 20. avgusta bo predaval tudi g. dr. Nikola* M. Popovič, redni profesor beograjske univerze o temi: »Filozofski pedagoški značaj psihoanalize.« Kongresisti bodo v dokaz svojih nacionalnih čustev položili pred 6pomenik Kralja Petra I. Osvoboditelja venec, enako tudi pesniku dr. Francetu Prešernu.
V nizu učiteljskih dnevov so na programu tudi številni ekskurzije, tako po Ljubljani, kakor tudi širom banovine. Za zaključek pa se bo vršil v dvorani na Taboru koncert učiteljskega pevskega zbora. Za kongres vlada po vsej državi zanimanje. Po dosedanjih prijavah sodeč bo posetilo Ljubljano v tistih dneh okrog 2000 učiteljev in učiteljic. Stanovanjski odsek potrebuje še precej prenočišč. JUU ape-
lira na Ljubljančane, da nudijo za tiste
dni vsa prazna prenočišča. Prijave sprejema g. Ljubo Dermelj v pisarni stanovanjskega odseka JUU v Frančiškanski ulici 6 vsak dan od 15. do 17.
Ludvik Černe praznuje 751etnico
Ljubljana, 4 avgusta Ugledni Ljubljančan, juvelir, trgovec in hišni posestnik v Wolfovi uiici, gospod Ludvik Černe st. praznuje svojo 751etnico. Jubilej je našel odličnega moža še vedno sredi dela in podjetnosti, ob opori naj-
starejšega sina Ludvika. V mladih letih, ko se je posvetil zlatarski obrti, je g. Černe kot pomočnik deloval izprva v Ljubljani, nato zunaj 13 let, slednjič pa se je vrnil domov in otvoril samostojno obrt prav tam, kjer je še danes. Poročil se je 18čM in zvesta družica mu je rodila 13 otrok, od katerih žive štirje.
Jubilant je ostal kljub velikemu dvigu svoje trgovine vedno skromen in tih, nikoli ni iskal priznanj, nikdar ni silil v ospredje. Prav zaradi takega značaja si je pridobil velik krog prijateljev, ki ga vsi cenijo kot strokovnjaka pa tudi kot naj-prijetnejšega družabnika. Iz Zagreba smo prejeli pričujočo sličico, ki predstavlja jubilanta v takem krogu izvenljubljanskih prijateljev. K lepemu jubileju častitamo g. Cernetu tudi mi in mu želimo še mnogo srečnih leti
Mlada žrtev planin
Truplo osmošolca Franca Lečnika, ki se je 1. t. m. popoldne smrtno ponesrečil na ŠkrlatiJi, so prepeljali v noči na petek v Celje. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice mestnega pokopališča.
Elitni kino Matica
_Telefon 2124__
Velenapeti detektivski film
Ključ
ljubezni
Telefonski abonent ne odgovarja.
Gustav Diessl
Gustav Grundgens, Dorothea Wieck, Oskar Sima, Truns v. Alten, Bernhard Goetzhe, Tibor v. Halmay.
Danes nov Paramountov zvočni tednik!
Predstave ob 4., %8. ln %10. url.
Znižane ljudske cene! PREMIERA!	SENZACIJA!
Kaj obeta letina?
Ptuj, 4. avgusta.
V naših goricah je bila vinska trta, zlasti v Halozah, zelo napadena od perono-8pore in oidija, ker se je za to uporabilo premalo obrambnih sredstev. Nekoliko bi se pa dalo še popraviti s škropljenjem z žvepleno brozgo in galico. Grozdje samo ni enakomerno razvito in zastaja v rasti za 14 dni nasproti lanskemu, kar je gotovo posledica velikih padavin v preteklih mesecih. Mnogi sodijo, da bo vinski pridelek po sedanjih izgledih za polovico manjši od lanskega. Pa tudi po kakovosti ne bo dosegel kvalitete prejšnjih let. Vinogradniki zato držijo stare vinske zaloge in posledica je, da se cene vinu že dvigajo.
Tudi sadno drevje kaže slabo, ker je bilo močno napadeno od škrlupa; vzrok: ker ni bilo pravočasno poskrbljeno za škropljenje. Jabolk bo veliko manj ko lani in tudi slabša bodo. Več pa bo hrušk, marelic in breskev. Zadnje neurje s točo sicer ni napravilo kake občutne škode, pač pa Je neurje razoralo mnogo rodovitne zemlje. Poljski pridelki so v ostalem dobro uspeli, zlasti bo krompirja dovolj, a kmetje že tarnajo, ko ne vedo kam ž njim in se obeta komaj okrog 30 par za kg. Zelo dobro kaže tudi koruza. Ne bi letos tožili naši kmetje, ko bi bile cene pridelkom nekaj višje. Tako pa bo izkupiček komaj zadoščal za poplačilo zaostalih obveznosti. Skladovnica zarubljenih predmetov je v skladišču v mestni klavnici.
Ob grobu Lojzeta Koechlerja
Danes ob 16.30 bodo na ljubljanskem pokopališču položili v prerani grob bivšega mariborskega magistratnega ravnatelja g. Alojzija Koechlerja, ki se tako za večno vrača v svojo domovino iz torišča svojega požrtvovalnega delovanja in iz kraja, kjer si je s svojim blagim značajem in s svojo vzorno delavnostjo pridobil splošne simpatije.
Blagi pokojnik je prišel prvič v Maribor sredi svetovne vojne, ko je dosegel po strašnem trpljenju v strelskih jarkih kot rezervni oficir svoj prvi dopust. Mariborski Slovenci so takrat začudeno gledali mrkega oficirja, ki je redno vsak dan zavil v Narodni dom, večkrat tudi skozi množice nahujskane nemškutarije, ki je tedaj baš pred Narodnim domom dan za dnem uganjala svoje orgije. Za njim so prihajali tja tudi tovariši, ki so se slučajno rešili začasno raznih front. Okrog tedanjega stotnika, poznejšega našega prvega slovenskega generala Maistra in pokojnega
$tosod iste ftomaga/ Zan&s!
Prhljaj izgine!
Lasje prenehajo izpadati!
Lmje spet rastejo!
Koechlerja so se v Narodnem domu polagali temelji za osvojitev Maribora. Ta revolucionarna nacionalna zavednost, ki je Koechlerja privedla v najtežjih vojnih časih v mariborski Narodni dom, ga je pozneje vodila v Velikovec, ko je imel na razpolago mnogo ugodnejših mest v upravni službi mlade države. Z vso vnemo pa se je vglobil tudi v svojo službo pri reorganizaciji mariborskega mestnega magistrata in je vse težke naloge izvrši tako, da je bilo v polni meri zadoščeno težkim zahtevam, na drugi strani pa je s svojo širokogrudnostjo in dobrotljivostjo pridobil za slovenski Maribor vso pošteno iav-nost.
Ob preranem grobu bo v duhu obžalovalo izgubo delavnega in blagega človeka nešteto prijateljev iz vseh ookrajin našega rodu.
Jutri vsi na
8586
sokolsko prireditev
v škof jo Loko!
Pogorel je velik mlin
Gor. Radgona, 4 avgusta.
V noči od torka na sredo je na doslej nepojasnjen način nastal požar v valjčnem mlinu Petra Gvorkeša v Lutvercih pri Gornji Radgoni. Plat zvona v cerkvi Sv. Petra je naznanjal, da je požarna nesreča zajela večji obseg in v bližini trga. Izza vrha gomjegrajskega griča je zažarelo visoko proti nebu, ko so ognjeni zublji zajeli poslopje. Bil je enonadstropni večinoma leseni mlin v nekaj trenutkih v plamenu in je bila vsaka pomoč izključena. Gospodar in njegov pomočnik, ki sta spala v mlinu, sta se jedva otela gotove smrti s skokom skozi okno, ker sta opazila požar šele v trenutku, ko je bil spodnji del pri vhodu že v plamenih. Goreti je začelo na severni strani ob reki Muri, kjer gredo gonilne vrvi v notranjost mlina.
Na kraj nesreče so prispeli gasilci iz Apač ter avstrijski gasilci iz Radgone, vendar je bilo reševanje nemogoče. Lastnik, ki je mlin kupil šele pred nekaj leti, trpi navzlic visoki zavarovalnini (nad 400 tisoč Din) precejšnjo škodo. Do leta 1932. je namreč mlin preuredil in opremil z modernimi valjčnimi stroji. Razen tega je bilo ob času nesreče v mlinu za cela dva vagona žita in moke, saj je bil mlin baš zdaj po končani žetvi v polnem obratu.
Obiščite drevi in jutri
prireditve JADRANSKE STRAŽE ob Ljubljanici!
Mrzlično iskanje zakladov
Sarajevo, 3. avgusta.
Ko so listi toliko pisali o arheoloških odkritjih v okolici Bihača in so se poleg učenjakov tudi zbiratelji starin in starega denarja tako zanimali za te kraje, se je med ljudstvom razpasla prava mrzlica pohlepa za starimi, v zemlji skritimi zakladi. Kmetje po Bosni in Hercegovini si starinskih vrednot sicer ne morejo misliti brez zlatega in srebrnega denarja, ker pa se je v zadnjem času po najbolj zapuščenih vaseh pojavilo toliko ljudi iz mest, ki so povpraševali po starinskem denarju, je kmete to seveda še bolj podžgalo.
Stari Dane Krnjajič iz vasi Meljinovca se je s krampom podal v neko dolino blizu svoje koče ter je tam na vse zgodaj zjutraj, da ga drugi ne bi videli, prekopaval vso dolino povprek in počez. Odkopal je ogromne skladnice kamenja, ker se je spomnil na pripovedovanje svojega očeta, da mora biti v tej dolini zakopan zaklad iz prvih turških časov. Stari Dane je neumorno in mrzlično kopal že polnih 14 dni, ko je te dni naletel na čudno pisano kamenje. črte in lise na belih ploščah so se mu zdele neko skrivnostno »pisanje na kamen«
in je tako ploščo odnesel v Bihač nekemu znancu, ki tajnega »pisma« seveda ni znal raztolmačiti in se je zatekel naposled k nekemu profesorju. Profesorjevi razlagi, da so črte in lise od rastlin, ki so okamenele v takih ploščah, nočeta seveda verjeti stari Dane in njegov prijatelj. Ko so prišli v Meljinovac neki strokovnjaki, je starec no dolgem obotavljanju pokazal dolino, kjer se je mučil štirinajst dni in so se vsi čudili ogromnim skladam kamenja in prsti, ki jih je v svoji vnemi nakopal šibki starec.
Blizu starčeve doline pa je hrib, ki je znan pod imenom Gradina in so na njegovem ravnem vrhu odkopali 5 do 6 m širok zid, ki se širi okrog in krog ploščatega vrha. Med ostanki tega zidovja so našli lonce s primitivnimi okraski. Našli so tudi kose žgane gline in sklepajo iz vsega tega, da je bila na Gradini nekdaj nekakšna trdnjava. Ta trdnjava je gotovo še starejša, kakor ostanki naselbine, ki so bili nedavno odkopani v Grmuši.
Bihač in okolico bo sredi tega meseca obiskal kustos sarajevskega muzeja Dimitrije Sergajevski in bo njemu in drugim arheologom gotovo uspelo, razkriti skrivnosti starodavne naselbine na Gradini.
Primer P znati a Istratija
O slovečem francoskem pisatelju Panaitu [stratiju, po rodu R imumi iz Braile (1.1931. se je mudil več dni v Ljubljani), so se nedavno razširile v francoski javnosti vesli, da je postal katoliški konvertit. To bi bila zGolj osebna zadeva, če ne bi bilo o njem znano, da je še pred leti vneto veroval v komunizem in sa je šele potovanje po sovjetski Rusiji, ki io je bil opisal v spisu »Vers 1'autre flamme«, temeljilo iztreznilo. O Panaitu Istratiju je bilo znano, — tudi mi smo zabeležili to vest po francoskih vi-
rj>,_ _ da je težko bolan za tuberkulozo.
Zdravniki eo sTriili, da bo živel samo Se nekaj mesecev. Bard nimunskih hajdukov se je umaknil v popolno samoto, živel je v starem samostanu (Filaret) in se z zadnjimi silami oslabelega organizma boril s smrtjo. Pred odhodom v samoto Je bil objavil članek, ki se je z njim poslovil od sveta.
Minule dni se ie Panait Istrati zopet pojavil v Parizu _ ves preporojen in skoraj že
?drav. Njegova bolezen se je temeljito izboljšala Ko je pisec anekdotske rubrike v »»Les Nouvelles Litteraires« zabeležil to v€'st, mu je ušla beseda >m i r a c1 (čudež). Verniki eo molili zanj: nastopilo je izboljšanje. ki se mu znanost ni več nadejala-
V »Le 9 Nouvelles Littčratres« z dne 29, julija je Panait Istrati v daljšem
PREGLED
članku z naslovom »Adherer ou ne pas adherer« (Pristati ali ne pristati) zavrnil govorice, da je bil šel med izoreobrnjence. »Nisem konvertit.« pravi na tem mesti, >in ne bom nikdar, ker ne verujem v molitve in v božanstva. Vendar pa me to niti malo ne moti, da ne bi razumel in ne dopuščal vsega tistega, kar se kaže v ljubezni in v iskrenem verovanju.«
V njegovo samoto v Filaretu so prihajala številna pisma najrazličnejših oseb. Nekateri verniki, ki so bili slišali, da je avtor »Kyre Kvraline« obsojen na smrt. so mu pošiljali poleg tolažilnih pi9em jx>lno križcev, evangelijev, svetih 6lik in drugih vidnih izrazov sočutja z njegovo 'isodo. Pisatelj, ki ni prej nikdar razmišljal o svojih či ta M jih in se ni zavedal, da obstoja med njim in množico neznanih mu ljudi vez. ki ie tako človeška, da sega preko napirja in črk k iskrenemu sočutiu s pisateljevo osebno usodo, je zdai spoznal, koliko ljudi mu :e izkazalo »svoje čiste simnatiie. ponudilo svoie nezainteresirano prijateljstvo in napolnilo z ljubeznijo unifuiofo samoto-« »če so bile med njimi nobožne diše. ki so mi izkazovale ljubezen z molitvijo, dobro: naj živ' tudi molitev!« _ Večina teh ljudi pa sploh ni brala njegovih kniig. marveč samo članek. s katerim se ie noslavlial od živi ion'a: iskrenost teh besed ie izzvala drugo iskrenost: zadela je ljudi v srce.
Iz tega doživetja, ki je napravilo na pisatelja giobok vtisk. izvaja Panait Istrati nekatere miselne posledke: »Vedno sem čutil, da prava književnost in prava umetnosti nista samo poklic, ki mu ni treba morale. Književnost in umetnost sta k u 11. Če nista kult ali sta danes to manj kakor kdaj prej, bosta morala kult postati, sicer izgineta v množici poklicev brez morale in celo brez nemorale, kakor so tistile knjižni fa-brikanti, ki v kapitalističnih in sovjetskih deželah pišejo kar na povelje. Kult morata postati tjdi znanost in politika, ki danes še varata narode in otežkočata življenje. Socialna potreba iskrenosti in absolutne j>o-štenosti bo kmalu postala silnejša kakor je bila kdaj orej. Tekoče stoletje, čigar prva polovica mora 9 tako silovitostjo iskati gojev telesnega udobja, bo v drugi polovici iskalo pota k duhovnemu udobju, brez katerega človek ne bo več mogel živeti. Religije lahko umrjejo, ne da bi še kdaj vstalo. Toda človeška duša ie že sama religija: če oopusti pod težo telesa, ki hlepi po materialnem nasičenju, teda; ie to le za trenutek, nakar bo zopet vstala kviški in bo oblastna kakor nikoli- Kdo ji bo takrat dajal hrano?«
»Mislim, da bo tedaj prišla do veljave umetnostna lepota, lepota brez madeža in očitka. Umetnik bodočnosti bo moral postati duhovnik nove vere. toda tak duhovnik, ki ne bo svoie vere hranil 9 kruhom. Kruh si bo zaslužil kakor vsak drug človek s produktivnim noklicem. Če bo treba, si ga bo tudi priberačil. On bo edin berač bodočno-
sti, toda božanski berač. Lepota, ki je varovalka vseh moralnih vrednot, ne sms biti dosegljiva z denarjem. Tako bit torej pravično: kdor bo hotel pripadati človeški eliti, ne bo smel biti pohlepen •. •«
Panait Istrati v nadaljnjih izvajanjih odklanja nazor, da je treba vse meriti in ocenjevati po praktični vrednosrti. Človeško življenje ne zavi9i kakor živalsko od same praktičnosti Življenje ne sloni na materialnih koristih, marveč samo na popolni vznesenosti. Tudi v najnižjem blatu je kakšna kapljica vznesenosti. Ta kapljica edina dviga človeka in njegovo življenje; samo ona ga vrtinci in preobrača, bolj kakor glad. bolj kakor bolezen in misel na smrt. To je človekova večnost!
»Sem iz blata in ljubim gmotno koristnost prav tako kakor vsak normalen človek,« pravi Istrati, »toda kapljica večnosti, ki je v meni, je silnejša od mojega okusa za leni hlev. Nisem ne svetnik in ne asket, vendar mi je d'jša često vpila med naklom materialnega in kladivom duhovnega blagostanja Ta boj še traje, a nimam nič več izbirati: že sem se bil odločil- Grdota mi je roprna ljubim lepoto, svojo religijo. Lepoto, ki vsebuje vse moralne vrednosti... Rad živim zaradi iskrice vzvišenosti, ki sije v temi živalske eksistence. Samo ona obstoji. Morda brez vsake koristnosti.«
To je nova izpoved Panaita Istratija. Njegov primer ie zanimiv in značilen: Iz komunizma je Istratija rešil njegov nemirni, kritični duh, ki se je v Rusiji preveril, da je iz visokih idej potekla zelo nizka praksa
in da se tu pod novo firmo nadaljuje stara tiranija. Po tej izpreobrnitvi iz vernika f dvomljivca je še vedno tičal v materializmu, v nazoru, da je človeško življenje samo igračka materialnih sil in družbeni odnosi samo odraz gospodarskih pogojev.
Medtem so za njega napočili usodni dnevi: zavestno je 9tal na robu svojega življenja. Vsi vemo, da se odtod odpirajo dn-gačni vidiki na bistvene probleme človeškega obstoja, kakor od dobro obložene mize ali od omizja kavarniških debaterjev. Sedaj je spoznal, da 6ta za življenje, za človeka dostojno življenje, predvsem važni ljubezert do bližnjega in vera v najvišjo lepoto, ki »e tudi najvišja dobrota, in da je tisrta iskrica, ki bi jo drugi imenovali božanstvo, on pa popolna vznesenost (le sublime absolu), pomembnejša od gladu, bolezni in smrti.
Panait Istrati je nov tip »konvertita«: raz-in smrtjo ni izpreobrnil v vernika določene cerkve, marveč v religioznega človeka, k» mu je duh več od materije, ideal več od gol« koristnosti, moralne vrednote več od mati»-
eitajte
tedensko revijo
•šivljfnjf in svet
Domače vesti
♦	Pohvaljeni organi finančne kontrole.
Finančno ministrstvo je pohvalilo mnogo članov finančnih kontrol zaradi vneme in uspehov pri izvrševanju službe in posebej še pri akciji proti tihotapstvu. Pohvaljeni so tudi naslednji naši rojaki: finančni preglednik Franjo Kodrič, službujoč v Koča-nah; podpregledniki: Alojzij Sire iz Skop-lja, Ivan Žerak in Vladimir Driga iz Kali-novika in pomožni podpreglednik Franc Černe iz Sarajeva.
♦	V znamenju velikega uspeha naše civilne aviacije. V teku zadnjega tedna so vsa mesta na letalski progi Zagreb—Sušak stalno razprodana. Mesta na avionih so mnogokrat že vnaprej rezervirana za več dni. Tako velika frekvenca zahteva od Društva za zračni promet, naj bi na tej progi uvrstilo v službo večja letala. — Sarajevski Aeroklub bo priredil 3. septembra na svojem aerodromu v Rajlovcu velik zrakoplovni miting, pri katerem bodo sodelovali civilni in vojni avioni. Po dosedanjih prijavah bo sodelovalo 25 aparatov in bodo civilna letala prispevali Zagreb, Beograd, Ljubljana, Skoplje, Osijek in Novi Sad. V programu so tudi tekme na progi Rajlovac — Visoko — Travnik — Zenica — Maglaj — Doboj — Tuzla — Rajlovac in so med drugimi razpisane tudi lepe nagrade od bana dravske banovine in od sarajevske mestne občine. Med prireditvijo bo urejena posebna prometna zve-ra Sarajeva z Rajlovcem.
♦	Podružnica SPD v Črnomlju bo Imela »5. L m. Ob 20. svoj redni letni občni zbor v hotelu Lackiner v Črnomlju. Za člane je udeležba obvezna.	•
♦	Strokovna organhzaclja natakarjev In hotelskih kuharjev za dravsko banovino je ©tvorila lastno društveno pieanno v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 26, kamor naj ee interesenti obračajo pismeno in osebno. Predsednik.
