Trgovcem, obrtnikom in industriicem. Prvikrat v naši državi gremo v volitve za naše najvišje gospodarsko in stanovsko predstavništvo. Dne 22. septembra bomo volili svoje zastopnike v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. 32.000 stanovskih tovarišev bo ta dan odločilo, komu izroči vodstvo stanovskega gospodarskega parlamenta za Slovenijo. Volimo v času gospodarske krize. Zadnja leta pomenijo dobesedni boj za obstanek. Ravno to trpljenje pa nas je naučilo ceniti skupnost, stanovsko zavest in spoštovanje do Zbornice, ki je naša zaščitnica, glasnica naših teženj in zahtev. Slovenske obrtnike, trgovce in indu-strijce veže trdna stanovska vzajemnost. Celoten naš stan se je z vztrajnostjo in po-[umom poprijel takoj po vojni velikega lela za gospodarsko obnovo Slovenijo. Te-3aj nam je vojna uničila velik del obrti, rgovine in industrije in nas postavila v iisto nov položaj, ki je diktiral nove naloge n novo delo. Razmeroma hitro smo premagali te težave. Trpko se spominjamo na najsramot-tcjši začetek nagega preganjanja, ko so laši zatiralci pod naslovom »protidraginj-ke akcije« uvedli zloglasno preganjanje Onogih naših najstarejših n najsolidnejših ovarišev in jih spravljali v ječo in v ve-ike denarne kazni. To ni bila samo kri-ica, temveč tudi največja žalitev sloven-kega pridobitnega stanu, ko se je hotelo ligmatizirati nas kot provzročitelje dragi-je in nas postaviti na sramotni oder. Na to so nas zadeli udarci centralistič-e gospodarske politike, ki je grozila de-lontirati našo industrijo, uničiti obrt in inniti trgovino. Celotni naš stan se je uprl »mu razdiranju narodnega blagostanja. ,Ta boj mora iti v strnjenh vrstah na-■CJ. — Kriza je čimdalje hujša, enotna Tamba vedno boj potrebna. V tej borbi as vodi gospodarski parlament Slovenije ■ naša Zbornica! ^ato hočemo, da predstavljajo Zborni-j najboljši naši tovariši, brez ozira na po-icno pripadnost možje, ki bodo znali bra-J1 ž'vljenjske interese Slove n i j e k o t ,sPodarske enote. Storili smo vse za popolnoma složen st»l> vsoli volilcev v Zbornico, tods za- stopniki sedanje centralistične gospodarske politike so žal to onemogočili. Hočemo, da gospodarstvo Slovenije prosto in neovirano napreduje. Zato proč s škodljivimi poizkusi in preuranjenimi reformami, proč s pretiranim poseganjem oblastev v naše gospodarsko življenje, ki le moti gospodarsko konsolidacijo! Smo iz naroda in nas ne boli manj kot vse druge stanove draginja, ki ji sledi plo-šno obubožanje. Zato hočemo uveljavljati načelo pocenitve produkcije, pocenitev potrebščin. Draginjo danes ustvarja pretirani fiskalizem, napačna carinska politika, nezadostnost prometnih sredstev in neurejenost prometnih tarif. Da posebej povdarimo samo najhujše: Krivično davčno obremenitev, ki zavzema že obeležje oddaje premoženja in nas vse uničuje; socialne dajatve, zlasti bolniško in nezgodno zavarovanje, ki ne služi več svojemu namenu, odkar so centralizirali upravo in prenesli naše bogate fonde iz dežele. Tu čaka Zbornico ogromno delo. Sloves slovenskih pridobitnih slojev je sposobnost in poštenje. Korupcijo in ne-solidnost, ki često uničuje sadove našega trdega dela, bo celoten stan odločno pobijal. — S tem hočemo utrditi naš dober sloves v inozemskih tržiščih. Kajti izvoz je predpogoj za obstoj naše obrti, trgovine in industrije. Za smotreno pospeševanje izvoza zahtevamo, da se omogoči Zbornici, da sodeluje pri sklepanju trgovskih, carinskih in tarifnih pogodb s tujimi državami. Konkurenčno zmožnost nam mora dati prava prometna politika. Neposredna zveza z morjem je življenjskega pomena za gospodarstvo v Sloveniji. Popolno borzo v Ljubljani zaktevamo ne le s stališča enakosti z drugimi pokrajinami, ampak tudi zato, ker je le ta eden temeljnih pogojev za dvig našega izvoza. Naše novo zastopstvo v Zbornici mora v to zastaviti vse sile. Zavedamo se, da je Slovenija gospodarsko najnaprednejši del države. Ne zahtevamo zanjo predpravic, a ravnoprav-nost ji hočemo izvojevati. Enakost zahtevamo v davčni zakonodaji in praksi. Enakost pri dodelitvi kreditov Narodne banke in obrtnih kreditov. Enakost pri razdelje- vanju državnih dobav, enakost v državni podpori za naše strokovno šolstvo. Naša Zbornica mora povečati svoj vpliv na državno, trgovinsko in finančno politiko. V Gospodarskem svetu pripada njenim zastopnikom soodločilen vpliv. —-■ Stremljenje za ustvaritev bodoče državne gospodarske zbornice za celo državo, ki bi v lastnem delokrogu kot ljudsko stanovsko zakonodajno telo odločala v gospodarski in socialni politiki, bo naša Zbornica vztrajno podpirala. Tovariši! Za izvršitev teh splošno označenih velikih nalog, bomo izvolili iz svojih vrst svobodno in neodvisno vodstvo našo največje gospodarske institucije. Odklanjamo ukazovanje naj pride od koderkoli! — Za volivne priprave smo osnovali: »Volivni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in indu-strijcev v Sloveniji«, ki ima svojo pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 8. Na njegov naslov pošiljajte vse nasvete, želje in vprašanja. V složnem, neodvisnem nastopu imamo jamstvo, da izvolimo dobre predstavnike našega stanu, v tem je poroštvo naše zmage. Za ta veliki namen smo se združili in vas prosimo, da se nam pridružite. Naša zmaga mora biti manifestacija enotne gospodarske Slovenije; dokaz, da slovenski trgovci, obrtniki in industrijci v Sloveniji odklanjajo jerobstvo in hočejo prost in zdrav napredek slovenskega gospodarstva. Zato na delo, zato k zmagi! V Ljubljani, dne 11. avgusta 1928. Iv. Jelačin ml., predsednik trgovske In obrtne zbornice, veletrgovec v Ljubljani, Iv. Ogrin, podpredsednik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani in še 59 drugih trgovcev, obrtnikov in industrijcev iz vseh strank razen iz Samostojno-demokratske stranke. V vsako hišo Domoljuba! Vedno najnovejše volneno blago za ženske obleke in bluie A. & B. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg 10 l1 Stran 518. >POMOI.JUIk 1926 Zaupnikom! PROSIMO, DA TAKOJ ODGOVORITE NA ZADNJO OKROŽNICO GLEDE V OLIVNIH IMENIKOV IN VOLITEV V ZBORNICO ZA TRGOVINO, OBKT IN INDUSTRIJO. ZA POTRDILO O ODMERJENI OZ. PLAČANI PRIDOBNINI ZAHTEVAJTE PRI DAVČNIH URADIH DAVČNE KNJIŽICE. KI STANEJO SAMO 2 DIN. V TA NAMEN SLU-ŽIJOIAHKO PLAČILNI NALOGI IN POSTNE POLOŽNICE. NA KATERIH JE ZNB^EK PRIDOBNINE TOČNO OZNAČEN. OBENEM S POROČILI O VOLI V NEM IMENIKU POŠLJITE VSA POTRDILA, KI SO POTREBNA ZA REKLAMACIJE! STORITE TO 111TRO! VOLIVNI ODBOR. Vremenske nezgode. To leto so zopet velike vremenske nezgode zadele liroke pokrajine naše države. Najprvo so bile poplavljene plo-dovite ravnine Banata. Nasipi, ki so varovali polja pred izstopom vode iz velikih rek Dunava, Save in Drave, so vsled pritiska vode odnehali in voda se je neovirano razlila po zasejanih poljih in napravila silno škodo. Velike poplave so bile tudi v Srbiji, Hrvatskem in ponovno tudi že po več krajih Slovenije. V mnogih krajih je obenem s temi nesrečami prišla tudi toča in ljudstvu napravila velikansko škodo. Tako je grozovita toča razsajala po občinah novomeškega okraja in premnogim posestnikom uničila večino aH pa vse pridelke. Proti toči in dostikrat tudi proti poplavam se ljudstvo ne more ubraniti. V takih slučajih velikih ljudskih nesreč je pa država dolžna, da priskoči oškodovancem na pomoč in jim vsaj v prvi sili pomaga. To je sveta dolžnost vlad vseh držav na svetu. Vlada in vremenske nezgode. Kako se pa pri nas godi? Dosedaj vladne pomoči še ni prav nič čutiti. Par ministrov je odšlo v kraje, kjer so bile nesreče največje. Razdelili so en milijon dinarjev in s tem je bilo zaenkrat vse storjeno. In kaj naj to pomaga, če pomislimo, da je škoda presegla 6totine milijonov. Vlada se izgovarja, da nima denarja in čudno bi bilo, ko bi ta vlada, dasi se imenuje kmetska vlada, imela denar, ker vlada brez glave, brez načrtov in razsipno na vse strani, kjer ni potrebe. Po poplavah in po toči je baš kmetsko ljudstvo v prvi vrsti prizadeto. In od katere vlade naj bi to ljudstvo pričakovalo pomoči, če ne od vlade, ki se imenuje kmetska vlada? Pa mi dobro vemo: S tem imenom opletajo okrog, da bi slepili kmetsko ljudstvo in pridobili kmetske glasove. To je pa tudi vsa njena zmožnost, Eno leto že vlada ta vlada in niti še ene dobre stvari ni napravila kmetskemu ljudstvu, pač pa mu je naprtila ogromen proračun, velike davke in velike carine. I Dejanja te vlade govore proti njej. In ■ kmetsko ljudstvo nima od nje prav nič pričakovati tudi za naprej, kakor ni do-' sedaj dobilo ničesar, če se tudi na vse pretege ustita g. Radič in g. Pucelj. Čim manj regulacij — tem več povodnji. Rekli smo, da se je proti toči nemogoče boriti. Če je tudi boj proti poplavam j zelo težak, vendar se dajo besneče sile valovja v mnogočem zajeziti in s tem preprečiti poplave. Ko bi bili v Banatu regulirane reke in nasioi v dobrem stanju, bi do teh velikih poplav in s tem do te velike škode, ne moglo priti. Ko bi bile pri nas doma regulirane reke in regulirani hudourniki, do poplav 6ploh ne bi prišlo. Ali pa pri nas naša vlada na te stvari, ki pomenijo največjo narodno gospodarsko važnost, sploh kaj misli? Ali je v tem oziru vlada sploh kaj podvzela? Koliko hudournikov je regulirala in njih s strugo uredila, koliko rek je regulirala in koliko nasipov utrdila? Vse te stvari za to slavno kmetsko vlado sploh ne obstoje. V tem pogledu ne stori prav ničesar. Komaj par soldov je postavila v proračun v te namene. Ravno toliko, da se s tem ne more prav nič napraviti in je s tem še ta denar vržen skozi okno. Če greste na Štajersko in si ogledujete dela na Muri, potem boste videli, da na avstrijski strani bregove deroče reke prav lepo urejajo in utrjujejo, na našem bregu pa puptijo, da razbrzdane sile voda gospodarijo kakor hočejo in znajo. Isto je na Dravi in isto je na Savi. Vlada v tem pogledu nc stori nič in potem ni čudno, če se povodnji ponavljajo in kmetsko ljudstvo trpi radi tega velikanske škode. Centralizem nam je zopet požrl milijone. Vse drugače je bilo za časa našega deželnega zbora. Deželni zbor ni imel naloge sicer, da regulira velike reke, pač pa je skrbel, da se jc delalo na regulaciji hudournikov in tudi skrbel, da se je država brigala za regulacijo velikih rek. Ta slavna naša kmetska vlada pa teh gtvari 6ploh ne pozna. Če jih pa pozna, je pa njena krivda še večja, ker v tem pogledu ničesar ne stori. Prav nič se ne more izgovarjati, da ji je bilo težko kaj storiti. Saj je vendar že več kot eno leto na vladi. Napravila je proračun in v proračunu za te stvari še slabše poskrbela, nego prejšnje vlade. Ko pa sedaj kmetsko ljudstvo škodo trpi in sicer milijonsko škodo, se pa ta vlada, ki je za to škodo vsled svoje brezbrižnosti sama kriva, zopet izgovarja, da nima denarja, in da je težko pomagati. Tako se ta vlada sama okoli sebe vrti in se lovi za rep. Stvar je pa čisto jasna. Imamo popolnoma nezmožno vlado, ki niti v enem pogledu na zna ščititi ljudstva, ki tudi ne more pomagati, ko je ljudstvo vsled njene nezbrižnosti oškodovano. V avtonomiji je rešitev. Vse te velike nesreče so zopet opomin vsemu ljudstvu, da je nekaj gnilega v državni upravi in v ureditvi države, predvsem je pa to glasen opomin, da je sedanja tako zvana kmetska vlada nezmožna in protiljudska. In še nekaj mo- ---—-_Stev^ 83, remo razbrati iz teh žalostnih dorfodk ne more biti za nas bolje, dokler si°Vi priborimo nekaj besede v svojih stvareh tudi doma in da si moremo svoje