Stenografični zapisnik šestnajste seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne Sl. januarja 1888. Nazoči: Prvosednik: deželnega glavarja namestnik Peter Grasselli. — Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: knezoškof dr. Jakob Missia, deželni glavar grof GustavThurn-Valsassina, Luka Robič, dr. Jurij Sterbenee. Dnevni red: 1. Branje zapisnika XV. deželno-zborske seje dne 19. januarja 1888. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 89. Poročilo deželnega odbora o uravnavi potoka Mirna z načrtom dotičnega zakona. 4. Priloga 90. Poročilo deželnega odbora o zgradbi deželno-branske vojašnice v Ljubljani. o. Priloga 84. Poročilo deželnega odbora glede dovoljenja na naklade na pivo in glede povišanja priklade na najernščino v deželnem glavnem mestu Ljubljani. 6. Priloga 93. Poročilo deželnega odbora z načrtom zakonu, po katerem §§ 1. do 4. občinskega reda za vojvodino Kranjsko dne 17. februarja 1866.1. dež. zak. št. 2 zopet stopijo v veljavo. 7. Ustno poročilo upravnega odseka glede dovoljenja priklade na pivo v mestni občini kamniški za leto 1888. do vštetega leta 1893. (k prilogi 77.). 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji posestnikov občine Ravno, okraja krškega, za podporo k zgradbi skoz to občino držeče okrajne ceste. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občinskega odbora občine sv. Križa pri Radečah za podporo za napravo ceste od sv. Jurija do Zagorja. 10. Priloga 88. Poročilo upravnega odseka o vladni predlogi z načrtom ribarskemu zakonu (k prilogi 41.). 11. Ustno poročilo občinskega odseka o deželno-odborovi predlogi z načrtom občinskemu redu in občinskemu volilnemu redu za vojvodino Kranjsko (k prilogi 31.). 12. Priloga 91. Poročilo upravnega odseka o statutu in programu deželne vinarske, sadjarske in kmetijske šole na Grmu fk prilogi 26.). 13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občinskega zastopa v Mekinah in več graščakov in posestnikov, da se cesta, ki drži ob levem bregu Bistrice iz Kamnika skozi Mekine in Godič v Stranje, uvrsti med okrajne ceste. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občin Zagorje, Kotredež in Režiše glede tega, da se vstavlja delo v rudniku za premog v Zagorji. Sfcnograpiiifdiec iedriit bet fedjseimten 6i$uttg bes kvahtiMjeu iimbtngre ju fatb od) am 21. farmer 1888. ^nntefenbe: SSorftfsertöer: ßanbesf)auptmann=®te[Ioertreter ^Seter ©raffeilt. — žBertreter ber f. f. Regierung: ßanbespräfibettt Sfnbreas greifjerr oon ÜBtnfler. — ©ämmtlidje Mitgfieber mit 2Iu§ttaf)me üott: gürftfrifcfiof ®r. Safob äKiffia, £anbe§£)auptmann @uftau @raf £t)urn=33aifaffina, 2uca§ 9?oIm, 2)r. @eorg @ter= benec. SageSoröitung: 1. Sefung be! ijkotoioüe! ber XV. Sanbtaglfijpng Dom 19. Qänner 1888. 2. üftittijeitungeit be! 8anbtag!präfibium!. 3. Beilage 89. 5Berid)t be! Sanbe!au!fd)uffe! über bie 8tegulirung be§ 9ieuring»S3ad|eg mit Vorlage be! bepgtidjen ©efepenttourfel. 4. SBeiloge 90. S3eric§t be! Sanbe!au!fd)nffe! betreffenb bert SSau einer ßanbtoefirfaferne in Saibad). 5. Beilage 84. 35eridjt be! Sanbe!au!fcfinife! betreffenb bie SBetoilli« gung einer Sterauflage unb bie ©rhöfiung ber Umlage Don ben SJiietjinSerträgniffert in ber Sanbelfjauptftabt ßaibad). 6. Beilage 93. Bericht bei 8anbe!au!fif|uffe! mit Borlage eine! ©efepenttnurfe!, Womit bie §§ 1—4 ber @emeinbe»£)rbnung für ba! §erpgtfium train Dom 17. gebruar 1866, S. ®. »I. 37r. 2, loteber in ÜBirtfamfeit gefe|t Werben. 7. SKünbtidjer SSeridpt be! Berwattung!au!fd)uffe! betreffenb bie Bewilligung einer Bierauflage in ber Stabtgemeinbe Stein für bie 3af)re 1888 bis einfcfiiiellid) 1893 (pr Beilage 77). 8. Btünblidjer SSeridEit be! ginanpu!fd)ufie! über bie Sßetition ber ©runbbefiger ber ©emeinbe DiaOno im Bejirfe ©urlfelb um Sub* Dention pr §erftettung ber burd) biefe ©emeinbe füfirenben 3Se§irIsftrage. 9. SMnbKdjer S3eric§t be! ginanpulfdjuffe! über bie Petition be! @emeinbe«9lu!fd)uffe! Don St. Gruci! bei ERatfdpad^ um SubDention pr §erfteltung ber Straffe Don St. ©eorgen nad) Sagor. 10. Beilage 88. SSeric^t be! BerWaItung!au!fdjuffe! über bie SRegie* rung!Dorlage eine! gifdjereigefefpGntwurfe! (pr Beilage 41). 11. SKünblidjer 58eridpi be! ®emeinbe«2tu!fd)uffe! über bie ßanbelau!» fcf)uf!»BorIage einer ©emeinbe=örbnung unb ©emeinbe^SSafiU orbnung für ba! 6ersogtf)um Strain (pr Beilage 31). 12. Beilage 91. Bericht be! Berwaitung!au!fi|uffe§ in Setreff be! Statute! unb Programme! ber Sanbe!=SSein*, Dbjt* unb Ader* baufdjuie p Stauben (pr Beilage 26). 13. ffliünbiidier Bericht be! BerWaltung!au!fd)uffe! über bie Petition ber ©emeinbeoertretung Don SOiitnfenborf nebft mehreren ©nt!» unb Bealitatenbefipern um ©inreifiung ber am linten geiftrifpfer Don Stein über SJtünienborf unb ©obic naef) Stranje füfirenben Strafje^ ai§ S8e§irfSftra§e. 14. ffllünbiidjer SSeric^t be! BerWaItung!au!fd)uffe! über bie Petition ber ©emeinben Sagor, totrebefcf) unb Arfdjifdie in Angelegenheit ber SSetrtebSeinfteHung ber tohiengewerffdjaft Sagor. 42 254 XVI. seja dne 21. januarja 1888. XVI. Sitjung atu 21. jiihuter 1888. 15. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva v Dolu, okraja črnomeljskega, za podporo k zgradbi občinske poti iz Lazov do Spodnjega Loga in za dovoljenje, da sme porabiti v ta namen 850 gld. povračila iz vojskinih posojil. 16. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajnega šolskega sveta v Črnomlji za podporo in posojilo za zgradbo šolskega poslopja v Črnomlji. 17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji več gorenjskih občin za daljni obstanek gimnazije v Kranji. 18. Ustno poročilo upravnega odseka o načrtu zakona, kateri prenareja § 2. deželnega zakona 18. decembra 1874, dež. zak. št. 1 iz leta 1875, o uredbi doneskov od zapuščin k normalno-šolskemu zakladu, (k prilogi 59.). 19. Ustno poročilo finančnega odseka glede zopetne zgradbe deželnega gledišča (k prilogi 76.). 20. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji več kupcev v Ljubljani glede deželne naklade na žganje. 21. Priloga 92. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za leto 1888. (k prilogi 52.). Obseg: Glej dnevni red in brzojavni odgovor na vprašanje deželnega zbora o zadevi koroških prisiljencev v deželni prisilni delalnici Kranjski. 15. ältünblicper Seridjt bei f^irtangauSfd^uffe§ über bie Petition bei ©emeinbeamtel Spal, aSegirt SCfcpernembl, um ©ubbention jur grridjtung bei ©enteinbeWegel bon ©ereutl) Bil Unterlag nnb um ^Bewilligung pr Serwenbung einer Ärieglpraftationlforberung per 850 fl. p biefern Qwede. 16. aJlnnblicper 58erid)t bei ginanpulfdjuffel über bie Petition bei Drtlfdjulratpel bon Xfdjernembt um ©etuäiirung einer ©ubbention unb eines ®arlelienl für ben ©djutpaulbau in Sfdjernembl. 17. SDlünbitdjer SSeridjt bei SBerWaltunglauIfcfiuffel über bie Petition mehrerer ©emeinben DBerfrainl um gortbeftanb bei Srainburger ©pmnafiuntl. 18. SDlünblidjer S3erid)t bei SSerwaitunglaulfdjuffel über ben ©efejj» enttnurf, Womit ber § 2 bei ©efe^el bom 18. ®epntber 1874, S. ©. 581. 9ir. 1 de 1875, Betreffenb bie ^Regelung ber SforntaL fdfulfonblbeiträge bon iBerlaffenfdiaften abgeänbert Wirb (pr SÖeilage 59). 19. SUtünblictier iBeridjt bei ginanpulfdjuffel betreffenb ben SBieber» aufbau bei tanbfdjaftlidjen Sweater! (pr ^Beilage 76). 20. äMnblidjer Seridjt bei ginanpulfdjuffel über bie Petition mep» rerer §anbellieute in Saibad) in SSetreff ber 33ranntwein4ianbel* auftage. 21. SBeilage 92. Seridft bei ginanpulfcfiufiel über ben SSoranfdjtag bei Sanbelfonbel pro 1888 (pr ^Beilage 52). ©iepe Sagelorbnung unb bie telegrappifdje Antwort auf bie Slnfrage bei Sanbtagel in betreff ber iarntnerifipen gwänglinge in ber frain. Sanbelpanglarbeitlanftalt. Seja se začne ob 45. minuti čez 10. uro. fegtmt ber §tipng 10 Uftjr 45 pinuten. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Konstatujem, da je slavni zbor sklepčen in otvar-jam sejo. Pozivljem gospoda tajnika, da prebere zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika XV. deželno-zborske seje 19. januarja 1888. 1. Sefung i>e§ fjlrotofoiieg her XV. Sanbiag^ft^iing tioitt 19. Jänner 1888. (Tajnik Pfeifer bere zapisnik XV. seje v slovenskem jeziku. — ©ecretär Pfeifer liest bas iprotofoii ber XV. ©ißung in fioüenifcfier (Sprache.) Želi kdo gospodov k zapisniku besede? (Nihče se ne oglasi. — üüemattb ntelbet fidj.) Ker se ne oglasi nihče, izjavljam, da je zapisnik XV. seje potrjen. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 2. äJiittljetlwtflett teč SattötagäßrüftiituiM. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Vsled sklepa zadnje seje je deželni odbor povprašal pri deželnem odboru koroškem, ali so resnična poročila o govoru tamošnjega gospoda e. kr. deželnega predsednika glede kranjske prisilne delalnice. Gospod deželni glavar koroški je poslal naslednji odgovor (bere — fieSt): «Ißröfibent fjat Bei 93egrünbung ber BmedmäßigMt einer eigenen Bmanggarbeitganftatt nur nad) bent §ören= jagen (klici.— 3fufe: Cujte!) bie Befürchtung auggefprodjen, bafg bärtige Stnftatt gleich anberen ftooenifirt merbe (klici — Stufe: Čujte!), morunter bie Befferung ber beuP feilen SMrntner .Qmangtinge leiben fönnte. (Smeh na levi — Weiterleit tinfg.) |)iiiinger fagte: SBenn bieg gefdjäije, mürbe bie ©djutb am ©hftem unb am ÜKinifteriüm liegen, metdjeg fogleidt) Stbhitfe fdiaffen fönnte. ©rmein.» Prosim, da slavni zbor ta odgovor vzame na znanje. Poslanec dr. Poklukar: Gospoda moja! Tukaj stojimo pred slučajem, kateri se menda do sedaj še nikdar nikjer ni pripetil. (Klici na levi — Stufe tinfg: Tako je!) Potrdilo se je, da je istinito, kar smo čit.ali v nemških, nam nasprotnih listih. Potrdilo se je, da prvi državni uradnik sosedne nam dežele hujska (klici na levi — Stufe tinfg; Res je!) na narodnost ojsvensko in da svoje izjave opira na «fjorenfagett», kar je gotovo za takega dostojanstvenika največjega obžalovanja vredno. (Klici na levi — Stufe tinfg; Dobro, dobro!) Gospoda moja, vsi mi bodete pritrdili in izrekoma sem pooblaščen od svojih gospodov somišljenikov predlagati, naj deželni odbor skrbi, da se bode gospod deželni predsednik koroški o tej stvari nadrobno poučil in skrbi potom ministerstva, da bode v prihodnje nekoliko bolj varno izraževal iz- jave, katere so pripravne nemir sejati med narodnosti dežele naše. (Živahni «dobro»-klici na levi — Sebtjafte ®obro=3tufe tinfg.) ^bgeorimeter pefd)tnann: Sef) bitte untg SEBort! Stad) biefem Slntrage foil ber Sanbegaugfdjufg bie Stufgabe erhalten, ficf) in ber oor= fiegenben Slngetegentjeit noch in heitere ©rörterungen tfjeitg mit ber Sanbegüertretung in ^tagenfurt, tfjeitö mit bem hohen Sftinifterium einjutaffen. Sef) glaube, bafg fd)on bie neulich oon “Öen Parteien im ^o^en §aufe abgegebenen ©rftarungen ben ©tanbpunft oottfommen ftargetegt haben. Bkg aber ben Slugbrucf «üont tpörenfagen» betrifft, fo mufg ich gefielen, baf§ biefer Bemerfung be§ Sanbeg= präfibenten boef» amh eine getoiffe Berechtigung ¿ujufprechen ift. (Nasprotovanje na levi. — Sßiberfpruch tinfg.) Saitungšaušfcf)uffe pgemiefen.) 4. Priloga 90. Poročilo deželnega odbora o zgradbi deželnobranske vojašnice v Ljubljani. 4. SBetlage 90. Seridjt bes ilaiibečaušidjiiffeč betrep fenb ben $uu euter Sanbtoeljriajerne in SatBadj. Poslanec ces. svet. Murnik: Ker se je finančni odsek o tej stvari zaradi tega, ker imamo jako malo časa še za zborovanje, že posvetoval in tudi končni sklep napravil, bi prosil, naj slavni zbor pritrjuje, da se precej obravnava o tem poročilu. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Želi kdo gospodov spregovoriti? Ali ni ugovora proti temu, da se meritorna razprava precej začne? (Nihče se ne oglasi. — Stiemattb melbet fidj.) Ker ni ugovora, pozivljem gospoda poročevalca finančnega odseka, da poroča. Poročevalec ces. svet. Murnik: Slavni zbor! Stvar, o kateri v prilogi 90. deželni odbor poroča, je slavnemu zboru že itak iz večkratnih prejšnjih obravnav znana, in torej sem mnenja, da bi onega oddelka poročila, kateri se bavi s prejšnjimi sklepi slavnega zbora, ne bilo treba citati, ampak le oni del, kateri je za slavni zbor prav za prav nov. (Bere poročilo deželnega odbora iz priloge 90. — Siešt ben S3erid)t bes Sanbešaušfctjuffeš auš ber Sletlage 90.) Finančni odsek je to pretresoval in odobril, a pri tem je tudi omenjal, da proračun, na podlagi katerega se trdi, da bo vojašnica veljala 153.000 gld. in da se bo glavnica obrestila z blizo 5 °/0, ni pravilen in popolnoma istinit, ker se ni oziralo na to, koliko bode stalo vzdrževanje poslopja. Finančnemu odseku se je zdelo, da v prvem letu vzdrževalni troski ne bodo visoki in da pozneje 1 °/0 vseh dohodkov ne bodo presegali. Od 1891. 1. se je tudi nadejati, da se bode tarifa, po kateri vojaški erar plačuje slanovnino, po-vikšala, ker vsi faktorji, ki imajo s tem opraviti, razun davčnega, priznavajo, da je tarifa za nastanovanje vojakov v Ljubljani premajhna in se je že pri zadnjem obravnavanji mislilo, da se bode vender Ljubljana v tako stopinjo tarife postavila, katera bi bila razmeram ljubljanskim primernejša. Ako se to zgodi in opravičenim zahtevam dotičnih faktorjev ustreže, bode tudi vojaški erar nekoliko več plačal, in bode vsled tega porabljena glavnica nesla najmanj 4 °/0 obresti, če ne več. Finančni odsek je bil pa mnenja, naj se ne po-oblastuje kar naravnost deželni odbor, to stvar začeti, ampak, ako mogoče, jo tako urediti, da se deželni zaklad ne bi obtežil. Vsled tega dostavlja omejitev, katera je izražena v njegovem predlogu. Predlog finančnega odseka, katerega toplo priporočam, se pa glasi: «Deželnemu odboru se naroča, da se zaradi deželno-branske vojašnice za oba bataljona št. 24. in 25. in radi potrebnih magacinov pogodi na podstavi započetih obravnav s c. kr. vojaško upravo, ter da jo v dveh letih dozida in to takrat, ko bi se ne moglo drugače brez obteženja deželnega zaklada za omenjena bataljona in magacine primernih prostorov dobiti.» (Obvelja. — Slngenommen.) 5. Priloga 84. Poročilo deželnega odbora glede dovoljenja naklade na pivo in glede povišanja priklade na najemščino v deželnem glavnem mestn Ljubljani. 5. ŠBeilctge 84. $erid;i k* 1' a tt b u it w |* d) it ff c g Betrcf* feni» bic šBeoriiitguag eitier šBieraufiagc unb btc (Srpfittug bcr ttatlagc boa beri 9)čictpitkririig= ittffen ta bcr ^aube^I)aiiptftabt SatBaci). Poslanec dr. Mosche: Predlagam, da se ta priloga izroči upravnemu odseku. Poslanec dr. Poklukar: Vse enake predloge je dosedaj sicer reševal upravni odsek, toda opozarjam, da je upravni odsek danes zopet dobil jako važno poročilo deželnega odbora o uravnavi potoka Mirne, s katerim bode v kratkem času, katerega imamo še na razpolaganje, imel mnogo opravka. Iz tega ozira nasvetujem, naj se izroči ta priloga št. 84 finančnemu odseku, kateri je že večinoma izročene mu predmete rešil. (Obvelja. — Sfngenommen.) 6. Priloga 93. Poročilo deželnega odbora z načrtom zakonu, po katerem §§ 1. do 4. občinskega reda za vojvodino Kranjsko dne 17. februarja 1866.1. dež. zak. št. 2 zopet stopijo v veljavo. 6. S3etiage 93. ^ertcfjt bež iM&cžaitejdntjfež mit SSorlage einež ®efe$eattt)urfcž, toomit btc §§ 1 Bil 4 bet ®cmcittbc=Drbuuttg far Baž (perjog® tfjunt trata bom 17. gefiruar 1866, S. ®. $1.9ir. 2, mteber tn SBirtfamicit gcfe$t toerben. (Se izroča občinskemu odseku. — SBtrb bettt @e® meinbe=M§fcf)uiie jugemtefen.) 7. Ustno poročilo upravnega odseka glede dovoljenja priklade na pivo v mestni občini kamniški za leto 1888. do vštetega leta 1893. (k prilogi 77.) 7. 2Iiuttbltd)er ®crid)t bež Skrmaitungžaužidjuifež BetrcffcnB btc Semtiliguttg einer ^icraitflagc tn bcr ©tabtgcmcinbe ©teta fiir btc $al)re 1888 Bič ctnf^Ite|ltd) 1893 (pr 33eilage 77). Poročevalec Višnikar: Slavni zbor! Mestna občina Kamnik sklenila je napraviti vodovod, ki bode stal 7842 gld. 23 kr. Potrebščina je izkazana, in ker ima občina že itak velike priklade in ker so razlogi, katere navaja priloga 77., utemeljeni, pritrdil je upravni odsek nasvetu deželnega odbora in predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. ) Mestni občini Kamnik dovoljuje se, da pobira leta 1888 do vštetega 1893. leta naklado 50 kr. od vsacega v Kamniku povžitega hektolitra piva, in sicer s to omejitvijo, da se ta naklada ne sme pobirati ne pri kuhanji ne pri uvažanji piva. 2. ) Deželnemu odboru se naroča, pridobiti temu sklepu Najvišje potrjenje. SDer f)of|e Sanbtag molfe BefdEjIte^en: 1. ) SDer ©tabtgemeinbe ©tein toirb fiir bie Sctijre 1888 bte einfdpefiiicf) 1893 bie Stemtifigung jur (Sin-fjebmtg einer Stuflage bon 50 fr. bon jebern in ©tein ber® braudjten ipeftoliter S3ier, jeboci) mit ber ©infdjranfung ertfjeiit, bctfš bie ©infjebung biefer Siuflage tbeber bet ber ©rjeugung nod) bet ber @infuf)r bon 93ier ftattfinben barf. 2. ) 5Der 2anbe§aušfcf)itf§ tnirb beauftragt, bie Mer® fjodjfte ©anction btefe§ S3efc£)iuffe§ ju ertoirfen. ^bgeorbneter fuckmann: Sef) bitte! §dE) I)abe mir fdjon erlonbt, ate in ber 14. @i|ung un§ ein ganj afjniicfier gaU befcfiafttgte, midt gegen bie Selbilfigung einer S3ierauftage au§jufprec|en, unb inbem id^ nur auf bie bantate bon mir borgebracfjten ©riinbe unb auf bie 2htefiif)ritngen ntetnež l)od)bere!)rten errn Slbgeorbueteu SDr. fSieiwets nur wenige SBorte ertauben. ®er tierefjrte §err Sorrebner fjat auf SBaiertt Ijingewiefen. Sie SSertjättniffe finb mir aus eigener ©rfaljrung beiannt, ba id) Gelegenheit fjatte, fünf Saijre an einem Snbuftrieorte SaiernS ppbringen. öcfj fjaöe gefunben, bafs bort biet mefjr 33ier confumirt toirb, bafS biefer Strittet in ben weiteften Greifen Verbreitung finbet, bafs aber bie Vebötferung audj biet arbeitsfräftiger unb gefitnber ift, als bei uns. MerbingS ift baS Vier in Vaiern biet billiger als bei uns, eS bient ber Vebötierung getbiffermaffen ats VatjrungSmittet. Unfer Vier ift ju treuer, unb beSfptb finbet ber Vrantmein immer mefjr unb mefjr ©ngang in bie weiteften ©djidjten ber Vebötferung. VCber eben, um bem ttmfictjgreifen beS VrantweingenuffeS p fteuern, ift eS notfjwenbig, bafs man ber Vebötierung ein anbereS, beffereS unb gefünbereS ©etränfe als @rfa| für ben Vrantwein biete. @S ift teiber wafjr, bafs baS Vier bei unS ttocfj wenig getrunfen wirb, aber je tjöfjer eS bon ber ©taatsfteuer, bon ber VerjetjrungSfteuer unb öurdj <5femembe41mtagen getroffen wirb, je mefjr Sie eS befteuern, befto teurer wirb eS fein, befto unerreichbarer für bie arme Vebötferung, ber wir ja wünfdjen, bafs fie Vier unb nictjt Vrantwein trinfe, unb baS ift ber @runb, warum ich unb meine berefjrten ©efinnnngSgenoffen gegen ben Eintrag beS VerwattungSauSfchuffeS ftimmen werben. Poročevalec Višnikar: Na to se usojam le odgovarjati, da sicer tudi jaz nisem prijatelj podraženju piva, da pa je v tem slučaji naklada tako neznatna, to je Vs kr. na liter, da se s tem ne bode podražilo. Uvažati pa je tudi namen, za katerega se ta naklada priporoča, da si namreč preskrbi mesto Kamnik dobro pitno vodo, da je to saj tako dobro, kakor da se jim da dobro in ceno pivo. Ostanem torej pri svojem, oziroma pri predlogu upravnega 1 odseka, katerega priporočam slavni zbornici v sprejem. (Oba predloga obveljata v drugem in tretjem branji. — Veibe Stnträge werben in ¿weiter unb britter Sefung angenommen.) 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji posestnikov občine Ravno, okraja krškega, za podporo k zgradbi skoz to občino držeče okrajne ceste. 8. 9Jtiitttlid)er fBertdjt bež ginansaužfdjuffež iiber tie ^dtitott ber ®runt&efifer ber (Benteinbe Štabno im 23ejirie ©urffcib mu Suthention pr -fjerfteflung ber turdj tiefe Oemetnbc fuljrcnben Sejtrfžftrafe. Poročevalec Klun: Slavni zbor! Več posestnikov iz ravenske občine, okraja krškega, poslalo je slavnemu zboru prošnjo, v kateri se pritožujejo, da cestni okrajni odbor krški ni zvršil lanskega sklepa slavnega deželnega zbora, ki mu je bil naročil popraviti ondotno cesto, kolikor je treba, in mu v ta namen tudi obljubil primerno deželno podporo. Cestni odbor krški se je izgovarjal, da tega ni mogel storiti zarad pomanjkanja potrebnega denarja, in misli, da ta cesta ni tako važna in potrebna, ker so gospodarske razmere v tistem kraji čim dalje, tem slabeje, ker razsaja trtna uš in ljudje kmalu ne bodo imeli nič več po tisti cesti voziti. Posestniki pa dokazujejo, da imajo vender zmirom dovolj vožnje, ker vsako jesen spravljajo po tej cesti okoli 20.000 veder vina na kolodvor videmski in mnogo drugih vozov z lesom in drugimi pridelki, da znaša število vseh vozov, kateri se prevažajo po tej cesti, vsako leto okoli 20.000. Pridejali so prosilci svoji prošnji izkaz, koliko imajo zemljišč in čistih prihodkov v tistem okraji, da je torej opravičena njih prošnja. Število prebivalcev znaša 832 duš, in ti potrebujejo dobro cesto do kolodvora. Dalje pravijo v prošnji, da je prav za prav nagajivost cestnega odbora kriva, da te ceste ne dobe, ker se boji, da bi vino iz ondotnega kraja preveč ne konkuriralo z vinom krškim, in zatorej prosijo, naj slavni zbor naroči cestnemu odboru krškemu, da to cesto skorej izdela. Finančni odsek je pritrdil načelu, da za zboljšanje gospodarstva ne gre cest puščati v čedalje sla-bejem stanu, ampak se mora v prvi vrsti gledati na to, da so ceste v dobrem stanu, ker je le tako mogoče pridelke lahko spravljati v denar; zategadelj finančni odsek meni, da se mora na vsak način naročiti cestnemu odboru krškemu, naj to cesto popravi in ljudem daje priliko, da zamorejo tudi oni deležni biti priklad, katere plačujejo za ceste, od katerih se pa za nje nič ne porabi. Finančni odsek torej predlaga: Prošnja posestnikov iz Ravnega se izroča deželnemu odboru z naročilom, naj okrajnemu cestnemu odboru krškemu ukaže v smislu deželno-zbo-rovega sklepa z dne 12. januarja 1887 dotično cesto še v letošnjem letu popraviti. (Obvelja. — Sittgenommett.) 9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občinskega odbora občine sv. Križa pri Radečah za podporo za napravo ceste od sv. Jurija do Zagorja. 