V SRBINA • JUGOSLAVIJA BRANI SVOJO NEODVISNOST • STRAHOTE TABORIŠČ « STALINSKEGA REDA» • KAKO SO NAŠI PREDNIKI GRADILI «NARODNI ROM» • PRED PREMIERO GOGOLJEVEGA «REVIZORJA» 57. 254 ILIO 5. TRST. 2. MARCA 1951 CENA 20 LIR • POGOVORI O JEZIKU ŠT. 6 • VIRUSI IN AUREO MICIN • TAJNOST LETEČIH KROŽNIKOV POJASNJENA! • MALOKRVNOST PRI OTROCIH K O T. 13 l> A K 2. 3. 1824 Rojen skladatelj Bedrich Smetana 4. 3, 1844 Rojen Josip Jurčič 1852 Umrl M. V. Gogolj 1879 Rojen pesnik Josip Murn-AIeksandrov 6. 3. 1475 Rojen Michelangelo. Buonarotti 1836 Rojen Josip Stritar 7. 3. 1945 Maršal Tito sestavil enotno vlado Jugoslavije 8. 3. Mednarodni dan žena KAJ no TA T 13 O 13 N : 4. 3.: “Revizor,, v Avditoriju. Izvaja SNG Koncert “Tržaškega zvona,, v Dolini Kulturni prireditvi v Gabrovcu in Vižovljah Knjižne razstave v Nabrežini, Križu in Plavjaj, K A I» I « Važnejši! ntldaie Rndln jiiguslouaitske cune Trsta Petek, 2.3.51: 13.50 Nova Jugoslavija: Sredi življenja in dogodkov (slov); Sobota, 3.3.51: 21.00 Veder sobotni večer (slov); Nedelja, 4.3.51: 9.00 Verdi: Odlomki iz opere «Traviata»; 10.00 Folklorna glasba; Ponedeljek, 5.3.51: 20.25 Haydn: Godalni kvartet - Izvaja ansambel «Amid della musica»; Torek, 6.3.51: 20.00 Simfonični koncert; Sreda, 7.3.51: 14.00 Jugoslovanska orkestralna glasba, izvaja orkester radia Ljubljana, solistka Vanda Gerlovič; Cotrtek, 8.3.51; 21.15 Iz romantične glasbene zakladnice. Važnejše oddaje Radin Trst II Petek, 2.3.51: 20.30 Tržaški kulturni razgledi; Nedelja, 4.3.51: 18.30 Oddaja za najmlajše : Trnjulčica 22.00 Koncert Vrabčevega komornega zbora; Sobota, 3.3.51: 21.00 Sobotni večer Ponedeljek, 5.3.51: 21.00 Verdi: Ples v maskah — opera v treh dejanjih; Torek, 6.3.51: 18.15 Mendelssohn: Koncert za violino in orkester v E molu op. 64; 22.00 Cajkovskij: Simfonija št. 2 v C molu; Sreda, 7.3.51: 22.00 Brahms: Koncert št. 1 v D molu; Četrtek, 8.3.51: 21.00 Radijski oder: Franz Schiller: Maria Stuart drama v petih dejanjih; Petek, 9.3.51: 20.10 Koncert violinista Stefana Nedeičeva; 21.00 Mojstri besede: Iz romana finskega pisatelja Mike Waltarija: Binube Egipčan, UREDNIŠTVO Trst, III, IMunlecchi il - II. Teleron štev. !l5.fl23 Rokopise pošiljati na naslov uredništva. Po uporabi sc rokopisi, razen na izrecno željo, ne vračajo UPRAVA Ustav Založništva tržaškega tiska. Trst, Ulicu sv, t'rančiška štev. 20; Telefon štev. 73.38. Vse dopise administrativnega značaja je treba pošiljati na upravo NAROČNINA Za STO in Italija pri upravi v Trstu Ul. sv. Fruučiška 20, za cono B pri Centru tiska v Kopru. Za Jugoslavijo pri AIIIT v Ljubljani, lyrseva 34 ali na čekovni račun pri Komunalni banki, n. 6 - 1 - 90332 • 7. Gena lir 20. • din 10. - v Jugoslaviji (Mesečna naročnina za Jugoslavijo din 40.) - in din 8. • v coni R, 2« druge ljudi delamo pravila, zase izjeme. (Lemesle) Odgovorni uredniki T RA N G 11 SV S V. Tiska k dovoljenjem /US Tržaški tiskarski savod v Trstu, VI. IMonlccchl 0 s Pogled TIGL Trst (Trg Goldoni) GONJA PROTI OZN V aadnjih Stalinovih izjavah je bit zelo značilen napad na OZN, in številni politični krogi so menili, da je ta napad le priprava za umik Sovjetske zveze iz OZN. Drugi pa so bili mnenja, da je taka ocena le preveč pesimistična in da hoče Sovjetska zveza OZN le diskreditirati Naj bo kakor koli, Stalinovemu intervjuju je sledila močna kominformlstična gonja proti OZN. Sovjetski listi so pisali, da so ZDA spremenile OZN v svoje orodje napadalne vojne ter v volivni organ zunanjega ministrstva ZDA. S stališča te gonje moramo presojati tudi zasedanje svetovnega sveta za mir v Vzhodnem Berlinu, ki mu je predsedoval italijanski komlnfor-mist Nenni. To zasedanje naj bi podkrepilo Stalinove izjave o OZN. Na tem zasedanju so sprejeli dve resoluciji. V prvi resoluciji pozivajo vse narode sveta, naj podpišejo poziv velesilam, da bi sklenile pakt miru petih, to je Rusije, ZDA, Anglije, Kitajske tn Francije. 2e v tej resoluciji se kaže težnja po zapostavljanju malih držav in po diskreditiranju OZN. Te težnje ne more zakriti druga resolucija, ki poziva OZN, naj se povrne k svojim prvotnim nalogam za ohranitev miru in okrepitev mednarodnega sodelovanja. NOTA ZSSR ANGLIJI Vlada Sovjetske zveze je v svoji propagandni ofenzivi odgovorila angleški vladi na njeno noto z dne 17. februarja, v kateri je angleška vlada v odgovor prejšnje ruske note zatrjevala, da ni kršila angleško-ruske prijateljske pogodbe iz leta 1942 ter obdolžila SZ, da je ona kriva za sedanjo mednarodno napetost. V tej noti se sovjeti zlasti razburjajo, ker je angleška vlada izrazila svojo zaskrbljenost zaradi napadalne politike SZ in njenih satelitov proti Jugoslaviji. Rusi trdijo v tej noti. da vlada v Jugoslaviji fašističen režim kakor v Španiji in da sovjetsko ljudstvo žigosa jugoslovanske voditelje. Dalje pravi nota: Sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo je odvisna le od Anglije in ZDA, vojna v Koreji je narodnoosvobodilna vojna. Sovjetska zveza ima pod orožjem polovico manj vojakov kakor jih imajo skupno ZDA. Anglija in Francija. Vsem tem argumentom sevede nihče v svetu ne verjame, saj Imajo čisto propagandističen značaj. CESKA KRIZA Kakšna je svojetska politika v praksi, nam najbolje kaže položaj na Češkoslovaškem. V Pragi je zasedal CK češkoslovaške' kominformistične stranke, Po zasedanju so izdali poročilo o vohunskem delovanju Clementisa, Slinga, Svernove, Husaka, Novomeškega in Smid-keja, važnih partijskih voditeljev. Vse obtožujejo še mnogih drugih zločinov. Clementis naj bi bil francoski, Sling angleški vohun, vsi pa so snovali zaroto proti državi in hoteli celo likvidirati Gottvvalda. Zato je pričakovati tudi na Češkoslovaškem podoben proces kakor je bil oni proti Rajku. Sam Gottwald pa je napovedal češkoslovaškemu ljudstvu žalostno vest, da bodo morali zopet uvesti nakaznice za kruh in moko. Napovedal Je tudi nove čistke v partiji in seveda tudi napadel Titovo Jugoslavijo. TOGLIATTI SE JE VRNIL V DEZELO SONCA Togliatti se je vrnil Is mo- skovskega mraza v tople kraje in se pri tem celo prehladil. V svoji popotni bisagi pa ni prinesel nič novega. Tudi on ni mogel prehvaliti Stalinovega intervjuja in njegove važnosti «za ohranitev miru». Seveda ni mogel govoriti o čistkah kot Gottwald In je rajši dejal, da sta Magnani in Cucchi le dve revni uši, V italijanski demokrščanski stranki je nastala kriza. Pri glasovanju o predlogu izrednih pooblastil vladi je za ta pooblastila glasovalo le 189 poslancev, 55 se jih je vzdržalo, 30 pa je glasovalo proti. Precej komentarjev je sprožila v Italiji tudi vest, da pojdeta De Gasperì in Sforza v London na razgovore z angleškimi državniki. V KOREJI DEŽUJE Sile OZN v Koreji le počasi napredujejo. Zadržuje jih blato in tudi Kitajci so se začeli odločneje upirati na svoji o-brambni črti, na kateri so zbrali 31 divizij nasproti 11 ameriškim in južnokorejskim divizijam ter nekaterim manjšim edinicam drugih držav. Vojni dopisniki napovedujejo, da mislijo začeti Kitajci v marcu veliko ofenzivo. Spričo dosedanjih izkušenj pa ne moremo raznim napovedim preveč verjeti. r nevi Izjave Gott- waida, ki Se same kažejo ... na precejšen razkol v FORAVI CA vrstah ieSk0 slovaške' a- 4.k4atLaKOMr«inrmKr»KTijraL«vBiiij« ge ut ur e, pa so značilne tudi zaradi znova napovedane čistke v Partiji, armadi, varnostni službi itd. Potemtakem ne gre samo za nekaj «vohunov», kakor bi hotel to prikazati Gottwald, marveč na mnogo Širše