stv ' v svojem parlamentu doma urejevati V vsem tem je nov dokaz, kako upravičen je boj Slovenske ljudske stranke za za. konodajno samoupravo Slovenije. Kaj pišejo nasprotniki. »Nova Pravda«, glasilo narodnih so-cijalistov, ki je pred volitvami včasih rada »pobožna«, zavzema v 32. štev. glede pre-ganjanja katoliške vere v Mehiki odločno proticerkveno stališče kot dr. 2erjavovo »Jutro«. Velja, da se zapomni. Dr. Žerjav opisuje v 33. štev, »Domo. vinc« samostojne kmete takc-le: >So živčno bolni, sirovi, na vse strani zajed-ljivi vse podirajo, napihnjeni so na svojo duševno revščino, proti vsakemu napredku nastopajo, prav usmiljenja vredni so v svoji nadutosti, — vzgoja jih je potisnila po sirovosti in intrigantstvu daleč pod klcrikalce« itd. — Pa je res hudo, če ima I oče lastno deco, za katero je toliko žrtvoval — tako izprijeno! In pa ie nekaj: ali I jc že kateri slovenski list, namenjen [ kmetskemu stanu, bolj zaničljivo pisal o I kmetih? — Zanimivo je, da v isti številki I neki dopisnik v članku od Sv. Duha csl Ostrem vrhu hvali, da je tam petdeset na-[ ročnikov »Domovine«, ki komaj pričaku-l jejo »ta resnicoljuben, zanimiv in poučeni list-. Take tkmete« je res Bog udaril il slepoto. — | Liberalna »Domovina« se jezi, kervl Gornjem Logatcu nekemu Sokolu bael niso zvonili pri pogrebu. Čudni ljudje! VI življenju proti veri in cerkvi, pri pogrebul pa zahtevajo večjo parado ko', vsak družil — Isti časopis poroča od Sv. Miklaval pri Rimskih toplicah, da ttamofoji tupm brani obiskovati cerkcv«. Ali je res sjl kdo na svetu tako bedast, da to verjame! Tisočev vzglcdniii duhovnikov ne «1 dijo in njih požrtvovalnega dela ne cenij in mu nasprotujejo. V Ptuju sc je, če isiMf mo verjeti »Domovini«, menda neki diH hovnik pregrešil. Sicer se je že zgodilo] da je bil duhovn ik po izpovedi krivopn sežnikov celo po nedolžnem obsojen -in se je to v zadnjem času dogodilo. Vcnj dar; ali naj grdobije vsakega poed;«J vlačimo na veliki zvon? - »Domo« bi bil lahko dnevnik in vsak dan bi &] poln samih čudnih zgodb in z&0™K..r] liberalne družbe, — če bi vračali silo Boj na življenje in smrt, ki ga ogr^ na večina slovenskega naroda bije; za turo in gospodarsko osamosvojitev, avtonomijo, imenuje zadnja »Donio\ — avtonomistično lajno. Začetkoma P da ne ve, kako si pokrajinsko avtonra klerikalci predstavljajo, a v isti sap^ sama sebe po zobeh in že razlaga kalno avtonomijo« lažnivo 'n »Imeli bi državo v državi, poleg s*"^ še lastno ministrstvo, lastno n* i skupščino, še enkrat več uradniKov, rinsko mejo ob Hrvatski in druge dobrote, ki bi zahtevale še večje Po ukazih framasonske lože. Vsi svobodomiselci po celem svetu so dobili od framasonske lože ukaz, naj krvava preganjanja katoliške vere v Mehiki kar naravnost utaje deloma pa naj naslikajo stvar tako, da se država brani pred »nasilstvi« Cerkve. Naši slovenski »Domovinarji« seveda ta frainasonski ukaz bolj vestno izpolnu-jejo kot mehikanska vlada sama. Zerja-vova » Domovina« slika neronsko preganjanje katoličanov samo kot upravičen boj države proti »farški bisagi« in »poli-tizujoči duhovščini«, liberalna »Nova Pravda« odkrito priznava, da je na strani novodobnega krvoločnega Nerona Kalesa, predsednika mehikanske vlade. Mi smo že zadnjič povedali, da je bilo naprej jasno, na kateri stran; bodo naši liberalci, ki satansko sovražijo vero Cerkev. Ko so bili na vladi, so tudi poskušali malo po Kaleeovo. Seveda / začetku samo rahlo, potem bi se vrv nategnila bolj. Kakor je Kales izjavil, da ne bo v enem letu več katoliške vere v Mehiki, tako je znani liberalni voditelj izjavil, da v 4 letih ne bo nobenega »klerikalca«, to se pravi po veri živečega katoličana v državnem uradu. Kakor je Kales zaprl na stotine verskih šol, tako so takrat liberalci zatirali naše samostanske šole ter na debelo preganjali katoliško užiteljstvo; kakor ima Kales organizirano divjo bando, ki strahuje katoličane, tako so slovenski liberalci organizirali ljudi, ki so s pestmi in revolverji strahovali ljudstvo v Ljubljani, v Trbovljah in drugod. In naj se zgraža »Jutro« kakor in kolikor hoče; »Domovinarji« bi se v svojem besnem sovraštvu do Cerkve in vere prav nič ne pomišljali streljati na verne ljudi, kakor se niso pomišljali v Trbovljah streljati ljudi in krvoločno umoriti nedolžnega Fakina. Pravimo, da »Domovinarji« s posebno frlastjo želijo krvoločnemu mehikanskemu kakršne imamo sedaj in ki bi nas gospodarsko popolnoma uničile«. — Same neresnice! Z zakonodajalno avtonomijo bi do slovensko ljudstvo v okviru te države ospodar na svoji zemlji, večino in višino davkov bi si samo določevalo in tudi za se drugo skrbelo le po svoji mili in dragi °Iji. Naš slovenski kmet zna dobro go-Podariti, varčevati, a tudi žrtvovati za rečene potrebe. To so pokazala poslednja e'a predvojne dobe. — Gospodarskega o oma, v katerega v novi državi lezemo »11 'n bolj, nas more rešiti edino avtono-MMl zato se °žrevajo »z gospodarskega •aika za njo tudi mnogi pristaši drugih /an ' »Jutrovcem«, izdajalcem sloven-JSa naroda bi v samostojni Sloveniji ne ne bilo ne mesta ne besede, zato v strahu vzklikajo; »Bog, nas varuj Neronu veliko uspehov v preganjanju katoličanov, dasi na drugi strani skušajo vse popisati — zvesti framasonskim navodilom — kot boj državne pravičnosti proti verskim krivicam. Niti mehikanska vlada sama se ne dela tako nedolžno kot jo slikajo slovenski brezverski »Domovinarji«. Tako je mehikanski glavni konzul Manuel Prieto napisal za amerikansko javnost neko knjižico, v kateri skuša opravičiti krvava nasilstva mehikanske vlade. In v tej knjižici v uvodu sam popiše tiste postave, s pomočjo katerih Kales preliva kri mehi-kanskih katoličanov. Tako-le piše: »Cerkev ne sme imeti nobenih zemljišč, nobenih cerkvenih ali drugih zgradb, ne investiranega premoženja ali druge produktivne lastnine; voditi ali upravljati ne sme ne moških ne ženskih samostanov ne ljudskih šol ne dobrodelnih zavodov; izven cerkve si ne sme pridobivati sredstev za preživljanje ne izvrševati verskih obredov; njeni služabniki izven cerkve ne smejo nositi stanovske obleke. Verski služabniki ne smejo javno kritizirati temeljnih zakonov in oblasti niti vlade. Duhovniki ne smejo voliti ne imeti kakih službenih mest in se ne smejo zbirati v politične svrhe. Duhovniki ne smejo podedovati nikakih nepremičnin, ki jih vzdržujejo verske organizacije in tudi ne po sodu-hovnikih ne zasebnikih ali krvnih sorodnikih. Za otvoritev novega bogoslužnega hrama, ki naj služi v javno rabo, je potrebno oblastveno dovoljenje. Državna zakonodaja določa na podlagi krajevnih potreb najvišje dovoljeno število verslSh služabnikov kake vere. Sklepanje zakonov je izključno stvar civilnih oblasti, vendar se dovoljuje, da se naknadno izvrši verski obred.« »Samostani se zatro in njihovo premoženje nacionalizira. Novicem se prepove polagati obljube. Verski prazniki se odpravijo, izvzemši tiste, ki jih država dovoli. Za zvonenje s cerkvenimi zvonovi je potrebno dovoljenje krajevnih oblasti. Pokopališča so last civilnih občin.« In kako država izvršuje te postave? S tem, da škofe meče v ječe, katoličane zapira celo po svinjakih med prašiče, redovnice daje v roko izpuščenim kaznjencem, ki jih onečaščajo ter jih potem seže-nejo čez mejo, iz šol meče križ in verske podobe, na tisoče in tisoče otrok pušča brez pouka, zakaj samostanske šole so zaprte, državnih šol pa ni toliko, da bi mogle sprejeti vse otroke. In »Nova Pravda«, posestrima dr. Žer-javove Domovine« piše: »Kalesova vlada se bori za kulturno, gospodarsko in socialno osvoboditev države iz jarma na-zadnjaštva, duševnega suženjstva in fanatičnega klerikalizma.« d Kaj pravi papež Pij XI. o preganjanju katoličanov v Mehiki? Papež je sprejel 150 romarjev iz južne Amerike. Pri nagovoru je omenjal tudi mehikanska pre- ganjanja katoličanov. Med drugim jo izjavil: »Ta preganjanja imenovati krivična, bi bilo premalo. So divja, brezbožna in grozovita.« Kaj pa pravi »Domovina«? Takole piše: >Žo so jih (Mehikance namreč) klerikalni duhovniki začeli vlačiti na prižnice in laž že doni s svetega prostora ... Seveda vsi^ ti lažniki dobro vedo, da mehikanska država noče zapreti cerkva.« In drugi list, ki stoji v najožji Žerjavovi bližini »Nova pravda«, odkritosrčno priznava, da stoji odločno na strani mehikanskih krvolokov. Kdor ima še trohico vere v sebi, ve, kaj mu je storiti s časopisi, kot sta »Domovina« in »Nova pravda«. d Kmetski dnevi v Mariboru so se izvršili zelo sijajno. V petek je zborovalo izobraženstvo. Svoja predavanja so imeli duhovniki, katerih se je zbralo 55 in kateri so obravnavali o dušnem pastirstvu na kmetih ter o skrbi za vzgojo in izobrazbo kmetske mladine. Zborovali so dalje učitelji, 50 po številu, ki so obravnavali o svoj-stvih duše kmetskega otroka, o osnovni šoli na stanovski podlagi. Zborovali so dijaki, katerim so predavali dr. Basaj, dr. Rožman in Jan Šedivy. — V soboto so se že začele zbirati kmetske množice iz Štajerske in Prekmurja. Dopoldanskih predavanj se je udeležilo okrog 2000 poslušalcev, popoldanskih pa do 3000. Predavali so: g. Marko Kranjec o temelju kmetske sreče, ki so ljubezen do domače grude, zdravo družinsko življenje ter globoka vernost; g. poslanec Brodar, ki je poudarjal kmetski stan kot vir narodnega zdravja, g. župan dr. Le-skovar o kmetu kot stebru države, dr. Capuder o kmetski prosveti. Popoldan so predavali poslanca Vesenjak in Žebot ter dr. Veble. — Na glavni dan v nedeljo je prihitelo v Maribor do 8000 kmetov, ki so zjutraj opravili cerkveno pobožnost v raznih cerkvah, Orli s sv. obhajilom pa v se-meniški kapeli. Glavno cerkveno opravilo fa je bilo dopoldan na semeniškem vrtu. o končanem opravilu se je začelo sklepno zborovanje, ki ga je vodil poslanec Brodar in na katerem je govoril dr. Korošec, ki ga je vsa množica dolgo časa viharno pozdravljala. Imel je krasen govor o kmetu kot stebru države in cerkve. Po govoru je bilo romanje na Slomškov grob, kjer je govoril vseučiiiški profesor dr. Matija Slavič. Oba govora bomo priobčili v Domoljubu. Popoldne se je vršila javna orlovska telovadba, katere se je udeležila ogromna množica ljudi. Bog daj, da bi ti kmetski dnevi prinesli mnogo luči v naše kmetske domove 1 d »Ta listek pošiljam dalje, da se veriga sreče ne pretrga. To verigo je pričel neki armenski častnik in mora trikrat obkrožiti zemeljsko oblo. Kdor prekine to verigo, bo nesrečen. Naprošaš se, da devetkrat prepišeš ta listek ter ga pošlješ devetim osebam. Ako to storiš, te tekom devetih dni doleti velika sreča. Mnogo pozdravov.« Taki listki krožijo po Dolenjskem in nekateri ljudje, ki vsako čenčo radi verjamejo, naj jo prinese »Domovina«, »Kmetijski list« ali tak bedast listek, pridno prepisujejo ter slovesno čakajo sreče. Samo katekizmu ne verjamejo radi. Mi pa vemo, da ima prava sreča svoj vir samo v delu, vztrajnosti in blagoslovu božjem. Na to trojno drži, pa ti ne bo treba nobenih sleparskih armenskih listkov. d Romanje na Sv. Goro pri Gorici. Lepa prilika se nudi sedaj, da za nizke stroške pohitite v Trst, Gorico in na Sveto Goro. Vlak odpelje 28. avgusta iz Ljubljane in pride v Trst ob 11.25. Zvečer odpelje 8 kolodvora sv. Andreja v Gorico, cdkoder pohitimo v večernem hladu proti Sv. Gori. Naslednji dan popoldne se vrnemo preko Gorenjske domov. Vožnja in vizum za Ita-lij) stane 90 Din. Vožnja Ljubljana—Rakek in Boh. Bintrica— Ljubljana stane 27.50. Prijave za romanje sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani. Miklošičeva cesta št. 5, -•\k dan od 9 do 12 in od 2 do 6. Priglaše-nee mora navesti ime, stan, starost, očetovo ime in pristojnost ter plačati 90 Din za vizum in vožnjo: Postojna—Trst, Trst—Gorica, Gorica—Podbrdo. Prijave se sprejemajo le do 22. avgusta. d Kmetijsko gospodinjska šola v Rep-njah priredi s 15. oktobrom zimski kmetij-sko-gospodarski tečaj, ki traja šest mesecev in sicer od 15. oktobra 1926 do 15. aprila 1927. V zavod, ki je v rekah šolskih sester III. reda sv. Frančiška, se sprejme 18 go-jenk z vso potrebno oskrbo. Oskrbovalnina znaša 450 Din na mesec. Prošnje za sprejem gojenk je vlagati do 30. septembra t. L pri vodstvu kmetijsko gospodinjske šole v Repnjah, pošta Vodice nad Ljubljano, kjer se dobe na željo potrebne informacije. d Prvi škof na Kredarici pod Triglavom. V petek. 