9. SJtiintlidjer fBeridjt tež $tnanjonžfd)uffež ü(jet ^ic Petition tež ®emeinte*2lužfd)uffež ton St. (Eruciž tet 9tatfd)ad) um SuBtention jut -gjerfteliung ter Strafe ton St. ©eorgett nad) Sagor. Poročevalec Klun: Drugo enako prošnjo poslal je slavnemu zboru občinski odbor občine sv. Križa pri Radečah. Leta 1877. so bili tam namreč naredili novo cesto do Zagorja «v Šklendrovec», katera pa je že tako zelö pro- padla in tako slaba postala, da ni skorej za nobeno rabo več. Čudno je sicer, kako so ljudje mogli tako cesto, ki se je z velikimi troski naredila, za katero je bil tudi deželni zbor dovolil 1000 gld. podpore, v kratkem času tako zanemariti, da je treba sedaj, kakor sami pravijo, zdatne podpore. Potrebovali bodo namreč okoli 500 gld., ker bode napraviti okoli 400 metrov rant in popraviti 6 mostov. V prošnji pa vse te reči niso tako natančno dokazane, da bi mogli že, opiraje se na to prošnjo, kaj dovoliti. Treba bode deželnemu odboru še natančnejih poizvedeb o tej zadevi, in šele potem mu bo mogoče za podporo te ceste dovoliti primeren znesek. Zatorej finančni odsek predlaga: Slavni deželni zbor naj sklene: Prošnja občine sv. Križa pri Radečah se izroča deželnemu odboru z naročilom, da o dotični cesti natančneje poizveduje in po potrebi dovoli primerno podporo. (Obvelja. — Angenommen.) 10. Priloga 88. Poročilo upravnega odseka o vladni predlogi z načrtom ribarskemu zakonu (k prilogi 41.). 10. ^Beilage 88. ŠBeridjt bež Skrtoaitungžaužfdiuifež über bic 'Jiegieruitgžborlagc etue$ gifc^eretgefe$= ©ntunirfež (pr Beilage 41). Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Ker je poročilo upravnega odseka že predpisani čas v rokah gospodov poslancev, mislim, da bi bilo gospoda poročevalca odvezati dolžnosti, da to poročilo prebere in mu dovoliti, da prebere le končne predloge. (Nihče ne ugovarja. — 6s hnrb fein SBiberjprucf) erhoben.) Ker ni ugovora, prosim gospoda poročevalca, da prične obravnavo. Poročevalec dr. Papež: Čast imam poročati v imenu upravnega odseka o vladni predlogi z načrtom ribarske postave. Usojam se nekatere tiskovne pomote navesti, in sicer: V odsekovem poročilu na drugi strani, v 3. vrsti, naj se beseda «ker» nadomesti z besedo «ko», in v 8. vrsti je namestu «najmenj 50 funtov» vriniti «naj-menj 40 do 50 funtov». V § 2. naj se beseda «tedaj» premeni v «zatorej». — V § 11., v 2. odstavku, naj se beseda «razdeli» premeni v «pododdeli». Pri § 12., v 2. odstavku, naj se po besedi «33e= jirf§bef)örbe» vrine vejica in beseda «loeldje» naj se spremeni v «toeldjer». — V § 13., v 2., zdaj 3. odstavku, naj se namestu «okraj prostorno razdeli v podokraje» vrinejo besede «prostorno pododdelil okraj». — V § 14. naj se v drugem odstavku pred besedo «kolikor» vrine «v». — V § 15., v zadnjem odstavku, naj se beseda «zadostil» spremeni v «zadostoval». — V § 16., v 1. odstavku, naj se besede «na njegove stroške» premene v «ob njegovih stroških». — V § 17., v 4. vrsti, vriniti je po besedi «oziroma» beseda «tudi», besede «na podstavi tretjega odstavka § 15.» je izbrisati in vpisati je samo «(§ 15.)» med oklepa. — V § 18. naj se pričetne besede «Zakupnik sme zakupni okraj samo v vsi njegovi razsežnosti» nadomeste z besedami «Zakupnik sme samo cel zakupni okraj skupaj»; v 3. odstavku je beseda «potem» premeniti v «po tem». — V § 20., v 2. odstavku je po besedi «Zračuniti» beseda «je» izbrisati in beseda «deželno» premeniti v «okrajno». — V § 25. naj se v prvem odstavku izbrišejo besede «katerih vsak ima po jeden glas» in «mit je ©ttter 2Baf)lftiutme auSgeftotteten». V novem 2. odstavku naj se pred besedo «vodne» vrine beseda «pododdeljene» in beseda «pododdeljeni» naj se spremeni v «nastali»; pred besedo «SBafjerftrecfe» vriniti je beseda «imter* getfjeilten», in beseda «untergeffjeilte» naj se nadomesti z «entftanbene».— V § 35., v 2. vrsti, po besedi «okraje» vriniti je vejica. — V § 37. naj se v slovenskem tekstu 2. in 3. odstavek skrčita v jednega. — V § 39. naj se v 3. vrsti zadnja beseda «načina» premeni v «vrste». — V § 40., v 3. odstavku, naj se v 2. vrsti po besedi «napisov» vrinejo besede, «in to postavljanje mora obbrežni posestnik dopustiti». -— V § 51., v 1. odstavku naj se v 1., oziroma 2. vrsti besede «v vodo-točih za obrtne naprave z gonilno močjo i. t.. d.» nadomeste z besedami «v tovarniških vodotočih i. dr. t. r.», v predzadnji vrsti 1. odstavka naj se namestu «v gori navedenih vodotočih ali v drugih» vrinejo besede «v tovarniških vodotočih ali drugih»; v 2. odstavku, v 1. vrsti naj se besede «na glede vodne naprave obstoječe razmere» nadomeste z besedami «na razmere obstoječe glede vodne naprave». — V § 59., v 4. vrsti, naj se beseda «jedna» premeni v «druga». — V § 60., v 2. vrsti po besedi «okolnost» vriniti je vejica. •— V § 61. naj se besede «na svoje stroške» premene v «ob svojih stroških». — V § 62., v 2. odstavku naj se besedi «od katerega» premene v «po katerem». — V § 66., v 3. odstavku je po besedi «23ejtrM)ef)orbe» vriniti «unb jttar», v 2. vrsti po besedi «jpadjter» vriniti je beseda «aber». V 5. odstavku ostane beseda «gifcfjerbudjel» nespremenjena. — V § 69. v zadnjem odstavku v 1. vrsti je beseda «razmere» premeniti v «razmerja», v 3. vrsti je besede «§ 70 a, v kolikor se tiče drugih ribarskih vprašanj, pa v» nadomestiti z besedami «§ 70., v kolikor se pa tiče drugih ribarskih vprašanj, v». — V § 70. je v 3. vrsti beseda «plo-vitvenim» premeniti v «plavit.nenim». — V § 75. je beseda «povročila» premeniti v «povračila». •— V § 77., v 2. vrsti je besede «je stroške plačati pred vsem tisti stranki» nadomestiti z besedami «mora stroške plačati pred vsem tista stranka». — V § 83., v 2. vrsti je beseda «neizogibno» premeniti v «neizogibna». — V § 84. je beseda «zastarelosti» premeniti v «zastaranja». — V § 85., v 2. vrsti je beseda «veljajoče» premeniti v «veljavne». gEbgeorimeter fuduuann: Sei) bitte um§ SSort! 2öir ijaben [)ier ein ©efetj üor un§, welkes au§ 88 Sßaragrap[)eit befielt. Sie $eit, melclje noef) ju unferen Veratmungen übrig bleibt, ift aufjer* oröentiici) tnrj bemeffen. Sa§ ©efet) ift non großer SBid^tigfeit, unb e§ tuirb offne gtoeifel, wenn es einmal angenommen fein toirb, baburd) mand)er 9iu|en gefefjaffen werben; icf) gebe ba§ gerne zu; aber anbererfeits muf§ id) and) fagen, baf§ eben, weil es ein jo mistiges ©ejeb ift, eS orbentlid) burdjftubiert unb beratmen Werben nutfS. Db bieS bei bem namen ©cfituffe nuferer SanbtagSfeffion aber ntöglid) ift, mödmte icf) bezweifeln. Sie fRegierung§üorlage ift un§ jwar fd)on im borigen 3af)re zugefommen, fie liegt itnS meuer wieber bor, aber zu ben 88 $aragrapf)en beS @efe|entwnrfeS bringt ber beremrte §err ^Referent bei 33 ißaragrapi)en Sibänbernnglanträge, nnb ¿Wat zum ®me^e fe£)r wichtige Slenberungen ein. SBir f)uben feinen Veridjt erft geftern ermalten, unb bie wenigen ©twtben, bie feitmer berfloffen finb, waren zu einem eingemenben ©tubiurn bes= felben faum aulreicfjenb, wir fonnten ben Sericfjt faum burcmiefen, zumal berfelbe in einer ©pradje abgefafst ift, bie un§ bod) nic^t femr geläufig ift. Sie beremrten Herren wiffen ja ade, Wie femr wir in ben lebten Sagen be* fcf)äftiget waren, wie befc^äftiget wir nod) immer finb. Sie Arbeiten laufen fief) gegen baS @nbe einer jeben ©effion immer auf, unb ganz befonberS ift bieS [jener ber galt, fo bafS Wir wirllidj nierrn Vorrebner gewifs oollfommen geläufig ift. @r fonnte fid) alfo mit ben einzelnen Veftimmungen beS ®efe|entwurfeS ganz genau unb eingel)enb ¿efcf)äftigen unb barüber fcftfüfftg Werben. Sie Vorlage würbe meuer einem SluSfdjuffe zu= gewiefen, unb z®01» wenn ic^ nicf)t irre, gleidf) in ber erften 2anbtagSfi|ung, unb biefer SlusfdjufS unterzog bie* felbe in oielen @i|ungen einer eingemenben Veratmung, ijolte baS ©utadjten ber ©jperten unb über biefeS weiter and) bie i8ol)imeinung ber Regierung ein unb würbe bann über bie einzelnen beantragten Slenberungen fdjlüffig, weldje übrigens meiner Slnfid£)t naem nicf)t fo wefentlid) unb einfemneibenb finb, wie ber §err Vorrebner es ftd^ oorfteltt. Sazu ift ber VeratmungSgegenftanb eine VegierungS* oorlage, unb ba berfelbe bem £)ümen Sanbtage fdjon üor rnemr als einem Sa-fjre oorgelegt worben ift, fo mufS id^ umfomemr bitten, fofort in bie meritorifeme Verljanblung beSfelben einzugemen, als ja nacf) ben Veftimmungen ber SanbeSorbnung einer VegierungSöorlage ber Vorrang üor anberen gebürt, zumal wenn biefe üieiieicijt nidjt fo wichtig finb, wie jene. @S ift bieS eine Vorlage, weldje, wenn fie ©efef) wirb, bem Sanbe zu großem sJtu|en gereidmen wirb. (iS ift gewifS wünfdjengwert, bafS man fobalb als möglici) praftifcf) bie guten SBirfungen eines folcmen ©efejjeS fennen lerne, unb wenn fiel) bann wirflid^ SRängel beSfelben merauSftellen füllten namentlid) zum Vadjtmeile ber 8nbuftrie, auf welcme ber §err Vorrebner mingewiefen l)at, fo ift eS ja fpäter leicEjt möglidj, zur Vemebung berfelben Slenbe» rungen beS ©efe^eS anzuregen, unb wirb bem moljen jpaufe üorbef)aiten bleiben, nacf) ben bieSfäüigen Slnträgen foldEje Slenberungen zu befc^lie^en. 3dm ntufs alfo nocmrnals fefjr bitten, bie Veratmung unb Vefc^lufSfaffung über biefen ©egenftanb nidmt wieber auf ein Safjr au oertagen, eben weil eS ficm um eine VegierungSoorlage [joubelt, ber üor ben übrigen Vorlagen ber Vorzug gebürt. £anbe0l)uuiitmantt-SteUtiertreter öraflTelU: 8d) bitte jene Herren, welcme ben Slntrag beS §errn Slbgeorbneten Sucfmann unterftüjzen, fid) zu ermeben. (Se podpira. — äßirb unterftü|t.) Poslanec dr. Poklukar: Gospoda moja, saj ni čudno, da se človek ustraši, ako v zadnjih urah zborovanja pred se dobi tako obširno postavo, o kakeršni smo ravno sedaj začeli se posvetovati. Pa tudi upravni odsek, kateri je to postavo razpravljal, se je nekako ustrašil pred njo, tako, da razumim, da se je oglasil gospod, kateri nasvetuje, naj se posvetovanje te postave odloži. Mislim pa, da bi se s tem krivi storili neke potrate časa. Častiti udje upravnega odseka bodo pritrdili, v koliko dolgotrajnih in mučnih sejah se je upravni odsek trudil s tem vprašanjem, kako je zasliševal zve-dence i. t. d. Nadalje lahko zagotavljam, da je bil ves upravni odsek na strani obrtnikov, oziroma kmetov pri teh razpravah. Vse določbe je pretresoval v prvi vrsti iz tega ozira, ali se ne bode napravilo s tem preveč zaprek za obrtnike in za kmetovalce, in zmiraj 43 je varoval stališče, da ribarstvo, kakor je pomenljivo za narodno gospodarstvo, se mora vender umakniti obrtniji in industriji. Kakor prideta v nasprotje obrtnik in ribarstvo, se mora ribarstvo umakniti. Tega stališča se je držal upravni odsek. Ko je zaslišal zvedence in primerjal postave drugih dežel, je mislil, da bi to, kar je tukaj, bilo pripravno, ribarstvo naše dežele povzdigniti in ga menda podesetiti v vrednosti. Žali-bog se je sedaj rakoreja zgubila v naši deželi, toliko večjo pozornost je obračati na to, da se ribarstvo, posebno reja žlahtnih rib, kakor so postrve, lipani, sulci, povzdigne, in sicer, da se umetno podpre, da se rakoreja zopet vpelje, in iz tega stališča je upravni odsek mislil, naj priporoča že letos sklepanje tega zakona. Nek strah se je pač izraževal v upravnem odseku, da bi bil morebiti aparat, kateri se lahko podtika zakonu, ki bi moral zvrševati zakon, oziroma delati v povzdigo riboreje, nasproti namenu pre-velikansk in predragocen. V ta namen pa se je postava saj tolmačila tako, da bode zadostovalo osnovati za vso deželo en sam krajni odbor (9tetiierau§» fdjufS) in še ta morebiti odpade, ako bi ta predmet, ki spada gotovo tudi nekoliko v področje kmetijske družbe, nekako naslonili na kmetijsko družbo, ki s svojim glavnim zastopom v Ljubljani reprezentuje neko enoto in ima svoje podružnice razdeljene po vsi deželi, tako da lahko tudi vpljiva po vsi deželi. Ta dostavek se je tudi dodal. Pomenljivo jedro postave pa je, da se vse ribarske vode v deželi razdele v ribarske okraje, v katerih ima dotični lastnik, oziroma zakupnik dolžnost, vse storiti, da se povzdiguje riboreja, to je odstraniti vse zapreke in škodljive reči, in riborejo umetno podpirati, oziroma množiti. Ta razdelitev se bode zvršila enkrat, velikih prememb se ni bati, torej ne bode veliko posla s tem. Edino, kar ostane, bode to, da bode dotični krajni odbor morebiti z nekaterimi podružnicami skrbel, da se preskrbe v vseh vodah primerna drstišča, oziroma zalege za mlade ribe in se žlahtne ribe v velikem številu davajo v vodo. Troški, ki bodo iz tega nastali, zadevajo izključno po taksah samo lastnike ribarskih voda. Tisti, ki bodo imeli korist, bodo imeli tudi v taksah plačevati doneske k povzdigi. Torej bi znala predložena postava biti velike koristi za deželo, ako se bode dobro zvrševala in pride v krepke roke, tako da se bode za povzdigo riboreje res kaj storilo. Priporočal bi torej, naj se postava, kar pred mogoče, sklene, in iz tega uzroka sem proti predlogu gospoda Luckmanna. Pa še tudi iz drugega, da se vender veliko mučnega dela, katerega sta odsek in poročevalec imela skoz dolgo časa, popolnoma ne zavrže. Ako to postavo vrnemo, se mora v prihodnjem letu vse posvetovanje vnovič vršiti. Mogoče, da bomo katero besedico boljše postavili, kakor sedaj, ampak vse obširno delo se mora vnovič vršiti. Torej nasvetujem, naj slavni zbor prestopi v nadrobno posvetovanje te postave. ^bgeorimeter fthukmann: feitte um§ SBort! S^adE) bem, ma§ ber oereljrte fperr SSorrebner gefprodjen fjat, ^abe id) mich anfangS ber fjoffnung IjingegeBen, bajs er meinen SIntrag ju untere ftü|en geneigt jet, benn ber erfte Siveti jeiner Siebe mar ganj barnad) angelan, btefert ©íauben ju ermecfen. Sef) bebauere nur, bajá ber ©djíujáabjaí) nidjt mit bem SInfange in Uebereinjtimmung ju bringen ift. SDer oerefjrte §err SSorrebner meint, bajá, menú bie £3ejdjíuj§fajfung über baá gifdjereigefeh um ein Safjr oerf hoben merben mürbe, bann bie ganje ¿eit, bie mir íjeuer jum ©tubiunt ber Sßorlage oermenbet fjaben, eine oeríorene märe. 3. fogar bie ben ge= fchloffenen ^abrifgraum burc^jiei)enben ©anale, in bag |Jifc£)ereigebiet einbepgen »orben, eine Seftimmung, »eldje im ursprünglichen 9iegierungg=@nt»urfe nid^t enthalten »ar. Sie lieber» toapung wäre aup tiiet ju foftfpietig. d) $war fteßt bag beanftänbete Sttinea beg § 10 für ben gaß beg Síugfpíuffeg ber fünfttipen ©erinne aug bem ŠRetiiere bie S3ebingung: «wenn im gaße ber Stbfperrung gegen ben SBecpfet ber gifpe ein anberer ¿um (fuge ber gifpe im §auptwaffer geeigneter SBafferlauf offen bleibt*; aßein eg fann bei müderem ober popem SBafferftanbe, wenn ein nipt gu popeg ©tauwerf üont SBaffer genügeub überftrömt wirb, bie gefteßte SSebingung aßerbingg gutreffen, b. p. bie gifpe fönnen tpatauf wepfetn; bei tiefem SBaffer» ftanbe jebop wäre bie ©teße im ©tauwerf trodengetegt, baper nipt mepr für ben gug ber gifpe paffirbar. Stuf biefe Slrt Würbe bag fünfttipe ©erinne ¿utoeiíen oom Sie» oiere auggefptoffen fein, jutoeiien nipt; bag entfpript nipt ber ©aptage unb Sienbenj beg ©efepenttourfeg.» To so bili nagibi, ki so bili merodajni. Tisti, ki ima ribarsko pravico v glavni strugi, jo ima tudi v umetnih strugah. To odgovarja tudi določbam privatnega prava. § 295. o. d. z. sicer določuje, da ostanejo ribe v ribniku tako dolgo nepremakljivo blago, dokler se niso vlovile, a § 383. o. d. z. pravi: «komu gre pravica, ribe loviti, je v političnih postavah ustanovljeno», — torej se sme določiti po političnih postavah, da komu drugemu gre pravica do ribje lovi kakor lastniku vodé. Nasvetujem torej, da se predlog nespremenjeno sprejme. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Gospod poslanec Luckmann predlaga, naj se restituirá § 5. po načrtu vladne predloge, kakor je natisnen v prilogi 41. Gospodje, ki se strinjajo s tem predlogom, naj blagovolé ustati. (Se odkloni. — SBirb abgetepnt.) Predlog ni sprejet. Prosim tiste gospode, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka in nasvetom njegovim gledé § 5.. naj blagovolé ustati. (Obvelja. — Ingenommen.) Poročevalec dr. Papež: (Bere § 6. — 88., sklicaje se na popravke v po-četku oglašene, naslov in uvod zakona, potem predloga upravnega odseka. Vse obvelja brez debate. -— riešt bie §§ 6 — 88 mit ŽBejteljung auf bie ©ngartgg erwäfjnten Elenberuttgen, Site! unb Smgartg be§ ©efejseš fottrie bie beiben Einträge beg SSermaltunggaugfiiuffeg. (Obveljajo brez debate. — SBerben oljite ®ebatte angenommen.) Predlagam, naj se ravnokar v drugem branji sprejetemu zakonu pritrdi tudi v tretjem branji. (Obvelja. — Eingenommen.) 11. Ustno poročilo občinskega odseka o deželno-odborovi predlogi z načrtom občinskemu redu in občinskemu volilnemu redu za vojvodino Kranjsko (k prilogi 31.). 11. 9)iiinbitd)cr Seridjt bež ©cmeiitbe=2lužf djuffež über bie §anbeMi$idjui3=$oriage einer ©enteinbe* Crbnmtg unb ®eineinbe=2Bai)lorbmmg für baž iKrjogtijuin Strahi (jur Beilage 31). Poročevalec dr. Papež: Čast mi je poročati v imenu občinskega odseka o prilogi 31., v katerej nam predlaga deželni odbor načrt občinskega reda in občinskega volilnega reda za vojvodino Kranjsko. Nalogo, katero je prevzel deželni odbor vsled sklepa v lanski seji dne 24. januarja 1887, je, kolikor mu je dopuščal čas, skorej popolnoma dovršil. Preostale so mu le še poizvedbe o teritorijalnem obsegu občin, zlasti z ozirom na mesta in trge, potem pa se morajo še poizvedbe o mnenji občinskih zastopov toliko dognati, kolikor so zaostale bržkone vsled zanemarjenja dotičnih občin. Izostala so namreč poročila od več nego 100 občin. Kar se tiče teritorijalnega obsega, je bil odsek mnenja, da se prav za prav ne more reči, da je škodljivo, da je kaj pri deželnem odboru izostalo; v odseku se je namreč naglašalo, da bi bilo koristno, počakati vspeh nove sanitetne postave, katero je visoki zbor letos sprejel, in o kateri se je princip sprejel, ki je v predloženem načrtu občinskega reda za deželo tudi merodajen princip, namreč princip razdelitve občin na dvoje, v glavno občino na eni strani in pod-občino na drugi strani, in princip delitve delokroga za eno in za drugo. Odsek misli, da je treba počakati na ta uspeh tudi zategadelj, ker se je iz poročil, kolikor jih imamo od raznih občin iz dežele, razvidelo, da je med ljudmi pri občinah neka bojazen, da se ne bi morda popolnoma zgubile sedanje občine, posebno one, ki so dovelj močne, spolnjevati dolžnosti v izročenem in v lastnem področji. In ker se sploh tudi ni nič več moglo ugovarjati in tudi v istini ni ugovarjalo proti prvi točki, katero je visoki zbor lanskega leta sprejel, namreč: «Občinsko področje je razdeliti med glavnimi občinami in podobčinami», se je dosledno s tem želelo, naj deželni odbor do prihodnjega zasedanja izve še nadalje mnenje občin, katere so dosedaj molčale o tem načrtu in razun tega naj iz- dela poseben operat, o katerem bode poočiteno, kar je treba, da se razdeli in določi teritorijalni obseg malih občin in nadobčin. Vsled tega je sklenil občinski odsek, priporočati sledeči predlog: «Načrt novega občinskega reda in občinskega volilnega reda (priloga 41. 1. 1886., priloga 31. 1. 1887.) vrača se deželnemu odboru z naročilom, da naj izdela in predloži elaborat, iz katerega bode razvidno določitev podobčin, število in razdelitev nadobčin, ki se imajo sestaviti, kakor tudi, katere podobčine naj se sestavijo v glavne občine; dalje z naročilom, naj določbe v § 11. (priloga 41. 1. 1886.) zlasti glede na to natanko uvažuje, v kolikor bi bilo podobčine omejiti, tako da jim ostane obseg, ki ga imajo sedanje krajevne občine; in s končnim naročilom, naj načrt občinskega volilnega reda (priloga 41.1. 1886. in pril. 31. I. 1887.) slavnemu deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji zopet predloži». Predlagam, naj se temu predlogu pritrdi. (Obvelja. — Elngenontnten.) 12. Priloga 91. Poročilo upravnega odseka o statutu in programu deželne vinarske, sadjarske in kmetijske šole na Grmu (k prilogi 26.). 12. SBetlage 91. 33crid)t bež 2krinflitungžaiiž[d)uffež in Setreff bež ©tatutež unb ffhogrammc» ber £anbež;2Betn=, Obft- unb 3t(fcrbaufd)ule p ©tauben (pr ŠBeilage 26). Poročevalec dr. Poklukar: Slavni zbor! Prizadeval si bom o obširnem poročilu deželnega odbora v prilogi 26. kolikor moč na-kratko poročati zato, ker je eden predlog, kakoršen je naveden pod št. 2. tega poročila, bi! dejansko rešen, formalno sicer ne, pri proračunu za sadjarsko šolo na Grmu. Torej ostaja meritorično prav za prav rešiti tukaj samo to, da slavni zbor pritrdi statutu in programu te šole. Upravni odsek se je dolgo pečal s tem poročilom, bistvenih sprememb je bilo nekoliko, večinoma pa so bile spremembe pisave, katere je imel sklepati, in tudi pri poročilu se moram omejiti samo na premembe, katere predlaga upravni odsek pri statutu šole na Grmu. Glede programa je omenjeno v prvem predlogu, da se priloženi statut in po izvršenih jezikovnih popravah načrt programa deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu potrdita. V tem prvem predlogu nameraval je upravni odsek izreči, naj se potrdi program, kakor je tiskan v poročilu priloga 91., naj pa deželni odbor smatra to kot nalogo, da se program, v katerem je grozovito veliko jezikovnih napak, pa tudi stvarnih napak, katere je upravni odsek popravil, naj to popravi in potem šele to proglasi kot po slavnem zboru sprejeti program. Ta program sicer ni zakon, ampak on ima namen, obširno popisati nalogo in namen zavoda, moglo bi se reči, da je to tudi program za tamošnjo gospodarstvo. Ni se bati ugovora, da mora slavni zbor, ker je pritrdil vsem tukaj naštetim podrobnostim, tudi troske za pokritje dovoliti, ker to je itak še pridržano slavnemu zboru. Priporočam torej, da se statutu, kakor je natiskan v prilogi 91., z edino tiskovno napako, da se v naslovu reče: «pri Novem Mestu» mesto «pri Novem mestu», pritrdi. Z ozirom na to nasvetuje upravni odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: 1. ) Priložen statut in po izvršenih jezikovnih popravah načrt programa po prilogi 26. za deželno vinarsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu pri Novem Mestu se potrdita. 2. ) Za to šolo razpisati je tretjo učiteljsko službo z letno plačo 600 gld. in prostim stanovanjem, ter je tretji učitelj namestiti s pogodbo. 3. ) Deželnemu odboru se naroča, da z ozirom na nov statut prenaredi službeno instrukcijo za vodjo, adjunkta in učitelja šole na Grmu ter jo predloži deželnemu zboru v potrditev. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Otvarjam generalno debato. ^bgeoriiuetcr pefdjmann: 3dj Bitte um§ 2Sort! Ser tBermattungsauSfdjufs be= antragt im fünfte 1: «Priložen statut in načrt programa za šolo na Grmu se potrdita». 