vprašanje. Stvar je v tem, da češkoslovaško ljudstvo čedalje težje prenaša posledice sovjetske kolonialne politike. Praška infonr.birojevska agentura pa čuti, da navzlic sovjetskim bajonetom, ki Ji stojijo za hrbtom, ni več tako trdna. Razen Gottwalda Je govoril v Pragi tudi predsednik vlade Zapotocky. V njegovem govoru je predvsem značilna formulacija politike ljudske fronte: «Ohraniti neodvisnost in svobodo Republike; neomahljivo gojiti večno prijateljstvo s Sovjetsko zvezo in deželami ljudske demokracije in nadaljevati likvidacijo kapitalizma ter graditev socializma». Ce izpustimo frazo o ohranitvi neodvisnosti in svobode Republike, ki jo prav voditelji češkoslovaške a-genture prodajajo Kremlju in prazno govoričenje o graditvi socializma, ostane le še glavna naloga večno prijateljstvo s sovjetsko birokratsko kasto. Tudi ta formulacija politike ljudske fronte ni nič drugega kakor uveljavljanje znanega imperialističnega gesla «vse mora služiti Stalinu». (O krizi na Češkoslovaškem) Kar1« THE «SBfe TIMEg nik ne bo “’r_ ' ' imel prav, ali če sploh hočete uma- zati njegov ugled, tedaj ga grajajte zaradi napak, ki jih imate sami». Turgenjevu verjetno ni prišlo na misel, da je s tem stavkom postavil trajno načelo za vedenje diplomatov, toda danes bi prav gotovo čutil v sebi nekaj ponosa, ko bi videl, kako gladko in brez pomislekov so sovjetski diplomati sprejeli to njegovo navodilo. Se več, morda so ga celo prekosili. Možno je, da so takrat, ko so obdolžili zahodne države, da nameravajo prevzeti oblast na Češkoslovaškem pred tremi leti, ali da Tito ogroža narodne koristi Jugoslarvije, resnično verjeli sami sebi to, kar so trdili. Sovjetska spomenica, ki je odgovor na britansko Spomenko z dne 17. februarja vsebuje dolgo vrsto obtožb, v katerih sovjeti očitajo Veliki Britaniji svoje grehe. Sovjetska spomenica razpravlja o evropskih in azijskih zadevah ter ugotavlja, da je Velika Britanija na napačni poti zaradi zlovoljnosti in sovražnih načrtov angleške laburistične stranke. Ce pomislimo s kakšnimi omahljivimi koraki so Angleži in Amerikanci združili svoji področji Nemčije in kako marljivo so skušali doseči sporazum s sovjeti, tedaj bo težko jemati resno sovjetske obtožbe o enostranskih ukrepih v Nemčiji. Vse to naštevanje najtežjih napak bi bilo laže razumeti, te bi hoteli z njimi opravičiti zavrnitev ponudbe za pogajanja, toda nasprotno sta obe stranki sedaj izjavili, da sta pripravjeni na razgovore, pri katerih naj bi pripraviti delovni načrt za konferenco «unanjih ministrov. (O ruski noti Angliji) Ves buržoaz-spl etkari Ijubni poli- VL&ùaritit ni svet proti mtro-tiki Rusije, ogromen propagan- distični aparat je na delu, da bi prevaral narode. Kljub temu pa so na svetu milijoni žena in mož, ki verujejo v miroljubnost Rusije in v plemenito delo Svetovnega sveta za mir, ki zboruje te dni v Berlinu. Ni res, da je položaj okostenel v kalupih, v katere so ga potisnili atlantski imperialisti. Ni res, da. se mora nasprotje med dvema svetovoma, med dvema sistemoma, med dvema politikama končati z novo vojno, ki bi bila mnogo bolj uničevalna od prejšnje. V zgodovini ni nič dokončnega in usodnega, jasno je, da morajo ZDA zaradi svojega sistema okrepiti svojo napadalnost, toda ml možje in žene v Italiji in Evropi lahko preprečimo zločin nove vojne. (Q ruski noti Angliji) DAILY JHERALD v„e™ Sovjeti oči-Britaniji, da daino politi- ko, da z njo neti vojno in te obdolžitve opirajo na celo vrsto predrznih in potvorjenih trditev. Tako na primer očitajo Angliji, da je zatrla in še zatira demokratične in miroljubne elemente v zahodni Nemčiji. Dejstvo je, da je bilo v zahodni Nemčiji vsem strankam, tudi komunistom razen faš'stom, dovoljeno delovanje in razširjanje propagande. Popolnoma drugačen pa je bil položaj v vzhodni Nemčiji, kjer vlada sovjetska moč. Tam smejo delovati le one stranke, ki so suženjsko vdane sovjetom. Vse druge stranke, tudi socialistična pa so bile zatrte. In prav ta politika, to vsiljevanje totalitarnega režima, ki jo sovjeti neutrudno izvajajo od leta 1945 dalje je bila najmočnejši in glavni vzrok za razcepitev Nemčije. V zadnji sovjetski spomenici pa so trditve, ki so pravo nasprotje resnici. Pri vsem tem pa je še vedno ostal svetel žarek upanja. V odgovor na britanski predlog, v katerem pravi Velika Britanija, da je pripravljena na pogajanja, tud} sovjetska vlada izjavlja, da ima namen sodelovati. Naj se torej razgovori nadaljujejo za konferenčno mizo. (O ruski noti Angliji) vojaški kro- New dvorne E1 v Wa- mc4ro^ KcralbtìfesiTriòtme 5*»^ ti oborožene sile Zdru- ženih narodov na omejeno mostišče pe tedaj če bi podvojili svoje sedanje sile na Koreji, o katerih računajo, da štejejo pol milijona mož. Ce pa bi to svojo silo potrojili, tedaj t>i morda Mac Tse Tungovi vojaki zmagali, a to bi pomenilo, da bi morala rdeča Kitajska vreči v borbo tri četrtine svojih izvežbanih čet. Tudi z gospodarskega stališča bi bil napor izredno vel k. V vojaškem pogledu pa-bi ta položaj utegnil izpostaviti vso KMajsko napadom gverilcev in kitajskih nacionalističnih čet. (O ravnovesju, sil v» korejskem bojištu) Pogosto pravimo: razdelili so sl plen kot torto. Na sestanku trancoskib in italijanskih državnikov so sicer delili mršav plen (reševali so namreč medsebojne ekonomske težave), toda torta je bila pa le obilna. In končno, kdo se ni bi možem privoščil po tolikih grenkobah malo sladkosti? DULLESOVI USPEHI na Japonskem Po skoro enomesečnem bivanju v državah Daljnega vzhoda je odpotoval posebni odposlanec predsednika ZDA Trumana John Foster Dulles v ZDA. Njegova glavina naloga je bila. da pregleda vse možnosti 3a sklenitev posebnega miru z Japonske, toda med važnimi predmeti razgovorov s politiki držav Daljnega vzhoda je bilo tudi vprašanje sklenitve pocijiške-ga pakta. V zvezi z razgovori o možnosti sklenitve mirovne pogodbe z Jaiponsko so načeli tudi vprašanje ponovne oborožitve te države in o tem so iznesli odgovorni politiki držav, katere so neposredno zainteresirane kot sosede Japonske, stališče svojih vlad. Dulles je v nekem govoru v Sidnegu reket, da bi i) mirovno pogodbo z Japonsko nikakor ne smela priti določba o zabranitvi oborožitve Japonske, temveč da je treba tej državi oborožitev dovoliti. toda ZDA bi nadzirale to oboroževanje. Od tega ne bi imeli nobene škode ne Avstralija ne Nova Zelandija, državi, ki sta izjavili, da se bojita ponovne povrnitve vojaškega značaja in moči Japonski in morebitnega napada po tei državi. Razen tega je Dulles mnenja, da bo imela deloma oborožena Japonska svoje mesto v sistemu JUGOSLAVIJA BRANI SVOJO NEODVISNOST Izjave zunanjega ministra v Ljudski skupščini f Zunanji minister FLRJ Edvard Kardelj je na zasedanju Ljudske skupščine v zvezi z vpraš nji nekaterih poslancev govoril o oduošajih FLRJ do Sovjetske zveze in njenih satelitov ter pri tem omeni ( tudi stališče Jugoslavije do konference štirih in ruske klevete proti Jugoslaviji v zadnji ruski noti Angliji. Do konference zavzema Jugoslavija pozitivno stakšče, ker želi, da se nerešena mednarodna vprašanja mirno rešijo. Vaino vprašanje te konference je oborožitev Nemčije, toda na konferenci bi se moralo preučiti tudi vprašanje oborožitve ruskih satelitov. Hegemonistična politika ZSSR proti Jùgoslaviji in sovražna politika njenih sosedov-je ogražati neodvisnost in socialistično graditev Jugoslavije. Posledice te politike niso zaskrbele le Jttgoslovainske narode