6. avgusta, je obiskal Dovje visok gost. prevzvišeni g. škof z otoka Krka, dr. Srebrnič. Prenočil je v župnišču z dve-ct ni mogla vršiti tako, kot bi bilo želeti. Cel dan je snežilo kakor o Božiču. Vmes je grr m pretresal skalovje. Celo Triglavsko gorovje je bilo v snegu kot sredi zimo. Dolge ledene sveče so visele od strehe Triglavske koče. Vsled pol metra visokega snega in vsled obilne vode v nižavah ie bila vrnitev s Kredarice pač otežkočena. Vendar je prevzvišeni po vrnitvi na Dovje v pc-nedeljek popoldne bil zelo dobro razpoložen, sni mu je bilo usojeno, da kot prvi škof poseti kraljestvo Zlatoroga. d Pocenitev kos in srpov, češki profesor dr. M. Riti; teuer je znašel nov način izdelovanja srpov in kos, s pomočjo elektrike. Njegovo znajdbo so že patentirali. Strokovnjaki so novi način izdelovanja vsestransko preskusili in prerokujejo znajdbi veliko bodočnost. Po njih mnenju pomeni ta znaidba popoln preobrat v izdelovanju kos in srpev. Novi izdelki so po kakovosti čisto taki. kot so bili dosedanji, imajo pa pred njimi to prednost, da so še enkrat bolj poceni. Ta iznajdba bi bila tembolj važna, ker hoče mednarodna zveza železa dvigniti ceno železa in jekla za 20 do 30 odstotkov. p Pri občnem zboru KZ za sodni okraj Kranj dne 8. avgusta je bil izvoljen sledeči d1 odbor: za načelnika Anton Urnnik, Šenčur; za podnačelnika poslanec Janez Brodar, Hrast je; za tajnika in blagajnika prof. Fr. Watzl Kranj; za odbornike pa sledeči posestniki: Ahčin Ant., Zgornji Brnik; Bohinc Fr., Raše; Burgar Jože, župan, Ilraše; Grde Fr., Trata pri Velesovem; Novak Jernej, Trboje; Pavlin Jan., Polica; Pokcrn Peter, Primskovo; Rozman Matija, Sr. Bela; Šink Andrej, župan, Sp. Besnica; Tiringar Fr., župau, Mavčiče; Umnik Jože, Suha; Vrhovnih Jože, Stražišče; Zaplotnik Karel, Letele. _ prj slučajnostih se je sklenilo, da bodo letos koledarčke KZ razpošiljali zaupnikom in članom odborniki ter obenem pobirali udnino. Natančneje svoječasno v »Domoljubu«. — Sklenilo se je tudi na Mali šmaren (8. septembra) napraviti v Velesovem versko manifestacijo naših mož in fantov. Podrobnosti izveste pravočasno; danes samo opozorimo na to prireditev, da ne boste obljubljali tisti dan kam drugam, ampak vsi pohiteli na starodavno, žal preveč opuščeno Marijino božjo pot. — Poslanec Brodar bo imel v septembru po okraju sestanke z našimi možmi, kar bo že naznanjeno, meseca oktobra pa priredimo velik shod v Kranju. — Po končanem dnevnem redu je podal poslanec Brodar jasno in izčrpno poročilo o političnem položaju, kar so zborovalci sprejeli z zanimanjem in zahvalo. d Lažejo kar naprej. »Domovinarji« namreč. Na eni strani bi radi utajili krvavo preganjanje katoličanov v Mehiki, na drugi strani pa lažejo, kako papež preganja goriško in istrsko duhovščino. Laži, da se kar primejo, kakor zni samo >Domovina«. V svojem besnem sovraštvu do vere in Cerkve so ti gospodje tako zaslepljeni, da ob belem dnevu nič ne vidijo. Znano je papeževo pismo, kjer Pij XI. javno obsoja vsa fašistovska nasilstva proti slovenskim duhovnikom, znano je laskavo priznanje papeževo goriški Mohorjevi družbi, znano je, kako na Goriškem samo v cerkvah javno še živi slovenščina, dočim so jo pregnali iz vseh drugih javnih prostorov. Cerkev se namreč zahtevi fašistov, da tudi iz cerkva izgine slovenščina, ne ukloni. Na drugi strani pa vidimo, kako naša vlada, v kateri so sedeli liberalci, niti enkrat ni stegnila jezika za uboge Slovence, kako je nasprotno vlada, v kateri so večino let sedeli Domcs vinarji, sklepala z Italijo pogodbe, ki so Slovence pritiskale ob tla. Znano je, kako »Jutrom napada goriške katoličane, ki edini držijo še slovenski jezik po konci, dočim je velika večina bivših goriških Sokolov postala fašistovska. Ljudje, kot so brezverski Domovinarji, ki imajo kupe narodnega izdajstva na sebi nimajo pravice govoriti o goriških Slovencih. d Roj za kraljevi pokal (to je dragocena ča.ša). V nedeljo sc je vršila v Ljubljani tekma med najboljšo zagrebško in belgraj-sko nogometno vrsto za kraljev pokal. Tekmi je prisostvovalo do 6000 gledalcev, med temi 2000 Zagrebčanov, ki pa so se žal na igrišču in po ljubljanskih restavracijah precej grdo obnašali. Vidi se, da se vzgajajo na nogometnem igrišču. Saj je znano, da je nogomet najbolj surova igra in kvarno deluje na človekov značaj. Zmagali so Zagrebčani, ki so v teku dveh ur uikrat po- gnali žogo skozi belgrajska vrata, dočim se je Belgrajčanom samo enkrat posrečilo vreči žogo skozi zagrebško odprtino d Trije potresni sunki so se čutili pretekli teden v Ljubljani. Prvi v četrtek zve čer, drugi v nedeljo dopoldne in tretji ponedeljek zjutraj. d V Zagrebu je 12.000 brezposelnih d Umrl je na Puterhofu pri Tržiču nad lovec na veleposestvu dr. Borna g. Matevž Ahačič. Pred kratkim je slavil 50letnico svojega službovanja pri baronu Bornu. d /-. dolenjski tabor Prosvetne zveze priliki blagoslovitve novega doma \ Vidu pri Stični v nedeljo 29. avgusla 1926 Bratska društva! Prvikrat Vas Vaša mati Prosvetna zveza kliče, da se zberemo pregledamo svoje vrste v dosedaj največjem kat. prosv. domu naše lepe Dolenjske Na Vas je ležeče, da pokažemo s tem la borom resno voljo do nadaljnjega prosvetnega dela na Dolenjskem. Da to dosežemo, bomo imeli poleg javnega zborovanja (ta bora) še posebno zborovanje zastopnikov naših društev. Zato naj v tem delu naše domovine ne bo društva, ki ne bi na ta tabor poslalo svojih članov in kolikor mogoče veliko prijateljev našega gibanja, da se zanj znova navdušimo. Nekaj posebnega na tem taboru bo tudi ljudsko pelje, ki bo, ako se dobro vežbate, napravilo na vse mogočen utis ter dalo pobudo zanj vsem udeležencem. Pri sv. maši namreč pojemo vsi: Sattnerjevo »Pred tabo na kolenih« (Premrlova »Cerkvena pesmarica za mla d i no« št. 4) — »Ti o Marija« (ista. št. 49) — »K Tebi Jezus ljubeznivi«. (Vavken, Brezmadežna) — »Bodi nam pozdravljena« (Hladnik, st. 27). — Vse te pesmi (»jemo eno- ali dvoglasno! Pri zborovanjih nastopijo združeni pevski zbori. »Sv. Ciril in Metod« je Foer-sterjeva iz Cecilije I, št. 132. — Splošno pravilo glede udeležbe velia: f"lani in čla niče naj pridejo kolikor mogoče v narodnih nošah (zlasti pevci in pevke!), Orli in Orlice vsi v krojih, vsa društva pa s svojimi zastavami. Društva, ki nam dozdaj še niso poslala prijavnih pol, naj jih pošljejo takoj! — Cene kosilom bodo zmerne. Ra zen prve (dražje) vrste kosil bomo imeli vso prebrano v lastni režiji. — Vožnja po železnici bo polovična! — Vsako izkaznico pa morate dati v potrdilo v taborski pi sarni in na kolodvorih. Prireditev se vrsi ob vsakem vremenu. V bližnji okolici st Vida bodo na predvečer 29. t. m. gore" kresovi, ki bodo naznanjali, da so vrsi lepem in prijetnem kraju 1. dolenjski pr svetni tabor s sledečim sporedom: u pol 9 sprejem gostov na postaji St. v nato sprevod k sv. maši; ob pol 10 sv. s cerkvenim govorom (škof dr. A. » Jeglič); ob pol 11 poklonitev na « obeh ponesrečenih pri gradbi doma, o' blagoslovitev novega doma; ob pol U rilev in začetek tabora pred domom: aji zdravi; b) prvi govor: Izobrazba, FB napredka (Fr. Kremžar), drugi R°.vor's,,0] žina, vir sreče, tretji govor: I-juoirno domovino (dr. Karel Capuder); c) 1 »Povsod Boga!« in >Lopa naša do mm^ ( (pojo združeni pevski zbori). Ob P ^ Hranilnici zborovanje zastopnikov F ^ društev; ob 2 litanije (ljudsko pew> 3 javna telovadba in Četrti govor: O orlov-stvu (dr. Campa). Po telovadbi prosta zabava, srečolov, petje posameznih pevskih zborov, godba i. dr. Vstopnina: sedeži po 5 Din, stojišča po 3 Din. — Za Prosvetno zvezo: Vinko Zor s. r., tajnik PZ. Za pripravljalni tab. odbor: Franc Pleša s. r. predsednik pripr. odbora. d Neurja prejšnjo nedeljo (8. t. m.) so povsod napravila ogromno škodo. Zlasti je zopet prizadeta celjska okolica, katero jo poplavila divja Savinja s številnimi narast-liini dotoki. Savinja je odnašala les, ki je bil namenjen za splave, potok Ložnica je ponekod udri v hiše, kjer je voda stala do 1 m visoko, njive in travniki so zasuti s prodom. V Jurkloštru je udrla Gračnica v kleti, v cerkev in nekatera sianovanja. V l.aškon je voda stala v rudniškem kon-zumu in v trgovini g. Zorka CO cm visoko, pri Sv. Marjeti pa je Savinja odnesla nov jnost. — Na Koroški Beli se je utrgal oblak in bi hudourniki, ki so drli s hribov gotovo podrli več hiš, ko ne bi domači in sosedni gasilci prihiteli na pomoč ter odstranili vodi nevarne zapreko. Zelo je tudi divjala Završnica, ki je naredila veliko škodo. d Prejšnja usodna nedelja je tudi nad Zagrebom vihrala z nevihto, kakršno ne pomnijo v mestu. Že v nedeljo popoldne so se zbirali nad mestom temni oblaki, ki so napovedovali hudo uro. Ob 17. uri se je nebo popolnoma stemnilo in nad Zagrebom se je vsula strahovita ploha z nevihto, grmenjem in strelami. Strahovito neurje je divjalo do polnoči. Že po prvem dežju so morali prekiniti ves tramvajski promet. Ulice so se spremenile v hudournike. Voda je udarila v kleti in vse pritlično ležeče prostore. Kmalu po 6 je že bilo mesto popolnoma poplavljeno. Voda je poplavila južni kolodvor in železniško progo mestoma cel meter visoko. Vlaki so začeli eden za drugim izostajati. Tudi na zagrebškem kolodvoru niso bili odpuščeni redni vlaki. Kmalu po navalu vremenske nezgode je bil Zagreb popolnoma odrezan od sveta. Vse telefonske žice so se potrgale. Škoda, ki jo je povzročilo neurje, je ogromna. Največ zadene mestno občino, ki bo morala uporabiti težke milijone, če bo hotela urediti mesto tako, kakor je bilo pred neurjem. Ogromna škoda jo doletela tudi razno hišne posestnike, ki jim je voda mestoma uprav resno ogrozila temelje njih hiš in zgradb. Neko hišo v Vla"ki ulici so morali izprazniti, ker je obstajala nevarnost, da se bo podrla. Pri Zagrebu so je dvignila Sava za 2.84 metrov nad navadnim stanjem. d Dosedanja zbirka Rdečega križa za poplavljence znaša 3 milijone dinarjev. d tludourja po vsem svetu. Tudi drugod po svetu je letos celo slabo vreme. Na Japonskem so letošnja hudourja uničila celo mesto Hondju, 4000 hiš je v razvalinah. d Umestna prepoved. Goriški podpre-fekt je prepovedal vse javne plese na Goriškem. Vsaj ena fašistovska določba, ki je nekaj vredna, če bo — držala. Plesi, ki so se na Goriškem bohotno razpasli, so delali strahotno moralno in gospodarsko škodo. Samo v Dolenjah pri Felšanah sedi v ^Poru 20 fantov, ki so se pri plesu stepli. d Nauk, kako pritrkovati z zvonovi je izšel v drobni knjižici v Gorici. Navodilo obsega 243 vzorcev za pritrkovanje. Vsekakor velika izbira. Knjiga se dobi v Katoliški knjigarni, Gorica, Via Carducci 2. Stane nevezana 8 lir. More se pa naročiti tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. d Davčne naloge dobivajo ta mesec zlasti naši posestniki in obrtniki. Svote so grozne.'Kljub slabi letini, kljub strahotnim povodnjim, kljub pešajoči obrti davčni nalogi pritiskajo z isto silo na izmozgano ljudstvo. Eno leto je Pucljeva stranka na vladi, že dobro leto brblja Radič, da jo v državi vsak dan boljše, a pomoči ni od nikoder. Ogromne milijone jo plačalo sedaj državno uradništvo od svoje plačo, a davki pritiskajo z isto silo. Kam gro denar, kam gre denar? Žerjavov in Pueljev centralizem je res moloh, katerega žrelo nima dna. d Orlovska organizacija na Hrvatskem se zelo bujno razvila in bo kmalu tvorila jedro katoliških organizacij. V nedeljo 8. avgusta so je vršila velika prireditev celokupnega hrvatskega orlovslva v Po-žegi. V sprevodu je bilo 1730 Orlov in Orlic, izmed teh 845 v krojih, drugi v narodnih nošah. Iz poročila ra glavni skupščini povzemamo, da jo sedaj v hrvatskih deželah 27 orlovskih okrožij s 163 odseki in 8000 člani. 