♦	Uprava strelskega okrožja v LJubljani poziva vse članstvo, da se polnoštevilno udeleži sestanka danes v soboto o. t m ob 8. ®večer v hotelu Mikilič (nasproti glavnega kolodvora) v kletni dvorani. Vabljene so tudi gospe soproge. Jutri pa vsi strelci i® Ljubljane in bližnje okolica k otvoritvi strelišča v Škofljico. Odhod ia LJubljane z vlakom ob 11.58.
♦ Razpis vodovodne instalacije In centralno kurjave. Smučar, klub »Ljubljana« razpisuje oddajo vodovodne instalacije in centralne kurjave pri zgradbi Smučarskega doma na Ogoreljfku-Pokljuki. Proračuni to drogi predlogi so na vpogled v tehnični pisarni družbe »Oprema«, Ljubljana, Tjrševa cesta št. 5. (nebotičnik). Ponudfbe fle vložiti v imenovani pisarni najkasneje do 14. t im. do 11. ure. — Konzorcij za Hgradlbo Doma smučarskemu klubu »Ljubljana«.
♦	Naši v Ameriki. Delničarji slovenske banke >Nort!h Ajmencan Trosit« v Cieve. jaiJKlii sc nedavno odbo-:ii načrt, da se ustanovi nova banka, r kateri bo vlada Zedinjenih držav vlož 'a toliko kapitala, kolikor ga ibodo poip'sali n«yvi delničarji. Nova banua bo imela 2C0 00) dolarjev osnovne glavnice in 25 000 dolarjev »su-plusa«. Nova banka bo zaposlila za pristop k federalnemu rezervnemu sistemu in Vloge bodo vlagateljem garantirane po zakonu, ki stopi v veljavo 1. januarja 1934. — Na Wesrtern Reserve - univerzi v CfleveSandu so bili nedavno otvorjeni tečaji za poučevanje slovanskih jezikov, med njimi tudi sloveščine in srbohrvaščine. TI jeziki postanejo sedaj na učnih zavodih enakoveljavni z ostalimi tujimi jeziki. Kakor javlja »Ameriška docnovina«, bodo pričele s poučevanjem slovenščine v prihodnjem Šolskem letu zaenkrat tri žurpmijske šole v Collinvoodra in v New-burgbu. Slovenščina se Ibo poučevala v višjih razredih po kvalificiranih učnih močeh. — V Oleveflanu je za srčno hibo uimirt rojak Anton Grubič, »tar 40 let, ki Je ibival v Ameriki SO let. Po rodu je bil iz Brežic. V Ameriki zapušča ženo to enega strica, oba v Chicagn, v starem kraju pa starše, dve sestei in enega brata. — V Kartfordn je preminil Janez Jerman, »tar 52 let, doma ie S a vinka pri Mokronogu, v Pittsbunghu pa si je tznani slovenski pogrebnik Janez Rotlkovec zlomil nogo pri nekem pogrebu. V Chicagu je preminil Matevž Svetič. Zadela ga je kap. Star ie bil 44 let, po rodu iz Bele Krajine.
♦	Obtožnica proti dr. Josipu Ribollju, nekidiantjemu odvetniku in tajniku Juge slovenskega nogometnega saiveza v Zagrebu, bo v kratkem gotova. Preiskovalni sodnik Je že odredil preiskovalni zapor, proti kateremu pa se je Riboli seveda brez uspeha pritožil Proti Riboliju je vloženih 10 kazenskih prijav zaradi sleparij z vložnimi knjižicami in znaša vsota vseh teh poneverb nad 300.000 Din. Večino od oškodovancev so že zaslišali in so vsi razen treh za kazensko postopanje. Po Zagrebu pa se govori, da so na delu Rilbolije »aveze«, ki bodo povzročile, da bo večina oškodovancev umaknila svoje zahteve kazenske?h postopanja in se nekako poravnala. Raz.
prava proti dr. Riboliju se bo, kakor vse kaže, vršila že tekom septembra.
♦	Izletniški vlak Ljubljana-Karlovec.
Zainteresirano občinstvo se obvešča, da bo vozil Jutri 6. t m izletniški vlak Ljublja-na-K ari ovac in obratno. Pri povratku bo vozil od Črnomlja do Ljubljane izjemoma za 1 uro 41 minut zaikasnjen. Iz Črnomlja bo odhajal torej Izletniški vlaik ob 22.10 namesto ob 18.29 in z vseh postaj do Ljubljane za približno 1.30 min posneje. Prihod v Ljubljano gl kol. okrog 23.25.
♦	Italijanski potniški parobrod v Korčuli. Iz Korčule poročajo, da je v tamkajšnje pristanišče predvčerajšnjim prispel italijanski turistični parobrod »Cracovia« z večjo skupino angleških turistov. Parobrod je doplovil z Itake ter ostal neka; ur v Korčuli, potem je odplovil v Renutke. Zgodilo se je prvič po vojni, da je italijanski potniški parobrod pristal v našem pristanišču.
♦	Zaplenjena tržaška burja. Znano je,
da se italijanski listi in propaganda za tujski promet zelo trudijo, da bi privabili čim več tujcev. Ker pa število posetnikov Trsta kflljub širokopotezni propagandi, znižanju železniških tarif in vsem vabilom stalno nazaduje, so bili oblastniki prepri. čani, da so temu slabemu uspehu krive razelednice, ki so kazale posledico zadnjih navalov burje. Oblasti so izdale nalog, naj se take razglednice takoj izločijo iz prometa in zaplenijo po prodajalnah Na ta način zaplenjena tržaška burja pa dosej še nima nobenega uspeha.
♦	Koza povzročila smrt. Pri eelni Dolana r okolici Bihača, se je pod nogami koze sprožil kamen, težak pet kilogramov, ki je ubil devetletnega pastirčka Gojka Protiča.
♦	Nevarna ženska dvojica v Beogradu. Na 15 dni zapora je bila v Beogradu obsojena lepotica Lela Salevičeva, zaradi katere je prišlo do znane krvave tragedije v rodbini bogatega solunskega podjetnika Moisija Aseja, katerega je zabodel njesov mladoletni sin, ker je hotel zaradi beograjske lepotice zapustiti rodlbino. Po tej tragediji pa so se pred beograjsko lepotico začele kopičiti pritožbe, kako nevarna lepotica Salevičeva tudi raznim drugim oženijenim in petičnim gospodom meša glave. Salevičeva je na Terazijah ustanovila Ibrivnioo pod imenom »Lela« ta se je baje tam udejstvovala kot prava sirena. Obsodili so jo, kakor že rečeno, na 15 dni zapora to je sedaj njena pritožba proti tej obsodibi zavrnjena. Druga nevarna ženska pa je neka Jovanka Starevičeva, ki je ustanovila svoj detektivski zavod pod imenom »Bodočnost«, da bi ljubosumnim ženam pridobila dokaze o nezvestobi mož, ki se snčejo Okrog raznih zapeljivk. Jovanka je imela v svojem detektivskem uradu res sijajno bodočnost, ker je v Beogradu mnogo ljubosumnih žea& in ker se tudi možie ne upirajo tako krčevito sirenam, kakor se je upiral starogrški junak Odisej. V zadnjih dneh pa se je ugotovilo, da je Jovanka s svojim uradom »Bodočnost« izvajala raznovrstne sleparije na račun ljubosumnih žena in da je tudi sama skrbela za razne skušnjave ki bi jI privedle čim več klijentele. Jovaniki je policija preprečila bodočnost v Beogradu, ker jo je obsodila na zaporno kazen in jo bo potem izsnala v pristojno občino v Užice.
* Zločin maskiranih razbojnikov. Pred tedni je sedmerica maskiranih razbojnikov v Sokobanji sredi noči navalila na hišo kmeta Milana Jociča, ki je bil na glasu bogatega posestnika. Nesrečnega Jociča so razbojniki na dvorišču njegove hiše strašno mučili. Zakurili so grmado in v ognju razbelili nože, s katerimi so zbadali kmeta, da bi od njega izsilili priznanje, kam je skril svoj denar. Razbojniki so namreč vedeli, da je bil Jocič nekaj dni poprej na sejmu in da je tam prodal več glav živine. Mislili so, da ima ves denar doma, dočim je Jocič za izkupiček kupil razne potrebščine. Tudi v najhujših mukah jim nesrečni kmet ni mogel pokazati za-željenega plena. Razbojniki so se razbežali šele pred zoro, njihova žrtev pa je bila precej časa med življenjem in smrtjo. Šele sedaj je orožnikom uspelo zajeti dva klateža. Tihomira Radivojevida in Mirka Mi-
RECEPT
za vlaganje kislih kumaric.
K 5-litrskemu loncu majhnih kumaric dodamo 200 gr soli in prav toliko drobnih čebulic, 15 gr poprovih zrnc, 12 listov lovorja, 2 polni pesti kopra ali sladkega janeža in estragona Pri izbiranju damo zelenim kumaricam prednost pred rumenimi, lisaste in poškodovane odstranimo, nakar jih dobro operemo in posujemo s soljo ter pustimo 12 ur ležati. Zatem jih damo v ležeči legi skupno z omenjenimi zelišči v nov, zemljen lonec ali vsaj v takega, ki smo ga rabili samo za vlaganje kumaric. Nato dolijemo kumaricam razredčenega in prekuhanega kisa, kateremu smo še prej primešali raztopino HADENON-tablet (na 100 kumaric 2 tableti). Kis mora segati za širino prsta nad kumaricami.	8589
lovanoviča, ki sta že priznala svojo udeležbo pri strašnem zločinu.
♦	Radujte se! Potrpite pa še do Jutri to znano vam bo, zaradi česar ste se radovali ves čas. Vaša potrpežljivost bo nagrajena z veliko radostjo.
♦	Obledele obleke barva v različnih bar. vah in plisira tovarna Jos. Relch.
Kis za vlaganje sočivja
priznano dober v drogeriji
KAN C, nebotičnik in Židovska ulica
Iz Ljubljane
u— G. polkovnik Ljuba Novakovifi zapušča LJubljano že jutri ob 9. dopoldne z br-zovlakom to ne šele zvečer, kakor je bilo zabeleženo v včerajšnjem poročilu o slovesu našega odličnega prijatelja in zglednega narodnega delavca. G. polkovnik Novakovič se ravno tako težko loči od nas, kakor se, upamo samo začasno, ločimo tudi mi od njega.
u— 35 letnico obstoja Rožne doline bo proslavilo Olepševalno društvo v Rožni dolini jutri v nedeljo 6. t. m. ob 16. na vrtu restavracije »Rožna dolina«. Poskrbljeno je za prav zabaven spored. Vstop, nina 2 Din. Ker je čisti dobiček namenjen za olepšavo rožnodolske naselbine, se pričakuje obilen obisk.
u— Društvo Tabor vabi vse svoje člane to prijatelje na veliki emigrantski tabor v Črnomelj. Odhod jutri ob 5.19 zjutraj, člani naj bodo na kolodvoru ob 4.45.
u_ Klub jugoslovenskih akademikov vabi svoje člane in prijatelje, da se v čim-večjern številu udeleže velikega emigrantskega tabora v črnomltjn v nedeljo 6. t m.
u— »Sočani«! Opozarjamo, da vsi, ki se udeležite jutrišnjega celodnevnega piknika v gozdu pri Tomačevem, prinesete s seboj za hrano to pijačo krožnik, kozarec in pribor, kar posameznemu prav gotovo ne povzroči nikake nadlege. Zbirališče in odhod ob 8. izpred kavarne »Evropa«. Obenem naznanjamo, da priredi Jadranska straža danes ta jutri svoj »Jadranski dan« Vabimo članstvo, da se po možnosti udeleži danes zvečer družabnega večera omenjenega društva v restavraciji »Zvezda« ob 20.
VSI NA VELIKO VRTNO VESELICO,
ki se vrfH dm« 4. a v gu&U r restavraciji
FRANKOPANSKI DVOR V ŠIŠKI.
Zabavali ee bos.t« do mile volj«, ker mudil« ee V«m bo za mal denar velika izbira jedil ia pijač. — Specijatao jagnje na režnju. Veto-p in ples pirost. Priporo&a »e r-estavrater MIRKO UKMAR. 8602
u— Zveza za tujski promet prireja dnevno naslednje družabne izlete v odprtih avtobusih: vsak ponedeljek: na Vršič-Lju-ibelj ali pa k izviru Krike, vsak torek: Ma ribor.C el j e -Dob rn a, vsako sredo: na Jezersko, Rogaško Slatino in na Bizeljsko vsak četrtek v Logarjevo dolino, vsak pe. tek v Belo Krajino, Horjul, vsako soboto županovo jamo, na Cerkniško jezero in Jezersko, ali Bakar na Jadranu in vsako ne del jo v Logarjevo dolino. Od 13. do 15. h Sveti brvi (Heiligenblut) to na Veliki Klak (Grossglookmer), cena s prehrano in potnim lit&tom 750 Din. Dne 20. avgusta in 8. septembra izlet v Benetke, cena s prehrano to potnim listom 710 Din. Posebej opozarjamo na jutrišnji izlet v Logarjevo dolino, ki nadkriljuje po naravnih krasotah vse kraje naše domovine.
u— Učiteljsko mesto za eplošn0» mizarstvo je razpisano na tehniške srednji šoli. Reflektanti naj se do 12. t. m. od 9. do 10. oglasijo pri direktorju.
u— Gasilno društvo Ljubijana-Barje priredi v nedeljo 6. t. m. pri načelniku Vr. btocn vrtno veselico, združeno a plesom, arečolovom in prosto zabavo. Za prvovrstno jedačo in pijačo je dobro preskrbljeno. Veselica bo ob vsakem vremenu.
u_ Tujski promet ae je v Ljubljani tudi v preteklem mesecu navzlic krizi in splošnim oviram znatno poživil. K nam prihajajo organizirane ekskurzije to posamezne dmužbe tujcev iz države, a tudi iz inozemstva. Promet tujcev lahko beležimo tud>" na deželi laven znanih letovišč, kjer so s sezono prav zadovoljni. Tujci prihajajo letos v obilnem številu tudi na Dolenjsko, kjer žive zelo poceni, oni lz Avstrije ali Nemčije zaradi valutne razlike tako rekoč zastonj. Vsi ti se navadno ustavljajo tudi v Ljubljani. V juliju se je v Ljubljani mudilo po poslovnih potih 1464 Jugoslovenov. Turistov iz Jugoslavije je obiskalo Ljub. Ijano 1376, oboji skupaj pa so imeli 5S52 nočevanj. Avstrijcev je bilo poslovno 226, turistov pa 190. Nočevanj so imeli skupno 1249. Madžarov je prišlo v juliju 23 poslovno, 43 pa turistov; nočevanj so imeli 161. Italijanov 106 po poslovnih in 99 po turističnih potih, nočevanj so imeli 780. Bolgara sta bila 2 po poslu in 3 turisti, nočevanj 16. Cehoslovakov po poslu 218 to 290
turistov, nočevanj 1240. Belgijcev: 1 po poslu, 2 turista nočevanja 4 Grkov po Poslu 6, turisti 4, nočevanj 24! Francozi po poslu 3, turistov 20, nočevanj 82- Holandci Po poslu 1, turistov 5, nočevanj 17. Nemci Po poslu 51, turistov 92, nočevanj 1472. Poljaki po poslu 10, turistov 12, nočevanj 53. Švicarji po poslu 3, turistov 19 nočevanj 64. Romunov po poslu 32, turistov 8, nočevanj 65. Nordijske države po poslu 1, nočevanje 1. Ostale evropsse države, po večini Rusi: po poslu 1, turistov 15, nočevanj 20. Američanov po poslu 5, turistov 27, nočevanj 66. Ostali kontinenti po poslu 1, turistov 7, nočevanj 14. Skupno je obi skalo Ljubljano v juliju 1546 gostov, med katerimi seveda niso všteti oni, ki so šli samo skozi mesto, ne da bi tu prenočevali Nočevanj so imeli inozemci 4333, Jugosi > veni pa 10.014, skupno torej 14.347.
Zobozdravnik
DR. A. PRAUNSEIS
zopet redno ordinira
u_ Dolga vožnja mrliča. Na ljubljanskih
ulicah je včeraj vzbujal pozornost svetlo, moder mrtvaški avtomobil, v katerem le bila temna kovtaasta krsta. Šofer ki sa je spremljal tudi uslužbenec naSe' finančne straže, je ustavil avtomobil za nekaj minut na Tyrševi cesti, pred »Slonom,;, nakar je z žalostnim tovorom odpeljal spet dalje proti Celovški cesti. Voznik je pojasnil radovednežem, da vozi mrliča iz Bologne v Italiji v Budimpešto. Pokojnik je neKi imovit Madžar, ki ga je pokosila bela žena na letovanju to potovanju po •Italiji.
u_ Cigani v Mestnem logu. Policija. Je
bila opozorjena od lastnikov v Mestnem logu, da delajo škodo na travnikih številne ciganske družine, ki so se utaborile ob Malem grabnu. Cigani so že teden tal taborili na različnih mestih v logu, kjer so pasli svoje konje in teptali travo. Na prošnjo lastnikov je policija včeraj segnila cigansko nadlogo iz Mestnega loga luroti Stopanji vasi, kjer so jih sprejeli orožniki, ki so jih pa spet tirali dalje .
u_ Turistovske srajce, močne to poceni dobite pri P. Magdlč, Aleksandrova cesta.
Iz Celja
e— šolski upravitelj Joško Bizjak se poslavlja. V četrtek 3. t. m zvečer je imel šolski odbor obrtne nadaljevalne šole v Ceddu na mestnem magistratu proračunsko in obračunsko sejo pod predsedstvom župana g .dr. Goričana, ki se je ob tej priliki v imeniu šolskega odbora poslovil od odhajajočega upravitelja šole g. Joška Bizjaka ter se mu iskreno zahvalil, za njegovo neumorno, smotreno in požrtvovalno delo, s katerim je dvignil obrtno nadaljevalno šolo v Celju na sedanjo višino.
e— Nacionalni dan v Celju. Podružnica Jadranske straže društvo »Soča« in obe podružnici CMD so sklenili, da priredijo 9. in 10. septembra veliko narodno manifestacijo v Celju pod imenom »Nacionalni dan«. 9. Beptembra bo slavnostna akademija v mestnem gledališču, 10. pa zborovanje, ofohod po mestu in popoldanska veselica na Glaziji. Prireditev je bila prvotno določena za 3. septembra, pa je bila preložena zaradi otvoritve Sokolskega doma v Laškem. Vsa narodna društva naj pri svojih prireditvah upoštevajo gornje dneve in naj sodelujejo pri tej manifestaciji. Ce bi hotelo kako društvo sodelovati pri slavnostni akademiji s primerno točko, bo zelo dobrodošlo to naj se čimprej prijavi.
s_ Zbirka za rodbine brezposelnih rudarjev, ki jo Je uvedla celiteka sokolska žu-pa, lepo napreduje. Kakor smo že poročali, je bilo nedavno nakazanih 30.000 Din sokolskim društvom v prizadetih rudarskih revirjih Do včeraj se je nabralo zopet 17.079.25 Din, javljen pa je tudi nadaljnji prispevek Saveza SKJ v znesku 5000 Din. Nabrani denar bo razideljen v prihodnjih dneh.
e_ Pevsko družtvo »Oljka« prične redne pevske vaje v torek 8. t. m. Zaradi kratko odmerjenega časa do jesenskega javnega nastopa naj ge vsi pevci pozivu polnoštevilno to točno odzovejo. Vsi, ki imajo veselje do petja in ne sodelujejo še pri no_ benem drugem društvu, se bodo sprejemali 8. in 11. t. m. ob 20. v »Obrtnem domu«. Vaje bodo redno vsak torek to petek točno ob 20. — Odbor.
e_ Dve žrtvi nesreč. V četrtek si }e g. Anton Znideršič, bivši posestnik na Bregu 14, pri Celju, pri cepljenju drv po neprevidnosti odsekal kazalec leve roke. Na Homcu pri Novi cerkvi Je v STedo padel 20 letni dninar Josip Kok prt ziaganju cementnih vreč tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. Oba ponesrečenca sta poiskala zdravniško pomoč v bolnišnici.