temveč tudi vse narode, ki iskreno žele mir. Odgovornost za to stanje nosijo vlada ZSSR in vlade, ki so pod njenim vplivam. Jugoslovanska vlada je storila vse. kar je mogla storiti, da bi se odnosi Jugoslavije z državami sovjetskega bloka normalizirali. Pri tem pa je vztrajala na tem, da se spoštuje neodvisnost narodov Jugoslavije in da se nihče ne vmešava v njene notranje zadeve Na 5. zasedanju OZN je jugoslovanska delegacija izrazila pripravljenost vlade, da sklene nenapadalno pogodbo s sosednimi državami misleč pri tem v prvi vrsti države sovjetskega bloka. Vsi ti pozivi vlade FLRJ so ostali brez odgovora. Jugoslavija je tudi izjavila, da bo vodila neodvisno zunanjo politiko in da se noče vključiti v noben blok. Na njenem ozemlju ne dovoljuje, niti ne bo dovoljevala ustvarjanje kakršnih 'koli tujih oprišč In so naredi Jugoslavije pripravljeni prijeti za orožje le, če bo v nevarnosti njihova neodvisnost. Vlade sovjetskega bloka ne samo, da niso pokazale najmanjše želje za normalizacijo odnošajev z Jugoslavijo, temveč so te odnose nenehno slabšale. . Očitno Je, da je sedanji napeti položaj na Jugoslovanskih mejah ustvarjen brez krivde jugoslovanske vlade in izključno kot rezultat napadalne he-gemonistične politike sovjetske vlade proti Jugoslaviji. Od tu izvira brezobzirna kršitev mirovnih pogodb po Madžarski, Romuniji in Bolgariji v vprašanjih oborožitve in obsega o-boroženih sil; od tod nagla dela vojnega pomena v pasu o-fcrog jugoslovanskih meja. Tov. Kardelj je nadaljeval: «Mi ne trdimo, da gre tu za neko nepesretino prnpravljanje nap da prot* Jtigostarljf .toda kljub temu moramo presojati takšen položaj z vso resnostjo. Vse dotlej dokler bodo tako politiko še naprej izvajali, ne moremo biti gotovi, da je‘mir na Balkanu i« V Evropi zajamčen. Nasprotno, mi moramo biti vedno budni tn pri-1 pravljeni, da nas nadaljnji razvoj dogodkov ne bi presenetil. Toda narodi Jugoslavije se bodo še z večjim junaštvom uprli vsakemu napadu na neodvisnost in celokupnost svoje države, če bi se kdor koli odločil In začel takšno pustolovščino. Pri nas ni strahu pred vojno, toda ni niti lahkomiselnega ocenjevanja nevarnosti, ki izhaja iz sedanjega položaja. Mi smo budni in smo prepričani, da se bo mir lahko ohranil». Tov. Kardelj je nato obsodil sovjetsko obrekovanje Jugoslavije v zadnji noti ZSSR vladi Velike Britanije. S trditvijo, da je Jugoslavija fašistična država, odkriva sovjetska vlada I pravo lice svoje protijugoslovanske politike in metode med. narodnega terorja, ki Jih danes uvaja v odnose med neodvisnimi državami. Očitno )e, da za j sovjetsko vlado obstajalo mali narodi le zato, da bi imeli gospodarja. Toda poskus sovjetske vlade, da lzoUra Jugoslavijo je dokončno pr.paaei ter je vprašanje neodvisnosti in miru postalo za narode Jugoslavije dejansko sestavni del vprašanja miru v svetu sploh. USTAVILI SO SE PRI 176 DIVIZIJAH Sovjetski državni vodja je odgovoril ruskemu novinarju na neko število dobro pre-mišljenih napisanih vprašanf- Znpa in vsestranski razvoj. Zato se bo OF še ' ■ nadalje borila za razveljavljenje vseh do- govorov in ukrepov, s katerimi se navezuje Trst linančno, gospodarsko, upravno in politično na Italijo v škodo njegove neodvisnosti. OF smatra za nujno, da sc izvedejo volitve v najvišji organ tega ozemlja ki naj nadomesti sedanji conski svet. Z nepomirljivo vztrajnostjo bo OF nadaljevala borbo za enakopravnost slovenščine z italijanščino. Ravno tako bo nadaljevala borbo za enakopravnost slovenskega šolstva, predvsem pa za samostojno šolsko upravo. OF se bo še ostreje borila, dokler ne bo Slovencem povrnjena vsa po fašizmu povzročena škoda. Pri tem postavlja na prvo mesto povrnitev zažganega in oropanega «Narodnega doma». Glavni odbor pozdravlja odbor za zgraditev Kulturnega doma v Trstu ter poziva vse Slovence in še posebej člane OF, da to akcijo z vsemi sredstvi podprejo. Končno Glavni odbor OF poziva tržaške Slovence, naj vztrajno in uspešno nadaljujejo s tekmovanjem za čim slovesnejšo proslavo desete obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda. ~jr nasprotnem taboru so pa precej klavrni, ker jim » / gredo po vodi vsi upi na izpolnitev tristranskega »/ predloga in priključitev STO Italiji. V svojem W obupu sc prijemajo vsake bilke. Najprej so upali na razgovore med italijanskimi in francoskimi dgžavniki v Sv. Margeriti, ker pa ni mogel ta sestanek potolažiti njihovih vročih nacionalističnih čustev, so stavili kocko na bodoče londonske razgovore. Postali so naduti in zahtevali, da se mora na teh razgovorih rešiti tržaško vprašanje v njihovo korist, ali da se mora vsaj Anglija obvezati, da bo izpolnila svoje obljube v tristranski noti. V svojih uvodnikih so celo grozili, češ če nas ce boste podprli, vas bomo pustili na cedilu v atlantskem paktu itd. ce bi bil Trst izgubljen —tako piše na primer «Giornale di Trieste», naj si atlantsko poveljstvo kar vzame nazaj orožje, ki ga Amerika izkrcuje v italijanskih lukah. Kot pravi kramarji tudi dokazujejo, da je za obrambo Evrope Italija mnogo pomembnejša od Jugoslavije. V teh svojih grožnjah se jih včasih polasti malodušje, pa zapišejo, kakor na primer «Giornale del Lunedi», da je tržaški položaj podoben mlaki in močvirju, iz katerega se tu pa tam oglasi kaka žaba, da se opaža nekaka trudnost itd. Tl ljudje bi namreč hoteli bučnih nacionalističnih manifestacij in bj jim prišla prav mogoče tudi kaka bombica več. A tf ed ta ugibanja in zahteve glede londonskega Si, /B sestanka italijanskih in angleških državnikov / 'iv M jc nenadoma udarila vest, da bo general Ai-JL T SL rey prevzel važno mesto v gžavnem štabu atlantske vojske. Ta vest je na iredentiste delovala kakor mrzla prha. Čeprav so iz Londona javili, da nima imenovanje Atreya za načelnika obveščevalne službe pri atlantski vojski nikakega političnega pomena, se «Messaggero Veneto» joče: «Žalostni smo zaradi izgube iskrenega prijatelja in ta žalost je še globlja ob občutku, da sprememba moža pomeni tudi spremembo politične linije, ki ji je sledil. Ne delajmo sl utvar, več kakor leto dni govorijo v Trstu manj latinsko angleščino. In zato tudi prav dobro razumemo resnični pomen dejstva, zakaj je general Airey prenehal pošiljati OZN svoja trimesečna poročila, ki smo se jim tako privadili in ki so bila za nas kakor periodične injekcije vitaminov». To je pač nejlepša izpoved njihove nemoči. Nam . injekcije niso potrebne ker vemo, da je naša borba pravična in da se bo morala zato končati z zmago. KUIiTURA 11% PROSVETA POGOVORI 0 JEZIKU VI. PRINAŠAMO ODGOVOR NA VPRAŠANJA TOV. MARIA SILA Tov. M. S. ima dober posluh in je dobro dognal razloček v izgovoru glasu nj pri ljudeh s PrimorsKega in listih, ki so 'iz drugih krajev. Prvotno je sicer poznala slovenščina povsod topljeni ali mehki (palatalni), I’ in n , torej 'enoten glas. Danes poznajo tak enoten glas samo 1 i zapadu (Primorje, Krasi, v Bohinju in v Beli Krajini. \ i drugi Slovenci pa v svojem govoru nimajo teh dveh i hkih glasov ter ju navadno ne znajo izreči. Zato pred-j suje zborna ali knjižna izreka, da je treba pred samo-I isnikj izgovarjati Ij in nj razločno v obeh sestavnih c, lih, torej l+j in n+j (ljub, beljak, valjati, sramežljiv; r n, menjati, sanjati); pred soglasniki in na kouncu besede 1 i naj izgovarja samo prvi del (i, n), toda z intenzivno i tikulacijo. ki stori, da postaneta T in n vsaj nekoliko i bka (poljski, boljši, uijnjak, kralj, kašelj; gorenjski, » mjši, konj, ogenj). Zlasti bj si morali v gledališču j izahevati, da oi lepo izgovarjali; tam ne bi smeli go-i riti lub nam. ljub, belak nam. beljak, polski nam. polj-s i, kašel nam kašelj, manši nam. manišj, kon ali celo ) ipi , am. konj itd. Pojasnimo tovarišu M. S. še nekatere druge stvari! < ko v pred l izgovarjamo navadno kot v (ne kot u), 1 rej javljati (ne: ja-uljati ali jj.ulati). — Ce so včasih i zločevaii vloga (v hranilnici) in uloga I N «I S T V O 'boJUb ifi, d& .. da je koža eden najdragocenejših in najbolj vsestranskih služabnikov našega telesa. Varuje naa pred mehaničnimi, kemičnimi in temperaturnimi poškodbami, in nas tudi opozarja na sovražnike. Tako reagira na toploto, mraz, pritisk in bolečine. S hitrostjo 120 km v sekundi preneso živci poročila od kože do hrbtnega mozga in odtod k možganom. Mišičevje dobi n pr. ukaz: naj premaknemo prste in prsti se instinktivno premaknejo, preden pride ukaz od možgan. Kako dober obveščevalec našega telesa je koža, spoznamo tedaj, če nam živci več ne reagirajo na dražljaje. Ker je koža važen izločevalni organ, jo moramo zelo negovati. Človek namreč izloči v 24 urah lahko 15 litrov potu. toda vedeti moramo, da koža ne izloča s potenjem samo nesnage iz telesa, temveč odaajs tudi toploto, in sicer 4/5 telesne toplote in če nas zebe dobimo kurjo polt. Ta nastane tako, da se tiste male' mišice, ki jih vsebuje vsaka telesna dlaka, stisnejo, zaradi česar tudj vzravnajo in pri tem se dlačni mešički dvignejo kot majhne vzbokline. S tem da se mišice stisnejo, se proizvaja toplota. Koža tako poskrbi, da se telesna temperatura vzdržuje na neki določeni višini. Koža izloča tudi maščobo in če ne v zadostni meri si moramo pomagati s kako mažo. Koža ima tudi to sposobnost, da vsrkava; tako odpre svoje pore za maže, za vodo, v kateri se kopamo, in tudi za razne redilne snovi. Koža opozarja zdravnika tudi na razne bolezni. Ce kaj z jetri ali z žolčem ni v redu. postane rumena. Znano je tudi, da je koža važen dihalni organ m če si je n. pr. pretežni del oparimo, se lahko zadušimo, Ce jo obseva sonce, proizvaja tudi vitamin D, seveda pa pretirano sončenje škoduje. Na nekatere snovi reagira koža z izpuščaji in pri mnogih splošnih boleznih sodeluje, n. pr, pri škrlatinki, ošpicah itd. Seveda pa ludi kožna bolezen, Irhko škoduje našemu organizmu. T Zdravilne rastline ESKA 1 Pomlad prebuja gmajno. Mea prmmi se je zbudila leska. Drugo ie skoraj vse spi, leska pa ie cvete. Njene dolge matice, čudovito izdelane in izrezljane so lira va mojstrovina. Kdo jih ne pozna. Toda niso samo te mačice cveti leske, še drugačne cvete ima leska. Le bliže si sedaj poglejte lesko, prav pozorno in na svojo veliko začudenje in veselje boste opazili še lepe, prav majhne, žwo-rot-nate šopke, Tudi to so cveti. Leska ima namreč dve vrsti cvetov, dolge viseče čudovite mačice in pa majhne rdeče cvetke. Botaniki razlagajo, da so dolge mačice skupina cvetov ali razcvetje moških cvetov, ki ne dajo dobrih okusnih lešnikov, marveč le s svojim rumenim prahom, ki se kadi iz njih, oprašijo rdečo skupino ženskih cvetov, da se iz njih razrastejo nam vsem znani okusni lešniki. Tako je torej s to lesko. Ima moške in ženske cvete, kot to dobro poznate pri lumai. Saj veste, koruza, ima na vrhu veliko belkasto razcvetje, iz katere se kadi prah. ki opraži in oplodi koruzne storže, da na njih zraste in dozori sladka koruza. Leska je še gola in brez listov, zdaj je čas, da si naberemo teh viseiih mačic vn si jih skrbno posušimo. Pravijo, da so te mačice zelo koristne, ko katero sitno vnetje muči tvoja uboga pljuča. Caj iz teh mačic baje prisili telo do potenja, ki je že pol ozdravljenja. Drugi pa zopet ne morejo prehvaliti tega čaja. ki se, kot pravijo, zelo izkaže, ko so čreva bolna in človeka muči griža. Toliko o mačicah, toda s tem še z lesko nismo končali Leska ima tudi skorjo. Ce ' vas mučijo krčne žile, posebno če je zadeva že prav zastarela, potem je dobro na take zastarele, nerodne krčne žile staviti obkladke iz leskovega lubja, Caj iz leskovega lubja pa se tudi uspešno bori proti mrzlici, posebno proti taki mrzlici, ki se ponavlja. , Toda tudi tisti, ki ne pozna niti leske niti njenih mojstrsko izdelanih in okrašenih mačic, pa pozna okusne lešnike. O, te Pa pozna prav vsakdo, če ne od drugod, pa vsaj iz izložb. Ti lešniki imajo v sebi dosti sladkega olja. Prav tečna hrana. Todg ne samo hrana, te lešnike naj jedo oni, ki so btedičavi in slabokrvni. Pravijo, da večajo lešniki pritisk krvi v žilah. Koliko je ljudi bledičovih in slabokrvnih ,kaj če ne bi poizkušali malo gristi m glodati lešnike. Škodilo prav gotovo ne bo, če že ne koristilo, Toda stare stoletne izkušnje govore, da niso ta sladka jedrca kar tako. Toda še o eni čudoviti moči lešnikovih jedrc govore stara pisanja in nasveti starih ljudi. Ta jedrca baje pospešujejo plodovitost, posebno nekoliko starejšim moškim osebam vračajo nekdanjo moč in svežost. Prav P"~ prostim ljudem je leska že od nekdaj znamenje rodovitnosti. C e je dosti lešnikov, menijo, da bo dobra letina in naslednje leto mnogo otroK. V starih časih so verjeli, da ima leska tudi čarobno muč; z njo so hodili p ris in začrtali z njo krog, kamor so klicali rogatega, da bi jim prinesel denar. Tako je z lesko. Zdaj cvete po naši gmajni. Se malo in zažarela bo v pomladni lepoti vsa gmajna in požutili bomo na lesko Toda jeseni bomo zopet mislili ng našo prijateljico lesko, ko se nam bo zahotelo sladkih svežih hrustajočih lešnikovih jedrc. MALOKRVNOST PRI OTROCIH Kri je posebne vrste tekoče tkivo, nahajajoče se v srcu in ocevju žil, ki opravlja važne življenjske funkcije. Srce potiska kri po ožilju, ki mrežasto prepleta vse telo. Sestava krvi je precej zamotana: tekoči del imenujemo sokrvico ali serum, ostali del tvorijo rdeče in bele krvničke ter krvne ploščice. V normalnih pogojih obstaja določeno razmerje med serumom in krvničkami ter med različnimi oblikami krvničk samih. Cim pa nastopijo v tej harmoniji motnje, govorimo o krvnih boleznih. Med krvnimi boleznimi zavzemajo važno mesto različne oblike malokrvnosti, tako imenovane anemije. So to stanja. pri katerih se zmanjša v krvi krožeča količina krvnega barvila ali hemoglobina in pa število rdečih krvničk. Število rdečih krvničk ali, kakor jih učeno imenujejo, eritrocitov, znaša v kubičnem milimetru krvi pri zdravem človeku štiri do pet milijonov. Rdeče krvničke so nosilci hemoglobina, ki daje krvi značilno rdečo barvo. Ker nastopijo pri malokrvnosti motnje v sestavi krvi, je tudi izmena snovi v tkivih in njih preskrba s kisikom nezadostna, na kar mora organizem seveda reagirati. Srce mora črpati in poganjati kri hitreje, puls je pospešen, utrip srca, ki se poveča, močneišl, žile se pričnejo ožiti, zaradi česar po-bledi koža in sluznice, mišice M ASVETI | Moker krznen plašč najprej dobro otresemo, nato pa ga o-besimo na prepih in šele ko je popolnoma suh, ga nalahno natremo s terpentinom In počesano. « • * Sobnih cvetlic ne smeš preveč zalivati ;ako se hočeš prepričati, če cvetlica potrebuje vode, udari s členkom ob lonček: ako je zvok votel, pomeni, da je zemlja suha, če pa je poln, je zemlja dovolj vlažna. Rjo od*raniš z noža aH srebaih predmetov, če jih namakaš v kislem mleku 12 ur. potem pa dobro osušiš in zdrgneš s plovcem. « • • Obrabljene igralne karte bodo bolj sveže in gladke, če jih potresemo s smukcem in nato z mehko staro platneno krpo