74 krožkov s 5000 članicami. d 290.000 bosih, Tovarne čevljev v Filadelfiji, ki pripadajo vse enemu trustu, so nedavno povišale cene obutvi za 3 odstotke. Ker se jim ni bilo bati nikake konkurence, so bili tovarnarji prepričani, da bodo brez odpora dosegli svoj namen. Toda delali so račun brez krčmarja. Publika je priredila veliko demonstracijo. Velikanski sprevod, v katerem je korakalo nad 200.000 ljudi, a vsi bosi, je obšel vse glavne ulice ter protestiral zoper zvišanje cen. V sprevodu so nosili table z napisi, kakor: »Proč s čevlji!« Živele sandale!« in slično. Demonstracija je imela popoln uspeh. Že naslednjega dne so začeli ljudje kupovati sandale. Po teden dni trajajoči brezuspešni borbi so tovarne ukinile zvišanje cen. Najboljše pa so se pri tem odrezali mali čevljarji in trgovci s čevlji, ki so v enem tednu prodali nič manj kot 80.000 parov sandal. d Strašna nesreča pri mlatenju. V Št. Petru pri Mariboru se je dogodila pretekli teden pri mlatenju žita strašna nesreča, katere žrtev je postala 18 letna mladenka Lizika Bohel. Bila je zaposlena pri mla-tilnem stroju. Ker so se ji razpletli lasje, si jih je hotela popraviti. Pri tem jo je stroj zgrabil za kito ter potegnil glavo med zobovje. Uboga mladenka je bila na mestu mrtva. d Lokomotivo, ki je pri Lazah padla pod most, so s pomočjo velikega žerjava že dvignili na progo. Pri dviganju se je par delavcev ponesrečilo, a le lahko. d 309.000 Din sta odnesla pri finančni delegaciji v Zagrebu dva tamkaj zaposlena uradnika. Ker sta preveč kavalirsko živela, so se oblasti začele zanimati za vir njunih dohodkov in tako sta romala v ječo, d Sam si je izkopal jamo. Dne 8. avg. letos je skopal 40 letni grobar Ivan Grilc iz Vač na farnem pokopališču jamo za nekega mrliča. Naslednji dan je Sel ponovno na pokopališče, da odstrani iz jame vodo ki se je zaradi naliva nabrala. Ker je bd božjasten, ga je baš v času, ko je praznil jamo, napadlo in vrglo v jamo, kjer je ie utonil. Siromak je drugim' jamo ko! N? -Sam * n|C' naPrav'l žalosten konec. Naj v miru počiva! ! d Fantovski tabor. Dne 29. avgusta bo rjem pn Jelšah velik fantovski tabor za smarsko-rogaški okraj in sosednjo ok?ag Mi Slovenci ze dolgo časa pogrešamo tako krajevne fantovske tabore, ki so pa vendarle za fante tako zelo potrebni. Čutimo, da naso fantovsko gibanje zastaja, da ne obseze zadosti fantov, da ga fantje sploh ne razumejo. Zato se pa bomo pri sv. Roku zbrati da se skupaj navdušimo in začne- i mo v bodoče bolj uspešno delati za domačo grudo, za lastno izobrazbo in v prospeh naših organizacij. Vabimo vse fante od blizu in daleč. Kdor le more, naj pride Pa no samo fantje, tudi drugi so dobrodošli, da vidijo in čujejo, kaj hočemo fantje. Spored oelega dneva bo nudil dovolj. Najprej bo po sprejemu slovesna sv. maša in pridiga za fante ob pol 10 pri sv. Roku. Po sveti maši bo na prostoru pred cerkvijo fantovski tabor, kjer govori bivši minister g. Ve-senjak in pa naš mladinski ideolog dr. Jože Jeraj. Pred in po zborovanju bomo zapeli nekaj narodnih pesmi, vsi seveda, da bodo nas res čuli gore in bregovi. Zato vadite pesmi. Popoldne ob pol 3 bo pred Katoliškim domom telovadni nastop šmarsko-ro-gaškega okrožja. — Fantje 1 Pridite 1 Saj je to izrazito vas dan. Organizirajte skupno pohode! Bog živil d Izredno plodcvito svinjo ima g. Jožef Slovša, posestnik na Samotarici v župniji Horjul. Pred kratkim je imela 21 pujskov, od katerih je 9 ostalo živih. Spomladi je pa imela 16 mladičev. d Požari. Pred štirinajstimi dnevi jo gorelo v Cerkljah na Gorenjskem, kjer jo pogorelo trem gospodarjem — dvema vse, enemu pa hlev —, pretekli petek zvečer, je požar uničil gospodarska poslopja Matiji Vidmar-Klobasarju v Šenčurju pri Kranju. Zgorel je tudi ve3 letošnji pridelek. V obeh slučajih se sumi, da je zažgala zlobna roka. — 7. avgusta pa je strefa udarila v gospodarsko poslopje Florijana Kranjca na Kolobju pri Št. Jurju ob južni železnici. Stavba je zgorela do tal in z njo vred tudi v njej shranjeno žito in krma. Užgala se jo tudi hiša, ki je tudi pogorela, z njo pa šo 10.00 > Din denarja, ki ga ni bilo več mogoče rešiti. d Umor dekleta. V noči od sobote na nedeljo je 21 letni delavec Krajšek Anton v Trbovljah z revolverja ustrelil svoje dekle 22 letno Štefko Kralj. Sad moderno vzgoje. d Glede uboja v Gornjih Sušicah, o katerem smo poročali v 31. številki »Domoljuba«, smo dobili popravek, da se uboj nI izvršil v gostilni, temveč na cesti v vasi, s čemer svoje poročilo popravljamo. V Krizah pri Tržiču bo 12. septembra ORLOVSKI DAN Kranjskega okrožja. flP >tl"iil ■ samostan s cerkvijo jv. x ridajo bosanski frančiškani v Btti&radu v največji belgrajski ulici, Alek-«a.vin.v,i tvsti. Vsekakor bo to za belgraj-katoličane velika pridobitev, d Električna centrala na Krškem polju. Proti načrtu zagrebškega mesta, da se na Krškem polju zgradi električna centrala za Zagreb, sc vložile pritožbo na poljedelskega ministra vasi Brege, Drnovo, Leskovec, Krška vas, Mrtvice, Dolenje in Gorenje Skopice, Vihre in Žadovinek, ker v koncesiji, ki jo je dal ljubljanski veliki župan, niso dovolj upoštevani kmetski interesi. Minister Pucelj pa je pritožbo zavrnil. V odločbi je rečeno tudi, da bo morala v slučaju suše elektrarna med 1. julijem in 15. avgustom z vodo iz kanala namakati polja, toda le, če bodo za to potrebne naprave zgradili kmetje sami in če električni obrat ne bo nič oviran. Dalje bo elektrarna lahko zahtevala, da morajo kmetje vodo — plačati. O. Pucelj so vsekakor dober poljedelski minister in izvrsten branilec kmetskih koristi. d Umrl je nagle smrti pretekli torek popoldne v novi Dolenčevi koči na Kališu, ki se nahaja na poti proti Storžiču v viso-čini 1700 metrov, Stanko Bašca, absolvent III. letnika ljubljanskega učiteljišča. Prinesel je ves upehan v kočo lovcem okrog 24 kg provijanta, izpil požirek žganja, prižgal cigareto, padel v nezavest in čez pol ure je bil mrtev. Bil je 19 let star in edini ■ in upokojenega orožniškega stražmojstra Luka Baše.a Imel je menda srčno napako. X. p. v m.! — Staršem sožalje! d Veliko zborovanje - Krščanske šole bo v nedeljo 22. t. m. v Št. Vidu nad Ljubljano. Spored bo sledeči: Ob 6 v župni cerkvi pridiga: »Kraljeve pravice Kristusa do naše dece ; ob pol 7 slovesna procesija, darovanje za Slomškov dom in posvetitev krščanske šole Kristusu kralju; ob 7 slovesna sv. maša (s skupnim sv. obhajilom); ob 8 zborovanje velike skupščine v društvenem domu z govorom: sKako vpo-stavimo zopet Kristusa Kralja v šoli?« — Popoldne ob 4 pa bodo igrali v društvenem domu člani in članice j Slomškove zveze < igri »Srenja« in »Kovačev študent^. V ponedeljek pa bo imela SI. zv.« svoj občni zbor, združen s sv. mašo ob 8, pri kateri se bo tudi »SI. zv.< posvetila Kristusu Kralju. K jutranji cerkveni slavnosti, kakor tudi k veliki skupščini društva »Krščanska šola« in k popoldanski prireditvi »Slomškove zveze« prav vljudno vabimo vse, ki hočejo še ohraniti svojim otrokom krščansko narodno vzgojo. d Smrtna nesreča. Iz Metlike je v torek popoldne vozil šofer Josip Piciga, doma iz Kopra v Istri, nekega trgovskega potnika iz Hrvaške in neko gospo s hčerko iz Rajhenburga. Ker je imel potnik še opravka v Ozlju, so na Jurovskem Brodu pri Kul-pi zavili iz državne ceste na cesto ob Kulpi. A le nekaj hipov so tu vozili, že se je zgodila velika nesreča. Cesta se kmalu za gostilno Hlačar hitro zavije in ravno na ovinku raste grm, tako da ovinka skoraj ni prej opaziti. V teku zadnjih let se je že ravno na tem mc- lu zgodilo že več nesEeč. Ko je privozil šofer Piciga na ovinek, t»daj je avtomobil sicer hij .-.o ustavil, a padel je avto- p Občinske volitve v Belgradu in Srbiji. Preteklo nedeljo so se vršile po Srbiji občinske volitve. Poročali smo, kakšna strah tna nasilja so radikali vprizarjali nad pristaši, zlasti nad Davidovičevci. Sedem Davidovičevih pristašev so ubili, ne-broj so jih ranili, cele množice zaprli, drugim pa zagrozili najhujše. Človek bi mislil, da mora po takih nasiljih Davidovičeva stranka pri volitvah do tal pogoreli. In vendar! Tudi v Srbiji se jasni. Vidi se, da radikalna stranka drvi hitro navzdol in da ni več daleč čas, ko bo nad to stranko, kakršna je danes: centralistična, nazadnjaška, koruptna, nasilna, v doglednem času izvršena smrtna obsodba. — Pri volitvah v Belgradu so dobili Davidovičevi demokrati 6578 glasov, Maksimovičeva (protipašičev-ska) radikalna lista 6226 glasov, Bobičeva (pašičevska) radikalna 2521 glasov, Pri-bičevič-Žerjavovi samostojni demokrati 718 g'asov, komunisti 774 in socialisti 342 glasov. Po velivnem redu, ki je enak ljubljanskemu, pripade Davidoviču 30 mandatov, Maksimoviču 9 mandatov, Bobiču 4 mandati, Žerjavovcem in komunistom po en mandat. — V ostali Srbiji izid danes še ni znan. Verjetno je, da imajo precejšno večino radikali, ker so se vršila strahotna nasilja in velikanske goljufije. O izidu bomo poročali prihodnjič. p Radičev shod v Krškem. Slovenski radičevci, ki hodijo po hrvatskih bergljah, so na Veliki šmaren napravili shod v Krškem. Bolje rečeno: Kmclijska podružnica ie priredila premovanje živine in to priliko je porabil p. Pucelj, da je zopet pripeljal g. Radiča pokazat. Lansko leto je g. Radič strahovito zabavljal čez slovenske duhovnike. Potem so mu pa kranjski radičevci povedali, da slovenski duhovnik toliko naredi za ljudi v verskem, gospodarskem in prosvetnem oziru, da vsi radičevci v tem oziru ne sežejo enemu delavnemu slovenskemu kaplanu niti do kolen in da s takim zabavljanjem ne bo dosegel uspehov. Letos pa je zato gospod Radič jadra obrnil — kdo zna to bolj kot g. Radič? Hvalil je duhovnike in samostojneži so naredili mobil na travnik pod cesto. Šofer je bil na mestu mrtev. Zdrobilo mu je prsni koš in tudi drugače je bil ves pobit in pretresen. Hude poškodbe je dobila tudi mala deklica, ki so jo odpravili takoj v bolnišnico in je upanje, da okreva. Potnik je dobil tudi precejšnje poškodbe in se zdravi v Metliki. Sklenil pa je, da nikdar več ne sede v avtomobil. Ponesrečencem je nudil prvo pomoč metliški d. zdravnik dr. Matjašič. Av-tomobl je imel dve kolesi popolnoma poškodovani in tudi sicer se je pokvaril pri padcu tako, da so ga morali s konji pripeljati v Metliko. Umrli Piciga je bil pokopan v četrtek dopoldne ob veliki udeležbi Me-tličanov na metliškem pokopališču. Bil je, kot pripovedujejo, silno trezen, dober, že neoženjen in edina opora svoji priletni materi. celo ta potegljaj, da so štiri duhovriko i volili v načelstvo. Seveda v njihovi odsot nosti. Na ta način izvolijo v načelstvo luiil-tudi samega ljubljanskega škofa. ' p »Vzhodna fronbi zmaguje.