3dj mürbe baijer giauBen, bafs über biejen Eintrag felBft eine Debatte jutäffig ift, inbem id) ¿mar nidjt gegen bas Statut, molji aber gegen baS Programm, mie es in ber Beilage bes SanbeS» auSfdjuffeS entfalten ift, einiges oorBringen rnbdjte. Sdj erlaube mir ¿unäctjft furj auf jene Siebenten ¿urüdjugreifen, roetdje idj bei ber ©ebatte über baS präliminare ber Obft» unb SBeinbaufdjute in ©tauben oorgebradjt tjabe, namentlich roaS bie gutheitung ber oerfdjiebenen Seljrgegenftänbe an bie einzelnen SeljrMfte betrifft. S d) ijabe bamatS bemerft, bafs eS nidjt angele, ben britten Seljrer mit Seljrgegen* ftänben ¿u betrauen, metdje in einem gemiffen .ßufammen» fange mit ben praftifdjen 3ttjeabei bleiben Wirb, Wenn man nidjt auf bie ftrenge Turdj= führung biefeS ißrogrammeS feljen wirb. (Sine floüenifcfje SEBetterprognofe fenne ich nicht- SDian finbet fie nur in beutfhen SSlattern, unb eS ift and) nicht anjuneljmen, bafS bie meteorologifdje (Sentralanftalt in Söien fid) mit flooenifchen Telegrammen befaffen werbe, äftan wirb oon SBien aus nicht floDenifdje SBetterftrognofen in bie Schule nach ©tauben fdjtcfen. Tie ©djüler alfo, welche in foldjen <$egenftänben unterwiefen werben folien, nxüffen ja hoch auch in ber beutfhen ©forad^e geübt fein. ÜBeiterS lefe icfj fjier «Tedjnologie» u. f. w., furj nnb gut, e§ ift ba fo ein reichliches ÜJÍateriale, bafS bie ©(hule, wenn nicht Dom TeutfcEjen (Gebrauch gemadjt werben wirb, unmöglich ihrer Vlufgabe nahlommen fann. Wan wirb mir ¿war erwibern, *bie ©hule hat ben $Wed, Sünglinge auS bem Säuern» ftanbe in ben oerfhiebenen Tifciplinen ber ßanbwirtfdjaft, fftecteil im SBein» uub Obftbaue, fadjíidj infoweit anS» juhilben, bafS fie imftanbe finb, jebe íanbwirtfhaftíidje Se= fi^ung mittlerer @röjje rationell ju bewirtfdjaften, eöentuell %u Derwalten.» Tal ift ganj richtig, aber man mufS ja auh barauf fftücfficfjt nehmen, möglihft Diele (Sjterniften fjeranjujiehen, unb eS würbe ber 9tuf ber Slnftalt gewifS nur gewinnen, Wenn fie Don ©jterniften in höherem äßajge befudjt würbe, als bieS bis je|t ber galt war. JSS wäre aber WeiterS auh 3U toünfdjen, bafS mit Dftüdfidjt auf ben frainifhen (Srofgrunbbefil in unferer @hule für bie iperanjieljung unb áuSbiíbung folher ßeute (Sorge getragen Würbe, Weihe geeignet waren, als SSer» toalter p fungiren; ich weine natürlich nicljt eine 21uS= bilbung, wie fie für Verwalter immenfer ßatifunbien notfp noertbig ift (veselost — ipeiterfeit), fonbent für fleinere @üter, wie wir fie in ttnferem ßanbe haben, ©etbft ber Tirector Tolenc hat einmal in einer feiner Eingaben an ¿en SanbeSauSfhufS bemerft, eS fei bod) eigenthümlih, bafS bie ©hüler Don ©laf) auf unferen (Gütern feine 93e» rüdfihtigung finben, fobaib eS heißt, fie feien Don ©laf), ruäljrenö Qöglinge ber gleichartigen ©hule in ©teiermarf ober Don Slofterneuburg itberall gleih Slufnaiime finben. 3h weine baher, bafS mir fhliefjlid) boh auh hejuglicf) ber ©hider unferer Siderbaufdjuie, Don benen ja bie SMjrjaijl jebenfaHs niht, menigftenS niht fofort, in ber Sage ift, ben oaterlidjen Šefih ju uberneljmen, barauf be» baht fein mitffen, ihnen eineit bem genoffenen Unterrid)te entfpredjenbeit (Srmerb ju fidjern. 3n .¿ufanttnenfaffung aHer biefer (Sriinbe erlaube ih mir ben Slntrag ju ftelten: Ter fwhe Sanbtag mode Befhliefjen: 1. ) Ter Unterridjt in ber Diaturgefdjihte, ipijgfii unb Vlimatologie ift bem Slbjuncten, jener in ber Šienenjucfjt bem Tirector jujumeifen. 2. ) gerner ift in bas ijSrogramm ber beutfhe ©prah® unterridjt aufjunehmen. (Se podpira. — SBirb unterftu|t.) Poslanec dr. Vošnjak: S predlogi gospoda predgovornika se ne morem vjemati. Kar se tiče njegovega nasveta, naj bi se naravoslovje vzelo tretjemu učitelju in bi adjunkt v tem poučeval, bi mi s tem odvzeli tretjemu učitelju veliko število ur, da res ne bi vedel, za kaj ga nastavimo. On bode tudi v čebeloreji lahko poučeval. Po došiih prošnjah vidimo, da se je le eden ljudski učitelj zglasil za to mesto, ker ni stalno, ampak le pogodbeno za tri mesece. Noben ljudski učitelj ne bode hotel iz stalne službe prestopiti v to. Oglasila pa sta se dva druga kompetenta, ki sta dovršila višjo kmetijsko šolo, torej bode menda tudi tretji učitelj strokovnjak. Mogoče, da se oglasi še tretji kompetent, kateri je zvršil šolo v Tetschen-Liebwerth-u. Ta učitelj bode pa lahko tudi v predmetih ljudske šole poučeval, ker tak mož je toliko omikan, da bode tudi te predmete obvladal. Razlogi gospoda Deschmanna za vpeljavo nemščine na tej šoli se mi ne zde utemeljeni. Mi dobimo na šolo skorej samo take kmetske fante, ki nemški ne znajo, in če bi se jim tudi po 2 do 3 ure na teden dajal pouk v nemščini, se ne bi toliko naučili, da bi zamogli brati nemške strokovne časnike in nemške znanstvene knjige iz biblioteke. Da to v dveh letih ni mogoče, sprevidi gospod Deschmannn sam. Vsak, ki ima s takimi šolami opraviti, ve, da služi biblioteka in časniki največ učiteljem, da stoje zmiraj na vrhuncu vednosti in da to, kar so tam čitali, popularno predavajo učencem, ne pa, da bi učene knjige študirali. Na to ni misliti na našem zavodu, to pa se tudi drugod ne godi. Tako je n. pr. v Grottenhof-u mnogo knjig in časopisov, katerih učenci gotovo ne čitajo. Z vpeljavo nemščine kot obligatnega predmeta pa bi se moralo drugim predmetom odvzeti mnogo ur, kar pa sedaj ni mogoče, kajti po novem programu, katerega želi ministerstvo, je toliko predmetov, da imajo učenci veliko več ur nego prej na Slapu. Torej ni mogoče tej želji ustreči. Oskrbnike izrejati ni prvi namen te šole, ker je namenjena sinovom naših kmetovalcev". Zato se ne zahteva dokaz uboštva in želimo, da dad6 kmetovalci svoje sinove, ki bodo pozneje gospodarji, v to šolo. Malo koristi bi imeli, ko bi od- dajali ustanove takim prosilcem, o katerih vemo, da ne bodo potem na svojih kmetijah ostali. Prosim torej, naj slavni zbor oba predloga gospoda Deschmanna odkloni. Poročevalec dr. Poklukar: Svojemu namenu zvest, ostal bom sicer kratek, pa bi lahko precej krajši ostal, ako gospod Deschmann ne bi na marsikaj segal, na kar moram sedaj odgovarjati. Jedro njegovega govora in bistvo predlogov je to: Zakaj je zavod slovenski in ne nemški? To je jedro, okoli katerega se suče vse njegovo govorjenje. Važna šolska in kmetijska vprašanja, vse ogledava samo s tega stališča: je-li nemško ali ne. Ali se ne bi moglo kaj nemščine pritisniti zraven? Čebelarstvo, fizika, naravoslovje i. t. d. je bila zgolj olepšava njegovega govora o tem statutu, zadnjo pa je bila vedno le nemščina. Na Slapu je bila nemščina učni predmet celo po predlogu gospoda vodje Dolenca, zakaj nje na Grmu ni? V biblioteki imamo nemške knjige, zakaj jih učenci ne bi smeli citati? Gospod Deschmann gotovo pritrdi, da resno tega ni mislil. Ako učenec na šolo pride in nemški ne zna, se na šoli ne bode toliko priučil, da bi zamogel citati nemške časnike in nemške knjige. Omenil je tudi «SBetterriiprognofen» in pravi, ali mislimo, da nam bodo z Dunaja slovenski telegrafirali. Zagotavljam Vas, da se z Dunaja ložje slovenski telegrafira, kakor iz kočevskega mesta, in če bi bilo treba, ne bi bilo težko, dobivati z Dunaja slovenske telegrame. S tem pa nam ne bi bilo veliko pomagano. Omenil je tudi velikih posestnikov, rekoč: «tam ne dobe grmski učenci mesta, ampak segajo po takih iz nemških šol». To je prav res, toda nekateri naših velikih posestnikov so se že toliko zmodrili, da sprevidijo, da jim slovenščina nič ne škodi, če se je nauče, in če se naši veleposestniki morebiti v teku 20 do 30 let slovenščine toliko privadijo, da nas bodo razumeli, bodo tudi mogli prenašati take kmetske učence, kateri se bodo na grmski šoli izučili, in ne bode se jim nos vihal, ako jim bode kaj slovenski pripovedoval, kar se sedaj mnogokrat godi. Ne vem, ali gospodu Deschmannu vse iz srca gre, — ne verjamem (veselost na levi — ^eiterfeit linfž), zato ne morein priporočati njegovih predlogov. Ko bi bil ostal pri čebelarstvu i. t. d., bi mislil, da je predlog resen, tako pa ne, torej predlagam, naj se odkloni. To je sicer kos programa, o katerem bom vsled tega moral potem obširneje govoriti. Za sedaj smo pri statutu, in predlagam, da se najpred obravnava statut in potem preidemo k programu. (Ni ugovora. — ®ž toirb fein »rfarucf) erijoben.) (Bere statut iz priloge 91., ki obvelja brez debate. — Sie§t baž ©tatut auž ber Veilage 91, tneldjež oljne Sebatte geneljmiget toirb.) Glede statuta predlagam, da se precej sprejme tudi v tretjem branji, ker se nasproti tiskanemu poročilu ni sprejela nobena sprememba in se je le v naslovu tiskovna pomota popravila. (Obvelja v tretjem branji. — EBirb in britter Sefnng angenommen.) Gledé programa usojam si zarad njegove obšir-nosti predlagati, da samo omenjam pri vsaki točki premembe, katere je nasvetoval upravni odsek, oziroma prečitam one točke, h katerim bi hotel kateri izmed gospodov staviti kakovi predlog, oziroma jih je že stavil gospod Deschmann. Malih tiskovnih, oziroma jezikovnih napak ne bom ponavljal, prepustimo to, kakor sem že omenil, deželnemu odboru. (Ni ugovora. — ®ž wirb fein äßiberfprud) erhoben.) Pri odstavku «A. Namen zavoda» nasvetuje odsek, naj se zadnji odstavek takole glasi: «Tudi glede vedenja in občevanja z ljudmi v govoru in pisavi morajo se toliko omikati, kolikor se zahtevati sme v tem oziru dandanes od omikanega kmetovalca.» (Obvelja. — Eingenommen.) Pri oddelku «B. Vodstvo zavoda» nimam ničesar omeniti. (Obvelja. — Eingenommen.) Pri oddelku «C. Šolsko osebje» imam predlagati v imenu odsekovem, da se v prvi alinei na 8. strani spuste zadnje besede: «t. j. nauku o pridelovanji lanu, konopelj in izdelovanji prediva», ker «predivstvo» izraža vse, enako se naj v nemškem tekstu spustč besede: «b.i.für ben Elužbau» do «§anfež». Pri drugi alinei nasvetujem, naj se na koncu doda «in terišča». V tretji alinei naj se koncem druge vrste uvrsti še «in mlekarstvu», v zadnji vrsti pa se naj spremené besede «z njimi spojene» v «dotične». Kar določuje 4. alinea je že povedano v statutu, torej naj tukaj odpade. V odstavku, ki govori o tretjem učitelju, spremeniti je črko «O» v «V». Dosledno naj se vrše spremembe v nemškem tekstu. Pod črko b) je govor o pomočnih učiteljih. Tukaj nasvetuje odsek v prvi vrsti mesto «napeljevanje» «navajanje» in v drugi vrsti dodati za «katoliško-kristijanskih» še «verskih». V napisu pod črko e) naj se mesto «Napelje-vatelji ali preddelalci» postavi «Delovodje in kaži-delavci», in naj se še druge stilistične spremembe zvršč. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Pri tem oddelku pride v razgovor, oziroma na glasovanje prvi predlog gospoda poslanca Deschmanna, ki predlaga, naj se ravnatelju dodeli tudi pouk v čebelarstvu. gVbgeorbneter pefrijttuutn: Sef) bitte! Sd) fjätte gegen biefett Eintrag bež §errn Vericfjterftatterž etn fel)r midjtigež Vebenfen üorjubringen. @r beantragt unter jaunît 1, Ellinea 1, bie Služlaffung ber EBorte: «t. j. nauku o pridelovanji lanu, konopelj in izdelovanji prediva», im beutjdjen Sejte: «b. t. für ben Einbau bež gladjfe», bež §anfež unb ber Verarbeitung bež Seinež unb bež §anfež». Sd) mufž namfid) bemerfen, bajž «gladjžbau» unb «predivstvo» burdjauž nidjt gletd)' bebeutenbe Vegriffe finb. «Predivstvo» ift nidjt ber «5ffld)~' Bau», fonbern barunter rerftefjt man bie tedjnifcijen 9Jcani= jmlationen mit bem bereits gewonnenem giad)]'e. Sein Sauer Wirb jagen: «Jaz se pečam s predivstvom». «glad)§6au» Würbe etwa ijeifjen: «pridelovanje prediva». SBenn bie Söorte, wie ber ¿perr Seridjterftatter beantragt, weggeiaffen werben, jtimmt ber fioöenifdje £ejt mit bem beutfdjen nicijt überein, benn «predivstvo» ijt etwa§ gan^ anbereS, aß> «glacpBau». Sie ©cEjuie aber t)at fid) boc£) in erfter ßinie mit bem glad)§6au ju befcijäftigen, baljer ict) bafür wäre, bie Sejtirung nad) ber Sorlage beS San= beSanSfc^uffeS möge beibeEjaltert Werben. Poročevalec dr. Poklukar: Gospod Deschmann se je tukaj prav za prav v slovstvo spustil trde, da beseda «predivstvo» ne pomeni «jJIadjSbau». Jaz se v gramatiko ne bom spuščal, ker je v predlogu navedeno, naj se s tem peča deželni odbor, pa mislim, da njegova trditev ni prava. V odseku se je stavilo vprašanje, ali se naj sploh predivstvo v program sprejme, ker bode gospodom znano, da je poljedelsko ministerstvo svoj čas privolilo vsem deželam za predivstvo zdatne podpore, tudi naši se je to dovolilo. Kakor pa je gospodom znano, gospoduje sedaj po svetu bombaž (SaumWolle), in tkanine iz pa-volje pokrivajo ves svet, da je vsa druga tkanina malega pomena in pridelovanje lanu, katerega se je o svojem času mnogo sejalo v naši deželi — vsako leto se je dobilo rigajske seme zanj — se je skorej popolnoma opustilo. V upravnem odseku se je torej meritorno vprašanje razpravljalo, ali naj pustimo v programu predivstvo ali ne. Končno se je potrdilo, da je venderle mogoče, posebno, ker je to za potrebne vrvi mornarjev pomenljivo, da se da še kaj s predivstvom zaslužiti, in zarad tega se je načeloma sklenilo, naj ostane ta točka v programu. Jaz sem sicer prepričan, da bode ostala le na papirji in se ne bode dejansko zvršila, ker je nemogoče, vse, kar je tukaj navedeno, poskusiti in se učiti, tudi bi vse te priprave preveč ■ stale. Glede predloga gospoda Desehmanna predlagam, naj se odkloni. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Prosim gospode, ki se strinjajo s predlogom upravnega odseka C, a 1, naj blagovole ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Gospod Deschmann predlaga, naj se nauk o čebelarstvu izroči ravnatelju. Gospodje, ki so za ta predlog, naj blagovole ustati. (Se odkloni. — S33irb abgelebt.) Predlog ni obveljal. K točki C, a 2, predlaga gospod Deschmann, naj se izroči adjunktu pouk o naravoslovstvu, fiziki in klimatologiji. Prosim gospode, ki so za ta predlog, naj blagovole ustati. (Se odkloni, in obveljajo vse točke po nasvetu odsekovem. — SStrb abgelefjnt, unb Werben fammtlidje jßwtfte nad) bem Au§fdjnf§antrage angenommen.) Poročevalec dr. Poklukar : Pri oddelku «D. Učenci» so se prav tako, kakor v statutu v prvi alinei zadnje tri vrste spremenile, da se glasé : «Ustanove se ne izplačujejo štipendistom, ampak v šolsko blagajnico. Neštipendisti, bodisi notranji ali unanji, plačujejo po 20 gld. na leto šolnine, v polletnih predplačilnih zneskih. Deželni odbor sme posamezne učence šolnine oprostiti». V nemškem tekstu: «®ie ©tipenbien werben rtictit ben ^oglingen auéBejaljít, fonbern an bte ©djulcaffe aBgefüíjrt. Sîidjtftipenbiften, oh interne ober externe, jadíen jatjríid) 20 fí. an <3d)uígeíb.» Nadalje naj se v slovenskem tekstu v 6. vrsti zbriše beseda «poduk», v nemškem «Unterridjt», ker za pouk štipendisti ničesar ne plačujejo. (Oddelki D, E, F in G obveljajo po odsekovih nasvetih. — 3)ie ABfdjnitte D, E, F unb G Werben nad) ben Aužfd)uf§antragen angenommen.) Deželnega glavarja namestnik Grasselli: K točki G nasvetuje gospod Deschmann, naj se vzame v program tudi pouk o nemščini. Prosim gospode, ki so za ta predlog, naj blagovolé ustati. (Se odkloni. — SBirb abgeleljnt.) Poročevalec dr. Poklukar: (Bere točke H, J, K in L, katere obveljajo. — Sie§t bie Abfdjnitte H, J, K unb L, Weícíje angenommen werben.) S tem je sprejet tudi prvi predlog upravnega odseka. Gledé drugega predloga sem že omenil, da je bistveno bil sprejet pri proračunu za grmsko šolo. Upravni odsek je vstregel želji, katero je zadnjič izrazil gospod Deschmann, da se namreč učitelj ne bi stalno namestil, ker je v drugem predlogu nasvetoval, naj se namesti ta učitelj s pogodbo, kakor je nameščen adjunkt, ki tudi ni stalno nameščen. Prosim torej, naj slavni zbor pritrdi predlogom upravnega odseka, ki so natisneni v prilogi 91. (Obveljajo v drugem in tretjem branji. — SBerben in jweiter unb britter Sefung angenommen.) Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Z ozirom na pozno uro usojam se prekiniti sejo in napovedati nadaljevanje seje na šesto uro zvečer. —■ 8dj erlauhe mir bie @i|ung ¿u unterBredjen unb bie gortfe^ung auf 6 llfjt abettb» anjnBeraumen. (Seja prestane ob polu 3. uri popoldne in se nadaljuje ob polu 7. uri zvečer. — ®ie ©i|ung Wirb um í)aí6 3 UCjr nad)mittag§ unterBrodjen unb um I)al£> 7 Utjr abenb§ fortgefe|t.) Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Otvarjam sejo, da nadaljujemo pričeto obravnavo dopoldansko, pri kateri smo prišli do 13. točke, ki je sedaj na vrsti. 44 13. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji občinskega zastopa v Mekinah in več graščakov in posestnikov, da se cesta, ki drži ob levem bregu Bistrice iz Kamnika skozi Mekine in Godič v Stranje, uvrsti med okrajne ceste. 13. $tiini>ltd)er Seridjt k« 2krmaiiung3aujdfd)nffe£ iiter i»ic ^eiiitou ber ©cmeinbebertretung bon SJliinfeuborf nebft meljreren ®uts= unb 31ealitaten= befi^ern unt (Stitreiljung ber ant itnfen geiftri^ nfcr bon 0tein iiber DJinnfeuborf unb e fefon einigemaie i)ter im Sanbtage, ¿war nieft feuer, aber im bongen Satire, geqen fo exorbitante Unterftüfungen ber (Semeinben ju Rwecfen qefproefen, welcfe bod) rein ©adje ber ©emetnbe finb, unb wenn icfj bieSfaE§ mir ertaube einige SSorte qeaen ben Eintrag be§ ffitnanjiaulfcfuffež fpreefen, 1° tat bie§, weit e§ mir, jo burc^fic^tig an unb für ftdj bie ©adie ift, — wofer eigentlich biefen (Semetnben eine fo fräftige Unterftüfung pttjeit werben foE — bod) ntdjt itar ift, wie ba§ fommen fann, baf§ man bem Sanbtage inmutbet, ein paar ©emeinben 8000 ft. barjuleifen, nadj= bem man bod) reefjt gut weif, wie eSi bann mit ber EtucE mbtung befteEt ift. 33on biefem 25 /0 .ßufcffag, Wefcfen bie ©emeinbe ootirt, wiffen wir red)t gut, bafs er nur ein fd)önes SSerfprecfen ift unb ein Slntrag, weiter bo* m*t befolgt Wirb. Siefe SSerpfticftung ber ©emembe foE ifr bureb bas Sanb, nämtid) burcf aEe ©emetnben, and) burd) foldße, toeldie ifire @tf)ulen auf eigene Soften, of)ne Untere ftüfeung bes SanbeS, errietet fakti, in fo übermäßigem @rabe abgenommen werben. @s finb übrigens) ofriebtes biefe Unterfiüfungen für ben ©cfuibau berate in entern anberen Stntrage entfalten; wenn idj bte ©aefe rtcfttg auf gefaxt fabe, feißt e§ bort: 1100 ft. für 3 ^afre. čevalec Murnik. — ŽBerid)terftatter SJiurnif: «1000 fl. für ein Saft.*) 3IIfo 1000 ft. für ein Saft, uub wenn Wir atfo nod) 1000 ft. at§ Unterftüfung geben, fo glaube icfi, bafS ba§ ooEfommen genügenb Ware. Slber gletcf mir nidjtS bir nid)t§ mit 8000 ft. f erauSjurüdett, bafur febe ich leinen @runb. SBenn ein (Sinjetner gtaubt, ficg ber (SJemeinbe Xfdjernembt befonberS banfbar erwetfen ju müffen, fo mag er aus eigenem ©ade beWiEtgen, fo mel er wiE, aber ber Sanbtag als SSerwatter beS SanbeSoer» mögenS ift nieft berufen, ju fotdjen Sieden fo ejorfutante ttnterftüfeungen ferjugeben. Sd) bin felbftberftanbiidj ntept in ber Sage, fetbft einen Antrag jn fteEen, er f atte wetug StuSfidt, angenommen ju werben, aber fo, Wie bie ©aaje fteft, fcfreibt mir mein ©ewiffen bor, unbebingt gegen einen fottfen Stntrag ju ftimmen. Poslanec Šuklje: posojila, kakor se danes nasvetuje za občino črnomaljsko. Res, gospod baron Apfaltrern pravi, da to ni posojilo, ampak prav za prav darilo, kajti taka posojila se po njegovej trditvi na vračajo. Prosim, naj si ogleda zadnji računski zaključek, katerega smo dobili v roke, ali letošnji proračun, povsod je neka posebna številka za take dohodke, ki pridejo iz jednakih povračil. Gospod baron Apfaltrern vprašal je, kako pride deželni zbor do tega, s tako izredno svoto podpirati šolsko občino črnomaljsko? Usojal bi si naslikati mu položaj te občine. To šolo obiskuje nad 400 otrok. Ona je popolna čveterorazrednica za dečke in eno-razredna za deklice. Šolsko poslopje pa je tako zanemarjeno, da je nevarno za učitelje in učence. Vsak velik sneg lahko streho vdre in katastrofa nastopi, glede katere nihče od nas ne bi hotel prevzeti odgovornosti. Proračunjeni so troski na 25.804 gld. 85 kr. in nadejajo se, da bodo s 23.000 gld. shajali. Šolska občina storila je vse, da omogoči stavbo. Ta uboga občina, ki ima le 6300 gld. direktnega davka, naložila si je 20°/o priklado, katero pobira že od 1. 1883. sem in je nabrala le nekoliko nad 4000 gld. Navalili so si isto priklado že zanaprej za dve leti, a vender ne bode dovelj s to priklado in drugimi podporami, da spravijo šolsko zgradbo pod streho. Ako nočemo, da bode morala šola v Črnomlji enkrat dejansko prenehati, ker poslopja ne bode, ne bode preostajalo nič drugega, nego dati brezobrestno posojilo tej občini. Zarad tega, in ker je slučaj res tako izreden, da se mora drugače ukreniti, nego po navadnej šabloni, mislim, da ugovori gospoda barona niso utemeljeni in prosim’ da se slavni zbor v interesu našega šolstva bolj naklonjenega kaže nego gospod baron. Ako on vpraša, zakaj tako izredno podporo, prosim, naj vzame v roko ono prilogo, ki obsega proračun normalno-šolskega zaklada za 1. 1888. Iz te priloge se bode lahko preveril, da črnomaljski šolski okraj faktično najmenj dobiva iz deželnega zaklada za svoje šolske potrebe. Kar plačuje normalno - šolski zaklad za ta okraj, je nekaj čez 13.000 gld., niti polovica tega torej, kar dobiva n. pr. kočevski okraj za svoje šole. Vsled tega mislim, da bode slavni zbor pritrdil predlogu finančnega odseka. Poročevalec ces. svet. Murnik: Nisem mislil govoriti k temu predlogu, ali ugovor gospoda barona Apfaltrerna me vender prisili v to, a tudi jaz rečem nekoliko besed o tem predlogu. Ugovarjal je z neko živahnostjo in ob enem z neko ironijo, glede katere mu danes ne morem vrača i s tistim merilom. Vender pa, ako se je stavil na ne gativno stališče, moram opozarjati, da to ni nobena novotarija, da se šolske zgradbe ne podpirajo zgod s subvencijami, ampak tudi s posojili. Poglejte v svQJe lastne proračune in računske zaključke iz one do e, ko ste Vi, gospodje nasprotne stranke, imeli krmilo v rokah in tam boste našli, da so se šolskim občina™, katere so bile tako potrebne, da niso mogle ob svoj™ troskih napraviti takih zgradeb, dovolila ravno tako Zarad pičlega časa in ker gospod baron Apfaltrern prav za prav nobenega protivnega predloga ni stavil, se odpovem sklepčni besedi. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Gospodje, kateri pritrjujejo nasvetu finančnega odseka, naj blagovole ustati. (Obvelja. — Slngenommen.) 17. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji več Gorenjskih občin za daljni obstanek gimnazije v Kranji. 