Iz Maribora
a— Odlični gostje v Mariboru. Včeraj
so se z raznimi brzovlaki pripeljali v Maribor mnogoštevilni odlični udeleženci 8. kongresa jugoslovenskih plinarniških in vodarinskih udruženj. Ta kongres nima samo splošnega značaja, temveč je zelo važen glede na slovansko sodelovanje vseh občinskih podjetij in strok v slovanskih državah. Predvsem se bo skušalo doseči skupno dobavo premoga, kar bo močno pocenilo stroške in razbremenilo občinske proračune. Med drugimi odličnimi gosti slovanskega združenja plinarniških in vo-darniških podjetij so prispeli v Maribor tudi Vladimir Babszewsky, ravnatelj varšavske vodarne in kanalizacije, zastopnik nemškeg-a združenja inž. Kirchner iz Vra-tislave, zastopnika avstrijske zveze inž. Sprinzel, predsednik češkega udruženja inž. Kari Ledi, predsednik Jugoslovenskega združenja inž. Bartel, ravnatelj mestne plinarne v Ljubljani, številni župani, podžupani, zastopniki občin iz vse države. Kongres se bo pričel danes dopoldne ob 9.50 v kazinski dvorani.
a— Mestni svet je imel v sredo zvečer svojo sejo, na kateri je ugodno rešil več prošenj za podelitev stojnic na Glavnem trgu. Uredilo se je tudi vprašanje bolgarskih vrtnarjev, ki bodo odslej prodajali svoje pridelke na Rotovškem trgu, in sicer proti trojni pristojbini za zavzeti prostor. Gradbeno dovoljenje za visokopritlično stanovanjsko hišo v Metelkovi ulici je dobil France Francekovič. Ugodno je bila tudi rešena prošnja Tujsko-prometne zveze v Mariboru, ki bo uredila lastno menjalnico v poslopju nove carinske pošte. Podeljenih je bilo nekaterim humanitarnim društvom že v proračunu določenih subvencij.
a— Avstrijski »Frontkampferji« bodo prihodnjo nedeljo zborovali v tisočglavih množicah v obmejni Radgoni. Manifestirali bodo za »izigubljeno štajersko«. Mariborski SPD klub »Meja« je napovedal za nedeljo obmejno manifestacijo pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu, za katero se je prijavilo že 200 udeležencev. Najbrž jih bo fce več, ker bo tudi Dravska dolina 'zprego. vorila svojo odločno besedo ta bo nedvomno častno zastopana. Naj se z obmejno trdnjave razlega glas, da si ne pn&timo vzeti niti pedl naše zemllje!
a— Velikega pohoda narodnih dru&tev na severno mejo se bo po svojem članstvu korporativno udeležilo tudi Društvo jugoslovenskih akademikov v Mariboru. Odhod k Sv. Duhu na Ostrem vrhu bo jutri v nedeljo z vlakom ob 5.35 do Fale. Vozovnico si kupi vsak sam. Udeležba je za člane DJA obvezna, novinci in prijatelji dobrodošli.
a— »Mariborski teden« od 5. do 15. t. m. Dne 5. t. in.: ob 10. sprejem častnih gostov, reprezentantov oblasti ta korporaclj to otvoritev »Mariborskega tedna«; ob ll. otvoritev razstavišča za občinstvo od 11. do 12. koncert vojaške godibe. Razstave otvonje-ne vsak dan od 7. do 19. ure. Vstopnina 5 Din za otroke 2 Din. Zabavišče otovorjeno do 2. ure zjutraj, vstopnina po 19. uri 3 Din .V soboto zvečer igra vola ška godba Ob 20. bakla d a na Dravi (Stu-deniški športni klub). Jutri ob 9. velike veslaške tekme na Dravi, start pr< brvi Mariborskega otoka, cilj kopališče KŽLfer, Ob 14. velika tombola Prostovoljnega gasilnega to reševalnega društva na novem Glavnem trgu. Na razstavišču igra zveč«' vojaška godba.
a_ »Mariborski teden«. Stalne vstopnice, ki opravičujejo do vstopa na razstavišče in zabavišče za časa trajanja Mariborskega tedna od 5. do 15. t m, ta kojih imeditelji sodelujejo na veliki brezplačni reprezentančni efektni loteriji, se dobivajo po ceni 20 Din v pisarni Mariborskega tedna ta pri blagajni na razstavišču.
Vremensko poročilo
etsvlBke z označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 8. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer ta brzina vetra, 6. oblačnost 1—1- ,
7.	padavine v mm, 8. vrsta padavin, 9-najvišjo, 10. najnižjo temperaturo.
4. avgusta
LJubljana. 7, 766.1, 16.8, 78, NB1, 10, —, , 16.0; Ljubljana 13, 764.3, 24.4, 36, EJNE2,
8,	_, 25.8 —; Maribor 7, 764.6, 18.0, 60, NI, 5, dež', 21.6, 16.0; Zagreb 7, 7G4.-L 20.0, 70, EJNE4, 10, 1.0, dež, 24.0, 17.0; Beograd 7 762.5, 16.0, 90, WSW1, 10, 1.8, dež, 18.0, i5.0; Sarajevo 7, 763.2, 13.0, 90, mirno, 10, —, —, 15.0 12.0; Skoplje 7, 7«T 0, 19.0, 50, NW2, 9, —, — 25.0, 12.0; Split 7. 760.8, 23.0, 50, NB4, l", _, —, 28.0, 20.0; Kumfbor 7, 7&8.9, 24.0, 40. ENB2, 0
, 20.0; Rab T, 762.9, 20.0, 50, N3, 9, 5.0, dež, —. 15.0.
Sonce vzhaja ob 4.47, zahaja ob 19.34. Luna vzhaja ob 19.7, zahaja ob 2.12.
rialnih in razumskih. Spoznal je, da je človeško življenje brez vere v duha, v nekaj, kar človeka dviga nad samega sebe, 6anio tavanje v močvirju in blatu, v teminah živalskega obstoja. In da so moralne vrliop posameznika velika socialna sila, nič manjša od potrebe po zadostitvi materialnega udobja, in da se moralne vrline ne dado dc seči z denarjem in drugimi gmotnimi sred etvi, marveč samo s človekovo notranio dt& obrazbo-
Panait letati je nov tip »konvertiita«: ra> očarani zgodovinski materiali&ti se zatekajo V novemu idealizmu in k osebni etikil -o.
Fran Levstik kot kritih
Pravkar je izšel peti zvezek Zbranega dela Frana Levstika, ki ga ureja dr. Anton Slodnjak (izdaja Jugoslov. knjigarna). Skoraj 500 strani obsegajoča knjiga vsebuje obsežni urednikov uvod, vse Levstikove literarno-kritične sestavke in članke, med njimi tudi znane »Napake slovenskega pisanja«, dalje vrsto osnutkov in variant, slovarček, urednikove obsežne opombe (str. 381—472 in urednikovo poročilo.
O Franu Levstiku kot kritiku je podal zaokroženo studijo Jos. Vidmar (L. Z. 1931). Z njegovimi kritičnimi načeli in metodami se bavi tudi dr. A. Ocvirk v svoji nedavno izišli disertaciji, marsikaj pa nam utegne prinesti še Levstikov zbornik, ki ga napovedujejo za prihodnje tedne. Dr. Slodnjak je posvetil tej plati Levstikovega udejstvovanja 30 strani obsegajoči uvod.
Takoj v začetku ugotavlja: »Nobena stran Levstikove mnogoobrazne književne delavnosti ne razodeva podobne organske rasti kakor njegova kritika. Levstiku, sinu krepke kmetiške rodbine, je bil čut za pravičnost in poštenje prirojen ... Vendar je sredi te podedovane Levstikove kritične usmerjenosti plamenela še neka druga, popolnoma njegova lastnost. To je bil plamen reformatorskega poklica. Levstik je bil rojen za kritika in učitelja.«
V	nadaljnjem pisec podrobno razglablja Levstikov razvoj h kritiki, in zlasti poudarja vpliv, ki so ga imeli na našega klasika Lessingovi kritični spisi. Prvi njegov kritični poizkus, ocena Valjavčevih pesmi, je ostal fragmentaren. »Potovanje od Litije do Čateža« že kaže pisatelja, ki se razvija v kritika. Naslednje njegovo delo »Napake slovenskega pisanja«, (iz leta 1858) očituje toliko ko noben drugi spis sorodstvo s kritično metodo Levstikovega vzornika Vuka Karadžiča. Kakor Vuk, hoče tudi on imeti v slovenski knjigi in časopisu živo besedo kmečkega ljudstva. Glavni poudarek te razprave pa je »v želji, da bi izvojevale Slovencem objektivno in pravično kritiko.«
V	naslednjem se urednik ustavlja tudi pri ostalih Levstikovih pomembnejših kritičnih sestavkih in kaže, kako se je njegov kriticizem razvijal in izpopolnjeval, obenem pa slika okolje in ozadje njegovih ocen in polemik, ki se zaključujejo nekako po L 1868. A tudi poslej vse Levstikovo literarno delo prešinja plamen, ki bi moral či-
stiti še danes rudnine našega kulturnega življenja. Ta mogočni plamen, ki v našem slovstvu nikdar ne sme ugasniti, je zanetil Levstikovo najgloblje kritično spoznanje: življenje našega naroda se mora razvijati v medsebojni regenerativni odvisnosti med ljudstvom in njegovim izobra-ženstvom, ki se mora učiti od vseh velikih duhov človeštva ter se po Levstikovem vzgledu brez prestanka vojskovati za narodno zdravje na kulturnem, socialnem in nacionalnem področju (st. 37).
Listanje po tej kritični izdaji Levstikove kritike je prav osvežujoče, četudi smo že močno odmaknjeni i materialu Levstikove kritike i nekaterim njegovim nazorom in metodam. Osvežujoče vpliva vse tisto, v čemer se odraža njegova osebnost; poleg sloga predvsem način njegove kritike in polemike, odkritost in poštenost, s katero se loteva svojih nalog in očitno stremljenje po povzdigi ljudstva. Vsekako je ta zvezek Levstikovih spisov izmed dosedanjih najbolj namenjen študiju in zahteva poglobitve v dobo in razmere, kar Citatelju blagodejno olajšujejo avtorjeve obilne in natančne opombe. S sedanjo kritično izdajo Levstikovih spisov se čedalje jasneje in reliefnejše oblikuje njegov duševni obraz,
Pristopajte k
^Jadranski st^^i"!
pa tudi njegova resnično središčna vloga v naši kulturi postaja vidnejša z vseh strani. Iz arhivov prehaja v javnost marsikaj, kar je bilo le na videz mrtvo in samo formalno nedovršeno, ka.- pa v tej dobro razprede-ljeni celoti vzlic fragmentarnosti izpopolnjuje poteze in zaokroža sliko.	—o.
Zgodovina poljskega naroda v srbohrra-
ščini. V založbi Kola poljsko - jugoslovanske lige v Skoplju je izšla » Istorija Poljske« iz peresa dr. Aleksiia Jelačiča. Avtor namerava spisati ciklus zgodovinskih pregledov »Istorija slovenskih naroda«; preti »Istorijo Poljsko« sta izšli zgodovina Rusije in zgodovina Češkoslovaške. Mimo teh je dr. A. Jelačič spisal obsežno knjigo o ruski revoluciji, zbirko esejev »Na prelomu« in razne zgodovinske razprave, med njimi o uporih hrvaških kmetov in dr. Njegovs »Istorija Poljske« je pregleden in jasen spis, kakršnega smo pogrešali i v srbekohrva-škem i v slovenskem jeziku. Od pivih začet-kov do majniškega prevrata Pilsudskega (1926) se vrste pred Ktateljem dolge in pestre slike poljskega nacionalnega in političnega življenja, ki se razvija v številnih krčih in bolestnih krizah, doseza silne višine in pada v močvirje in siženjstvo. Zgodovina Poljske je zelo poučna za vsakogar; kdor pa hoče res spoznati bratski narod, jo mora nujno proučiti podrobneje. Dr. Jelafiča »Istorija Poljske* ustreza predvsem poljudnemu namenu. Nje notranja vrednost, ki se kaže predvsem v veščem izbiranju od-
ločilnih in važnih dogodkov to zaokroženi sliki posameznih razdobij, pa presega nalogo poljudne knjige. Jelačičeva »Istorija Poljske« je tem zanimivejša, ker je njen pisec Rus, ki pa je tako objektiven, da prehaja preko starih antagonizmov med Poljaki in Rusi k priznanju poljske nacionalne in politične samobitnosti. Pisec ne omalovažuje vrlin tega kilturno zelo tvornega naroda-Neka slika, ki prikazuje Mickiewicza in Puškina pod istim plaščem, }e dr. Jelačiču simbol in kažipot k srčnejšemu in srečnejšemu sožitju obeh narodov. — Knjiga bi bila vredna lepše in trajnejše opreme.
»Zdravniški vestnik«. Izšla je 6./7. Številka strokovnega glasila slovenskih zdravnikov. Izmed večjih razprav omenjamo dr-Hansa HSglerja »0 terapiji krvnega obtoka v operativni ginekologiji in porodništvu; dr. M. 2. Cervinke »Naše izkušnje z novo infravenozno metodo narkoze«; dr. T. Furlana »Nekaj o kašlju, njegovi fiziologiji in terapiji«; dr. Tine Grošlje ve anatomski opis mrtvorojenega spačka; dalje opozarjamo na nekrolog Viktorju von Hačškerju iz peresa dr- J. C h o 1 e v e ta na krajše prispevke doktorjev L. Kožuha, I. Prodana, Ivana R a k 'i 1 j i č a. A. T r t-nika.J. Kal!aya. Številne statistične tabele priobčuje dr. Fedor Mikič pod naslovom »Sezonsko gibanje nekaterih akutnih nalezljivih bolezni v Jugoslaviji v \etib 1920—1930«. Zvezek zaključuje informativno gradivo z ocenami nove ertrokovne lite rature. »Zdravniški vestnik« skrbno ureia dr. R. Neubauer na Golniku,
a— Zasebni nameščenci, vsi k Sv. Duhu na Ostrem vrhu! Društvo zasebnih in avtonomnih nameščencev v Mariboru poziva vse svoje člane in članice, da se pol-noštevilno udeleže velikega pohoda nacionalnih društev na severno mejo jutri 6. t. m.
a— Nov« ln Izbrisane obrtne pravice. V mesecu juliju je mariborsko mestno načel-stvo izdalo naslednje nove obrtne pravice: F. Skopal, postavljanje strelovodov, Orož-nova 1, K. Wesiak, mizar, Cankarjeva 2, ^Srečko - Tekstil«, manufaktura na debelo, Mlinska 10, A. Lobnik, trgovina, Fran-kopanova 10, Močnik J., mesar, Radvanj-ska 5, štefančičeva M., šivilja, Loška 5 m A. Zakrajškova, domska frizerka. Stolna 1. V istem času so bile izbrisane naslednje obrtne pravice: J. Fritz, trgovina, Gosposka 37, J. Cizel, kavarna, Aleksandrova 45, H. Luryjeva, sejmarstvo, Delavska 28, M. ščukova, gostilna, Grajski trg l in J. Končnikova, ljudska kuhinja, Slovenska 28.
a^— Drava vrača svoje žrtve. Pred dnevi smo poročali, da je izginil 13. julija zvečer brez sledu z doma 50-letni posestnik Josip Grmek iz Rošpoha. Njegovo truplo je naplavila Drava na svojem desnem bregu v Zlatoličju na Dravskem polju, kjer je bilo najdeno in pokopano v tamkajšnjem pokopališču.
a— Neagoda otroka pri igri. Predvčerajšnjim se je igral na kupu desk 91etni učenec Viktor 2ižek na Pobrežki cesti. Deske so nenadoma zgrmele nanj in ga pokopale pod seboj. Pri tem je zadobil deček tako nevarne poškodbe, da so ga morali reševalci prepeljati v bolnišnico.
a_Nesreča pri delo. Pri kopanju zemlje je bil zaposlen predsnočnjim 38-letni delavec pri »Teksti« Franc Sprah iz Prešernove ulice na Pobrežju. Izkopana zemlja in kamenje sta se nenadoma posula nanj in je zadobil Sprah tako nevarne poškodbe na glavi, da so ga reševalci prepeljali v bolnišnico.
Iz Škofje Loke Jutri vsi na 858«
sokolsko prireditev
v škoSjo Loko!
Iz Kranja
r— Na Koroško in na Sušak bo vozil odprt luksuzni avto. Vprašati pri avto-podjetju J. Goričan. Tržič.
Iz Litije
1— Jutri popoldne velika tombola. Glavni dobitek motorno kolo.
Iz Trbovelj
t— Predavanje o vsesokolskem zletu v Pragi v zvezi s predvajanjem velikega 100 odst. zvočnega filma o tem izletu bo danes zvečer ob 8. v Delavskem domu za odrasle, popoldne ob 5. pa za otroke. Film je krasno delo, v katerem se predočuje grandiozni nastop vseslovanskega Sokolstva, zato vabimo vse občinstvo, da se tega predavanja udeleži v čim večjem številu.
Gospodarstvo
Pred novo hmeljsko kampanjo
še dva tedna nas ločita od obiranja hmelja. Neugodno vreme mrzle pomladi je po vsej Evropi zavrlo rast hmelja. Na Češkoslovaškem se je pridružila še suša. Peronospora visi grozeče nad vsemi okoliši. Poročila producentov kakor tudi trgovine soglašajo v tem, da ne bo dosegel letošnji pridelek lanske množine 820.000 starih stotov. Že lei:os pomladi je nastalo zaradi malih zalog hmelja pri pivovarjih in trgovcih povpraševanje po starejših letnikih. Za bodoče pivovarsko leto 1933/34 računa Barth s potrebo 990.000, van Noyen celo z 1,100.000 starimi stoti. Po teh "podatkih se lahko računa, da bo letošnji pridelek za kakih 180.000 starih stotov manjši od potrebe. Da je položaj ugoden za cene v bodoči hmeljski kampanji, nam potrjuje zlasti dejstvo, da se cene lanskemu hmelju kljub bližnji novi letini na svetovnem trgu še vedno dobro drže, okrog 70 Din za kg.
Jutri dopoldne bosta v Žalcu zborovali obe hmeljski organizaciji. Hmeljarsko' društvo in Hmeljarska prodajna zadruga. Prav važno in potrebno je zato, da presodimo položaj in svetujemo potrebne mere v korist našim hmeljarjem. Letina v Savinjski dolini prilično dobro obeta in bo po dosedanjih cenitvah znašal pridelek kakih 25.000 starih stotov. Naprej prodane so bile le manjše količine. Od teh kupčij pa bo gotovo spet precej razveljavljenih Kredit 300.000 Din je menda že ves razdeljen in hmeljarji že pričakujejo nakazila denarja, da kupijo premoga za sušenje, odnosno razveljavijo še pred obiranjem kupčije za naprej prodano blago.
Ze desetletja pred vojno in tudi nekaj let po njej je dosegal naš savinjski hmelj stalno 90 odstotkov povprečne svetovne cene žlahtnega hmelja (žateškega, haller-tauškega in drugih boljših vrst). V letih 1925 do 1927, ko je bilo malo dobrega blaga na trgu, je cena našega hmelja nekajkrat celo presegala to višino. V zadnjih Tetih gospodarske stiske pa smo doživljali, da so bile cene našega hmelja stalno v mnogo neugodnejšem razmerju. To razmerje je leta 1929 padlo celo na komaj 10 odstotkov svetovne cene. Prav zdaj smo spet videli, da se je pri prodaji v naprej prodajal žateški hmelj po 70, vojvodinski po 50, savinjski pa komaj po 30 Din za kg.
Nastaja vprašanje, odkod ta kvarni pojav in kako bi se dal odpraviti. V letih nadpridelka, ko so številni novi hmel;srji tiščali svoje blago za vsako ceno na trg, se je razlagalo to nizko stanje cen na najem trgu baš z vsiljivostjo hmeljarjev sa-
Izgube sladkorja iz naših goric gredo v milijone
Vsakoletaa izgntba sladkorja v grozdnem soku zaradi preranih trgatev, slabih trsnih vrst, neugodnih vinogradskih leg in zemelj je samo v dravski banovini ogromna, milijonska!
Slabe trsne vrste ne rode nikoli prav sladkega groziti;a, ob prerani trgatvi in povrh v neprimernih legah in zemilijah pa dado tudi drugače najboljše žlahtne trsne vrste kislico, razvpito žužljo, ki ne gre ne v tek ne v denar.
Ne pretiravamo, aiko trdimo, da Iznaša Izguba sladkorja v moštih iz navedenih vzrokov, torej po naši krivdi, približno 2% po klostemeuburški mostni tehtnici; saj imajo naši grozdni mošti povprečno menda komaj 15%, imeli pa bi lahko druge k drugemu najmanj 17% sladkorja!
Vzemimo, da pridelamo v dravski banovini na morda še 25.000 ha vinogradov povprečno na leto samo 400.000 hI mošta; vsakoletna izguba — 2% po klosterneu-burški moštni tehtnici, t. j. 2 kg sladkorja v 1 hI mošta _ znaša nekako 800.000 kig ali 80 vagonov sladkorja v vrednosti
—	računano samo po 10 Din kg _ 8 milijonov dinarjev.
Ako bi hoteli ta lahkomiselno zapravljeni sladfkor nadomestiti s kupljenim, torej z industrijskim ali trtgovskim sladkorjem. ki pa ni istoveten s sladkorjem v gro-zdnem soku, marveč je nekaj čisto drugega, tujega, bi morali zanj mnogo več odšteti, ker je dražji; razen tega pa nikakor ne bi mogli dobrote s takim umet-ničenoem ustrezno popraviti in bi dobili vino, ki ni več pristno ali naravno po vinskem zakonu, niti vobče ni ugodena pijača in se povrh rado kvari.