« Pribiče-vič in Žerjav sta dobila v Belgradu od 17.159 oddanih glasov celih 718 ali 4'»;, __ Resnicoljubna :Domovina "bo pisala: »Samostojna demokratska stranka na vzhodni fronti odločno napreduje. Povsod se narod v množicah zgrinja v vrsto zmagoslavne samostojno demokratske stranke.« n Šenčur pri Kranja. Dekl. Marijina družba v Šenčurju priredi v nedeljo 22. t. m. popoldne ob 3 predstavo: 1. Smrti Device Marije, igroluz v 3 dejanjih. 2 Zakleta soba, veseloigra v 1 d<-janju. Ker je čisti dobiček za slikanje cerkve, vas vse vljudno vabimo. n Zagorje ob Sav*. Pevski odsek Katoliškega prosvetnega društva priredi v nedeljo, dne 22. av-gusta ob pol 4 popoldne pevski koncert na vrtu Zadružnega doma pri pogrnjenih mizah. n Katoliško prosvetno druStvo Sv. Lerirt nad Školjo Loko priredi v nedeljo 22. avg, igro • Prababica.. Vljudno vabimo! n Ljudski oder ▼ Ljubljani si je nabavil tekom tega leta zopet nekaj novih iger in takih, ki jih dosedaj ni imel v arhivu. Te igre bo izposojal našim podeželskim odrom. Seznani vseh iger, ki jih iina Ljudski oder na razpolago, sc lahko po dopisnici naroči pri tajništvu. Cena seznama s poštnino vred 6 Din. — Dalje si jc Ljudski oder nabavil različne nove, krasne kostume in sicer srednjeveške viteške |za moSkc in ženske), za rimske senatorje, za turškega paio in za turške vojake, za francoskega častnika in za Irancoskc vojake, za rimskega stotnika in za rim-ske voiake, tunike, livreja za slugo, spalno suVnio itd. Te kostume bo Ljudski oder izposojal tudi na deželo, vendar izključno urno onim dmjtvora, ki so do sedaj vračali garderobo in igr, toino, v redu in nepoškodovano. d Fantje! Dne 29. avgusta vsi na veliki fantovski dan, ki bo pri lepi romarski cerkvi sv. Roka nad Šmarjem pri Jelšah. Na sporedu bo: fantovski tabor in orlovski telovadni nastop. Za polovično vožnjo smo prosili. DOBRO BLAGO! NIZKE CENE I »OBLAČILNICA« manulaktur. trgovina na debelo in drobno LJubljana, Miklošičeva cesta 7 ima najlepšo in največjo izbiro raznega sukna, hlačevine, volnenega blaga za ženske obleke, barhenta, flanele in drugega perilnega blaga po izredno nizkih cenah. Naročniki »Domoljuba«, kupujte man«-fakturno blago le pri »OBLAČILNICK Staremu možu je padel dežnik na tla, katerega je parkrat skušal pobrati, pa man. To je videl policijski stražnik, pr; stopil, pobral dežnik ter mozu rem-»Gotovo vas muči hud revmatlzem f< » ne,« odvrne mož, »od Dalmatinca sem k« pil par hlačnih naramnio, pa se ntKan nočejo ud a jati.« z o: KRKA PRI STIČNI. (Romarjem I) Krka je starodavna božja pot sv. Kožna in Damijana, ki sta nekdaj bila v Ara-)jji sloveča zdravnika, zdaj pa sta pri Boni priprošnjika ljudem v vseli boleznih, jolgih 500 let so to božjo pot na Krki in udi župnijo Krko oskrbovali »beli menihi« 5 Stične. Ko je pa cesar Jožef pregnal me-jhe iz Stične, je tudi božja pot opešala, jciaj so romarski shodi na Krki prve tri ie(]olje po Velikem Šmarnu. Prvo nedeljo iridejo nemški Kočevarji, zato so pridige litanije nemške. Drugo nedeljo po Vel. imarnu pridejo Gorenjci, tretjo iz okolice, udi na zlet pridejo Ljubljančani te tri ledelje, da gredo v jamo nad izvirkom rke. Z avtom od osmega vlaka se tudi mo v nedeljo še lahko opravi božja pot. ;tos bo romarjem tudi za prenočišče pre-rbljeno. S postaje Stična je peš do Krke ldrugo uro hoda. Avto vozi zdaj iz Stič-e proti Krki vsako jutro od osmega vlaka i vsak večer ob četrt čez osem. Nazaj gre lak iz Stične ob devetih in ob eni. Seveda bolj kot izletnikov veseli na Krki ro-arjev, takih, ki gredo vsi k sv. obhajilu I akili, ki gredo »na božjo pot Bogu napot«, ikih ni na Krko! KOROŠKA BELA.. (Povodenj.) Od leta 1789., ko je bilo zasutih 40 hiš, i pomni Bela take povodnji kakor je bila nedeljo, 8. avgusta. Po hudem nalivu je ičela Bela hitro naraščati. Podrla je vse zove, trgala ob bregovih zemljo, valila jtomne skale, da je bilo kar grozno po~ ušati grmenje in ropotanje. Kmalu so bile [rožene tudi hiše, izmed katerih je eno di izpodkopala. Okrajno cesto, ki veže do z državno cesto, je voda razdrla v dol-sti 50 m. — Če bi se to izvršilo ponoči, bilo polovico vasi razdejane. Še tako se le nadčloveški požrtvovalnosti domačih idi in sosednjih požarnih bramb iz Jese-!, Radovljice, Hlebcev in Breznice poln, da so se bregovi v toliko zavarovali, jih n i voda pretrgala, škoda, ki je bila vzrocena, se ceni na nad pol milijona di-rjev. Naj bo na tem kraju izrečena vsem, sebno še imenovanim požarnim bram-m prisrčna zahvala. Bog bodi plačniki BOSLJIVA LOKA PRI OSILNICI. (Nov most.) Te dni smo izročili prometu nov most 1 mlinu, ki smo ga dovršili prejšnji te-Most je železobetonski in tako zares, ičunamo na 100 let obstanka, če ne pri-vojska s kako granato. Most nam je oskr- I naš poslanec g. Škulj, ki nam je dal rajžo, da smo pričeli, navodila in oskrbel «> lepo podporo, da krijemo nad dve tret-i stroškov. Most je v korist celi občini kot II sosedom Hrvatom. G. škulju pa hvale-1 spomenik njegovega dela in truda za Osilničane! Hvala mul JURKLOŠTER. (Povodenj.) V nedeljo 8. avgusta popoldne okoli Je potok Gračnica nenadoma tako na- rastel, da je prestopil svoje bregove in poplavil graščinsko in farovško dvorišče, kakor leta 1805. Valil se je čez dvorišče kot de roca reka. Voda je segala moškim do kolen. Vdrla je v kleti, v cerkev, v farovško kuhinjo, v gozdarjevo in liišnikovo stanovanje. Graščinsko živino in prašiče smo prepeljali v farovške hleve, ki stoje malo višje. Zasebno pot na farovške »Laze« je voda odnesla tik do graščinskega zidu. Le kameniti most je zdržal siloviti naval. Fa-rovški travnik je poplavila in zapustila veliko grobljo na njem. V Grahoti je odnesla kos okrajne ceste in podrla most pri Štantu. Vožnja na Rimske toplice je ustavljena za dalj časa. PREŽGAN JE. Naš orlovski odsek priredi 12. septembra loterijo v korist zgradbi društvenega doma. Za mal denar 2 Din lahko zadeneš lepo pitano ovco, seženj bukovih drv, uro budilko, kuretino, zajce itd. itd., saj nudi loterija 300 dobitkov. V domači, kakor tudi v sosednjih župnijah naj ne bo nikogar, ki bi ne kupil vsaj pet srečk. Srečke, ki so lo po 2 Din vam prineso fantje ali dekleta na dom. Kdor jih ne bi dobil, naj se obrne na orlovski odsek Prežganje. Izžrebane številke objavimo v »Domoljubu«. BEGUNJE NA GORENJSKEM. Kako malo omike je pri naših demokratih! Naj navedem en dokaz. Orlovski plakati jih strašno bodejo v oči, zato jim je usojeno k večjemu enodnevno življenje, med tem, ko se naši ljudje ne brigajo za demokratske plakate in jih puste, da vise na zidu še več tednov po izvršeni prireditvi. Pred kratkim sta bila hkrati nalepljena dva plakata, med tema eden orlovski. Ko je tega videl neki demokrat, se je zadri: Ta je farški, strgajmo ga! — Tako se je tudi zgodilo: orlovski je bil še isti dan čez pol pretrgan, med tem ko je drugi poleg njega še dolgo ostal nepoškodovan. Demokrati pravijo, da je tega voter kriv. Ta veter je res čuden! — Ob nedeljah se sliši med deseto mašo v šoli škripanje s tambu-ricami. Vrše se vaje in sicer isti čas, ko bi se morala dati mladini prilika, da gre v cerkev. Taka je liberalna izobrazba! IZ NOVOMEŠKE OKOLICE. Vsakomur so znane žalostne razmere km^ketja življenja in groza navdaja člove-1 a, kaj bo, ko bodo grozni davki in za kmečke potrebščine neznosna draginja privedli kmeta do popolne katastrofe. Vse mora kmet drago plačati, prodati pa še ceno ne more. Vino, ki je pri nas glavni pridelek, s katerim se je včasih kmet kaj opomogel, nima sedaj noV°ne cene. A glej čudo! Kakor hitro je v gostilničarjev! kleti, ima dragoceno vrednost. V nekaterih krajih cvete v tem popolno oderuštvo in nihče se ne zmeni za to. Bil sem slučajno zadnjo nedeljo v P., in vstopil sem v malo gostilno, da sem se malo okrepčal; za menoj je prišlo še nekaj domačih fantov, ki so prišli h kozarcu vina. A vino se toči po 48 K, pa nebogzna kflkfne kvalitete. In sedaj pa pomislite: par ur od te fare v Beli krajini ga plača gostilničar po 10 do 18 K, kvečjemu po 20 K liter, torej ga takorekoč od kmeta zvali v svojo F. C UD EIV Prešernova ulica (lev. 1 klet in takoj ima trikratno kupno ceno. Že res, da so davki in dac na vino, ali tako visoki pa tudi niso. Res sem v Kočevju pil vino po 50 K, a veliko boljšo, in treba pomisliti: tje pride vino potom vinskih trgovcev in imajo že ti dobiček, draga vožnja, poleg tega pa tisti, ki ga toči, večinoma le od te obrti živi in je še z ozirom na kvaliteto veliko ceneje kot pri nas, vsaj v omenjenem kraju. V Novem mestu, kjer je večja konkurenca, ga večina toči po 40 K in še to je preveč. d »Brezalkoholna Produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/VI, pošlje vsakemu naročniku »Domoljuba« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne J>o Vam žal! Štorklje in mačke v boju. Na strehi kmečke hiše blizu Hanover-a v Nemčiji se že več let nahaja gnezdo štorklje. Strehe se dotika tudi streha drvarnice. Oni dan pa je mačka zlezla na streho ter se vlegla v staro štorkljino gnezdo na katero je ravno solnce sijalo. V tem sta prifrčala štorklja in štorkljež. Ona je parkrat v zraku obkrožila gnezdo ter se nato vsedla na rob, mačka se ni nič zmenila. On pa je krožil nad gnezdom. Kar se zažene na ležečo mačko v gnezdu. Mačka je zamijavkala, visoko poskočila, se takoj zopet potuhnila, se s kremplji branila pred napadi in sicer tako, da je vedno skušala ptiču spraskati oči. Zdaj je še štorklja posegla v boj. Kmalu sta dolgokljuneža mačko vlekla iz gnezda. Ta se je seveda drla na vse pretege. Stari maček Skoči ter se vrže štorklježu na vrat. Pričneta se bojevati na življenje in smrt. Maček praska in grize, štorkljež obdelava mačka s kljunom in s kremplji, končno se zvalita oba na spodnjo streho. Tu ga je maček spustil ter letel nazaj mački na pomoč, pa je ni bilo več nikjer, štorklja pa je sedela v gnezdu. Maček se je zopet pognal nad štorklježa a ta je raje odfrčal, da maček ni mogel za njim. Oba sta krvavela iz več ran. štorklja se ni ganila iz gnezda do tretjega dne — mačka pa je bila ob eno oko. »Moja žena se potaplja, tisoč dinarjev onemu, ki jo reši,« je vpil neki gospod ob morskem bregu. Star ribič je skočil v vodo ter ženo kmalu privlekel na suho. Potem pa je hotel imeti obljubljeno nagrado. Ta pa mu pravi: »Ko sem ponujal nagrado, sem bil mnenja, da je moja žena, ki se potaplja. Pa sem se zmotil, ker je le mati moje žene.« Ribič je zategnil obraz ter pomilujoče rekel: »Oprostite, jaz tudi nisem vedel; koliko pa sem vam dolžan?« Največja izbira vsakovrstnega aukna in hlače rine sa mežke obleke A.. & E. SKABERNE - Ljubljana, lfeitnl trg 10 D Patrick A. Seehan: Nodlag. Povest irskega dekleta. .Kaj?* »Prosim te, pojdi in poglej včasih k moji materi in misli name, kadar bom daleč. Morda — a na to ni vredno misliti! Poglej včasih k njej, Norah, in ji sporoči, ali ji boš sporočila, Norah? Ali ji boš sporočila?' »Kaj naj ji sporočim?' ,Pro6im te, sporoči ji,' sem zajecal, .sporoči ji —' Tu sem utihnil in za ves svet bi ne bil mogel nadaljevati. ,Tedaj zbogom in Bog te blagoslovil' Obrnil sem se, ji podal roko, jo naglo izpustil in odšel. Komaj sem stopil nekaj korakov, je zaklicala za menoj: ,Ted!' Obrnil sem se in jo pogledal. Stala je v svoji nedeljski obleki tam pod cvetočim glogom in polna luč zahajajočega solnca se ji je razlivala po obrazu in laseh. Boke je bila sklenila in povesila. Nisem si je upal dalje gledati, kajti skočil bi bil nazaj in kljuboval svetu in hudiču z njo. Zamahnil sem ji z roko v slovo. Takrat sem zadnjikrat videl obraz, ki me je zasledoval vsa ta leta — obraz Nore Curtin.