otromo. « • . Vse predmete iz nebarvanc-ga usnja ('torbice, listnice itd.) osnažiš s čistim bendnom, s sredico belega kruha ali s surovim mlekom. postanejo ohlapne, tek gine In telesna odpornost do raznih bolezni se občutno zmanjša. Ce hočemo ugotoviti vzroke malokrvnosti, vidimo, da jih povzročajo večinoma nezadostno obnavljanje krvi, prevelike izgube krvi ali pa premočno razkrajanje krvi. Malokrvnost, ki nastane zaradi nezadostnega obnavljanja krvi, je zlasti pogosta pri otrocih, ki imajo tudi razne druge podedovane napake. Ze to, da z zdravljenjem ne moremo zboljšati malokrvnosti, dokazuje neke vrste dednostno motnjo. Podobne ‘ motnje v nastajanju krvi se pojavljajo včasih tudi pri nedonošenčkih, in sicer po navadi v drugem ali tretjem mesecu življenja ter polagoma izginejo v drugem letu starosti. Vzrok temu je predvsem nedonošenost, kajti predčasno življenje izven materinega telesa predstavlja za nepopolno razvit plod posebne zahteve, ki jim dojenčkov organizem še ni dorasel. Bledica ali kloroza je malokrvnost, ki jo srečujemo zlasti pri deklicah v puberteti. Dasi Igrajo tu važno vlogo hormonalne motnje, so vendar odločilni činitelji za nastanek te vrste malokrvnosti pomanjkanje svetlobe, zraka in sonca, saj je današnja doba Sporu to nekdaj tako pogosto bolezen skoro popolnoma Iztrebila. Tudi neprimerna in nezadostna prehrana je lahko vzrok težkim motnjam v obnavljanju krvi. Kakor je mleko za dojenčka izredne važnosti, tako lahko enostranska mlečna hrana škodi. Vse vrste mleka vsebujejo premalo železa, ki je glavni činitelj pri obnavljanju krvi. Pogosto nastopi malokrvnost pri zalivančkih od šestega do štirinajstega meseca, ki se hranijo s kravjim mlekom sluzom, sladkorjem ter raznimi mokami ter ne dobivajo, večinoma zaradi nevednosti mater, prepotrebnih dodatkov rastlinske hrane Stalno hranjenje s kozjim mlekom povzroča težko anemijo posebnč vrste, pri kateri nastopajo spremembe v krvi. Da napravimo dobro masleno testo, moramo Imeti precei potrpljenja. TV» UTO gr moke vzamemo 40 gr mrzle vode, 1/2 žlice soli in 75 gr surovega masla. Najbolje pa je. da denemo polovico toliko masla, kolikor tehta testo, ki ga vmešamo iz vode in soli. Najprej zamešamo testo iz moke. vode in Soli, ga pustimo, da 15 minut počiva, ga nato izoblikujemo v kvadrat in vgnetemo vanj zmehčano maslo, kakor kaže slika 1. Nato zapognemo proti sredi štiri vogle testa (slika 2) mizo potresemo z moko in testo razvaljamo, paziti pa moramo, da ostane maslo vedno zavito (slika 3); nato ga položimo po- čez, ga zložimo v tri gube (slika 4) in zopet, valiamo. kakor kaže «Tka 5; petem ga znova zložimo v tri gube in pustimo, da počiva 15 minut. Postopek zatem še petkrat ponovimo in preden testo zadnjič zgubamo, naj zopet počiva in končno ga zvaljamo do debeline 4 mm. • Ko mesimo masleno testo, moramo še paziti, da desko vedno znova potresemo z moko, da pustimo testo počivati na hladnem prostoru in da ga prebodemo z vilicami, preden ga denemo v peč. Tudi moramo dno pečice ovlažiti in peči v vroči peči. Kaj vse lahko napravimo iz maslenega tesU, izvemo prihodnjič. Pri malokrvnosti zaradi iz- Eube krvi le nujno potrebno, (3 at f>o Si voc Servai kajti krvavitve ne nastopajo samo pri lahko ugotovljenih zunanjih in notranjih poškodbah, temveč tudi pri raznih kroničnih boleznih. Poleg krvavitev iz popkove rane. nosa, črevesnih polipov, moramo misliti tudi na razne zajedalce (gliste) in na ledvične bolezni. Pomniti moramo, da so pri otrocih krvavitve mnogo nevarnejše kot pa pri odraslih. Najobširnejšo skupino malokrvnosti predstavljajo, anemije, ki nastanejo zaradi razkrajanja krvi. Različni strupi oškodujejo rdeče krvničke ali pa tvorijo s krvnim barvilom raz- K JI KT ■ J ST VO Kmalu bomo podlagali •iimiiiiiiKiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinmuiiimiimmimiiiiiuiimmmmiiiimmiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiuiiiiiiimiim Skoraj bo čas, da podložimo koklji jajca. V naprednih kmetijskih deželah uporabljajo umetne valilm-ce, pri nas pa le naraven valilni stroj-kokljo ali Pk' rane. Valjenje ie na videz zelo enostavno. Marsikdo misli, da je uspeh odvisen le od koklje in števila jajc. Toda predvsem si moramo biti na jasnem, kakšna jajca moramo uporabljati za valjenje in od kakšnih kokoši. V naprednih kmetijskih deželah redijo čistopasemske kokoši dobre nesmee. Pri nas poznamo le kokoš, ki je produkt raznih pasem. Do sedaj se je udomačila le bela «hvomiškas kokoš. V Istri pa gojimo, čeprav ne čistokrvno, «itajerico». Torej še nimamo prave kokoši dobre nosnice. Vse leto moramo pazljivo zasledovati, katere kokoši iznesejo največ jajc in ravno od teh moramo izbrati jajca za valjenje. Pri izbiri moramo paziti ,da vzamemo le jajca od najboljših nesnic. Na kaj moramo ie paziti v času valjenja? Ni vsako jajce tudi od pasemskih kokoši dobro za valjenje. Jajca morajo biti debela (težka) Ker je težina jajc dedna .moramo stremeti za tem, da odberemo za razplod le i težja jajca. Jajca za, vlaga- nje ne smejo biti prestara. Cim starejše je jajce, tem manj vredno je za valjenje. Jajca moramo hraniti v hladnem ne presuhem prostoru. Lupina. pa mora Otti gladka. Nekatere naše gospodinje delajo veliko napako, da pustijo jajca, predolgo pod nesnico, ker se na ta način jajce pokvari. Škodljivo je, shranjevati jajca, preden jih denemo pod kbkljo, v moki ali otrobih, ker se na ta način zamašijo luknjice na lupini, skoz; katere jajce diha. Iz istega vzroka ne smemo jajc pred vlaganjem oprati. Jajca za razplod morajo biti oplojena. ker od neoplojenega jajca ni piščanca, oziroma se navadno znali slabič. Slabiče dobimo tudi iz jajc, ki so bila oplojena v sorodstvu. Peteline nabavljajmo vedno iz oddaljenih družin. Na vsa-iih 10 (in ne več) kokoš moramo imeti po enega petelina. Petelin oplodi naenkrat več jajc v jajčniku. Po oplojcnju kokoš več dni nese oplojena jajca., vendar ne smemo za valjenje uporabljati jajca, ki so bila oplojena pred petimi dnevi. Eden vzrokov, dg se iz jajca zvali slaboten piščanec, je slaba hranilna sestava jajca. Razen zarodka vsebuje jajce hranilne snovi (beljak in ramen jak), ki so nujno po- trebne novemu bitju v prvem času razvoja. Ako jajce ne vsebuje vseh hranilnih snovi, se iz njega razvije slabič. S està,trtna jajca pa je odvisna od načina krmi jen ja. Krmila morajo vsebovali zadostno količino beljakovin, maščob, mineralnih snovi in vitaminov Enostranska krma nikdar ne vsebuje vseh omenjenih snovi. Pri glavni suhi krmi (semena žitaric in moka) moramo pokladati resnicam dosti zelenjave, ki je bogata z vitamini, kostno moko, ki vsebuje mineralne snovi (apno, fosjor) ter mleko in mesne odpadke, ki so bogati z beljakovinami. | OBVESTITA | RAZDELJEVANJE MOČNIH KRMIL ! Z namenom, da bi kmetovalci vedno bolj spoznali vrednost, ki jo imajo prikladna močna krmila pri krmljenju krav mlekaric, je kmetijsko nadzorništvo pričelo razdeljevati po polovični ceni, majhne količine (kg 60 do 120) posebne mešanice za krave mlekarice. Nakazila lahko dvignete pri tehničnem oddelku — področnega kmetijskega nadzor-ništva — ulica Ghega štev. 6/1 - vsak dan v dopoldanskih urah lične spojine tako, da hemoglobin ne more več sprejemati kisika in ga oddajati tkivom. Živalski serumi ali neodgovar-Jajoče krvne skupine lahko povzročijo razpad rdečih kar-vničk. Isto velja za kačji in čebelni strup ter za strupe rastlin in bakterij. Previdno moramo ravnati tudi z zdravili, ki