17. SjJlunblidjer $eridjt bež SkrtDaitmtgSauafiijtifieS itber bic ^etttitm ttteijrcrer ©emciubctt £)ber= fratttč um gortkftaub bež trattdutrgcr G)t)m= najraraS. Poročevalec dr. Poklukar: Slavni zbor! Pečati se nam je pri tej prošnji z vprašanjem, katero je tekom minulega leta napravilo veliko razburjenost v vsej naši deželi. Razgovarjati se nam je o razpustu gimnazije v Kranji. Častitim gospodom so gotovo znani koraki, kateri so se dosedaj že storili, žalibog brez uspeha, da bi se ta naš učni zavod oživil. Prošnja, katero je danes rešiti, je dokaz, kako živo se zanima za to ne samo mesto Kranj, ampak vsa Gorenjska, kajti podpisana je od približno 36, in sicer najpomenljivejših občin vse gorenjske strani. Da bode gospoda lahko sama presodila, kdo prosi za obstanek te gimnazije, usojam si omeniti zaporedoma imena občin, ki prosijo za obstanek gimnazije kranjske. V prvi vrsti mestna občina Kranj, občina Predoslje, Hrastje, Sv. Jošt v Zgornji Besnici, Št. Jurij, Naklo, Voglje, Smlednik, Stražiše, občina cerkljanska, Preddvor, Radovljica, Predtrg, Bled, Lesce, Begunje, Mošnje, Lancovo, Kropa, Kamna Gorica, Mavčiče, Železnike, Selce, Stara Loka, Poljane, Trata, Škofja Loka, Kovor, Križ, Kranjska Gora, Dovje, Jesenice, Koroška Bela, Ovsiše na Dobravi, Breznica in Gorje. Kakor je že v dnevnem redu navedeno, prosijo vse te občine za obstanek gimnazije Kranjske. Nastaja torej vprašanje, ali je prošnja utemeljena ali ne, ali je vredno, da jo priporočamo deželnemu zboru, in ali je vredno, da se poganjamo z novim korakom za obstanek tega zavoda. Tukaj imam poročilo, katerega je priobčil letopis «Matice Slovenske» za tekoče leto, v katerem nahajamo kratko zgodovino kranjske gimnazije povodom 251etnice obstanka njenega. Preobširno bi bilo tukaj nadrobno razložiti vse, kar se navaja koristnih vspehov tega zavoda; statistika pa kaže, da je bila — vkljub udarcem, katere je imela, in vkljub velikanskim pre-membam, katere je pretrpela — ta gimnazija dobro obiskovana, vsakako bolje, kakor marsikatera druga, kateri je roka naučnega ministra prizanesla. Izrekoma v onem trenutku, ko se je izrekel razpust te gimnazije, bilo je vpisanih 115 učencev. Ne bom sedaj govoril dalje — pridržujem si to za konec — o zgodovini tega razpusta in onih korakov, kateri so spremljali ta razpust; staviti hočem le vprašanje, ali bi ne bilo lahko mogoče, da se z obstankom, oziroma tudi z razširjenjem te gimnazije res doseže veliko boljši učni vspeh, kakor pa se zgodi s tem, da se tam gimnazija razpusti in — če ne bode tudi tukaj premočna roka sedanjega naučnega ministra vmes segala in s silo podila od učilišč naše šolske mladine — napravi druga gimnazija v Ljubljani. Znano je, da ta ljubljanski zavod šteje sedaj nad 800 učencev. Kako se ravna, kadar so šolski razredi tako prenapolnjeni, kakor so na ljubljanski gimnaziji sedaj, s šolsko mladino, koliko izvrstnih talentov se vrže pod klop za vse čase in koliko znašajo odstotki zgub, to lahko presoja vsak, ki opazuje ravnanje takih zavodov, kar je popolnoma naravno. Znano je, da ena učiteljska moč le sega s svojim poučevanjem do neke gotove meje, ko nastane število v enem razredu preveliko, ni mogoče, učenci se ne morejo toliko nadzorovati, ne vsakemu posebej toliko razlagati, in vspeh postane veliko slabejši. Ne samo za polovico manjši, ampak še veliko, manj in to je posledica, da se uniči veliko število gotovo bistroglave naše mladine. Zavod, kateri je bil letos razpuščen, štel je v preteklem letu 85 učencev v 4 razredih, to je gotovo nekoliko pičlo število. Odkod je to izviralo ? Pri ustanovitvi te gimnazije se je izdala naredba tedanjega državnega ministerstva, ki je ustanovilo to gimnazijo z izrecnim namenom za to, da se prenapolnjenosti ljubljanske gimnazije pomaga. Državno ministerstvo je zaukazalo, da je vse učence, kateri po svojem do-movinstvu pripadajo na gorenjsko stran, sprejemati na kranjsko gimnazijo in da jim je odbijati sprejem na gimnaziji ljubljanski. Ta naredba se ni spolnjevala, vsak izgovor je zadostoval, da so se učenci, ki so tiščali v glavno mesto, sprejeli tukaj, in tako je bilo lanskega leta prav toliko število, približno 85 učencev z Gorenjskega, na 4 razredih ljubljanske spodnje gimnazije, kolikor jih je bilo v Kranji samem. Ako bi se bila ona naredba spolnjevala, bi bilo število učencev na kranjskej gimnaziji precej zdatnejše kakor 40 na vsak razred, in to je ono število, pri katerem se dosegajo po vseh skušnjah najboljši vspehi. In da so na kranjskej gimnaziji dosegli izvrstne vspehe, kaže tudi ona kratka zgodovina, kjer je imenoma izkazanih 170 nekdanjih učencev tega zavoda, med katerimi naravno ne morejo biti oni, ki so se tam učili zadnjih 7 ali 8 let., torej še niso v javnih službah, navedeni so le taki, ki so že v javni službi. Med temi je 9 doktorjev iz vseh štirih fakultet. Vspehi te gimnazije torej gotovo govore za njen obstanek. Nastane vprašanje, ali niso morda splošni oziri, kateri silijo učno upravništvo k razpustu te gimnazije. V časnikih, kateri so imeli nalogo, zagovarjati naučnega ministerstva naredbo, se je trdilo, da je v obče srednjih šol preveč in da se širi duševni proletarijat, iz česar nastane socijalizem i. t. d. Gospoda, ako se nekoliko oziramo v naši deželi, oziramo tudi na naše sosedne dežele, se lahko prepričamo, da pri nas nimamo ne le nič takega proletarijata, temveč povsod še veliko pomanjkanja. Ko se je na pr. razpravljal načrt novega občinskega reda, je nastalo vprašanje, odkod pa bomo jemali potrebnih in zmožnih tajnikov. Tudi zadnjič se ni izreklo, pa na jezikih je bilo vsem, ko smo sklepali našo zdravstveno postavo, postavo imamo, kje pa bomo jemali zdravnike? 36 doktorjev zdravilstva bomo potrebovali, mestni župan išče že dva meseca zdravnika za ljubljansko mesto, nikjer ga ni, in iščejo se sekundariji za bolnici, pa jih, tudi duhovnikov, ne dobimo več. Pri zdravnikih sem pre- pričan, da bomo še dolgo časa čakali, predno bomo dobili ljudi, kateri morajo samo ob sebi zmožni biti jezika slovenskega. Poglejmo med duhovščino! Ogledal sem si lanski šematizem. Naša škofija šteje približno 600 duhovniških mest, vakatur sem naštel 192, torej 33 proč., in med temi take, o katerih se ne more reči, da so slučajne vakature, ampak okoli 90 kaplanij že več let ni nameščenih, ker ni ljudi za to. Pri teh razmerah se je vender le govorilo z neko splošno frazo o duševnem proletarijatu. Gledé Primorske sem cul od svojih tovarišev v državnem zboru, da tam mladih juristov celó nič nimajo, ki bi bili zmožni vseh tam potrebnih jezikov: nemškega, laškega, slovenskega in hrvatskega. Cvetero jezikov je tam treba znati, od kod hočejo jemati takih mladih juristov, ako šole zapirajo? Ugovor proletarijata torej za kranjsko gimnazijo nikakor ni veljaven. Če se dalje ugovarja: «V Ljubljani naj se napravi druga gimnazija, saj se vidi, vse tišči v Ljubljano, zakaj bi silili nazaj ljudi v Kranj, v malo mestece», se vpraša: kaj je za naše učne namene koristnejše, da imamo naše učne zavode po deželi razdeljene, in med temi tudi nekaj manjših, ali je koristnejše, da se nakopiči vse v enem središči? In dalje. Zarad epidemije zaprti so sedaj naenkrat vsi učni zavodi. Ako imamo vse samo v Ljubljani, kjer še celó stanovanj za dijake ni več moči dobiti, nam taka epidemija dela škodo pri vseh zavodih. Kranj ima gotovo prednost, da je v zdravem gorenjskem zraku, da imajo dosti prostorov, da so 25 let spravljali učence in imajo prostorov tudi nadalje. Boljše jih tam nadzorujejo, in mladina v starosti 12 do 16 let nima prilike, toliko napak videti, kakor v večjih mestih, kar je za odgojo mladine velike vrednosti. In poglejmo si troške! Ali je to dobro gospodarstvo, ako se opusti v Kranji gimnazija, za katero žrtvuje mesto gotovih 1000 gld. vsako leto, plačuje razun tega stvarnih troskov 5- do 600 gld. in prepušča vse prostore — kakor je tudi zidalo poslopje — brezplačno?! Ako se hoče prostor preskrbeti v Ljubljani za drugo gimnazijo, vidimo, da za zgradbo ne bode zadostovalo 50- do 60.000 gld., ampak 100.000 do 120.000 gld. bode treba, in vse to za to, da se šolska mladina tukaj kopiči. Ako pa se to ne napravi, se bode godilo, kakor se je v minuli jeseni godilo, našim učencem bodo se zopet zapirala šolska vrata, reči moram, v sramoto našega stoletja. Učencem se je vsled one naredbe državnega mi-nisterstva odrekel sprejem na ljubljanski gimnaziji, ker so Gorenjci. Šli so v Kranj, napravili sprejemni izpit, preskrbeli so jim starši stanovanje, plačali šolnino in so mislili: «Sedaj je otrok preskrbljen, mogoče mu je, da se česa nauči». Pa kaj se zgodi? Komaj so se sprejemni izpiti končali, pride ona ministerska na-redba, ki je razpustila kranjsko gimnazijo, in kaj je bilo starišem početi? V Ljubljano nazaj niso smeli, v Kranji ni bilo več gimnazije, kam so hoteli? Čakali so in čakali skorej do zadnjega dné, menda do 13. septembra, takrat še le se je izreklo: «Ona prepoved, da v Ljubljano ne smete, ne velja več.» Prišli so v Ljubljano. Upisalni dnevi so bili razglašeni na 14., 15. in menda tudi 16. septembra. Nekaj srečnih je prišlo 14. septembra doli, toda oni starši, ki so svoje otroke pripeljali 15. v Ljubljano, so dobili vrata zaprta na našem javnem zavodu, na naši gimnaziji; našli pa so naredbo: «Število je polno, in novih slovenskih paralelk za prvi razred ne dopuščam». Pa saj vas je bilo nekoliko tukaj v Ljubljani, slišali ste sodbe — in bridke, opravičene pritožbe. Jaz sem to vidil in se sramoval, da je kaj takega mogoče dandanes. Torej rešiti nam je v prašanje, ali se pridružimo onemu mnenju, katero je izrekel naš deželni odbor, ali se tudi mi izrečemo, da tudi dalje še potrka deželni odbor v imenu deželnega zbora in ne odneha, da se zavod, katerega spoznamo za potrebnega, zopet oživi. Upravni odsek, ki se je s tem vprašanjem pečal, mu je pritrdil, in predlaga dvoje, namreč: «Slavni deželni zbor naj sklene: 1. ) Deželni zbor prizna potrebo nižje gimnazije v Kranji ter 2. ) nalaga deželnemu odboru, storiti še dalje vse korake, da se ta gimnazija zopet oživi; 3. ) o uspehih poročati, oziroma predloge staviti, deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji.» Priporočam te predloge v soglasen sprejem. Poslanec Klun: Slavni zbor! Ko sem pred desetimi leti o enaki zadevi, kakoršno danes razpravljamo, poročal v tej visoki zbornici, pač ne bi bil mislil, da se bode treba čez deset let zopet potegovati za obstanek kranjske gimnazije. Po sedemnajstletnem obstanku je bil minister Stremayer zaukazal razpust te gimnazije. Za Kranjsko mesto, ki je bilo žrtvovalo 6000 gld. za šolsko poslopje in donašalo vsako leto zdaten donesek k šolskim potrebščinam, bil je to hud vdarec. Zato so se bili obrnili do presvetlega cesarja s prošnjo, da bi blagovoljno dovolil obstanek kranjske gimnazije, pa niso bili uslišani. Naposled stavil je bil gospod poslanec Detela v deželnem zboru samostalen predlog, naj se deželni zbor obrne do slavne deželne vlade s prošnjo: «Naj ona z vsemi sredstvi in pripomočki pri ministerstvu posreduje za obstanek kranjske gimnazije.» Ta predlog, o katerem sem tedaj jaz poročal v tej visoki zbornici, je bil sprejet in gimnazija za takrat rešena. Nekaj enakega se je sedaj zgodilo. Naučni minister Gautsch je razpustil več srednjih šol, med njimi tudi spodnjo gimnazijo v Kranji. Kranjsko mesto se je obrnilo do slavnega ministerstva, toda zastonj. Poslalo je v zvezi z deželnim odborom zopet de-putacijo k presvetlemu cesarju, pa brez vspeha, in zdaj se s prošnjo obrača do slavnega zbora, da bi morda on izposloval, kar mestni odbor ne more. Razpust kranjske gimnazije 1. 1878. in 1887. sta si pa še v marsikaterem drugem oziru podobna. Pri prvem razpustu zagotavljal je tedanji deželni predsednik, vitez Kallina, da se gimnazija nikakor ni odpravila iz političnih ali narodnih ozirov, ampak le iz finančnih in geografičnih razlogov. Ali se mar niso ravno ti vzroki naglašali o priliki najnovejšega razpusta? Toda že površen pogled nam kaže, da finančni pomisleki ne morejo biti pravi vzrok. Prav in potrebno je, da se pri državnem gospodarstvu kolikor mogoče štedi. Ali dandanes velja povsod načelo, naj se štedi, kjer koli more, da bi bila pa velika napaka štediti pri šolstvu. Glede ljudskega šolstva, katero morajo dežele vzdrževati, se vlada res tudi drži tega načela; napravljajo se nove šole, razširjajo že obstoječe, dežela pa mora vse to plačevati. Pri nas je vsled tega potrebščina za šolstvo v zadnjih desetih letih od 200.000 gld. poskočila že na 280.000 gld., in enako se množi drugod. Tudi dežele bi rade sledile, in z nami vred so letos tudi druge dežele priporočale slavni vladi, naj pri ustanovljevanji novih šol in pri šolskih stavbah gledajo na to, da ne napravljajo nepotrebnih troškov; nobena dežela pa ni odrekala in ne odreka šol, ki so v resnici potrebne. Tudi slavna vlada je z nami vred prepričana, da bode treba na Kranjskem napraviti še eno srednjo šolo, katero misli minister napraviti v Ljubljani. Ako pa to namerava, pač ne more veljati izgovor, da je bila kranjska gimnazija iz finančnih ozirov k smrti obsojena, ker nova gimnazija v Ljubljani, za katero bo treba novega poslopja, bo neprimerno dražja, kakor gimnazija kranjska, kjer je mesto preskrbelo poslopje in kjer donaša vsako leto za nebogato občino dokaj občutljiv donesek. Enako piškav je razlog, da se je kranjska gimnazija zaradi geograflčne lege kranjskega mesta opustila. Res je Kranj blizu Ljubljane, ali gimnazija ni namenjena samo za kranjsko mesto, ampak za vso gorenjsko stran, ki se mora večinoma mimo Kranja voziti v Ljubljano in ki ima že od nekdaj svoje središče v Kranji. Ljudje, ki imajo tam svoje opravke in znance, tam svoje otroke laglje in ceneje pripravijo k dobrim ljudem, kakor v Ljubljani, kjer že zdaj ni dovelj pripravnih stanovališč in jih bodo pogrešali še bolj, ako pridere vse v Ljubljano. Pa tudi to ni res, da bodo sedanje nepriličnosti na ljubljanski gimnaziji ponehale, ako se namestu gimnazije v Kranji napravi nova spodnja gimnazija v Ljubljani. Že zdaj je tukaj toliko učencev, da jih je za dve gimnaziji več kot dovelj. Ako bo ponehala gimnazija v Kranji, jih bode pa še novih toliko pritisnilo, da bodo morali ali na vsaki gimnaziji zopet več paralelk napraviti in vsled tega skrbeti za nove prostore in obilnejše učiteljske moči, ali pa ukaželjno mladino od šol odganjati. To se je bilo pokazalo že pri prvem razpustu, vsled katerega so morali čez 40 učencem sprejem v ljubljansko gimnazijo odbiti, in še očitneje se je to pokazalo preteklo jesen, ko se je moralo vpisovanje, kakor je pojasnjeval gospod poročevalec, ustaviti že prvi dan. Ako vrh tega še pomislimo, da se je v novejšem času za podporo revnih dijakov v Kranji veliko storilo, za razpust kranjske gimnazije ne najdemo nobenega pravega vzroka, naj reč tako ali tako obračamo. Ako pa razpusta kranjske gimnazije niso krivi ne finančni, ne geografični in tudi ne politični vzroki, kakor zagotavlja naučni minister, je tembolj opravičeno vprašanje, zakaj se je odpravila? Med drugimi razlogi cula se je večkrat sodba, da hoče sedanji naučni minister kolikor mogoče obtežiti obiskovanje srednjih šol in zabranjevati rast inteligentnega proletarijata. Povišanje učnine, ki reveže odvrača od vstopa v srednje šole, in čudna prepoved, ki je bila izšla na jesen zaradi sprejema učencev, ki so prihajali v Ljubljano, pa našli vrata zaprta, to sodbo nekako opravičuje; zato je umevno, da se tudi razpustu srednjih šol podtika ta namen. Toda ne moremo si misliti, da bi slavna vlada, ki je razširje-vanje potrebnega pouka in splošne omike kot glavno točko zapisala na svojo zastavo, brez tehtnih razlogov opuščala potrebne šole. Tega nam pa nihče ne bode tajil, da so 'za našo deželo tri višje gimnazije neob-hodno potrebne in da dve za nad 1200 učencev ne zadostujete. Pri nas tudi ne velja izgovor, da bi imeli preveč v šolah izobražene inteligence, kakor je že omenjal gospod poročevalec. Ako vse to prevdarjam, za razpust kranjske gimnazije ne najdem druzega uzroka, kakor obžalovanja vredno zmoto, povzročeno od ljudi, ki ne poznajo naših razmer. (Klici. — fitafe: Dobro, dobro!) Zmotiti se, gospoda moja, je človeško, in so se zmotili dostikrat tudi največji možje. Ali zmoto spregledati in jo prej ko mogoče popravititi je možko in plemenito. (Klici. — jRufe: Dobro, dobro!) Zato vidimo, da so ravno najbolj duhoviti možje, kadar so se prepričali o zmoti, hiteli zmoto popraviti in se niso sramovali, svojo zmoto tudi očitno pripoznati. Knez Bismarck je eden največjih državnikov sedanjega veka: tudi on se je bil zmotil, pričenši boj zoper katoliško cerkev; ali ko je svojo zmoto sprevidel, jo je brž popravil in se ni sramoval to pred nekolikim časom javno povedati, ne da bi bil vsled tega kaj izgubil od svoje veljave. (Klici. — jRufe: Dobro, dobro!) Tudi našega naučnega ministra povzdigujejo kot duševnega velikana, in to mi daje pogum upati, da bode v tej zadevi ravnal kakor mož velikega uma in prav poučen o naših ramerah zmoto popravil in se ne držal tesnosrčnega stališča, ki se pri pomanjkanji tehtnih razlogov izraža v izreku: «Suftameut uicfjt!» Zatorej končaje izrekam željo, naj bi si bila prvi in drugi razpust kranjske gimnazije podobna tudi v izidu, in naj bi imel predlog upravnega odseka, ki Vam ga priporočam v soglasni sprejem, enako ugoden vspeh, kakor enoglasni sklep te visoke zbornice pred 10 leli, in kranjsko gimnazijo rešil pogina. (Živahni dobro-klici. — Sebfjafte 23ratm=9tufe.) §ant>e0j)ra|t&ent ¿Fraljcrr v. HJittkUr: Sdj ijabe mir bas SBort mtr ju einigeu lurjeu Se= merfungen erbeten, um namlici) ju erfiaren, bajS eS ber goljen UnterridjtStierttaltung gemifS fente lag, burdj bie Slufijebuug bes ^rainbitrger @t)mnafium§ unb tierfdjiebener anberer ©hmnafien bett Unterricht§z»ecf irgenbmie ju fdjä* bigett. @S ift eine befannte ©hatfad)e, baf§ bie ©hmnafien in bett meiften ißrotiinzen überfüllt finb; bie Sugenb ftrömt gerne ben ©hmnafien zu, um mittelft bet StuSbilbung, bte fie itt benfelben erlangt, fpätertjin if» gortfommen ju finben, unb bte ©rfaljrung íeíjrt, bafS eben biefe Sugenb bei ber großen ßoncurrenj nid^t immer baS ermünfdjte ,3»! erreicht. Mix finb bie ©rünbe, »eld)e bie tjofje UnterrichtStiertoaitung bemogen haben, mehrere ©hmnafien aufzuheben, nicEjt genau befannt, allein id) glaube nicht zu irren, »emt id) annehme, bafS fie bamit ben $»ed öerfolgt, einen Sfjeií ber ftubie= renben Sugenb anberen Unterrid)tSanftaíten zuzuführen, namentlich ben fogenannten ©e»erbe*Slnftaiten. @8 ift bem hohen §aufe tooht befannt, bafS feit längerer geit $er* fjanblungen im $nge finb, um eben hier in ber SanbeS* hauptftabt eine ©etoerbefdjnle inS Seben ju rufen. @8 han= bett fidf um bie ©rünbung einer fpolzinbuftrie* unb Äorb* flechtereifhule, unb noch in jüngfter $eit ift ein ©rlafS bom hohen Unterricht8minifterium herabgelangt, laut beffen ©e. ©Eceííenj ber §err Unterrid)tSminifter bie Stbfid^t hat, in Saibad) eine Äunftftiderei* unb ©fnijenfchule ju errieten. Stuf biefe Slrt toirb ber Sugenb Gelegenheit geboten »erben, burch ben Unterricht an biefen Stnftaiten fid) ebenfalls ein ffortfommen unb eine ©jiftenj ju fiebern. ©ieS bitte ich »it ber äferfidjerung zur ÄenntniS zu nehmen, baf8 e8 ber hohen Unterrid)tStier»aítung gemifs ferne tag, et»a au8 ÜÜJangel be8 SSohlwolienS gegen baS Sanb Ärain ober au8 anberen ähnlichen Siiotitien eine Slnftalt aufjtthe^en, »eiche g»ar bereits feit längerer $eit beftanben, aber fidj nic£)t eines hinlänglichen 23efuc|eS erfreut hot. ^bgcorbitcter ©reellen? liaron Sthmcgel: Sch bitte um8 SBort! $ür bie Petition ber ober* frainifchen ©emeinben um Slufrechterhaltung be8 Ärain* burger ©hmnafiumS finb bie bereiten Herren SSorrebner in fo berebter unb »armer SBeife eingetreten, bafS eS mir »irflich fdj»er fällt, Semerfungen borjubringen, »eiche nicht in botter Uebereinftimmung mit ben SluSführungen ber* felben flehen. Sch möchte mir baljer erlauben, im tior* hinein aufmerffam ju machen unb ju betonen, bafS e8 in feiner SBeife mein 3»ed ift, gegen bie ©enbenz ber 2luS* fithrttngen meiner geehrten Herren Sorrebner mich ju »en* ben, bafS mir bie Stbfidjt jeber ißolemif ferne liegt, fonbern bafS eS fich für mich nur barum hanbelt, bie Sßerhältniffe, »ie fie liegen, auch oon einem anberen ©tanbfmnfte ins Singe zu faffen, »eil ich glaube, bafS eine ^Beleuchtung beS ©egenftanbeS bon berfchiebenen ©tanbpunften auS »efentlidj Zur Älärung beS ©achberijalteS unb jur ÄenntniS beffen beantragen geeignet ift, »aS jnr Slbhilfe »ahrgenommener Uebelftänbe notf)»enbig erfcheint. Sh »ieberhole baher normáis, bafS mir jebe Stbfidfjt, irgenbmie ber ©enbenz nahejutreten, »eiche bie §erren SSorrebner berfolgen, ferne liegt, ich begreife boHfommen ben ©tanbpunft, auf »eichen ©ie fich geftellt haben, auf »elchem bie ©tabt Ärainburg unb bie oberfrainifdE)en ©emeinben flehen. 