« »Grom in strela!« sem vzkliknil, pa ne prav za prav tega, temveč nekaj bolj krepkega. »Kaj ste rekli, človek božji?« Skočil sem bil s stola in stopil predenj. »Norah Curtin!« je dejal, malo vznemirjen zaradi mojega razburjenja. >Odkod?« >Iz Glenanaara ali, če hočete, iz Ballinslea,« je odgovoril. »AH se spominjate, kako sem se branil Vaše postrežnice iz Glenanaara?« »Toda, moj dragi, to je res Norah Curtin in po bližnjici in od Vas do nje več kot dvajset korakov.« > Tedaj.« je rekel in vstal, »jo grem takoj iskat.« Ah, ne hodite.? sem vzkliknil in ga porinil nazaj na stol. »Ali hočete ženico tako presenetiti?« On se je zelo razburil. v Gospod župnik,« je dejal z mirnejšim glasom, s poslušajte me samo še en trenutek!« On je govoril, jaz pa sem premišljeval, kaj bi kazalo storiti. Vedel sem, da vidi pred seboj podobo dekleta pod glogom v zahajajočem solncu in vse drugo, kar je lastno mladosti in lepoti. Vedel sem tudi, da sta čas in bridkost vse izpremenila in da se leta z vsemi pritiklinami niti temu zvestemu srcu ne bodo zdela tako prikupljiva, kakršna jih je zasanjalo. Toda to je bila sijajna priložnost za dobro ženico, za katero sem se začel sedaj še bolj zanimati, in za njena dva ljubezniva otroka,' katerih prihodnost je bila tako težka in negotova. Te priložnosti ni smela zamuditi. Vedel sem, da bo zelo lahko razočaran, toda ta strah mi je ginil, ko sem ga poslušal. Omočil si je ustnice in nadaljeval: . Glejte, gospod župnik, to je tako: S seboj v pregnanstvo sem vzel dve ženski sliki — eno, katero sem ljubil in razžalil, drugo, katero sem ljubil, a je nisem mogel žrtvovati celo v svoj lastni blagor. Ti dve sliki sta me zasledovali četrt stoletja, ko sem bival v tujini; in če pravim, sta me zasledovali, hočem reči, da sem ju vedno videl v duši — kadar sem bedel in včasih tudi, kadar sem spal. Od začetka, ko sem se boril za delo in živel v bedi, sta sliki večkrat obledeli. A pozneje, ko se mi je začela sreča smehljati, sta bolj oživeli kot kdaj poprej. Ko mi ponoči ni hotel spanec na oči, kar se je često godilo, ker sem bil preutrujen, da bi mogel zaspati, sem ju videl, eno ob desni, drugo ob levi — mater vedno, kako s staro kretnjo prisluškuje, kot da jo iz daljave kliče glas, in vedel sem, da hoče čuti moj glas; in ob levici Noro, vedno tako, kakršno sem jo videl v plavi obleki in v zahajajočem solncu pod glogom. Ko sem kesneje začel kupičili zlato in si mazaH roke in obleko z rumenim blatom, sem si govoril, da ga cenim le zaradi njiju. Zaradi njiju sem ga hotel zbiraH in hraniti in se lepega dne vrniti in — tu sem se ustrašil bodočnosti in si nisem upal dvigniti zastora. Nato sem nekega dne izvedel, da mi je mati umrla in ostala mi je samo se ena slika, ki je postala še živahnejša ravno zato, ker je bila sama ln edina. Ona me je varovala sirove druščine, slabega življenja in tisočerih iz-kušnjav, ki nadlegujejo mladega človeka tam, kjer besne vse ljudske strasti in kjer jih ne brzda ne človeški zakon in ne strah božji.« »Ko Vam je umrla mati,« sem ga prekinil, »bi bili morali takoj poklicati Noro in se ž njo poročiti.« »Samo iz enega vzroka nisem tega storil,« je odgovoril. »Vi veste in boste razumeli, kako je počeši v nemirnem, novem življenju izginjala bojazen, da bi me spoznali in da bi me zopet »asledoval strah moje sramote; tako sem skoro na to pozabil in že začel misliti, da je Norah imela prav in da bi bil moral ubogati njen nasvet, ko se je zgodilo nekaj strašnega, kar je vzbudilo v meni vso prejšnjo bojazen in me bolj odganjalo od vseh obljudenih mest kot kdaj poprej. Spoznal sem, kako majhen je svet in kako zaman upam, da se bom kdaj rešil strašne nadloge, ki me bo spremljala do grobar XXXIV. poglavje. Prikazen zopet straši. »To se je zgodilo tako. Življenje na zahodu je še vedno precej divje, a tedaj je bilo še veliko bolj, ko sem prišel tja jaz kot nezrel in neizkušen mladenič, bede vajen, toda nasilja ne. Čisto drugače je, če človeka pograbijo, ga vržejo po dolgem na travo in mu nastavijo mrzlo cev na čelo s prstom na sprož-ljaju. Vse to se je tam dogajalo, ker ni bilo ne zakonov, ne sodnih preiskav, ne porotnikov, ne sodnikov. Naenkrat ste slišali, da nekaj hočejo od vas, in takoj nato ste začutili zanjko krog vratu ali samokres na čelu. Te reči mi niso bile prav nič všeč in zato sem se ogibal, kolikor se je dalo, onih ljudi ter hodil molče svoja lastna pota. — Vendar sem včasih moral naleteti nanje v gosHlni, rudokopih, prerijah ali na snežnih poljih. To so bili divji možje in vsak je imel precej zgodovine za seboj, toda med njimi so vladali čudni zakoni o časti. Pravica do rudokopa, ki ste si ga prilastili, jim je bila sveta, dokler je niste prodali ali se ji odrekli. Vaš mali kup zlata je bil tako varen kakor v kaki angleški banki. Treba vam je bilo le reči: ,Bill ali Jake, tukajle imam za tri tisoč dolarjev prahu in zrn. Shrani mi, dokler se ne vrnem.' In če bi se šest mesecev ali eno" leto ne vrnili, bi vam premoženje še vedno hranil. Kdor bi prelomil te častne zakone, bi to plačal s smrtjo. Zgodilo se je torej neko noč v Nevadi, kjer so bili odkrili srebrno rudo iu so ljudje hitro bogateli, da sem sedel med temi obupanimi zločinci pri ognju. Bila je mrzla noč in mi smo se tesno stiskali krog polen, ki so gorela z velikanskim plamenom, preden smo se poskrili po svojih kolibah. Steklenica je hodila od roke do roke in marsikateri je bil že precej glasan. Velik, močan mož, ki je sedel na moji desni, je pa mirno kadil ter le redko pil in še tedaj zmerno. Razno. Prcuo. krvi. y bolntf. niči >Iteg;na Elena« v Irstu so to dni „rvil prenesli kri. Dva na tež. kih opeklinah obolel« at« Jo potrebovala. Za ene. ga bolnika jo dal kri bolniški /travnik dr. De. francfisehi, 300 gramov za 12 lelno Ano Dornik pa njena sestra. Po ope. J8®'j j, H'a se počutila oba bolnika takoj bolje. Trdovraten samomori, len. V Trstu je skočil Al. Toddio s samomorilnim namenom dol na cea'a pa so je ujel v brzojavne žice in se mu ni nič zao. dilo. Nato jo skočil v Ce-dadu v reko Natisom, pa jo priše-l na peščeno sipino in ni bilo spet nič. Selo tretji poskus mu je prinesel smrt; skočil je pod vlak, in ta ga je zmečkal. Orožna ječa Inžener Kolb v Alzpciii ie pri 1 v letu v gozdu padel v skrito vojaško zavetišče, napravljeno med vojno, Ker se je bil pri padcu zelo poškodoval, ni mogel zlesti ven. 26 dn| ie bil notri, živila ga je samo voda majhnega-stu-denčka. Ko so ga dobili, je bil suh kot okos'je in je trajalo več ur, preden je mogel spregovorili par besed. Doktor mlekarstva. Nj poljedelski visoki šoli r Rearhlngu na AngleSkem so ustanovili poseben oddelek za mlekarstvo ii so vpeljali naslov »doktor mlekarske vedec. Draga znamka. Za sve-toletno znamko lanske?« leta, pettirsko, rdeJo, rjavo in vloletno, je pl«W v Londonu neki nabiralec znamk 22.000 Din. Za pisalni stroj — '»< leto. V Londonu je nek do ukradel pisalni stroj in je dobil za to celo leto zapora. Sodnik je ugo' vil, da jo dotičnik sedel v ječi, odkar Je polnolf ten, razen vojnih let. ITi* de ven, ukrade, pa R'« že spet noter. Boj med aeropl*""® in golobi Amerikanslo letalo in golobi so teli ob istem času na»» kilometrov dolgo p« Kljub temu, da je aeroplan po ovinkih, so-lobi pa naravnost, je P«' šel aeroplan vendarle tri minute prej na cilj. Po 550 letih raspuj«' no društvo. Strelsko to štvo v BergredchenstenJ na Češkem se je P« ^ letnem obstoju samo P* stovoljno razšlo To P zato, ker bi bilo moralo namesto nem® atfBLfMg U'V «s- s M." je napolnil lavor z vodo in ko se je pogledal vanjo, je videl, česar ne bi želel nikdar videti: videl je namreč svojo podobo, ozaljšano s sijajnim parom oslovskih ušes. Mislito r i sami žalost, sramota in obup ubogega Storžka. Začel jo jokati, cviliti, tolči z glavo ob zid, a čimbolj je obupaval, tembolj kosmata so postajala ušesa proti vrhu. Na ta šum in predirljive klice je vstopila v sobo lepa marmotica, ki je stanovala v zgornjem nadstropju; ko je videla dondka v taki besnosti, ga je vprašala z izklesano besedo: Kaj ti je, dragi podsobar? »Bolan sem, Marmotica moja, zelo bolan in bolezen je taka, da me je kar strah!... Se razumeš kaj na utripanje žile? < »Malce.« »Poslušaj tedaj, če bi imel slučajno mrzlico.« _ Marmotica je dvignila desno tačko in ko je ugotovila, kako bije Storžku žila, in vzdihnila in rekla: i Prijatelj moj, jako mi je žal, da ti moram povedati slabo vest!...« >Bi bila?« »Grozno grdo mrzlico imaš!« »Kaka mrzlica je to?« »Oslovska.« »Take mrzlice ne razumem k je odgovoril dondek, ki jo je še predobro razumel. »Potem ti jo razložim,« je pristavila Marmotica. »Vedi tedaj, da tekom dveh ali treh ur ne boš več ne dondek ne deček ... .Kaj pa bom?« »Tekom dveh ali treh ur boš pravi pravcati osel, kot so osli, ki jih jašejo čičke, ko tovorijo ž njimi mleko v Trst...« »O mene revežu, o mene revežu!« je zatulil Storžek in se grabil za obe ušesi z obema rokama in jih je besen vlekel in mečkal, kot bi bila ušesa koga drugega. »Dragi moj," je povzela Marmotica, da bi ga potolažila, »kaj hočeš? Tako ti je usojeno. Tako je pisano v zakonih pameti: Vsi malopridni otroci, ki ne marajo za knjige, šolo in učitelje in samo preigrajo svoje dneve ob igračah in zabavah, postanejo prej ali slej osli.« ^Ali je pravzares tako?« je ihteč vprašal dondek. »Tako je in nič drugače 1 In zdaj je jok zaman. Moral bi prej misliti I« j Saj nisem jaz kriv. Kriv je, verjemi, Marmotica, kriv jc Kodelja.« »Kdo je ta Kodelja?« ;Moj sošolec. Jaz sem se hotel vrniti domov, jaz sem hotel biti ubogljiv, jaz sem se hotel učiti in biti priden... a Kodelja mi je rekel: ,Kaj bi se mučil in učil, kaj bi hodil v šolo? Pojdi rajši z mano v Igriško, tam se ne bomo več učili, tam se bomo kratkočasili od jutra do večera in bomo veseli.'« »In zakaj si poslušal nasvet tega lažiprijatelja, tega malopridnega tovariša?« »Zakaj? ... Zato, Marmotica moja, ker sem lutek in nimam razsodnosti... in ne srca. O, če bi imel troho srca, ne bi bil nikdar zapustil dobre Sojke, ki me je imela rada liki mama in je napravila toliko zame! Sedaj ne bi bil več dondek... bil bi otrok kot so drugi!... O, če srečam Kodeljo... gorje mul Povem mu jih, da ne bo vedel, kam pogledati!...