Pomni, da dS. zrelo grozdje res žlahtnih vrst v ustrezajoči legi in zemlji poleg več sladkorja tudi več drugih užitnih dobrot in osobin, prlrodnih, ki so zastonj
—	nebeški dar zlatega solnca — in jih ne moremo z ničemer umetno zameniti! Ne zavračajmo vendar bogatih darov narave in ne nosimo denarja, ki je zanij tako huda baš pri parah, za nepotrebni in neenakovredni sladkor industriji, ki lahko brez
mih. Kakor je bilo mnogo resnice na tem dejstvu, vendar nikakor ne smemo poza biti, da so bili tudi drugi vzroki krivi naših slabih cen. Predvsem je bila mnogo kriva tekaška nadloga, ki je za nekaj ti sočakov umetno netila malodušje med hmeljarji in tako pritiskala na cene. Po novih uzancah, ki bodo, kakor čujemo, uživale vso podporo oblastev, bo ta nadloga precej pristrižena in bo tako odpadel tudi njen pritisk na cene.
Drugi prav mogočen činitelj pri oviranju normalnega razvoja hmeljskih cen so bili tuji komisijonarji, ki so se strnili v močan trust. Ta je naznanil mnogega neposlušnega člana, ki se je drznil le za nekaj par dražje plačevati blago, firmi, za katero je kupoval, in ga je ta v največ primerih takoj odstavila od nakupovanja. Naši domači kupci so v skladu z novim obrtnim zakonom storili ukrepe, ki bodo vsaj otežili njihovo početje. Kakor je hva le vredno to prizadevanje domiče trgovine, da zavre tuje vplive na pritisk hmeljskih cen, tako moramo, žal, naglasiti, da tudi naša domača hmeljska trgovina ni vselej dovolj ščitila koristi našega gospodarstva. Ta suha ugotovitev je potrebna In se ne bo nihče razburjal, kdor pozna in pripo-zna razmere. Vemo pa, da bo šla naša solidna hmeljska trgovina po zdravi poti ter da se bo potrudila posebno letos, ko bo povpraševanje nadkriljevalo ponudbo, doseči nekdanje razmerje med našimi cenami in povprečno svetovno ceno. Tako si bo zgradila trgovina trdno osnovo zaupanja hmeljarjev in si bo utrdila položaj pred tujo konkurenco.
Ne smemo pa pozabiti, da je naša hmeljska trgovina še mlada in da ne razpolaga z velikim kapitalom, saj bi bilo potrebno za nakup letošnje letine leDO število milijonov. Nemčija, Češkoslovaška, Francija in druge hmelj pridelujoče države so vsa zadnja leta izdatno podpirale hmeljarske prodajne organizacije ter tako preprečile pritisk na cene in omogočile usta-Ijenje cen na primerni višini. S kakimi 10,000.000 Din bi se dala izvesti pomoč hmeljarjem za ustaljenje cen. Naši denarni zavodi ne zmorejo te vsote, zato bi bilo potrebno, da priskoči na pomoč v tej hudi sili država. Toda tudi privatnemu kapitalu se nudi lepa priložnost za zaslužek pri kratkoročnem kreditu. Za utrditev cen pa bi naj prispevali nekaj tudi hmeljarji sami po vzgledu nemških tovarišev, ki so zbrali v to svrho letos spet 'epe milijone. Poizkusiti bi vsaj kazalo. K.
tega dobro lzharja, ko ima prav za prav zavarovanega zaslužka in denarja na prebitek!	Andrej JSmavc.
Gospodarske vesti
= Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Z Dunaja poročajo: Po povratku avstrijske delegacije iz Budimpešte so se pričela trgovinska pogajanja z Jugoslavijo na Dunaju v večjem obsegu. Obstaja pa še vedno precej težkoč, ki se doslej še niso dale poravnati. Kljub temu se sodi, da se bodo pogajanja uspešno zaključila v nekaj dneh. Ena glavnih težkoč je vprašanje kontingenta za uvoz jugoslovenskih pitanih svinj v Avstrijo. Jugoslavija zahteva kontingent okroglo 130.000 rilcev letno, Avstrija pa nasprotno predlaga, da bi se kontingent delil, in sicer naj bi se moglo uvoziti 90.000 pitanih svinj brez neposrednega kontingenta, med tem ko naj bi za ostanek kontingenta oddajala Jugoslavija javne dobave v Avstrijo. Ta predlog je Jugoslavija odklonila. Sodi se, da bo kontingent za uvoz jugoslovenskih pitanih svinj določen s kakimi 120.000 rilci. ^ = __ Trgovinski provizorij z Nemčijo. Nemški tisk posveča precejšnjo pozornost novemu trgovinskemu provizoriju, sklenjenemu med našo državo in Nemčijo. Tako piše »Vossische Zeitung« med drugim, da je postala trgovinska bilanca Nemčije nasproti naši državi v skoro petmesečnem nepogodbenem stanju pasivna. Novi dogovor, ki je stopil v veljavo 1. t. m. na osnovi največjih ugodnosti, ustvarja osnovo za upostavo normalnega blagovnega prometa med obema državama. List dodaja nekoliko statističnih podatkov o trgovinskih odnošajih med nami in Nemčijo po stari pogodbi. Po petletni veljavnosti je Nemčija odpovedala staro pogodbo s 6. marcem letošnjega leta, da bi dobila proste roke za novo ureditev carine na jajca, ki je bila po stari pogodbi vezana. V času stare pogodbe se je dvignil nemški izvoz v Jugoslavijo od 116 milijonov mark v letu 1927. na 172 milijonov mark v letu 1930. Istočasno je porasel uvoz iz Jugoslavije od 72 na 75 milijonov mark, med- 1
tem ko je bil leta 1929. začasno padel na 61 milijonov mark. Zavoljo svetovne gospodarske stiske je potem padel izvoz iz Nemčije v Jugoslavijo do leta 1932. na 43, a uvoz iz Jugoslavije na 29 milijonov mark. O blagovnem prometu v času nepogodbe-nega stanja še ni točnih podatkov, a list izraža mišljenje, kakor smo gori rekli, da je postala trgovinska bilanca Nemčije nasproti naši državi v tem času pasivna. To pa je bilo baš pogodovalo Nemčiji, ki je pri pogajanjih uspešno operirala s tem dejstvom.
= Izvoz na osnori kompenzacij T Poljsko.
Trgovinsko - industrijska zbornica v Zagrebu je prejela od Poljsko - jugosloven-sKega gospodarskega komiteja v tteogrami popis poljskih uvoznikov sadja in aihih češpelj in uvoznikov bučnic. Kupčije bi 6e vršile na osnovi kompenzacije. Za izvoz lz naše države je potrebno, da predloži izvoznik komiteju na vidiranje fakturo (franko poljska meja) v treh primerkih, a komite prevzema obveznost, da pribavi uvozna dovoljenje v Poljsko. Stroški komiteja za pri-bavo uvoznega dovoljenja znašajo 30 V« od vrednosti fakture. Ti stroški gredo na bre me izvoznika. Obračuni med izvozniki in uvozniki se vrše točasno na osnovi, po kateri se za en zlot plača 8.31 Din (sl-.tžbeni tečaj z všteto premijo 28.50 °/o). Za izvoz pohajajo v poštev med dragim paradižniki, grozdje, breskve, jabolka, orehi, česen, bučnice, sončnice, presne češplje, jagnj-ičje iz jnrčje kože, zdravilne rastline in drugo. Podrobne informacije o naslovih uvoznikov razen naslovov uvoznikov sadja in &uhih češpelj in uvoznikov bučnic se dobe pri Poljsko - jugoslovenskem gospodarskem komiteju v Beogradu, Kraljev trg 5.
= Sadne in vinske razstave v Celju ne bo. V nedeljo se je vršil v Celju sestanek zaradi nameravane prireditve sadnega in vinskega sejma. Na sestanku je poročal sadjarski strokovnjak g. Miloš Levstik, da letos ni priporočljiva taka prireditev
Kdoinkroci Eli Eli	TA V ia
ujio/ccbi 311ELL	| zafiiiva cifu^o
sadja. Sklenilo se pa je, da se priredi razstava prihodnje leto, ako bodo dani pogoji. Po poročilih tujih listov tudi druge države ne bodo imele sadja, zaradi česar se sadjarji opozarjajo, naj ne zamudijo ugodne prilike in naj se ne dado izkoriščati od raznih nepoklicanih izkoriščevalcev, zlasti v onih okoliših, kjer bo sadna letina povoljna. Da se ustreže onim tujim tvrdkam, ki so se že prijavile za nakup sadja, kakor tudi našim sadjarjem, se ti prosijo, naj javijo razstavnemu odboru (Celje, Gregorčičeva ulica 2-II) približno množino in vrsto sadja, ki ga bodo imeli za prodajo. Razstavni odbor bo brezplačno preskrbe! kupca.
— Zelo dobra letina češpelj ▼ Bosni. Iz Broda na Savi poročajo, da se bo moglo letos po oceni strokovnjakov samo iz Bosanskega Posavja izvoziti preko 2000 vagonov češpelj, kar predstavlja vrednost okrog 32 milijonov Din. Po bosanskih češ-pljah že povprašujejo razne evropske države, zlasti Nemčija in Avstrija. Kupčije se že zdaj zaključujejo.
= Razpored zgradarine za leto 1933 je
v smislu čl, 131. zakona o neposrednih davkih razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi Ljubljana, Vodnikov trg 5-L, soba 3, od 7. do vštetega 14. t. m. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebej obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo Imeli pravico pritožbe.
= Neugoden položaj za Izvoz perototaa Naš izvoz perotnine je bil doslej v slavnem navezan na Italijo in Avstrijo in v manjšem obsegu na Švico. Začasni trgovinski dogovor z Nemčijo nam bo morda spet odprl tudi nemški trg. Letos je naS izvoz perotnine slabši, kakor ie bil Jan*. Italija dela naši perotnini velike ovir« tn italijanska oblastva rada vračajo vagone našega blaga z motivacijo, da je naSa pe-rotnina okužena, ker so nedavno našli v našem vagonu nekaj mrtvSi piščancev. Piščanci pa so poginiili le zaradi velike vročine. Kazen tega postaja twdi zaradi vlike konkurence holandiske, madžarske in rumrunske perotnine na italijanskem trgu položaj naših izvoznikov perotnine vedno težavnejši. Izvoz naše perotnine v Italijo bo, kakor kaže, še dalje slabel. Treba bo zato iskati nove trge. Tako naj bi se izikušatf od Francije i zp o slo vati kontingenti za uvoz naše perotnine. V zadnjem času so bile cene žive perotnine v Italiji 2.50 do 3 lire kg franko Postojna. Po teh cenah naši lzvoznto ne morejo prodajati blaga brez izgube.
—	izvoz zlata in srebra iz Romunije *a-branjen. Na pobudo Rumun9ke narodne banke je zabranila rumunska vlada izvoz zlata in srebra v tej ali oni obliki.
= Avstrija hoče povečati carino na pSe-nico. Avstrijska vlada pretresa vprašanje povišanja carine na pšenico, da bi tako preprečila nadaljnje padanje domačega blaga-= Konkurzi v Nemčiji so v juliju nasproti juniju nekoliko nazadovali. PTav teko poravnalna postopanja. Otvorjenih je bilo v juliju 239 konkurzov nasproti 623 v istem času lanskega leta in 262 v juniju letošnjega leta. Poravnalnih postopanj je bilo v juliju 114 nasproti 451 v enakem času lanskega leta in 121 v junij j letos.
= Ameriški les je postal Nemcem predrag. Po vesti iz Berlina so cene kvalitetnemu lesu v Ameriki tako porasle, da več ne ustrezajo Nemcem, in to kflju>b padcu dolarja. Nemški listi pišejo, da bo nemško povpraševanje po ameriškem lesu zelo popustilo.
—	Dobave. Splošni oddelek direkcije državnih želznic v Ljubljani sprejema do 12. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg portlanskega cementa. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 17. t m. ponudbe glede dobave 50 plošč železne pločevine, 100 kladiv, 15 m preciznih valjčnih verig za motorje, 100 valjkov za zgornje verige, 10 normalnih sveč »Bosch«, 5 kg naftalina, 5 kg modre galice, 100 kg kolofonija, 50 kg modre barve, 10 kg si-kativa, 10 kg kopallaka, 230 kg azbestnega materiala, 360 kg razne žice. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 19. tega meseca ponudbe glede dobave 2600 kg medeninastih in bakrenih cevi. do 20. t. m. pa glede dobave lesa in lesnega materiala. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 20 državnih zastav Direkcija državnega rudnika v Kreki sprejem do 31. t. m. ponudbe glede dobave kofovne pločevine. Dne 29. t. m. bo pri upravi državnih mo-
nopolov r Beogradu licitacija glede dobave 466 kub. metrov bukovih drv, 90.000 kg trboveljskega premoga in 80.000 kg brike-tov. V ponedeljek 11. septembra ob 11. pri upravi bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju prva javna pismena licitacija za nabavo živil in drugih potrebščin za čas od 1. oktobra letos do 31. marca 1. 1934. Podrobnosti in pogoji se dobe v Novem Celju.
— Dobava mesa za čas od 1. oktobra letos do 31. marca 1. 1934. bo z licitacijami 16., 18., 21. in 23. t. m. pri raznih vojaških komandah. Oglas na vpogled v Zbornici TO I v Ljubljani.
_ Prodaja. 17. t. m. bo pri komandi dravskega orožniškega polka v Ljubljani ustna licitacija glede prodaje 1266 kg raznih krp od stare obleke. 120 kg raznega starega železa in 707 parov starih čevljev.
Borze
4. avgusta.
Na ljubljanski borzi (premija 28.50 9/o) eo ostali neizpremenjeni devizni tečaji na Bruselj, Curih in Prago. Malo okrepili pa 60 se Amsterdam, Berlin in Pariz, medtem ko so London, Newyork in Trst popustili. — Avstrijski šiling v privatnem kliringu je v Ljubljani popustil na 8.70 — 8.75, a v Zagrebu se je zaključil po 8.58 Din. — Grški boni so se zaključili v Beogradu po 39 Din.
Na zagrebškem efektnem tržišč j ie Vojna škoda ostala v glavnem na včerajšnjem nivoju- Za kaso se je zaključila po 225, 7° o investicijsko je bilo zaključeno po 50.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2312 63 — 2323.99. Berlin 1364.03 _ 1374.84, Bruselj 799.44 do 803.35, London 189.53 — 191.13, NevvTorft ček 4163.82 — 4192.08, Curih 1108.35 do 1113.85, Pariz 224 54 — 225.66. Praga 169.73 do 170.59, Trst 300-19 _ 302.58.
Zagreb. Amsterdam 2312.63 — 2323.99, Berlin 1364.03 _ 1374.84, Bruselj 799.44 do 803.35. London 189.53 — 191.13, Milan 300.18 do 302.58. Newyork kabel 4185.82-4214.08, ček 4163-82 — 4192.08. Pariz 224.54-225.66, Praga 169.73 _ 170-59, Curih 1108.35 do 1113.85.
Curih. Pariz 20.27, London 17.15. New-york 381, Bruselj 72.125. Milan 27.18, Madrid 43.20, Amsterdam 209.05, Berlin 123.25, Dunaj 72-80 (58), Stockholm 88.50, Oslo 86-25 Kobenhavn 76.50, Praga 15-315, Varšava 57.75, Atene 2.95, Carigrad 2.48, Bukarešta 3.C8.
Dunaj. (Tečaji v priv. kliringu) Beograd 11.515, London 30.20, Milan 47.72, Newyork 666.20, Pariz 35.58, Praga 25-36, Curih 175.59, 100 S v zlatu 128 S pap.
Efekti.
Ljubljana. Vojna škoda 225 den.. 7V» Investicijsko 48 den., 8°/« Blair 36 den-, 7°/« Blair 33.50 den., 7°/o posojilo Državne hrno-tekarne banke 47 den-, 4°/« agrarne 26.50 den., 6°/» begluške 35 den.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 225 — 225.50, za oktober 223—224, za december 223 — 226. 7"/'o investicijsko 49 _ 50, 4«/. agrarne 26 — 27.50, 7°/o Blair 34 — 35, 8%> Blair 36—38, 7*/o posojilo Drž. hipotekarne banke 47 _ 48.50, 6°/o begluške 35 den.: bančne vrednote: Priv, agrarna banka 218 — 222; industrijske vrednote: Sečerana Osijek 170 bi., Trbovlje 153 den., Isis 30 bi-, Impeks 50 den.
Beograd. Vojna škoda promptna 225 in 224 zaključka, za december 226 zaklj., 7°/0 investicijsko 50 in 49 zaklj., 6°/» begluške 36-25 in 36.10 zaklj., 8®/o Blair 35.50 den..
7°/. Blair 83.50 den., 7°/o posojilo tt. hipo-
v^fcgr
*rama
tekarne banke 48.75 zaklj.,	Priv; banka 221-50 zaklj.
Dunaj. Državne železnice	15.60, Alpine-Montan. 12.01.
Blagovna tržišča
ŽITO.
+ Ljubljanska borza (4. t. m.) Tendenca za žito neizpremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): nova baška, uzančne teže po 190 — 192.50; nova baška, 79/80 kg po 197.50 — 200; koruza (po mlevski tarifi): baška promptna po 125 — 127.50: za julij po 130 — 132-50; nioka: baška >0'. iz stare ošenice po 430 — 435, banatska po 440 — 445.
+ Novosadska blagovna borza (4. t- m.) Tendenca kolebajoči. — Promet 38 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, 115 — 117.50; baška. okolica Sombor 112.50 do 115; srednjebaška 115 — 117.50; gornjebaška in baška potiska 117 50—120; gornje-banatska 115 — 117-50; slavonska 112.50 do 115 (vsa nova. 78 kg. 2°/o). Turščica: baška, sremska in baška okolica Sombor 66 do 68: slavonska 68 — 70; baška bela 69 — 71; banatrfca 64 — 66: baška. ladja Sava in Begej 71 — 73; baška, ladja Dunav in Tisa 72 — 74. Ječmen: baški in sremski novi, 64/65 kg 56 — 58. Moka: baška in banatska nova, »Og« in »0gg<- 225 — 245; »2r 205 do 225; >5< 185 — 205; »6f 155 _ 175: >7< 115 — 125; »8< 57.50 _ 62.50; sremska in slavonska nova, »Og« in >0gg< 220 — 235: >2« 200 — 215: »5, 180 — 195; »6« 150 do 160; »7< 115 — 125; >8< 57.50-62-50. (»trobi: baški in sremski v jjtastih vrečah 45 do 47.50; banatski v jutastih vrečah 42.50 do 45.
+ Somborska blagovna broza (4. t m.)
Tendenca kolebajoča. Promet 47 vagonov-Pšenica: baška. okolica Sombor 112.50 do 115; gornjebaška 115 — 117.50; sremska in slavonska 107.50 — 110; banatska 112.50 do 115: banatska potiska in baška potiska 120 — 122.50 (vsa nova. 76 kg). Rž: baška 70 — 72- Oves: baški in slavonski novi 67 do 69. Ječmen: baški in sremski novi, 63 do 64 kg 66 — 68: baški pomladni in sremski 67 — 68. Turščica: baška, železnica, promptna 64 — 66; baška bela in baška Dunav in Tisa šlep 70 — 72. Moka: baška in banatska. ?Og« in >0gg< nova 225 — 245; »2« 205 — 220; »5« 185 — 200: »6< 155 do 175; >7« 115 — 125; >8< 57.50 — 62 50. Otrobi: baški pšenični, promptni 45-47.50-Fižol: baški uzančni 95 — 100.
+ Budimpeštanska terminsk« borza (4. t. m.) Tendenca slaba. Promet živahen. Pšenica: za oktober 9.7 — 9-76. za marc 10.50 _ 10-81. Rž: za oktober 6.61 — 5.63, za marc 7.50 — 7-52. Turščica; za avgust 7.85 — 7.87, za september 7.95 — 7.97, za maj 8.26 _ 8.27-
ZTVTNA
-f- Živinski sejem ▼ Ptuju v torek je bil dobro obiskan. Dogon 147 krav, 82 te-lic, 78 volov, 22 bikov in 47 konj. Cene za kg žive teže: kravam 2.25 do 4, telicam 2.50 do 4.50, volom 3 do 4.50, bikom 2.50 do 4 Din. Konji so se prodajali po 300 do 2850 Din za glavo. Vsega je bilo prodanih 179 glav. Na svinjski sejem v sredo je bilo pripeljanih 97 prascev in 65 svinj. Cene prascem so bile 135 do 250 Din za rilec, svinje pa so se prodajale po 6.50 do 8.50 dinarjev za kg žive teže. Vsega je bilo prodanih 31 rilcev.
Znanstvena ekspedicija beograjske univerze
v črno goro
Andrijevica, v avgustu Velika skupina znanstvenikov vseh strok, ki ee je podala 21. julija na pot v Črno goro, se že ves ta čas nahaja v svojem taborišču na prostrani planoti pri Andrijevici- Tj eo vojaki pripravili priprosto, a zelo čisto šatorišče za znanstvenike, ki se v glavnem dele na dve skupini: rta medicince, ki so razdeljeni na 12 oddelkov, ter na filozofe in poljedelce, ki tvorijo zopet svoje pododdelke. Vseh skupaj je s pomožnim osebjem preko 100.