9iicfjt bagegen fprecfie ich, ich toieberhole e§. ©ie ©tabt Ärainburg »irb, »enn baS ©hmnafium aufgehoben »irb, einen empfinblichen unb bebauernSwerten SSerluft erfahren. Slber, meine §erren, eS ift gefagt »orben, bafS biefe grage fpeciell ein größerer Serluft auch für jene 93etiölferung ift, beren Vertreter, »enn »ir bie ©emeinbeoertreter als folche bezeichnen »ollen, bie bie öorliegenbe Petition an ben Sanbtag unterzeichnet haben, eS ift gefagt »orben, bafS burch bie Slufhebung beS Ärainburger ©hmnafinmS in erfter Sinie nach ber ©tabt Ärainburg felbft bie oberfrainifchen ©emeinben hart ge* troffen »erben. ©ieSfadS nun bin ich anberer Meinung. Sh bin ber Slnficht, bafS Dberlrain, toenigftenS ber größere ©heil tion Dberfrain, burch bie Slufhebung beS Ärainburger ©hmnafinmS »efentlich nicht gefdjäbiget »irb, ja ich üe= haupte, bafS bem größten ©heüe jener ißerfonen in Ober* frain, »eiche in ber Sage finb, ihre ©ohne in bie Mittel* fdjuien ju fhiden, burch ben Sleftanb beS ©tymnafiumS in Ärainburg lein ©ienft ertoiefen »ar. Sh felbft, unb ich glaube auch alle tierehrten Herren, »aren fhon »ieberholt in ber Sage, zu conftatiren, bafS baS Ärainburger ©t»t* nafium burch eine unglüdlihe Drganifation, niht als ©hm* nafium an fich, fonbern als ergänzenbeS ©lieb beS Saibacfier ©hmnafinmS eine Siufgabe zu erfüllen hat, »eiche als eine günflige nicht bezeichnet »erben fann. Sene SSeftimmung beS SJiinifteriumS, »eiche bei ber Slctitiirung beS Ärain* burger ©hmnafinmS auSgefprocfien »urbe,_ bafS ©ohne jener SSäter, »elhe nah Dberlrain zuftänbig finb, in baS ©hm* nafium nah Ärainburg gehören unb_ oomJBefuhe beS Sai* baher ©hmnafinmS anSzufhliehen finb, ift eine Ungereh5 tigfeit, »elhe man heute noc| empfinbet, »elhe man immer empfunben hat unb gegen »elhe man and) niht oergebenS Slbhilfe gefuht hat. Sene S3eftimmung ift eine Ungerecf)* tigfeit an unb für fid), »eil eS niht reht ift, bafS bie ©ohne eines ©heüeS beS SanbeS tion ber SJiittelfhuIe in Saibah anSgefhloffen finb, »äljrenb biefelbe ben oerfhie* benen anberen SanbeStijeilen offen fleht. SBantm foH ber Dberfrainer, »enn alle SSerhältniffe für ben SBefucf) beS ©hmnafinmS in Saibah ihm günftiger fheinen, »enn fie in ber ©ff0* auh »eitaitS günftiger fih gefüllten, niht baS ©hmnafinm in Saibah befuhen, fonbern gez»nngen _ fein, unter mifslihen Slerhältniffen in Ärainburg zu ftubiren? ©in ©rittet beS SanbeS ift tion ben SBoj)Ithaten, »elhe mit bem ©hulbefudje in Saibah tierlnitpft finb, aus* gefhtoffen, unb bazu fommt noh ber »eitere Umftanb, bafS biefeS ©rittet auf ben Sefuh ber befferen äJIittelfdjuie tier* gichten mufS. ©aS ift baS ©rfte, »ogegen fh mih ührer unb bafS meine Slnfhanung richtig ift, betteifen bie Äfagen unb S9efh»erben, »elhe tion ©eite ber Dberfrainer »ieber* holt tiorgefommen; ih erlaube mir bieSfaüS nur als ein tSeifpiel auS meiner fcerfönlihen ©rfahrung anzuführen, bafS ih »ieberholt fhon tion oberfrainifhen SSätern inftänbig gebeten »orben bin, in Saibah für ihre ©ohne zu tuler* oeniren unb beren Slufnahme in baS hrefrge ©hutuafium Zu er»irfen, »eil fie niht ben SSunfcf) he9Ün, biefelben nah Ärainbrtrg zu fhiden unb bort _ ftubiren _ zu Mien-©ieS ift ja, meine Herren, fei)r begreiflih- Saibah Rietet befonberS für mittellofe Äinber auS Dberlrain mehr |)iif^ mittel als Ärainburg. ©ieS mag auf ben erften ffilid fon* berbar unb unglaubiidj erfheinen, ba ja Saibah iu manher §infiht, Z- S3- toaS SebenSmittel anbeiangt, jebenfalls teurer ift, als Ärainburg, unb boef) ift eS fo. Su Saibah ift aueS bezüglih beS ©huIbefnheS beffer organifirt, SBohuungen für ©tubenten finb leiht unb billig zu erhalten, eS gibt eine tiiel größere SIuS»ahI ber Äoftorte als in Ärainburg, unb, »aS bie ^auptfahe ift, bie S3eauffihtigung z« ©au'e i[t f)ier eine bebeutenb beffere alg bort. Sn Saibad) befinbet fierr SSeridjterftatter felbft hat ung er* ääl)It, Wie bei ber Slufnahme ber Schüler in bag ^iefige (Ghmnafiitm üorgegangen würbe. Ser Slater, bem bie S3er* hältniffe in Saibach üiel günftiger erfdieinen, bringt feinen Sohn nach Saibad)/ um ihn hi« Zu unterbringen. Sag hiefige (Ghmnafium ift überfüllt, man beruft fid) auf ben SKinifterialerlafg, bemjufolge bie Dberfrainer üom 93efucf)e biefeg (Ghmnafiumg auggefd)ioffen finb unb nach Ärainburg gehören, folglich mufg er mit bem Sohne nach Ärainburg Zurüd, eg bleibt eben nidjtg anbereg übrig. Ser praftifc^e Vorgang, bafg man juerft hier berfucht, bie Slufnahme §u erwirfen unb erft für ben gad, alg biefe berweigert wirb, fich wit Äraiitburg begnügen mufg, Beweist, bafg ein Slor* iheil für Dberfrain in bem gortbeftanbe beg Ärainburger (Ghmnafiumg nicht gelegen ju fein fdjeint. SBenn aber bie Situation in Ärainburg für bie Schüler alg eine ungünftige bezeichnet werben fann, jo ift fie auch für bie Sehrer nicht günftig. äßeine Herren, ich glaube, bafg ich nicht irre, Wenn ich boraugfehe, bafg eg für ben Seprer burcfiaug nicht gleich» gütig ift, ob er in Saibach ober in Ärainburg eine Slnftel* lung finbet. Sch glaube, bafg biefe meine Stnfdjauung na* mentlich bezüglich ber jüngeren Sehrer bie richtige ift, für Welche ja bag SSebürfnig befiehl, fich meiter augzubilben. gür ben jüngeren Sehrer ift ber SKittelpunft ber Sntedigenz beg geiftigen Sebeng ein fe^r wichtiger gactor, unb er mufg mit Stecht beforgen, bafg er, ifoliert an einen anberen Drt geftellt, wo er eine geiftige Slnregung nirgenbg finbet, üer* einfame, oerborre, zu (Grunbe gefe. Eg füllen Erfahrungen in biefer Beziehung tiorliegen. Äein SBunber, bafg ber an* gehenbe Sehrer lieber in bem Eentrum ber Sntedigenz feine Slnftedung zu fittben fucht. SSag aber, meine Herren, folgt hieraitg, wenn bie Sehrer Slnftanb nehmen, nai| Ärainburg Inuzugehen? _ Eg ift fel)r natürlich, bafg bort bie befferen Seljrfräfte nicht zu ftnben fein werben, fonbern im SSer* hältniffe zu Saibach, bie Weniger guten. Siet ber Ejedjeit oor Augen haben, fo ift eg ja bag 33efte, man richte fidj auch in biefer Angelegenheit nach bem ÜKufter ber Ejedjen ein. Eg mürbe aflerbingg megen Aufhebung cjechifdjer Ehwnafien in Sjedjien fehr bief ßärm gefcfiía* gen, fomie man ja auch in ®rain bei ber Aufhebung beg ^rainburger Egntnafiuntg mit einer fürchterlichen Oppo* fition bem äftinifterium gebrofjt hat. (Veselost na desni. — §eiterfeit recfjt§.) Eg märe oietteicht beffer gemefen, eg nicht ju thun — allein bie Sachlage ift nun bie, bafg ich nah bem lebten 93efcf)íuffe beg hohen ßanbtageg ben (Segen* ftanb für ertebiget hatte. 9?un möchte ich wir aber bodj nod) ertauben, in ben Abführungen beg §errn QSorrebnerg SDeteta einige Gehäuft» tungen ridjtigjuftellen. Er berief fid) barauf, bafg bag trainburger Etjmnafium bereitg jur $eit ÜKarmontg be* ftanbeu habe. 3a, ba märe eine anbere ißarattete noch mafjgebenber. Eg hat auch in Sbria, nicht bíof? jur gran* jofenjeit, fonbern auh noch faäter ein Et)mnafium beftan* ben (poslanec dr. Poklukar. — Abg. Sr. ißoftufar: «Ein jmeictaffigeg!»); nun ja, ein jmeictaffigeg Eputnaftum. 45* feilte hat Sörta fern ©tgtmaftum mehr. 2Ba§ aber roeiterä ben f?ittüei§ auf ©ottfcijee an» belangt, müf§te idj bodj bem ftertn Ulbgeorbneten S)etela ju @emütf)e führen, baf§ er auch auf bie Opfer Ütüifidjt nehmen möge, weiche bie ©tabt ©ottfchee für bie Erbauung i£)re§ ©hntnafiunts gebracht hat. Er meinte, bie ©tabt ^rainburg f)at bi§ tjeute 23.000 fi. für if)r ©tjtnnaftnm betoiüiget. Sa, töetjj benn ber ipetr Borrebner, mag ©ottfchee aCe§ für fein ©gmnaftum getijan hat? SH§ bagfelbe im Satire 1872 gegrünbet mnrbe, hat bie ©tabtgemeinbe mit einem ^oftenaufmanbe öon 43.000 ft. bag ©ebäube i)ergefteHt. SBenn Sie alfo fc£»on bie Seiftun» gen ber ©enteinben gegeneinanber galten, fo Ejat jebenfaltg bag ©ottfdjeer ©ijmnaftunt meit ntef)r Berechtigung fort» jubeftetien, alg bag Strainburger. SDann bitte tc| aber bie fotoffate Stiftung fic^ anjnfehen, toeidje ein ebier Oottfc^eer (veselost na levi — §eiterfeit tinig) gegrünbet hat; burd) bie ©tampfet’fciien ©tubentenftiftungen mürbe _ eg erft er» mögticf)t, bem Bilbunggbebürfniffe ber Sugenb in ben beut» fdjen Sanbftrichen öon ©ottfdjee ju entfprechen. 2)ie ©tabt» gemeinbe öon (Sottfcfiee fomrnt aber noch mit anberen Opfern ju ©chuijmecten auf. Bezüglich ihrer gortbilbunggfcfiuie hat bie ©tabt noch nie einen ßreujer öom Sanbe erhalten. Sinbere ©täbte finb in biefer Begehung immer feijr reichlich bebacht morben. 2Bie el mit ber bortigen ^otjfchniherei» fchute befteltt ift, miffen bie Herren ja jetbft, bafg feiteng beg Saubeg nur ein geringer Beitrag öon 200 fi. geleiftet mirb. Sitte biefe Umftänbe fprechen bafür, bafg bie ©tabt unb ba§ Sanb Oottfd^ee ein öolteg Utecht auf ben Beftanb beg ©pmnafiumg haben unb bieg umfomehr, alg ben ©ottfdjeer Süngtingen, metche fich bem Sehrerftanbe mibmen motten, bie hleftge Sehrerbilbungganftatt oerfd^loffert bleibt, inbem bafelbft gemiffe gadjer au§fc^tie§iid^ in fiooenifcher ©prad^e öorgetragen merben. ®afg aber bag_ ©ottfcheer ©pmnafium gute Erfolge aufjumeifen hat, bemeigt bie öer» häitnigmähig grofje Sinjahi ber aug bemfelben heröor= gegangenen Sötebiciner, Suriften, melche tyute an ber Uni» öerfität ftubiren. Ebenfo forgt bag ©pmnafium, bafg bem bringenbeu Bebürfniffe ber ©ottfcheer nach ©eiftttchen ihreg ©tammeg mit ber ßeit ebenfalls in auggiebigem 9Jia§e entfprochen merben mirb, inbem in ben testen jmei Sahren öier ©ottfcheer Süngiinge alg Sßriefter auggemeiht mürben. $ag motite ich nur öorbringen, um ben Bemerfungen beg £errn ®eteia §u begegnen, inbem ich fonft nicht bag SBort ergriffen hätte. 3e$ ŠBernmitungžaitšidjuffeš itfier beit ®eie$enttenrf, temnit ber § 2 iieč Oefe^eč bom 18. Scjemkr 1874, & ©L 1 de 1875, ktrcffcnb bie Oicgeimtg ber 91orntaifdjiilfonbčI)eitrage bon iB eri a) f e n f d> n f t e n abgeanberi tetri) (jur SSeilage 59). Poročevalec Hren: Slavni zbor! Malo dni pred koncem lanskega leta sem bil izročil v spremstvu od več drugih gospodov poslancev samostalni predlog slavnemu zboru glede prenaredbe zakona 18. decembra 1874, dež. zak. št. 1. iz leta 1875., ki meri na to, da bi se doneski od zapuščin na korist normalno-šolskemu zakladu primerno zvišali. Pri tem predlogu vodila me je misel in želja, da bi se po tej poti pridobilo iz vira, iz katerega je normalno-šolski zaklad že dosedaj leto za letom dobival po mnogo tisoč goldinarjev, obilnejših dohodkov in se s tem toliko ložje omogočilo, zdat-nejše podpirati šolske namene. Predlog se je izročil v pretresovanje in uvaže-vanje upravnemu odseku, v katerega imenu imam danes čast poročati. Iz svojega osebnega stališča bi bil pač želel, da bi bilo mogoče, to stvar že danes stvarno rešiti in končno razpravljati o tem predlogu, ker sem si svest, da bi se po nasvetovanem mojem načrtu pridobilo po mnogo tisoč goldinarjev novih dohodkov na korist blagemu namenu, čeravno bi se morda slavnemu zboru zdelo, da je tarifo, kakor sem že pri utemeljevanji predloga omenil, pri zadnjih najvišjih stopnjah za nekoliko znižati. Ali upravnemu odseku zdelo se je vender potrebno, predno se definitivno v tej stvari izreče, pretresovati upliv, ki bi ga ta prenaredba utegnila imeti na narodno-gospodarski položaj, in pa tudi poizvedovati finančni uspeh, katerega bi bilo od prenaredbe dotičnega zakona pričako- vati. Dasiravno sem se pač privatno pečal, pozvedeti dotične številke in sem na podlagi tistih tudi proračune o zvišanih doneskih sestavil, pa vender nisem mogel definitivnega poroštva prevzeti za nje, in zarad tega je mislil upravni odsek, da je treba da se po računskem uradu ti proračuni izdelajo, in sicer iz dvojnih ozirov: Prvič da se poizve, koliko so dosedaj donašale pristojbine pri zapuščinah za normalno-šolski zaklad in drugič kolik bi bil zvišek, ko bi se prena-redba sprejela po mojem nasvetu. Zarad tega je sklenil upravni odsek nasvetovati, naj bi se za letos ta stvar odložila in to tembolj, ker se zarad kratkega časa te poizvedbe tekom letošnjega zasedanja niso mogle zvršiti. Odsek nasvetuje sledeče: Slavni deželni zbor naj sklene: Priloženi predlog se izroča deželnemu odboru z nalogom: 1. ) Da predloženi načrt zakona, oziroma nasvetovano pristojbinsko tarifo, skrbno in temeljito pretresa ter potrebne statistične podatke poizve; posebno da sestavi pregleden izkaz vseh, plačevanju normalno-šolskih pristojbin podvrženih zapuščin, ki so se tekom zadnjih deset let pri kranjskih sodiščih razpravljale, in da na podlagi teh desetletnih podatkov proračuna, koliko zapuščin vsake, po zneskih čiste ostaline v smislu zakona z dne 18. decembra 1874 razdeljenih vrst odpada poprečno na eno leto; 2. ) da proračuna, koliko so znašali dosedanji enoletni normalno-šolski doneski od zapuščin po posameznih vrstah sedaj veljavne pristojbinske lestvice, in koliko bi znašali, ako bi se pristojbina računala po nasvetovani tarifalni lestvici; 3. ) da poizve, koliko zapuščinskega premoženja odpade približno na posamezne vrste v predzadnjem odstavku § 2. predloženega zakonovega načrta omenjenih dedičev; 4. ) da deželni odbor o uspehu svojega poizvedovanja v prihodnjem zasedanji deželnemu zboru poroča, oziroma dotične predloge stavi. (Obvelja. — Slngenonraten.) gUtgeortmeter |3aron gVpfaltrern: Sef) bitte mnš SBort ju rinem formellen Anträge! SSSir fitjen ijeute oon 10 bis 2 % Uf)r unb bon 6 bi§ 9 Ufjr, jufammen alfo 7% ©tunben, in angeftrengtefter Spigfeit. Sef) mürbe mir beg£»alb ben formellen Slntrag erlauben, baf§ fjeute noefj ber 20. ©egenftanb ber Slage§= orbnung beratljen, bie (Srlebigung ber übrigen ©egenftänbe aber, melcfie boraugfidjtlid) einen langen Zeitraum ber Debatte in ülnfprud) nehmen merben, auf bie 'Jagesorbnung ber äKontagfijjung übertragen merbe. ßanbcöltauptmann-Stelluertretcr (ßrafTclli: Sd) märe gerne bereit, ben Eintrag be§ §errn 3lb= georbneten Saron Slfjfaltrern ju befürmorten, muf§ jeboef) aufmerffam madjen, bafS auf ber 2uge§orbuuug ber 3Kon= tagfi^ung eine fo lange Sfeilje oon ©egenftänbert ftef)t, baf§ mir öorauSfic^tlicEi ofjneljin faum in jmei @i|ungen fertig merben fönnen. 3e= treffenb bett šBStcbcraufbau bež laitbfdjafili^ett £!)eaterž (jur Seilage 76). Poročevalec dr. Pokluka r: Slavni zbor! Predlog, o katerem mi je poročati, je zelo pomenljiv in tudi tako kratek ne bode, ali ravno zarad tega, ker nas čaka še veliko predmetov, sem vesel, da se danes reši, ker se je nadejati, da se bode to v krajšem času zgodilo, kakor bi se v ponedeljek. V prilogi 76. nahajamo obširno poročilo o tem, kar se je zgodilo od dne 17. februarja 1887 ko je deželno gledišče pogorelo. Gledišče je bilo zavarovano, vršila se je cenitev škode in odškodnina se je izplačala v okrogli svoti 60.000 gld. Prvo je bilo, da so posestniki lož se oglasili in rekli: «deželni odbor skrbi za to, da se gledišče, v katerem smo mi lože imeli, zopet zida, mi imamo pravico to zahtevati.» Deželni odbor je odgovoril in to storil iz onega stališča, katero je deželni zbor — vsaj večina njegova — zavzimal temu vprašanju nasproti, vender pa je v toliko uslišal pritiskanje posestnikov zasebnih lož, da je skrbel za vse priprave, katere je treba zvršiti pred, nego bi se zgradba novega gledišča pričela. V prvi vrsti nastalo je vprašanje, ali se sme na onem mestu, kjer je gledišče sedaj bilo, zopet graditi novo gledišče. To vprašanje do danes še ni rešeno, ker reklo se je, da je rešitev lega vprašanja odvisna od tega, kako se zida, oziroma kakošna razsvetljava bode v gledišči, in končno je ministerstvo izreklo, da bi se s posebnim zidanjem, oziroma tudi s tem, da se vpelje električna razsvetljava, smelo zgraditi gledišče na starem prostoru. Proračun in načrti, ki so se naredili, kažejo, da bi stala zgradba tam 220.000 gld., brez obvodnega zidovja, katero bi bilo treba napraviti ob Ljubljanici. Deželni odbor, ki dalje poroča, da so se posestniki lož še parkrat, obrnili do njega, se obrača končno do deželnega zbora, kako se mu je ravnati v prihodnje glede tega vprašanja, in finančnemu odseku, kateri se je s tem vprašanjem bavil, je bilo razsoditi, kako postopati dalje v tem vprašanji. Vodilo, katero je imel, je bilo v prvi vrsti to, da je gledišče, kakor tudi poslopje, v katerem smo tukaj sedaj, in dvoje drugih hiš, tako imenovani glediški zaklad, da je to pravo deželno premoženje, kakor vsako drugo, in da je namen, kateremu sedaj služi, samo slučajen. To je obširno iz pravnega stališča dokazal pokojni vitez Strahi, in to stališče zavzimali so vsi prejšnji deželni zbori naše dežele. Znano je, da se je pred malo leti storil sklep, kateri je zgrešil to stališče in omogočil posestnikom 43 privatnih lož odločevati z večino skupaj z deželnim odborom, kaj naj se s poslopjem deželnega gledišča vsako leto godi. (Klici na desni. — fRufe recf)t§: «S poslopjem!») Da, s poslopjem. To stališče deželnega zbora in po našem prepričanji nepostavno ravnanje smo obsodili ob svojem času, in zoper to obračati se moram tudi tukaj. Posestniki lož so, na kratko rečeno, ljudje, ki imajo potrebnega premoženja in so naložili svoje imetje v ložah za to, da so dobivali vsako leto rento od tega. Glede stališča deželnega zbora nimajo posestniki lož tukaj nikakorš-nega drugega pomena. To pa je kazala skušnja vseh preteklih let, da je bila neka nenaravna in taka razmera, da se ne da prav za prav krstiti. Gotovo je pa, da je bila to največja zapreka za vsakega podjetnika, kateri je prevzel gledišče, ker s tem se mu je odvzel dohodek 43 lož, katere se lahko računijo po 100 gld. na leto, kar znaša okroglo svoto 4300 gld. To je taka svota, katera bi lahko pripomogla, da dotični podjetniki ne bi bili zmiraj v borbah za potreben denar, da pokrijejo svoje troške in da se tako omogoči obstanek glediških predstav. Da je požar, ki je končal gledišče, s tem končal tudi zasebne lože, tej razmeri storil konec, to je, mislim, prepričanje vseh članov te visoke zbornice. Tudi v tem ne bomo različnih misli, da ni želeti, da se ta razmera zopet ponovi in na podlagi teh bivših razmer zgradi novo gledišče, da bi se torej one zmešnjave, katere so delali pri gledišči posestniki zasebnih lož, pri vsaki priliki in škoda, katero so prizadevali podjetji gledišča, ponavljali tudi v prihodnje. Za to se nihče’ ne bode ogreval. Finančni odsek je torej mislil, da je v prvi vrsti treba varovati ono stališče, katero so naši predniki v tem vprašanji vedno zastopali, da je imetje, katero imenujemo glediški zaklad, tako, s katerim sme deželni zbor prosto razpolagati. Edina omejitev, katera je obstajala dosedaj, je bila naravna, pa le začasna, da je glediško poslopje, kakoršno je bilo, samo po sebi moralo služiti gledišnim namenom. Finančnemu odseku se je zdelo, da sme deželni odbor pooblastiti, da pod gotovimi pogoji sme privoliti tako omejitev onega dela glediškega zaklada, kateri tiči v poslopji, oziroma sta-višči deželnega gledišča samega, da se sme ta del premoženja tudi v prihodnje temu namenu nakloniti. Kar zadeva sicer razpolaganje z glediščem, mislila je večina finančnega odseka, da se dobi samo takrat poroštvo nepristranske porabe glediškega poslopja in gotovost, da se tudi tako zvrši, kakor ima pravico želeti izrekoma ljubljansko mesto, pa tudi drugi prebivalci dežele, ako se zopetna zgradba gledišča položi v roke deželnega odbora kot pooblaščenca deželnega zbora samega, kateri ima oskrbovati glediški zaklad. Razpolaganje z glediščem samim, kadar bi bilo zgrajeno, bilo bi po prepričanji večine finančnega odseka prihraniti tako, kakor je bilo pred letom 1882. vsako leto in neomejeno deželnemu odboru samemu, oziroma pooblaščencu njegovemu, deželnemu odboru, tako, kakor vsako leto nasproti ukazuje deželni zbor, da se torej ne ponovi več ona nenaravna razmera, leoninska družba, ki je obstajala od 1. 1882. do dneva požara, da so posestniki lož odločevali in jim je bil deželni zaklad le na razpolaganje s poslopjem in podporo. Posledica tega, ako se zgradba gledišča vrši pod načelništvom deželnega zbora, oziroma deželnega odbora je ta, da se razmera med deželo in posestniki lož končno razdraži. Ta razmera sedaj še v toliko obstoji, ker posestniki lož še niso sprejeli zavarovalnine, za katero so samo doplačevali z vsakoletnimi premijami — ako se ne motim, bila je vsaka loža po posestniku zavarovana za 300 gld., za kar je vsak posestnik premijo plačeval pri deželnem odboru — ta, nanje spadajoča svota od zavarovalnine, katera je sedaj spravljena pri deželnem odboru, naj se jim izplača, in s tem je razmera dokončno razdražena. Deželnemu odboru pa se da naloga, nadaljevati svoje prizadevanje, da se zgradba čim preje zvrši. V ta namen se mu je pogajati z zastopom ljubljanskega mesta, kateri ima največji interes nad obstankom gledišča, pogajati se je tudi z drugimi faktorji, ki se brigajo za daljni obstanek gledišča in iskati podporo povsod, kjer misli, da je mogoče jo dobiti. Pa ne podpore pod takimi pogoji, kakor bi bilo pričakovati od lastnikov zasebnih lož, da ponovimo dosedanjo razmero, ki je bila v največjo škodo in sitnost pri deželnem gledišči. S temi kratkimi opazkami zdi se mi za sedaj zadostno utemeljeno to, kar mi je predlagati v imenu finančnega odseka. Predlogi, katere imam čast v imenu odsekovem staviti, so sledeči: 1. ) Prizadevanje deželnega odbora, da bi se najnujnejše posledice požara deželnega gledišča v Ljubljani dne 17. februarija 1887 v obče poravnale, se odobre. 2. ) Tudi dosedanje prizadevanje deželnega odbora za zgradbo novega gledišča jemlje se na znanje. 3. ) Glede daljnega postopanja v tem vprašanji pa se je deželnemu odboru držati sledečih vodil: a) da je glediškim namenom odločeno premoženje le slučajno in da je tudi v prihodnje varovati deželnemu zboru kranjskemu prjostost razpolaganja s te m deželnim premoženjem. b) Edina pri prizadevanji za zgradbo novega de- želnega gledišča dopustljiva časna omejitev prostega razpolaganja deželnega zbora bila bi s pridržkom dokončnega odobrenja njegovega ta, da se oni del deželnega glediškega zaklada, ki je bil do sedaj v vrednosti glediškega poslopja in stavišča — obrne zopet v zgradbo novega deželnega gledišča — toda le s pogojem, a) da se deželnemu zboru varuje neomejena pravica vsakoletnega dokončnega razpolaganja z glediščem, ß) da se torej do požara obstale razmere s posestniki zasebnih lož nikakor ne ponove, pa tudi nikakoršne druge onim podobne, prostost razpolaganja deželnega zbora ome-joče razmere ne uvedejo — dosledno je: y) zavarovalnina, v kolikor pripada bivšim lastnikom pogorelih lož, dati tem na razpolaganje, oziroma izplačati proti odpovedni pobotnici. 4. ) Deželnemu odboru je na teh podlagah nadaljevati prizadevanja, da se kar pred more zgraditi novo deželno gledišče, in se v ta namen pogajati z mestnim zastopom ljubljanskim ter tudi po drugih potih iskati podpor. 5. ) Ako bi tako prizadevanje ne podajalo nade, da se zgradba gledišča ne prične kmalu, skrbeti je za bolj plodonosno nalago gotovine deželnega glediš-kega zaklada, oziroma da kar boljše proda glediško stavišče, ako vlada ne dovoli zgradbe na istem mestu. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Otvarjam generalno debato. Ekscelenca gospod baron Schwege! oglasil se je za besedo. gUigeortmeter ©milen? $aron Sdjtnegel: «ejüglid) ber formellen «ei)anblung be§ (35egenftanbe§ fet mir juerft bie «enterfung geftattet, baf§ idj im Siameit ber SRinorität be§ e!nen Eintrag ju fieuett fyabe unb mir ba§ «Redjt erbitten mufs, atö «end)terftatter ber 9Rinorität ba§ SBort ju ergreifen. glaube berjenigen «enterfung in ooraitö begegnen ju foHen, meldje ber oeref)rte §err «eridjterftatter mir ent* qeqenftellen ttantitd), bct|3 attgeblici) itt ber ©i^uttg be$ Slugfcbuffeg mein Antrag atö 3Rinoritätöootum ntett an* genommen mürbe. 