« In hotel je oditi, a ko je bil na pragu, se je spomnil, da ima oslovska ušesa in sramujoč se, da bi se tak pokazal na cesti — kaj si je izmislil? Vzel je veliko bombažasto čepico, Bi jo del na glavo in jo potegnil čez ušesa prav do konec nosa. (Nadaljevanje.), '/n iihko iznajdiieljico. Lani jo plačalo na Angleškem 008 žensk patente za zujjdbe, L 1924. jih jo bilo 403. Delfina nenavadno ve-liko3li so ujeli v Italiji. Bit jo čez 2 melra dolg, tehtal jo pa okoli 300 kg. Ribiči delfina ne innra-jo, ker so rad zaleti v mrože, polne rib, in jih raztrga. Znižanje armade r Belgiji. Belgijci bodo svojo armado znižali spet za LOOO mož in bo Šteta odslej samo že 44.000 mož. Okoli in okoli obdajajo Belgijo močni sosedi iu ne more imeti Belgija tako velike armade, d« bi »e mogla uspešno braniti. Zato jo kar naprej znižuje. Isto so naredile Danska, Norveška in švedska, kjer sploh skoraj nobene armade nimajo vež Koliko prihranijo s tem za druge namene, za šole, bolnišnice, za cesle, mostove itd.! Zakaj niso vsi tako pametni I Žalostna zgodba. V Skiernijevcih na Poljskem je delalo 25 dijakov maturo, napravilo jo je je samo 0 maturantov. Oni ki so padli, so najeli žoln, so se peljali do rjajfgloblje točke bližnjega jezera in so skočili noter. Na bregu so gledali ribiči, kaj se v rži. I Hitro so prihiteli, 9 80 I jih tešili, 10 jih pa niso mogli; z rokami ic nogami so biti skupaj zvezani in so takoj utonili. Davek na mačke. Angleški finančni minister dobiva neprestano dopise, naj vpelje davek na mačke. Ta davek bi bila najboljša naredba, da se varuje življenje ptic. Povodenjska bolezen. V nekaterih okrajih povodnji na Nemškem je naenkrat nastopila nova bolezen. Mrzlica te začne tresti, glava te boli, v križu In po udih te boli. Mrzlica traja večinoma samo par dni, so sicer včasih malo povrne, a ne več tako močno. Po boletni morejo bolniki spet lahko delati, smrtnih slučajev doslej ni bilo. Bolezen povzroča najbrž žuželka, ki dobi svoje življenske pogoje v talnem rastlinstvu poplavljen ili krajev. Zbo-jele so samo osebe, ki so delale na poplavljenih travnikih. Nekaj podobnega so opazovali že leta 1903. in so bolezen imenovali blatno mrzlico«. Vročina. V Newyorku je bilo zadnjič enkrat tako vroče, da je kazal toplomer Se o polnoči 85» Celsija. V dveh največjih kopališčih, Coney Is-land in Long Beach Je bilo tisti dan 860 tiso« ljudi I Če dva delata Isto ni isto. Kako vpijejo nekateri svobodomiseln po svojih listih, da je vseh krivic, ki jih prizadevajo Italijani Slovencem in Hrvatom v neodrešenem ozemlju, Vatikan kriv, češ, da se papež nič ne gane za njih pravice, kakor da bi papež res ne bil spregovoril še prav nobene besede v prilog zatiranim narodom in bi bil njegov prvi posel reševati politična vprašanja. Nič pa ne marajo vedeti ti svobodomiselni listi, da so uprav svobodomiselni voditelji naše zunanje politike v Belgradu podpisali sami vse one dogovore, po katerih stiskajo Italijani naše zasužnjene brate in jim ni nič mar, da so ti voditelji v neprestanih tesnih zvezah z italijanskim diktatorjem Mussolini-jem. Kar je torej šteti papežu za greh. to naj bo svobodomiselcem prišteto celo v čednost. Zakaj za narodno delo smatrajo, da na isti krivični način kot Italijani zatirajo Slovence in Hrvate v narodnostnem oziru, zatirajo oui katoličane v verskem oziru. Nedavno smo namreč brali v demokratskem listu, ki ga urejajo svobodomiselni državniki Rajič in Jelavič v Belgradu, tale predlog: >Vpelje naj se splošen, normativni verski pouk, enak za vse učence, pa naj bodo te ali one veroizpovedi. Ta občni verski pouk z czi-rom na vero, zgodovino in nravnost mora biti obvezen za vse učence, vsaj na gimnaziji. S tem se izognemo poučevanju v različnih veronaukili kot so: pravoslavni, katoliški, protestantski, židovski in mohame-danski. ... Prav tako je treba učiteljske pripravnike poučevati o splošnih verskih pojmih brez ozira na to, katere veroizpovedi ie posameznik.: Proč torej z veronaukom; na njegovo mesto naj pridejo nekateri splošni verski pojmi. Pa kdo naj pove, kateri so ti pojmi? »i Brezdelni troti • d Ni je stvari, čez katero raje vpijejo svobodomiselni listi kot so cerkveni redovi. Svobodomiselci jim očitajo, da so redovniki lenuhi, troti, ki ne znajo drugega kot piišce za milodare moliti pod nos svojim zapeljanim vernikom. Kako pa je v resnici, nam pričajo naslednje številke: Samo jezuiti Imajo nič manj kot 8 univerz in univerzitetnih kolegijev s 5729 slušatelji, 47 visokih šol s 16.269 dijaki, 7413 osnovnih šol z 245.040 učenci, 52 strokovnih šol s 3262 obiskovalci. Skupaj torej imajo 7520 učnih zavodov in 270.304 dijake. Jezuitski red vzdržuje dalje 6 astro-nomienih zvezdam, upravlja 10 zavodov za gobavce, v katerih je približno 8000 bolnikov. dalje 41 gostišč z 10.839 bolniki, 107 sirotišnic z 11.432 sirotami in 113 sanitetnih postaj. Pod vodstvom jezuitskih misijonarjev deluje dalje 14 tiskaren, ki izdajajo 49 listov in revij kulturne in znanstvene vsebine v najrazličnejših jezikih. Poleg te<*a izdajajo nič manj kot 21 listov misijonske vsebine. Vrh tega upravljajo jezuiti 46 mi-sijonov med pogani, v katerih je zaposleno 8484 misijonarjev, z drugo besedo vsak os-3* mi ali deveti jezuit je misijonar v poganski deželi, vsak peti ali šesti na en ali drug način v službi poganskih misijonov. Ne redovi, ampak framasoni so zoper omiko in napredek. Priča zato so nam razmere na Francoskem. Ko je pred 20 leti francDska framasonska vlada ločila Cerkev od države, tedaj je na mah zaprla s tem, da je redovnike razgnala, 13 tisoč javnih šol s 540 tisoč učenci, potem 12 tisoč zasebnih šol, med temi 2000 šol za dečke z 200.000 učenci in 10.000 šol za deklice z milijon učenkami. Vrh tega je zaprla brezverska vlada 152 srednjih šol, pozneje pa še 400 šol z 405.000 učenci. Kako sodijo drusoverci o katoliški spovedi- Dr. Wolfgang Bohmig, zdravnik za živčevje na visoki šoli v Hal le (nekatoličan), trdi, da je spoved katoličanov že čisto iz dušeslovnega stališča največjega pomena. Druge vere, posebej protestantizem, odpovedo pri onih, ki duševno trpijo, ker jih prepuščajo samim sebi. Zakaj spovedi, kot jo imajo katoličani, niti ne nadomesti ctni zaupni razgovor, ki ga v takih slučajih mnogi priporočajo za duševno bolne ljudi. Saj ne gre tak razgovor nikdar stvari tako do dna. kot se to godi pri spovedi. In kaj pravi slavni francoski modro-slovec — izpreobrnjeni profesor modroslov-ja Avguštin Comte o spovedi? V Floren-ci,; tako piše ta mož, >sem se seznanil s p. Bernardom. Pri njem sem opravil sveto spoved. In priznati moram, nikdar v življenju še nisem občutil tolikega miru in no-trajnega zadovoljstva kot takrat v oni borni meniški celici. Iz njegove r.:ke sem tudi prejel spokorni pas tretjerednikov, na kar sem bolj ponosen kot na svoj knežji naslov. Gospod Bog naj mi odpusti moje grehe in naj mi dodeli milost, da ohranim spokorno j obleko tretjerednika neomadeževano do groba.c Odpor katoličanov v Mehiks. Mehikanki katoličani se preganjalcem cerkve tiho in mirno, pa odločno upirajo. V mnogih mestih te države nosi zvesto katoliško prebivalstvo žalna oblačila in v Morelii so priredili otroci iz lastnega nagiba spokorno procesijo k glavni cerkvi. Vsi so se udeležili procesije bosi. Veliko število ljudstva, zlasti žena, se jc pridružilo procesiji. Ko so prišli na trg pred glavno cerkvijo, so žene pokleknile in nadaljevale pot v cerkev, tako da so se po kolenih pomikale naprej. Med njimi je bilo veliko žena iz najodličnejše družbe tega mesta. Člani socialističnih in cerkvi sovražnih mestnih oblastev so se nad tem silno jezili, tako da so v obnemogli jezi suvali klečeče žene z nogami in jih na ta način skušali razgnati. Vendar s tem niso ničesar dosegli. V posameznih slučajih pa tudi katoličanom poide potrpljenje. V Zitacuaro je prišlo med vladnimi vojaki, ki so po ve-večini sami izpuščeni kaznjenci, in Ijud- v. 33, stvoin do močnega spopada. Pri u ljudstvo ubilo nekega posebno predan' ga in divjega stotnika. Vojaki so vsili tega ustrelili nekega meščana, več pa ranili in zaprli. Za kazen so oblasti vrel v ječo duhovnika tega kraja Luis-Ceri* ki pri spopadu sploh ni bil navzoč. ' Vzor brezverskega župana. V majhnem francoskem kraju Bou-jan-sur-Libron so praznovali prvo sv. obhajilo malih otrok. Po Starem lepem obi-čaju so otroci šli belooblečeni z gorečimi svečami v rokah v cerkev. Deklice so imele na glavi vence iz mirt, dečki v gumbnici bele cvetlice. Eden najmanjših dečkov je nesel pred sprevodom okusno okrašeno zastavico. Naenkrat se zakadi med otroke neki moški. Zmerja jih, žali preklinja kot obseden in jih hoče razgnati! Malemu dečku iztrga zastavico iz rok, zlomi drog, razmeče kose po tleh in jih tepta kot divji v blato. Nato odpre pipo pri vodovodu na cesti in poizkuša otrokom preprečiti dostop v cerkev s tem, da izpusti nanje močne vodne curke. Nekateri stariši so končno pripeljali žandar-merijo, ki je poskrbela, da se je sprevod otrok mogel pomakniti v cerkev. Kdo je bil ta nori junak verske nestrpnosti? Ali je bil blaznež? Ali je bil ropar ali pocestni potepuh? Da in ne. Bi! je to Marcel Castaniel, župan tega kraja, Pismo iz Amerike. Bridgepcrt, Oliio, 25. julija 1926. Ko so preti leti potovali naši rojaki v Ameriko, se je drugim čudno zdelo, da more ali da ima človek toliko poguma, potovati tako daljo preko močnih valov v nepoznano tujo deželo, da si tam poišče srefo in boljšo bodočnost. Ko so se vračali domov iz tujine, smo jih kar gledali in se pogovarjali: -Glej no, Amerikanec je prišel domov, tako so šle besede od ust do ust. Seveda vsak je bil ogorelega in bledega obraza in vsak se je ločil od domačinov. Postavili so se, nosili so lepe zlate prstane, zlate verižice in ure, obenem pa še nekaj svetlih dola rekov v žepu, da je bil preskrbljen za en čas; drugi so si pa kupili posestva ali drugo, kakor je bil kdo srečen v tujini. Zato so se nam tudi sline cedile, ko smo gledali Amerikane, ko prihajajo veseli in bogati nazaj v svoj rojstni kraj. Zbrali smo se, dobili potne liste in hajd v Ameriko, tudi mi hočemo imeti zlate prstane m drugo in delali bomo in garali eno leto aH dve — in h&id! Potem bomo šli bogati s polno mošnjo dolarjev domov in si bomo kupili to in' to in pa še delati nam ne bo treba, ker bomo bogati ali pa bomo vsaj toliko imeli, da bomo premožni Amenkanci — taka je bila naša misel. Resnica je edina, vsak je svoje sreče kovač, tako pravi pregovor. VeUkoje^pnsio tujerodcev v to obljubljeno deželo si sreče pred leti in leti. Nekateri so si pom» gali, so si postavili svoje domove; neka'« so si prihranili, da so se zopet podali \ niovino. A drugI? Postali so žrtev v premogovnikih še v mladosti ali so se pohabili, da niso več za delo in premišljujejo svoja mlada in zdrava leta. Drugi so zopet izgarani od pretežkega dela, katero mora tujec opravljati v tej deželi, da mora v prezgodnji grob in zapustiti vse, kar si je pri-stradal, ako si je kaj. Eni so pa tudi priseljenci — ne samo Slovenci, ampak tudi drugi narodi — ki so se vdali alkoholizmu, pijančujejo, da pozabijo na svoje v domovini in na sebe in nazadnje še na svoje delo, da potem pridejo ob delo in postanejo žrtev alkoholizma. Posebno sedaj je veliko pijancev, odkar je postala Amerika suha dežela (pred sedmimi leti), ker ljudstvo samo izdeluje in prodaja pijače, recimo žganje, katero je samo enkrat kuhano. To je br«5ga, v kateri namoči rozine in rž, potem pridene nekoliko mila in karbida, kajti karbid pospešuje, da je popreje dobro za kuhanje, ker se boje državnih stražnikov. Nekateri si kupijo lesni alkohol in pride-nejo nekoliko vode in barve in »žganje« je v par urah gotovo za prodajo in uporabo. Zato je dandanes toliko žrtev alkohola, ker piiejo strup in se zastrupijo. Posebno v mestih je dosti žrtev. Rojaki Slovenci so večinoma zaposleni v tovarnah in v premogovnikih; največ jih je v državi Pennsylvaniji, kjer je največ premogovnikov trdega in mehkega promo-ga. Največ mehkega premoga je okoli Pitts-burgha in Johnstovvna. Trdi premog se koplje največ okoli Scrantona in Forest Caty, kier je skoro največ Slovencev (v Forest City imaio svoje podporno društvo sv. Barbare). Dalje so premogovniki tudi v državi Ohio, Indiana, Illinois, Montana in Colo-redo. Dalje so zaposleni Slovenci po raznih bakrenih rudnikih v Arizoni. Srebrni in zlati rudniki so v Coloradi, Utah in Montana. Največ železne rude se nakoplje v državi