Medicinci zdravijo ljudi t Andrijeviei, kjer eo uredili posamezne medicinske oddelke z vsemi potrebnimi aparati, celo z roentgenom in zobozdravniškimi potrebščinami. Kirurgi se skoro vsak dan vozijo v bližnje Berane, kjer vrše v bolnici težje operacije. Ordinacije specijalistov in zdravila so popolnoma brezplačna. Za ljudstvo in za zdravnike je to delo sila koristno. Vodi ga podpredsednik ekspedicije, venerolog beograjske univerze dr. Djurica Djordjevic. Naval bolnikov je vse večji in večji. Iz vseh krajev Cme gore prihajajo stari in mladi, moški in ženske, Črnogorci, Araavti, pastirji z gora in mestni ljudje. Za zdravnike je to zelo zanimiv materijal; izredni primeri se vsi slikajo in bodo ostali v medicinskem arhivu ekspedicije.
Med oddelki, ki imajo največ dela, se nahaja otroški oddelek, ki ga vodi prof. dr-Matija Ambrožič. Blizu njegove klinike je na trgu lekarna ekspedicije, ki komaj zma-gije vsa naročila in recepte. Vrednost zdravil ki jih bo lekarna brezplačno razdelila med narod, znaša čez 200-000 Din. Nekaj so jih darovale medicinske tvrdke in tovarne, večji del pa je kupljen. Blagodejnost zdravniške ekspedicije ee ne vidi samo v brezplačnem zdravljenju, ampak tudi v poljudnih predavanjih zdravnikov, ki jim vedno prisostvuje velika mnjžica domačinov.
Drugi del ekspedicije, ki Jo vodi kot predsednik znani zgodovinar dr. Stanoie Stanojevič, je mnogo manj stalen. Njeni^ sa-tori boli poredko dajejo prenočišče plitka potrebnim popotnikom, ki obiskujejo bližnje in daljne kraje ter jih raziskujejo z vseh stališč. Tu eo predvsem etnologi m etnografi, ki izkoristijo vsako priliko za nabiranje narodnih običaiev. Črnogorci so nasproti njim zelo previdni, ker ne žele, da bi se zvedele kake mani simpatične navade tega ponosnega ljudstva. V to grupo, ki jo vodi skopski docent dr. Filipovih, spadata pravzaprav tudi pravni zgodovinar profesor Solovjev. ki je nabral že dosti gradiva za običajno pravo, in pa muzik Kosta Ma-nojlorič. ki je popisal že vse svoje zvezke r doslej neznanimi melodijami narodnih pesmi.
Prof. V. čorovič je vodil doslej dve kombinirani ekspediciji. Prva je proičila Br-skovo, ki igra v zgodovini srednjega veka
važno vlogo, druga pa je sedaj v Bijelem polju. Od prve ee je v Kolašinu ločila skupina umetnostnih zgodovianrjev, ki je pod vodstvom dr. Mesesnela obiskala stari samostan Moračo- Uspeh druge ekspedicije je velik. V eni belopoljskih cerkva so se našli številni stari rokopisi, ki eo izredno važni za srbsko zgodovino ter jih prof. Corovič v družbi z ostalimi člani proučuje in slika. Ta ekspedicija bo pregledala še vse stare spomenike okoli Beran, potem pa bo preiskala še okolico Andrijevice. Geologi in geografi eo tudi obdelali precejšen teren. Prve vodi rektor prof. Petkovič, drugi pa so pod vodstvom prof. Milojeviča napravili turo po vrhovih ter se vzpeli na visoke Ko-move. Poljedelci vseh strok se gibljejo na terenu vse do Skadarskega jezeravodi jih neumorni in vedno dobro razpoloženi profesor Nešič, prejšnji beograjski župan.
To bi bil v kratkem pregled oddelkov ln oseb, ki vodijo zelo naporno, pa tudi uspešno delo na terenu. Razne ekspedicije eo nabrale že tudi precej muzealnega materiala, ki ga kmetje prinašajo poedinim članom-To so stari novci, predmeti narodne obrti, vezenine in pa kak antični spomenik. Dragocen bo tudi fotografski arhiv ekspedicije, sestavljen iz najrazličnejših strok. Plošče se razvijajo v Andrijevici v lastni delavnici, ki jo je v obliki motornega voza dala armada na razpolago.
Življenje v taborišču je zelo enostavno in strogo urejeno- Solnce, ki v tem gorskem kraju eije z izredno močjo, budi člane ekspedicije že na vse zgodaj in delo se pričenja temu primerno. Kuhinja je v taborišča, jedilnica je pod milim nebom, kakor na naših narodnih veselicah. Za počitek služijo kopeli v bistrem Limu. Vsak večer ie po večerji ura referatov, ko znanstveniki svojim kolegom in povabljeni publiki govore o rezultatih tega dne. To eo cele akademije z znanstvenimi debatami. Včasih pa iz-nenadi gibčni tajnik ekspedicije dr. Sta-njakovie marsikoga e svojim neverjetno dobro informiranim »šaljivim raportomc. Ako omenim še, da ee nahajajo v ekspediciji tudi zastopniki vseh beograjskih uredništev je s tem povedano, kako velik pomen se na splošno prisoja znanstveni ekspediciji. Stro ški, ki jih krijejo poleg fonda Luke Čelo-viča še nekateri drugi fondi, se bodo i uspehom de'* v Andrijevici in v Kosovski Mitrovici, kamor se bo ekspedicija preselila. prav gotovo bogato izplačali. Vsi udeleženci del lieio nonolnoma hrp7ol.ično.
Obiščite drevi in jutri
prireditve JADRANSKE STRAŽE ob Ljubljanici!
Iz življenja in sveta
Balonski dvoboj ¥ stratosferi
2 Pred vzletom
v Evropi In
Ameriki
V teku tega meseca, najpozneje do 5. septembra se dvigne sodelavec prof. Pic-carda, inž. Max Cosvns, s svojim prijateljem inž. de Bruvnom v stratosfero Ta vzlet se bo izvršil po vsej prilik' nekaj pozneje nego vzlet poročnika Settla v okviru svetovne razstave v Chicagu, ki je v zadnjem trenutku odgodil svoj vzlet.
Z 'Američanom bi se moral po prvotnem načrtu dvigniti tudi Piccardov brat, a ie sodelovanje, kolikor poročajo ameriški listi, odrekel, ker gre finansirjem podjetja za športen in rekorden polet, Jeanu Piccardu pa je šlo v prvi vrsti za znanstveni raziskovan ia v stratosfernih višinah. Belgijskim letalcem gre samo za znanstvene smotre, a je skoraj gotovo, da bodo mimogrede prekosili zadnji višinski rekord prof. Piccarda, ki znaša 16.500 m in da bodo v tem pogledu zmagali tudi nad Američani, dasi je ameriški balon za celih 1000 kub. metrov večji nego belgijski balon (ta ima 14.000 kub. m prostornine). Ameriškemu vzletu so finansirji namreč že v naprej postavili hudo coklo s tem, da se je moral poročnik Settle zavolio radovednega občinstva obvezati, da se bo dvignil ponoči v luči žarometov z vso počasnostjo, kar ne gre brez velikih izgub plina.
Takšnih ovir inž. Cosvnsu niso postavili, dasi je zaradi udobnejšega znanstvenega opazovanja tudi on primoran dvigati se polagoma in se v nekih višinah celo popol-
F^ancoska odprava na Kavkaz
Te dni potuje neka francoska ekspedicija, ki jo je organiziral Francoski alpin-ski klub iz Francije, na Kavkaz. Naloda odprave je po vzpeti se na več vršace v, ki jih doslej Francozi še niso dosegli, če se ta naloga posreči, bo francoski alpinski klub pozneje organiziral posebno odpravo na Himalajo.
Spomenik psom

V oiisijii na Japonskem so pred kratkim z velikimi verskimi slovesnostmi odkrili spomenik psom, ki jih je japonska armada uporabljala na bojiščih v Mandžuriji in so v vojni službi padli
Smela Kanalske plavalke
Mercedes Gleitze, znana kanadska plavalka, ki je preplavala 1. 1927. Rokavski preliv, je skušala te dni preplavati preliv v nasprotni smeri od Dovra proti francoski obali.
Startala je v Dovru ob 10.15 zjutraj in je morala po osem ur trajajočem napornem plavanju zapustiti morje, ki je bilo zelo viharno. Izjavila je pa, da bo svoj poskus ponovila, čim nastane lepše vreme.
Voda in nevarnost strele
Voda je, kakor znano, tem boljši prevodnik elektrike, čim bolj je zamazana. Na jezerih in rekah pa je običajno najbolj umazana ob bregovih, kjer se meša z zemljo, odpadki rastlin in podobnimi stvarmi. Tam, kjer se stika z bregovi, privlačuje tedaj strelo najbolj, dočim je pred njo v sredini razmeroma najbolj zaščitena.
široka vodna gladina s svojo ogromno, napetosti izenačujočo peščino je pired strelo bolj varna nego majhni tolmuni in drobni vodni toki, ki strelo naravnost privlačujejo.
V bistvu gre tu za iste pojave kakor v velikem mestu. Sredina mesta, ki je pod varstvom neštetih kovinskih vodov in osti, le redkokdaj pritegne strelo, ob periferiji pa se dogajajo nesreče ob vsaki nevihti. Periferijo je smatrati za nekakšno obredje hišnega morja.
Iz navedenih dejstev sledi, da bo športnik, ki ga je ujela nevihta na vodi, v čolnu, storil najbolje, da se drži bolj proti sredini toka, kolikor mogoče daleč od bregov in plavajočih primesi. .To, da se vleže v čoln, mu menda dosti ne more koristiti, pač pa je vožnja z jadrnicami v nevihti zaradi jamborov nevarna, če le gre, naj se jambor položi vodoravno v čoln.
Svetovni rekord poljskega letalca
Poljski kapitan Skarzynski, ki je a avo-jim letalom malega tipa preletel'južni Atlantik, je srečno prispel v Varšavo, kjer so ga sprejeli zastopniki vlade in 200.000 glav broječa množica ljudstva.
Svetlikajoče se ptice
Pri Popeki v državi Kansas (U. S. A.) je odkril neki lovec zanimiv pojav. Lovil je med drugim prav rad ribe tudi ponoči in je pri tem opetovano opazoval večje, motno svetlikajoče se lise, ki so stalno menjavale svoj prostor in izginjale.
Prvotno je mislil, da gre za znani pojav blodečih luči, a proti temu je govoril ves način, kako so se premikale. Nekega večera je v takšno liso ustrelil in tako je dognal, da širijo to svetlikanje neki modri — žerjavi.
Dvomiti o tem ni mogel, ker so se svetlikale tudi mrtve ptice in sicer na prsih in na hrbtu. Ta mesta ležijo na ptici tako, da jih more s perjem popolnoma pokriti. Po vsej priliki ji rabi ta svetloba za to, da privablja z njo ribe ali druge živali.
Mahatma spet v zaporu
noma ustaviti. To pa ne pojde z izpuščanjem plina, temveč s pomočjo posebnega balona, ki bo do višine 9000 m zvezan z glavnim balonom in bo zadrževal prehitro dviganje. V raznih člankih smo že opetovano opisali ta umno premišljeni sistem dveh zvezanih balonov in drugih zadrževalnih naprav.
Dočim se bo ameriški balon dvignil sredi ogromne množice radovednih gledalcev na prostoru chicaške razstave, bo belgijski halon startal v neki samotni, tihi dolini v Ardenah in razen 300 voiakom, ki bodo pomagali r>ri startu, in časnikarjem bo dostop v bližino vsakemu drugemu človeku iz varnostnih ozirov prepovedan. Tako ne more nastati pri startu samem nobena motnja.
Cosvns je mnenia, da njegov balon zelo prekaša ameriškega no kvaliteti. Plašč mu je tenak in lahek, dočim so si Američani izbrali težje blago. Poleg tega se zdi, da je za vamost na belgijskem balonu bolje preskrbljeno nego na ameriškem. Dočim ima n. pr. gondola Cosvnsovega balona okenca z 8 mm debelim steklom, imajo okna ameriškega balona samo 4 mm debele šipe. Če bi zračni pritisk od znotraj v skoraj brezzračni višini raztreščil eno teh šip, je ameriški letalec brezpogojno mrtev, dočim ima Cosvns v svoji gondoli še vedno možnost, da zaklopi okenca z hermetičnimi kovinskimi ploščami.
mvm
'v-* >.;...
• •/>..: j
Komaj se je prebivalstvo Indije po zaslugi sedanje angleške koncentracijske vlade pomirilo, že je pričel Gandhi, ki mu do resnično pravične ureditve indskih razmer ni mnogo, organizirati nov demonstracijski pohod proti angleškim oblastem, ki so ga v splošnem interesu vtaknile spet v zapor, kjer se pa indskemu borcu ne godi slabo. Istočasno so morali v zapor tudi njegova žena in 32 njegovih pristašev
Kako varajo nemško ljudstvo
Nemški listi, ki jim je sedanji režim privezal nagobčnik, so v zadnjem času postali tako pusti, suhi in enolični, da si morajo pomagati z najneverjetnejšimi senzacijami. Cela vrsta listov je n. pr. te dni objavila vest, da se bo začel graditi jez, ki bo vezal otok Rujano (Riigen) s celino. Ta dela bodo trajala tri leta in pol in listi pišejo, da bo pri tem dobilo zaposlitev 80 tisoč delavcev.
Resnica pa je povsem drugačna, čeprav sta objavila to senzacionalno vest med drugimi »Volkischer Beobachter« in »Berliner Tageblatt«, ki je, kakor znano, moral zaplavati v vode sedanjega režima. Kalkulacija z 80.000 možmi je premišljeno preva-rantska, ker so izračunali inženjerji, da bodo trajala omenjena dela pri jezu tri leta in pol in bo zanja potrebno samo 560 delavcev. Hitler torej ne bo mogel izveličati brezposelnih armad!
»Razstavna kraljica"

Mrtvi Mož, ki je odkril »skrivnostno«
zmagovalec
Viktorijo Njanso
3. avgusta letos so imeli v mestu Ent-ebbe, prestolnici Ugande, svečanost, ki je bila posvečena 75. obletnici odkritja Viktorije Njanse. Tega dne pred 75 leti je namreč angleški raziskovalec John Han-ning Speke kot prvi belokožec uzrl skrivnostno jezero v notranjosti črnega kontinenta.
L. 1857. je spremljal tedaj komaj tridesetletni Speke znanega svetovnega potnika Burtona, s katerim ga je vezalo tesno prijateljstvo, na njegovem potovanju po tedaj še docela neznani notraniosti Afrike. Februarja 1858 sta z njim odkrila podolgovato Tanganjiško jezero. Na povratnem potovanju je dobil Burton hudo mrzlico in ekspedicija se je hočeš nočeš morala ustaviti v črnski naselbini Tabora.
Speke, ki je negoval svojega prijatelja, pa si ni mogel dati miru niti v tem odmoru. Njegova podjetnost je bila tolikšna, da je sklenil poskusiti sunek skozi vročo stepo Uniamvesi proti severu. Na tej poti ga je mučil silen glavobol, tudi oko mu je nagajalo in ponovile so se mu tudi bolečine od enajstih ran s sulicami, ki so mu jih bili prizadejali pred leti divji domačini Somaliie, ko je brodil skozi njihovo deželo z Burtonom. Kljub temu ga je hrabro srce gnalo naprej. Neki arabski trgovec mu je namreč pripovedoval, da so v notranjosti Afrike tri velikanska jezera. Njaso in Tanganjiko je poznal, ker ju je videl z lastnimi očmi; tretje jezero pa je bilo še neznano in ga je bilo treba iskati. Speke je krenil proti severu in 3. avgusta 1858. je stal pred silno zrcalno gladino, ki se mu je skoraj videla prej morje nego jezero. Na čast kraljici Viktoriji je imenoval jezero, ki leži 1132 m nad morsko gladino, Viktorija Njansa.
Ko se je vrnil s svoje uspešne ekspedi-cije, je poročal o odkritju Burtonu, ki je še zmerom ležal v postelji. Trdil je celo.
da j« odkril ▼ tem jezeru izvor Nila. Burton je svojemu učencu in prijatelju odločno ugovarjal, kajti po njegovem se je iztekal Nil iz Tanganjike. Diskusija o tem vprašanju je povzročila razdor med prijateljema, ki sta se slednjič razšla.
Dve leti pozneje se je Speke vrnil k jezeru. Z njim je bil sloviti kapitan Grant in oba sta postala jetnika zamorskega kralja Mtese, ki ju je držal več mesecev v sužnosti. Tedaj sta tudi odkrila slapove Ripou in Speke se je mogel prepričati, da je njegova teza pravilna Nil se namreč izliva proti Egiptu iz Viktorije Njanse.
Speke se je vrnil na Angleško, kjer so ga sprejeli z velikimi častmi. Toda čim je stopil na domača tla, so se oglasili tudi njegovi nasprotniki, med njimi Burton, k? je pobijal njegove trditve in dokazoval nasprotno. Speke pa je imel dovolj poguma. da je nastopil dokaz resnice za svoje trditve pred Geografsko družbo. Diskusij-ski večer je bil določen za dan 16. septembra 1864. Toda Speke, ki je bil velik prijatelj narave in lova, je šel nekaj dni poprej na lov na fazane in zvečer pred diskusijo se mu je po nesreči sprožila puška in ga smrtno ranila.
Kljub temu pa je osstal zmagovalec v diskusiji, ki se zaradi prezgodnje smrti nikoli ni vršila. Burton je moral doživeti poraz, da se je Stanlev peljal po Tanganji-ki ter ugotovil, da nima to jezero nobene skupnosti z Nilom, pač pa s Kongom.
Speke je danes v Angliji priznan kot eden največjih pionirjev evropske kulture na črnem kontinentu. Pokrajine, skozi katere je romal kot prvi belokožec, dajejo danes civilizirani Evropi ogromna bogastva. Uganda, v kateri živijo krepki črnci, mogoče najsilnejše ljudstvo Afrike, daje Evropi letno 250.000 bal bombaža in 10.000 ton kave ter uvaža velike množine evropskih industrijskih izdelkov.
Damska športna moda
Pri tekmah za Da vi sov pokal sta Imeli dve elegantni Parlžanki svojevrsten športni kostum, ki dovoljuje sončnim žarkom neoviran dostop do kože
Oče prohibidje med brezposelnimi
Andrew Volstead, oče ameriške proMbi-dje, je postal v zadnjem času brezposeln. Mož, ki je še pred letom dni poveljeval celi armadi stražnikov, detektivov in vohunov, je danes brez vsakega vpliva in besede. Pravijo, da »e Je resignirano vživel v svojo vlogo, ker se Je prepričal, da se ne bodo razmere nikoli več obrnile po njegovi želji.
Kako resigniran mora biti, kaže njegova izjava, da se ne bo nikoli več udeleževal propagande za uvedbo suhega režima. Baje si je v borbi proti tihotapcem alkohola omajal zdravje. Ameriško ljudstvo pa si bo z odpravo prohibicijskega zakona prihranilo vsako leto lepe milijone.
V Chicagu so izvolili to ljubko blondinko za kraljico svetovne razstave
Nov letalski rekord
Angleški letalec Mole je dosegel nov rekord s tem. da je ostal v letalu z gibljivimi krili šest ur in 55 minut v zraku. Ba-rograf, ki je bil montiran na stroju, preden se je letalec dvignil s tal, so poslali Mednarodni družbi za zrakoplovstvo, da uradno prizna rekord, ki je zahteval ogromno napora.
Vzroki Napoleonove smrti
Francozi in Angleži se že dolgo preoirajo o tem da-li je internacija velikega Korza na Sv. Heleni pospešila njegovo smrt. Francozi pravijo, da je cesar umrl zaradi nezdravega podnebia na tem otoku, slabe hrane, še slabše zdravniške nege, samot-nnsti in pretiranih stražnih ukrenov angleških oblasti. Angleži spet trdijo, da je Napoleon umrl enostavno za težkim rakom. ki bi se ne ubranil v nobenih še tako dobrih okoliščinah.
Da reši ta stari snor, je znani nariški čnsn;kar Oetave 'A'/brv pred nedavnim posetil Sv. Heleno, da se n* bcu mesta pouči o pravilnosti nrve ali dru<>e verzije. Usnehe svoie^a stro^e^a proučevanja te zadeve ie zda i obiav;l 'n iz njih izvira, da je resnica nekje v sredini.
Aubrv nravi, da ie bil Napoleon že davno pred Sv Heleno hudo bolan na jetrih, kar je kazala že črno sinia barva njegovega obraza v «ctot;b dneh«- 'n tolš^avost. ici je za nio bolehal ze 1 1810 Tudi nie-gova mati ie imela bolezen na jetrih. Vendar pa ta bolezen ni bila glavni vzrok njegove smrti.