91ber menn bie§faltö ein norliegt, fo merben bie Herren oon ber anberen (leve — linten) ©eite be§ tjotjert §>aufe§ benfelben mtt «udfiept auf unfern «efdjluf§, baf§ angeficßtS ber brängenben Seit bie (Sefdjäftöorbnung nidjt aUju ftrenge beoBacfjtet »erbe umfomebr erttfrfjulbigen, atö mir erft fjeute um 9 Ugr jrut) iti ber Sage trarett, bie Slaträge be§ Jpetnt S3eri(f)ter|tatter§ fennen jn lernen unb eS bafjer nidjt möglich mar, früfjer atö nad) ©d)luf§ ber «erljanblung be§ 2tu§fc^uffe§ ben Eintrag fertigjuftellen, ber aber bann fomol)! jur Senntni» be§ ¿errn «eridjterftatterg ber Majorität, atö and) aller SRitglieber be§ Stu§fdE»uffe§ gebracht morben ift. 3$ glaube burdj biefen «organg jenen entfcljulbbaren Regler unb baburd) jugleidj jeben (Sinmanb, baf§ bte (Stgenfdjaft eines «erid)terftatter§ ber SRinorität mir nicfjt juiomme, befeitiget ju fjaben. $Ra$ biefer formellen ©rlebigung be§ ©egenftanbeä glaube \ä) fofort tu bte lelbft etugeqeu ju bürfen. t ar ± . «eoor idj jeboc^ jur «egrünbung ber rintrage ber SRinorität fdjreite, benle idj, mirb e§ münfdjenSmert unb notfimenbig fein, baf§ idj bie Einträge be§ §errn 33ert^t= erftatterS ber SRajoritat furj ffijjire, einerfeitS um ntdjt (SJefaijr ju laufen, oon falfdjen «orau§fe|ungen au§jngegen unb anbererfeitö audj, um biefelben benjenigen §erren üer* ftänblidj ju machen, meldje bie ©elegentjeit nic£)t tjatten, an ber Slu8fd)uf§fi|ung tfjeiljunefjmen. ©8 fdjeint mir bie§ um fo notijmenbiger ju fein, als bie Slnträge un§ ntdjt ge» brudt üorliegen. ®er oerei»rte §err «eridjterftatter ber SRajorität i>at, fomeit man fid) einen fo au8füf)ritd)en Antrag oom blofjen «orlefen beSfetben merlen lann, im mejentltdjen golgenbeS beantragt: @rften8 münfdjt er, baf§ i)infic^tticf> ber «edjtöfrage au8gefprod)en merbe, baf8 ber Sfjeaterfonb nur jufällig ben Sljeaterjmeden gemibmet fei — id) glaube ba§ SBort «slueajno» mit «jufällig» überfe|en ju bürfen — unb baf8 ber Sanbe§au§fd)ufS, refpectioe ber Sanbtag, unter folgen Umftanben ba§ freie «erfügung8red)t über ben Sfjeaterfonb fid) maljren rafiffe. _ Siefe§ Serfügungsredjt tutrb aber «zacasno» — «jeittueiiig» uur burd) ba§ geftänbni§ eingefdjränlt, baf§, fo lange bem £anbe»au§» fdbuffe ober bem Sanbtage geneljm ift, biefe SSermenbung be§ Sbeaterfonbe§ ju 5E|eaterjmeden ftattfinben iönne. ®a§ finb bie jmei err «eriebterftatter, baf§ ba8 «erbaltnis, in meinem bie Sogen* befiüer jum Sweater fielen, nunmehr befinitio unb unmtber* ruflid) gelöst merbe, unb britten8, baf§ in golge beffen ben Sogenbefi^ern jene @ntfd)äbigitng oon 13.050 fl., melcqe atö Tangente be§ Oon ber «Riunione adriatica» au§* bejablten «erfidjernng§betrage§ oon 60.000 fl. auf fie jit entfallen £)ätte, gegen «erjidjtleiftung auf ade meiteren Sin» fprücbe rüderftattet merbe. Snbem ber §err «eridjterftatter biefe ®runbfä|e atö ma^gebenb für ba§ «orgefjen m Sanbe8au8fcbniie§ in ber Sufunft aufgefteüt ijat, faröt er bementfprecbenb bie meiteren Sirecttoen be§ ijoijen Sanb* taqe8 babin jufammen, bafä bem Sanbe§au§fc^uffe bte «qU* mad)t ertijeilt merbe, eijettjunlicfift jum SBieberaufbau be§ SbeaterS ju fdireiten, mit ber (Kommune Satbad) unb mit anberen Sntereffenten bejüglic^ «eitrag§leiftungen ju biefem SSieberaufbaue be§ 2l^eater§ in «erijanblung ju treten unb barüber bem ijoljen Sanbtage in ber lünfttgen ©effion «e* ridbt ju erftatten; ferner bemerlt er, baf§, falls biefe ^er= liaublungen mit ben Sntereffenten ju feinem für ben «lieber* aufbau Öe§ S^eaterS günftigen «efultate führen follten, e§ ermünfefit erf^eine, baf§ bie «erfid)erung§fumme, melcpe ba§ Sanb oon ber «ffecuranjgefeiiidjaft befommen $at unb melcbe jefet in ber frainifdjen ©parcaffe mit 3‘/«7o aili gelegt ift, in befferer SSeife placirt merbe —, unb ganj folqericfitig prid)t er aud) ben SBunfd) au§, ba)8, faltö ber «augrunb, auf meinem je|t ba§ 21i)eater fte^t, jum SBteoer* aufbane be§ Sbeaterg nid)t oermenbet merben fönnte, ber* felbe oerfauft unb ber @rlö8 au§ bem «erlaufe entmeber jum «aue be§ $^eater§ auf einer anberen ©teile oermenbet ober im Sntereffe einer befferen gructificirung ba» (Knt* fprecfjenbe oerfügt merben möge. ®a! finb ber ©tanbpunft unb bie Soncfufionen, weiche ber bereljrte Iperr Seridjterftatter au! ber Sechtlfrage, wie er fie formulirt i)at, abfeitet. Sdj glaube, ben §errn Se* ridjterftatter in Sldern rtcfjtig oerftanben unb bie Sfnträge richtig aufgefaflt ju haben, benn id) lege SBert barauf, ju conftatiren, ob bie @ad)e fid) jo berhäft, wie id) fie barjufteden bie @^re fjatte, bamit id) nic^t oon oornherein oon falf^en Soraulfetjungen aulgelje. Kalbern ein SBiberfprud) nidjt erhoben toirb, entfielt alfo weiter! bie grage, welche Eonfequenj fid) au! ber Sfnnafjme biefer Sintrage ergeben mufi? $>ie Eonfequenj ift bie, baf! bal X^eater oor Safir unb £ag abfofut nidjt in Sau genommen toerben fann (nasprotovanje na levi. — SBiberfpruch finfl), baf! jomit bie Söfung ber Xijeater* frage erft oon ben Sefcpiüffen bel nädjften Sanbtagel ab* hängig gemalt toirb. Siedeidjt toirb ber Sanbtag ju einer aufjerorbentfichen ©effion einberufen toerben, unb bann toäre el aderbing! nic^t unmöglich, in biefer aufjerorbent* licken ©effion biefen (Segenftanb, wenn er bil baljin fprudp reif wäre, jur Serfjanbfung ju bringen. Sfber biefe Ein* Berufung ift oon fo üiefen gactoren abhängig, bafl barauf mit SBahrfcheinlidjfeit nidjt gerechnet Werben fann, unb biefe Einberufung miiflte überbie! wa£)rfcf)einlic£) in einen ¿feit* punft faden, wo oerfcfjiebene Sebingungen einel SBieber* aufbauel bel X^eaterl, weldje ber §err Seridjterftatter fefbft formulirt f)at, j. S. bie Serfjanbiungen mit ben Sider* effenten u. bgl., noc^ nid)t erfiidt fein fönnten. dfad) meiner feften Ueberjeugung wirb alfo burd) bie Sfnnaljme ber Sin* träge bel §errn Seridjterftatter! ber SJiajoritat bie Söfung ber iEfjeaterfrage auf ein ganjel Saljr oerfdjoben. SBenn aber bie Söfung ber $rage auf ein Safjr oerfdjoben wirb, fo folgt baraul, bafl aud) biejenigen Sntentionen, weld)e ber Iperr Seridjterftatter in feinen Anträgen jum Slulbrucfe bringt, nämfid) eine beffere gructificirung ber oon ber Sfffecuranjanftatt bem Sanbe aulbejaljiten Serfidjerungl* fumme, bie frudjtbringenbe Sfnfegung ber Serfauflfumme für ben Saugrunb bei abgebrannten $f)eaterl, nidjt reali* firbar finb; benn oor einer redjtlgiitigen Söfung bei Ser* trage! mit ben Sogenbefifjern Wirb el bem Sanbelaulfdjuffe fdjwer faden, berartige Serfügungen mit ber SCffecuranj* fumme unb mit bem Sattgrunbe ju treffen. Sfffo, bie Söfung ber ffrage wirb burd) biefe Sfnträge auf ein Safjr, oerfdjoben unb jweitenl, ein grofjer bei Saueaftitaf! wirb burd) Sfnnaljme berfefben bradjgefegt unb unfruchtbar bleiben. ®a! finb bie Eonfequenjen, weldje aul ber Sinnahme ber Sfnträge fidj ergeben unb weiche bie Serichterftattung bei Sanbelaulfcfjuffe! an ben nädjften Sanbtag jur gofge haben mufl. dfun wenbe ich mid) bem ©tanbpunfte ju, welchen ber oerehrte Iperr Seridjterftatter in ber diechtlfrage einnimmt. 2>en Sfulführungen bei oerehrten §errn Serichterftatterl jufofge cufminirt biefer ©tanbpunft in ber Seljauptung, baf! ber Xhecttcrfortb nur «slučajno» — «jufädig» ju SUjeaterjWeden bient ober gewibmet ift. 2)a! fjeifjt fo oief, baf! an jebem Sage, wo ber Sanbtag ba! £f)eater für itberffüffig hält, ba! ‘Sfyeakx oerfauft, gefcfjfoffen u. f. W. toerben fann, mit einem SBorte, baf! ber Sanbtag mit bem jtfjeater ganj genau biefefben 2)i!pofitionen wie mit einem beliebigen Sanbeloermögen ju treffen berechtiget ift. Sdj gfaube, baf! biefer ©tanbpunft nicht ber richtige ift. ®a! SUjeater ift burch feine SBibmung ein Siunftinftitut unb af! foldje! befitjt e! eine bauernbe, legale Safil. Sch fefje babei ganj baoon ab, baf! ich auch fortft mit ben Sfnfdjauungen bei §errn Serichterftatterl bejügfich ber Stedjtlfrage, wie er fie in feinem Serielle jur SDarftedung bringt, nicht übereinftimmen fann. £>a! Stecijtlüerhältni! jwifdjen bem lanbfdjaftlichen Xheaterfonbe unb ben Sogenbefitjern ift ein fefjr oerwidefte! unb — mag man bie Sache oon biefern ober jenem ©tanbpunfte au! betrachten — jebenfad! ein ungeffärtel, ein Serljältni!, über Welaufe üor» julegen mir erlauben werbe. St meife barauf Ijm, baf! bie Sljeaterfrage fton wieberljoit hier im hohen Sanbtage ben ©egenftanb oon weitläufigen unliebfamen Silcuffionen abgegeben hat, unb baf! wiebertjolt im ipaufe ber Slntrag geftellt morben ift, ba! Sanb möge ba! Sijeater al! Sanbelanftalt aufgeben. St erinnere bie üerehrten sperren baran, baf! biefer Eintrag feiner§eit aut öom oerftorbenen Sbgeorbneteit Sr. Sftitter oon Sleimei! unb oon einer großen Slnzafjl feiner ßoEegen gebilliget morben ift. Ser Slntrag auf Sluflaffung be! Sijeater! al! Sanbelanftalt fanb aut fpäter not oft SSie» berhaE bei einzelnen Slbgeorbneten, fo oft e! fit barum hanbelte, Seiträge für balfelbe ju leiften. St 9,ebe gu, baf! ber Stntrag zmei ©eiten hat, allein gewif! ift e!, bafl rnante ©djmierigfeit nitt ba fein würbe, Wenn wir nitt jebe! Saht auf! neue un! mit biefer Slngelegenljeit ju be» ftäftigen hätten. Ster fehen au! bem Seifpiele anberer Sauber, baf! bie Sijeater nitt immer üom Sanbe ober üoit ben ©täbten, fonbern oon benjenigen Greifen in! Seben gerufen Werben, Welte enttoeber bamit ein gute! finanzielle! Unternehmen bejmeden ober ein Sntereffe an_ ber ®nt= widlitng ber bramatiften Mmft haben, unb mir fönnten un! bamit, glaube id), rett gut befreunben. Sinem baljin» gehenben Einträge fönnten Wir beitreten. Stuf biefen prin» cipietlen ©tanbpunft bafire it bie Anträge, bie icf) ju fteEen beabfittige. Sun mürbe it, oon ber Sorau!fe|ung aulgehenb, baf! ba! Sijeater al! Sanbelanftalt aufzugeben Wäre, glauben, baf! e! zwedmäfjig unb notljWenbig Ware, Wenn ber Sanbelaulftuf! oon un! bie Srntättigung er» hielte, bie ihn in bie Sage üerfetsen würbe, fo fdjnell all möglit bie Sereinbarungen mit ben Sogenbefi|ern unb bie Serhanblungen mit ben Sntereffenten zum fCbftluffe zu bringen. St beabfid)tige mit meinem Anträge nitt, ben SBieberaufbau be! Sheater! zu oerzögern, foubern ich mötte eben ermögliten, baf! in fürgefter ^eit zum SBieberauf» baue belfelben geftritten Werbe, unb bie SerWirflitung biefe! ©ebanfen! fteint mir nur möglit fein, wenn wir bem Sanbelaulftuffe eine in jeber Seziehung weiter» gehenbe SeüoEmättigung erteilen. Siefe SeooEmättigung aber müflte baljin gehen, baf! ber Sanbelaulftuf! für ben gaE, al! wir beftliefjen, ba! Sheater all Sanbelanftalt aufzugeben, ermächtiget Würbe, mit irgenb einem zu biefent $Wede ju bilbenben Sereine ober mit ben £ogenbefi|ern, wenn fie all Serein, all juriftifte ißerfönlitfeit fid) com ftituiren, betreff! Sßieberaufbaue! be! Sheater! eine Ser» einbarung zu treffen, unb ztoar nat gtoei Sittungen hm: Srftenl, baf! burt Slbtretung be! Saugrunbe! unb ber Sl)eaterruine fowie ber oon ber Slffecuranzanftalt emfifan» genen ©umme ber SBieberaufbau be! Sljeater! gefidhert Werbe mit aEen jenen Garantien, wette beim Sßieberauf* baue zur SBahrung ber Sette ber Sntereffenten beanfprutt Werben, unb Weiter! in ber SBeife, baf! aflen jenen beret= tigten 3lnfprüten entfproten werbe, weite man an ba! Sheater in ber Sanbelfjauptfiabt Saibat zu fteEen in ber Sage ift. Sa! ift bie eine Sittung bezüglich freu Zu tref» fenben Sereinbarung; bie anbere aber ift bie, baf! burt ben SBieberaufbau in ber bargefteEten Steife bie beftehenben Settlbifferenzen mit ben Sogenbefi|ern eine befriebigenbe Söfung finben. SBelte Söfung e! fein foE, fage it nitt, id) lann aut nitt jagen, wie biefe! Serljäitni! in ^ntunft eingerittet werben foE, unb niemanb fann ba! heute im üorhinein beftimmen. SBenn aber ber Sanbelaulftuf! bie Serhanblungen eingeleitet haben wirb, fo wirb er barüber halb im Maren fein. St ü>iE nitt in Slbrebe fteEen, bafl, Wenn e! fit um eine neue Drganifation ber Sljeaterüer» hältniffe hanbeln Wirb, bie grage wirb gelölt Werben müffen, ob e! zmecfmäfjig fei, baf! bie bilherigen Sogenbefi|er aut fernerhin confiante Sefi^er ber Sogen bleiben, ober ob eine aubere Söfung zu finben fei, burt Welte fie fit in il)mn Slnfprüten für befriebigt erflären werben. Slber beibel, ben SBieberaufbau be! Sheater! unb bie Söfung ber Settl* frage, lönnen mir auf biefent Stege burt ein berartige! Uebereinfommen erreichen. Sto! alfo mein Slntrag bezwedt, ift bie rafte Snangriffnahme unb Sulführung be! Sweater» baue! in einer Steife, bie wirlíid) aEen oorhanbenen Se» bürfniffen nat aEen Sichtungen i)tn Setnung tragen fann unb weite bie Slnfprüte ber Sogenbefi|er, welche mit» Zufpreten berettiget finb, befriebiget. Stenn nun biefe Ser» einbatung aßen 93ebürfntffen entflicht unb aße Slnfprüche erfüßt, jo fef)e icj) nißjt ein, tnarunt man ben 3Seg einer gütlichen 35erftänbigung mit ben ßogenbeft|ern nicf)t lieber etnfßjlagen joßte, atö e§ auf einen ooraugfichtltch lang* mierigen ißrocef§ anfomnten ju laffen, beffen 2lu§gang fc^lie^IicE) boß) ein jmeifeltjafter ift unb ber, mie immer er aitd) augfaßen möge, gemifg eine aufjergetuöhnltche unb be= bäuerliche ßöfung ber $ra9e ergeben mürbe, eine ßöfung, melßje für ben einen ober anberen SUjetl eine empfinblißie ©ßjäbtgung jur golge tjätte unb ben fchliefßich toießeic^t beibe 3ii)eile bebanern mürben. Um biefe Vereinbarung mit ben 2ogenbefi|ern ju realifiren, mirb e§ nothmenbig fein, baf§ heute bagfelbe gefc^ehe, mag ber tierehrte |>err Vericht* erftatter ber SJiajorität tierlangt, nämlich, bafg bie entpfan* gene Verfichentnggfumme, melß)e bem Sanbegaugfchuffe jur ®igpofition gefteßt mürbe, anberg placirt unb big jum ^uftanbeiommen ber Vereinbarung alg Vaufonb beft= möglichft fructificirt merbe. 3m guße eineg günftigen lieber* einfommeng mit einem ju bilbenben Vereine foßte biefe Summe tion 60.000 fl. unb aitfjerbem ber Vaitgrunb biefem Vereine gegen bie tion ihm ju überneljmenben Verpfliß)» tungen jur Verfügung gefteßt merben. Um ju ermöglichen, bafg bag ßanb burch ben ßanbegaugfßpifg einen bauernben ©nflufg auf biefeg neue 3uftitut angüben fönne, mürbe eg, glaube ich, aucl ber Senbenj beg §errn Verißßerftatterg entfpreßjen, menn ber jReft beg Xheaterfonbeg, bie ßietienuen aug bem §aufe, in melchem mir tagen, unb aug ben beiben anliegenben Käufern jur ©rfiaitung beg neuen 5V^eater§ bemißiget merben. Sch tuürbe alfo tiorfchlagen, bie Ver* fißierunggfumme unb ben Vaugrunb alg Vaufonb ju be* jeichnen unb bie ßtetienuen beg 9teboutengebäube§ unb ber beiben anliegenben Käufer alg Veitrag jur @rf)aitung beg neuen 2hecßer§ äu beftimmen. SBenn ber ßanbegaugfß)ufg biefe (Srmächtigung erhält unb ¿ugleich ben Auftrag, im Vereine mit ben ßogenbefi|ern ober mit bem ing ßebeit ju rnfenben Vereine aße anberen Greife, beren Sntereffen burch ben Veftanb eineg Sljeaterg berührt merben, jur äJiitmir* fung äufjuforbern, fo iönnte baburch and) ben meiften SBünfdfen entfprochen merben, bie ber §err Veridhterftatter hegt unb bezüglich melcher ich mich feinen Infchauungen anfßjliefjen fönnte. (Snblich erfläre id) mich mit feinem Anträge bezüglich einer befferen gructificirung beg Vaufonbeg tiollfommen ein* tierftanben. ßfach biefen S)arfteßungen erlauben Sie mir, bafg ich bie Slnträge ber SRinorität beg 9iu§fd)uffe§ ju 3hrer Senntnig bringe unb 3hrer Verüßfi^tignng auf bag märmfte empfehle. 3ß) beantrage alfo: ®er hohe ßanbtag moße befc^lie^eTt: 1. ) Sag Sheater alg ßanbeganftalt mirb aufgelaffen. 2. ) Ser ßanbegaugfchufg mirb ermächtiget, mit ben ßogeneigenthümern ober etientueß mit einem befonbern ju biefem ¿jmeße ju bilbenben Vereine eine Vereinbarung an* jubahnen, burch melßie gegen Abtretung beg Vaugrunbeg nnb ber ¿heaterrnine fomie ber empfangenen Verfißjerungg-fumme unb unter tfjätiger Sßitmirfung aßer Sntereffenten* ireife ber SBieberaufbau beg Sheaterg in möglichft furjer 3eit unter entfpreß)enber 2Baf)ntng ber Rechte ber ßogen* befitjer im SBege ber Verftänbigung mit benfelben ermög* licket mirb. 3. ) Ser ßanbegaugfchufg mirb im geeigneten SBege bie ÜKitmirfung ber Sntereffenten in aßen Greifen anpregen haben unb mirb ¿ugleiß) ermächtiget, unter gufidjerung ber meitern Vermenbung ber ©iniünfte beg ßieboutengebüubeg unb ber beiben Käufer ßfr. 136 nnb 137 jur @rf)aitung beg neuen Sheaterg in ber ju treffenben Vereinbarung ebenfo bie entfprechenbe Sitrß)führung beg SBieberaufbaueg fidjerjufteßen, alg in berfelben aßen meiteren erforberlidjen unb gerechtfertigten ßtüßfidjten ber Organisation beg neuen it'unftinftituteg im ooßen Umfange jftedjnung p tragen. 4. ) Sie empfangene Slffecuranjfumme ift big pm $iu ftanbefommen biefer Vereinbarung alg Vaufonb beftmöglichft p fructificiren, unb foßte fic£) bie Unmöglichieit beg SBieber* aufbaueg beg Sheaterg an ber jetsigen Steße enbgiltig alg feftftehenb heraugfteßen, mirb ber ßanbegaugfchufg ermäße tiget, ben Vaugrunb pm 3tneße ber Stärfung beg Vau= fonbeg im ßicitationgmege nnb nicht unter 20.000 fl. p tierfaufen. 5. ) Ser ßanbegaugfchufg mirb über bag Srgebnig feiner Verljanblungen Veriß)t erftatten. Sieg finb bie Sinträge, melche ich, »če ich glaube, im Sntereffe ber Sache unb pm ßttteße einer rafdjen unb gebeihlichen ßöfung ber $rage im ßfamen ber ÜKinorität beg Uugfchuffeg unb meiner tierehrten §erren ©efinnuitagi genoffen bem i)oi)en §aufe p unterbreiten bie @^re bjaBe. (Živahna pohvala na desni. — ßebf)after Veifaß red^tg.) Poslanec Pakiž: Slavni zbor! Jako milujem gospoda predgovornika, ekscelenco barona Schwegelna, zastopnika velikega posestva, in nič menj nekoliko gospode ljubljanske, da je ekscelenca tako trkal na prša: «ißea culpa», da je gledišče pogorelo in da bi mi novo zidali. Na-glašal je, naj bi se ob deželnih troških to storilo — če sem prav razumel — (poslanec ekscelenca baron Schwegel kliče. — Slbgeorbneter Sgcellenj Varon Sdjmegel ruft: Niste prav razumeli!), milujem ga na vsak način, kajti gledišča ni. Kot zastopnik kmetskih občin se nimam v tem slučaji nič žalostili, in vsi moji častiti gospodje kolegi, poslanci kmetskih občin so na tistem stališči, kakor jaz. Pri nas na deželi imamo tudi gledišče, ali žalibože drugega pomena. Gledišče ima vsak okraj, ali kakošna so ta gledišča! Vsaka občina ga ima, vsaka vas. Gledišče v vsakem okraji je davčni urad, kamor kmet hodi, pa ne samo gledat, ampak tam mora tudi svoj davek plačati. Gledišče ima vsaka občina, vsaka vas doma to so revni in ubogi, in gledišče je hiša, kamor jih spravljajo. Plačati je treba zanj. Torej s kakšno vestjo bi mogel kmetski poslanec za gledišče, namreč za gledišče veselja in kratkočasnosti, plačevati iz deželne blagajnice? Vam na deželi gotovo tudi ni treba skrbeti za gledišne igralce (veselost — Ipeiterfeit), imamo jih, to so: revni, ubogi, bolniki, lačni otroci in raztrgani. Torej bodite prepričani gospoda, iz srca govorim, če rečem, da za podporo novega gledišča s takimi ogromnimi troški kmetski poslanec ne more glasovati. Proti temu pa nisem, da se glediški fond porabi za to, da se tudi gospoda veseli. 46* ^bgeorimeter ©reellem Baron Sehwegel: $ch Bitte um§ SBort! 9iad)bem niemanb gegenüber ben iBemerfungen be§ fperrn ŽBorrebner§ bas SBort er* griffen fiat, fo fei e§ mir ertaubt, auf feine SBorte ganj furj ©inigeš ju erwibern. ®er fperr 2lbgeorbnete ißalij £)at mich bemitteibet, baf§ id) bie 58erid)terftattung ber Minorität in ber Sweater» frage ju führen habe unb |at barauf fjingeloiejen, bafž er bebauere, Wenn id) if)n nicf)t mifstterftanben £>abe, ju feljen, bafs id) in biefer grage ben ©tanbpunft oertrete, ba§ Sanb hätte auš feinen Mitteln bag ¿fjeater wieber auf* jubaueu. ©d)on wäfjrenb feiner Diebe fetbft habe icf) eg Oer* fudjt, ben §errn SSorrebner aufmerffam jn machen, bafg er im Srrtfjume fid) befinbe, inbem ja mein Eintrag gerabe bag ©egentfjeit oon bem, wag er meint, anftrebt. ^d) Wünfdie ja nur, bafg bag Saab fiel) oollftänbig jeher Setfieitigung an bem SBieberaufbaue enttebige, unb eg Wunbert mid) fe^r, biegfattg einen äBiberfprud) gerabe bom £>errn Slbgeorbneten ißalij erfahren ju muffen, berat id) benfe, bafg bieg ber ©tanbpunft ift, welchen ber £>err SSorrebner bisher immer auf bag lebljaftefte befürwortet hat. 3dj erinnere mid) fel)r genau, wie entfliehen er im borigen Satire ben ßanbegfonb in ©d)uh nal)m, atg er gegen bie ©ubbention für bie beutfdjen S^eaterborftettungen fid) aulfprad). Sd) glaube if)U bamats, wenn id) nidjt fef)r irre, erinnert ju haben, er möge bie Sanbegmittet bei einem anberen Stntaffe fronen, wo eg fid) um bie @ub= bention für ben bramatifchen SSerein fianbetn würbe, wäfjrenb id) nadjwieg, bafg bag Sanb für bie beutfdjen SSorftetlungen außerhalb beg 3iaf)meng ber Verträge nichts ju teiften hätte. ©pater, atg für ben bramatifcfjen SSereitt in biefem |ofjen Ipaufe eine bebeutenbe Unterftüfsung be* antragt unb bewilliget Würbe, habe id) ben bereiten iperrn Slorrebner öergeblid) hier gefugt. @g wäre fdjön gewefen, Wenn bie $^at feinen SSorten gefolgt wäre. ®ag ift bag Sinjige, wag id) feinen Slugfüljrungen entgegenjufjatten tjabe. Poročevalec dr. Poklukar: Meni ne pripada druga dolžnost, kakor označiti različnost, stališča med predlogi finančnega odseka in predlogi gospoda barona Schwegelna in njegovih tovarišev. V prvi vrsti skliceval se je gospod baron Sehwegel na to, da se je svoj čas v tej zbornici stavil predlog, prepustiti posestnikom lož gledišče in ne brigati se več zanj. Stavil se je ta predlog, toda sprejel se ni. Toda razmere med danes in takrat so se tudi nekoliko spremenile. Takrat se je smelo trditi, da gledišče, kakor je, nima nikakoršne trgovinske vrednosti, ker tisto, kar ga imamo, je vezano, ako sploh hočemo, da se v gledišne namene porabi, moramo še doplačevati, trgovinske vrednosti torej poslopje nima. Danes smo na drugem stališči, danes ni več hiše, ampak mi imamo zavarovalnino 60.000 gld. in za stavišče ponujenih 20.000 gld., to je gotovega denarja 80.000 gld., in s tem se ravna drugače, kakor s poslopjem, ki res nima trgovinske vrednosti, in odtod izvira razlika mnenja tedaj in sedaj. Kar zadeva dalje ono, kar je navajal gospod baron Sehwegel, si je prizadeval dokazati, kako nevarno bi bilo, med posestniki lož in deželo nit. pogajanja pretrgati in je rekel, da bodo sledile temu pravde, stvar ni jasna, čas hode tekel, mi zgubimo časa, da se ne bode gledišče zidalo in zgubimo dohodke iz zaklada, katerega imamo, ako se to dalje časa vleče. Kar zadeva pravno stališče, bi bil v položaji, precej obširno odgovarjati, a čas tega ne pripušča. Omenim, da so posestniki lož ravno zaradi tega, ker tako kriče in tišče, da je dežela dolžna sezidati gledišče, da bodo oni mogli v lože hoditi, se prepričali, da oni sami čutijo, da nimajo pravice. (Klici na levi. — Üfufe linfS: Dobro, dobro!) Saj so že 1. 