vsebujejo živo srebro, arzen in druge strupe, kajti kljub temu, da jih dajemo otroku kot zdravilo, utegnejo včasih tudi škodovati otroškemu organizmu na ta način, da povzročajo akuten razpad krvi. Eden najhujših krvnih strupov je ogljikov okis, ki je sestavni del svetilnega plina in nastaja tudi pri nepopolnem izgorevanju premoga in drv ter uhaja iz slabo zaprtih peči. Je pa še cela vrsta krvnih bolezni, ki jih povzroča razpad krvi in ki jih spremljajo razne oblike malokrvnosti, vendar bi pa njih naštevanje prekoračilo okvir tega članka. Dr. & S. HREN Med trajno zelenjad naših vrtov prištevamo tudi hren. Poznamo samorasli «divji hren», ki raste kot plevel po vrtovih in njivah. Tak hren ni kaj prida, ker so debelejše korenine navadno prekratke, daljše pretanke, večkrat pa so tudi prestare, lesene in neokusne. Ves drugačen pa je hren, ako ga pravilno gojimo in ki nam da okoli 30 do 40 cm dolge, debele do 5 cm ter popolnoma ravne, gladke ter mlade in sočne korenine. Hren najbolj uspeva v debeli ilovnati zemlji, ki je dobro pognojena. Rahla zemlja mu ne ugaja. Hren je sicer trajna rastlina, toda pridelujemo ga enoletno, in sicer iz centimeter dolgih korenin, ki jih je dobiti povsod, kjer raste. Rano sjyomladi potaknemo te k0' TCtT.ne, ifco smo 3n-1 popT«»} oro obdrgnili s krpo, da ne poganjajo preveč stranskih korenin, na pripravljeni gre-d ci, v vrstah po 40 cm narazen,' pa ne navpično, ampak 'prav plitvo poševno‘V smeri, kakor tečejo vrste, zato da med vrstami zemljo lahko obdelujemo. Posamezne korenine potaknemo po kakih 10 cm drugo od druge. Tanjši konec, ki bo pognal navpične korenine, pride približno 10 cm globoko v zemljo, debelejši, ki bo pognal cimo, pa samo dobra 2 cm. Kadar sadimo, mora biti zemlja dovolj vlažna, da se nam poševne luknje, ki jih naredimo s primemo dolgim klinom, sproti ne zasipi j e jo. Med rastjo cfcdelujemo hren kakor vsako drugo zelenjad. Cim bolj marljivo plevemo in rahljamo zemljo med vrstami, tem bolj se bodo potakšnjenci do jeseni zdebelili, Ako hočemo, da b do hrenove korenine prav debele in g’adke, ne smemo pustiti, da bi pognale stranske korenine drugje nego samo na koncu. Da to dosežemo, je treba med letom vsako korenino enkrat (julija ali avgusta meseca) odgrebsti, nekoliko privzdigniti in s kako krpo oguliti, zlasti na spodnji strani od glave do tanjšega konca, ki ima največ korenin Pustimo samo tiste korenine, ki so prav na koncu. Ko smo vse druge odstranili, pritisnemo korenino nazaj v njeno prvotno lego in jo zagrnemo. Konec oktobra je hren dorasel; tedaj ga porujerno tri shranimo v kleti v vlažni prsti. Pri ruvanju navadno potrgamo navpične korenine. Najbolje je, da jih čez zimo pustimo v zemlji, spomladi Pa jih izkopljemo in porabimo za nov nasad na drugem mestu. Hren je lahko zelo nadležen plevel, ker vsak najmanjši košček korenine odžene in ozeleni. Zato je treba zemljišče, kjer je rastei, globoko prekopati in skrbno odstraniti vse korenine. GRUEWFELDOVfl OBRAMBA Beli: Simonovič. Crni: Nedelj fcovič. 1. d2 — d4; Sg8 — f6; 2. Sgl — g7 — g6; 3. c2 — c4, d7 — d5i Ta nagli udar priporoča novejša teorija Gruenfeldove o-brambe. Prej je črni razvil lovca na g7 in šele po Sc3 izvedel potezo d7 — d5. Tudi tako ima črni v napadu na belo središče s kasnejšim bočnim napadom d—c5 lepe izglede. 4. c4 — d5; Sf6 — d5; 5 e2 — e4, Sd5 —b6; 6. Sfl — e2, U8 —g7; 7. h2 — h3 Beli se boji, da bi lovec c» vezal skakača na f3, ki krije eksponiranega kmeta na d4, ter s c7 — c5 nevarno omajal belo središče. V določenih primerih pa predstavlja poteza slabitev mele pozicije. 7. --- c7 — c5 V kraljevo indijski in Gruen-feldovi obrambi je ta poteza nujna. 8. d4 —d5 ------ Kmeta ni dobro vzeti, ker bi črni prehitro izenačil. N. pr 8d c5 :Ddl: + 9. Ldl: Sbd7 10. La4 0—0 ter Sc5 itd. 8. -----e7 — e6 9. d5 — dGl? Dvorezna poteza. Napredovanje kmeta ima namen zavi rati razvoj črnih figur, predvsem lovca c8. V kolikor to belemu uspe, moramo imeti potezo za dobro. Lahko se pa zgodi, da bo beli tega kmeta, ki nima dovolj podpore, izgubit. Vendar bo beli v tem primeru imel lepo organizirane figure in boljši razvoj, kar bi bila zadostna kompenzacija za Izgubljenega kmeta. 9. ----- Sb8— cG Z namenom zasesti polje d4 in z damo osvojiti d kmeta. Poteza tudi preprečuje e4 — e5. 10. Sbl — c3 0 — 0 Crni se je premislil. Poteza Sc6 — d4 bi le deloma izenačila. N. pr. 11 Sd4: cd4: 12. Sb5 0 —0 13. 0 —0 a6 14. Sd4: Dd6: 15. Le3 itd. s skoraj enako igro. 11. Lel —g5! Važna poteza, s katero prične beti komplicirati položaj. Namen te poteze je preprečiti Sefi — d4. Ce bi beli takoj igral Le3, bi črni s Sd4 dosegel zamenjavo figur in enako končnico. Sedaj pa nastajajo še težave. Po 11. --------- tS igra beli Le3 in črni ne more igrati Sd4, ker je lovec g7 zaprt. 11. ---- Dd7 pa beli veže S>C« skakaCa z 12. L2>5. Crni je zato prisiljen igratf. >1- ------ Lg7 —ffi; 12. Lg5 — e3, Sb6 — d7; Zopet ni šlo Sefi — d4 zaradi 13. Sd4: cd4: 14. Ld4: in beli bi zadržal kmeta na dfi. Ce bi pa imel črni. lovca še na g7, kjer bi bil pod varstvom kralja, bi pa črna dama s 14 . , , Dd6: osvojila kmeta z enakimi žansami za končnico. Z vmesno po4ezo 11. Lg5 je belemu uspelo se bolj stisniti črno pozicijo. 13 00, efi — e5; •Ciudàhi lednih o nò n ko àloi'euùko hišo/ Crni se j‘e odločil na vsak način igrati Sefi — d4, da o-svoji dfi kmeta. V črni poziciji je nastala nova slabost na polju d5, katero beli takoj izkoristi. 14. Sc3 — d5. Sefi — d4; 15. Sf3 — d4: e5 — d4: 16. Le3 — h6, LfG — g7; Po Te8 bi izgubil črni kvaliteto s Sc7. 17. LhG — g7: Kf8 — g7: 18. 12 — f4 ------- Beli pričenja glavni napad na oslabljeno črno pozicijo. 18. ------- Sd7 — bG Več obrambe bi imel črni s Sd7 — fG, vendar napada črni ne bi mogel zadržati 19. Sd5 — c7, Ta8 — b8; 20. e4 —e5, SbG —a8; 21. Sc7—d5, Jasno je, da beli ne bo zamenjal svojega dobrega skakača za slabega črnega. * 21. ------- Lc8 — eG: 22. Sd5 — ffi, Dd8 —a5; 23. f4 — f5! S telovadnega dvoboja Trst - Beograd V necietjo je T>ij v Piranu teiovad'ni dvoboj (ZDTV^ rn »> i Beograda, Cep.uv .«ta tako moška kot ženska telovadna vista Trsi-, v zadnjem č-,«,, i» moStvona Zelemičarja iz v naprej pričakovati zmago beograjskih telovadcev, saj je bilo med njimi nekai J? bll° Že lem pa so tudi pogoji za vežbanje v Beogradu vse drugačni kot pa pri nas V ^ ‘J5pre2entantov. v osta, zmagal Zenska beograjska vrst4 j* dosegla skupno »«.80 tožk.*tržaška fa 165 iTtočk t^!r1UŽ » » i. ^ S tem je črna kraljeva postojanka razbita. Črni mora kmeta vzeti, ker na LeG — c8 sledi dG — d7 in na La2: pa Lc4 itd. 23. ------ LeG —f5: Nič boljše ni gf5: ker bi beli po Ld3 z damo posegel v napad. Sedaj sledi konec. 24. Tfl — f5:I gG — f5: 25. Ddl — d3, Tf8 — h8; 26. Dd3 — g3 + Kg7 — fS; 27 Dg3 — g5, h7 —hG. Prepreči mat z DhG. 28. SfG — d7 + Kf8 — e8 29. Dg5 — e7 mat. Mojster Simonovič je vso partijo igral v odličnem slogu. Ing. Sikošek Boris POIilTICtf l KAXI SMUŠKI POUUTI In njih razvoj po Planici Z imenom Planica je tesno povezana zgodovina smuških poletov, t. j. skokov preko 100 m. Letos v Planici sicer ne bo smuških poletov, ker bodo skakali le na 80 metrski skakalnici, vendar si ob tej priliki oglejmo nekoliko, kakšen napredek je bil dosežen v tej zimskošportni i disciplini ocncar se Je prvič na avetu pojavila v Putnici Razen v Planici je danes ria svetu še 5 skakalnic, ki dopuščajo skoke preko 100 m in sicer v Oberstdorfu v Nem čiji (ki je največja), v Bi.sen ofshefemi in Mittemdciifu v Avstriji, v Pente di Legno v Italiji ter še v WUlingenu v Nemčiji. Več kot 100 m je na svetu skupno preskočilo 61 skakalcev, ki so skupno izvedli 216 skokov. Od teh jih je bilo izvedenih v Planici 75, v Oberstdorfu 121, a na vseh ostalih skakalnicah skupaj 20. Od Jugoslovanov je preskočilo 100 m 9 skakalcev (Polda, Finžgar, Klančnik, Rogelj, Mežik, Pribov-šek, Novšak, Zalokar in Zidar). 