Ugotovljeno je nedvomno, da ie imel cesar tudi težak rak, ki ga ie bil kakor številni niegovi bratje in sestre podedoval od očeta. 7* t^m rakom b' umrl nedvomno tudi v Tuilleriiah. vendar so Angleži S svojimi neumno strogimi ukrepi njpne ue<nke zelo posoešili.
Sv Helena ima zelo vlažno klimo, ki takšnim bolnikom nikakor ne godi, samot-nost. pomanjkanje gibanja, slaba ied. če-sti napadi mrzlice, ki so io povzročali komarji, in končno tudi nesposobnost voja-
ških zdravnikov, ki so ga obdajali, so uničili njegovo odpornost. Nihče izmed zdravnikov ni vedel, kaj mu je in so ga čisto napačno zdravili, on sam pa je slutil, kaj mu je in je zato v oporoki določil, naj odprejo po smrti njegovo telo, da bi njegovega sina pravočasno rešili kakšne podedovane bolezni.
Napoleonovo pismo Josephini
V	Londonu so nedavno prodali osem Napoleonovih ljubavnih pisem Josephini za ceno, kakor sc. doslej še ni plačevala za takšno korespondenco. Vsako pismo je plačal kupec s približno 150.000 Din. Pisma so bila nazadnje last lorda Roseberyja.
Seveda so se za ta pisma zanimali zbiralci starih dokumentov iz vseh dežel. Posebno mnogo interesentov je bilo iz Fran cije, ki že dolgo stremi za tem, da bi vse Napoleonove relikvije osredotočila doma Topot francoskim kupcem sreča ni bila mila. Tudi Američani niso imeli dovolj dolarjev, da bi pokupili dokumente ljubezni. Zmago so naposled odnesli angleški funti.
Pisma, ki jih je imel lord Roseberv, so pravcata vroča ljubavna pisma, ki jih je pisal Napoleon z vsem žarom svojega srca. Značilna so tudi po tem, da vsebujejo pravopisne napake, katere je Napoleon rad delal. No. to reč razlagajo Francozi s tem, da jih je pisal Bonaparte v omami ljubezni In mu zaradi tega ni mere ne zamere.
V	teh pismih se kaže Napoleon s čisto druge strani, kakor ga prikazuje zgodovina junaštev. Ta pisma so v pravem pomenu besede godba Napoleonove krvi. Ve'iki vo1-skovodia leži v nfb kakor oremasranpc pred žensko, ki jo obdaja z najlepšimi pri-
imki. Josephina je, kakor znano, iz Napoleonovih čuvstev zase hladnokrvno kovala svoj kapital, čimbolj goreče jo je Napoleon prosil ljubezni, tembolj hladno je sprejemala dokaze njegovega srčnega žara.
Pisma ie v Londonu kupil neki antikvariat, kar pomeni, da Napoleonova konjunktura še dolgo ni dosegla svojega viška ... Neki angleški list, ki posveča mnogo pozornosti sedanji svetovni gospodarski krizi, pa je hudomušno pripomnil, da je ljubezen menda še vedno močnejša kakor malenkostne človeške eksistenčne skrbi
Zadnji potompe carigrajskih cesarjev
Pred nekoliko tedni so oddali v neko milansko bolnišnico 73 letnega moža z imenom Guido Komnenos di Lusignano, čigar zdravje je bilo videti po visoki starosti in pomanjkanju izpodiedeno popolnoma. Drugače je bil na zunaj kakor vsak drug pacient — dokler niso pogledali v njegove papirje in ugotovili, da je pravi kraljevi princ, sin korasanskega vladarja in zadnji potomec nekdanje carigrajske cesarske hiše Komnenov.
V času od 10. do 13 stol., torej v sivem srednjem veku, je ta dinastija vladala v Bizancu. Njih vzhodnorimsko cesarstvo je obsegalo današnji Balkan, Malo Azijo ln grško otočje ter je bilo po svoji stari, pro-finjeni kulturi duhovni vladar tedanje Evrope. Pod zadnjimi cesarji iz tega rodu pa je začela država razpadati Turki so pritiskali nanjo od vzhoda. Arabci od juga. Komnenovcem je ostalo nekoliko skromnih nrovinc Osnovali so iz teh ostankov najprvo kraljestvo Patagonijo, potem so se morali umakniti še bolj proti vzho-
du, kjer so ustvarili ob perzijski meji kraljestvo Trapecunt, v 14. stol. so osvojili Armenijo in so se imenovali »kralje vseh Armencev«. Stoletje pozneje so jim Turki ugrabili dve tretjini tega kraljestva in »kralji vseh Armencev« so postali »kralji Korasana«. To malo kraljestvo med Perzijo in Armenijo se je potem ohranilo do 1. 1805., ko ga je osvojil ruski car Aleksander. Zadnjemu kralju, petletnemu Levu XIII., je car priznal veliko doživljenjsko rento.
Kraljica-mati je Leva XIII. povedla v Pariz in ga dala odlično vzgojiti. V času krimske vojne se je javil prostovoljno v francosko ekspedicijsko armado, se udeležil obleganja Sevastopola in se dokopal do polkovnika. Car mu je ves razkačen ustavil znatno apanažo. Bivši kralj se je potem preselil v Milan, kjer se je poročil z Italijanko Matildo di Lusignano, ki mu je rodila sina Gvidona.
Princ Gvidon je vzrasel v najskromnej-ših razmerah in je bil nazadnje vesel, da je dobil mesto sprevodnika v spalnem vozu. Nihče izmed potnikov, ki mu je dal kakšno napitnino, ni slutil v njem potomca slavne dinastije. Po svetovni vojni so ga upokojili, toda pokojnina je bila majhna in se ie skušal preživljati s kakšnim drugim poklicem. Najprvo je bil »plačilni« v neki kavarni v provinci, potem godbenik, dokler ni moral končati svojega življenja kot ubožec.
Navzlic svoji revščini ni nikoli pozabil na svoj izvor in po premirju je pripravil skupino armenskih beguncev celo do tega, da so poslali Društvu narodov vlogo, v kateri sn zahtevali vpostavitev armenskega kraliestva pod vodstvom zadnjega potomca nekdanje dinastije. Skromen kotiček na milanskem poko"a!;šču pa ie vse. kar je mogel princ doseči na tej zemlji.
Mac Donald postane ded
Rodbina angleškega ministrskega predsednika Mac Dcnalda pričakuje v bližnjih dneh poroda druge Mac Donaldove hčere, zdravnice Joane Mackinnonove, ki se Je omožila pred dobrim letom.
Maeterlinck žrtev goljufa
V Niči so oblasti prijele notarja in mestnega svetnika Casiglija, ki ga je ovadil belgijski pisatelj Maurice Maeterlinck.
Maeterlinck je s posredovanjem Casiglija kupil vilo Castellamare za 2.3 milijone frankov. Izročil je notarju denar, ki pa ni plačal vile, marveč je obdržal vsoto zase. Pozvan, naj stori svojo dolžnost, je vrnil Maeteriincku samo milijon frankov.
KARIKATURA
HITLER KOT ZVEZDOGLED
Da M dobila mala Germani ja vojaške z a-koplove, odkriva lepi Adolf vsak dan nove race	(Francoska karikatura)
ANEKDOTA
Mark Twain debatira z nekim Mormon-cem, ki strastno zagovarja mnogoženstvo. »Rečem vam,« vpije Mormonec, »da ni nobenega mesti, v sv. pismu, ki bi bilo proti mnogoženstvu.« — »To je zmota,« odvrne Twain, »kajti napisano je; Nihče ne mora služiti dvema gospodoma.«
VSAK DAN ENA
NEVARNOST EKSPLOZIJE »Stoj! Tu se ne sme kaditi, življenje je v nevarnosti!«
»Brez skrbi, gospod vojak, cigareta je brez nikotina!«
POTENJE NOG
preneha takoj, ako poškropimo v čevlje nekaj kapljic
eliksira „Stupaj"
1 steklenica Din 20.—.
ORONIT proti potenju telesa
odpravi neprijetni vonj, varuje obleko in perilo. — Nedosegljivo sredstvo, ki ga potrebuje poleti vsaka dama. — 1 ste-
klenica Din 30.—.
KOLONJSKE VODE
najfinejše specijalne kompozicije: Papll-Ion, Roy, Chypre, Fougere, 202, Tabac, Reve !! Solr de LJUBLJANA !!. —
Stekleničica 100 gr Din 20.—.
SOLNČNE PEGE
odpravi naglo in temeljito holandaka
mlečna krema
Uporablja se samo ponoči. — 1 lonček
Din 15.—.
ZAHTEVAJTE POV8OD!
■ GLAVNA ZALOGA: NOBILIOR, PARFUMEMJA, ZAGREB, ILTOA M-
ZAHTEVAJTE
NEPRIJETNE DLAČICE
z rok, nog, izpod pazduhe itd. izginejo z uporabo
Erbol
praška. — Enostavno, neškodljivo in zanesljivo. — 1 lonček Din 15.—.
DVSOD! ■H^HHHHi
ŠPORT
Borba graških in ljubljanskih lahkoatletov
Danes in jutri ob 17. na igrišču Ilirije
Današnja lahkoatletska medmestna prireditev med Gradcem in Ljubljano je prva mednarodna prireditev večjega formata, ki se vrši v Ljubljani, že v prvem svojem takem nastopu nalete mladi ljubljanski atleti na izredno močno mo&tvo mednarodnega slovesa. Ali bodo že sedaj dorasli? To vprašanje imajo danes in jutri rešiti iD pričakujemo, da ga bodo rešili nadvs« častno.
Sedaj, ko Je plavalni šport kot sezonski prenesel svoj delokrog deloma že v Split na juniorska državna prvenstva, ko se plavači seniorji pripravljajo za težko borbo, ki jih prihodnjo nedeljo pričakuje na Suša ku, ko se slovenski ligaški zastopnik resno pripravlja za svoj prvi nastop v Beogradu, in sicer proti Basku, s katerim je na domačih tleh komaj rešil eno točko, ko so »ping-pongarji« na Bledu že nabrusili pvoje rekete v borbi z odličnimi inozemskimi zastopniki, zlasti Dunajčani. bi Ljubljana v polni sezoni skoraj ostala brez večje športne prireditve, da niso sledniift Jahkoatleti izpoJnili vrzel.
Pred in po težkih prvenstvenih tekmovanjih je potrebno malo duševnega oddiha in tega nudi brez dvoma vsako lahkoatlet-fko tekmovanje, zlasti pa tako, kakor bo današnja in jutrišnja borba z Gradčani.
Borba take vrste, akoravno nudi polno napetih in dramatičnih borbenih momentov, učinkuje blagodejno, kajti glavni namen ji je oplemenjevati ne samo tekmovalca temveč slehernega gledalca. Uriti svoje sposobnosti s svojim sotekmovalcem v dostojni borbi, to je glavni namen lahkoatletskih tekmovanj; važen faktor so pa tudi v telesno-vzgojnem pokretu vsakega naroda, ker hočejo dejansko pokazati in dokazati, da je lahka atletika temelj vsake telesne vzgoje, katere začetek sega še v stari vek do kulturnih Helenov.
Dolžnost vsakega kulturnega človeka je. da se zanima za ta šport in ga po svojih močeh podpira. Edino na ta način bo v stanju dokazati, da res spada v krog svetovnih narodov.
Današnji, zelo skrbno sestavljeni program. in sicer: tek 200 m, skok v višino z raletom, tek SCO m, met diska, skok v daljavo z zaletom, tek 5000 m, met kopja
ln štafeta 4X100 m, obeta v vsaki poedini disciplini nuditi najlepše borbene momente, ki smo jih sploh imeli priliko videti doslej v Ljubljani pri lahkoatletskih tekmo-vanjih.
Ljubljanski atleti bodo, prepričam smo, storili svojo polno dolžnost v zastopanju ljubljanskih barv, ljubljansko občinstvo pa je dolžno, da jih z rekordnim posetom gmotno in moralno poapre.
Da bo občinstvo lažje zasledovalo potek samega tekmovanja, ki se smatra kot ofi-cielno, omenjamo, da nastopata v vsaki disciplini za vsako mestno reprezentanco po dva tekmovalca in po eno stafetno moštvo. Ocenjevalo se bo samo prva tri placemen-ta, in sicer prvo mesto s 5 točkami, drugo mesto s tremi točkami, tretje mesto z eno točko. Štafeti se bosta ocenjevali; prvo mesto tri točke, drugo mesto 1 točko
Odbor lahlcoiStiteitčfldh sodnikov JLASa Ljubljana. Za mednarodni medmestni lahkoatletski match Gradec ; Ljubljana v Ljubljani, se določa naslednja jurija; voditelj tekmovanja Karba; vihovni sodnik VVindisch, starter za teke Luin; starter za skoke in mete Gregorič; voditelj za skoke ln mete dr. Kuhelj; reditelj starta Megu-šar; sodniki za skoke in mete Vidic, Peva-lek, Cimperman in eno mesto rezervirano za Gradec, sodniki na cilju Megušar, Cimperman, Gnidovec, Cek; časomerilci Karba, Windisch, Kermavner, geometer Černe, Sancin S. in eno mesto rezervirano za Gradec; zapisnikar za teke Križ; zapisnikar za skoke in mete Gostiša; števec krogov eden sodnikov na cilju; zdravnika dr. Prodan ir dr. Dolenc; nadzornika tekmovalne proge Griinfeld in Vidic; vrhovni reditelj Sancin Modest; referent za tisk Kermavner. Pozivaj ose vsi določeni sodniki, da pridejo na igrišče vsakokrat najpozneje ob 16. Ilirija in Primorje imata staviti na razpolago sodniškemu zboru po o rediteljev, ki &e morajo vsakokrat javiti pri vrhovnem reditelju najpozneje ob 16. in dva blagajnika (Turna Ostoj in Stegu), ki naj se javita najpozneje ob 16. blagajniku odbora za Izvršitev dvomatcha, gosp. Karbi.
Motociklistična gorska dirka na Ljubelj
MK Ilirija nam poroča, da je trening moto-dirkačev že ves teden v polnem teku ter je pričakovati na nedeljski dirki velik hoj za posamezna mesta. Na treningu sodelujejo že nekaj dni člani Wiener Moto-Rennfahrer-Vereinigung Benesch in Vogel, od Celovčanov Honel in Kramer in od naših dirkačev Uroič in Starič. Borba gre predvsem za tem, da se dosedanji doseženi časi izboljšajo, vsekakor pa je upati. da bo Starič lanski rekord Uroiča 5 min. 32.8 sek. znatno izboljšal. Predsednik I. H. M. K. dr. Lujo \Veissmann in načelnik športne komisije Moto-Saveza g. Boskovič, kakor tudi več drugih športnikov iz Zagreba bivajo že nekaj dni pri Ankeletu pri Sv. Ani. Zanimanje za to velepomembno dirko je v splošnem zelo veliko ter je
upati najboljšega poseta od strani občinstva. Fotoamaterji se vabijo k polnoštevil-ni udeležbi. Dirka se prične točno ob 10. in bo končana ob 12., nakar se bodo razdelile nagrade v restavraciji Ankele pri Sv. Ani.
MK Ilirija. Vodstvo dirke naproša vse določene funkcionarje, da se javijo ob 7. zjutraj pri vodstvu dirke na startu. Posetniki dirke se naprošajo, da bi se strogo pokorili odredbam orožništva in rediteljev. Ker je pričakovati zelo živahen promet na progi Tržič—Sv. Ana, se avto-mobilisti in motociklisti naprošaio, da vozijo na tej progi skrajno previdno, da se preprečijo nesreče.
Ilirija: FC Wien 4 :4 (3:1)
Predsnočnjim sta pomerili v nočni tekmi svoje moči nogometni moštvi Iliriie in FC \Vien.
Igra je bila živahna in polna napetih situacij. Gibala s« je ves čas na prijetno visokem nivoju, za kar gre zasluga obema moštvoma: Iliriji v prvem polčasu. gostom v drugem. Ker se je Iliriji tekom »njene« dobe posrečilo doseči nepričakovano krepko izražen naskok (3 : 1), a je pri tem bila boljšs. iakovost Du^ajčanov že «• času njihove najhujše depresije izven deba te, se je iz prizadevanja gostov, da izravnajo neprijetni zaostanek, razvila ostra in skoro prvenstveno-razgibana borba.
Moštvi sta si bili v poedinostih in v celoti močno različni. Domači so kar od starta prešli v močno ofenzivo. Delali so z enostavnimi, a nevarnimi potezami, največkrat je Varšek pošiljal krili z dolgimi pasi naprej, in je ta taktika uspevala, da je bilo veselje. Po potrebi in če je prilika nanesla, je tudi notranji trio z naglimi kombinacijami hitro pridobival na terenu. Sploh se je moštvo lahko po Horvathovi izključitvi bolj posvečalo ofenzivnim za-mislekom, ker je imela obramba z ošiblje-nim nasprotnim napadom lažji posel. V napadalnem triu je debutiral z uspehom Markovič kot novi vodja belo-zelenega napada; le malo prepočasen se je dozdeval, sicer pa je lepo delil žoge. Dobro si» je uvedel novi vratar Brum.
Dunajčani so se pustili uvodoma presenetiti. Po drugem golu jim je sodnik izključil še najboljšega napadalca in so morali potem že nekoliko bolj napeti svoje sile, da so vzdržali ravnovesje moči med obema moštvoma. Tudi med najhujšim nasprotnikovim pritiskom niso izgubili glave. V tem delu igre so se prerili do enakovrednosti. Povsem so se pa razigrali v drugem polčasu, ko jim je bilo dano, da nastopijo zopet kompletni. Predvajali so potem naravnost frapantno kom-binacijsko igro. žoga je šla z noge na nogo skoro na centimetre precizno, poleg tega pa so se posamezniki producirali kot nedosegljivi mojstri v driblingu. Predvo jali so igro kratkih, nizkih pasov, neutrud-Ijivo so prodirali korak za korakom naprej. in ko so prihajali v dosegljivo razdaljo do gola. so mnogo streljali, jz vsake pozicije, ostro in plasirano, največkrat tik .nimo gola. Najboljši so bili v napadu, kjer je igral popularni Horvath, sicer samo drugi polčas, levo spojko in bil v vsakem pogledu gonilna sila napada. Je sijajen tehničar z neizčrpnim repertoarjem tehničnih fines in ima oster strel. Prav
dober je bil tudi \Vaitz. S tema dvema je tvorila ostala trojica silno nevarno napadalno orožje. V halfih je najbolj ugajal Hartl kot desni krilec s svojimi krasnimi in točnimi predložki po krilu in je dobro držal Pfeiferja. Srednji krilec je prišel šele v drugem polčasu do vidnejšega izraza, v prvem polčasu ga je Varšek nekoliko zasenčil. Obramba je bila v začetku gladko premagana, potem pa se je svoje oaloge zavedla in je delala gladko in skoro brez pogreške.
I. je v prvih minutah prevladovala. V 4. min. je Doberlet prestrigel Icetov center-pas z glavo in ga poslal neubranljivo v mrežo. V 7. min. je bil ves napad I. pred nasprotnim golom, Ice bije kot, in Markovič ga z ostrim strelom pretvori — of-side ali ne. — Sodnik da gol, Horvath »posreduje« ali mora z igrišča. V 16. min. uspe Eckenhoferju krepka bomba, na katero Brum napačno starta, tako da ga preskoči v mrežo. V 26. min. predribla Doberlet vso obrambo in položi Pfeiferju na nogo, ki doseže 3 : 1 in rezultat polčasa. V reprizi se Horvath opraviči sodniku, nato sme igrati. Deset minut igre in Horvath zniža s preciznim strelom na 3 : 2. Potem je v 14. min. silovito bombardiranje ilirijanskega gola, naposled uspe Hor-vathu izenačenje 3 : 3. Obenem je to vrhunec vse tekme. V 34. min. ustvari Doberlet Markoviču sijajno situacijo, ki jo fa tudi izkoristi, in I. je ponovno v vodstvu 4 : 3, in šele v 42. min., ko strelia Horvath z desne strani kot, ima Ecken-hofer priliko za izenačenje.
r,. Schneller je v prvem polčasu sodil od sile nesigurno in razburjal duhove na vse strani. V drugem polčasu pa se je vnesel, pridobil je na sigurnosti, in njegovim odločitvam ni bilo toliko ugovora.
Primorje I. : Ilirija I. Jutri, v nedeljo, odigrata gornja kluba pred lahkoatletskim matchom prijateljsko tekmo, ki bo edina tega dne v Ljubljani.
Zagrebški team : celjski team. V nedeljo ob 17. bo na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju nogometna tekmi med zagrebškim in celjskim teamom. Postavo zagrebškega teama, ki jo tvorijo znani nogometaši, člani zagrebškega društva zasebnih in trgovskih nameščencev »Merkurja«, smo že objavili. Celjski team bo nastopil v naslednji postavi; Hilinger (SK Celje), Končan (SK Atletik) — Mikuš (C.). Zupane (C.) — Hojnik (A.) — Presinger II (C.), Gobec (C.) — Koželj (A.) — Maric (C.) — Raič-kovič (39. p. p.) _ Zoran (39. p. p.). Rezerve so: Orel. Koprivšek, Stojkovič, Ča-ter, Veble, Presinger I., Križane in Ahtig. Vsi imenovani se morajo ob 16.30, oprem-
ljeni s čevlji in hiačicami, javiti na igrišču kapetanu moštva g. Krellu. Tekma bo vsekakor zelo zanimiva in napeta. Ob tej priliki priredi zagrebški »Merkur« izlet v Celje in prispe v nedeljo ob 10.17 z izletniškim vlakom iz Zagreba.