1834., ko so se stanovi obrnili do deželnega sodišča, naj jih vpiše kot lastnike, rekli posestniki lož: Mi smo lastniki gledišča ali vsaj solastniki, in kot, taki se moramo vknjižiti. Pa stvar se je razsodila drugače, odbil se je ugovor lastnikov lož, in dežela je vpisana za lastnika brez vsake omejitve. Edino, kar se nahaja pri vknjižbi, za katero je vknjižena zopet dežela za 15.000 gld. in za 4000 gld., je dostavek, da se ta terjatev brez dovoljenja višje oblasti ne sme smatrati za ugaslo potom konsolidacije. In sedaj pa nam je hotel dokazati gospod baron Sehwegel, kako nevarna je ta pot, katei-o nasvetuje večina finančnega odseka po svojih predlogih. Jaz pa rečem, gospoda, to je operacija, ki je postala potrebna. Gospod baron Sehwegel misli, poravnava je boljša kakor pravda in hitreje pridemo do konca. Jaz pa pravim: Glede teh pravic treba je razsoditi le eno pravdo in razsojeno bode vse, o čemur ni treba, da se na negotovo bodočnost raztegne. Ako on misli, da bomo potom pogodbe prej prišli do konca, se nisem prepričal, da bi bilo res tako. Morebiti so nameni gospoda barona Schwegelna resnični, on je prepričan, da se bode s posestniki lož dalo dogovoriti, da se bode ustanovilo zopet skupno gledišče i. t. d., po mojem prepričanji se to ne bode posrečilo. Jaz smatram te posestnike le za kapitaliste, ki so svoj denar v ložah naložili in od tega so dobivali svojo rento. Če so pripomagali podjetniku z doneski, so to dobili v najemščini vrneno od svojih najemnikov in so to le storili, da zase rento rešijo. Ta razmera, v kolikor še obstoji, se mora enkrat za vselej dokončno rešiti, in pot ne bode daljša, ali se godi po sodni poti ali po poti, katero nasvetuje baron Sehwegel. To je bistvo tega, kar mi je odgovoriti gospodu baronu Schwegelnu. Mislijo li posestniki lož, da za-morejo doseči kaj uspeha, bodo poskusili pravdo. Pa ne bodo se menda odločili za to, ker znajo, da stane to veliko denarja in bi končno imeli še škodo. Äbgeovtmeter Baron j&pfaltrent: ¡3cf) bitte ju einer factifdjen ^Berichtigung um» SBort! Ser §err Seridjterftatter hat in feiner lebten Slusführung bie ^Behauptung aufgefteßt, bafs ber fogenannte 2d)eater' fonb ein gonb fei, über Welchen bie augfdhliefjliche unb freie ®igpofition bem Sanbtage jufteht. 2)a§ ift factifch 289 XYI. seja dné 21. januarja 1888. — XVI. 5U}ung am 21. Jänner 1888. unrichtig. ®ettrt ber 2ü)eaterfonb mürbe bet ber Slctiüirung ber berjeit giftigen SSerfaffurtg bem öattbe tiott ber !. 1. 9ie= gieruttg mit ber Seftintmung übergeben, baf§ biefer fotoie bte anberen gonbe bemjentgen gwecle ermatten bleiben ntüffen, melden fie gemibmet finb, unb ber Sftjeaterfonb ift l>em Sweater gemibmet, unb biefem ift er ju erhalten. munbere micf) and), baf§ ber §err Vertreter ber fRegierung fo ganj ruf)ig ju|ört, mie nacf) bem Anträge be§ 23eric|terftatterg mit bem ^íjeaterfonbe bteponirt wirb. @r möge nun bie§ galten, mie er eg mili, ic£) fann ifjnt nid^t öorfc£)reibert, aber beffen weif? id) midj ju erinnern, bafg früfjer einmal ein anberer iftegierunggüertreter mit fef)t fdjarfen SBorten aufgetreten ift, um biegfaHg ben ©tanb» jranlt ber Regierung ju magren. Poročevalec dr. Poklukar: Temu nasproti imam le formalno opazko, da tako kritikovanje vedenja ene ali druge osebe tukaj nikakor in nikdar še ni bilo dejanski popravek. Samo to konstantem. (Klici na levi. — IRufe littfó: Dobro, dobro!) Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Glasovali bomo najpred o predlogih gospoda poslanca ekscelence barona Schwegelna, kateri se glasé: (Bere predloge. — Siegt bie Slntriige.) (Vsi predlogi se odklonijo. — Sille Slntröge merben abgelebt.) Glasovati je sedaj o predlogih finančnega odseka. Glasé se: (Bere predloge finančnega odseka. — Siegt bie Slntrage beg ginansaugfdjitffeš.) (Predlogi finančnega odseka obveljajo. — ®ie S(n= träge beg ginanjaušfdjuffeg merben angenommen.) 20. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji več kupcev v Ljubljani glede deželne naklade na žganje. 20. SJtimblidjet Söeridjt beg ginansau^fdjuffeö über Die Petition mehrerer ApanDelžleute in Snibadj in ^Betreff Der Srantluein* Öanbeöauftage. Poročevalec Šuklje Slavni zbor! Finančni odsek mi je dal nalogo, poročati o peticiji ljubljanskih trgovcev s špiritom. Peticija je podpisana od 28 takih trgovcev, kateri trgujejo s špiritom, tako, da je zastopana ogromna večina vseh obrtnikov dotične vrste. Peticija se da po svoji vsebini razdeliti na dva dela. V prvem odstavku opozarjajo prosilci na to, da je sedanji efekt naklade na žgane opojne tekočine veliko prenizek. Sklicujejo se na razglas deželnega odbora 2. januarija 1888, kateri je ves kvantum na Kranjskem porabljenih žganih opojnih tekočin razpisal za dražbeno ceno 111.900 gld., in prosilci trde, da to v nobeni pravi razmeri ni s kolikovino na Kranjskem porabljenega špirita in žganja. Umujejo takd: navaden špirit ima 90 stotin alkoholove vsebine, po stari tarifni lestvici je bilo plačati 6 gld. od hektolitra, sedaj pa 16 gld. 20 kr. Dalje trde prosilci, da se špirita sploh uvaža v deželo, da se ga porabi za napravo žganja, nič menj, nego 20.000 M aproksi-mativno. Po tem takem argumentujejo, da bi vspeh te naklade mesto okoli 110.000 gld. znašati moral 324.000 gld. Slavni zbor mi bode dovolil, da bom najpred povedal mnenje finančnega odseka o tem prvem delu peticije. Finančni odsek je bil tudi tega mnenja, in ne govorim tu samo v svojem imenu, temveč mislim, da smem govoriti imenom vseh gospodov sočlanov tega odseka, da gre dejanski vspeh mnogo višje staviti. Prej je bilo razmerje drugače, sedaj pa si moramo biti jasni, da ta davčna mera, odkar je od vsake stopinje alkoholovine plačati po 18 kr., izdatno zvišana. Po stari davčni meri smo 1. 1886. prejeli 110.000 gld., 1. 1887., ker se je zakup oddal v jako neugodnih razmerah, vender še 91.319 gld. Tu se nam pač mora usiliti ta pomiselk, da treba sedaj, ko smo to davčno mero toliko izdatno zvišali, da od hektolitra zahtevamo 16 gld. 20 kr., treba poskočiti z dejanskim vspehom te naklade. Obžalujem, da finančni odsek ni imel na razpolaganje potrebnega statističnega materijala, da deželni odbor še sedaj ni v stanu izročiti nam tisto neobhodno podlago, namreč statistične podatke, in vsled tega mi ne moremo izražati svojega mnenja o računu ljubljanskih trgovcev, ki je vsakako jako problematičen, ako smem tako reči: jako kosmat. To pa je gotovo, da treba dohodke, ki izvirajo deželni blagajnici iz te posebne naklade, mnogo višje ceniti, nego se je dosihmal bilo storilo ter nego je tudi dotična dražbena cena bila postavljena od deželnega odbora. Ali s tem vprašanjem, ki zadeva visokost dražbene cene v prvi vrsti, je v ozki zvezi drugo vprašanje, ki mora priti na razgovor pri tej priliki. To je vprašanje, na kak način je pobirati to naklado? Mislim, da brž ko ne nobenega ni več med nami, kateri bi ugodne posledice se nadejal po odkupu dotičnih konsumentov. Nada, da se bode isti ali saj približno isti vspeh dal doseči s tem, da se posamezni konsumenti potom odkupa rešijo te naklade, se ni poresničila. Ponudbe so bile preveč neizdatne in poleg tega je odkupnina sedaj po novi tarifni skali mnogo težja, nego je bila prej. Torej je voliti le med dvema načinoma, odločiti se ali za pobiranje te naklade v lastni režiji ali pa oddati to naklado v zakup, bodi si da en zakupnik ali konsorcij zakupnikov prevzame celo deželo, ali da prevzame posamezne okraje. Po mojem mnenji, s kojim se je strinjala večina finančnega odseka, bi najbolje kazalo, prevzeti to naklado v lastno režijo (klici na levi — 9tufe ihtiš: Dobro, dobro!), in sicer iz več razlogov. Z jedne strani je spodbudljiv vzgled sosedne koroške dežele, ki že dve leti pobira to naklado, pri režiji nima mnogo troskov, pa lep finančni vspeh vzlic nižji davčni meri. Težava, ki se vriva pri lastni režiji, da namreč versiranega osobja ni, je minula, zlasti je doba zakupna bila neka dobra šola za sposobno davčno osobje. Druga težava, na katero je zmirej misliti in s katero se je tudi bavil finančni odsek, težava zarad tako zvanih remanencij, je odstranjena po pogodbi, katero je sklenil deželni odbor s podjetnikom zakupa in ki nas zavaruje, kar se tiče teh remanencij. O splošnih argumentih, ki se morajo iz narodnogospodarskega in finančno tehniškega stališča nasproti zakupu naglašati, ne bom govoril, opozarjal pa bi na javno mnenje, ki ima tudi tukaj odločilno važnost. Ne bom se dotikal osebne časti tega konsorcija. Možje, ki imajo sedaj v zakupu to naklado, so vsega spoštovanja vredni, stvar pa je vender le ta, da je dežela kranjska sedaj v mučnem položaji, da ima neka peščica kapitalistov tako rekoč monopol pri ponudbi na ta zakup. Lahko se dogovore med seboj in potem deželi pogoje diktirajo. Tega trpeti ne smemo, zaradi tega je javno mnenje opravičeno, ako trdi: čemu plačujemo 1,0 visoko naklado, ako dobiček ne gre v prid dežele, temveč ima od njega neprimerno korist privatna družba. Vsled tega je bil finančni odsek mnenja, da gre prevzeti to naklado v lastno režijo. Le takrat bi se drugače ukrenilo, ako bi pogoji nove zakupne pogodbe taki bili, da bi se dežela s tem dobičkom lahko zadovoljila. To pa je mogoče le v tem slučaji, ako se dražba o pravem času razpiše, ne tako, kakor to leto — in priznavam, vsled nekega prisilnega položaja, —■ temveč vsaj dva meseca preje, nego se prične nova zakupna doba. Če bi se pa kazalo, da se te diktature dotičnega konsorcija ne moremo drugače rešiti, potem bi bil za to, da tudi precej prevzamemo pobiranje te naklade v lastno režijo, kajti če bi se prav pokazalo, da imamo v prvih mesecih nekoliko zgube ali celo izdatno zgubo, vender bi znali, pri čem smo, ledena skorja bi se razbila, in ta izguba bi bila pokrita po zvišanih dohodkih poznejših časov. V drugem delu svoje peticije pritožujejo se ljubljanski trgovci nad nekaterimi nedostatki sedanje prakse: da je naznanilna doba dvanajstih ur predolga, dalje da se zakupni podjetnik ne ozira na tako zvani «kalo» in torej ne obdači samo žgane tekočine, temveč tudi prazni prostor v posodi; tudi jim ni po volji in se pritožujejo, da decimalni drobci pri stopnjevanji ne štejejo kot taki, temveč kot jednote ter mislijo, da bi jih bilo ali popolnoma prezirati, ali tatco, da to, kar je više kot O'5, šteje za jednoto, kar je pa menj, se odbije. Finančni odsek priznava, da je nekoliko teh točk povsem utemeljenih in da ima zlasti druga točka, kjer se govori o kalu, in tretja točka o decimalnih drobcih, mnogo zase, vender pa je sodil finančni odsek, da za rešitev tega vprašanja ni deželni zbor poklican organ, da za rešitev teh pritožeb ni on pristojen, temveč le deželni odbor, oziroma deželna vlada. Glede zadnje točke priznava finančni odsek, da j so prosilci v pravici. V tej velijo, da je velika nedo- j statnost ta, da obrtniki in konsumenti sploh nobenega organa nimajo, kateri bi sprejemal njihove pritožbe j proti davčnemu konsorciju, oziroma proti davčnim organom. Finančni odsek se sklicuje na resolucijo, j skleneno dne 22. januarja 1887. 1. V tej se je naložilo j deželnemu odboru, da mora, varujoč pravico udele- ! žencev, pridržati si pravico, nadzorovati pobiranje po svojih lastnih organih in po načinu, kateri se mu vidi primeren, in posredovati pri pobiranji povsod in kadar koli se mu vidi potrebno. Da bi se bila izpolnila ta resolucija, potem takih pritožb bržkone ne bi imeli. Deželni odbor se te pravice dosedaj ni poslužil, in finančni odsek misli, da, ako se dotična naklada še dalje časa da v zakup, bi vender kazalo, po kakem kontrolnem organu varovati interese davkoplačevalcev in nadzorovati postopanje dotičnih davčnih organov. Z ozirom na to nasvetuje finančni odsek: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželnemu odboru se naroča: a) da prevzame pobiranje samostojne deželne naklade na porabljene žgane opojne tekočine v lastno režijo ter da tedaj mesto nje uvede zakup, če je denarni vspeh zakupa za deželni zaklad povsem primeren zvišani davčni meri te naklade; b) da preskrbi vso potrebno pripravo, da se čim hitreje uvede lastna režija; c) da za slučaj, če se pobiranje deželne naklade da v zakup i na dalje, varuje legitimne koristi davkoplačevalcev, ozirajoč se na njih pritožbe ter eventuelno po posebnih nadzorovalnih organih, katere bi bilo namestiti začasno proti primerni nagradi, posreduje pri pobiranji deželne naklade na žgane opojne tekočine. (Obvelja. — Eingenommen.) ^bgeorimeter ©arcUen? iSaron Sdjjtiegcl: 8c£) bitte unte EBort! Sdj mürbe mir erlauben, je|t ben ©cf)iuf§ ber @i|ung ju beantragen. 3d) motioire meinen Eintrag bamit, baf§ ii| e§ nic£)t für angejeigt fjalte, baf§ bie michtigften (Segenftänbe in einem Momente ber 33e= ratfjung unterjogen merben, mo ber größte £i)eii ber Elb* georbneten burd) eine faft ununterbrochene jmölfftünbige Elrbeit bereite total erfdjöpft fein muf§. 3d) fann mir auch nid)t oorftelien, baf§ nach folcbier Elnftrengung bie Kräfte ber sperren Stenographen noch aušreidjen fönnen. Sch [teile aljo ben Eintrag, bie @i|ung für heute ju fchliefjen unb bieüeicht lieber bie 3ftontagfi|ung um eine ©tunbe früher ju beginnen. (Se odkloni. — EBirb abeieljnt.) 21. Priloga 92. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega zaklada za leto 1888 (k prilogi 52.). 21. šBeitage 92. $crid)t beš gman§augfd|uffc^ itficr ben fBorattfti)litg be3 Satibežfmtbcš pro 1888 (§ur SBetiage 52). Poročevalec dr. Mosche: Slavni zbor! Predno preidem k poročilu o proračunu deželnega zaklada, si izprosim dovoljenja, da smem poročati o dveh peticijah, kateri ste bili že v zaupni seji predmet poročanja in glasovanja. (Ni ugovora. — @8 toirb fein Gčinfprucfj erljoöett.) I Prva peticija je peticija Ivana Kozjeka, deželnega ingrosista, ki prosi, da bi se mu v službeno dobo vštela doba od 25. avgusta 1878 do 1. aprila 1884, katero dobo je zgubil vsled disciplinarne preiskave in nbsodbe. Predlagam v imenu finančnega odseka, da se ta prošnja ne usliši. (Obvelja. — Angenommen.) Druga prošnja je prošnja Josipa viteza Paglia-ruzzi-ja, deželnega oficiala, ki o priliki prošnje za umirovljpnje prosi, naj bi se mu vštele v pokojnino tudi petletnice. Ker ta prošnja ni utemeljena in ker nasprotuje ravno deželnozborski sklep 30. septembra 1871. L, nasvetuje finančni odsek, da se tudi ta prošnja ne usliši, nadalje pa nasvetujem v imenu finančnega odseka, da se mu za to, ker je 45 let služboval, izreče priznanje deželnega zbora. (Obvelja. — Ingenommen.) Preidem sedaj k proračunu deželnega zaklada za 1. 1888. Finančni odsek je v svoji prvi seji sklenil glede peticij za podpore, da ne bode o vsakej posebno poročal slavnemu zboru, ampak da se bodo vse te peticije pri razpravi o deželnem zakladu, oziroma njegovem proračunu rešile. Usojal si bom v specialni debati prečitati vse te peticije in dotične nasvete finančnega odseka s prošnjo, da se ti nasveti sprejmö. Če bode želel slavni zbor pri posameznih pojasnila, se bode dotični gospod poročevalec oglasil in pojasnila dal. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Otvarjam generalno debato. (Nihče se ne oglasi. — fiiiemanb melbet fidj.) Ker se nihče ne oglasi, preidemo v specialno debato. Poročevalec dr. Mosche: Glede peticij nasvetuje finančni odsek sledeče: 1. ) Žitko Frančiška, vdova deželnega vratarja, prosi povišanja vdovske penzije — se odbije. (Obvelja. — Angenommen.) 2. ) Bolnišnici usmiljenih bratov v Št. Vidu se dovoli subvencija 50 gld. (Obvelja. — Angenommen.) 3. ) Slikarju Veselu Ferdinandu se dovoli podpora 100 gld. (Obvelja. — Angenommen.) 4. ) Slikarju Antonu Ažbetu se dovoli podpora 100 gld. (Obvelja. — Angenommen.) 5. ) Društvu v podporo bolnih dijakov na Dunaji se dovoli podpora 50 gld. (Obvelja. — Angenommen.) 6. ) Podpornemu društvu dijakov na visoki kmetijski šoli na Dunaji se dovoli podpora 30 gld. (Obvelja. — Angenommen.) 7. ) Zavetišču na dunajski univerzi se dovoli podpora 50 gld. (Obvelja. — Angenommen.) 8. ) Ubogim učencem na kranjski gimnaziji se dovoli podpora 100 gld. (Obvelja. — Angenommen.) 9. ) Dijaški in ljudski kuhinji v Ljubljani se dovoli podpora 100 gld. (Obvelja. — Angenommen.) 10. ) Dijaškemu podpornemu društvu v Novem Mestu se dovoli podpora 250 gld. (Obvelja. — Angenommen.) 11. ) Slikarju Alojziju Ganglu se dovoli podpora 240 gld. (Obvelja. — Angenommen.) 12. ) Peticija Franca Schumija za podporo k izdaji «Archiva» in «Heimatskunde» se odbije. (Obvelja. — Angenommen.) 13. ) Dijaškemu podpornemu društvu na universi v Gradci dovoli se podpora 200 gld. (Obvelja. — Angenommen.) 14. ) Peticija krajnega šolskega sveta v Voklem zavolj podpore za šolski vrt odstopi se deželnemu odboru. (Obvelja. — Angenommen.) 15. ) Tehniškemu društvu za Kranjsko se pristopi z letnim doneskom 10 gld. (Obvelja. — Angenommen.) 16. ) Podpornemu društvu dijakov na rudarski šoli v Lubnem se dovoli podpora 20 gld. (Obvelja. — Angenommen.) 17. ) Prošnja Marijine bratovščine v Ljubljani se odkloni. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Za besedo se je oglasil gospod poslanec Klun. Poslanec Klun: Marijina bratovščina je napravila za hiralce v Ljubljani, zlasti za ubožne posle, ki iz dežele prihajajo sem, posebno hišo, da bi imele na stare dni brezplačno stanovanje. Dobre in koristne so take naprave, in čitali smo, da je deželni zbor koroški v spomin 401etnice cesarjeve dovolil 20.000 gld. za napravo takih hiralnic na deželi, torej mi ni treba dokazovati koristi in potrebe takih hiš, o kateri so gospodje sami dovolj prepričani. Nasvetoval sem bil v finančnem odseku za Marijino bratovščino podporo 200 gld., da bi mogla popolnoma poplačati hišo, ki velja 5000 gld. Finančni odsek je moj predlog odklonil, zato se drznem ga tukaj ponavljati in predlagati, naj visoka zbornica Marijinemu društvu dovoli donesek 200 gld. (Se podpira. — SBirb unterftit§t.) Poročevalec dr. Mosehe: Vzdržujem predlog finančnega odseka. Osebno pa nimam nič zoper nasvet gospoda poslanca Kluna. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Gospod poslanec Klun je stavil predlog, da bi se prošnji Marijine bratovščine ustreglo in dovolila podpora 200 gld. Prosim gospode, ki so za ta predlog, naj blagovole ustati. (Obvelja. — Stngenommen.) Poročevalec dr. Mosehe: 18. ) Kiparju Alojziju Progarju se dovoli podpora 100 gld. (Obvelja. — Stngenommen.) 19. ) Strokovni šoli za lesno obrtnost v Kočevji se dovoli podpora 200 gld. (Obvelja. — Stngenommen.) 20. ) Podpornemu društvu modroslovcev na dunajski universi se dovoli podpora 20 gld. (Obvelja. — Stngenommen.) 21. ) Pedagogiškemu društvu na Krškem se dovoli podpora 50 gld. Poslanec Stegnar: Slavni zbor! Posamičnim osebam ste ravnokar v svrho njihovih študij dovolili po 100, 200, 240 gld., pedagogičnemu društvu na Krškem pa nasvetuje finančni odsek 50 gld. Ta svota je jako skromna. Daši je z ozirom na velike deželne troske štedljivost hvalevredna, prosil bi vender, da se poviša. Društvo ima namen, poučne spise v domačem jeziku priobčevati in to nalogo zvršuje izvrstno; to dokazujejo v preteklem letu na svitlo dane knjige, tako n. pr. «Vzgojeslovje», ki je v lepem, krasnem jeziku pisano. Druga knjiga «Pouk o črtežih» poučuje, kako se delajo stavbni načrti. Ta knjiga je glede na t.olikostransko uvaževani obrtni pouk danes velevažna. Kar se tiče daljnega delovanja tega društva, zavisno je to od podpore učiteljev, ki pa tega ne morejo zdatno storiti. Prosim torej, da bi gospodje to uvaževali in bi blagovolili 50 gld. primakniti. Ob enem si usojam omeniti, da je v lanskem zasedanji slavna zbornica dovolila abiturijentu Hubad-u 100 gld. v to svrho, da bi se na Dunaji izobraževal v konservatoriji. Po privatnih dopisih sem zvedel, da je on od nameravanih študij odstopil in se lotil juridičnih. Torej je tistih 100 gld. ostalo deželnemu zakladu ohranjenih in vsled tega bi prosil, naj se temu društvu vsaj 50 gld. primakne, s katerimi mu bode pomagano «pr o praeterito» in «pro futuro*. Društvo mora še mnogo tiskovnih troškov poplačati in hoče tudi v prihodnje delovati na šolsko-literarnem polji, katero kaže še toliko ledin, da je nam učiteljem sveta dolžnost, skrbeti za razvoj. Torej prosim, naj se mojemu predlogu pritrdi, za kar bode učiteljstvo zelo hvaležno. (Se podpira. — SBirb unterftiitfi.) Poročevalec dr. Mosehe: Iz proračuna pedagogičnega društva, katerega je priložilo svoji prošnji, razvidim, da ima društvo letnih dohodkov 148 gld. 34 kr., troškov pa 340 gld. 59 kr. Torej se kaže nedostatek 148 gld. 34 kr. Mislim, da bi za društvo tako majhnega obsega zadostovala podpora 50 gld. Če slavni zbor misli ukreniti kaj drugega, se ne bom protivil, sicer pa vzdržujem predlog finančnega odseka. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Prosim gospode, ki so za predlog gospoda poslanca Stegnarja, naj blagovole ustati. (Se odkloni. — SBirb abgeleljnt.) Predlog ni obveljal. Torej pride na glasovanje predlog finančnega odseka. (Obvelja. — Stngenommen.) Poročevalec dr. Mosehe: 22. ) Patriotienemu deželnemu podpornemu društvu za Kranjsko se dovoli podpora 100 gld. (Obvelja. — Stngenommen.) 23. ) V podporo ubogim učencem na kočevski gimnaziji se dovoli 100 gld. (Obvelja. — Stngenommen.) 24. ) Za napravo novega pokopališča se dovoli občini Devica Marija v Polji podpora v znesku 100 gld. (Obvelja. — Stngenommen.) 25. ) Za podporo ubogim učencem in dijakom se dovoli Luki Jeranu znesek 150 gld. (Obvelja. — Stngenommen.) 26. ) O prošnji Jarneja Pečnika predlaga finančni odsek: ®em S3artf)etma jjSečnif mirb fiir Dtadjgrabungen »on Stntiquitaten fiir ba§ 3afjr 1888 eine Unterftufmng »on 200 ft. au§ bem Sanbe§fonbe Bemittiget, beren 3tu§jai)tung bem Sanbe§au§fd)uffe im 53erf)aitniffe ju ben an ba§ 2am bešmufeum aBjutiefernben gemacfjten gunben iiBertaffen BleiBt. (Obvelja. — Stngenommen.) 27. ) Prošnja Marije Hlavke se odkloni. (Obvelja. — Stngenommen.) 28. ) Prošnja Frančiške Suhadolec se odkloni. (Obvelja. — Stngenommen.) 29. ) C. kr. kmetijski družbi nasvetuje finančni odsek dovoliti podporo 2000 gld. za povzdigo kmetijstva. fMjgeorbneter ©accUett? gSaron Sdjitiegel: Set) Bitte! 