100 metrsko daljavo je preskočilo še 16 Nemcev, 10 Avstrijcev, 7 Norvežanov, 6 dii, 3 Francozi in 1 Poljak, j do letos preskočili daljavo Vse te številke povedo, da j 140 m če bodo zato dani vsi je disciplina smuških poletov, pogoji, predvsem vremenski- v stalnem razvoju tako po številu skakalnic, kakor po številu skokov in daljinah. Človeška vztrajnost in stremljenje po vedno ndvih podvigih tudi v športu, je zlomilo odpor nekaterih športnih krogov na severu, ki sa smu-Ske polete na zunaj nazivali blaznost, v resnici pa ?x> se zbali i0 za primat, ki so ga dotlej držali popolnoma v svojih rokah. Danes skačejo na teh smuških skakalnicah — velikanih tudi severnjaki in med njimi ter Sredin je-evropejci se bijp bitka za prt mat. Lahko rečemo, da so bili dotlej v tej borbi uspeš nejši Srednjeevropejci, čeprav drži -prvenstvo v daljini v svojih rokah Šved Netzell s skokom 135 m v Oberstdorfu. Prav v teh dneh so velika tekmovanja v smuških poletih v Oberstdorfu v Nemčiji kjer tekmure poleg Fincev Švedov. Švicarjev. Avstrijcev, Francozov. Italijanov in Notico v tud: Jugoslovan Fin? «ar. Po lanskoletnih izkustvih KRIŽANKA ST. 6 Švicarjev, 5 Italijanov, 4 Sve- in uspehih pričakujejo, da bo- VODORAVNO: 1,4 (sredina), 7 in 10: poziv, ki mu mora slediti vsak zaveden Slovenec h» Tržaškem in na Gonškero; 2. rimsko božanstvo! - Mojzesov mmLŽ. t"*1 k2ra2* k» *a u»°- • a«jejo športniki - kraljica, ki J® ustanovila Kartagino - pri-s*ov: nepošten ilovek,- pred- log - delo umetnika: 5. s cuner se pravkar baviš: S. slovansko moško ime - stara ploskovna mera; 8. 3. sklon osebnega zaimka • prvi del imena neke afriške prestolnice - osebni zaimek; 9. vodna žival - začetni črki imena tržaškega skladatelja - izumrla žival. NAVPIČNO: A: Stroj, ki po-vzroča gibanje - nebesni pojav; B: žensko ime; C: številka v hrvaščini (kratica) - prislov -kratica za doigostno mero; C: kratica, ki se uporablja namesto naštevanja - slavni španski slikar; D: krajša oblika imena Izabela - izraz pri igranju kart; Er časovna mera (razdobje) - Jih delata šivilja in krojač; F: medmet (hrvaški) - gorivo: G: dva soglasnika - vrsta igralne karte - kazalni zaimek; H: otoki severno od Sicilije -ime kitajskega generala, ki je nedavno opravlja] diplomatsko funkcijo; I: azijska država -kratica za mednarodno organizacijo za razseljene osebe. REŠITEV KRIŽANKE št. 5 Vodoravno: 2 ne, 3 maske, S Leon. 9 ideja, 11 tanje, 13 hoje, 15 Evropa. 17 Split, 20 Rajko, 21 otovorjen, 24 toda, 28 osiva, 29 jelen, 30 leden, 31 cirkontj, 33 sok, 34 nad. 35 brat, 37 av, 38 sen, 39 pa, 40 inteligenca, 45 ve, 46 zatajen, 47 ing., 48 pir, 49 ter, 51 mu, 52 ironije, 55 le. 56 kit, Navpično: 1 os, 2 nedeljen, 4 arhivar, 5 kij. S lava, 7 otok, 8 napotek, IO Jernej, 12 na. 14 Oto, 16 rja, 17 SOS, 18 ptica, 19 loviti. 22 rjoveti, 23 elizij, 25 od. 26 denar. 27 Ana, 30 lonci, 32 katapult, 33 sen. 36 rov. 38 senen, 41 nz. 42 lari, 43 geto, 44 anketa, 50 Riko, 53 raft, 34 ji. Znano namreč, da mora med skakanjem vladati popolno brezvetrje, ker najmanjša sapa vrže skakalca pri daljini čez 100 TO v stran. Vsekakor je tudi konstruktor skakalnice Klopfer uvedel v samo konstrukcijo nekaj popravkov z upanjem. mo si zato nekoliko podatkov o tej skakalnici: Višina skakalnice od najvjšje točke zaleta, do dna doskočišča je 161 m, višina zaleta je 35 m, vzpon na mestu znaša 7 stopinj, največji, nagib doskočišča je 41,5 stopinj. Kritična točka 3e sedaj pri 122 m, od tu naprej pa je še 20 neizkoriščenih metrov z utira nagibom. Širina doska. čišča pri 120 m je 26 m, iztek doskočišča Pa je dolg 160 m. Tekmam lahko prisostvuje 90.000 gledalcev. Medtem so prišli že prvi rezultatj letošnjega tekmovanja. Nobenih presenečenj zaenkrat. Najdaljši skok je dosegel p mvt Zp veèkr.wt je tufo zastavljeno vprašanje; Smo li Slovenci za nogomet ali nismo. Pa So se dvigali razni poklicani in — nepoklicani in odgovarjali kakor so mislili, Načelno "(kot pravimo) so imeli najbolj prav oni, ki so trdili, da ni razlogov zaradi katerih naj bi ne bili sposobni za nogomet in je bil njihov srd z načelnega stališča nad obupanci razumljiv. Toda načelnost je načelnost, praksa pa tudi nekaj velja, in prav ta rmm vedno znova in znova kvari upe, da bi si slovenski nogomet priboril mesto med najboljšimi nogometnimi klubi Jugoslavije. Tako se je zgodilo: Vodilnemu slovenskemu nogometnemu predstavniku Odredu iz Ljubljane se je nudila po sklepu nogometne zveze FLRJ prilika da vstopi v prvo ligo, če v izločilnih tekmah premaga drugega pretendenta za I. ligo, Spartaka iz Subotice. Polni korajže in dobro pripravljeni so se slovenski nogometaši napotili v Subotico in s pametno in dobro igro izvlekli neodločen rezultat 3:3. Dejali smo: na domačem terenu jim bodo «Kranjci» že dali popra. Toda Spartak je v Ljubljani imel srečo (samo srečo?) in izvlekel neodločen rezultat 0:0. Po predpisih so zato odigrali tretjo tekmo na nevtralnem terenu v Zagrebu. Tretjič gre rado, pra vi naš pregovor in obnesel se je tudi tokrat. Tretja tek ma se je končala 2:2 m za primeren zaključek je žreb bil naklonjen • Spartaku. In slovenski elitni predstavnik se bo spet pehal za točke Po provincialnih mestecih jugoslovanskih republik. Pa smo spet tam, pri praksi in teoriji. Pustima smolo pri miru in recimo raje po brkinslco; «Ceč ni za barko». NOVE ZNAMKE Leta 1948 je Genovežan , Kriško/ Kolumb s tremi ka-\ ravelami odk)-il Ameriko. ! Trup. teh karavel - katere vidimo na portugalski znam- ! ki tu zraven - se ni bil dosti spremenil v primeri s preji- ! njimi ladjami, le jader je bilo sedaj več. Stoletje pozneje pa se je graditev ladij zelo spremenila. Trup se je zvišal in razširil; ladja je postala okorna, jadra Pa sa se še pomnožita, prav tako kot vidimo na znamki, ki je bila izdana v Reki za časa DAmeunzie-ve zasedbe. (Nadaljevanje sledi) I JAPONSKA : Spominske na peto državno športno prireditev. 8 yen, riavo-rdeča (telovadec na obročih), 8 yen, rjavo-rdeča (skakalec s palico), 8 yen, rjavo-rdeča (nogometaši), 8 rjavo-tdeča (konjake dir-k e). Človek se rodi slep in umrje kratkoviden. Vrnil se je možicelj... Iz Moskve se je vralfl capo Togliatti baje popolnoma zdrav STALIN: ...in £e ne boi dober, te bom potegnil nazaj.,. MED VRSTAMI Togliatti se je vrnil. Ob svojem jKivratku- iz Moskve je Togliatti izjavil, da se počuti popolnoma zdrav in pomlajen. Potem ko je opisa] čudovito življenjsko raven sovjetskega človeka, je dejal: «Ni-ga bolj miroljubnega človeka kot je Stalin, ki nikoli ni vedel, kaj je lovska puška. Med vrstami; To mu radi verjamemo. Zato pa očka Stalin tembolje ve, kaj so topo Vi, Katjuše, tanki, bombniki itd. *** Izjave o miru. V svojem zadnjem intervjuju je Stalin izjavil, da bo nadaljeval svojo politiko za ohranitev miru. — Zunanjepolitični Trumanov svetovalec gosp. Ave-rell Harriman je skoraj istočasno izjavil; «Inliko se izognemo vojni, če svojo dosedanjo politiko nadaljujemo». Med vrstami: Le hrabro naprej! Divizije s te strani reke Labe, divizije z one strani reke Labe. In letala in topove in tanke, in spet divizije. Ni vrag. dg ne bo miru! MIHEC IN JAKEC Mihec: V Trstu imamo nov škandal. Kavp so tihotapili na debelo in policija noče z imeni na dan. Najbrže fo ta imena debela. Jakec: To je naravni razvoj D0 tega je moralo priti. Mihec: Kako to? Jakec.