Odbor za lahkoatletski dvomatch Grai— Ljubljana. Določa se naslednja reprezentanca Ljubljane: v soboto 5. avgusta ob 17., igrišče Ilirije 200 m Kovačič A., Zupančič, rez. Cerar D.; izbirno 800 m za Lejk.> in Zorgo A., skok v vis Zgur in Marek E-, rez. Zupančič; 800 m Zorga F. in Gaberšek, rez. Krevs in prvoplasirani iz izbirnega; disk Stepišnik in Slamič, rez- Jug, Dobovšek; skok v dalj Putinja in Stepišnik, rez. Slapar; 5000 m Krevs in Starman, rez. Kovačič L., Šporn; kopje Slapar in Putinja, rez. Br.inet: 4X100 m Putinja - Zupančič - Kovačič A. - Cerar D., rez. Slapar, Pfeifer. —
V nedeljo 6. avgusta ob 17. ietotam: 100 m Kovačič A., Zupančič, rez. Cerar D.: disk irven dvomatcha Serše, Curda, Jug, Bank),
Dobovšek; 6kok ob palici Zupančič, Gre-gorka, rez. GašperšiČ; 1500 m Krevs in Goršek, rez. Zorga F-, Lejka; krogla Stepišnik in Jeglič, rez. Zupančič in Marek E.; 400 m Zupančič in Gaberšek, rez. Zorga A.; kladivo Zupan in Stepišnik. rez. Slamič in Jeglič; 10.000 m Starman in Sporn, rez. Kovačič L. in Krevs; 4 X 800 m Zorga F. -Krevg - Gaberšek - zmagovalec iz sobotnega izbirnega teka; vsi določeni tekmovalci in rezerve morajo biti oba dneva v slaČilni-ci v soboto najpozneje ob 16. Vsak tekmovalec naj prinese seboj 9printerice in bele hlačke ter majice, ako jih ima. Manjkajočo opremo stavi na razpolago Primorje. Vsi določeni tekmovalci eo brezpogojno obvezani držati se točnosti in startati.
M. K. „IL1BIJA"
Mednarodne gorske dirke
Jutri 6. avgusta
motociklistične na Ljubelj
Začetek ob 10. uri.
8606
Službeno iz OZDS pri LNP. Anulira
se včeraj pomotoma objavljeno delegiranje g. Marina za tekmo Zagorje — Primorje, ki se ne vrši 6 t. m., pač pa se delegira za tekmo Bratstvo — Primorje da3 6. t. m. n Jesenicah g. Vdic, v Ljubljani na igrišču Ilirije ob 16. Ilirija I. — Primorje I. g. Jordan.
ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo igra prvo moštvo proti Iliriji na igrišču Ilirije. Začetek tekme, kakor tudi postava bo objavljena v nedeljski številki.
ASK Primorje (lahkoatletska sekcija). Za reditelje na dvomatehu se določajo Ske-telj, Raič D., Skušek, Erbežnik, Koch, Glinšek, Klančrik in Madon, za blagajnika Tuma O. Določeni se morajo javiti na igrišču Ilirije oba dneva najpozneje ob 16.
SK Ilirija (težkoatletska sekcija). Vsi, ki so določeni za banovinsko prvenstvo, naj bodo danes ob 13. pred kavarno Evropo. Potujemo z avtobusom ob pol 14., vodja pota g. Nered, vsak naj svoj triko prinese s seboj.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Naslednji igrači morajo biti na glavnem kolodvoru ob 13.15: Oblak, Ferjan, Klančnik, Kretič, Košenina, Glavič, Kos, Škrajnar, Čebohin, Mokorel, Kariž, Ozebek. Opremo in čevlje mora vsak prinesti seboj.
SK Jadran. V nedeljo ob 7.45 morajo biti na igrišču Primorja: Frnagarič, Bur-gar, Bezlaj, šuštaršič, Valgani, Klir, Trep-še, Lipovšek, Lukežič, Pregelj, Brcar. ob 13.15 pa na glavnem kolodvoru: Markič, Kosmač, Kiselj, Oven I., II., III., Goli, Ra-kovec, Ivan, Kalčič in Blažič, ob vsakem vremenu.
SK Slavija. V nedeljo ob 7.30 morajo biti na igrišču Ilirije: Tonček, Jože, Franci, Tone, Milče, Nace, Sušter, Hočevar, Ka-laš, Marjan, Rudi, Pogačar, Heri, Cvern. Opremo prinesite seboj.
SK Ilirija v Kranju. V Kranju gostuje jutri s svojim prvim moštvom Ilirija proti Korotanu. Za tekmo vlada pri kranjskih športnikih veliko zanimanje. Po tekmi prvih moštev se pomerijo old bovs obeh klubov.
PREDČASNO ŽIVČNO RAZRVANIM!
SMio.bn.i i? o vek ii vi t razmerah pkrajo« Hv^t)«1 no-pe jOt li: depresija, nespečnost, pr edčaena ohr-Dme k*;, preutrujena: ?:®ična in i vfna. po!na nevra-ateroija, eto, Da čem mnogi trpe. Med tem }e inan-e-lveiio ugotovljeno, da rejju!i'ra e-ketrakt it favljeuj-*ke ž k'z t zdrave in močne živali (.KALEFLUIDc) bo pride v ongunizem. «e-kretani>o de^vanje vvh ilez. krepi ve« organizem in uravnovesil v<hb žrrčni sistem tako, da postane čltfvvefc aopet močan, aktiven v Lje^nju in apoe-o-beo za dieto in borbo za emyj obstanek. Vsem onim, ti ae zan'maj& za zd-rn-vij^nj« • »KALEFLIJIDOM« pošljemo brezplačno detajlno raturo, zahtevati: Beograd, Njegošema 5, Miloš Mar-k">vič. — »KALEFLUID« te prodaja v lekarnah in dro^erijeh.
Odpremo od min. idr. 8. br. 10.537, 1908 L
Vlažna stanovanja
ki so zdravju škodljiva in kvarna za poslopja in opremo zanesljivo izoliramo s
PLUTOVINO
v najkrajšem času. 8575 a Tovarna plutovih izdelkov
Jelačin & Komp., Ljubljana
Telefon 32-78
Brezplačno tenis igro nudi TKD Atena
dnevno od 9. do 16. zlasti dijakom, ki ne zmorejo članarine in tenis nabav. Prijave do 10. t. m. na igrišču. Število omejeno. Prosimo ostale tenis igralce, naj poklonijo odložene rakete za prijavljence.
Tekmovanje za prvenstvo dravske banovine v rokoborbi v grško-rimskem stilu prične danes ob 20. na verandi pivovarne Union. Tekmovanje se bo naaalje-valo jutri ob 20. uri. Prireditev bo v okviru Mariborskega tedna. Nastopili bodo najjačji rokoborci dravske banovine, in sicer: člani klubov SK Ilirije, SK Železničarja in SSK Maratona.
Otvoritev lahkoatletskih naprav na Mariborskem otoku. Jutri ob 15.30 se bodo otvorile lahkoatletske naprave na Mariborskem otoku, ob kateri priliki bodo tudi lahkoatletska tekmovanja. Razpored prireditev je naslednji: otvoritveni govor, tek na 3 km, hoja na 5 km, skok v višino z zaletom, met krogle obojeročno, skok v daljavo z zaletom, tek na 100 m, štafeta 4 krat 800 m in skok ob palici.
Radii
Sobota, 5. avgusta.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 11.45: Dnevne veeti. — 13: Čas, plošče. — 19: Radio - orkester. — 20: Pregled zunanjepolitičnih dogodkov- — 20.30: Recitacije s klavirjem. — 21-30: Cas. poročila. — 21.45: Radio jazz.
Nedelja, 6. avgusta.
LJUBLJANA 8.15: Dnevne veeti. — 8.80: Gimnastika. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Potovanje po Evropi in tujski promet. _ 10.30:
O pedagoški literaturi. — 11: Radio - orkester: ura uvertur. — 12: Cas. plošče. _ 15:
Vesela ura. sodelujeta gg- Povhe in Danilo.
—	16: Radio - orkester. _ 17: Plošče. — 20: Solističen koncert g. Banovca. — 20.45: Harmonika - solo. — 21 15: Radio - orkester.
BEOGRAD 11: Plošče. — 12: Narodne pesmi. — 12.30: Ciganska godba. — 16: Narodne pesmi. — 17: Plošče. — 19: Narodne pesmi. — 20-20: Celo - koncert. _ 21.40: Narodne pesmi. — ZAGREB 12: Plošče. — 15.50: Prenoe Wagnerjeve opere »Pevci mojstri« iz Be7re ltha. — PRAGA 19: Pesmi iz Brna. — 19.35: Promenadni koncert. _ 21: Orkestralen koncert. — 22.15: Plošče. — BRNO 19: Slovaške pesmi. — 19.45: Prenoe iz Prage. — VARŠAVA 17.15: Orkester- — 18: Plošče. — 20: Pankiewiczeve pesmi. — 20.20: Instrumentalen koncert. — 21: Zabavna ura. — 22: Godba za ples. — DUNAJ 11: Simfoničen koncert. — 13: Orkestralen koncert. — 15.55: Godalen kvartet.
—	17.40: Godba na pihala. _ 19: Vojaški koncert. — 20.30: Prenos koncerta iz Salz-burga. — 22.40: Večeren koncert- — BERLIN 16: Prenos opere iz Bavreutha. — 22: Plesna godba. — K6NIGSBERG 16: Prenos iz Bayreutha. — 20.05: Z zvočnim filmom po Jugoslaviji. — 22.20: Prenos iz Berlina-
—	M0HLACKER 19.30: Recitacije s klavirjem. — Plošče. — 23: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 17.15: Zabavna glasba. _ 18-20: Koncert. — 19.30: Opereta, nato ciganska kapela. — RIM 17: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.30: Prenos opere.
Čitajte tedensko reviio »ŽIVLJENJE IN SVET«
je skrivnostna magija nenavadnega
»LJUBEZENSKEGA PUDRA"?
Poskusite ta puder Se nocoj in pazite, kako silno se razlikuje od navadnega pudra.
Kakšna je silno učinkovita in presenetljiva tajnost »Ljubezenskega pudra« ki daje koži nenavaden magnetični čar, ki tako opaja čuv-stva? Od trenotka. ko ste upora* bili »Ljubezenski puder«, postane Vaša polt mladostno sveža in div-na brez sledu kakega svetlikanja.
Puder Tokalon se obdrži celo na mastni koži Itirikrat tako dolgo, kakor navadni pudri. Ostane tudi vkljub potenju ter ne odpade niti v vetru in dežju. Razširjene lojnice zožuje. Karkoli delate, vedno ste lahko prepričani, da j« puder Tokalon edini, ki napravi V«Jo polt podnevi in zvečer prirodno lepo brer sijaja in nežno kakor pun, kar se ne da doseči e
nobenim
običnim pudrom. Enostavni poskus s tem nenavadnim »Ljubezenskim pudrom« Vam bo omogočil očarati moškega, ki si ga je zaželelo Vaše srce.
ZAHVALA
Za sočustvovanje in sožalje ob nenadni smrti gospoda
Emerika Iflalaverha
višjega inšpektorja drž. žel. v pokoju
vsem najprisrčnejša zahvala. Posebno pa se zahvaljujemo odvetniku g. dr. O. Fettichu za vso izkazano ljubeznivo uslužnost, častitim gg. oo. frančiškanom, vsem darovalcem krasnih vencev ter številnim prijateljem in znancem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku.
Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 7. t. m , ob 10. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
žalujoča vdova z rodbinami:
Malaverh, Neuberger, Jerman.
8615
MATERE!
Za čas velike vročine je najboljša hrana za Vaše otroke
NESTLE-j
OTROŠKA MOKA
eva
8518
Od 12. do 18. avgusta 1933
XIV. Vzorčni velesejem v Libercu fčSR)
UGODEN NAKUPNI TRG
Koristna prilika za kupnjo najboljših čehoslo-vaSkih kvalitetnih artiklov. — Splošen vzorčni velesejem — tekstilni sejem — tehnični sejem. 21 skupin trgovskega blaga iti
Vozne olajSave: na Cehoslovaškem do 100 km 33%, preko 100 km 50%. — Jugoslavija: 50% za povratek — Madžarska: razred za razred — Avstrija: 25%. Informacije: Sejmski urad Liberec CSR
Potovanje brer. Tisama
Oglasi v „Jutru" Imajo
siguren uspeh'
James OUver Curwood:
70
Hei divjine
Roman
V tistem trenutku je zahvalil Boga za Brockawovo počasnost. Kasneje se je dobro spominjal, da je to skoraj z besedami izrekel, ko je ležal za neskončno kratek hipec omamljen in brez moči. Mislil je, da je boj s tem končan. A Brockaw je stal pred njim in si brisal kri z obraza, kakor da bi mu slepila oči, med tem ko je onkraj kletke vstajal hitro naraščajoč hrup glasov, ki se je izlil v zmagoslavno kričanje — kričanje belih ljudi! Med tem vpitjem je David začul drugačen vzkrik. Ta vzkrik — vzkrik smrtne groze iz dekletovih ust — ga je spravil na noge, še preden si je bil Brockaw do dobra otrl vročo kri, ki mu je lila iz razbite čeljusti. Ta vzkrik mu je zbistril možgane in ga sredi njegovega obupa spomnil, da mora zmagati in da ni samo zanj, ampak tudi zanjo vse izgubljeno, če bo premagan — zakaj zda] je nedvomno vedel, da pomeni poraz neogibno smrt. Divji krik, ki je zahrumel tam zunaj v trenutku njegovega padca, mu je bil povedal. Od teh, ki so gledali boj, se ni mogel nadejati usmiljenja. Še molk Indijancev se mu je zdel poln usodnega pomena. In Brockaw--
Ta je bil kakor blazen, ko je vnovič planil proti njemu. Škileči izraz njegovega lica je■ bil izginil. Tudi režal se ni več. Izraz te zbite, zabuhle spake je bil samo eden. Kri in rane ga niso mogle zakriti. Kakor ogenj mu je plamenel iz priprtih oči. Bila je želja, ubijati, strast, ki se da utolažiti samo s tem, da vzameš drugemu življenje. Sleherna žilica v Davidovih možganih se je uprla taki gotovosti. Vedel je, da zdaj ne gre več za udarce; bilo mu je, kakor bi bilo pastirčku Davidu, če bi s praznimi rokami gledal
Golijatu lz oči v oči. Oudno: prav zdaj ga je morala prešiniti misel na Golijata. Tudi tu je bilo treba ukane, nečesa nepričakovanega, kake smrtonosne tvijače; in njegovi možgani so imorali hitro skovati rešilno orožje. Še dve, najdelj tri minute, pa bo vse končano, tako ali tako! Odločil se je. Ukane, kar jih je sam poznal, Brockawu niso bile kos — a tedajci se je spomnil sredstva, ki je obetalo rešitev. Oče Roland mu ga je bil pokazal. »Če boste kdaj v hudi stiski«, je bil dejal, »izpodbijte nasprotniku kolena, pa ga boste imeli!« Ta sirova gozdovniška zvijača se mu je upirala, in nikoli je ni bil poizkusil. Način je pa vedel ,in besede malega misijonarja so mu bile v spominu: »Ko vam bo stal baš nasproti
—	zapodite se vanj z vso težo, kakor topovska krogla!« In tako se je zdajci sprožil, prav ko se je hotel Brockaw spet zagnati vanj
—	sto šestdeset funtov čvrstega mesa in kosti v sklepe Brockawo-vih kolen!!
Udar ga je kar omamil. V levem ramenu ga je zaskelelo, in obenem s tem udarcem in to bolečino se je zavedel glasnega, strašnega vzkrika, ko je Brockaw telebnil čezenj. Ko se je Brockaw zgrudil na kolena, je že spet stal. In zdajci je jel udrihati; z vso močjo, kolikor je je bilo v njegovem telesu, je zadajal nasprotnikovi veliki, okrvavljeni čeljusti udarec za udarcem. Brockaw se je pobral in ga objel s silnimi rokami, a čeljust je bila še vedno nezavarovana, in David je bil po njej. kakor da bi s kladivom lomil skalo. Sigajoč vzkrik je planil velikanu iz grla, glava mu je omahnila nazaj — in skozi svojo rdečo besnost, skozi kri, ki mu je brizgala v obraz, je David bil in bil, dokler se niso roke, ki so ga objemale, razklenile, razklenile in se ni Brocka\v, ki ga je kri dušila v grlu, kakor mrtev zvrnil vznak.
Tedaj se je David Spet ozrl na ono stran kolov. Bolščeči obrazi so se bili pomaknili bliže h kletki, osupli, prepadeni, nejeverni, kakor kamenite podobe. Nekaj trenutkov je bilo tako tiho, da se mu
je zdelo, da morajo slišati njegovo siganje in goltajoče bropenje, ki je še vedno prihajalo itz Brockawovega grla. Zmagalec! Izbočil je prsi in vzdignil glavo, čeprav bi bil najrajši omahnil k enemu izmed kolov in se oddahnil.Videl je dekle in Haucka — dekle je stalo zdaj s£mo in zrlo nanj. Videla ga je. Videla je bila, kako je pobil to velikansko zver; silen ponos je vzkipel v njegovih prsih iin mu odel krvavi obraz v vesel sijaj. Iztegnil je roko in ji pomahal. Kakor bi trenil, je zletela proti njemu. Prerila bi se bila skozi človeški obroč, če bi je ne bil Hauck zadržal. David je bil opazil, kako je Hauck hlastno nekaj govoril z dvema izmed belih mož. In zdaj je Hauck prestregel dekle in io zadržal. David, vedoč, da kri kar teče od njega, je bi'l še vesel, da se ni približala. Hauck jo je silil, naj gre v hišo, in David je pokimal in ji z roko pokazal, naj uboga, šele ko je videl, da odhaja, je pobral svojo srajco in krenil venkaj med može. Trije ali štirje izmed belcev so stopili k Brocka-wu. Ostali so še vedno v nemi osuplosti strmeli vanj, ko je stopal m mo njih. Kimal jim je in se jim nasmihal, kakor da konec koncev ni bilo tako strašna reč potolči Brockawa. Opazil je, da so bila obličja Indijancev skoraj brez izraza. In nato se je našel s Hauckom iz oči v oči, in korak ali dva za Hauckom sta stala o.na dva belca, ki je pravkar še tako hlastno govoril z njima. Eden izmed njiju je bil tisti, ob katerega se je bil Hauck snoči zadel, ko je šel skozi veliko izbo. Njegov obraz se je zdaj prijazno režal. Tudi Hauck se je režal in z njim vred tretji mož, in Hauck je v Davidovo začudenje celo iztegnil roko.
»Dajte mi roko, Rame! Tisoč bi biJ stavil proti petdesetim, da vas bo potolkel. To je bil boj!«
Obrnil se je k onima dvema.
»Spremita Rama v njegovo sobo, fanta. Pomagajta mu, da se umrje. Jaz moram pogledati, kaj je z Brockawom — in s to množico.«
Cene malim oglasom
Zenitve in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm l.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«, »Lokalu, »Stanovanja odda«. »Stroji«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« bi »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din 1.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vssko
besedo, znaša Din 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—,
pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlaiti v pismu obenem z naročilom.
Kdiocr išče mesto potnika. plača	vsako bwedo 50 par; za dajanje naslova ali za šifro 3 Dio. — Kdor sprejema potnike, plača besedo po 1 Din: za dajanje na5lova aH r.a šifro pa 5 Din. (o)
Žitna tvrdka
večja, slavonska. d'ob3ve i.iTMžina, išče za Slovenijo potnika ali zastopnika. — Samo zares zmožni, etro-kp vešči reflektanti naj pišejo pod »Zastopnik« na c s asni oddelek »Jutra«.