3d) modjte nur conftatiren, baf§ man im ginanjaužfcfjuffe ber SMnung mar, e§ feien oljne jebe Jftictficfjt auf biefe iJSetition «ju gmeefen ber gorberung ber Sanbmirtfdjaft 2000 ft.» in ben SSoranfdjtag einjnftellen. gUjgeor&neter pefdjmaun: 8p bitte aup urnS Sßort! Vepgtip ber Petition ber frainifpen SanbmirtfpaftSgefeEfpaft fönnten bie burp ben ßopgeeßrten ^errn fßräfibenten berfetben in ber ©ißung »om 22. ©ejentber beS ßoßen §aufeS gemachten Vemer* fungen p mancherlei meiteren StuSfüßrungen 2IntafS geben, allein mit IRücffipt auf bie übergroße Ülnftrengung ber Herren ©tenograßßen untertaffe icf) eS, barauf priicf* pfommen. _ Sil conftatire nur mit Vergnügen, baf§ ber gmanj* an§fd^uf§ aup ben üon mir in benfetben geäußerten In* fichten beigeßftiptet hat, inbem üon ihm beantragt mirb, bafs ein eigener betrag üon 2000 fl. in bie fRiPrif IV eingefteEt toerbe. SRatürtip bleiben bie näheren Veftimmun* gen über bie Grtßeitung ber betreffenben ©ubüentionen bem SanbeSauSfpuffe anßeimgefteEt, mobei jebocf» nicht aus* gefptoffen ift, bafs aup ber SanbmirtfpaftSgefeEfpaft, tnenn fie mit einem Sinfinnen an ben SanbeSauSfpufS l^erantritt, eine Unterftüßung gemährt mirb. Veüor jebop pm Söefd^Iuffe über bie GinfteEung einer neuen StuSgabSrubrif gefpritten mirb, melche mir üon feßr großer SEBiptigfeit erfpeint, inbem fie üorauSfipttip in fpäteren Saßren nop eine Grßößung erfahren mirb, möchte ich glauben, bafs bie SBiptigfeit beS GegenftanbeS eS hoch erßeifpt, baS Stugeumerf ber geehrten Verfammtung auf SanbeStßeite p tenien, metpe nap meiner Slnfipt ins* befonbere einer Unterftüßnng für lanbmirtfdßaftlic^e .gmecte äußerft bebürftig finb. ®a ertaube ich mir berat ßerüor* pßeben, bafS p ben ärmften S3ejir!en beS SanbeS in tanb* toirtfpafttiper Vejießung ber beutfche @eric^t§begiri Gottfpee gehört. Sberfeibe ift bisher mit Siitfinnen um ©ubüentionen an ben ijo^en Sanbtag faft gar nie ßerangetreten, obmoßt bie 9?otß unb baS Gtenb — jebermann, ber Gelegenheit gehabt hat, biefen ©ericijtgbegiri nicht allein auf ber Ve* girfsftraße, fonbern in ben (Seitentälern unb entlegeneren örtfpaften p bereifen, mirb mir baS pgeben, — in ben einzelnen Dörfern in einer fpaubererregenben SEBeife p* nimmt. Gs ift ja befannt, mie ungünftig in biefem Sepie bie ftimatifchen Verßättniffe für bie Sanbmirtfpaft befpaffen finb. Söie eg feine tarftformation mit fiel) bringt, leibet berfetbe an SEBaffermanget, eS gibt ba nur etenbe fßfüßen, metpe faum als Vießtränfen benüßt merben fönnen. §iep iommt noch ein anberer Umftanb, morauS für ben ganzen betreffenben UteiS bie Gefaßr ermäpSt, bafs bie Strmut ber Veüötferung unb baS Gtenb auf ben hopften Grab gefteigert merbe, inbem nämtip ber |>aufirßanbel ber Gottfcßeer in neuerer geit oiet ftrengeren Verfügungen untermorfen unb immer rneßr unb meßr eingefpränit mirb. 8p bin ¿mar aup fein befonberer greunb beS £aufirßanbets, allein in biefem Vejirfe ift er üon ber armen Veüötferung immer at§ ein Ecotßbeßetf angefeßen morben. 8p glaube aber, menn bie mirtfpaftlipen Sntereffen biefeS VejirfeS, befonberS ins Stuge gefafst, entfßrepenb gepflegt mürben, fo ließe fip fetbft jenen armen, üon ben Gatamitäten eines ungünftigen Klimas ßart getroffenen Sanbftripen bop ein ßößereS Gr* trägniS abringen, als bereit ber gaE ift, mobei ip be= merfe, bafS inSbefonbere bepgtip ber §ebung ber Vieß* ppt ber Vejirf eine befonbere pflege üerbient, fo bafS bie je|t ben §aufirßanbet treibenbe männtipe Veüötferung eben burp bie Hebung ber Vießppt meßr an bie SpoEe ge* bunben märe. Sp erlaube mir bieSfaES nipt einen pecieEen Eintrag p fteEen, möpte aber gerabe ber SanbmirtfpaftS* gefeEfpaft biefen beutfpen GeriptSbepf trainS befonberS anenpfeßten, pgteip aber aup ba§ Efämtipe ber ßoßen Regierung ans |»erj legen. GS ift gemifS auffaEenb, bafS ber beutfpe GeriptS-bepf Gottfpee in Sepg auf feine tanbmirtfpaftiipeu Sntereffen fo beßanbett mirb, atS ob er nipt in Ä'rain ejiftirte. SBir ßaben in S'rain einen SBanberteßrer, metper bie Aufgabe ßat, im ganjen Sanbe ßerumpreifen, betreffs ber mirtfpafttipen Verßäitniffe ber einzelnen Sanbftripe fip p informiren unb barüber ber ßoßen 9iegierung feine Einträge p erftatten. ®ie SteEe biefeS äöanberteßrerS befteßt feit bem Saßre 1882, eS ßat berfetbe bie Verpltp» tung, in jebem Saßre menigftenS an 34. Orten feine Vor= träge p hatten, bie betreffenben Seripte fommen üon ber ßoßen ^Regierung an bie SanbmirtfpaftSgefeEfpaft unb mer= ben üon Bort an ben SanbeSauSfpufS geleitet, unb eS ßat mip immer intereffirt, biefetben burpptefen. StEein ip fann barnap nur bie Spatfape conftatiren, bafS ber be= treffenbe SSanberteßrer auf ben Gottfpeer Soben nop nie feinen guß gefeßt ßat. Sp menigftenS ßabe bisher nop nie einen Seript über einen Vortrag in Gottfpee getefen. 35aS mufS bop ßöpft eigentßümtip berüßren, menn man fießt, bafs gerabe ber ärmfte Vepf beS SanbeS, metper einer forgfättigen fßftege ber Sanbmirtfpaft am bringenbften bebarf, üon ben Organen ber fftegientng gänjtip üernap» täffiget mirb. Sp möpte baßer aup bieSfaES ber ßoßen Regierung anenpfeßten, bafs fie ißren SBanberteßrer beauf= trage, bem beutfpen GeriptSbejirie Gottfpee feine pecieEe lufnterffamfeit ppmenben unb Einträge p fteEen, mie namenttip bepgtip ber §ebung ber Sanbmirtfpaft bafetbft entprepenbe Verfügungen eingeteitet merben formten. § anbcopräjtbent gvetyevv t). 10 in hier: ®er §err Vorrebner ßat ber ^Regierung ben Vormurf gemapt, als ob fie fip um bie tanbmirtfpaftiipeu Suter* effen üon Gottfpee gar nipt fümmern mürbe. SP gtaube, bafs^ biefer Vormurf ein ganj ungereptfertigter ift. 2>ie ^Regierung bringt bem beutfpen GeriptSbepfe Gottfpee baSfetbe SBoßtmoEen entgegen, mie jebem anberen Vejirfe, unb fie ßat baS fpon oft bemiefen, inbem fie ©ubüentionen jebergeit oßne fRücffipt, ob eS fip um einen beutfpen ober einen fioüenifpen Vejirf ßanbette, batb biefem, batb jenem ptßeit merben ließ. 9iacß ben StuSfüßrungen beS |>errn VorrebnerS ßat eS ben Stnfpein, atS ob fip bie ^Regierung um ben Vepf Gottfpee, meit er nipt ftoüenifp ift, gar nipt gefümmert ßätte. Sp mufS bem entgegenßatten, bafs baS iReifeßrogramm beS lanbmirtfpaftlipen SöanberteßrerS üon ißm fetbft feftgefteEt unb baoon fomoßt ber Sanbmirt* fpaftgefeEfpaft atS aup bem SanbeSauSfpuffe SRittßeitung gemapt mirb, mie bieS ber Jperr Vorrebner fetbft ermäßnt ßat. Sie ^Regierung ift fetbftüerftänbtip nipt in ber Sage p beurtßeiten, mo ber Unterript notßmenbig fei. Sßenn aber ber §err Vorrebner meint, bafs Gottfpee aup eines UnterripteS bebarf, fo ßat er Gelegenheit genug gehabt, ba er ja fetbft erftärt ßat, feit einer fReiße üon Saßren bie ißrogramme beS SBanberteßrerS getefen ju ßaben, feine bieSfäEigen SBünfpe pm 2luSbrucf p bringen unb im SanbeSauSfpuffe feine Slnträge p fteEen. 2)ie Gelegen* fieit ctfier fiíofj im Scmbtage ju f>ettit|eti, um bet ^Regierung SSorttürfe ju rttadjen, ate ofi fie ftd) um ben beutjajeu Mejiti ©ottfcfjee gar iticfjt gefümmert t)ätte, ift nidjt ftatb fiaft. ®ie Üfegíeruitg ift gerne bereit, ben billigen 2ßünfct)en ber oerfcf)iebenen ŠBegirfe uub ber Vertreter berfetben ju entfpredEjen uub mitb getnif§ aud) immer, menú ber §err Stbgeorbnete SDefcfjittanii ober fonft ein üRitgíieb bež Sauber au§fcfiuffe§ bort feine SInträge fteßt ober Söüttfdje jum Službrude bringt, barauf fRüdfi(f)t nehmen; bie Regierung allein aber ift, tnie gefagt, nidjt in ber Sage, ju beurti)eilen, in meicfien feiten be§ Sanbež bie íanbmirtfá)aftíicí)en »or* träge noti)tt>enbig ober erttmnfdjt finb. ®ie Sanbwirtfájaft* aefellfcßaft uttb bet Sanbe3au§fcf)uf3 fittb jintäd)ft berufen, bie tanbmirtfdjaftticijen Sntereffen be§Sanbe§ tmfjrjune£)mett. mögen Einträge gefteüt merben, unb bie ^Regierung mirb gerne bereit fein, benfeíben tf)ititííd)ft ju eittfpredjett. Poslanec Kavčič: Nasproti častitemu gospodu poslancu Deschmannu moram v tej stvari ugovarjati. V tej zadevi ni morda na pravi poti, in sicer iz teh razlogov ne. Pri nas imamo mnogo ubožnejše okraje, to je n. pr. bistriški okraj, pa pri nas so kmetovalci doma pri plugu, marljivo delajo, se trudijo, vspehe pa imajo tako skromne, da so mnogokrat vsled slabih letin ali ujm v zadregi za živež. Kar se tiče Kočevja je gospod Deschmann ravno pred govoril, da so za šolo toliko darovali, odkod so toliko denarja dobili? Od krošnjarstva! Mesto da bi zemljo obdelovali, hodijo po svetu, in Vi hočete, da bi možje od krošnjarstva, ženske pa od polja dobivale velik dobiček! Ne vem, ali je popotni učitelj bil v Kočevji ali ne, sicer pa tudi, ko ne bi bil, to ne bi bilo čudno, možkih ni doma; ali naj ženskam predava? (Veselost. — £eiterfeit). Trditev gospoda Desch-manna, da se Kočevje zanemarja, torej ni utemeljena. Spomnjam se tukaj laškega pregovora: «La volpe cambia il pello, ma il vizio mai.» Gospod Deschmann bode o vsaki priliki kazal na «uboge nemške Kočevarje» in sekal po Slovencih. Trdim, da to ni umestno. Ce hočejo Kočevci, da bodo imeli boljši prospeh od kmetijstva in živinoreje, naj se držč svoje zemlje in lepih svojih gozdov, kateri so lepši kakor naši notranjski, in kjer so gozdovi, tam je tudi bogatstvo. Abgeordneter fJefdjmann: Sefi bitte um§ SDSort! 3d) conftatire nur, bajé id) unter ben bisherigen 93erid)ten bež ŽBanberiefjrerS noá) feinen über eine SBanberung int ©ottfdjeer Sejirfe getefen habe. SDas conftatirt, glaube id), jur @enüge, bafs für biefeé Organ ber ^Regierung ber Söejirf ©ottfdjee ttiajt ju eriftiren fefieint. 3Ba§ aber ben öottt £>errn Sorrebner fiefüroefiettett ¿aufiríjanbet betrifft, fo bin id), inte tčE) ja fefion erftärt fjabe, and) fein gremtb banon, berni. ber Saufirtjanbei ift ttirffid) mit mannen Unjnfömmitc^fetten nerbunben unb öerfdjuibet jum Steife ben fdjfecgten ©tanb be§ ülderbaues in ©ottfdjee. ülHeitt e§ gibt nod) immer eine männliche SSeüöiferung im S3ejirfe, mit meiner man burdi Sbeenaustaufd) in Sßerbinbung treten formte, Inas aber fite jefit oerfaumt mürbe. Eben megen bes §auftr= fianbete aber, nnb um biefem ju fteuern, folite umfotttefir ba§ Slugenmerf ber Senotferung auf bie Sanbmirtfdjaft geienft merben. Sttfo id) meinte nidjt etma, ber SBanber» fefirer fotte ben SBeibern Slortrage fjaften, fonbern ftd) im Sanbe umfef)en unb ber jRegierung jur §efiung ber Sanb» toirtfdjaft im »ejirfe ©ottfdjee geeignete SCntrage ftetten. Poslanec Stegnar: Izprosil sem si besedo samo zarad tega, da bi nekoliko v čast gospoda popotnega učitelja spregovoril. Jaz sem pred kratkem ž njim o tej zadevi govoril, ker sem se zanimal za sadjarske razmere po vsej deželi in tudi na Kočevskem. On mi je poudarjal, da so šolski vrti v kočevskem okraji in osobit.o tudi v nemškem Kočevji prav ugodni in v dotičnem statističnem izkazu, ki se nahaja med akti k § 8. letnega poročila, je navedeno, da so sadjereja in šolski vrti tam v jako lepem stanji. Gospod popotni učitelj se je bil na lici mesta prepričal, da je stanje šolskih vrtov tam zelo primerno, v nekaterih krajih (n. pr. v Starem Logu) celo uzorno urejeno. Iz tega je razvidno, da je popotni učitelj vender osebno moral tam biti in se prepričati o razmerah, katere je hvalil. Mogoče, da do-t.ična poročila gospodu Deschmannu niso v roke prišla, a faktično je, da je bil na raznih krajih v Kočevskem in pohvalil delovanje tamošnjih učiteljev. Kar se predavanj po Kočevskem tiče, je to drugo, in ne vem, ali mu je naročeno, ali na voljo dano, kje naj poučuje ljudstvo v kmetijskih strokah. Poslanec ces. svet. Murnik: Meni se venderle zdi — ali se jaz prav ne spominjam ali gospod Deschmann ne -— da sem bral, da je bilo predavanje tudi na Kočevskem, in sicer v nemškem kraji. Prav dobro pa se spominjam, da je bilo v kočevskem sodnem okraji in le tega je mogt misliti gospod Deschmann — predavanje. Čudno se mi pa zdi, da gospod Deschmann tukaj omenja, kakor da bi eden ali drugi zastop, ena ali druga oblast ne gledala ravno tako na prebivalce kranjske na Kočevskem, kakor v drugih okrajih. Trdim saj za svojo osebo, pa tudi za druge, ki so v stanu, skrbeti za blagostanje prebivalcev kranjske dežele, da enakomerno skrbe za obe narodnosti. Iz svojega delovanja se dobro spominjam, da sem bil o priliki, ko je šlo za premo vanje konj, ravno tako dal svoj glas, da se da premija nemškemu Kočevcu, kakor slovenskemu Ribm-C3.nu. Prošnja kmetijske družbe ima tudi točko, katere namera gre na to, da bi se tudi konjereja bolj po speševala, in sicer s tem, da bi se premovanje na vec krajih napravilo. Dalje pa tudi prosi, naj bi se pre movanje goveje živine uredilo tako, da ne bi bilo a nerodno urejeno, kakor sedaj, da se zarad pomanj kanja denarja deli to leto v tem kraji dežele kranjske, drugo leto v drugem, to pa zarad tega, ker mini-sterstvo ne more toliko podpore dovoljevati, da i s. moglo premovanje na več krajih goditi. Ce se prošnji c. kr. kmetijske družbe ustreže, bode gotovo, ker boae potem imela sredstva, priredila premovanje živine tudi v sredi kočevskega okraja. Ravno tako. kakor za druge okraje, pa ona skrbi tudi v drugih ozirih za Kočevsko, na priliko pri prodaji plemenske goveje živine, pri pospeševanji sadjarstva i. t. d. Z ozirom na vse to mislim, da ni bilo častitemu gospodu Deschmannu treba govoriti, da kmetijska družba in potovalni nje učitelj ne obračata ravno tako skrb do nemških Kočevcev kakor do druge dežele, in torej prosim, da bi se to na znanje vzelo. Poročevalec dr. Mosche: Ekscelenca gospod baron Schwegel je trdil, da finančni odsek ni sklenil predlagati 2000 gld. kmetijski družbi. To je istina, tega jaz tudi nasvetoval nisem. Rekel sem le, da vsled prošnje kmetijske družbe predlaga finančni odsek za podporo v povzdigo kmetijstva 2000 gld., in ako bi ekscelenca baron Schwegel bral I proračun, kakor ga predlaga finančni odsek, bo našel pod IV. naslovom, da se je dostavila «točka 7. z naslovom: «za podpore v povzdigo kmetijstva z zneskom 2000 gld.» Prosim, naj slavni zbor pritrdi nasvetu finančnega odseka. (Obvelja. — Mitgenommen.) 30. ) Društvu «Narodna šola» se dovoli podpora 100 gld. (Obvelja. — Mitgenommen.) 31. ) Prošnja deželnih glavnih odgonskih sprevodnikov za povišanje monturnega pavšala se odbije. (Obvelja. — Mngenommen.) 32. ) Slovenskemu dramatičnemu društvu se dovoli podpora 2000 gld. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Za besedo se je oglasil gospod poslanec Deseh-mann. ^bgeorbneter pefdjmnnn: SÄ) Bitte ums SBort! 2)en Herren Mbgeorbneten ift e§ befamtt, betjš nad) bem Srattbe bes STjeaterS bie öffent= iidjen Sorfteiiungen beS bramatifdjen Vereines aufgef)ört f>af)ett, meSfjaib nad) meiner Mnftdjt ber Petition bes bra= matifdjen Vereines and) jene ©runblage fefflt, roefdje für bie früheren ffietoilligttngen im fjoijett §auje ntafigebenb getoejen fein biirfte. 2Bir fjaben je|t factifcf) feinen $tf)eater* Untcntef)tner, eS merben feine beutfdjen SSotfteilungen mefgr gegeben, mäljrenb hingegen ber bramatijdje SSerein in ber tSitafnica eine §eimftatte gefunben fjat, momit er fid), glaube id^, oollfommen jufriebenfteHen fann. 3d) fefje nidjt ein, fine bei einem ißrioatbereine, melier mef)r ¿um SSergnügen ber fioüenifcfien ©ejelljcfjaft oon Saibad) $ßor= fteHungen gibt, ttod) aus SanbeSmittefn eine ©uboention oom 2000 ff. ootirt merben joti. (Sben jo gut fönnte ber ßafinoberein an ben f)of)en Sanbtag tjerantreten, bajs if)tn eine Unterjtütjung aus SanbeSmittetn für tijeatraüfdje jßro= buctionen bemittiget merbe, unb bieS umfomebr, als es jefet fein Sweater in Satbad) gibt. UebrigenS fommt bem bramatifdjen Sereine ber Um= jtanb jn ©ute, bafs er gegen ©ntree SSorfteHungen gibt, (veselost, na levi. — jpeiterfeit tinfS). 2Benn fjingegen ber ©ajinooerein t^eatralifd^e SSorjteitungen oeranftattet, jo mirb fiir biefelben fein @ntree feftgefe|t, jonbern eS ijt bieS eine Mngetegenfjeit ber ©ejelijcijajt (klici na levi: — fftufe tinfS: «SDer ©parcaffel»), unb ba meiterS ber bramatifefje S3erein jalglenbe SJfitgtieber fiat, jo joffen biefe bem 9Sater= tanbe ein Dpfer bringen, nidjt aber bajs ber SanbeSjonb n o d) mit meiteren Mttjpritdjen beljediget merben joti. Sd) ertaube mir bafjer ben Mntrag jn mieberfjoten, ben id) fdjon in anberen ©ejjionen bejiigiid) ber jfšetitionen beS brama= tijc^en SSereineS gejtettt fjabe, eS jei, unb ¿mar im Sntereffe beS SanbeSfonbeS, bejjen MuSgaben in biejem Satire of)tte= f)in ein fjorrenbe jjofje erreicfjt ijabett, bieje i^etition abju= meijen. Poslanec Šuklje: Ura je pozna, gospoda moja, in skorej v greh si štejem, da bi tratil le za nekoliko minut potrpežljivost visokega zbora. Vender sem prisiljen, ker sem bil poročevalec finančnega odseka o tej peticiji, nekoliko besed spregovoriti. Ne, da bi prepričal gospoda Desch-manna, prej bi zamorca opral, kakor (poslanec dr. Vošnjak kliče. — Mbgeorbneter 2)r. Sošnjaf ruft: Iz Deschmanna napravil poštenega Slovenca, kakor je bil nekdaj), iz njega napravil prijatelja dramatičnemu društvu, toda stvar je ta. Stališče naše je to: mi smatramo svojo dramatično literaturo za prevažno zadevo kulture slovenskega naroda. Te dramatične literature ne bomo mogli vzbujati brez svojega odra. Edino sredstvo za to je dandanes dramatično društvo. Lansko leto smo imeli obširno debato o tem, toda od takrat se je položaj bistveno spremenil. Požar, ki je uničil deželno gledišče zadel je tudi dramatično društvo, to razvidite tudi iz proračuna tega društva. Troskov ima za 1. 1888. proračunjenih 7855 gld. Mnogo teh troškov je vzrastlo vsled tega, ker so listi prostori, kateri so jim bili sicer na razpolaganje, odpadli, vsled tega je bilo društvo prisiljeno, pripraviti si oder, preskrbeti dekoracije, kar je stalo 1630 gld.; vrh tega je za 1. 1888. še pokriti za nove dekoracije 300 gld., torej vsega skup skorej 2000 gld. Naravno je, da društvo z lastnimi sredstvi tej potrebščini ne more zadostiti, primanjka mu 4532 gld. 60 kr. Ako se spomnimo namenov dramatičnega društva ter v poštev jemljemo veliki primanjkljej in če se končno oziramo na veliki napredek tega zavoda tekom zadnjega leta, bomo morali pritrditi nasvetu finančnega odseka. Analogija, katero je pravil gospod poslanec Desch-rnann z nemškimi predstavami kazinskimi, ni bila na svojem mestu. Diletantje tam igrajo za kazinske ude, predstave dramatičnega društva pa so pristopne vsemu slovenskemu prebivalstvu. Zarad tega toplo priporočam nasvet finančnega odseka. Poročevalec dr. Mosche: Ker je gospod poslanec Šuklje že branil stališče finančnega odseka, se odpovem besedi. Deželnega glavarja namestnik Grasselli: Gospodje, ki so za predlog gospoda poslanca Deschmanna, da se odbije podpora dramatičnemu društvu, naj blagovole ustati. (Se odkloni. — äßirb afigelefjnt.) Predlog ni obveljal. Prosim gospode, ki so za predlog finančnega odseka, naj blagovole ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Poročevalec dr. Mosche: Ribarsko društvo prosi podpore. Finančni odsek ni mogel ustreči želji tega društva, ker ni utemeljilo svoje prošnje. Finančni odsek predlaga, naj se izroči deželnemu odboru v rešitev. (Obvelja. — Angenommen.) Zdaj. na vrsto pride proračun deželnega zaklada. Izprosil bi si dovoljenje slavnega zbora, da preberem le naslove proračuna iz priloge 52. in premembe, katere nasvetuje finančni odsek in katere se nahajajo v prilogi 92. (Ni ugovora. — @1 toirb fein (Sinfprucf) erfjoben.) (Bere naslove in svote potrebščine in zaklade iz priloge 92., ki obveljajo brez debate. — Sielt bie Siitel unb Summen bel Grforberniffe! unb ber IBebecfung au! ber Beilage 92, melcfje oljne ©ebatte genehmiget »erben.) Finančni odsek torej predlaga — omenjam, da se svota potrebščine in vsled tega tudi svota pri-manjkljeja zviša v primeri s številkami, katere so tiskane v prilogi 92. za onih 200 gld., katere je slavni zbor dovolil društvu «Marijina bratovščina:» — Visoki deželni zbor naj sklene: I. Skupna potrebščina deželnega zaklada za 1. 1888 v znesku................ 775.788 gld. 48 kr. in zaklada v znesku . . . . 183.516 » 20% » torej s primanjkavo v znesku . 592.272 gld. 27% kr. se potrdijo. I. ®a! Gefammterforhernil bež Sanbelfonbe! im 3af)te 1888 mit bem SSetrage bon 775.788 fi. 48 fr. unb bie ©ebecf ung mit bem betrage oon 183.516 > 20 % » fomit mit einem Abgänge oon . . 592.272 fi. 27% fr. »erben genehmigt. II. Za potrebno pokritje primanjkave v znesku 592.272 gld. 27% kr. naj se za 1. 1888 pobira: 1. ) 20°/0 priklada na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa; 2. ) sledeče naklade: a) od porabljenih likerjev in vseh poslajenih, opojnih tekočin brez razločka na stopinje alkoholovine od hektolitra po 6 gld., b) od vseh drugih porabljenih, žganih opojnih t ekočin po stopinjah 100 delnega alkoholometra za Konec seje ob 12. uri po noči. — vsako hektolitersko stopinjo 18 kr. — v skupnem znesku 140.000 gld.; 3.) 18% priklado na vso predpisano svoto vseh neposrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred v znesku 250.500 gld. II. $ur erforbertidjen SSebecfung bel Abgänge! oon 592.272 fi. 27% fr. finb im Sahre 1888 einjuf)eben: 1. ) etn 20% gufdjiag jur SBerjehtunglfteuer bom SBeine, 28ein= unb Obftmofte unb oom $ieif<|e; 2. ) folgenbe Auflagen: a) oon bem Verbrauch oon Siqueuren unb affen üer= fügten geiftigen gfüffigfeiten ohne Unterfd^ieb ber Grab» fjältigfeit pr. Ipeftoliter 6 ft.; b) oon bem SSerbraitcfje aEer übrigen gebrannten gei= fügen gflüffigfeiten nach Graben bei 100 tijeiligen Atfoholo» meterl oom §eftoliter=Grab 18 fr. — im Gefammtbetrage oon 140.000 fl.; 3. ) ein 18% ^ufdjlag auf bie ooEe SBorfdjreibung aEer birecten Steuern fammt Staat!jufcfjlägen im Gefammt« betrage oon 250.500 fl. III. Deželni odbor se pooblaščuje, da pokrije končni nepokriti primanjkljej v znesku 136.977 gld. 27% kr. z primerno finančno operacijo, v kolikor ne zadostujejo blagajnični gotovinski preostanki, bodisi s tem, da zastavi ali proda k glavinskemu premoženju deželnega zaklada spadajoče javne obligacije, bodisi na drug način. III. £>er Sanbelaulfcfjuf! »irb ermächtigt, ba! enbiicfje nidjt bebecfte ®eficit im Setrage oon 136.977 fi. 27% fr. burd) eine ginanjoperation ju beden, info»eit Ipe3u Gaffa=95arrücfftänbe nicht aulreichen »ürben, fei e! burct) ißerpfänbung ober QSeräufjerung ber jum ©tammoermögen be! Sanbelfonbe! gehörigen Obligationen, fei e! auf eine anbere SBeife. IV. Deželnemu odboru se naroča, pridobiti sklepom pod II, 1. in 3., in III. Najvišje potrjenje. IV. SDer Sanbelaulfchufl »irb beauftragt, bie AEer* hödpte Genehmigung ju ben Sefdjlüffen sub II, 1 unb 3, unb III ju ermirfen. (Predlogi obveljajo v drugem in tretjem branji. — $E)ie Anträge »erben in j»eiter unb britter Sefung am genommen.) | Deželnega glavrja namestnik Grasselli: Razdelila se je med sejo priloga 94., poročilo občinskega odseka o prenaredbi zakona z dne 2. januarja 1869., dež. zak. št. 5. Prihodnjo sejo določam za ponedeljek, 23. t. m., ob 9. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom. (Glej dnevni red prihodnje seje. —- ©iefje bie Xagelorbnung ber nächften ©itjung.) Finančni odsek zboruje jutri ob 10. dopoldne. (Sklenem sejo. — 3d) fddiefje bie ©i|ung.) gthlufs ber SUutng um 12 iüjt nadjts. Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.