- Skandal z Leginim. sladkorjem še vedno ni razčiščen. No, zdaj imamo še kavo. pa bodo gospodje lahko sedeli pri sladki črni kavi. Mihec: Aha! Zdaj razumem zakaj so lani skrbeli tudi za cigarete! FILMSKI SVET Kominformistično časopisje na vsa usta hvali uspehe berlinske mirovne konference, le tržaški kominformisti zlasti ko-minformistke, niso posebno zadovoljni s konferenco. Vse kaže. da so pozabili izvoliti po ustaljeni navadi kraljico (regl-netto), v tem primeru kraljico miru. Kdo je ta Turek vprašaš? Saj dobro ga poznaš... To je namišljen doktor V Malijev pajdaš... ČEŠKE SKRBI Zena možu; Vso sem nesrečna, ljubi Vaclav. Naš mali František zanemarja Solo, noče se učiti, same neumnosti ima po glavi. Nič ne bo iz tega otroka. Ce gre tako naprej, n® bo za drugo kot za ministra. Pa vendar to ni Turek od Turka to je grša stvar to narodov je izdajalec najslabše vrste jcniiar. Janiča i* Namišljeni dr, Bidovec iz samega nizkotnega klečeplazenja pred vsemogočnim Mehikancem proglaša vse kar je slovenskega za šovinizem SODOBNI PTIC U. Lenoir) No, Pepino moja draga, venda-) enkrat vest vesela: kakor .kaže. zdaj gotovo Aireya bo slana vzela. Marsikdo se bo oddahnil, ker politika njegova proti nam in Za južnjake delala je vedno znova slabo Ieri med Tržačani. Saj veš. Pepa, zlomek stari, delal je na tem, da Lahom ustreže, a da nam pokvari še teh nekaj let življenja. Skrajni čas, Pepina moja, da ga pošljejo na lepše, ker ni bil za vodstvo STO-ja. Kam bo šel, ni točno znano, menda nekam na komando, kjer bo bržkone pozabil italijansko propagando. Vest, je udarila nenadno v vrste laških šovinistov, k{ so bridko potožili preko klerilcalnih listov. Kaj bo zdaj, ko jih zapušča najbolj vneti pokrovitelj, kdo bo zdaj zasedel mesto kot tržaški upravitelj tega nihče ne ugane. Vendar naj bp kakorkoli, dejstvo je, da pada perje Lahom, ki preveč oholi so postali zadnje čase. Pa pustim to, Pepina, ker se tudi mene tiče ona žlahtna količina kave, ki so jo predali brez dodatki in carine. Ako naj povem resnico, meni se cedijo sline Ce pomislim, auSa m-ojft, da je kava šla v prodajo skorajda za bagatelo. Mene kajpada hg znajo najti vražji tihotapci ter zaplesti me v kupčijo. Sicer to ni dosti prida, kajti mnogi zdaj sedijo v koronejskem zavetišču in kot kaže, bodo zbrali tam še nekdtere druge, ker se tepci niso znali umakniti pravočasno. Vendar, Pepa, jaz bi inda nekaj soldov zaslužild. Zdaj, ko nisem nič več mlada In ne zmorem težkih poslov, bi z veseljem se lotila kontrabanda, saj pržona. se bom lahko izognila ker sem stara in betežna. No, pa le pustiva kavo, dokler Stvar se ne pojasni s kontrabandom. Pepa zdravo! SPOKORNIK Iz Rusije Javljajo, da so odkrili popolnoma zanesljivo pravega goloba miru ( Satir icus) * NAJNOVEJSI SNUBEC Milostiva Suzuki, ali Vam smem ponuditi svojo moško pomoč? (Allgemerne Zettung) * Nekateri so namigovali ob Togliattljevem odhodu v Rusijo, da le voditelj KPI šel v samostan. Kakor se more sklepati iz poročil, je šel le na duhovne vaje v Kremelj. Tudi on Je hotel imeti odpustke za sveto leto. k. MLATICI Ker sam Višinski ni znal viškov klatit sovjet je Maliku ukazal slamo mlatit; a če Višinski že ni segel do višave, so Mali-kove akcije še bolj piškave. VOJNI ROMAN SLOVENSKEGA NARODA DOBERDOB t-~~-=S^E-3=B=E PREŽIMO V VORANO Ko je korakal proti vojašnici, je nenadoma butnil v lajtnanta Domina, ki je menda skočil iz zemlje. Bataljonski inšpekcljon je z drugimi vred pobegnil v noč in nekaj časa brez glave tekel v smer, kamor je Izginil major Moebius. Neka čudna sila ga je gnala za njim, čeprav mu tudi on ni bil prijatelj. V splošni pogreznjavi, ki je povsod zijala iz teme ter iz vseh oči, se mu jc majorjeva avtoriteta le še zdela rešilna in zato je tekel za njo tudi potem, ko je la bežala preoblečena v žensko krilo. Toda naj je brusil pete, kolikor je hotel, jc vedno bolj zaostajal, dokler ni popolnoma izgubil sledi za majorjem. «Hudič!» je klel sam pri sebi in vsi brisal znoj » potnega čela. Počasi se je vračal, od koder je bil pritekel, prisluškujoč vedno hujšemu streljanju. On kakor bi ga poslalo samo nebo, se je v temi nenadoma pojavil nadporočnik Kobe. Oba bi v tem trenutku najrajši drug drugemu padla okrog vratov, vendar sta potlačila občutke z nemim stiskom rok. Kobetu je hocajšnja službena avtoriteta tovariša Domina prišla kakor nalašč. «V vojašnice in nadomestne stotnije na noge!» je po kratkem premisleku rekel s hlastnim glasom in že odhitel dalje po cesti. «Ali mislite, gospod kolega, da bo šlo?» «Bo šlo, kako da ne! Samo naglo. Vojašnice so zdaj še tihe....» Zagnala ata se v tek in preden sta se sama zavedala ,sta že stala pred vhodom v vojašnico. Poslopja vojašnice so stala tiha sredi teme. V prvem hipu : zaradi tega miru bila skoraj iznenađena, potem ju je objela blagodejna zavest tistega, pod katerim se j< zemlja na vsem lepem podirati, pa se je navsezadnje, ko je mislil, da je že vse izgubljeno, le ustavila na trdni podlagi. «Zapovej alarm!» je ukazal Kobe svojemu tovarišu. Straža jima je takoj odprla in minuto nato je že trobilo alarm. Poziv je imel zelo hiter uspeh, ker velika večina moštva še ni spala, ampak je pri temnih oknih prisluškovala pokanju po mestu. Od sobe do sobe je hitela vest: «Maršbataljon se je uprl...!» Mnogo so kaj takega še slutili, tisti pa, ki so za upor vedeli, so bili silno redki zaupniki uporniškega odbora, katerim je bila poverjena naloga, pridobiti za upor tudi nadomestne stotnije ali pa jih vsaj nevtralizirati. Vendar je agitacija za udeležbo oste la brez uspeha moštvo nadomestnih stotnij je bilo sestavljeno iz izmučenega moštva, ki se je še krčevito držalo kasarne In se je tolažilo z raznimi drugimi izhodi, z dopusti, z raznimi komandami in drugimi zaposlitvami; mnogi med njimi so bili še bolehni. Precej jc k neuspehu pripomoglo .tudi to, da je bil komandant kadra, podpolkovnik Metnitz, ljudomil častnik, ki svojega moštva ni izzival in brez potrebe trpinčil, kakor je to počel pri maršbataljonu major Moebius. Kljub temu da je bile vsa kasarna takoj na nogah, je trajalo vendar neverjetno dolgo, preden so vse štiri stotnije nastopile na dvorišču. Nadporočnik Kobe, ki je kot najstarejši med maloštevilnimi oficirji prevzel poveljstvo, je nestrpno skakal sem in tja, vendar si ni upal napeti ostrejših strun. Vojaki so prihajali, kakor bi vlekli lastna čreva za seboj, ali pa jih sploh ni bilo iz soban ter so jih morali Šarfi iskati, goniti ali celo prositi, naj vendar nastopijo. «Kaj pa bo, ali bomo šli golaž delat!» so vojaki uporno vpraševali šarže. Največ jih je motal preslišati četovodja Rode, ki je proti svoji navadi vse tiho požrl. Take in podobne opazke so se slišale tudi še na dvorišču. Se hujši odpor pa je nastal, ko so začeli razdeljevati municijo: «Kaj pa je to?» «Torej gremo res golaž delat?» «Pri teh ohceti pa mene ne bo zraven...» «Mene tudi ne — mene tudi ne...» Naposled se je vendar posrečilo, da so se stotnije odvlekle z dvorišča. Zunaj je še vedno lil dež, čeprav je grmenje že ponehalo; tudi streljanje po mestu je postajalo slabše in strojnic že dolgo ni bilo več slišati. (Nadaljevanje j