Minnesoti, odkoder pošiljajo rudo po celem svetu; ti rudniki so večinoma na Messabarangc, kjer so večinoma Slovenci in Finci zaposleni. Delo je v teh rudnikih jako težko, rekel bi, da najtežje delo, kar pa je pod zemljo; Delavcem se tudi pozna, (la so naibolj izsrarani ljudje in tudi nimajo prave barve, kot bi bili jetični; ali drže se Bvojesa dela, čeprav je jako nevarno. Tako ee ubija narod v obljubljeni deželi. Tovarne v Ameriki so vsakovrstne; največ jih je v Clevelandu, Chicagi, Detroi-lu in Pittsburghu. V njih so zaposleni vsakovrstni narodi, ki delajo za nizko plačo. Navaden delavec si komaj zasluži za vsakdanji kruh. Res je bila enkrat Amerika bogata za naseljence, toda v sedanjem času so Pa jako pičli dnevi. Tovarne slabo delajo, premogovniki slabo obratujejo, so slabo po-sfreženi z vozovi in plačo in jim še zmi-rom utrgujejo na plači. V krajih, v katerih so organizirani delavci pod okriljem »United Mine Workers of America«, so skoro ^si premogovniki zaprti ali pa samo toliko delajo, da družba dobi najemnino za stanovanja, v katerih so nastanjeni rudarji, ki Plačujejo za stanovanje po 10 do 15 dolarjev, nekateri plačujejo celo po 20 dolarjev mesečno. Vidim in slišim Slovence v stari domovini, ki ž<*le iti sem v našo deželo, kjer mislijo, da jih sreča čaka. Ali motijo se; tukaj je toliko delavcev brez dela, da je joj. Ne morejo dobiti dela, akoravno so izkušeni v delu, so stari delavci, katere že preddelavec pozna in .e, da so dobri in izkušeni delavci. Delo je v Ameriki vsepo-vsodi težko. V Ameriki se ne dobi nič brez potu ali krvavih žuljev. Težko se je privaditi; preden se privadi, začne lezti v starost, delo mu vzame moč in človek začne lezti skupaj in postane zgaran za vse svoje dni. Ni vse zlato, kar se sveti, pravi pregovor, zlato pa je, kateri ima zdrave ude in zdravo telo, akoravno nima v žepu svetlega dolarja. Ni lepšega kraja, kot je domovina Slovenija, kjer teko lepi, čisti potoki in šume tomnozeleni gozdovi. Ako se Amerikanec vrača v domovino, se mu vse nekako čudno zdi, mirno in tiho, in sveži zrak ga oživi in okrepča in mu da zopet pravo življenje. Ako bi znali, kateri še niso bili v tej deželi, bi nikdar ne mislili na Ameriko, temveč ostali doma v rojstnem kraju, zdravi in čili, brez polomljenih udov. Feliks Rozina. Pravoslavne skrbi za lastno vero. Nedavno so sklicali pravoslavni po dolgih stoletjih zopet splošni cerkveni zbor na goro Athos; toda tak splošni cerkveni zbor ni našel priznanja niti med pravoslavnimi. O njem piše n. pr. urednik službenega glasila »Glasnik« M. Parenta: »Med tem, ko je večina naših pravoslavnih cerkva brezdelna, sklicujemo občni cerkveni zbor. Toda, dokler ne rešimo ruske cerkve iz rok krutega boljševizma, ne potrebujemo prav nič takega zbora. Če iščemo pravoslavni medsebojnega zedinjen ja, potem se mora to ze-dinjenje osredotočiti edino v tem, da stremimo rešiti rusko cerkev. Pa tudi sicer no potrebujemo občega cerkvenega zbora, saj so vsa bistvena vprašanja pravoslavne cerkve rešena v določilih prvih osmih cerkvenih zborov. Prav zato je sklicanje občega cerkvenega zbora malenkostno vprašanje v primeri z vprašanjem, kako naj rešimo in očuvamo rusko pravoslavno cerkev, da jo ne uniči boljševizem, ali pa, da se ne povrne v katolicizem.« Meh za smeh. Gost se je vsedel za mizo ter se vto-pil v študiranje jedilnega lista. Potem pravi natakarju: »Tu imate najpreje napitnino, a zdaj mi pa odkrito povejte, kaj mi nasvetujete?« Natakar: »Drugo restavracijo.« A Dva učenca sta klepetala v šoli, nakar ju učitelj vpraša, kaj si imata važnega piovedati. »Danes je moj god,« se odreže eden onih dveh. »Kaj pa si dobil za vezilo?« »Lepo skledico.« »Ali je kak napis na njem.« »Da, pridnemu otroku, stoji zapisano.« Sedaj se oglasi drugi: »Tudi moj god je danes.« »Ali si tudi kaj dobil?« »Da, tudi skledioo.« »Ali je tudi kaj napisanega?« »Da, kolodvorska restavracija Jesenice.« , Nekje v Sloveniji je moral tako malo priljubljeni davčni urad pobasati svojo kramo in se preseliti v drugo vas istega okraja. Ko so že skoraj vse odpeliali, jo primaha okolu vogala domača godba ondotnega kraja, se pred bivšim davčnim uradom ustavi, stopi v krog ter veselo zaigra — zahvalno pesem. * * * Železniški čuvaj: »Hej, hej, tu gori se ne sme hoditi-". Kmetič: »Kaj pa še. Jaz imam vozni listek pa bi se še lahko vozil tu gori ne samo hodil, če ne bi bil vlak zamudil«. a Neko amerikansko damo je zamorska služkinja v začetku tedna prosila za dopust v soboto, češ, da bo šla k pogrebu svojega brata. »Ali je bolan,« vpraša go< spa, kako pa moreš tako natančno vedeti dan pogreba ?» »Oprostite gospa, vendar bom vedela, saj bo v soboto obešen.« * Šofer: »To je pa že od sile, jaz sem vendar izurjen šofer. S svojim znanjem o vožnji avtomobila bi napolnil lahko celo knjigor. Policaj: »S svojo neprevidnostjo pa bolnišnico. Kako se pišete?« * * * On: »Na kaj pa mislite gospodična Ela?« Ona: :>Na prav nič posebnega«. On: »Sem mislil, da ste mislili name«. Ona: »No, saj tudi sem«. ♦ * * Soseda I.: Kar nič več ni slišati, da bi ee pri vas kregali. Ali se zdaj z možem tako dobro razumete?« Soseda II.: Ne, toda prišla sva nato, da naša dekla prisluškuje. Zato se kregava samo ob nedeljah od 3. do 6. ure, ko gre dekla na sprehod«. * * * Ječar: »Kakor čujem imate menda strašno hudo ženo«. Jetnik: »Da res je, toda na srečo pridem od časa do časa sem v kaznilneo na oddih«. * * * Orožnik (postopaču, ki ga je zalotil pri prosjačenju): »Le urno naprej, greva na sodišče v R. Kaj se pa še obotavljate?« Postopač (z notesom v roki): »Samo trenotek prosim, da si zabeležim pri kateri hiši sem prenehal, da jih ne bom pozneje še enkrat nadlegoval«. * * * Mlad gospod si je ogledoval sobo kamor se je nameraval naseliti. Sicer je prav zadovoljen, le preproge se mu zdijo nekako mrtve. »Le počakajte večera,« pravi ravno z kovčegom odhajajoči prejšnji stanovalec :;bodo že oživele«. * Gospa Kovačeva je bila povabljena na kavo, kamor je šla s svojim 6 letnim sinčkom. Ko je bilo klepetanje v polnem teku, se oglasi sinček: »Mama, poglej, tamle na zidu je stenica.« »Pst, tiho bodi, to ni stenica, to je žebelj.« Fant je še venomer gledal tja ter čez nekaj časa zavpije: »Mama poglej, žebelj leze naprej.« Edino najboljši ŠivaillE SiFOjl Ifl hOSCSfl za rodbino, obrt in industrijo so le Jos. Petelmca (irifzner, Afller Najnižje cene! Tudi na obroke! Liublfana blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Izkoriščajte svoje pridelke in nabavite si pravočasno bakren kotel za žganjekuho močno in solidno Izdelan pri tvrdkl lugomeiolija Ljubljana Kolodvorska ulica 41 v bližini glavn. kolodvora Ugodno prodam: LT^ifT?; HP, ležeča. En 4 cilinderski motor, 50 HP. Cirku-larka na voza s 3 HP motorejm, eno diktenbobel-maSino. — M. Kastelic, Ljubljana, Za Gradom 3. Corino m I i n O izdeluje po 320 Din OdUllC lil I III C IGNACIJ MOSTAR (pri Rakovniku), Galjevica »t. 16 — Ljubljana. 5475 7iatnilfo ▼ »zlatorog« terpentinovem LldlllllVC MILU na našle dalje sledeče osebe: Rozalija Zaje, Veliki Obrež, p. Dobova. Marjeta Štirn, Praprotna Polica. Kati Robič, Buševac. Jos. Skalar, Beltinci. Elizabeta Mogu, Mozirje. Mici Mertol, Višnja gora. Lucija Bovha, Zegar 30, pošta Planina. Rozika Rizner, Podgradje pri Ljutomeru. Angela Glažer, Stara vas pri Velenju. Margareta Ačko, Tezno - Maribor. Hermina Ivačič, Videm. Ludmila Rac, Zagreb, Ciglana, grad. ku-ča. Slavko Fcrderbcr, Ogulin. Gjurdjica Narančič, Kutina. Ana Tomac, Delnice št. 258. Franjo Ber-kovič, rač. svet. v pokoju, Banja luka. Peter: -Oče tale račun pa ne znam. Učitelj nam je rekel, da naj poiščemo deli-telj . >Oče: Kaj, ali ga še sedaj niso našli? Saj so ga že takrat iskali ko sem še jaz v šolo hodil.« * Tast (trgovec) zetu: >Seveda, zdaj, ko ste doto moje hčere zapravili, mi hočete še hčer vrniti. Ne, ne, moj častiti zet, ne bo nič, prazne vreče se pri meni ne sprejemajo nazaj.« ZAHVALA. Vsem, ki so ob prezgodnji smrti našega iskreno ljubljenega in nepozabnega sina in brata Staneta Bašca izkazali svoje tolaiiluo sočutje, darovali krasno cvet; o in spremili dragega pokojnika mi njegov, posleId j. poti, izrekamo najprinenejSo zalivalo. - 1'osebno h\a-fcžnost dolgujemo vnManom - Ilnšljaiiom za prvo pomot, fantom in dekletom za krasno cvetje. IskreiiH Vam hvala! Preddvor, dne 15. avgusta 1920. Globoko žalujoča rodbina BAŠCA. Mesto ORGANISTA in CERKVENIKA se razpisuje v Svibnem pri Radečah. 5-160 2čiu4|n9 ctrnia P'0^'011 krojaškega OlVdllld ali ujel Gritzner, nov, priprav, tudi za šivilje, za 11.000 K, in Piall, veliki, malo rabljen, za 12.000 K. Ne zamudite prilikel Janko Čemažar, krojač, Javorje 12, Poljane n. Šk. Loko. Avgust Jeglič r ran^čem^uzidI: nudi vsakovrstno USNJE, čevlje lastnega izdelka in čevljarske potrebščine po najnižjih cenah. — Prepričajte se I Prepričajte se I Hrastov okrogel LES tudi CELE PARCELE ali GOZDOVE, KUPUJE »ZORA« d. x o. z. r Črnomlju. 1537 Najuspeinejle sredstvo za re|o domače živine |e brerdvomno »NIASTIN« ki pospešuje rast, odebelitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastina so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4 Ujpp itev. 8, in zraven vrt, v Podtabru, župnija llldd Podbrezje na Gorenjskem, naprodaj. - Javna dražba bo meseca oktobra 1926. 5514 Nov izum harmonike! Patent! Precizna! Novost! Cena! Svetovnoznana LUBAS-ova harmonika v najnovejši Izvršitvi In konstrukciji. Klaviatura: Lastni patent, precizna, lahka, nei>ro. dušna konstrukcija. ' Zvočni nastavek: Najnovejša italico meuzura j veli kimi švedskimi jeklenimi jeziki in zelo Široki naklado. Najmočnejši helikon - basi. Okovi: Močna novosrebrna pločevina, gravirana nt najnovejši metodi in ponikljana, veleeleganlos. Delo in IzvrSItev: Za najbolj eksaktno in najboljše delo jamči že mnogo let naše ime, ker se deli le z najbolj izurjenimi delavci. Cene: moremo vsled najmodernejše opreme in a delo najbolj sposobnih strojev, kakor tudi i racionelnim delom globoko znižati in kljub temu dobaviti prvovrsten instrument. 3 vrstna, 2 glasna Din 1840"-, 3glasna Din 1920*- 4 „ 2 „ „ 20H0 -, 3 „ „ 21». Irnjii« 3 „ 2 „ „ 2000"-, 3 „ „23». Kromatične uglašene harmonike, 43 tipk , 22001- Ne dajte se vplivati po malih izdelovalcih in kupit« lo pri izkušenem strokovnjaku. Cenike s sliko dobite proti vposlatvi 10 Din t bankovcih ali pisemskih znamkah pri največji avstrijski izdelovalni« harmonik FRANC LUBAS & SIN Celovec-Klagenlart, SI. Veilerstrasst It Suhe gobe, laneno seme m km kupuje po najvišjih dnevnih cenah FRAN POGAČNIK, Ljubljana, Dunajska cesta št. 36. 5554 Advokat dt*. F^AJSlCE LiOKRR vljudno naznanja, da je oh/ofil odvetniško pisalno v Ljubljani, Miklošičeva eesta štev. 13 (za sodiščem) Zadružna gospodarska banka d. d. Tel, št. 57, 979 in 470. Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzojav.: Gospobanka. Ralun poitaeg* čekovnega urada u Slovenijo v lastni palači (vlg a vls hotela „Unton"). Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad Din 16,ooo.ooo -, vloge nad Din 25o,ooo.ooo-• Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote kunuie in prodaja kar najbolje valu,C m deVI"' sPfe'ema vlo«e na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vsebantnet^ P0Ž°" AmerikanskI oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. - Urejevanje ameriških zapuščin. Prodaja srečk Državne razredne loterije Izdajatelj: Dr. Frane K ulove«. iT Urednik: Franc Zabret, Za Jugoslovansko tiskarno: Karel če&