23572-5
Kdosr išče zaslužka, plača za vsako besedo 50 par; za naslov aii šifro 3 Din. — Kdor n n d i zaslužek, pa za vsako besedo 1 Din, za dajanje naslova aii za Šifro pa 5 Din. (3)
Krojač
kurjen v izdelavi h'ač iz b -ačevine (eajpa). dobi takoj delo na diwn. Naslov v ogasn-em oddelku Jutra 22911-3
Vsaka be»eAa 50 par; za dajanie naslova ali za Šifro pa S Din. (1)
Kuharico
ki irva dobro kuhati in ki bi opravljala vsa hišna dela. staro 30 do 40 let, sprejme takoj Fnni Romih, trs. kuča, Senjskj rudnik, g biij«.	22918-1
Kuharico
zdravo. za.nesl jivo, zmožno, t večletnimi spričevali
in sobarico
Vi j* a tudi več let v dobri hiši, sprejmem v zeli o4:i-e.nio hišo. Ponudbe 7. navedbo starosti in dosedanjega službovanja ra oi as. 0'ldelek »Jutra« pod Š:fro »Zvesta in zanesljiva«.	22940-1
Bubi štucer
p<rfekten, dobi takoj me-sto proti dobri p'flči, v l---nem kraju na Gorenjskem. Ponudbe s sliko na oglas. oddelek »Jutra« pod snačko »Frizer«. 22801-1
Gostil, poslovodjo
ki bi samostojno vodil obrat v veleindustrijskem kraju na Gorenjskem za
fostilno. kjer se iitoči cca 170 W vina. iščem Popise na oglasni oddeiek »Jutra c pod »Trideset tisoč«.	22905-1
Brivski pomočnik
mlad, buibi štucer, dobi takoj stalno mesto. Nekadilca imajo prednost. Istotam sprejmem tudi
stalnega izpomagača
za sobote in nedelj«. Pet-kovič, Domžale. 22913-1
Stalno zaposlitev
pri podjetju dobi moški, Če vloži 30—50.000 Din. proti varni vknjižbi. Ponudbe pod »Stanovanje in hrana v hiši« na oglasni oddelek »Jutra«. 228941
Korespondentinjo
ra sloveiiski in nemški jezik ter stenografijo iščemo. pismene ponudbe f označbo prejemkov in referenc pod šifro »Kom-tori-stin;a« na oglas, oddelek »J-utre«.	22743-1
Priktikanta
ki bi imel veselje »e etal-tw posvetiti pisarniškemu delu. sprejmem- Preduiwt imajo pošteni mladeniča, ki so s« izučili žele«nvn-ake stroke. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Vztrajnost«.	22724-1
Preddelavca
a,M podraojst.ra za tkalnico gumi j. prevez (Gunrani-bandvreberei) išče tvornica v Jugoslaviji. Prednost ima jo oili, ki so se _ izobrazili v tekstilni šoli in ki so ve&či izdelovanja gumijastih trakov (Guromi-bortel). Pogoji: Jugoslov. državljani. Pismene ponudbe z navedbo plače in dosedanje . zaposlitve na Jujromoss«, Zagreb, Jela-čičfv trg 5, pod zma-čko »Budučnost«.	22987-1
Vsaka besed« 90 par;
za dajenje naslov« za šifro p« 3 Din. (Z)
Absolvent trg. šole
s popolnim znanjem nemščine, išče primerno namestitev. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Uporaben«.	22839-2
Absolventka
trg. akademije
z dveletno prakso v trgovini, išče takojšnje name-ščenje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Takoj 55«.	22969-2
Samostojna intelig. gospodinja
išče mesto pri samcu sli vdovcu z otroci. Dobro spričevalo in reference na razpolago. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po-d »Tafooj ali pozneje kjerkoli« na oglasni oddelek »Jutra«.	22934-2
G. Th. Rotman:
Nove prigode gospoda Kczamurnika
Da De bi slišal Škodoželjnega smeha »voj«sra sopotnika, bradatega gos., ;a. se j*	Kozamuirnik obrnil in se naslo-
nu »ftiozi odfprto okno. Pri tem 3e pa iz grubil slaraiT'"1- in z njim vred vozni listek, ki sa je bil »pravil za podlogo
Mesarski pomočnik in prekajevalec
z mojstrskim izpitom, išče slučbo z nastopom po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 22879-2
Brivski pomočnik
mlad, samostojen delavec, išče e 15. avgustom stalno služfbo v večjem mestu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22912-2
Mladenič
vešč vrtnarekega dela — iišiče kakršnakoli zaiposl e-nje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sprejmem vse«. 22963-2
Šofer
trezen ln zanesljiv vozač z večletno prakso, išče zaposlitve ob nedeljah. — Jordan, Holzapflova ul. 5.
22983-2
Mesto hišnice
želi sa takoj aH pozneje zdrava in pošten« oseba. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Cilka«.
22996 2
Modist. vajenko
sprejme takoj salon »La feanme Ghic«, 5eIenl>u<rgo-va ulica št. 6/1. 22926-44
Frizersiko vajenko ali vajenca
U m je že učil, sprejmem
v ttadaljmjo u&no dobo — oiir. pratkiiikamta ali prai-tjikamtan.jo i vso oskrbo v hiši. Ponudlbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »Friiz. vajenia«. 22862-44
Učenca
v trgovino mešanega blaga sprejmem takoj 6 hrano in stanovanjem v hiši. Prednost imajo z meščansko šolo aH gimnazijo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Gorenjsko«.	22921-44
Oglasi trg. ina&ij« po 1 Dio beseda; i« d« janje naslov« ».li u šifro 5 Din. — Oglasi socialnega jnaiaja pa *»aka beseda 50 par; z« dajanje naaloiv« ali za Šifro d« 3 Din. (81
Veliki Brehms Tierleben
prodam. Vprašati v deli-katesi Kovačič, Miklošičeva cesta.	22970-8
Beseda 1 Din; z« dajanje naslova «ii z« Šifro s Din. Dijaki, ki iščejo iostrnkcLje, plačajo mk« besed« 50 par; za šifro ali u dajanje naslova 3 Din. (4)
Šoferska šola
I. Gaberščik
biv9i komisar za šoferske izipite. Slomškova ulica 6, garaža Stupica. 23008-4
Avto, moto
Vsak« beseda 1 Din; i« dajanje naslov« aii
z« šifro p« 5 Din. (10)
Motorno kolo
s prikolico, znamke Ariel, 549 ccm, M zamenja! za šolo, približno 300 ccm. — Babi«, struga-r. Rečica — Laško.	22624-10
»Puch« motorje
26 oom, ▼ dobrem »tanju. iavek plačan, po 4000 Din
in kolesa D-Rad
»00, » prikolico in lučjo prodaja Gregorin v St Vidu nad Ljub'jano.
22849 10
Tovorni avto
dvoton»ki, v brezhibnem stanjiu — 1 osebni avto, sikoro nov, najodličnejših znamck, se radi nabave večjih voz ugodno proda. Plačljivo delno v gotovimi, delno v hranilnih knjižicah. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prvovrstno«.	2:908-10
Oidsmobile ,
llmuslna, 5 sedežna, tapecirana z zelenim plišem, skoro nova, ugodno naprodaj. Naslov v »Jutru«. 22449-10
IPčodiitt
Ogilasi trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali za šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za Šifro p« 3 Din. (6)
Otroški voziček
dobro ohranjen poceni naprodaj v Štepanji vasi 29-22949-6
Patent
(odobren) ia izdelovanje ležalniboiv — (Liegesttthle) prodam. Primerno za le6 no industrijo, fci in delu je vrtne garniture. Pojasnila daje Horvat Stjeipan, Zagreb, Podrežje 3, izza Fi-lipovičeve 22. 22601-6
Otroški voziček
poni-kljan, ne vzmetih. za ležati in sedeti, ugodno naprodaj. Naslov v ogras. oddelku »Jutra«. 22Š99-6
Oglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslov« aii u šifro S Dio. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova aii za šifro p« 3 Din. (7)
2 taksameter uri
rabljeni, a v dobrem stanju kupi I. Dolmovič, Novo meeto.	2iS15-7
RoeleifIex kamero
6X6, do-bro ohranjeno kmpim. Dopise z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kamera«.
22834-7
Kozarce za vlaganje sočivja
kapi Ciglič, Mestni trg 11, Ljubljana. 22935-7
Gostilniške stote
100 komadov navadnih kupi Jo«. Herlah, Laško
23012-7
Vsaka* beseda 1 Din: u dajanje na«ova ali z« Šifro pe 5 Din. (17)
Me? arijo
z vsem imvetitarjiem, na zelo prometnem kraju oddam takoj v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	22865-17
Vsaka Ooaeda i Dj,n; '.:» dajanje naslova ali za šifro pa 5 Din. (16)
Hranilne knjižice
kupite, prodate, lombardi rate (posojila) najkulant-neje pri Poslovni zavod d. d., Zagreb. Praško ul. št. 6/U. Za odgovor priložiti znamiko 3 Din.
22713-16
20—49.000 Din
posojila
iščem za takoj proti visokim obrestim in vsestranskem zasiguranjiu. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 22990-!fi
Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslov« ali za šifro p« 5 Din. (19)
Lokal za mesarijo
za takoj ali pozneje išče Ausec, Poljanska cesta 21, dvorišče.	22823-19
Majhen lokal
na Vodnikovem trgu takoj oddam. Vprašati samo v nedeljo med 9. in 13. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	22842-19
Pisarniške prostore
oddamo vie-a-vi« glavne pošte v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 2(2648-19
Brivski !oka!
aa prometni točki tako-j odd« D. Rovšek, Kolodvorska ulica štev. 35.
23000-19
Lokal za pisarno
n« prometni točki takoj odda D. Rovšek, Kolodvorska ulica štev. 36.
23001-19
Komfortno
stanovanje
oddam v Zeleni jami, Prešernova 15. Cen« 650 Din mesečno.	22884-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, pritiklinam in balkonom oadam. Na ■»lov pove oglasni oddelek »Jutra«.	22841-21
Stanovanje
3 velikih »ob, 2 balkonov, z lepimi stranskimi prostori. kletjo in podstrešjem, izredno prijetno in solnčno, v Beethovnovi ulici 2/H oddam z novembrom. Vprašati v I. nad stroipju.	22774-21
Štiri sob. stanovanje
i vsemi pritiklinami, v ■hiši na Erjavčevi cesti 21 v m. nadstropju oddam s 1. novembrom. Pojasnila daje A. Sarabon, Za!o ška cesta it. 1. 22735-31
Trisob. stanovanje
irugo nadstropje. SlomSko va ulica, in »vosobno brei kuhinje, za samca ali pi rtamo, takoj oddam. Več pri kamnoseku g. X. Vod nikn pri giavnem kolodro nj v Ljubljani. 22817 2!
Stanovanja
Vsaka besed« 50 par; m dajanj« naslova aH t« šifro 8 Din. (21-«)
Trisob. stanovanje
solittčn-o■ ves komfort, oddam takoj aH z novembrom v novi hiši na Celovški cest.; (igrišče Ilirije) Naslov: Lekarna Bahovec 22778-21
Več trisobnih
stanovanj
i« eoo šftirisobmo. vse e kopalnicami, oddam v Beethovnovi »lici št. 15.
22956-21
Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova ali za šifro p« 5 Din. (20)
Trgovsko hišo
v sredini trga v Savinjski dolini, enonadstr., električna luč, vodovod, vrt ln hlevi, poceni naprodaj. Plačati polovico, ostalo vknjžba. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »140.000«.	22814-20
Enostanovanj. hišo
z vrtom in njivo prodam. Vprašati: Tezeruska št. 3, Pobrežje — Mariiber.
22888-20
Vilo s parkom
10 sob in 2 kuhinji, pri Maribora proda Posredovalec, Maribor, Frančiškanska 21.	2591.1-20
Parcelo
cc« 1400 m1 veliko, prodam po zelo ugodni ceni na severn-em delu Ljubljane. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22991-20
tanovanje
Vsaka besed« 1 Din; za dajanje naolova aH ia šifro pa 5 Din. (31)
Družabn'co (ka)
z obrtnim listom, iščem za fin damsk) modni salon
v Za-grebu. Potrebno zna nje nemščine. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod značko »Modni salon«.
22899-16
Zamenjam viožno knjižico
Ceiipke posojilnice d. d. v Celju, z viogn 60.000 Din — z enako vlogo Ljudsk* posojilnice v Celju. P<> nudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod šifro »100 7anienja vb«.	23015 16
Dvosob. stanovanje
oddam takoj na Giincah, cesta XI št. 4. 22982-31
Dvosob. stanovanje
so'nčno, z vsemi pritiklinami; oddam takoj mirni stranki. — »Stan in dom«. Potstojenak« 20. 22939-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami oddam ta-koj v Rožni dolini, cesta Vlil/14.	22948-21
Trisob. stanovanje
udobno, e kabinetom in pritiklinami. v moderni vili oddam i novembrom Naslov pove oglasno <id delek »Jutra« 22723 21
Komfortna
stanovanja
tri- ta petsobn«, odda zavarovalnica »D u n a v« v svoji palači na Aleksandrovi cesti. Informacije se dobi.io istotam v družbeni pisarni.	22959-21
Enosob. stanovanje
s pritiklin«™ oddam 8 septembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 22972-21
F.nosob. stanovanje
oddam i septembrom v Zg Šiški 176 — Spančeva pot.__229S7-21
Dvosob. stanovanje
in kuhinjo takoj oddam v Šiški, Medvedova št. 38.
22992-21
Trisob. stanovanje
komfortno, s kopalnico in plinom takoj ali pozneje oddam na Bleiweisovi c. št. 9/11, levo. 22999-21
Dvosob. stanovanje
moderno — s pritiklinami oddam e 1. septembrom. Naslov: Tavčarjeva uJ i ca štev. 8/III. vrata 7.
22998-21
Dve stanovanji
trisobno in dvosobno, zelo poceni na razpolago na Celovški cesti 117 — za Kmetovo restavracijo. — Vprašati pri g. Oirmanu, istotam.	23027-21
Stanovanje
velike sobe in velike kuhinje, z elektriko, takoj oddam Vprašati v trgovini Kolžek, TjTševa 47.
.'3C27 21
Dijaike sobe
Vsak« beseda 50 par; ia dajanje naslov« aH za šifro 3 Din. (22)
Mlajše dijake
sprejmem po nizki ceni v zračno in svetlo stanovanje na Miklošičevi cesti št. 8/II. lev« stopnjice — desno.	22947-22
Dva dijaka
ali dijakinji
sprejmem po prav nizki ceni na stanovanje n hrano. Vprašati us'menn jli pismeno na naslov: Ko-renčan Julija. L:ublja na Topn;šk« ulica 12/1.
23003 22
Stanovanje
1—S sob in pritiklin, išče miren zakonski par v mestu. Ponudbe na oglasni odd"eJek »Jutra« pod šifro ►Stalna stranka.«
22952-31/a
Stanovanje
tiri- ali štirisobno, sotočno, v vili, z vrtom, iščem za november ali februar — na Mirju ali Vrtači. Po nmd^e na oglasni oddelek »Jutra« pod šiiro »3006«.
22776-21/a
Sobe iste
Vsaka bteseda 50 par; z« dajanje naslova aii za šifro 3 Din. (23-a)
Uradnica
išče lepo opremljeno sobo,
če mogoče s posebnim vhodom, v Šentjakobskem okraju. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod šifro »15. ali 30. avgust«.
22936-23/a
Prazno sobo
zračno in čisto, išče učiteljica v bližini »Zvezde«, Dram« aH na Mirju s 15-avgustom ali 1. septembrom. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Separatni vbod«. 22942-23/ a
fiflJfflffflM
Vsaka beseda 1 Din; a dajanje naslova aii »a Šifro pa 5 Din. (18)
Kam pa v nedeljo
vsi na Škofljico, kjer priredi »treleka družina veliko narodno veselico z otvoritvijo strelišča v gozdu za Oominovo vilo. — Preskrbljeno z dobro dolenjsko kapljico. 22931-18
Dopisi
Vsaka beseda 2 Din, za dajanje naslova aH šifre pa 5 Din. (24)
Resnega znanja
s primerno mladenko želi mlad samostojen trgovec. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Eksistenca«.	22943-24
Plaisir
Dva jugoslovanska akademika, ki študirata izven Ljubljane, želita znanj« z elegantnima damama, mo dernih nazorov! Cenjene ponudbe — samo s sliko, pod šifro »L-W« na ogl. oddelek »Jutra«. Di^re-oija častno zajamčena.
22962-24
Sobo odda
Vsaka beseda BO par: ■a dajanje naslov« aii
t« šifro 3 Din. (23)
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v vili 'oddam s 15. avgustom boljši osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
22946-23
Sobo
strogo separirano, s ko palnioo in klosetom. vse pr.d enim ključem, v novi hiši. solnčna lega; oddam takoj mirni osebi. Vpra šati v Dvofakovi ulici 12. pritličje desno. 22758-23
Sostanovalko
sprejmem na Mestnem trgu št. 9/II.	22966-23
Sobico
oddam gospodični v Gra d ilšču št. 17, pritličje -levo.	23004-23
Majhno sobico
poceni oddam gospodični Naslov v oglasnem od delku »Jutra«. 23032 23
čisto sobico
leipn opremljeno, s parketom in elektriko takoj oddam solidni, točni in stalni osebi za 200 Din mesečno. KriževniJ-ka v . št. 7/1.	22974-23
Prazno sobo
« posebnim vbodom iz veže, pripravno za pisarno, v strogem centru oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	2299323
Opremljeno sobo
v mestu takoj oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 22985-23
Elegantno sobo
oddam boljSi osebi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.	23030-23
Izgubljeno
Vsaka beseda 60 par; ia dajanj« naslova ali n šifro pa 3 Dio. (28)
V soboto 15. julija
je bila med 10. in 1'1. uro na Vodnikovem trgu izgubljena
zlata ura
z ziato zapestnico. Pošte nega najditelja prosim, da jo proti visoki nagradi odda na naslov: A. Per-tot, Gledališka ulica 13/1 22307-28
Bele korale
(slonova kos-t) y>m pozabila na k'o.pi v Iški 2. t. m. Pošten najditelj se naproša, da ji-Ji proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. 22973-28
Kožuhovinasto
pelerinco
te<mnorjave in bele barve, sem izgubil« na potu od Novega mosta do kmarjete Najditelja prosim, da jo proti nagradi odda pri žandarmenji v Novem mestu.	22965-28
Opremljeno sobo
lepo, z dobro domačo hra-no aii tudi brez in velikim vrtom, blizu vode za kopanje, oddam. Pojasnila daje Marija Rotar. Preska št. 41, pošta Med v d«
22832 88
V*ak» heseda 1 Din; £a dajanje naslova aH ta šifro pa 5 Din. (30)
Vsaka beseda 1 Din; z» dajanje naslova aH x« šifro pa 5 Din. (26)
Pianino
dobro ohranjen, naprodaj. Ogledati na Tvrševi cesti 29/11, levo. " 22938-29
Stroji
Stroj za izdelovanje prešitih odej
tudi rabljenega, kupim. Ponudbe na nas c-v: Fr. Mešič. Trbovlje 2,'V.
22916-29
Šotori
spalne vr^če, športni p'a-š»či, ua.hrbtn.iki. — Mak^o
Salgo k. d., Oči jok.
220-6
Striženje 5
britje 3 Din
samo v R«.pidu, Sv. Petra štev. 25. Smo najcenejši! Obiščite ms! 229?6 30
INSERIRAJTE
V »JUTRU«
OC.LA
Godominska vodna zadruga v Smederevu želi nabaviti potom direktne pogodbe
večjo količino hrastovega lesa za zgradnjo velikega lesenega mosta
Reflektanti naj se obrnejo zaradi pogojev in obveščenja na upravo zadruge najdalje do 12. avgusta tekočega leta.
Ponudbe za dobavo lesa se morajo taksirati po zakonu in poslati zapečatene z oznako nabave in z imenom ponudnika najdalje do 25. avgusta 1933 upravi godominske vodne zadruge v Smederevu.
Uprava godominske vodne zadruge v Smederevu
štev. 624 od 1. avgusta 1933.	8612
Ob smrti našega
ZAHVALA
Marjana
smo od vseh dobrih ljudi prejeli toliko resničnega sočustvovanja in sožalja, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej. Vsem iskrena hvala za vse njihove dobre besede in za vse cvetje in vence, s katerimi so zasuli Marjanovo krsto. Nikdar pa ne bomo mogli pozabiti dobrote in prijaznosti, s katero so nam ob naši težki izgubi stali ob strani: reševalci Uroš Zupančič, Lojze Rekar, Joža čop, dr. Miha Potočnik in drugi, rodbina Rabičeva iz hotela Triglava v Mojstrani, restavrater g. Majcen in njegova soproga v Ljubljani, g. župnik v Dovjem, g. Viktor Cim-perman iz Ljubljane, gg. načelnika postaj Dovje—Mojstrana in Jesenice, g. obmejni komisar na Jesenicah, minister n. r. g. dr. Perič v Mojstrani, gg. Mrzel, uradnik žel. dir., in Furlan, Tujsko prometno društvo v Mojstrani in pevsko društvo ter godba »Sloge«. Najdražji nam je postal v teh dneh Marjana prijatelj in tovariš v njegovi smrtni uri Zupančev Rudi iz Laškega. Enako pa smo dolžni zahvalo vsem dobrim ljudem v Mojstrani in z Dov-jega, letoviščarjem in planincem, vsem, ki so z Marjanom šli na njegovo zadnjo pot, in vsem, ki so se ga spominjali od daleč.
V Ljubljani, dne 4. avgusta 1933.
S609	RODBINA GREBENC
brejuje Davorin Ravljen. Izdaja sa Konzorcij »Jutra« Adoll Ribnikar. La Narodno tiskarno d. d. kot Uskarnarja ?tanc JezerSek. Za inseratnl del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani