PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini f	■,
Abb postale I gruppo	L«eiia OU UF
na željo češkoslovaških oblasti
Leto XXTV. Št. 205 (7098)
V Prago je včeraj prispel sovjetski opolnomočeni predstavnik Kuznjecov
Prvi dolg razgovor s predsednikom Svobodo, ko je istočasno zasedal CK KPČ - Zunanji minister Hajek se je vrnil v ČSSR - Bližnja dvostranska pogajanja med ČSSR in SZ Se vedno zaskrbljujoče ostro pisanje Pravde, - Ugibanja o možnosti sestanka na "vrba-, med Kosiginom in Johnsonom - Indira Gandi obsoja okupacijo Češkoslovaške
PRAGA, 6. — V prvih popoldanskih urah je prispel v Pra-so namestnik sovjetskega zunanjega ministra Vasilij Kuznje-®ov, katerega je takoj sprejel predsednik republike Svoboda in ? katerim se je zadržal v daljšem razgovoru. Do tega obiska Je menda prišlo na željo češkoslovaških predstavnikov, ki se »e morejo z vojaškimi poveljniki dogovoriti glede odhoda čet, "Jasti ker ne morejo ničesar sami odločati in za vsako stvar sprašujejo Moskvo.
Kuznjecov je prvi namestnik ?unanjega ministra od leta 1955 ln je poznan, da je vodil vedno Spletena in težavna pogajanja a važnih vprašanjih. Tako je bil takoj po Stalinovi smrti nekaj tasa v Pekingu kot izredni ve-lePoslanik, da bi utrdil odnose 2 novimi sovjetskimi voditelji. "Junija leta 1956 je pričel somatsko - jugoslovanska pogajajta, ki so se zaključila s pomirjujem med obema državama in Partijama. Novembra 1962 je z UsPehom reševal kubansko kri-*°. kot opolnomočeni poslanec v Washingtonu
. Kasneje je češkoslovaška agenci )a ČTK uradno sporočila, da je Predsednik republike Svoboda danes sPrejel Vasilija Kuznjecova «kot Predstavnika sovjetske vlade, člana
nosno da je do tega sklicanja že prišlo. Do teh glasov je prišlo na osnovi vesti iz Prage, da je odpotoval sovjetski veleposlanik červo-nenko v Moskvo in kasneje, ker so se pred sedežem CK zbirali črni reprezentančni avtomobili. Sedaj pa je bilo tudi poluradno zagotovljeno, da nj bilo nobenega novega zasedanja CK in da ostanejo veljav-
jugoslovanska pogaja- toškSvašto' delegacija^na^poga-
Vedno bolj vztrajno pa krožijo glasovi o možnosti sestanka Kosl-gin-Johnson, kar sovjetski organi sedaj preučujejo in glede česar niso še prišli do končnega sklepa. Več je namreč razlogov za in razlogov proti takemu sestanku «na vrhu«.
Po teh informacijah iz diplomatskih krogov bi se s takim se-
p	^	--------------- Stankom utrdil proces razgovora
j. KP SZ, poslanca vrhovnega i med Moskvo in VVashingtonom tudi “°vjeta in namestnika zunanjega I po sovjetski intervenciji v ČSSR
Juinistra*. Agencija dodaja, da sta državnika v «odkritem razgovo-fU’ ki se je odvijal v bratskem ?Wačju, izmenjala svoja stališča l11 informacije glede aktualnih vpra-^anj, ki zanimajo medsebojne od-tose med obema državama*.
.Član prezidija CK KPC Zdenek plinar je danes izjavil o pripravah jj* nova pogajanja v Moskvi,_ da j°do obravnavali vrsto vprašanj, ■j9 se konkretizira, kar je bilo (tovorjeno v Moskvi. Napovedal je, ;a. bo mogoče že jutri, ali čez tri J. povedati nekaj več.
.Zanimiva je tudi vest iz jugosto-Uihskih krogov v Varšavi, da se Pripravlja bližnje zasedanje «ko-jnkoma* (katerega Jugoslavija si-|6r ni član, je pa dosedaj pošiljajo svoje opazovalce), na katerem “do razpravljali o tesnejšem gozdarskem sodelovanju.
(Zunanji minister Hajek je danes rtfspel 'iz Švice na Dunaj, od ko-rff. se je menda že danes od; fjstel proti Bratislava. V tej zvezi j? je govorilo, da sta prispela iz fjge v Švico dva visoka češko-Jbraška funkcionarja, kd sta s® Slabila, da naj se čim preje vrne, Pa so mu to številni v Švici 'hsatni češkoslovaški diplomati od-?*etovali, ker so se bali za nje-j?vo osebno varnost. Ta bojazen ” nedvomno utemeljena, saj ga i ""Pravdali napadla nič manj, kot ,? je sodeloval z nacističnim «ge-3Pomi), kar je že tradicionalna “tožba, kadar se hoče nekoga iz-s biti. v tej zvezi so tudi govo-
je za to odgovorna SZ», pri čemer je dodala, da bodo to dejstvo sedaj nekatere zapadne države izkoriščale za svoje posebne cilje. Na vsak način pa bo češkoslovaška kriza zaostrila v svetu ozračje hladne vojne.
Predsednik Izraelske skupnosti v Rimu prof. Tedeschi je poslal veleposlanikoma CSSR in SZ pismo v katerem pravi, da je čul govorice iz raznih političnih krogov, da b0 prišlo do preganjanja češkoslovaških judov. Zaprosil je za zagotovila, čeprav izraža željo, da gre samo za bojazni.
Ccauscscu sc je sestal z vojaškimi poveljniki
BUKAREŠTA, 6. — Ceausescu se je danes sestal z najvišjimi romunskimi vojaškimi ' poveljniki. Sestanek se je pričel popoldne in
se je končal ob 20. uri. Vršil se je na sedežu centralnega komiteja romunske partije.
ZDA in Anglija v SZ za Izrael SZ pa za Egipt
NEW YORK, 6. — Varnostni svet OZN je danes razpravljal o protestu Izraela zaradi incidenta pri Sueškem prekopu, ko sta dva izraelska vojaka izgubila življenje. Predstavnika ZDA in Velike Britanije sta podiprla trditev Izraela, da je šlo za zasedbo, kar pa je predstavnik ZAR odločno zanikal. Egdpt-skega delegata je podprl predstavnik SZ. Varnostni Svet je po teh izjavah prekinil svoje delo, da bi
omogočil zasebna srečanja med delegati.
Iz izraelskih virov poročajo, da „	, . ,
je pol ure trajalo medsebojno ob- [ia ,	k.] j h	■* tuda d®-,al
strelievanie med .TnrrianH J i,™*,. “ kljub ugotovitvam, po kate
___________________ TRST, sobota, 7. septembra 1968
JOHNSONOVA TISKOVNA KONFERENCA IN CLIFFORDOVE IZJAVE
Predsednik IDA je le zaskrbljen zaradi položaja v Vzhodni Evropi
Obrambni minister Clifford je poudaril prepričanje vlade ZDA, da je potrebno suspendirati vsak odpoklic ameriških čet iz Evrope
WASHINGTON, 6. — Na neki im-provdzirani tiskovni konferenci je predsednik Johnson izrazil upanje, da bo senat ZDA odobril pogodbo proti jedrskemu širjenju «kljub zadnjemu razvoju«. Ta Johnsonova pripomba je sledila po domnevah, ki so jih izrazili šefa senatnih skupin, da je namreč zaradi sovjetske okupacije ČSSR malo verjetnosti, da bo senat ratificiral pogodbo še
streljevamje med Jordanci in Izraelci v dolini reke Beisan. Po istih varih naj bi bilo pet izraelskih vo jakov ranjenih.
V Tel Avivu so Izvedla štirinajst, aretacij zaradi atentata, pri katerem je izgubil življenje neki starec, več ljudi pa je bilo ranjenih. Aretirane bodo sodili v teku oseminštirideset ur.
Vlade arabskih držav nameravajo okrepiti mejo med Izraelom in
. . kate rih SZ ne namerava izvršiti kakih drugih agresivnih dejanj v vzhodni Evropi, še vedno zelo zaskrbljen zaradi položaja v vzhodni Evropi. Predsednik je nadaljeval: «Po govoru v S. Antonu sem prejel nekatera zagotovila, katerih sem bil vesel. Vendar pa me še vedno močno zanima ta del sveta.«
Predsednik je potem označil kot «neverjetne» informacije, da se a-meriška vlada pripravlja nuditi po-
Jordanijo ker predvidevajo mož- j lirična azil češkoslovaškim begun-nost izraelskih represalij na jordan- cem. Glede možnosti zbližanja ob ssem ozemlju zaradi atentata v začetku pogovorov s SZ o jedrski
Tel Avivu. Tako poročajo o prihodu 12.000 sirskih vojakov v Jordanijo, kjer se bodo pokorili enotnemu arabskemu poveljstvu kralja Huseina.
razorožitvi, je predsednik dejal, da ((dogodki zadnjih dni niso pripomogli k temu, da bi postala ta možnost bolj verjetna«. Predsednik je izjavil, da nima nobenega ne-
In kljub zadregam, ki so v tej zvezi nastale. Drugič, pa bi sprejetje take zamisli pomagala Johnsonu k vodilnemu spehu demokratske stranke na novembrskih volitvah.
Nič manj tehtni in verjetno pomembnejši, pa so obratni razlogi.
Prvič bi sestanek na vrhu neposredno po češkoslovaški okupaciji pomenil potrditev obtožb Pekinga (in drugih azijskih držav ter številnih partij), da ste si velesili ((razdelili svet« In da pristajate na polno avtonomijo v obeh interesnih sferah. Sestanek na «vrhu» bi odvzel vso verjetnost sovjetski kampanji, da so Imperialisti pripravljali kontrarevolucijo v ČSSR. Dejansko pomoč ameriškim demokratom bi lahko nudili samo z rešitvijo vprašanja, za kar je ameriška javnost sedaj izredno občutljiva in pri čemer pa prav sedaj SZ ne more nekaj bistvenega narediti.
Končno pa menijo, da bi bilo bolje počakati na ((zmagovalca volilnega boja« in se z njim razgovarjati, ko bi se tudi ozračje in odnosi med SZ in ((bratskimi« partijami pomirilo in normaliziralo.
Iz Indije poročajo, da je predsednica Indira Gandi na tiskovni konferenci obsodila okupacijo ČSSR in dejala, da je mnenja «da
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiimiii
........................*..........-................
MOTIVACIJA RAZSODBE, KI BO SPET ZBUDILA OGORČENJE
V'
Čudni in nesprejemljivi zaključki s procesa «Espresso»-De Lorenzo
'Zid sodišče ni v tem, kar sla napisala časnikarja Januzzi in Scalfari - sedaj parlamentarea PSU - «niti ene resnične trditve»
RIM, 6. — Motivacija razsodbe, ene resnične trditve v člankih, ki
s katero je četrti odsek rimskega sodišča obsodil časnikarja Januzzi-ja in Scalfarija zaradi žalitve generala De Lorenza, je bila danes objavljena. Obsega 664 strani.
Januzzdja in Scalfarija, ki ste v svojih člankih obtožila gen. De Lorenza, da je koval zaroto proti ustavni ureditvi države, je sodišče obsodilo na 16 in 17 mesecev zaporne kazni.
Sodišče v svoji izjavi trdi, da sta 1 Januzzi in Scalfari inscenirala afero o državnem udaru julija 1964 iz škodoželjnosti in zaradi svojih skritih namenov. Vsekakor pa ni »niti
da se je češkoslovaškemu zu-.v^jčniu ministru opravičil sovjet-v, ■	~
J?ar _ „
- e češkoslovaške partije, ki je
veleposlanik na Dunaju.
tianes' se je sestal centralni ko-
tj-'- cesBOSiuvasKe paiujc
javljal o ukrepih, da bi po-normalizacijo in s tem u-
l“? tujih čet. Dubčka, sta sprem-
il «**
5t-v Husak.
sity“ Predsednik skupščine Smrkov-
.i^anes
•tei -
ffl tajnik slovaške partije Gu-
je sestala slovaška Jjkpščina, ki je predvsem obrav-jU&la vprašanja federativne ure-£76. Delu je prisostvovala tudi J Racija češkega parlamenta, ki Sije vodil Cisar, ki je zagotovil kj aškini poslancem, da so kljub Halvam češki poslanci prepričani, to. 9i nobenih razlogov, da bi o-[3 federativne načrte. Dejal oi'. da so odločeni utrditi šotnem i" da za njih internacio-ni neka vsiljena dolžnost ti?Več notranja potreba ter notri-vjS Prepričanje. Skupščina je po-toja število članov od 82 na 150, ?emer so vključili samo «pro-^"Vne« osebnosti, ki so se izka-v v zadnjih osmih mesecih, te* zasedanju slovaškega central-ii-£a komiteja so prav tako obrav-
federativno ureditev in so 8,7* do zaključka, da so stvari sitl^tko zrele, da bd lahko o tem sCPah 28. oktobra, ko bodo pro 50 obletnico ustanovitve
0\J UUICUULU
jtoslovaške republike. l)ft?OSKVA. 6. - V nasprotju s jfjtkovanji, ki jih vzbuja vest o visokega sovjetskega pred-\PJka v Prago, pa današnja mo-«Pravda» vztraja, da se MsfcPalizaeija« vrši zelo počasi, tfc Piše, da se ne sme napačno tj “Obeti, da normalizacija pometa terno umik sovjetskih čet, ali Ve jo lahko omeji samo na S>tie ukrepe, kot so odstranitev *^ov p0 zidovih. Desničarske si-Piše «Pravda» — skušajo o-ta življenjsko važen proces 'V, na umik zavezniških čet. V Pa naj bi normalizacija po Me^u sovjetskega lista pomenila Vdiranje desničarskih in pro-l^iva	sl'J> likvidiranje njih
a na del prebivalstva ln zlasti Wbladln° ter odločno krepitev % ue vloge partije v delu držav-0r»r8an°v»
sovjetske armade »Rdeča Pa pravi, da češkoslovaški ‘"V*1 dokazujejo, da se imperia-% Poslužuje najbolj rafinira-toha tob’ ‘Ju bl rniniral sociali-s lete enotnost, ki jo menda utr-sovjetski tanki. Nato napa-% . t,sk in radio zahodnih dr-*10v>Ur, še zlasti Peking in «jugo-
DEJAVNOST MEDICIJA V ŽENEVI
Longo za dvostranske stike med komunističnimi partijami
Zunanji minister se ni pogovarjal z Waldheimom o načinu reševanja južnotirolskega problema
jih je objavil «Espresso».»
«Lažen Je poskus časnikarjev, dokazati, da sta julija 1964 gen. De
Lorenzo in predsednik Segni po- i tajnost«. Zato so bili opuščeni celi skusila izvesti državni udar. Lažna je trditev Januzzija, da so vojaški krogi pripravljali svoj aktiven poseg v politično življenje. Lažna končno trditev, da je De Lorenzo uvedel izredno stanje po nepotrebnem in izven svojih kompetenc.«
Januzzija obtožuje sodišče, da si je izmišljal podatke, ter jih dodajal nekontroliranim govorioam in informacijam, ki jih je nato poda-
jal javnemu mnenju kategorično.; roko« generala De Lorenza). «Pilip-
prtv€Sti do dogodkov bi general De Lorenzo po plodni e ta 1964.	j domišljiji obtožencev izvedel držav-
Med sodno razpravo je večkrat n) udar.« prišlo do sklicevanja na (evojaško tajnost«. Zato so bili,opuščeni celi deli zaključkov raznih komisij, ki so raziskovale po naročilu obrambnega ministrstva «afero SIFAR« O »vojaški tajnosti« trdi sodišče, da je upravičena, ker to zahtevajo višji cilji državne obrambe in nujnost »zaščite notranjih ali mednarodnih političnih interesov«.
Končno se sodišče poglablja v osebni položaj polkovnika Filippija (ki ga je Januzzi označil za «desno
RIM, 6. — V zvezi s posledicami dogodkov na Češkoslovaškem uresničuje KPI napovedane pobude dvostranskih stikov z raznimi partijami, ki naj bi, kot je včeraj poudaril Longo, privedle do koordiniranega nastopa.
Tako je pred dnevi član vodstva KPI Gian Carlo Pajetta obiskal Pariz in London, kjer se je sestal z VValdeckom Rochejem in tajnikom angleške KP. Danes pa je Pajetta
drskimi» na podiočju mirne uporabe jedrske energije. Omenil je med drugim gradnjo kanalov v Afriki s pomočjo «mirnih eksplozij* ali pa iskanje skritih rud.
Carlo Galuzzi v Beogradu
BEOGRAD, 6
odpotoval v Bukarešto na sestanek v Beograd član vodstva ”KP ‘Italije z voditelji romunske komunistične j Carlo Galuzzi. Galuzzi se bo v CK partije. Iz Bukarešte bo Pajetta | Zveze komunistov Jugoslavije po-odpotoval v Budimpešto.	obTparidn vpraSanjih' ki zanimai°
Prav teko je po naročilu vodstva | BEOGRAD, 6. — Zvezni izvršni KPI odpotoval iz Rima poslanec! svet je sklenil poslati Iranu za
N*Me revizioniste«, ki so se tem »ibokr!? Pridružili.
» aSovi so v Moskvi utihnili j
Galluzzi, predsednik zunanjepolitične komisije stranke Najprej bo odpotoval v Beograd, kjer se bo sestal s predstavniki ZKJ, prihodnji teden pa pojde v Sofijo na sestanek s predstavniki KPB,
Med svojim obiskom v Parizu se je Gian Carlo Pajetta sestal tudi s predstavniki severnovietnamske stranke dela.
ŽENEVA, 6. - Zunanji minister Medici je na tiskovni konferenci zanikal vesti, ki jih je širila neka avstrijska agencija, po katerih naj bi na sestanku med njim in avstrijskim ministrom VValdheimom prišlo do dogovorov o načinu reševanja gornjepoadiškega vprašanja.
Na druga vprašanja časnikarjev je Medici dejal da je Italija za vstop Anglije v SET, da je pa prerano govoriti o »trgovskem kom promisu* v prid Velike Britanije, ki ga je predlagala bonska vlada. Dne 27. septembra se bodo sestali ministri skupnega evropskega trži šča, ki bodo razpravljali o tem.
Minister Medic1 je na vprašanje o vlogi odbora nejedrskih držav, ki
prizadete pri potresu pomoč v znesku 31)0.000 dinarjev. Zvezni izvršni svet bo med drugim poslal šotore, odeje, zdravila, ribje olje, konserviramo sadje in zelenjavo, o-bloke, obutev in montažne hiše, Pomoč bodo verjetno poslala tudi jugoslovanska podjetja, kd delajo v Iranu.
kot če bi šlo za resnico.
Še posebej dodaja sodišče, da sl je Januzzi izmislil seje, ki naj bi se vršile proti koncu julija 1964 In na katerih «naj bi general De Lorenzo obvestil svoje pristaše o nameri izvesti državni udar«.
Da bi podprla svoje trditve sta Januzzi in Scalfari podrobno opisala vsebino seznamov oseb, ki bi morale biti aretirane, čeprav ni nihče od teh, ki so jih informirali, o tem podrobno govoril.
Prav tako je po mnenju sodišča špekulacija to, kar sta časnikarja pisala o oklepni diviziji, ki jo je De Lorenzo dal ustanoviti iz karabinjerjev in ki je po trditvah čas nikarjev po paradi v čast dneva republike ostala v italijanski prestolnici.
Po mnenju sodišča sta torej časnikarja ustvarila afero, ne da bi razpolagala s konkretnimi dokazi.
Sodišče nato razglablja o izrazu »državni udar« in pride do zaključke, da ima ta definicija smisel samo, če pri tem sodeluje predsednik republike kot najvišji u-Nocoj je prispel l s J avto organ. Iz izjav Januzzija pa
---------- se razume, da pri vsem tem bivši
predsednik Segina ni imel opravka.
«Očitno ne osnovane n naj bi bile Informacije, ki jih je dal odv. Pa-squale Schdano.
Delno postavlja sodišče v dvom celo zaključke raziskave komisije, kd jo je vodil gen. Beolchini. «Ti zaključki ne morejo predstavljata pravnega dokaza,« češ da so kategorične trditve. Sodišče trdi dalje, o zaključkih komisije, da izključujejo možnost, da bd koncentracija oblasti v rokah generala De Lo-
pi ni nikoli bil protagonist tistih dogodkov,« trdi motivacija razsodbe in se sklicuje na pričevanja višjih karabinjerskih častnikov (pri tem so verjetno mišljeni generali ZJinza in Manes).
Dogodkov iz leta 1964 ni mogoče ocenjevati za «zaroto proti državnim ustanovam«.
9. julija 1964 so neznanci popisali Turin z napisi «Naj živi De Lorenzo«. O teh napisih meni sodišče, da so delo neznanih »občudovalcev generala«.
Sodišče Izključuje, da bi se bil vršil sestanek 14. julija 1964, na katerem naj bi De Lorenzo obvestil svoje pristaše o tem, kar se pripravlja. Sestanek treh poglavarjev vrhovnih štabov karabinjerjev je bil sklican 27. junija
Znano je, da so v vsej aferi «SIFAR« imeli glavno vlogo seznami oseb, ki jih je bilo treba aretirati ali nadzorovati. Delno so te sezname objavili razni časopisi In revije.
Sodišče trdi dalje o seznamih, da so »zakoniti«, kot je zakonito pri tem sodelovanje karabinjerjev.
Obtoženi Scalfaro ln Januzzi naj hi torej v slabi veri, s pomočjo Izmišljotin zlorabljala nekaj medsebojno nepovezanih podatkov in ustvarila afero, ki jo je t/.o povzel ves tisk.
Scalfaro ln Januzzi sta sedaj socialistična parlamentarca, eden senator, drugi poslanec. Prav tako je bil izvoljen na Usti monarhistične stranke general De Lorenzo.
posrednega načrta za sestanek s sovjetskimi voditelji in da so informacije, da želi opraviti številna potovanja v tujini v zadnjem obdobju svojega predsedniškega mandata »zelo pretirane«. Ni pa izključil možnosti kakega svojega potovanja.
Johnson je tudi dejal, da se nameravajo ZDA, kljub encikliki «Hu-manae vitae« lotiti problemov pomanjkanja in demografskega poraste, tako da bodo nudile vsakršno potrebno informacijo za nadzorstvo obeh pojavov.
Johnson je imel tiskovno konferenco po triurnem sestanku z državnim tajnikom Ruskom, vodjo demokratske večine v senatu Mans-fieldom in z vodjo republikanske demokratske skupine Dirksenom Na sestanku so razpravljali o Evropi, o Vietnamu, o razgovorih za mir s Severnim Vietnamom v Parizu in o perspektivah, da senat odobri imenovanje sodnika Abe Fortasa za predsednika vrhovnega sodišča.
Precej pozornosti so povzročile včerajšnje dokaj bojevite izjave a-meriškega ministra za obrambo Clarka Clifforda. Dogodki zadnjih dveh tednov, je dejal Clifford, 60 jasno dokazali, da je še vedno potrebna znaitna ameriška navzočnost v zahodni Evropi. S tem je potrjeno, da je ameriška vlada prej-koslej prepričana o potrebi, da obdrži in še okrepi atlantsko zavezništvo in da dokončno suspendira vsak nadaljnji odpoklic ameriških čet iz Evrope. Tako bosta verjetno že tisti dve ameriški brigadi, ki so ju začasno v zadnjih mesecih odpoklicali iz Evrope zaradi vojaških manevrov, sedaj na tem, da se spet vrneta na stari kontinent. Minister Je tudi potrdil, da namerava Pentagon nadaljevati svoj program za postavitev antiraketne o-brambne mreže »Šentanel«, katere glavna naloga bi bila onemogočiti bodoče grožnje LR Kitajske. Obenem je povedal, da je izdal navodila da bodo stroški za razvoj sistema «Sent®n«» oproščeni vseh redukcij in omejitev, ki jih kongres zahteva od vlade.
V zvezi s pogajanji s Sovjetsko zvezo za raketni moratorij je Clif ford dejal, da še vedno upa, da se bodo ti razgovori v umestnem času lahko pričeli.
Ko je govoril o Vietnamu, je Clifford zagotovil, da je sedanje število 549.500 ameriških vojakov v Vietnamu največji napor, ki ga je Amerika pripravljena sprejeti nase za to državo v Južnovzhodni Aziji. Tako imenovani vodnjak brez dna
se je napolnil, je dejal.
Republikanski senator iz Illinoisa Everett Dirksen je izjavil na tiskovni konferenci, da ste bila v zadnjih šestih tednih v načrtu naj manj dva atentata proti njemu. E-den bi moral biti 26. avgusta v njegovem uradu v senatu. Dostavil je, ds ga je FBI obvestil o nevarnosti šele dva dni prej_ Prvi atentat pa je bil v načrtu 'konec junija in je policija sklenila, da bo stražila njegovo stanovanje v Wa-shingtonu. Senator, ki ima 72 let, ni navedel drugih podrobnosti.
Izvršni odbor «regulamih demokratov« iz Mississippija je sklenil, da bo za predsedniške volitve podprl kandidata «tretje stranke«, bivšega guvernerja Georgea VVallacea.
Dadah v Sarajevu
SARAJEVO, 6. — Prebivalstvo ja danes priredilo topel sprejem predsedniku islamske republike Mavretanije Dadahu, ki je s svojimi sodelavci prispel na enodnevni obisk v glavno mesto Bosne in Hercegovine. Visokega gosta to na železniški postaji pozdravili~najvišji zastopniki republike. Dadah je obiskal tovarno elektro aparatov Energoinvest in kulturno zgodovinske spomenike mesta.
S PARADO IN NOGOMETNO TEKMO
Raoul tudi predsednik Konga-Brazzaville
BRAZZAVILLE, 6. — Dosedanji predsednik vlade bivšega francoskega Konga Albert Raoul je danes zvečer proglasil, da prevzema mesto državnega poglavarja. Nadomestil bo tudi obrambnega ministra Poingeta, ki je bil odstavljen.
V Brazzavillu so tudi zanikali vesti iz Kinshase, po katerih naj bi bil predsednik revolucionarnega sveta odstranjen.
((Revolucionarni svet« je prevzel vodstvo države po državnem udaru, maja letos. Tedaj je bil odstranjen »udi p< edsfednik Massem-ba Debat, kateremu so pa kmalu priznali simbolično vlogo predsednika republike. Po nekaterih trditvah naj bi Massemba Debat bdi poskusil spet priti na oblast s pomočjo upora mladinskih oboroženih odredov. Od tod upor vojaške akademije in kot končna posledica aretacija m odstop samega M&s-sembe Debata ter obrambnega ministra.
Medtem so v Brazzavillu objavili ukaz o izvajanju politične amnestije, ki pa ne bo veljala za bivšega diktatorja Konga - Brazzaville opata Fulberta You!ouJa.
Razglasitev neodvisnosti nove države Svvaziland
Preganjanje
duhovnikov-Baskov
MADRID, 6. — Preteklo nedeljo je škof iz San Sebastiana v pastirskem pismu obsodil val aretacij duhovnikov Baskov ter policijske preiskave v cerkvenih prostorih ter arhivih. Baskovski duhovniki podpirajo boj te pokrajine za lastno avtonomijo in so oili odločni
MBABANE, 6.	- Danes	zjutraj,	zaja v Grčiji in ocene vojaške dik-	že med državljansko vojno	Staje na športnem	stadionu v	Mbaba-	j	!)atu£?- ,Isto4asno s° tU£Ji ugotovili.	USč« škofa Balerdija je sedaj	pod-
n_	,	“>■ “osta obe organizaciji ohranili	Pr" tudi vidni monarhistični	pred-
ne predstavnik	angleške	kraljice	svojo avtonomijo, da pa bodo izde-	stavnik grof Martines de Ridas, ki
Thompson proglasil neodvisnost1 lal.l na4ine za koordinacijo odpor- je bil dalj časa španski velepcisla-
Svvazilanda.
Sivaailand, ki bo ostal v Com-m.onwealthu, bo kraljevina. Prvi kralj je Sobhuza II.
Popoldne bodo v čast dneva pro-
O-1'njih trdi sodšče, da so «nič. gJasitve neodvisnosti priredili pa-drugega kot seznami vohunov, sa- J rado bivših udeležencev druge sve-boterjev in diverzantov, ki jih hra- tovne vojne in nogometno srečanje, ni urad «D» (difesa) službe «SI	6	J
FAR«. Sezname so prejeli karabinjerji od SIFAR zaradi tesnejšega sodelovanja.
Sodišče trdi, da je ugotovilo, da m bilo v teh seznamih imen poslancev, sindikalistov. Gre samo za stotino oseb, ki jih pozna samo varnostna služba in ki so osumljeni sabotaže, diverzije, vohunstva.
Sezname so karabinjerji prejeli tedaj, ker so bili prej zanemarjanj «S takimi seznami in možno nevtralizacijo tisoč neznancev naj
.....................
Za demonstracijo proti vojni v Vietnamu se v Londonu pripravljajo «strašne reči»
LONDON, 6. - Scotland Yard je danes objavil, da ve za priprave nekaterih skrajnežev za manifestacijo proti vojni v Vietnamu, ki bo v Londonu 27. oktobra.
Za to demonstracijo, ki so jo napovedale angleške pacifistične organizacije, vlada veliko zanimanje tudi zato, ker so nekateri desničarski krogi sproži-i gonjo proti do-j mnevnim »pobudam skrajnežev*
ga je predlagal na plenarnem za
sedanju konference, dejal, da gre1 med to demonstracijo. Zato naj bi
e«.-s s	assiias
^ sklicanja CK KP SZ, od-1 razlike med »jedrskimi* in «neje , nik «Evening News», ki navaja do-
mnevne cilje «skrajnežev»: zasesti sedež radijsko • televizijske družbe BBC, obrambno ministrstvo, borzo, policijski obveščevalni center ter poslaništvo južnovietnamske lutkovne vlade, nad katerim naj bi razvili zastavo fronte za narodno osvoboditev.
Zasedba teh zgradb in ustanov naj bi služila kof iskra za začetek burnih demonstracij ki naj bi presegle sorodne francoske dogodke v maju letos. Takr naj bi «skrajneži» po valovih BBC obveščali somišlje
Važen kongres v Opatiji
BEOGRAD, 6. — Fod pokroviteljstvom predsednika republike Jugoslavije bo od 8. do 12. t.m. v Opa
niškega gibanja.
nik v New Yorku in ki je “sedaj zasebni tajnik pretendenta na prestol don Juana. Po drugi j lati pa U ,	. ,	.	.	ere verjetno tudi za spor med
Hude taave pri dovozu	S,
pomoči za Biafro
Iniesto Fano je tako v torek de-ŽENEVA, 6. — Dovoz pomoči jal, da je škofovo pismo nespre-stradajočim v Biafri se počasno in ielAljivo in da vlada ve, kakšni z velikimi težavami uresničuje. Da- P°sJedice bodo sledile, nes je na nevtralnem letališču Obi Lago pristalo šest letel RK, iz katerih so raztovarjali 43 ton hrane ter 33 tehnikov mednarodnega RK.
Po nekaterih poročilih agencije »Reuter« pa naj bi eno izmed letal mednarodnega RK bilo sestreljeno pri pristajanju na letališču sveta	ministrskega
Umuahin v Biafri. Letalo naj bi stl na katerem w Su Utirite
~ ~ predsedujočo državo. V tem
Zasedanje organizacije Afriške cnolnosti
AL21R, 6. — Včeraj se je pričelo enajsto zasedanje ministrskega
Umuahia
.... ,	.	... bili zadeli streh biafrskih secesio- za’ ---------------- v iem
liji kongres evropske organizacije testov. Vendar pa okoliščine nesre- svojstvu je alžirski zunanji mini-za raziskovanje trzisca in javnega če niso še jasne	1 st*r Buteflika orisal naloge konfe-
mnenja, ki se ga bo udeležilo	okrog	___________ renče, pri čemer je navedel 32
350 uglednih strokovnjakov	iz 30	part7	k	\r	toSk’ ki so iih ^era.1 odobrili v
RIZ'	b'	ZJ,	l^°iko pr,e:	Posebni resoluciji Besedilo te zna-
držav. To je prvič, da se kongres stolnico je prispel zapadnonem^ki ^b^ea« Besedilo ni » te orgamzacue prireja v eni izmed zunanji minister Brandt, ki se bo razpravl^l o vpra.» deko1ote-sociahsticmh držav. Za kongres vla- Jutri sestal s francoskim zunanjim zacije o medJriškem sodetovin^ da veliko zanimanje ne samo med ™“str°m .Debrejem. Razgovori se in o upraSShTftoSftUh *n^tav
nike in javnost s svojimi stališči, z zasedbo policijskega obveščevalnega centra pa onemogočili uspešno reakcijo londonske policije,
«Evening News» trdi nadalje, da bi zasedbo navedenih ustanov izvedli študentje s pomočjo vžigal-nih zmesi vrste «molotov», ki naj
bi bile že pripravljene v skritih! Jjlzacij, BrlUakis za patriotsko skladiščih	l lr°nto in Papandreu za grško od-
sKiaaiscin.	porniško gibanje sta se sestala 3.
Vendar pa se po mnenju Scotland RePtembra ter podrobneje izdelala
Varda ne splač pretiravati. Za-	0 sodelovanju, ki sta ga
skrhlienost nekaterih krosov na ie načtlom ze sprejela pred časom. V stcroijenost nekaurm Krogov pa J© izjavi je rečeno, da so pogledi na-
nepotrebna.	| čelno enaki glede sedanjega polo-
evropskimi, temveč tudi med izven- 5od?. nanašab na pripravo obiska je so umaknili svojo prijavo z ute-	__________
meljitvijo, da jih zadržujejo druge j HONG KONG 6. - Iz Pekin-a1,^ P°8lavarjev. v ospredju bo "neposlovne obveznosti. ^ Na kongresu so sporočili, da so ustanovili r"e. dvornno položaj v Biafri, čeprav bo podanih 40 referatov, med temi volucioname komiteje tudi v po-1 uracbl° t0 vprašanje verjetno sploh trije jugoslovanski.	u“vpo|mh„ „„ H„„----------------------- _	.
mh zadevah. Zunanji ministri sodelujočih afriških držav se bodo udeležili tudi sestanka na »vrhu«, ki bo 13. septembra v Alžiru in katerega se bo udeležilo precejšnje število predsednikov vlad in držav-
Sodelovanje grških odporniških organizacij
STOCKHOLM. 6. - Predstavnika dveh grških odporniških orga-
krajini Sinkiang in Tibet,’s čimer	„c!bfy.ne"’, ,redV- Zato Je
je verjetno zaključen proces «kul-tume revolucije« na celotnem področju Kitajske.
ŽENEVA, 6. — Na današnji seji konference držav, ki ne razpolagajo z atomsko oborožitvijo, je spregovoril romunski predstavnik, ki sicer ni neposredno govoril o češkoslovaških dogodkih, je pa podčrtal osnovne smernice mednarodnega sodelovanja. V tej zvezi je govoril o načelu neodvisnosti, suverenosti ln enakopravnosti vseh držav, o načelu nevmešavan.ia v notranje zadeve druge države ln o medsebojnem spoštovanju.
verjetno Biafra sklenila poslati svoje opazovalce, stališče Nigerija pa bo obrazložil general Gowon.
Bombni atentati bretonskih separatistov
BREST, 6. — Bretonski separatisti nadaljujejo z bombnimi atentati, pri čemer so vzeli zlasti na piko občinske davčne urade ln drogove visoke napetosti. Preteklo noč so zabeležili kar pet dinamitoih napadov, k sreči brez človeških žrtev.
7. septembra 1
REAKCIJE V TISKU PO DOGODKIH V ČSSR
Zmeda in negotovost: Arabci v hudi zadregi
češkoslovaška je lani brez pridržkov podiprla Arabce v vojni z Izraelom. Letos, ko se je znasia v hujšem položaju, kot so bile arabske države junija lani, pa je arabski svet reagiral zelo medlo In je v glavnem podprl Sovjetsko zvezo in njene zaveznice, ki so okupirale češkoslovaško.
O teh dogodkih, ki so razburili svet, še ni spregovoril niti en arabski državnik in niti en uradni a-rabski organ. Ta molk je že sam po sebi zelo zgovoren, še več pa povedo o reakcijah v arabskih državah odmevi v tisku in radiu.
Takoj prve dni po vdoru čet varšavske peterice v ČSSR so se Oglasili listi in radio v Bejrutu, Damasku, Amanu in Bagdadu, medtem ko je v Kairu agresijo komentiral radio. Vsi ti odmevi več kot očitno odsevajo silno zadrego, ki se je polotila arabskih držav. Komentatorji skoraj brez izjeme vneto iščejo izgovore, s katerimi bi vsaj za silo opravičili ravnanje Sovjetske zveze in pri tem nerodno čebljajo, da je «Dubčkov režim hotel izvajati reforme v sodelovanju z elementi, sovražnimi socializmu« («A1 Sau-ra», Damask), da ((sovjetska okupacija ne bo trajala več kot nekaj tednov, medtem ko so Izraelci na arabskih ozemljih že več kot leto dni« («A1 Difa«, Aman), da «je Moskva uperila svojo operacijo proti češkoslovaški, da bi obračunaj a s sionističnim vplivom na vzhodu Evrope« («A1 Moharer«, Bejrut) in da «se sovražniki revolucije zatekajo k imperialističnim zarotam, kadar želijo uničiti kako revolucijo in tako so se zdaj zatekli h kolonialistični zaroti na češkoslovaškem (Radio Bagdad).
dogodkih na češkoslovaškem odraža spontano reakcijo večine mislečih Egipčanov, ki jih je vsekakor moralo zbosti dejstvo, da se je Sovjetska zveza, ki je lani tako ostro obsodila Izrael, zdaj spravila nad češkoslovaško z isto politiko sile.
Edino bejrutski «A1 Anuar«, ki Je sicer zmerno proegiptovski, je zbral toliko treznosti, da je zapisal: «Arabci imajo obveznosti do Sovjetske zveze, ki Jim je nudila neomejeno materialno in moralno podporo Toda Arabci so ravno tako dolžni braniti stvar človeške svobode in demokracije in morajo obsoditi vsako intervencijo z oboroženo silo proti svobodi, ne glede na to, odkod izhaja ta intervencija... Zaradi naše hvaležnosti Sovjetski zvezi ne smemo biti manj pogumni kot Italijanska in francoska komunistična partija, ki sta obsodili Moskvo »
Tudi radio Kairo, ki se je oglasil že 21. avgusta, je v dolgoveznih in zavitih stavkih posredno opozoril na »nevarnosti«, ki jih je skrival v sebi razvoj na češkoslovaškem ter se nato v končni razlagi dogodkov skril za Tassovo u-radno sporočilo.
Sele dober teden dni zatem so se oglasili veliki listi. «At Mu-6auar», tednik z največjo naklado, je v reportaži ((Pogovor s sovjetskim prijateljem«, odločno zavrnil vse argumente, s katerimi Je varšavska peterica opravičevala vdor v češkoslovaško. «A1 Mu-sauar« ni uradno glasilo in torej tudi ne odraža uradnih stališč, najbrž pa se ne motimo dosti, če menimo, da njegovo stališče ob
Uradno stališče Kaira je kajpak drugačno. O tem lahko sklepamo iz članka, ki ga je 30. avgusta objavil Mohamed Hasanein Hejkal v poluradnem «A1 Abramu«. Stališče, ki ga zagovarja Hejkal, je na moč podobno Castrovemu. Takole pravi kairski komentator v svojem tedenskem komentarju ((Odkrito govoreč«: «Na osnovi načel ne bi odobraval vojaške intervencije petih držav članic varšavskega pakta na češkoslovaškem, toda glede na okoliščine je ne bi obsodil.« Hejkal nato zatrjuje, da Izraža «neko a-rabsko stališče« ne pa ((arabsko stališče« in pripominja: «V načelu je vmešavanje neke države v zadeve druge države nesprejemljivo, zlasti še, če je to vmešavanje v obliki vojaške intervencije... V primeru češkoslovaške izgovor, da je bdi komunistični režim v tej deželi v nevarnosti, ne drži...» Toda: «Niti en sam Arabec ne more obsoditi intervencije v češkoslovaški. Noben Arabec ne more pozabiti, da je bil eden od po-mebnih sklepov konference v Bratislavi ta, da mora češkoslovaška uresničevati politiko varšavskega pakta glede Izraela«
Z drugimi besedami torej: češkoslovaška je postala bolj popustljiva do Izraela, zato zasluži kazen, ki je sicer v «načelu nesprejemljiva« in ki zanjo tudi ni bilo takih razlogov, kot so jdh navajale države, ki so vdrle v ČSSR.
Ne bi se spuščali v ocene preproščine Hejkalovega pogleda na svet, ki deli države v prijateljske In sovražne po merilih njihovega odnosa do Izraela, ker to trenutno ni bistveno. Bistveno Je to, da Hejkalovo stališče, ki je zelo blizu uradnemu stališču, če že ni istovetno z njim, odseva silno zadrego egiptovskega vodstva, ki je nenadoma soočeno z dejstvom, da njegov največji zaveznik in naj-hujši sovražnik uporabljata enake metode za dosego svojih političnih ciljev.
Zadrga seveda s tem še ni končana. Skovati stališče, ki bo hkrati potešilo Sovjetsko zvezo ln u-smerilo gibanja domačega brav-stva je bila navsezadnje predvsem stvar besede ekvilibristike. Težji utegne bita položaj, ko bodo začele delovati posledice dogodkov na češkoslovaškem na Srednjem vzhodu. Te posledloe za arabski svet skoraj ne morejo biti ugodne. Dejstvo je, da Je okupacija češkoslovaške potisnila krizo na Srednjem vzhodu v očeh svetovne javnosti v ozadje. Nič presenetljivega tudi ne bi bilo, če bj v Moskvi spričo večje napetosti v Evropi izračunali, da jim kaže člmprej uravnovesiti stanje na Srednjem vzhodu. Posledica takega izračuna bi utegnila biti, da bi Sovjetska zveza prisilila a-
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
ŽENSKAM POKOJNINO ŠELE S 60. LETOM?
Pričakujejo odgovor ustavnega sodišča
Danes bomo posvetili nekaj prostora problemu, ki je prišel do izraza prav v teh zadnjih mesecih in ki bo zanimal predvsem naše čitateljice, ki so v delovnem razmerju ali ki so prenehale z delovnim razmerjem in plačujejo prostovoljne dajatve, da bodo lahko z dopolnitvijo 55. leta prejemale odgovarjajočo pokojnino. To je problem o enakosti pokojnin za moške in za ženske. 0 tem problemu smo dobili tudi dve pismi naših čitateljic, ki sta nas zaprosili za pojasnila o tem problemu, in sicer:
Čitateljica 1. Carmel iz Rojana nas sprašuje, kuj je resnice v govoricah, da bodo tudi ženske imele pravico do pokojnine z dopolnitvijo 60. leta in ne več s 55. letom, kot je bilo do sedaj v veljavi. Ker ji manjkata še samo dve leti do pokojnine, je zaskrbljena, ker bi morala tako nadaljevati z delom še celih 7 let preden bi prišla do pokojnine.
Čitateljica V. Starc pa bi rada vedela, zakaj se ženskam pri enakem številu socialnih dajatev zaračuna manjša pokojnina kot moškim.
Čeprav zgledata ti dve vprašanji različni, se vendar nanašata na eden in isti problem, ki je problem enakosti pokojninskega sistema za oba obstoječa spola. Res je, da danes zaračunajo ženskam manjšo pokojnino pri istem številu socialnih dajatev, kot moškim. Ni dvoma, da se v tem primeru dogaja ženskam krivica, o čemer se bo moralo prav te dni izreči ustavno sodišče. Verjetno je, da bo ustavno sodišče ugodno rešilo priziv v prid ženskega spola, toda to bo pomenilo, da bodo morale ženske postati enakopravne moškim tudi v vseh ostalih določbah, ki zadevajo pokojninski zakon. Ena glavnih teh določb, ki je tudi predvidena v novem pokojninskem sistemu in bo stopila v veljavo z letom 1970, je ravno po-
višanje starostne meje do pravice do pokojnine od 55. na 60. leto. Naša čitateljica pa je lahko brez skrbi, kajti, tudi če bo ta določba izšla leta 1970 bo začela veljati le postopoma ter se normalizirala v nekaj letih.
Kot vidimo iz zgornjih primerov je enakopravnost dvorezen nož, ki ima lahko poleg pozitivnih tudi za ženske negativne posledice. Medtem ko je verjetno precej žensk, ki bi raje ostale v službi do 60. leta, ker bodo lahko nato uživale večjo pokojnino, bo la novi zakon oškodoval vse tiste ženske, ki so prenehale z delovnim razmerjem in plačujejo naprej prostovoljne dajatve, da bi si zagotovile minimalno pokojnino za starost.
Danes obstajata dve tezi, ena za, druga proti zvišanju starostne dobe do pravice do pokojnine od 55. do 60. leta.
Prva se nanaša na dejstvo, da ženske živijo dalj časa kot moški, saj doseže njih srednja starost 72 let, medtem ko doseže pri moških le 67 let. Torej, zakaj bi morale iti ženske prej v pokoj, če živijo dalj časa kot moški.
Druga pa se nanaša na neko odločbo Državnega sveta, ki pravi, da <rkljub temu, da morajo biti ženske enakopravne moškim ter uživati iste pravice, jim pri-tiče zaradi fizioloških razlik in posebne družinske funkcije, ki jo ima žena v državi, pravica, da gredo v pokoj s 55. leti.
Na koncu naj dodamo še, da uživa ženska v sedanjem pokojninskem sistemu prav zaradi njene neenakopravnosti večje pravice kot moški in to ravno v pokojninah za preživele. Če umre žena ima mož pravice do pokojnine samo če je invalid, medtem ko če umre mož, ima Ženu vedno pravico do pokojnine, tudi če dela. Nevarno je torej, da načelo enakopravnosti oškoduje ženski spol na tem področju.
rabske države v sklenitev zanje neugodnega miru z Izraelom. In ne nazadnje se bo bržkone v Izraelu okrepilo stališče ((jastrebov«, ki vsekakor računajo, da se bo Sovjetska zveza morala nekoliko dezangažirati na Srednjem vzhodu.
Za zdaj so vse to seveda le domneve in ni nujno, da se bodo dejansko uresničile. Vsekakor pa prihodnost skriva veliko neznank ln zato ni čudno, da so Arabci zmedeni ln poparjeni ter v strahu pričakujejo, kaj se bo zgodilo. S tega vidika je njihovo stališče ob dogodkih v ČSSR razumljivo, kar pa nikakor ne pomeni, da je samo po sebi umevno. Pač pa je samo po sebi umevno vprašanje, alj bo sovjetska pomoč tudi v prihodnje in na drugih področjih pogojevala arabsko politiko tako kot tokrat.
V ZDA VEDNO VEČJI ODPOR PAPEŽEVI ENCIKLIKI
Načrtovanje rojstev je vprašanje vesti
Cerkev bi morala predvsem misliti na vprašanja revšiine, rasizma in
miru
Pier Paolo Pasolini med tiskovno konferenco v parku hotela na Udu, kjer je prisotnim obrazložil razloge za nasprotovanje sedanji formuli beneškega filmskega festivala
SAINT LUIS, 6. — Nasprotovanje Vatikana načrtovanju rojstev je sprožilo probleme, ki jih hi mogoče reševati s papeževimi dekreti, je včeraj izjavil predstavnik skupine ameriških duhovnikov, ki so se ob priliki kongresa zbrali v katoliški univerzi v Saint Louisu. Med drugimi je neki profesor katoliške univerze v Washingitonu izjavil: «S tem, da zavračamo ln ne sprejemamo teh dekretov, smo pokazali lojalnost do cerkve«. Duhovnik Henry Beok iz Lindhursta v New Jerseyju pa je izjavil, da po njegovem mnenju nista vprašanji samskega stanu duhovnikov in načrtovanje rojstev med najbolj perečimi cerkvenimi problemi. Papež, je dodal, nima pravih pogledov na resnične potrebe cerkve na svetu.
Duhovnik Daniel MeGuyre je v po-
^IIKIIIIKIIIIIIII limilllll ml I mm m mm I1IIII11IIIIIIIIHI*I^III,IIII lll^lllllllll,,,ll HU,,,,®,,,,,,,!,!!*****,!,,,, IIIIIIIIIIIIIIIIII(IIII IIIlllllllll*IIIIIIIII®IlllllIllllllllIllllllllllf lll(lllMII lllllIIMIIIIIl(lll(HIJl1Hil*II|fOt|lIIHHIl|IlflJlMHBIIIIIIIHIIIImHIHIIii(ti%
DR. WIESENTHAL JAVNO OBTOŽUJE
Vrsta bivših nacistov na vplivnih mestih NDR
Seznam z 39 imeni in podatki o njihovi prc-teklosti . Izdalo jili je njihovo izrazoslovje
DUNAJ, 6. Ljudje, ki danes odgovarjajo za propagando Vzhodne Nemčije so bili v Hitlerjevi Nemčiji na 2elo odgovornih položajih. To Je danes javil na tiskovni konferenci načelnik dunajskega centra za židovsko dokumentacijo inž. Simon AViesenthal. Prisotnim je izročil seznam 39 oseb, ki so bile v nacističnem režimu na visokih položajih, in imajo danes kljub temu vsaj tak vpliv v tisku, radiu, televiziji in drugih propagandnih področjih Ulbrichtovega režama.
Ta seznam vsebuje imena članov nacistične stranke, pripadnikov SS, kondoreke legije, fdrerjevih mušketirjev, zaupnikov gestapa, časnikarjev propagandnega odseka itd. Danes se ti ljudje ponašajo z odlikovanji Nemške demokratične republike in predstavljajo pravcate nacistične klike v uredništvih glasila komunistične partije «Neues Deutschland« in revije «Nemška zu. nanj a politika«. Wiesenthal je pojasnil, da te ljudi ni težko imeti v službi, ker so vajeni diktatorskega sistema in se jih da lažje voditi kot mlade časnikarje ali pa tiste, ki so zrasli na demokratičnih tleli.
Ti bivši nacisti, ki so našli v Vzhodni Nemčiji nov vir življenja, ne bi privlačevali pozornosti, če ne bi še vedno služili, čeprav pod komunističnim znakom, njihovim starim in sramotnim idejam. Prav njihovo izrazoslovje, ki so se ga poslužiii posebno med sporom na Srednjem vzhodu, jdh je izdal. Ves vzhodni blok je ostro napadal Izrael, vendar je bila razlika med ostalimi državami in Vzhodno Nemčijo prevelika. Izrazi, ki so jih uporabljali v Vzhodni Nemčiji, je pojasnil Wiesenthal, niso bili komunističnega izvora in so preveč spominjali na članke Volkischer Beo-bachterja, Stlirmerja in Schwarze Korpsa. Ker je bilo izrazoslovje preveč očitno podobno nacističnemu, so se lotili primerjave, ki je dala izredne rezultate: če bi v šestih vzhodnonemških komentarjih zamenjali besedi ((Izraelci« z ((Židi« in »napredne sile« z ((nacionalsocializmom,« bi človek imel občutek, da se je znašel pred člankom Goebbelsove propagande.
Prav zaradi tega se je Wiesen-thal lotil raziskave o preteklosti načelnikov vzhodnonemške propagande in se mu je posrečilo sestaviti seznam 39 oseb. Ta seznam seveda ni popoln, ker ni vedno mogoče preiskati preteklosti vseh ljudi. Na primer, je dodal dr. Wiesenthal, smo odkrili bivšega vojaka oddelka »Smrtna glava«, ki je sedaj poslanec v Nemški demokratični republiki. Neki poslanec je bil tudi med nacističnimi procesi ki so se zaključili s smrtnimi obsodbami, stranski sodnik, v centralnem komiteju vzhodnonemške komunistične partije pa je celo neka oseba, ki je delovala v koncentracijskem taborišču Sachsenhausena
Na VViesenthalovem seznamu so med drugimi imena naslednjih ljudi: Hans VValter Aust, direktor vladne revije «Nemška zunanja politika«, vpisan od 1. maja 1933 v nacistični stranki z izkaznico številka 2.657.972. Od februarja leta 1934 je bil honorarni sodelavec gestapa v Berlinu, od 2. februarja leta 1935 pa zaupnik gestapa s številko 000168 v vodstvu zveze nemških pisateljev z nalogo, da nadzoruje njihovo politično in ideološko stališče Bil je tudi sodelavec glasila SS »Schvvar-ze Korps«.
Kurth Blecha, trenutno načelnik tiskovnega urada predsedstva ministrskega sveta, od katerega je od-
ka «Mitteldeutschen Neusten Nach-richten«. Vpisan v nacistično stranko z izkaznico št. 227.741 od 1. aprila leta 1930, in vnet branilec v nacističnem glasilu «Waldheimer Tag blatt« protižidovskih rasističnih zakonov, ki jih je imenoval »za ozdravljenje potreben kirurški postopek«.
TRI DNI PRED ZAKLJUČKOM BENEŠKEGA FILMSKEGA FESTIVALA
Edino Pasolinijev «Teorem» vreden nagrade «Zlatega leva»
Včeraj Irije filmi na sporedu - Protest časnikarjev zaradi «pomanjkanja vesli» njihove mednarode zveze
(Od našega posebnega dopisnika)
BENETKE, 6. — Kar trije filmi danes na sporedu 29. filmskega festivala, vendar se lahko reče, da ne bi smel priti nobeden v poštev za dodelitev «Zlatega leva». Ta bi popolnoma upravičeno pripadal Pier Paolu Pasoliniju za njegovo delo

VČERAJ MED SNEMANJEM NOTRANJIH SCEN V RIMU
Požar upepelil filmski studio
RIM, 6. Silovit požar je danes t zelo težko proizvajati večjo količi-
v prvih popoldanskih urah izbruhni] v notranjosti filmskega centra De Paolis v Ul. Tiburtina. Plameni so zajeli stavbo št. 5, kjer so snemali film ((Nedotakljivi«, v katerem nastopa tudi bivša žena Petra Sellersa Britt Eklund. Med snemanjem scene eksplozije v igralnici so plameni švignili v zrak ln v kratkem zajeli 250 m dolg in 70 m širok snemalni prostor. Kljub takojšnjemu posegu gasilcev, ki so ulil zaradi nevarnosti scene že na kraju, se je požar razširil tudi na študij št. 4, kjer je snemal Alberto Sordl. Na srečo se je številnim gasilcem, ki so v nekaj minutah prišli iz raznih rimskih vojašnic, posrečilo preprečiti, da bi požar povzročil tudi na drugih stavbah škodo.
Zaradi požara je bilo v snemalnem prostoru precej panike. 250 ljudi, ki je sodelovalo v filmu, Je začelo bežati na vse strani, medtem ko je režiserju Glulianu Mon-taldu postalo slabo, zaradi česar so ga morali odpeljati v kliniko.
Precej zmede je povzročila tudi vest, da je ostala v plamenih devetletna hčerka neke ženske, ki je nastopala v filmu. Na srečo so se kmalu vsi oddahnili, ker so dekletce našli v nekem skladišču.
PO ČLANKU «EUROPEA»
Čez štiri leta odstop papeža?
MILAN, 6. — »Europeo« objavlja s podpisom «monsignor X« dolg članek, s katerim ponovno pogreva vest, da bo papež Pavel VI. čez štiri leta odstopil. Tednik pripominja, da je avtor članka duhovnik, ki zelo dobro pozna razmere v Vatikanu in je zelo »blizu sv. očetu«. Po članku naj bi papež pred nedavno operacijo odredil, v primeru, da ne bi bil več sposoben voditi cerkev, «prenos oblasti« na kardinala, ki bi ga sveti kolegij izbral za najbolj primernega. Tedaj se je papež baje tudi obvezal, da bo s 75. letom odstopil ne glede na njegovo zdravstveno stanje.
VEST IZ TOVARNE BAVER
Odslej večje količine zdravila proti levkemiji
BONN, 6. Tovarna Bayer je objavila v nemsk. zdravniški reviji «Deutsches Arztblatt« vest, da se ji je posrečilo najti sistem proiz-„	. vodnje večjih količin zdravila proti
visna uradna tiskovna agencija ADN levkemiji «asparaginasi». Novo zdra-
in celotna obveščevalna politika. V nacistično stranko je stopil 1. sep tembra leta 1941 z izkaznico št. 8.634.832.
Dr. Richard Arnold, direktor čas nika »Nacionalni demokrat« V nacistični stranki je bil vpisan od I. aprila leta 1933 (izkaznica številka 1.792.249). Od leta 1939 do 1945 je bil funkcionar ministrstva reiclie za znanost, šolsko in ljudsko vzgojo, v njegovem «curriculum vitae« pa je bilo napisano, da je «bil od govoren za disemitizacijo nemškega kulturnega življenja«
Johannes Caspar, urednik časni-
vilo, ki ga proučujejo v zavodu »Paul - Erlich Gesellschaft« v Nemčiji in v ameriškem zavodu »Slo-ankettering«, napada namreč le tvorbe, pri čemer ne škoduje zdravim celicam. Profesorja bochum-ske klinike za raziskovanje tvorb Gallmeier in Schmidt sta izjavila, da raziskave dovoljujejo «previden optimizem« glede zdravljenja levkemije in stu pripomnila, da to zdravilo nt bo uspešno proti vsem vrstam raka.
Ugodne posledice zdravljenja z «enzimo asparaginasi« so bile znane že od leta 1953, vendar je bilo
no seruma. To snov so pridobivali iz teles indijskih prašičkov in južnoameriških zajcev.. Za .zdravljenje zelo majhnega števila bolnikov je bilo treba ubiti nič manj kot 100 tisoč indijskih prašičkov.
FIRENCE, 6. — Avto rimske registracije opel kadet je danes silovito treščil pod predorom na avtocesti sonca v tovornjak s prikolico, ki se je moral zaradi nenadne okvare na prestavi ustaviti, pri čemer je imel prižgane vse luči. Av to se je zaril pod prikolico, zaradi česar so se morali gasilci poslu-žiti varilnih naprav, da so potegnili iz popolnoma zmečkanega vozila vse tri mrtve člane iste družine.
PESCARA, 6.
Med trčenjem
«Teorem», ki so ga predavajati proti njegovi volji
Danes je največ odobravanja, kar dve minuti, žel Risijev film «Diario di una schizofrenica», ki ga je režiral po knjigi švicarske psihoana-listke Sechehage. Manj sta zadovoljila ameriški «Face» (Obrazi), v katerem je režiser John Cassave-tes prikazal pravcato galerijo o-brazov in španski «Po potopu». Posebno ta film dokazuje, da vlada v Španiji zmeda in da režiserji, vedno seveda v težavah, še niso našli prave poti.
Nič posebnega torej, kot ni bilo, z izjemo Pasolinijevega filma, nič takega na sporedu beneškega festivala, ki bi bilo vredno daljšega opisa in še posebno pohvale in nagrade. Prav zaradi tega vlada precejšnje zanimanje za film Petra Brooka, ki ga bodo predvajali v nedeljo.
Danes je skupitia časnikarjev, ki so prisotni na Lidu, objavila odprto pismo, v katerem obtožujejo mednarodno zvezo filmskih časnikarjev «popolhega pomanjkanja politične vesti». To pa zato, ker zveza ni dovolj učinkovito reagirala na zatiranje svobode na češkoslovaškem in v Grčiji, časnikarji so zato predlagali bojkot sovjetskega festivala v Taškentu in so povabili vse kolege, da se pri kritiki sovjetskih, poljskih, madžarskih, bolgarskih in vzhodnonemških filmov spomnijo bistvene plati dogodkov v ČSSR. Istočasno so časnikarji protestirali proti aretaciji grškega filmskega kritika in direktorja solunskega festivala Pavlosa Zannasa. Pismo so podpisali A. Scagnetti (Italija), F. Bucher (Švica), G Bachmann (ZDA), A. Sa-violi (Italija), N. P. Sundgren
austina in fiata 1100 sta se dve j (Švedska), U. Gregor (Z. Nemči-osebi ubili, štiri pa so bile ranje- j ja), H. Saaltink (Holandska), M. ne.	I Grčar (Jugoslavija), L. Gamur (Švi-
ca), D Robinson (Anglija) in E Trolle (Danska).
G. R.
OB ŽELEZNIŠKI PROGI
Smrtna nesreča treh delavcev
SALERNO, 6. — Trije delavci so postali žrtev nesreče med urejevanjem drugega tira na železniški progi Nocera Inferiore — Salerno. Delavci so bili v nočni izmeni zaposleni pred predorom, ko je v njih treščil tovornjak s strojem za mešanje cementa in jih stisnil ob stroj za izkopavanje. Trije delavci so pravočasno odskočili na stran, tri je tovornnjak stisnil ob stroj in so umrli med prevozom v bolnišnico, trije pa so se rešili s poškodbami, ki jih bodo priklenile za 10 dni k bolniški postelji.
Proti šoferju tovornjaka, ki je z vzvratno vožnjo hotel priti na delovišče ip je verjetno izgubil oblast nad vozilom, bodo uvedli sodni postopek zaradi večkratnega nenamernega umora.
Velika izguba sovjetskega gledališča
Smrt režiserja N. P. Akimova
MOSKVA, 6. — Prejšnjo noč je v starosti 67 let umrl v Moskvi e-den najbolj znanih sovjetskih gledaliških osebnosti, režiser leningrajske Drame Nikolaj Pavlovič Aki-mov.
Akimov je bil od avgusta v Moskvi, kjer je gostovala njegova dramska skupina Od leta 1960 je Akimov tudi poučeval v leningrajski gledališki akademiji.
sega na konferenci izjavil, da mor* cerkev predvsem služiti ljudem-Zato mora najprej misliti na vpra-šanja, ki so nastala kot posledica revščine na svetu, rasizma in miril* Ne bo miru v cerkvenih krogih' dokler bodo ti ohranili dogmatik' no stališče do stvari in dokler ne bodo razumeli, da je tudi treba spoštovati Ideje, ki z njimi ne soglašajo.
Upravitelji katoliške univerze * AVashingtcnu so opozorili 17 člane* fakultet, ki so se izrekli proti encikliki Pavla VI. o načrtovanju rojstev, da jih bodo suspendirali, č* bodo še vztrajali pri svojih sk!»-pih. Washingtonska univerza je *' dini višji zavod ZDA, ki je pokroviteljstvom Vatikana. Opozorilo so objavili po 10-unnem sestanku upravnega sveta univerz®' ki ga sestavljajo laiki in osebnost* katoliške duhovščine, med katerimi so štirje od šestih ameriških kardinalov. Upravni svet je tud1 najavil preiskavo, ki bi morala u-gotoviti, če je 17 članov fakultet s svojim odporom encikliki kršU® norme odgovornosti proti univer®' Profesorji so se namreč pridružili protestu 60 teologov v ZDŠ Ti so namreč objavili izjavo, v kateri trdijo, da je načrtovanje rojstev za zakonce vprašanje «oseh-ne vesti«.
Upravni svet univerze je tudi j®" vil, da bo lahko 17 docentov, meh katerimi je nekaj laikov, nadalje*8" lo s predavanji tudi med preiak®*® v teku pod pogojem, da se izoR' nejo javnim Izjavam, ki bi bile nasprotju z encikliko »Humanae 'd' tae«. Kardinali, ki so se udeleži* seje upravnega sveta, so Patri®* 0’Boyie iz tVashingtona, John K*1®1 Iz Filadelfije, Francis Mclntrye 1 Los Angelesa in Laurence Sheha® iz Baltimore. Odsotna pa sta h*1 ostala dva ameriška kardinala, ™ sicer Richard Gushing iz BosW' na in John Cody iz Chicaga.
Predsednik upravnega sveta C** roli Hochvvalt, laik iz Saint Louis* Je izjavil, da je sejo Sklical h zahtevo kardinala 0'Boyla. Ta k*1 dinal je namreč v celoti P0^ encikliko »Humanae vitae« in °
Je odločno uprl tistim, ki so zlil nezadovoljstvo nad papeže*1 sklepom.
če je človek dovolj odpore®
Niti 100 cigaret ne povzroči raka
GENOVA, 6. — človek lahko P£j kadi tudi 100 cigaret dnevno. & ^
nagnjen k rakastim obolenje*11'
1*‘
je Izjavil ravnatelj tokijskega voda za rakasta obolenja prof- * shida na sestanku z zdravnik! K,
novskega zavoda Giannlna
ni. Rak se pojavi le, če je -- ,e prišla v stik s kako snovjo, .
R* “fia V olHV D AaAU o*lU»Jut rja-
zmanjšala njegovo odpornost. to je kadilec izpostavljen ralt'i0d' Ima motnje na pljučih ali če jePLj. vržen slabemu zraku in dolginu h®1.,.
ntm. V tem primeru tudi naj«*8«}.,.
d1'
količina snovi v cigaretnen* ^ mu lahko najde primerna 118 , rakasta obolenja. Japonski lz\e
denec je izjavil še, da danes . poznajo še dovolj	vl
_ učinka
ln je pripomnil, da bo moč */ -2.000 zdraviti rak tako kot tbc.

Informacije turistične zveze Slovenije
GORIŠKA	. bra v Festivalni dvorani folklorna
V Novi Gorici bo od 8. do 16.1 skupina Gorje in Komorni zbor
septembra vse zasedeno. V Ajdov- *z Krope
ščinl bo zaseden hotel Planika od 14. do 16. septembra. Dovolj prostora je v Tolminu in Mostu na Soči. Hotel Poldanovec na Lokvah bo zaseden od 14. do 16. septembra. V Bovcu je zaseden Alp ho-t,ei: v drugih hotelih in v zasebnih sobah je še prostor.
PRIREDITVE: V Novi Gorici bo od 9. do 13. septembra zbor slovenskih zgodovinarjev. Ob 25. obletnici vstaje primorskega ljudstva bo 15. septembra v Novi Gorici veliko slavje.
GORENJSKA
V Bohinju je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih sobah. Cene v zasebnih sobah so nekoliko znižane. Dovolj prostora je v vseh hotelih ln pri zasebnikih na Bledu. Temperatura vode v Blejskem jezeru je 20 stop. C. Na Jesenicah in v okolici je povsod še dovolj prostora. V Tržiču, Podljubelju ln na Ljubelju je dovolj prostora. Prostor je tudi v planinskih domovih na Zelenici, Kofcah, Pod Storžičem in na Dobrči, žičnica na Zelenici redno obratuje vsak dan od 9. do 17. ure. V Kranju Je prostor v obeh hotelih ln v zasebnih sobah. Prostor Je v Domu na Joštu, v hotelu na Smarjetni gori in v hotelu na Brniku. Dovolj prostora je tudi v Preddvoru ln na Jezerskem. Zimsko kopališče v Kranju je odprto; temperatura vode je 28 stop. C. v Škofji Loki je prostor v hotelu Krona in v zasebnih sobah. Dovolj prostora je v Planinskem domu na Lubniku ln v Loški koči na Starem vrhu. V Poljanski in Selški dolini je povsod dovolj prostora. Prostor je tudi v Litositrojskem domu na Soriški planini.
LJUBLJANA Z OKOLICO ~
V Ljubljani je še nekaj prostora v hotelih Lev, Slon, Turist, Union In Bellevue. Hotel Ljubljana transport Je zaseden, hotel Ilirija pa bo zaseden 10. septembra. Dovolj prostora je v zasebnih turističnih sobah, v hotelu Študent In v Domu visoke šole za politične vede. študentsko naselje bo zasedeno 8 septembra, Zvezni center za gradbene inštruktorje pa bo zaseden 8., 9. in 10. septembra. Dovolj prostora je v hotelu Medno, v gostilni Cirman, v Domu na Kureščku in v letoviških hišicah na Krimu v Domžalah, Kamniku,
Kamniški Bistrici in na Veliki planini je povsod še prostor. Prostor Je pri zasebnikih v Grosupljem. V Litiji in okolici je povsod še dovolj prostora. Na Vrhniki je nekaj prostora še v hotelu Mantova, medtem ko je v zasebnih turističnih sobah še dovolj prostora. Dovolj prostora je tudi v Logatcu, Rovtah, Cerknici ln Rakovem
Škocjanu.
PRIREDITVE:	V Slovenskem
DOLENJSKA
V Novem mestu, Krškem,

s
te
te
s

L, «'
N»l
Ses
ki in Črnomlju je povsod «.r prostora. Prostor je tudi v ^
etnografskem muzeju je odprta na Lisci' P3horJu, Krati.
razstava «Preprogarstvo v Srbiji«; v Mestni galeriji razstavljajo svoja dela Šubic, Jarma ln Sedej. V Logatcu bodo 8. septembra od pril 20-metrsko umetno skakal nico.
PRIREDITVE: Jeseniška in radovljiška občina bosta podelili v nedeljo 8. septembra ob 10. uri Pod Skalco v Bohinju domicil bohinjsko - jeseniškemu odredu. Po slovesnosti bo prosta zabava. Na Bledu bosta nastopila 11. septem-
du Mokrice, medtem ko Je - t0-Grad Otočec zaseden. Nekaj j v štora je v Motelu na Oto^0 (c)ti Dolenjskih in Šmarjeških ToP' ^ je še prostor, čateške ToPllclj|c*)i so zasedene; v čate-kih ToP‘ je nekaj prostora samo še pd^R sebnikl v planinskih de*1* ^.
Mir®!
rl, Miklavžu in Gospodični n® Jancih je še nekaj prostora-
PRIREDITVE: V čateškl® ^
plicah bodo Imeli danes ob

((čateško noč«; mrd drugi*111 p-nastopili Marjana Deržaj, bič in Ivica Serfezi.
IZLET TEDNA:
Turistična zveza Slovenije poroča Izlet iz Škofje L® pfe Soriško planino. Od Akoi\e ge' do Soriške planine je 35
sta pelje po ozki sotesW	e s®
doline in sicer do Selc. lf'
primerna Izhodiščna točka lete v Dražgoše, PodiopK, ,(#' In Stari vrh. Od Selc na<3 mo pot v Železnike, kj_er
iffla
zelo znan plavž in manjši
muzej. V Železnikih izdeluje^'(i*

čipke. Na izlet v Dražgoše uf Jelovico se lahko podamo z.^jilR®* nim vozilom ali peš. Iz S*® pj f pelje cesta proti Podroštu, odcepi ena proti Petrove«1® ^tft' druga pa v Sorico. Sorica J .^rj} ni kraj slikarja Ivana °
Pozimi so na Sorici zelo r Jv '.J čišča. Od Sorice dalje P1"1«	^
na Soriško planino, K<r ustavimo v Litostroj®^
cesti
lahko
čl. V koči Imajo na razpo1®^^1}
no, prenočišče In tudi »e p penzion. Pozimi so tu ^rl#, smučarski tereni. Kraj Je
uiuuvaioiu bCICUi.	~	i,	V§,
čen v vseh letnih časih, FLjUjL V? « pa poleti in jeseni. Od ske koče so možni izlet1 np0režtj tovec, črno prst, Možica, j* J tn še dalje do Bohinja. L/Jg asfaltirana, ponekod pa, Je no makadamska.
Pogled na slikoviti piedel Soške doline
S1*.
<«v,
S,
$
st
* e
«i|S
i
SS,
Si
Su
V
1 Ra
$

a
yS

S

5
veliki most, ki povezuje otok Pag s celino, se it pne nad morjem. Ko bodo do konca oktobra dokončana še preostala dela, bo lepi otok dostopen vsem, tudi množicam motoriziranih turistov, ki *® doslej vozili mimo. Most je dolg 302 m, osrednji lok meri 200 m. cestišče pa je 38 m nad morsko gladino. Od začetka gradnje še ni dve leti in most bo v kratkem že nared
...
Nafta ali<črno zlato* lahko veliko pomeni
Arabska državica Abu Dhabi se zelo naglo modernizira
Ao so pod puščavskim peskom našli petrolej in dobili Novega vladarja, se je tudi siromakom odprl nov &vet
.Puščavski predeli severne Afrike J. dela zahodne azijske celine vse 7 Sueškega prekopa pa vse tja r° Perzijskega zaliva in Arabske-? morja so vse do pred nekaj ®$etletji spadali med najbolj si-“toašne predele sveta. Dejansko ? ti predeli še vedno skrajno si* jhašni, le na področjih, kjer so JJbili petrolejska ležišča, se je j?8lo dvignilo nacionalno bogastvo,
L u* bilo še neprimerno večje, če ‘Petrolejske družbe, ki so po na-j tuje, ne odnesle pretežnega thj bogastva, ki ga izčrpavajo iz ^utetneljskih »morij* nafte, ki ji kipijo tudi »črno zlato*. 'O ,,tem t |b°gli navesti veliko primerov in (Jati bi ugotovili, da je «črno zla-„ v glavnem služilo le posamez-|C Mogotcem, bolj malo pa prelij, .!stvu teh predelov. So pa tudi celo majhne deželice, kjer ..-meh srečo, da jim vlada kak k “V toliko naprednejši človek,
I ^tftvuje del novega bogastva za ■ R življenjske ravni vsega prebi-
|Vk°t

ga zlata*. Ko so namreč petrolejske družbe začele odvažati nafto, je začelo v Abu Dhabi dotekati veliko denarja, tedanji šejk Šagbi pa je bil le skop in skrajno nazadnjaški človek, ki je vse to bogastvo kopičil, dobesedno skrival, življenje v deželi pa je ostalo takšno, kakršno je bilo prej. To je trajalo dolgo, dokler niso oblastveni funkcionarji končno odkrili, kaj Šagbi počne z denarjem: enostavno ga je skrival v svoji spalnici in to pod posteljo.
Ko se je to zvedelo, so se okoli njega začeli motati razni predstavniki zahodnih družb in tudi vlad. Toda Šagbi je ostal trden na svojem stališču in to kljub temu, da se je dežela vendarle začela kolikor toliko modernizirati, seveda na račun tujih družb in podjetij, ki so iz lastnih potreb in v lastnem interesu začela graditi ceste in razne črpalne postaje. Kmalu po odkritju nafte je starokopitni vladar nakopičil že 50 milijonov dolarjev, ki pa jih ni hotel za nobeno ceno dati v promet. Tedaj pa se je vmešal v zadevo sam London in preko članov same njegove družine izvedel državni udar, ki je privedel na prestol njegovega brata — Zaida.
Novi šejk Zaid Bin Sultan Maha-jan pa je človek drugačnih pogledov. Star je 48 let in od starih navad je ohranil le navado harema, vsen drugin navad pa se je otresel. Zato o njem tudi pravijo, da je «clovek bodočnosti*. Brž ko je prevzel položaj, ki ga je imel prej njegov brat, se je lotil prave pravcate »revolucije*.
Razpolaga sicer z bogatim, razkošnim dvorcem in kar štirimi haremi, živi pa v skromnejšem stanovanju in veliko dela. Takoj v začetku je sklenil, da bo vse dohodke, ki pritekajo v deželo od nafte, porabil za modernizacijo dežele in za dvig življenjske ravni svojih 30 tisoč državljanov. Samo v letošnjem letu ima v načrtu gradenj v vrednosti 70 milijonu« dolarjev. Poklical je na pomoč izvedence, seveda tuje strokovnjake, ker domačih nuna. In ti mu delajo načrte za novo prestolnico. Glavni urbanist za novo prestolnico je neki japonski strokovnjak. Za dobavo vode je poklical na pomoč dve francoski družbi: neki iranski strokovnjak pa mu bo uredil javno upravo. Arabski svet, kot je znano, je svet brez vode. V njegovi kneževini prav tako ni vode. Kamorkoli prodre vrtalna naprava, privre na površje nafta, vode pa od nikoder. Zato je novi vladar poklical na pomoč Škote, ki mu postavljajo naprave za razsoljevanje morske vode v pitno vodo.
1'^'l, III |||llllll|l|,l||,,„l,„„|llll,|,,,,,,,,,,,,,,,,,,, ,„„„111 It, H UUIUU,,,,,, II,
j..'■va. i'ak primer je primer kne-Abu Dhabi. Abu Dhabi je iffjca s 60.000 kv.km površine in |ii • Prebivalci. Na tem področju, Je dejansko puščava, je do pred leti vladalo veliko siromaka 19S2 pa so raziskovalci od |(J v tem majhnem angleškejn lektoratu, ki je danes član fe-L*Ue arabskih držav — nafto, I, ej »črno zlato*. Zaloge nafte so h^dzemlju te kneževine velikanih’ Pravijo celo neizčrpne. Črpa-k dafte je tako naglo naraščalo, Ko° načrpali tu že 12 mili-aš- 1011 na^te *n deželica Abu ih “* je na račun tega bogastva I^Včila* več stoletij, tako re-ki ** srednjega veka v 20. sto-L' Poprečen letni dohodek te |%fV'rie znaša že 200 milijonov
Sit .
k|Uz' stoletja je ta »šejkat* dre-|<:jV| na puščavskem pesku. Nje-
v
Ita! vladarji, šejki, so živeli . ^ relativnem bogastvu, jtvi; se za siromaštvo svojih dr-
|tj||'«nov. Pravzaprav, tudi če bi |0i več skrbeli, bi veliko ne |'V, ; bo pa je področje dejansko
sama puščava.
H ^Zadnji poglavar deželice je *, tl ^nž »starega kova*. Njega Pravijo v Abu Dhabiju, za-? le kamelje mleko, za ka-
bil pravi strokovnjak. V
bi je bila še »matična dr-bneževine, pa se tudi niso K bli za razmere v deželi. Veli! is6 n* spremenilo niti tedaj, |\l .Seologom in naftnim stro-P So , m uspelo odkriti nafto in k ze začeli s črpanjem »črne-
HOROSKOP
k (od 21.3. do 20.4.) Harmo-lyk delu ali v službi. Vse bo |^žini ^0d°bno razpoloženje
K [°d 21.4. do 20.5.) Dela bo cilj’ JlPrašanje pa je, če se boste ^baminjali se boste na lepe
(od 21.5. do 22.6.) Or-V' Si, ■ sv°je delo in vse bo M a ušajte so razvedriti v pri-'Ak^dzbi.
(d 23-6- do 22.7.) Vaši pred k^Pčck, zelo zahtevni, toda tu-. liLt i-b ne bo majhen. Nevšeč CT/ Vabljeno osebo.
VVse d 23-7 do 22.H.) Ne vze & D®* tako površno kot doslej. I &i resna. Harmonija v
RjKjj* (od 23.8. do 22.9.) V Ivinih V Poslovnem življenju brez
1 ittčar)je°VOst*' ^>rete’* romantič-
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Cenili bodo vaše sposobnosti, toda od tega ne bo izrednih uspehov. Neka oseba vas ima rada
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Zaceli boste z novim delom in kaže da bo šlo vse prav. Razgiban dan v novi družbi.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Zelo veliko dela, tako da vam bodo moči pojenjale. Simpatično novo prijateljstvo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Predstojniki ali delodajalci vam bodo priznali vnemo, in marljivost. Ljubosumni boste.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Spori in razprave na delu. Drugič bodite bolj previdni. Utrujeni boste.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Organizirajte delo tako, da vam bo kaka ura ostala prosta. Zvečer boste prijetno utrujeni.
Zaid gre v svojih zamislih daleč. Njegovi načrti predvidevajo tolikšen razvoj dežele, da se bo življenjska raven prebivalstva, ki je do pred nedavnim živelo v bedi, močno dvignila. Sedaj namerava zgraditi 2500 modernih stanovanjskih hiš, ki bodo opremljene z vsem, kar nudi moderna tehnika. V tem gre celo v pretiravanje, kajti v deželi, kjer je doslej vladala in še vednr vlada žeja, bodo stanovanja imela kar tri vrste vode: normalno, ledeno mrzlo in toplo vodo. Kljub temu razkošju, stanovalcem novih hiš ne bo treba plačevati stanarine.
Čeprav izhaja vladar iz tako mračne preteklosti, kaže, da se hoče povsem otresti tujega vpliva, seveda kolikor bo mogel, ker je pač odvisen od tujih petrolejskih družb, od tujega kapitala. Da bi se kolikor toliko osamosvojil, je sklenil ustanoviti domačo banko, v kateri pa more tuji kapital sodelovati le s 15 odst., ves ostali kapital pa mora biti domač.
Pa še ena značilnost, ki nam posredno pove, kako hoče biti kar se da neodvisen od tujine. Zaid je izdal zakon, po katerem se mora zaposliti le domača delovna sila in le ob pomanjkanju te se sme namestiti tuja sila Ker pa je znano, da petrolejska industrija potrebuje tehnično usposobljene ljudi, ki jih doma ni veliko, je odločil, da se mora domače prebivalstvo tehnično usposabljati in, kar zadeva mlajšo generacijo, šolati, tako da ne bo mogel predstavnik tuje družbe najti izgovora v pomanjkanju domače strokovne delovne sile za namestitev tuje delovne sile. Skratka kneževina, ki je imela srečo, da so v njenih globinah našli petrolej, je imela tudi to srečo, da ji je prišel na čelo človek, ki gleda v bodočnost.
DELA NA VELIKEM MOSTU ZAKLJUČUJEJO
ZELO KULTUREN, BOGAT, HKRATI PA SKROMEN ČLOVEK
Že oktobra Pag Voevod III. «kralj vseh Ciganov» ne bo več otok hoče ustanoviti cigansko državo
To je že tretja tovrstna velika gradnja v Dalmaciji
Vzdolž jadranske magistrale sta bila doslej dva zelo velika mostna Objekta. Na prvega naletimo, ko vozimo proti jugu, v Ma-slenlčkam ždrllu, kjer se magistrala usmeri proti zahodu, proti Zadru. Drugi prav tako velik most pa imamo v bližini Šibenika. Tema dvema velikima objektoma se bo v kratkem pridružil nov prav tako pememben objekt, ki pa ni več na magistrali, pač pa povezuje magistralo in celino z velikim otokom Pagom. Kakor je znano, je otok Pag velik, v glavnem pa zelo dolg, saj spremlja obalo vse od Jablanca, ob koncu otoka Raba, pa vse do Barič Drage In šedije.
Otok Pag bl se bil doslej veliko bolj razvil, posebno kot turistično področje, če bi bil imel boljšo povezavo s celino. Toda trajekti za avtomobile in manjše ladje za potniški in tovorni promet pri vsej dobri volji niso mogli zadovoljiti potreb. Mnogi motorizirani turisti, ki bi bili sicer radi prišli na Pag, so pač vozili mimo njega proti jugu ali severu, ne da bi se na njem u-stavili.
S prihodnjim letom se bodo razmere povsem sipremenile. O-tok Pag ne bo več otok, ker ga bo most povezal s celino.
Pag pa ne bo povezan s kopnim šele prihodnje leto, pač pa že letos, po vsej verjetnosti že v oktobru, toda za letošnjo turistično sezono je to že prepozno.
Dela na mostu, ki bo povezal Pag s celino se bližajo koncu.
Ko se je pred dvema letoma začelo govoriti o povezavi otoka Paga s celino, smo obširneje govorili o tem načrtu in hkrati rekli, da gre za zelo veliko delo, ki ga ne bo lahko izpeljati. Tedaj nismo niti računali, da se bodo te gradnje tako naglo lotili in jo tako hitro tudi izpeljali. Dejanako pa so se del lotili pred 22 meseci In danes se dela bližajo koncu. Načrte za most je Izdelal beograjski inž. litja Stljevinovič, gradnjo pa Je prevzelo beograjsko podjetje «Mo-stogradnja», ki se je že takorekoč specializiralo za gradnjo velikih mostov. Isto podjetje je namreč gradilo tudi most pri Šibeniku, za katerega je napravil načrte isti beograjski inženir.
Da ne gre za majhno stvar, nam bodo povedale naslednje številke. Novi most Je dolg 302 metra, razpon centralnega loka meri 200 metrov, višina cestišča pa meri 38 metrov nad morsko gladino. Most je širok 8 metrov in pol, od česar odpade 7 metrov na cestišče, preostali poldrugi meter pa na pešpoti ob straneh.
Prej smo rekli, da gradi most beograjsko podjetje «Mostograd-nja», katerega kolektiv se je že izvežbal za gradnjo tako velikih mostnih objektov, čeprav 22 mesecev ni veliko za uresničenje tolikšnega načrta, v kolektivu pravijo, da bi bili most dokončali pred določenim rokom, če bi ne prišlo vmes do nepredvidenih ovir. Pravzaprav je težko govoriti, da bi v tem delu Dalmacije ne bili smeli ali mogli pričakovati glavne ovire, ki je zavrla njihove načrte — burjo, toda statistični podatki pravijo, da je bilo v lanski zimi toliko burje, kot je v teh krajih niso imeli v zadnjih 50 letih. In prav ta burja je preprečila, da dela niso bila dokončana v rokih, kot so si jih bili določili v podjetju samem. Veliko dni lanske zime so morali delavci preživeti v svojih začasnih stanovanjih v Poseda,rju, kakih 20 kilometrov od gradbišča. Kako močna je bila včasih burja, pove tudi dejstvo, da je porušila tudi žerjav, s katerim so dostavljali gradbeni material na gradbišče, na most. Burja je povzročila tudi več desetin
milijonov materialne škode, ki se je pridružila škodi, ki jo Je utrpelo podjetje zaradi tega, ker delavci niso mogli delati, ker bi se bili s tem izposlavijali nevarnosti.
Na gradbišču, kjer je sedaj zaposlenih še okoli 120 delavcev, je treba še postaviti nekaj armature, betonirati nekaj delov mostu, nato urediti robnike, postaviti ograjo in asfaltirati cestišče. Kakor vidimo, je dela še precej, vendar glavni inženir gradbišča Ljubita Gojkovič trdi, da bo most že prihodnji mesec, torej v oktobru dokončan.
Sicer smo že povedali, da gre za veliko gradnjo. To trditev bomo podkrepili še z naslednjimi podatki: za mogočni hkrati elegantni betonski objekt, ki povezuje otog Pag s celino, so porabili 4000 kubičnih metrov betona, 390 ton betonskega železa in 34 ton specialnega jekla.
V Podravini na Hrvatskem se je razpasla že nekakšna bolezen, da hoče vsak večji kraj imeti svojo samostojno radijsko postajo. Kakor razbiramo iz nekega zagrebškega dnevnika, imajo svoje samostojne radijske postaje tudi v majhnih krajih, kot so Djurdje-vac, Virje, Novigrad, Hlebine, Koprivnica, Pitomača, Ždala, Gola, Djelekovac, Rasinja in drugi kraji, ki jih najdeš le na boljšem zemljevidu, malone specialki.
Na vsem svetu je okoli 14 milijonov Ciganov, od katerih pa le 20 odst. živi nomadsko življenje ■ Njihova država naj bi bila Somalija
Izraelci, ki so skoraj dva tisoč let «tavali» po svetu brez domovine, so si tik pred zadnjo vojno začeli ustanavljati novo domovino na ruševinah stare. Sicer je Judov, razkropljenih po svetu, več kot jih živi sedaj v Izraelu, vendar je nova judovska država letos junija slavila 20-letnico obstoja in naglega napredka. Pa niso le Judje narod, ki so ga razmere pognale po svetu. Še bolj razkropljeni so Cigani, ki ne živijo le na raznih področjih sveta, pač pa jih je veliko, ki živijo še nomadsko življenje. In vendar si tudi Cigani želijo imeti svojo domovino. Tako vsaj trdi sedanji «kralj vseh Ciganov* Voevoc III., ki je uredniku nemškega lista »Bunte Illu-strierte* dal nekaj izjav. Omenjeni list je o tem pisal takole:
Kraljeve temne oči naglo krožijo po zemljevidu. «Tu bomo ustanovili demokratično kraljevino Romanistan.* Voevod III. gre s prstom po črti, ki začrtuje meje vzhodnoafriške republike Somalije. Poglavar 14 milijonov Ciganov sanjavo zre skozi okno. «Svojega smotra ne bomo dosegli od danes do jutri. Toda jaz bom še doživel svečani vstop v Romanistan.*
Že danes predstavljajo Cigani 33 odst. prebivalstva Somalije. Njihovi geologi raziskujejo tla in kralj Voevod III. obljublja: »Romanistan bo dežela brez zaporov.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIHIilll,|||||ll„l|IIIIillll,l„llllllllll,l|lllll|lll„|l|||l,ll|||||||||||m|||||||||m|||J|JU|((||(|(||J|
SKRB ZA VARNOST PREDSEDNIKA ZDA
Pol milijona dolarjev za predsednikov avto
Sedanji «Lincoln» je isti, s katerim se je vozil Ken-nedy, le da so ga po Dallasu nekoliko «preuredili»
Pred leti, v dobi ko je ves svet govoril o smrti predsednika Johna Kennedyja, smo mogli veliko brati o tem, kakšno zaščito uživa ameriški predsednik. Tedaj se je tudi veliko govorilo, koliko ta zaščita velja. Govor je bil o dveh posebnih letalih, ki so na razpolago predsedniku te velike države in tudi o osebnem avtomobilu predsednika ZDA. Ugotovilo se je na primer, da se je umorjeni predsednik vozil v avtomobilu, ki ni bil dovolj varen, pa čeprav bi v primeru umora predsednika Kennedyja to ne bilo prišlo v poštev, saj je bil ustreljen v odprtem avtomobilu.
Kakor smo po umoru v Dallasu ugotovili, se je varstvo ameriškega predsednika močno okrepilo in Johnson tako rekoč ne napravi niti koraka brez izrednih varnostnih ukrepov. Po umoru Martina Luthra Kinga in Roberta Ken-nedyja pa so varnostne ukrepe ponovno zaostrili in te dni smo mogli brati kratko agencijsko vest, da dokončujejo poseben avtomobil za predsednika Johnsona. Seveda bo Johnson uporabljal to vozilo le do 10. januarja prihodnjega leta, kajti v novembru bodo volitve, na katerih Johnson ne kandidira, svoje mesto v Beli hiši pa bo Johnson, kot narekujejo zakoni, odstopil novoizvoljenemu predsedniku 10. januarja prihodnjega leta.
In kakšno bo to vozilo, ki bo na voljo Johnsonu do 10. januarja, nato pa se bo v njem vozil ali Nixon ali Humphrey?
Predvsem bomo povedali, da bo to vozilo stalo pol milijona dolar-
r*»i
'J X
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15. 20.15 Po ročila - 7.30 Jutranja glasba - 11.35 Slov. narodne - 12.00 Električne orgle - 12.10 Iz beležnice fotoreporterja M. Magajne - 13.30 Plošče - 16.10 Berlinovi valčki 16.30 Oboist Glavina - 10.45 Karakteristični ansambli - 17.40 Pravljični svet - 17.50 Vokalni sekstet - 18.15 Umetnost in prireditve - 19.00 Rita Pavone - 19.20 Zabavni ansambli - 20.00 Šport - 20.45 Gogolj: Taras Buljba - 21.15 Komorne skladbe - 22.15 Zabavna glasba.
TRST
12.05 Furlanski glasbeniki -12.25 Tretja stran - 14.40 Giacomini: L’arte dell’uccellare.
KOPER
7.30, 8.30,	12.30, 15.00, 17.00,
20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 9.00 Popevke - 9.30 Polke in valčki • 10.00 Ansambel «The Mon-kees* - 10.30 Plošče - 11.fl Orkester Franks - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po že Ijah 14.00 Orkester - 14.30 Prisluhnimo jim skupaj - 15.10 Ritmi in melodije 16.30 Popevke -
17.30	Operna glasba 18.00 Izbrali ste 18.35 Happening - 19.00 in
20.30	Prenos RL - 20.00 Poje C. Caselli - 23.10 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Popevke - 9.05 Ital. plošče - 10.05 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Živelo poletje
SOBOTA, 7. SEPTEMBRA 1968
-	14.40 in 15.10 Plošča za poletje
-	16.30 Znanstvena oddaja - 16.40 Jazz - 17.10 V diskoteki - 17.35 Operna antologija - 18.03 Veliki variete 20.30 Glasbeno-govorni spored - 22.20 Ital. skladatelji.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - '0.40 Glasbeni variete - 11.40 Plošča za poletje -13.00 Kvartet Cetra - 14.00 Juke box - 14.45 Glasbeni kotiček -15.15 Sopranistka M. Caniglia in tenorist A. Pertile - 16.00 Rapsodija - 16.38 Itai. zbori - 17.40 Plošče za najmlajše - 19.00 Pisani motivi - 20.01 Radijska priredba -22.10 Beneški filmski festival.
III.	PROGRAM
10.00 Campra in Debussy - 11.00 Antologija interpretov - 12.20 Wal-ton, koncert za violo; Elgar, suita št. 2 - 15.00 Massenet: Don Kihot
-	17.15 Dvorakov trio opus 74 -17.40 Stravinski, capriccio - 18.15 Lahka glasba - 19.15 Koncert -20.30 Simf. koncert - 22.30 Pave-se: Amici.
FILODIFUZIJA
8.35 Franck:	Sonata - 9.20
Strauss in Rabaud - 10.10 Čajkovski, meditacije - 10.50 Antologija interpretov - 13.30 Cortese: La notte veneziana.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00. 20.30 Poročila - 7.50 Danes za vas - 8.25 Inform. oddaja - 9.08 Glasbena
matineja - 10.00 Počitniško popotovanje - 10.15 Glasbena pravljica
-	10.30 Čez travnike zelene - 10.50 «Naš avtostop* - 11.15 Pri vas do raa - 13.00 Na današnji dan - 13.10 Iz opusa M. Bravničarja 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Makedonske narodne - 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Zabavne melodije - 16.45 Erih Koš: Najlepša lete - 17.00 Vsak dan za vas -
18.05	Gremo v kino - 18.35 Igramo beat - 19.00 Aktualnosti 19.15 Pravkar prispelo - 19.50 S knjižnega trga - 20.15 Godala v ritmu
-	21.00 Sobotni večer - 21.30 A. Marodič: Konjiček kapitana Bar-ča - 23.10 Oddaja za izseljence -
24.05	S pesmijo v novi teden.
ITAL. TELEVIZIJA
18.00	Spored za najmlajše 19.00 Loterija - 19.50 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Glasbena oddaja: Vengo anch’io -22.15 Anketa «La pelle del cam-pione* - 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik - 21.15 E. Anton: Psiche, amore mio - 22.35 Mid-way: štiri minute borbe.
JUG TELEVIZIJA
21.00	in 24.15 Poročila; 10.35 TV v šoli; 17.15 Prenos športnega dogodka: 19.30 Disneyev svet film; 20.20 Od Yarmonta do Pa peete - iz cikla S kamero po svetu; 20.45 Cikcak; 21.35 Zabavno glasbena oddaja; 22.35 Osvajalci
-	film; 23.25 Karavana zaprav Ijivčkov; 24.00 TV kažipot.
jev, to se pravi 310 milijonov lir v naši valuti. Ljudje, ki so se ukvarjali z načrtovanjem in izdelovanjem vozila, so seveda posvetili posebno pozornost varnosti človeka, kateremu je vozilo namenjeno. V vozilo sc vgrajena stekla, ki morejo vzdržati tudi krogle srednjega kalibra in tudi tako imenovane »molotovke* to se pravi steklenice, napolnjene z gorivom, ki ob eksploziji povzročijo tudi požar. Vozilo je tudi v kovinskem delu karoserije oklepno, kot velja za stekleni del. Seveda je zato vozilo tudi primerno težko in pravijo, da bo tehtalo dve toni. Dejansko gre za povečano vozilo vrste »Lincoln*, tako da je za meter doljše od tipa »Lincoln Continental*, ki ga ima Johnson sedaj na razpolago. Da bi bila varnost čim večja, so tudi pnevmatike zaščitene s kovinskim «pasom» in če bi tudi v tem primeru odpovedale, bi vozilo še vedno, pa čeprav s praznimi gumami, moglo voziti z brzi-no 80 kilometrov na uro. Kar se tiče normalne brzine, se ta drži v tajnosti, kot držijo v tajnosti tudi samo kubaturo, ki je pač z brzino povezana.
Morda bodo pozneje, ko bo služilo novemu predsedniku, vozilo nekoliko spremenili. Za sedaj so ga »priredili* po navadah Johnsona, za katerega je znano, da rad telefonira. Zaradi tega so v novo vozilo vgradili dva telefona: tajni in telefon za normalno mrežo. Poleg tega je znano, da Johnson gleda hkrati tudi več televizijskih programov. Zaradi tega bodo v njegovem novem vozilu kar trije TV sprejemniki.
Kot smo povedali, je bilo Ken-nedyjevo vozilo bolj slabo pripravno za primer atentata. V istem vozilu se vozi še vedno Johnson, le da so to vozilo po Dallasu nekoliko preuredili in ga bolje zavarovali. Preureditev Ken-nedyjevega »Lincolna* je stala 300 tisoč dolarjev.
Vsak četrti Američan obiskuje šolo
WASH1NGTOiv. 6 - Iz poročila, ki ga je ameriški tajnik za zdravstvo, šolstvo in socialno skrbstvo VVilbur Cohen predložil predsedniku Johnsonu, izhaja, da se je letos vpisalo na vse ameriške šole, začenši z osnovnimi pa do srednjih in višjih šol, za 2,1 odstotka več učenčev in študentov kot v lanskem šolskem letu. Letos bo torej obiskovalo vse ameriške šole 57,6 milijonov šolarjev, dijakov in visokosolcev, kar je praktično nekaj vec kot ena četrtina vsega prebivalstva.
Na razpolago vsej šolajoči se mladini bo 2 milijona 700 tisoč učnih moči, kar je za 120 tisoč več kot lansko leto. Stroški za kritje potreb šolstva bodo za 3,9 milijarde \ išji kot lansko leto in bodo znašali skupno 58 milijard dolarjev. Od tega pa bo zvezna ameriška vlada dala 12 milijard dolarjev, ostalo pa bodo krile u-prave posameznih zveznih držav ali zasebniki oziroma ustanove za privatne šole.
V novem šolskem letu se opaža krepko naraščanje števila visoko-šolcev. V prvi letnik ameriških visokih šol se je letos vpisalo 626 tisoč študentov, kar je za 225 ti-'č več kot se jih je vpisalo v jr vi letnik leta 1965.
Vsak zapor bo spremenjen v šolo.*
Trenutno ima ta mož srednje rasti, temnih kodrastih las in z majhnimi brki, povsem drugačne načrte: »Želimo biti v Združenih narodih v Ncw Yorku prisotni kot narod.* Kralj je energično udaril po pisalni mizi: «Te pravice nam ne more nihče kratiti.*
Voevod III. sprejema svoje sklepe v skromnem okolju brez vsakršnega razkošja in blišča. Njegova «rezidenca» je v četrtem nadstropju stare dvoriščne hiše v pariškem predmestju. Njegova delovna soba meri 12 kvadratnih metrov in je zelo skromno opremljena. Na stenah visijo umetniške slike, dela samega kralja Pred njim ležijo na mizi časopisi in neki akti. Za njegovim hrbtom pa visi na dveh žebljih na zidu umetniško izdelana srebrna verižica. Voevod III. sledi našemu pogledu. «Verižica predstavlja znak mojega dostojanstva. Izdelana je bila 322 let pred našim štetjem.*
Kralj ima tudi žezlo in meč s srebrnim ročajem in lesenim tulcem. Poglavar Ciganov poljublja leseni tulec in z ljubeznijo otipava rezilo.
Pod zastavo zelene in svetlo-sinje barve, ki predstavljata vesolje in svobodo, bi Voevod III. hotel privesti Cigane v boljšo bodočnost. Zaradi tega se je pet ciganskih kneževin s skupno 14 milijoni ljudi, ki živijo v 45 državah, združilo v svetovno skupnost. Predsednik te skupnosti je Voevod HI. V marcu letos je Voevod ni. sestavil svojo prvo vlado s sedežem v Parizu in Ženevi. Voevod ima devet ministrov-svetoval-cev. Med njimi je tudi obrambni minister. Sedaj se obrambni minister omejuje le na to, da od zahodnonemške vlade izterjuje vojno odškodnino.
Od leta 1960 imajo Cigani v ZN svojega opazovalca. Sedaj si želijo, da bi kot redni član stopili v to svetovno organizacijo. Kralj Ciganov pojasnjuje: «Za mnoge naše namene je nujno potrebno, da imamo pravni status. Ni nam lahko.*
O sebi Voevod ne govori rad. Pravi: «Sem človek brez let, s$m svetloba in tema. Dvakrat sem obšel ves svet. Niti sam ne vem, kako.*
Njegovi pripadniki so bolj konkretni: »Kralj je prišel na svet lačnega 1923. leta na koruznem polju nekje v Ukrajini. Neki dobri ljudje so ga posvojili in mu omogočili solidno izobrazbo. Od
leta 1949 živi v Parizu. Na Sor-boni je študiral politične vede. Do pred devetimi leti se je še imenoval Jnnel Rotari.*
Voevod III. je pod svojim državljanskim imenom objavil že 14 knjig. Svoje slike pa podpisuje z imenom Voevod III. Doslej jih je napravil že več tisoč. Njegove slike so cenjene in gredo dobro v promet. O njegovi razstavi v neki znani pariški galeriji so se kritiki lani zelo pohvalno izrazili. Kralj Voevod III. pravi: «Slikam, ko dobim navdih, pa naj bo kjerkoli.*
Način življenja ciganskega kralja je zelo enostaven. Obveščeni krogi v Parizu trdijo, da je zelo bogat. Toda tega Voevod HI. ne kaže. Ko smo ga vprašali o tem, je skomignil z rameni in rekel: «Materialno bogastvo me ne zanima. Moje življenje je posvečeno edinole filozofiji Ciganov.*
Uradno priznava: »Še 80 odst. Ciganov je nepismenih. To se mora spremeniti. Duhovna in socialna raven mojega ljudstva se mora popraviti. V Franciji, kjer živi 800 tisoč Ciganov, je bil že storjen kak korak. Od pred 18 meseci obstaja zakon, da morajo ciganski otroci obvezno obiskovati šolo. Naša nadarjena mladina odhaja na univerzo. Večina jih študira v Ženevi in Londonu, predvsem organsko kemijo.*
Voevod III. nam ponosno predstavlja svojega 11-letnega sina Sašo, za katerega pravi: «Nekega dne bo moj naslednik, seveda, če se bo izkazal dostojnega.*
Kralj Ciganov bi hotel razčistiti splošno razširjene predstave o Ciganih. «Cigani niso več nomadi. Samo 20 odst. jih še tava po svetu....* »Cigani nočejo biti 'črne ovce’. Mi nismo za nasilje. Spoštujemo zakone dežel, v katerih živimo. Toda če mi da nekdo klofuto, mu jih bom vrnil deset.*
Voevod III. ne taji, da ni med Cigani tudi takšnih, ki niso dostojni biti Cigani. Po njegovem «ni vsak Cigan dejansko pravi Cigan*.
Na vprašanje, če ima oblast nad svojimi pripadniki, je Voevod III. zamišljeno potrdil: «Vsi Cigani so moji bratje. Če bi hotel, bi v 24 urah več milijonov Ciganov krenilo na pot proti Ro-manistanu. Toda čas za to še ni prišel.*
Tako je zapisal nemški list »Bunte lilustrierte*. Ni pa nam znano, kaj o tem mislijo vsi Cigani in kaj o «Romanistanu» Voe-voda III. misli somalska vlada.
STOLPEC INA
«ZAV0JCEK CIGARET)
DA BI Sl ZAGOTOVILI ...ZAVAROVALNI «M0ST»
V življenju vsakega človeka in njegove družine obstajajo določena obdobja, v katerih je bolj potrebno, da bi nas ščitilo zavarovanje.
Ta obdobja v glavnem sovpadajo z začetkom delovnega razmerja, ko socialno zavarovanje še nezadostno pokriva morebitne potrebe; kadar prevzamemo večje finančne obveznosti; kadar so otroci še majhni in mnogočesa potrebni...
Vam, ki ste v takih okoliščinah, predocujemo: čez nekaj let S! boste prav gotovo ustvarili dovolj trdno ekonomsko podlago in boste lahko računali z izdatnejšimi dajatvami obveznega zavarovanja. Kaj pa danes?... Danes nimate še te varnostne osnove in, po drugi strani, ne morete dovoliti, da bi bila pred vami prazninaI Čez to praznino morate položiti »most*, ki vam bo omogočil, da boste mimo stopali proti večji ekonomski gotovosti. Oblika življenjskega zavarovanja, ki vam p danes predstavljamo, lahko postane tak »most*.
To obliko zavarovanja imenujemo »začasno*, ker pokriva tveganje za določeno časovno obdobje. Ako bi v tem času zavarovanec preminil, bo celotna vsota nemudoma dana na razpolago družini zavarovanca: če pa zavarovanec preživi predvideno obdobje, polica ugasne, ker je zastarela.
Smoter in korist take oblike življenjskega zavarovanja je podoben zavarovanju za avtomobil. Želite potovati zavarovani ker se zavedate možnosti, da povzročite škodo drugim, ne želite pa, da bi bilo zaradi tega prizadeto vaše premoženje.
Torej, ako skrbite, da obvarujete svoje premoženje pred nezgodami na cesti, je toliko bolj logično, da zavarujete svojo družino pred ekonomskimi posledicami življenjskih nesreč. »Začasna* poiica vam nudi to možnost, še posebno, ker je zelo poceni, v primerjavi z garancijami, ki jih daje.
Na primer: družinski oče, star 30 let, želi zagotoviti družim 12 milijonov lir kapitala, ki bi bil takoj vnovči ji v, ako bi preminil v naslednjih 15 letih. Moral bo položiti letno nekaj vec kot 70.000 lir (vsako leto za predvideno obdobje). Imeli boste torej zagotovljenih 12 milijonov lir, plačevali pa boste borih 6 tisoč lir na mesec: 200 lir na dan, kar velja en zavojček cigaret!...	J
Pomislite: ako se kaj zgodi, ima ta polica neprecenljivo vrednost - ako se nič ne zgodi, ima prav tako neprecenljivo vrednost dejstvo, da je zavarovanec v miru in gotovosti preživel toliko let.
Vse podrobne informacije vam nudijo agencije INA, ali pa nam pošljite priloženi odrezek, prilepljen na dopisnici.
KDOR 00BR0 PRERAČUNA SE ZAVARUJE
I
| Ime.....
i Priimek
Ulica
I Poštni kodeks in mesto | Pokrajina.............
t
Spoštovani	.
1ST1TUT0 NAZIONALE DELLE ASSICURAZ10NI Via Saliusliana 51 00100 ROMA
I
PD/27
-t
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 23, najnižja 16,9, ob 19, uri 23 stop., zračni tlak 1018,6 stanoviten, vlaga 65 odst,, brez vetra, nebo 1/10 po. oblateno, morje mirno, temperatura morja 22.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 7. septembra
MARKO
Sonce vzide ob 6.34 in zatone 19.32 — Dolžina dneva 12.58 — na vzide ob 19.55 in zatone ob &•’
Jutri, NEDELJA, 8. septembra
MARIJA
SINDIKALISTI NA PREDSEDSTVU VLADE V RIMU
Tržaško gospodarstvo se mora rešiti z izrednimi io načrtnimi državnimi posegi
Sindikalne organizacije so predložile podtajniku predsedstva vlade Calliju spomenico s svojimi zahtevami
Predsednik vlade Leone je med svojim obiskom v Trstu zagotovil predstavnikom tržaških delavcev, da bodo na vladnem predsedstvu sprejeli sindikalne predstavnike, da se bolje seznanijo z gospodarskim in socialnim položajem v Trstu. Predsednik Leone je svojo obljubo držal in včeraj je podtajnik predsedstva poslanec Galii skupaj z dr. Crisafullijem sprejel v palači Chigi predstavnike sindikatov kovinarjev CGIL, CISL in UIL.
V sindikalnem odposlanstvu so bili osrednji sindikalni predstavniki in sindikalni predstavniki iz Trsta. Po poročilu Nove delavske ibornice CGIL so zastopali to sindikalno organizacijo pri pogovoru zvezni tajnik Vittorio Foa, glavni tajnik FIOM Bruno Trentin ter glavni tajnik tržaške Nove delavske zbornice CGIL Arturo Cala-bria. Tržaška FIM-CISL pa poroča, da sta jo zastopala pri razgovoru glavni zvezni tajnik Ludgi Macario in pokrajinski tajnik Paolo Cruoiatti.
Na sestanku so obravnavali resna gospodarska in socialna vprašanja naše pokrajine s posebnim poudarkom na upadanje industrijskega potenciala in ravni zaposlitve. Predstavniki CGIL so na sestanku ponovno poudarili potrebo nujnega in popolnega načrta za državne posege, kot so že zahtevali pri raznih pristojnih organih, saj je treba naše gospodarstvo, ki stalno nazaduje, rešiti z izrednimi posegi. Le na ta način se bo nehalo nazadovanje, saj je položaj v Trstu tako resen, da ne zadostujejo več prazne in splošne obljube, marveč so potrebni stvarni ukrepi. To toliko bolj, ker niso mogli z načrtom CIPE, ki je določal pre-osnovo ladjedelstva, rešiti resnih tržaških gospodarskih in socialnih vprašanj. Predstavniki CGIL in drugih sindikalnih organizacij so izjavili, da nasprotujejo sleherni premestitvi delavcev iz Trsta v Tržič. Predložili so tudi spomenico, ki vsebuje zahtevo po takojšnjih in stvarnih pobudah v prid najbolj važnih proizvodnih sektorjev v Trstu:	ladjedelnic, pristanišča,
prometa, novih kovinarskih tovarn, infrastruktur itd. Podtajnik predsedstva vlade Galii je zagotovil, da bo ponovno sklical sestanek sindikalnih organizacij delavcev, da po-
globijo razpravo na podlagi pred-• tega problema iz «jezikovnega na-ložene spomenice, potem ko se bo cionalizma», kot pravi, da ga ne posvetoval z drugimi združenji in1 postavlja til Piccolo», pač pa le iz n c n Mnntorosirnno nn js(ega točnega in poštenega nače-
ustanovami, ki so zainteresirane na tržaških gospodarskih vprašanjih, in s predsednikom vlade Leone-jem. Z vsebino spomenice bodo sindikalne organizacije seznanile javnost prihodnji ponedeljek.
FTM - OISL pa pravi v svojem poročilu tudi, da so sindikalni predstavniki orisali vladnemu predstavniku položaj v industriji, trgovini, in raznih službah, pri čemer so poudarili zlasti znižanje števila zaposlenih in aktivnega prebivalstva ter krčenje števila prebivalstva sploh. Poročilo pravi nadalje, da so zahtevali tudi, da se začne v Trstu kakšna nova industrijska dejavnost. Posebno pažmjo so posvetili vprašanju ladjedelnic, ki so po mnenju tajnika FIN - OISL Maoaria v Trstu v zelo resnem položaju, tako da predstavlja ladjedelnica Sv. Marka nekakšen strelovod, ki priteguje nase vse strele. Sv, Marko mora sedaj nositi posledice resnega gospodarskega položaja, do katerega je prišlo že pred sklepi CIPE.
Za prevozna sredstva Acegat
Pomožna postajališča na Trgu Goldoni
POČASTITEV BAZOVIŠKIH ŽRTEV
Ob 38-letnici ustrelitve bazoviških junakov bo v nedeljo, 8. t. m. ob 15.30 proslava
PRI BAZOVICI OB SPOMENIKU
s sledečim sporedom: otvoritev, nastop pevskega zbora P. d. «Lipa» iz Bazovice, ki bo zapel tri pesmi, govori ter polaganje vencev.
Ravnateljstvo avtobusne, filobus-ne in tramvajske službe Acegata sporoča, da bodo od jutri dalje na začetku vsake steze namenjene fi-lobusnim in avtobusnim progam 1, 5. 11, 15, 16, 18 in 29 na Trgu Goldoni postavili pomožno postajališče, ki bo služilo za vstop v vozila, ki se bodo morala ustaviti, ker bo drugo vozilo ustavljeno na rednem postajališču.
To bo omogočilo, da bodo vozila manj časa ustavljena na Trgu Goldoni, ker so morala do sedaj počakati, da je bilo glavno postajališče prosto. Na ta način bodo lahko potniki vstopili hkrati na dve vozili na isti stezi, ki bosta nato hkrati odpotovali naprej, ne da bi se eno moralo ponovno ustaviti.
Razumljiva jeza
Včerajšnji tlt Picrolo, # fezi,
ker je prejel povabilo na tiskovno
- larrm ' " -------------
konferenco V Zagrebu, ki jo prireja direktor italijanskega paviljona na zagrebškem velesejmu, samo v srbohrvaščini. Kratek kurziv objavlja pod naslovom «Zgrešeno vabilo», zaključuje pa ga z ugotovitvijo. da bi tdirektor italijanskega paviljona na zagrebškem velesejmu naredil prav, če bi sestavil vabilo v obeh jezikih, kot to delajo v ostalem kolegi dr. Gianfrancesca, Italijani ali tujci, kar so že, po vsem svetm.
tPiccolovi» jezi dajemo v celoti prav, pri tem pa si mislimo, kako bi se šele moral jeziti, če bi bil v naši koži ir. bi tako kot mi, prejemal vsa vabila kolikor jih sploh prejemamo, izključno v italijanšči-
la, da se vabila, ki se kakorkoli tičejo oseb ali ustanov dveh narodnosti, pošiljajo dvojezično.
Žal nam je le, da moramo kljub soglašanju s «Piccolovim» kurzivom povedati, da ni res, kar piše na koncu, kajti če je res, da sestavljajo Gianfrancescovi kolegi povsod po svetu vabila dvojezično, potem žal Trsta ni m tem svetu, kajti tržaški Gianfrancescovi kolegi na kaj takega še pomislili niso, vsaj glede vabil, ki jih vošiljajo nam.
Soglašamo torej z «11 Piccolom» in upamo, da bo glede dvojezičnosti v Trstu vedno tako odločen.
S Danes in jutri bo v kulturnem krožku «Pečar» v Zgornji Kolonji na odprtem praznik komunističnega tiska na pobudo sekcij »Gabrieli« in «Pratolongo». Na programu je ob 20. uri v soboto nastop podlonjerskih popevkarjev, v nedeljo ob 16. uri koncert godbe «Parma» Iz Trebč, ob 19. uri govora senatorja Seme in občinskega svetovalca Gombača, ob 20. url pa izvajanje italijanskih in slovenskih pesmi podlonjerskih pevcev. Delovali bodo kioski z jedačami in pijačami.
Zahvala tržaških inženirjev
V avgustu izdanih 524 gradbenih dovoljenj
Predsednik sindikata inženirjev -svobodnih profesiondstov tržaške pokrajine inž. Guseppe Giannini, je poslal tržaškemu županu inž. Marcellu Spaccdniju pismo, v katerem se mu zahvaljuje za hitri postopek, ki ga je tržaška občinska uprava uvedla pri izdajanju gradbenih dovoljenj pred vstopom v veljavo restriktivnih pravil, ki jih uvaja novi vsedržavni zakon v tem pogledu. Omenjeni zakon, ki je stopil v veljavo 1. septembra lani, spreminja in dopolnjuje urbanistični zakon iz leta 1942, ter uvaja nekatere omejitve na gradbenem področju. Zakon je dovoljeval, da se v roku enega leta lahko vsi gradbeni načrti predložijo na osnovi do tedaj obstoječih pravil brez upoštevanja pravil novega zakona, ki pa so začela strogo veljati 1. septembra letos.
Zaradi tega so mnoga gradbena podjetja v Trstu v preteklem letu zaprosila za zidanje stanovanjskih his, kar je zelo povečalo delo pristojnih občinskih uradov. Samo od 1 januarja do 31. julija letos je občinski tehnični urad izdal 1.454 gradbenih dovoljenj, v avgustu pa je bilo izdanih kar 524 dovoljeni.
Tržaški gradbeniki so ugotovili, da je hitro reševanje prošenj in izdajanje gradbenih dovoljenj tržaške občine omogočilo uresničitev velikega števila gradbenih načrtov,
Danes se poročita na Repen-tabru
OLGA KAC in
dr. ŽIVKO LUPINC Mlademu paru iskreno čestita in želi obilo sreče prosvetno društvo «Tabor» na Opčinah, čestitkam se pridružujeta uprava in uredništvo «Primorskega dnevnika».
VČERAJ NA POKOPALIŠČU PRI SV. ANI
POČASTITEV SPOMINA BAZOVIŠKIH JUNAKOV
iiiiiiimiiiiiimiimiimiimiiiiiminiiiiiHiiiiiiimiiimimmiiiimmiiiniimiimiimiiimitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimim
REZULTAT UPOŠTEVANJA VARNOSTNIH UKREPOV PRI GRADNJI
Avtocesta Trst-Videm-Benetke med najbolj varnimi v Italiji
Od odprtja ceste je bilo na raznih odsekih 485 prometnih nesreč, toda nobena smrtna ■ Tudi promet na njej stalno narašča
Avtocesta Trst - Videm - Benetke je ena najbolj varnih cest v Italiji. Odkar so odprli za promet prvi odsek se do sedaj še ni pripetila nobena prometna nesreča. Tu-d* "Stj^ft^Hesreč in ranjenih se je
obdržalo v mejah vsedržavne po-prečnosti v primerjavi z ostalimi avtocestami na celo pod poprečjem.
Tehnični organi družbe, ki upravljajo avtocesto, ugotavljajo, da je
bilo to doseženo predvsem zaradi tega, ker so pri gradnji avtoceste upoštevali vse varnostne ukrepe. Eden od teh ukrepov je ta, da so tudi na sredi avtoceste, ki loči dve nasprotni smeri, namestili kovinske odbijače «guard rail». Ta varnostni ukrep so prvič uivedli na avtocesti Trst - Videm - Benetke, sedaj pa ga uvajajo tudi na drugih avtocestah v Italiji, ker so ugotovil, da se skoraj vse največje avtomobilske nesreče dogajajo, ko neki avtomobil zavozi čez varnostni pas na nasprotno stezo. Poleg tega so namestili vzdolž celotne avtoceste signalne znake na stebrčkih na in
_________________________________________________ ni. Tudi mi seveda ne postavljamo desni strani in vzdolž ograje na
............................................Illlllllimilllllllllllll.lili............................................I"'I''II"'"""I'"....1...1"""1""11
OSEBNI OBMEJNI PROMET NA TRŽAŠKEM SEKTORJU
V avgustu je bilo doseženih skoraj 8 milijonov prehodov
V mednarodnem prometu je bilo 5 in pol milijona prehodov, v maloobmejnem prometu pa 2.300.000 prehodov
Osebni promet na tržaškem sektorju jugoslovansko-italijanske meje se je v preteklem avgustu povzpel do novih rekordnih številk. V primerjavi z lanskim avgustom se je samo mednarodni promet povečal za pol milijona prehodov, čeprav vreme v letošnjem avgustu še zda-leč ni bilo naklonjeno mednarodne; mu turizmu in čeprav so dogodki na Češkoslovaškem na splošno vplivali na mednarodni turistični promet. Za okrog 200.000 prehodov pa se je povečal tudi maloobmejni promet, vendar je ta v glavnem sta-cionaren, kar je treba pripisati dejstvu, da mnogo ljudi iz obmejnega pasu potuje tudi s potnimi listi, od-kar niso več potrebni vizumi.
Skupno je bilo v avgustu na tržaškem sektorju 7.840.876 prehodov v mednarodnem in maloobmejnem prometu.
V	mednarodnem prometu v avgustu je bilo skupno 5.511.555 prehodov, od katerih jih je odpadlo na italijanske državljane 2.461.563, na tuje državljane pa 3.049.992. Itah-janov je vstopilo v Italijo 1.252.991, izstopilo pa 1.201.572, od inozemcev pa jih je vstopilo v državo 1.593.503, izstopilo pa 1.456.489. Med inozemci so bili kot običajno na prvem me-stu Jugoslovani z 823.436 prehodi, nato pa so sledili: Nemci s 599.715 prehodi, Avstrijci s 483.042, Francozi s 365.500, Angleži s 131.051, Švicarji s 112.451, Američani z 58.563 in Grki s 24.076 prehodi.
V	lanskem avgustu je bilo skupno 5.001.494 prehodov v mednarodnem prometu. Od teh je odpadlo 1.969.655 prehodov na italijanske 3.081.839 prehodov na tuje državljane.
V	maloobmejnem osebnem prometu je bilo v avgustu skupno 2 milijona 542.845 prehodov, medtem ko jih je v lanskem avgustu bilo 2 milijona 329.321, v letošnjem juliju pa 2.522.805. Levji delež v tnaloobmej; nem prometu so imeli italijanski
državljani, ki so kar 1.843.028-krat prestopili mejo, medtem ko so jo tuji državljani prestopili samo 699 tisoč 817-krat. V primerjavi z lanskim avgustom se je razlika še povečala v korist italijanskih državljanov, saj je takrat bilo razmerje 1.590.440 proti 738.881 Med posameznimi bloki je bil glede gostote prometa na prvem mestu blok pri Škofijah, kjer so zabeležili
949.496 prehodov, na drugem pa
blok pri Fernetičih, kjer so našteli 644.737 prehodov. Na ostalih blokih je bilo naslednje število prehodov: Plavje 263.767, Sv. Jernej 209.208, Pesek 195.666, Lipica 154.389, Re-pentabor 30.221, Opčine (železniška postaja) 15.077.
Zanimiv je podatek za blok pri Plavjah, kjer se je število prehodov močno povečalo, kar je v nedeljskih konicah predstavljalo pomembno olajšanje za glavni blok pri Škofijah.
Ob 19.25 pa so sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice 56-letne-ga ličarja Adelma Bilusa iz Ulice Gatteri 48, ki se je prav tako ponesrečil na delu. Okoli 18. ure je Bilus v svoji delavnici v Ul. del Bosco 12 stopil na okensko polico, da bi zaprl oknico, ko mu je nenadoma spodrsnilo in s približno 1 metra višine padel na tla. Pri padcu se je pobil po levem kolku, za kar se bo moral zdraviti 10 dni.
lestve je padel naravoslovnem
muzeju
Včeraj popoldne ob 17.35 so sprejeli na kirurško-pljučni oddelek bolnišnice 57-letnega uradnika Oliviera Fazzinija iz Ul. Cave 6/2, ker se je pri padcu z lestve pobil po prsnem košu, levem rebru in desnem komolcu.
V bolnišnici, kamor so ga odpeljali z osebnim vozilom, je ponesrečenec povedal, da je malo prej v narovoslovnem muzeju na Trgu Hortis 4 polagal neke knjige na polico, ko je nerodno stopil na klin stopnice In zdrknil na tla z višine približno treh metrov.
Prognoza okrevanja je 1 mesec.
/O	ULCCj
/tm vf/	»®.w ■>.
sredini ceste, tako da Ima avtomobilist ponoči začrtano širino ceste, kar prav tako preprečuje morebitne nesreče. Ugotovili so tudi, da namestitev kovinskih odbijačev na sredini avtoceste preprečuje, da bi žarometi nasprotujočih si avtomobilov slepili vozače. Da bi bila vožnja na tej avtocesti še bolj varna, so ponoči razsvetljeni vsi deli avtoceste, kjer so odcepi.
Vse to pa se ne zadostuje za popolno varnost na tej avtocesti. Avtomobilisti, ki vozijo po njej, nimajo nobenega stranskega parkirnega mesta, kjer bj se lahko odpočili. Zato je družba Autovie Venete ža napovedala, da bodo kmalu začeli z gradnjo parkirnih mest. na katerih bodo bencinske črpalke, gostinski obrati, v nekaterih krajih pa tudi moteli. Na avtocesti deluje tudi prometna nadzorna služba, ki jo opravljajo patrulje cestne policije, avtomobili ACI ln drugi avtomobili družbe Autovie Venete, ki stalno vozijo po avtocesti, da lahko priskočijo na pomoč avtomobilistom. Pri cestnem vozlu v Palmanovi je nameščena telefonska centrala, ki je povezana z raznimi bolnišnicami in s patruljami v službi na avtocesti. Kmalu pa bodo namestili vsaka dva kilometra telefon, ki bo nepo-
sredno povezan z omenjeno centralo, kar bo še bolj povečalo varnost na avtocesti.
Tudi razni odcepi na avtocesti so bili skrbno načrtani in zgrajeni. še posebno je bil odlično načrtovan vozel pri Basaldelli (Videm), kjer avtomobilisti brez nobene nevarnosti lahko nadaljujejo pot proti Trbižu ali pa se z lahkoto vključijo na državno cesto št. 13 proti Pordenonu oziroma proti Vidmu. Pri vseh teh izstopih bodo avtomobilisti vozili vedno po desni strani. Isto velja za avtomobiliste, ki prihajajo z državne ceste št. 13, ali od Trbiža in ki se vključujejo na avtocesto.
Kot smo omenili, se ni na avtocesti Trst - Videm - Benetke pripetila še nobena smrtna nesreča. Na prvem odseku avtoceste Trst -Videm je bilo od 31. julija 1966. do 25. junija 1967. skupno 79 nesreč, na drugem odseku Trst - Videm - Latisana je bilo od 26. junija 1967. do 8. maja letos 80 nesreč: na tretjem odseku Trst - Videm -
Portogruaro pa je bilo od 9. maja do 15. avgusta letos 326 nesreč. Skupno je bilo torej na vsej avtocesti od 31. julija leta 1966 do 15. avgusta letos 485 prometnih nesreč.
Ce upoštevamo tudi dolžino sedaj prevozne avtoceste Trst - Videm - Benetke in če upoštevamo prometne nesreče, ki so se v zadnjem letu pripetile na ostalih Italijanskih avtocestah, ugotovimo, da je naša avtocesta za sedaj ena najbolj varnih. Pri tem pa moramo tudi upoštevati, da je nizko število prometnih nesreč na tej avtocesti tudi posledica manjšega prometa, kot na mnogih ostalih avtocestah. Toda v zadnjih časih se tudi na avtocesti Trst - Videm - Benetke avtomobilski promet veča. Tako je potovalo na primer po avtocesti od 1. do 15. avgusta 1966. leta 84.649 avtomobilov, ali poprečno 5.643 dnevno; od 1. do 15. avgusta leta 1967 171.151, ali 11.410 dnevno; od 1. do 15. avgusta letos pa 237.943, ali 15.863 dnevno. Največ avtomobilov je potovalo v smeri Trst -Portogruaro in obratno, manj pa v smeri Trst - Videm in obratno.
Ob 38-letaici ustrelitve bazoviških junakov je bila včeraj popoldne ob 17.30 na pokopališču pri Sv. Ani Skromna slovesnost s polaganjem vencev pri spomeniku bazoviških žrtev. Polaganju so prisostvovali svojci padlih, predstavniki raznih kulturnih organizacij ln drugi.
Najprej so predstavniki SKGZ in odbora za proslavo bazoviških žrtev položili venca na grob štirih bazoviških junakov, nakar je Sergej Verč spregovoril nekaj besed v slovenščini in v italijanščini. Prisotni so se oddolžili spominu Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča z enominutnim molkom. Na zgornji sliki predstavniki organizacij nesejo vence: na »podnji sliki, ob grobu.
Dolinčani obveščamo vsa slovenska prosvetna društva ter rojake, da bomo v nedeljo, 8. septembra popoldne na Trgu Padlih za svobodo v Dolini svečano praznovali
90-LETNIC0
domačega prosvetnega društva VALENTIN VODNIK in NARODNEGA TABORA ter
25-LETNICO
vstaje primorskega ljudstva proti fašizmu. Praznovali bomo takole:
ob 15.30 položitev venca k spomeniku bazovskih junakov na strelišču v Bazovici; ob 17. uri na prireditvenem prostoru v Dolini igra breška godba na pihala;
ob 18. uri — počastitev padlih domačinov v NOB, g°' vor, nastop zborov iz Brega (Slavec, Slo* venec, Prešeren, Vodnik) in tria Bordon 8 pevcema Darijem in Darkom; ob 21. uri - KONCERT pevskega zbora Vasilij Mir* s Proseka - Kontovela.
Po zaključni pesmi zbora se bomo zadržali v pri* jetnem razpoloženju pozno v noč ob plesnih zvoki domače godbe in petju prisotnih zborov.
V primeru slabega vremena bo prireditev v dm* štvenem sedežu.
Vpisovanje v šolo Glasbene matice
Vpisovanje v šolo Glasbene matice
je do 14. septembra od 10. do 12. ure v pisarni GM, Ul. Ruggero Manna 29.
Vpisovanje za podružnico Devln-Nabrežlna bo v šolskem prostoru v Nabrežini 9. septembra od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.
Vpisovanje na Proseku bo v dvora, ni prosvetnega društva 10. in 13. septembra od 18. do 20. ure Vpisovanje v Trebčah bo v dvorani prosvetnega društva 10. septembra od 18. do 20. ure.
rnfTTITTTnMMHMI
Zahvala kanadskega konzula podžupanu
Kanadski generalni konzul v Milanu Roy W. Blake je poslal podžupanu prof. Luciu Lonzi pismo, v katerem se je zahvalil za sprejem, ki so mu ga pripravili ob njegovem obisku v Trstu. Takrat je generalni konzul, čigar območje sega po vsej severni Italiji, razpravljal s podžupanom Lonzo o gospodarskih odnosih med Kanado in Italijo s posebnim poudarkom na možnost povečanja prometa in menjav skozi tržaško pristanišče. V svojem pismu pravi konzul Blake, da se je prepričal o važnosti Trsta kot pomorskega pristanišča in industrijskega središča in izrekel željo, da bi lahko čimprej obiskal Trst in si podrobneje ogledal njegove naprave.

PO PODATKIH TRGOVINSKE ZBORNICE
tiiniiimiiimiimiiHiiiiiiiiiiiiiMiiHiiiiiiiiiiiMinjiiiiiitiiiiiiHmiiiHiiiHiiiimiimiiiiiiiiiiiiiHiioiuiHiiiiiiti
S STAN DOM V OKVIRU ITALIJANSKE RAZSTAVE
Trst ponovno prisoten na dunajskem velesejmu
Tržaško delegacijo na velesejmu bosta vodila dr. Franzil in dr. Gaidassi
V nedeljo bodo odprli dunajski jesenski velesejem. Kot sporoča trgovinska zbornica, bo Trst (potem ko se ni udeležil lanskega velesejma) letos ponovno prisoten s svojim standom v okviru razstave, ki jo prireja vsedržavni zavod za zunanjo trgovino iz Rima.
Ob tej priložnosti bo obiskala Dunaj tržaška delegacija, ki jo bosta vodila predsednik tržaške pristaniške ustanove dr. Franzil in predsednik trgovinske zbornice dr. Cai-dassi. V delegaciji bodo še glavni ravnatelj pristaniške ustanove dr. Clai, glavni tajnik trgovinske zbornice dr. Steinbach, funkcionarja deželnega odborništva za trgovino in industrijo Pierandrei in dr. Dal Cer, ravnatelj centra za gospodarski razvoj Cogoi in podpredsednika združenja tržaških špediterjev dr. De Polo in Riva.
Na Dunaju bodo tržaški predstavniki skušali opozoriti ne samo pri-
zadete gospodarske kroge, marveč tudi vso avstrijsko javnost, na koristnost tesnejših odnosov med Avstrijo in Trstom. Zato sta prisotna v tržaški delegaciji tudi dva najvišja predstavnika pristaniške u-stanove, ki bosta tokrat prvič navezala neposredne stike z avstrijskimi gospodarskimi krogi. Na razgovorih, ki jih bo imela tržaška delegacija na Dunaju, bodo razpravljali predvsem o prevozu avstrijskega blaga skozi tržaško pristanišče, o cestnih zvezah med Italijo in Avstrijo in o mejnih prehodih med dvema državama, zlasti pa o prehodu na Rokovem.
Da bi na Dunaju v največji meri opozorili avstrijsko javnost na prisotnost Trsta na dunajskem jesenskem velesejmu, je avstrijski dnevnik «Kurier» objavil v preteklih dneh posebno prilogo o tržaški gospodarski dejavnosti (industriji, trgovini, prometu, turizmu itd.).
Pomorski promet v juliju je dosegel 1.831.000 ton
0d tega je odpadlo 1.327.136 ton na dovoz nafte za čezalpski naftovod, tako da se je običajni blagovni promet zmanjšal
Trgovinska zbornica je objavila običajne podatke o tržaškem blagovnem prometu za julij. Iz teh po; datkov je razvidno, da je pomorski promet sicer dosegel 1.831.132 ton, da pa je, če ne upoštevamo dovo-nafte za čezalpski naftovod
zov
zabeležil nazadovanje v primerjavi z lanskim in še bolj s predlanskim julijem, brez nafte dosegel le 503 tisoč 966 ton, medtem ko je lani v juliju znašal še 544.609 ton, predlani v istem mesecu pa celo 597 tisoč 818 ton.
V letošnjem juliju so v pristanišču izkrcali 1.658.769 ton blaga, od tega 1.327.136 ton nafte, vkrcali pa so 172.363 ton blaga, od česar odpade na ladijske zaloge 20.168 ton.
Od 1. januarja do vključno zadnjega julija pa je pomorski promet dosegel 11.292.454 ton, od česar odpade 7.558.777 ton na nafto za naftovod, tako da se je po odbitku nafte v primerjavi z lanskim enakim razdobjem običajni blagovni
promet zmanjšal za več kot pol mi lijona ton. Izkrcanega blaga vključ-
no z nafto je bilo 10.162.354 ton, vkrcanega pa 1.130.100 ton, od česar je padlo 104.504 tone na ladijske zaloge.
Promet po železnici je v juliju znašal 130.775 ton, v primerjavi s 144.629 tonami v lanskem in s 152 tisoč 235 tonami v predlanskem juliju. Skupni podatki za letošnje leto (januar - julij) pa znašajo 907 tisoč 303 tone v primerjavi z 1 mil. 173.296 tonami v lanskem in z 1 mil. 126.579 tonami v enakem predlanskem razdobju. V letošnjem juliju so po železnici pripeljali 56.305 ton, odpeljali pa 74.470 ton blaga.
Nekoliko je v letošnjem juliju v primerjavi z lanskim in predlanskim nazadoval tudi blagovni promet s tovornjaki, saj je letos dosegel 137.351 ton, lani 148.456 ton in predlani 153.288 ton. Iz pristanišča so v zaledje odpeljali s tovornjaki v letošnjem juliju 11.562 ton, pripeljali pa so 25.789 ton. V prvih sedmih mesecih letos pa so s tovornjaki prepeljali skupno 1.129.948 ton,
kar je rahlo več kot lani in kar precej več (150.000 ton) kot predlani. V letošnjem letu so s tovornjaki iz pristanišča odpeljali v zaledje 945.386 ton, pripeljali pa le 148.562 ton.
Trčenje avtomobilov pri kamnolomu Faccanoni
Včeraj okoli 15. ure Je prišlo pri kamnolomu Faccanoni do trčenja dveh avtomobilov. Resno se je ranila le 43-letna gospodinja France-sca Camonico por. Bagoi iz Bassa-na del Grappa, sopotnica avtomobila fiat 1300 (VI 58105), ki ga je vozil njen 39-letni mož Tarcisio. Ko
je fiat privozil do znaka «stop», je z zadnjim delom trčil v avto
laneda fulvia z videmsko registracijo, ki ga je vozil Riccardo Buch-berger iz Ul. Roma 9 v Trstu.
Bagoijevo je pripeljal v bolnišnico neki mimoidoči avtomobilist. Zaradi verjetnega zloma desnega ramena so jo sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti od 15 do 40 dni.
ZBOR- «Jacobus Gallus»
obvešča svoje pevce, da bo prva vaja v letošnji sezoni v ponedeljek, 9. t. m. ob 20.30. Obenem vabi tiste, ki bd želeli sodelovati, da se tega dne ob 20. prijavijo na sedežu v Ul. Ruggero Manna 29.
Odbor
Poletne prireditve

park MIRAMARSKEGA v Predstave »Luči in zvoki*. Pffy
21.30 ln ob 22.45 predstavi **"■/jtV’ liano e Carlotta« v Italijan5cim• $ tobus «M» iz Barkovelj ob 31. 22.15.
Nazionale 15.30 «Dr. 2ivago».
Državni trgovski tehnični zavod *Zt-ga Zois* — Trst sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrob. nejša pojasnila dobite v tajništvu zavoda. Vpisovanje se zaključi 25. septembra t.l.
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega liceja s slovenskim učnim Jezi. kom v Trstu sporoča, da se prično zrelostni Izpiti — v jesenskem izpit, nem roku šolskega leta 1967/68 dne 14. septembra 1968 ob 8.30 s pismenim izpitom iz Italijaščine.
Vpisovanje na državno učiteljišče ■Anton Martin Slomšek* v Trstu se je začelo. Trajalo bo do 25. septembra. Uradne ure so vsak dan od 9. do 12. ure.
Vpisovanje za šolsko leto 1968/69
se vrši na vseh šolah dolinskega di. daktičnega ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Ravnateljstvo vljudno prosi starše, da otroke vpišejo čimprej. Za vpis v 1. razred sta potreb, na rojstni list in izkaz o raznih cepljenjih; učenci ostalih razredov pa predložijo ob vpisu zadnje šolsko spri-čevalo.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Iva.
nu sporoča, da Je na osnovnih šolali vsak dan od 9. do 12. ure vpisovanje za šolsko leto 1968/69. Otroci rojeni leta 1962, ki se vpišejo v I. razred morajo predložiti rojstni list In potrdilo o cepljenju; ostali pa zadnje spri. čevalo.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se je začelo vpisovanje v vse razrede. Učenci, kil bodo obiskovali 1. razred, morajo predlo, žiti: rojslnl list |n potrdilo o cepljenjih. Učenci ostalih razredov naj pri. nesejo zadnje spričevalo.
Sedeži šol: Sv. Jakob, Ul. Frausin 12; Ul. Sv. Frančiška 25; Ul. Dona-doni 28; Sv. Ana, Istrska ulica 143: Skedenj. S.ta Demarchi 8
Urnik od 9. do 12. ure. Prosimo, da pohitite z vpisovanjem!
Didaktično ravnateljstvo na Opčinah obvešča starše, da je v teku vpisovanje na vseh šolah ravnateljstva vsak dan od 9. do 12. ure. Otroci, ki se vpišejo v 1. razred, naj predložijo rojstni Ust in potrdila o cepljenju. Za vpis v ostale razrede naj predložijo spričevalo.
Didaktično ravnateljstvo Nabrežina
obvešča starše, da se je pričelo vpi. sovanje otrok v vse razrede na osnovnih šolah tega ravnateljstva.
Vpisovanje je vsak delovni dan, in sicer od 9. do 12. ure. V 1. razred se vpišejo otroci letnika 1962 Za vpis je treba predložiti rojstni list in potrdi, lo o cepljenju proti kozam, davici, poliomielitlsu In tetanusu. Za vpis v ostale razrede pa predložijo učenci zadnje šolsko spričevalo. Z vpisom ne odlašajte I
Državna srednja šola «Fran Levstika na Proseku obvešča, da se Je začelo vpisovanje v II. in 111. razred vsak dan od 9. do 12. ure. Letos se vpisovanje zaključi 20. sep. tembra.
Ravnateljstvo Državne srednje šo. le «Sv. Cirila in Metoda* v Trstu,
Ulica Caravaggio 4, sporoča, da je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 9. do 12. ure. Vpisovanje se bo zaključilo 20. septembra.
Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede klasične gimna. zije in liceja, je vpisovanje za šolsko leto 1968/69 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guardiella št. 13/1. Vpisovanje se zaključi dne 20. septembra 1968.
kolos v Technicolorju. Grattacielo 16.30 «Andreč». 1 Lassander. Prepovedano irf*"1 18. letom.	A-
Eden 16.30 «iDodce novembf''^.
Neuly, Sandy Denis. Techru Fenice 16.00 «Uno dopo 1’aJtl/Ljji'<l Honisan, P. Tudor. Prepoj, mladini pod 14. letom. Teehn gg Excelsior 16.00 «Niente voce pS,eClU'i' 117». John Gavin, M. Lee. *
color-	«,,V.
Ritz (Ulica San Francesco 16,30 «Bandolero». James J” yjjt*-Dean Martin. Panavision si1' Alabarda 16.30 «Eva, la ver'veda|l!! l’amore». Technicolor. prep°* jjii. mladini pod 14. letom. z , rVia»-Moderno 16.30 «L’ora della ““jj, Stevvart, H. Fonda. Teohnk «• Fllodrammatico 16.30 «TropP° vere, poco per morlre«. D- °
S. Chaplin. Colorscope. .mn 1 Aurora 16.30 iiHelga«. Znani spolni vzgoji. Technicolor. yf»(* Cristallo 16.30 «L’imboscata»-se detektiv Matt Helm. Tew lor.	mH«!'
Capitol 16.30 «Via dalla pazZ(a f(' Julie Christie, Terence St«” chnicolor.	tr
Impero 16,30 «La calda ntp0|titf' 1’ispettore Tibbs«. Sidney Rod Taylor. Technicolor. cper* Vittorio Veneto 17.00 «La pr* di cera«. V. Priče, F. Loreia^, povedano mladini pod 1®- 1, Garibaldi 16.30 «Un uomo, u Aim«*' na». J. L. Trintignat, A. jet<r Prepovedano mladini pod Color.	... V
Astra 16.30 «La vila del
stern. Technicolor.	a
Ideale 16 00 «Cartouche». J-mondo, Claudia Cardinale.
color-	. na V*
Abbazia 16.30 «La tortura “e cia dei Sioux». Technicolo*1-
t*
Včeraj-danes
ut
ROJSTVA, SMRTI IN P0^
Dne 6. septembra 1968 seJCjO 0 rodilo 8 otrok, umrlo pa Je UMRLI SO: 72-letni Pietro 11, 66Jetnl Nataie Zappe«ll" '^|l
na Rosa Monica vd.	-j
letni Giorgio Rauber, 9tif„tti,..,u
sanna Mesaglio vd.	^!!i!
letni Giacomo Carletti, 874el gjjo’
Ferrari-Delatus vd. Biasiolj. ° (/ Berta Bidoii vd. Rossi, 8We.%!'
Uti td D-IUDIJ VU, IiUSjI i	. Igli
la Morpurgo vd. Senc tari, 71’ store Sturnega.
leka"n
NOČNA SLU2BA -
(od 19.30 do I-30’	1. ,
AlFAlabarda, Ul. deJJT*1*'* 1*^ Galeno, Ul. S. Cilino 36 De Leitenburg, Trg S G Mizzan, Trg Venezia 2.	^
DNEVNA SLUŽBA LEKA
(od 13. do 16. •»>4«
Barbo.Carniel, Trg Gariba
sti, Ul. Bonomea 93 (Greta'^ piv A11TGEA, Ul. Ginnastica °-Ul. Felluga 46 (Sv. Aloja)-
ui. reuuga so lav.
tal*:,’
KASTA priredi 8-
osebnimi avtomobili v SKA KORITA m na
-
Odhod ob 7. urt lzPre TELVE.
SPOT priredi 8. seple®0'* n» p* VISarJe z možnostjo vZP®'gras,,lIi Lovca ali sprehoda po Pr7-,»nar"
noramtčn! stez! do koče Ovčjo ves.
:,u m*
Slovensko gospodarsko
mtnvalni nrari B Auror2H 1	||f'
potovalni urad nAurora* w*'e|(j{
15 t.m. izlet na zagreDšK ^ 4(P ^
Cena enodnevnega izid3
;___ ____:____clnVell^ irt V
Darovi in prispevki
Prijave sprejemata t>loVp1|Z| t* darsko združenje v Uh ^
V počastitev spomina pok. dr. Ed-ka Križniča daruje Marija Babič z Opčin 2000 lir za Dijaško matico ln 2000 lir za Finžgarjev dom.
valna agencija «Aurora»-	((i;
Prosvetno društvo v s* iP.., nizira 15. septembra ; sgo Novo Gorico na partlza v Vpisovanje vsak dan, **,« d° tah in nedeljah od zU
r
LINE A
tH’
UH
NAJBOLJŠI NAKUP SREDI POLETJA:
Razni moški In damski artikli: obleke - plašči v kotaže - srajce - osebno perilo - nogavice • 9 fli\-rice. Oblačila za morje, hribe in mesto; ~
vse P°
VIA CARDUCCI, 4 - TEL. 31,1.88 - TRIESTE
ugodnejših cenah.
Pri LINEA — Ulica Carducci 4 — samo ne*
ni*
&

S
s
o:
£
— 5 —
7. septembra 19M
ZAKLJUČEN TEČAJ O PREVOZIH V EGS
Predavanje o pravnih plateh gradnje in vzdrževanja naftovodov
V Italiji velja glede naftovodov zakon iz lela 1933, ki so ga izdali za ureditev vprašanja uskladiščevanja mineralnih olj
LEPA KULTURNA MANIFESTACIJA ZA MIR
Na tržaški univerzi se je včeraj Po treh tednih zasedanja končal IX. mednarodni tečaj o organiziranju prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Tudi včerajšnje predavanje se je, kot prejšnji dve, nanašalo na vprašanje naftovodov. Tema včerajšnjega predavanja, ki ga Je imel prokurator avstrijske družbe Transalpine (Mleitung dr Jochen Engert, je bila «Pravna vprašanja v zvezi z gradnjo in vzdrževanjem naftovodov s stališča zahodne Evrope*. V predavanju je dr. Engert omenil najprej praktične pravne izkušnje, zbrane Italiji, Avstriji in Nemčiji med gradnjo in v prvi dobi upravljanja cezalpskega naftovoda med Trstom ■n Ingolstadtom. Zatem je na krat ko govoril o pravnem položaju v zvezi z naftovodi v Franciji in »vici. V predavanju je obravnaval tudi osnovne pojme glede ekono-hdje energetskih virov v raznih državah EGS in vse to je povezal ? primerjalnim pravom ter proučil javno pravo, industrijsko pravo, predpise o vodah, o prehodih, o 'zkoriščanju javnih skladov, zavarovalno, carinsko in fiskalno zakonodajo ter sedanji položaj naftovodov v zakonodaji držav EGS. Orisal je tudi svoja osebna gledišča do vprašanja, ali je potreben v zvezi z javno zakonodajo naftovodov razvoj ali ne.
V Italiji velja glede naftovodov Zakon iz leta 1933, ki so ga izdali Za ureditev vprašanja vskladišče-nja mineralnih olj. Na podlagi tega zakona so naftovodi podvrženi splošni obveznosti koncesij. Te koncesije pa se ne ravnajo po gospodarski politiki, marveč po policijskih predpisih zaradi tega mora pati družba TAL vedno na razpolago 15 odst. svoje zmogljivosti, "fuge države, članice EGS, se se-"aj pogajajo o vzajemnem meddržavnem izkoriščanju obveznih Racionalnih rezerv, o čemer sta se re sporazumeli Francija in Nemči-!?• Posebni položaj, ki je prej ve-Jat v Trstu, se je nehal in tako "hajo naprave TAL, v Trstu varno Pravno osnovo. V Avstriji in Nem-**Ji. je potrebna za naftovode kon-Jrsija, ki se nanaša na industrijsko pravo in na zakonodajo o vodah. P'8*’ se tiče industrijskega prava, v prvi vrsti za obrambo pred ™zarom in morebitnimi eksplozijami kar se tiče voda pa, da se Prepreči njihovo onesnaženje. Av-rUhjske oblasti, ki imajo nad naf-j®v°di nadzorstvo, morajo vseka f°r upoštevati javni interes v ce-,otj. Najnovejša avstrijska zakono-jla pušča odprto vprašanje, ali lahko zakonodaja o vodah na JPlošno primeni na naftovode. V Ptnčiji pa so spremenili zakon, ki nanaša na naftovode v zvezi z j?koni p vodah. V Avstriji in čpihčiji niso napravili novih napo-za izdajanje enotnih zakonov o ”?ftovodih, ki bi upoštevali razne politike energetskih virov in ^ rvozov. Na vsak način je treba .Nemčiji leto dni prej napovedati ^Jebitno gradnjo naftovoda.
.Franciji velja že od leta 1959 Plosen zakon o naftovodih, ki ure-
juje vprašanje koncesij. Po tem zakonu so naftovodi pod splošnim nadzorstvom države. V Švici so izdali leta 1964 bolj podroben zakon o naftovodih, ki je bolj jasen od francoskega. V državah Beneluxa pa ni posebnih predpisov za gradnjo in upravljanje naftovodov.
Predavatelj je zatem govoril o odškodnini lastnikom zemljišč, koder teče naftovod, ter o služnostih. Pravica za prehod naftovodov se doseže na podlagi pogajanj, ki se ravnajo po trgovinskem pravu, ali z razlaščanjem. V večini primerov pa razlaščanje doslej ni bilo potrebno. Predavatelj je obravnaval zatem vprašanje škode, ki jo lahko povzroči naftovod, če poči kaka cev in odteka petrolej. V Švici odgovarja družba na primer za škodo, tudi če pride do tega zaradi sabotaže. Načel je tudi vprašanje zavarovanja proti škodi. Predavatelj je tudi omenil carinsko pravo in dejal, da so v Trstu naprave. TAL pod stalnim carinskim nad zorstvom. Končno je omenil tudi davčne predpise v zvezi z naftovodi.
Je ženska zlomila levo zapestje In dobila možganski pretres. Zdraviti se bo morala dva meseca.
Nekaj pozneje, okoli 8. ure, pa se Je podobna nesreča oriipetila na vogalu Ul. Ca dom a z Ul. San Gior-gio.. Ob tistem času je 61-letni ribič Bruno Degrassi iz Ul. Mazzini 64 prečkal cesto, ko se Je vanj zaletel avto fiat 1100 (TS 32445), ki ga je* namenjen na trg Venezia. vozil 57-letni Gianbattista Termini Iz Ul. Pozzo del Mare 1.
Degrassija so z rešilnim avtom RK pripeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi lažjih ran po leyem stegnu in levem komolcu sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v enem mesecu.
S kolesom je padla
Včeraj ob 15.10 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 16-letno dijakinjo Roberto Fantin iz Ul. Cologna 26. V bolnišnici je dekle povedalo, da se je malo prej peljala s svojim kolesom po Istrski ulici proti stadionu, ko pa je prispela do pokopališča pri Sv. Ani je nenadoma izgubila ravnotežje in se zvrnila. Pri padcu se je pobila i po čelu.
Na stopnicah je padla
Včeraj ob 6.10 so sprejeli na nevrokirurški oddelek bolnišnice 88-letno gospodinjo Noemj Barbieri por. Gašperini. Povedala je, da se je nekaj pred omenjeno uro v svojem stanovanju sipotaknila ob stopnico, ki vodi v kuhinjo, in padla na : tla. Prj padcu se je pobila po | temenici, levem ramenu in opraskala po levi nogi. Zdraviti se bo morala približno 20 dni.
Žrtvi neprevidnega prečkanja ulic
Dve prometni nesreči pri neprevidnem prečkanju ceste. Prva se je pripetila okoli 7. ure, ko se je v 64-letno gospodinjo Marijo MeT dizza iz Ul. Flavia 4 v bližini stavbe št. 2 v isti ulici, p,ri prečkanju ceste zaletel moped 48 cc„ ki ga je v smeri proti Miljam vozil 62-letni upokojenec Bruno Piciga iz Ul. Pagano 23/2. Pri padcu si itiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiimiiiiiHmiiiiHiniiiifimiHmiiiiifiiiiiiiibiniiiiiniiHiiiiimim,
«Sredstva informiranja in i mednarodno sporazumevanjem
Udeleženci simpozija so obiskali Primorsko
Po ogledu Postojnske jame jih je v Kopru sprejel predsednik občine Miro Kocjan
Mednarodno tekmovanje pevskih zborov «Seghizzi» bo 21. in 22. septembra v Gorici
Nastopilo bo 23 pevskih zborov v 37skupinah; od teh je pet zborov v 10 skupinah iz Jugoslavije, dva zbora iz Brna in dva iz Bolgarije ■ V soboto na programu poli-ionski in v nedeljo folklorni del - Skoro 2.5 milijona Ur nagrad za najboljše
Goriški pevski zbor «C. A. Se- sosednje in tudi oddaljenejše drža-
KOPER, 6. — Ob zaključku mednarodnega simpozija »Sredstva informiranja in mednarodno sporazumevanje« v Ljubljani, so udeleženci današnji dan izrabili za o-bisk Primorske. Najprej so si dopoldne ogledali Postojno ln postojnsko jamo nato pa so odpotovali v Koper, kjer so si ogledali kulturno zgodovinske spomenike mesta ter luške naprave. V spremstvu predsednika pripravljalnega odbora Bogdana Osolnika, je prispelo v Koper okrog 100 udeležen
vojne in pri podpiranju teženj o-gromne večine človeštva, da živi v zbliževanju med narodi in v miru. Predsednik koprske občine je poudaril, da je Koner viden dejavnik na tem področju. Odprta meja omogoča zbliževanje dveh narodnosti in prihod številnih turistov. Samo letos do avgusta so zabeležili na mejah na Koprskem 14 milijonov prehodov. Primer sodelovanja je tudi skrb za italijansko etnično skupino, čeprav gre za številčno malo ljudi, ima manjšina vrsto
locf.niK nCnm.nlU-«« ... - _:	r 1 t.
cev iz 15 dižav pobih- kontinentov. . lastnih osnovnttrtn drugih šol, italijanščina pa, je p. jgj, ...obvezen
Ob 14. url je ptedšedn;ik''kbprske občinske skupščine Miro Kocjan priredil za goste sprejem s 'kosilom v hotelu Triglav. Ob tej priložnosti je v kratkem nagovoru poudaril odmev,1 ki ga je vzbudil ta simpozij tudi na koprskem, saj se vsi prav dobro zavedamo, kako velikega pomena so sredstva obveščanja za krepitev mednarodnega sodelovanja, pri obsodbi agresije in
^LOVANJE DEŽELNIH ORGANOV
Deželni tehnični odbor odobril važna javna dela
Dežela ho prispevala za preureditev I uri stičnih cesl v videmski pokrajini 800 milijonov lir
tehnični odbor je pod i^pteedstvom odbornika javnih ja.Ma^tta proučil vrsto važnih i« "'h del v naši deželi. Naiorei
jaku realne gimnazije 19-letnemu Alessandm Stringariju iz Tricesi-ma, ki ie dosegel najboljši povprečni red 9,1 v deželi pri maturi.
Z avtom podrl kolesarja
Nekaj pred 17. uro je v Ulici
„ del v našd deželi. Najprej tgj^bor odobril splošni načrt za bu“®tev paviljona v videmski bol-ki bo stal 2 milijardi in ts,- dlilijonov lir, ter podrobni
zn n—ni nHmlr riel kli ne lin-	IN e K. tl J pivu 11. u»u JC v Uliti
V Ukem pričel ’ Zatem °e ^ole fiat J™ ■	rastra-
VlStev^eMško^- tadS Mo°rseUčgiz JKopra, zaletel v °fol“ Sjtake ZJole «Kmnedv» °v Porde- na katerem Je sedel 9-letni Dario Sl. za kar S iXi 551 mili- Sciscioli iz Ul. Scalinata 28 in ga Sv lir Odobrih to tudi načrt zbl1 P° cestišču. Z rešilnim avtom ,	e^stanovani vnVrd- ^ so dečka takoj odpeljali v bol-
'	bo stalo 350 milijonov, j	&jer so	man|'
)f, lw^ho so odobrili še vrsto javnih udarcev po levif'Smc nu‘ ' ' a v drugih furlanskih krajih. | *l) Prv° Pomoč. Okreval po v ne-
W^ornik Masutto je predsedoval ■’ ne ' deželne komisije za s»-
deželne komisije za hilj “ seznama kolavdatorjev jav-JtL.bsL Komisija je proučila večje K 2o Prošenj za vpis in jih sprejo.
Dve osebi ranjeni pri trčenju na Rotondi
Včeraj okoli 8.50 je prišlo pri
d

gjjijbomdk za trgovino in indu- Rotondi del Boschetto do prometne * Dulci pa je včeraj zjutraj nesreče, pri kateri sta se ranila H ufdencnu v velesejmskih prosto-	1"1" "
Predsedoval zasedanju o trži-bia-rmorjem. V svojem uvod-Ji^j Sovoru je poudaril veliki pu-Stwr®2vt>ju klesarske obrti in in H ter razne pobude dežele ’ j(j5;s!tave na tem področju tuui ;l jj/C/io tržaške univerze. Govo-
>■ Ib	vrzasne	univerze. uruvu-
tudi o trgovinskih perspe*-to je o prodaji marmorja,
SvBkonca oktobra bo deželna J ,." Poskrbela za sklicanje dražb 3t u t&t®v kakih 20 turističnili Jf »videmski pokrajini, pri če-S	porabili	okrog eno rni.i-
JijL, '\r, od katerih bo dežela “•tli 800 milijonov. Med dru-fiuP® za ceste v občini Fojda, 0kJ?Jo- v Reziji, v vasi Matajur .J11 Sovodnje, v dolini Aupa ^ UUžacem in Pontebbo itd..
^	odbornik	za šolstvo Giust,
21-letna knjigovodkinja Maria P. iz Rocolske ulice 7 ter 22-letni optik Dino Corti iz Ul. delVErica 10.
Do nesreče je prišlo v trenutku, ko je Corti privozil svoj fiat 500 z evidenčno tablico TS 33959 do stavbe št. 3 pri Rotondi in hotel nadaljevati pot po Ul. Battisti. Zaradi vzvratne vožnje 62-letnega Graziana Sanzina iz Ul. Rotonda del Boschetto 3, ki je sedel pri volanu svojega fiata 1100 (TS 29501), je Corti trčil v fiat 1100. Pri nesreči se je šofer manjšega fiata samo lažje opraskal, medtem ko se je njegova sopotnica Maria P huje ranila po levem kolenu, čelu in obrazu ter si zvila levo nogo. Z rešilnim avtom RK so jo pripeljali v bolnišnico in jo sprejeli na ortopedski oddelek, kjer bo okrevala v približno 15 dneh. Cor-tija pa so v bolnišnici, potem ko
VW OQ1:>orink za soistvo uiusr. uja pa so v ooimsnici, potem ko ^eraj podelil zlato kolajno di- so mu nudili prvo pomoč, odslovili.
Himo »ikis. pkosek
Odvaja danes, 7. t. m. ob 19.30 Cinemaskope barvni film:
H D0RAD0
Film je bil posnet po romanu «The Starš in Their Courses«
aJo: JOHN WAYNE, ROBERT MITCHUM in drugi
.	- P- fif- ______
predmet za vše otroke tukajšnjega področja od osnovnih šol dalje.
Med kosilom je prišlo do vrste medsebojnih razgovorov in diskusij, v katerih so udeleženci brez Izjeme poudarjali velik pomen simpozija. Čeprav so bile razprave sem pa tja ostre in smo slišali različna mnenja, je bilo vendarle značilno to, da v eni izmed poglavitnih ugotovitev ni bilo razlik: množična sredstva obveščanja morajo biti tudi objektivna, brez izkrivljanj in služiti morajo napredku človeštva in miru v svetu. Udeleženci so brez izjeme izjavljali, da so bili referati odlično priprav-jeni, organizacija seminarja je bila brezhibna, zahvaljevali pa so se tudi za gostoljubnost, ki so jo bili deležni v Sloveniji na vsakem koraku. iz vzhodnih držav sta bila prisotna le dva Slovaka, od katerih je zlasti eden zbudil veliko pozornost s skrbno pripravljenim re-reratom o novinarski etiki.
V popoldanskih urah so udeleženci simpozija obiskali še Portorož in Piran.
L. O.
Spomenica pristaniških delavcev iz Tržiča
Delegacija pristaniščnikov iz Tržiča je bila včeraj dopoldne pri deželnem odborniku za industrijo Dulcdju. Vodil jo je pristaniški konzul Gallopin. Odborniku so predložili spomenico z najvažnejšimi zahtevami za ureditev tržiške-ga pristanišča. Med dugim so predlagali nakup strojev za pristanišče za okrog 80 milijonov z deželnim prispevkom. Dulci je obljubil, da bo zahtevo preučil in jim v najkrajšem času odgovoril.
Menični protesti
V prvi polovici preteklega avgusta smo imeli na Goriškem 610 meničnih protestov, ki so bili po posameznih občinah takole razdeljeni:
Največ jih Je bilo v Gorici in sicer 228; sledijo: Tržič s 199, Gra-dež 41, Gradiška 25, Ronke 21, šta-rancan 20, Škocjan 16, Zagraj 14, Doberdob 12, Krmin 11, Mariano 6, Turjak in Kaprica po 3, Foglia-no, števerjan in S. Pier po 2, ter Farra, Moša, Romans, Slovrenc in Villesse s po 1 meničnim protestom.
Najdeni predmeti
Na uradu mestnih stražnikov v Gorici, Ul. Mazzini 7, hranijo naslednje najdene predmete:
Zlat obesek z okraskom; zlato zapestnico z obeskom; zlat prstan, znesek denarja; dve denarnici z nekaj denarja; tri ženske torbice z nekaj denarja; eno žensko in tri moška kolesa; moški pulover; dva ženska dežnika; sončne naočnike; tri pare naočnikov; zlato verižico in kuverto s 26 fotografijanii.
Kdor lahko dokaže, da je lastnik katerega navedenih predmetov, ga lahko dvigne med 'uradnimi urami ob delavnikih na omenjenem uradu.
ghizzi« nadaljuje tudd letos z organizacijo mednarodnega pevskega tekmovanja, ki je letošnje že sedmo po vreti ter se je že tako uveljavilo, da je prišlo že v tradicijo in ga lahko smatramo kot nepogrešljiv in eden najvažnejših delov gorišldh kulturnih manifestacij. Tudi letos se bodo vršili ti koncerti, ki jih bc pet, v .soboto in nedeljo v veliki dvorani UGG v Gorici in sicer v soboto in nedeljo 21. in 22, t.m. v sklopu soriškega kulturnega septembra.
V	četrtek zvečer so organizatorji te važne kulturne manifestacije organizirali tiskovno konferenco, ki so se je poleg novinarjev dz Gorice in Trsta udeležili tudi predsednik društva Seghizzi Cocianni nekateri njegovi odborniki in občinski odbornik Agati.
Predsednik Cocdaimi je pozdravil vse prisotne in prijporočil novinarjem, naj bi dali primernega poudarka važnosti te mednarodne kulturne manifestacije ki, je, kot rečeno, letos že sedma po vrsti ter je iz prvotne prireditve deželnega obsega že leta 1963 prerasla v mednarodno pevsko manifestacijo. Za razliko od prejšnjih let bodo letos v soboto nastopili zbori, ki so se prijavili za polifonsko glasbo ter bodo razdeljeni v tri skupine: mešani, moški in ženski zbori. Vsaka skupina bo imela na programu po eno obvezno polifonsko skladbo ter še dve pesmi po svoji izbiri. V soboto bo tekmovalni nastop ob 15. uri, zvečer ob 21. uri pa bo razde litev nagrad in nastop nagrajenih .pevskih zborov.
V	nedeljo bodo nastopili zbori, ki tekmujejo v folklornem delp jn so prav tako razdeljeni na tri skupine: mešani, moški in ženski zbori. Dopoldne ob 10. url in popoldne ob 15. uri bosta tekmovalna koncerta zvečer ob 21. uri pa bo razdelitev nagrad in nastop zmagovalcev iz te skupine
Letos bo nastopilo 37 zborov a 23 pevskih društev, kar pomeni na-daljni napredek od lanske manifestacije. Med prijavljenimi so trije zbori iz Goriškega, dva iz Trsta, 9 iz drugih italijanskih pokrajin, pet jugoslovanskih in po dva iz Češke !nq Bolgarije. Tokrat ne bo pevcev s Koroškega, zato pa so novi pevci iz Bolgarije in kar dva zbora iz Češke in sicer moški akademski zbor iz Brna in ženski akademski zbor iz istega mesta na Moravskem.
Med jugoslovanskimi zbori naj omenimo ženski pevski zbor z Jesenic, ki šteje 30 pevk ter bo nastopil tako v polifonskem kot v folklornem delu; to bo njihov prvi nastop v Gorici. Prvič bo tekmoval tudi ženski pevski zbor ((Glasbene matice« iz Ljubljane, ki šteje 25 elanov ter bo nastopil v ne-deljo. Tretja je ženski zbor iz Kranja, ki je že nastopil pred leti v tem tekmovanju ter se kar dobra uveljavil; nastopil bo v soboto m nedeljo. Goriškemu občinstvu je prav gotovo še dobro v spominu tudi pevski zbor «Moša Pijade« iz Zagreba, ki je prav tako že nastop;! v Gorici in dosegel prav lep uspeli. Letos bo nastopil kar v štirih postavah kot mešani, moški in ženski zbor v soboto in nedeljo. Peti iz Jugoslavije pa je italijanski zbor «L. Forlani« iz Pule, ki bo nastopil v nedeljo.
Za vsako od šestih pevskih kategorij so določene po 4 nagrade ali skupno za 2 milijona 450 tisoč lir nagrad v denarju poleg pokalov za najboljše zbore in diplom za vse ostale.
Med goriškim občinstvom, ki mu je že v krvi lepo zborovsko petje, vlada že sedaj zelo veliko zanimanje za to pevsko tekmovanje, ki je od leta do leta razširilo svoj delokrog in pomen ter poneslo v vse
ve sloves našega mesta in društva «C. A. Seghizzi« ki je s svojim sistematičnim in vztrajnim delom uspelo uveljaviti tako zahtevno prireditev kot je tako mednarodno pevsko tekmovanje. Prireditev ima še poseben pomen in važnost v sedanjem nemirnem času, ko je vojaška okupacija Cehoslovaške zbta-la na mednarodnem obzorju zopet grozljive oblake hladne vojne in blokovske politike. Goričani bodo s to miroljubno mednarodno manifestacijo ob tej priliki še v večji meri izpričali svojo trdno voljo po mirnem mednarodnem sožitju in še tesnejšem kulturnem sodelovanju z vsemi sosedi, ki so enakih misli in teženj. S svojim položajem na meji dveh držav je Gorica najbolj prikladna za tako poslanstvo, kar je jasno pokazala v zadnjih sedmih letih. Zato so prireditelji prepričani, da bodo na letošnjem tekmovanju deležni še večjega obiska široke publike, saj je tudi celoten program in kvaliteta nastopajočih pevskih zborov prav gotovo vredna največjega zanima-
nja in bodo udeleženci v vseh ozirih prišli na svoj račun.
Strojepisni tečaj ENALC
Ustanova za strokovni pouk trgovskih nameščencev (ENALC) je pripravila za poleg že najavljenih strokovnih tečajev za trgovske vajence in uslužbence tudi strojepisni tečaj, ki bo imel 300 ur pouka. S tečajem bodo začeli oktobra letos ter bo trajal do maja prihodnjega leta. Pouk se bo vršil ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih od 18.30 do 20.30.
V tečaj se lahko vpišejo absolventi nižje srednje šole ali enakovredne druge šole ter so v pričakovanju zaposlitve. Tečaj je brezplačen in za tečajnike izven mesta je predvidena povrnitev potnih stroškov. Absolventi imajo po 6 mesečni praksi pri podjetju pravico do kvalifikacije. Vse podrobnejše informacije daje urad ENALC v Gorici, Ul. Mazzini 4 — tel. 5131.
PO PODATKIH OBMEJNE POLICIJE
V avgustu na Goriškem več prehodov kot julija
Večjega prometa ni bilo zaradi slabega vremena in dogodkov na Češkoslovaškem - Izredno živahen promet v Beneški Sloveniji
V	avgustu je šlo preko mednarod nega mejnega prehoda Rdeča hiša s potnimi listi okoli 580.000 oseb, na vsem goriškem mejnem sektorju pa so s prepustnicami zabeležili 245.883 prehodov. V primerjavi z julijem, ko so na mednarodnem prehodu našteli 527.000 prehodov, se je število za nekoliko zvišalo, s prepustnicami pa je celo rahlo padlo (v juliju 256.000 prehodov). Skupno je bilo v avgustu okoli 825.000 preho
š^koTetoT^.691^' v juHju 'etos pa 783.000 Na tako malenkosten porast so vplivali slabo vreme, ki se v avgustu ni nič izboljšalo in je bilo celo slabše kot v juliju, ter dogodki na Češkoslovaškem, ki so izpraznili turistične kraje, tisti pa, ki so se bili namenili na počitnice, so ostali doma.
Če te podatke nekoliko razčlenimo, tedaj bomo videli, da je izstopilo 201.643, vstopilo pa 197.000 italijanskih državljanov, tujcev je vstopilo 91.059, izstopilo pa 93.698.
V	maloobmejnem prometu so naslednji podatki: italijanski dvolastniki 2.961, jugoslovanski 8.770 prehodov: z navadnimi prepustnicami italijanski državljan' 151.327, jugoslovanski 76.087, s posebnimi prepustnicami italijanski državljani
1301, jugoslovanski 388 prehodov, z
........■iiimiii................i..i...iiiiiiiiiiiiiiiuihi.i.- ..i.......nun
OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH POVABLJENIH
Včeraj uradna otvoritev nove žičnice na Sveto goro
Simbolični Irak je prerezal podpredsednik občine Jožko Humar - Idrijska slikarska kolonija - Priprave na proslavo vstaje - Morija gamsov zaradi bolezni
Ob prisotnosti predstavnikov oblasti in gospodarskih organizacij so včeraj dopoldne uradno izročili namenu žičnico na Sveto goro (Skalnico). Simbolični trak je prerezad podpredsednik občinske skupščine Nova Gorica Jožko Humar, ki je čestital delovnemu kolektivu Avtopromet Gorica k tako pomembni delovni zmagi. Se poprej je direktor sektorja za turizem pri Avtoprometu Gorici Aleš Koma-vec ' piAdaril ..važnosti, objekta v okviru prizadevanj za vedno večje vrednotenje naravnih lepoh in turističnih zanimivosti Posočja.
Otvoritve so se udeležili predstavniki podjetja Ribi iz Gorice, ki je zgradilo prvo žičnico, ter Ce-retti - Tanfani kakor tudi tovarne vrvi Redaelli, prav tako iz Milana, graditelja sedanje žičnice.
Poieg že znanih podatkov o dolžini (1,810 m) z zmogljivostjo 420 oseb na uro, bi kazalo navesti manj znane tehnične podatke, ki govorijo o varnosti objekta. Nosilna vrv z debelino 48 mm prenese pretežno silo 230.000 kg ter je težka 21.000 kg; žičnica ima dve nosilni vrvi. Premer vlečne vrvi znaša 23 mm, pretržna sila znaša 42.000 kg, njena teža pa 3.600 kg. žičnica ima nadalje še protivrv, ki je nekoliko šibkejša od vlečne.
Od 15. avgusta dalje, ko Je žičnica stekla, do včeraj so s prevozi ter bifejem v spodnji postaji kasirali okoli 20 milijonov dinarjev. Velik dotok turistov pričakujejo jutri, zlasti pa 15. septembra, ko bo v Novi Gorici proslava vstaje. Včeraj je bil s Skalnice lep razgled tako na Julijce in Trnovsko planoto kot na Furlansko nižino. Najbolj čudovit razgled se nudi takoj po nevihti.
V Kobaridu so odprli novo poslopje osemletke, ki bo služila območju Breginjskega kota, Dreanice, Vršnega, Livka in samega Kobarida. To je prvi novi šolski objekt, ki so ga po vojni odprli na Kobariškem. V 15 učilnicah bo prostora
h 'i
Podpredsednik občinske skupščine Nova Gorica, Jožko Humar je prerezal simbolični trak ter tako uradno izročil namenu sveto-gorsko žičnico
za okoli 400 otrok; veljal je 3001 odlikovan s spomenico za zasluge
izrednimi italijanski 24, jugoslovanski 13 prehodov. Jugoslovanski državljani iz Goriških brd so opravili 5.017 tranzitnih prehodov. Skupno so italijanski državljani opravili 155.613, jugoslovansk pa 90.275 prehodov; oboji skupno 245.888.
Rekordno število prehodov je bilo na mednarodnem prehodu Stupica (Robič) v Beneški Sloveniji: 155.067, od tega 122.428 prehodov italijanskih državljanov ter 32.639 prehodov tujcev.
Danes ne bo igre v Katoliškem domu
Zveza katoliških prosvetnih društev sporoča, da predstave Muel-lerjeve drame Vsi moji sinovi, s katero bi morala igralska skupina iz Bohinja nastopiti drevi v Katoliškem domu v Gorici, ne bo zavoljo obolelosti glavnega igralca. Vest so predstavniki igralske družine iz Bohinja včeraj sporočili v Gorico.
Zanimive prireditve «Goriškega septembra*
V okviru prireditev ((Goriškega septembra«, za katerega je dala pobudo Pro Loco, sodelujejo pa pri njeni izvedbi občinska uprava in pokrajinska turistična ustanova, bomo imeli več zanimivih prireditev. Prejšnjo nedeljo je bil ptičji sejem, ki je lepo uspel. Trajal je samo en dan, toda razstava nagačenih ptičev v razstavišču Pro Loco v pasaži bo trajala predvidoma še teden dni. Oskrbel jo ja Ferruccic de Fornasari iz Ločnika, kateremu sta pomagala še dva ljubitelja in zbiratelja redkih ptičev naše dežele. Razstavljenih jo okoli sto primerkov. V nedeljo bo na pokritem trgu razstava gob, ki jih zavoljo izdatnih padavin nahajamo v tem letnem času izredno veliko. Na Trgu Cesare Battisti bo ves prihodnji teden sejem piva. na sporedu pa je tudi nastop godbe na pihala, pevskega zbora in pa folklorne skupine.
IZ GORIŠKEGA MATIČNEGA GRADA
Včeraj so v goriškem matičnem uradu prijavili dve rojstvi in dve smrti.
Rojstvi: Fabio Comand in Elena Cristin.
Smrti: 37-letni Bruno Cont in 74-letni Dante Vittori.
Pogled na žičnico z vrha
milijonov lir.
V	Idriji so zaključili slikarsko kolonijo. Gre za kulturno manifestacijo, kakršno sta pred Idrijo imeli že Škofja Loka in pa Zagorje. Idrijska kolonija, ki v nekem smislu spominja na takoimenova-ne forme vlve, ki so v več mestih Slovenije, je imela v gosteh 15 slikarjev, štirje so bili domačini, ostali pa gostje. V Idriji so z u-spehom kolonije zelo zadovoljni. Pridobili so 15 umetnin, ki bodo nedvomno predstavljale osnovo za nadaljnji razvoj kulturno umetniške dejavnosti v tej občini,
* * *
V	tovarni Poligalant v Volčji dragi je pred kratkim stekla proizvodnja rolet iz plastične mase. Izdelek, ki je v svetu že močno uveljavljen pravzaprav šele zdaj prihaja na jugoslovanski trg. Podjetje je za proizvodnjo teh rolet usposobilo posebne prostore v nekdanjih hlevih kmetijske zadruge v Bukovici. Stroje pa je dobilo iz Italije. Dnevno izdelajo 3200 dolžinskih metrov rolet ali skupaj 160 kvadratnih metrov. Med največje kupce teh rolet se uvrščajo tovar na montažnih hiš Jelovica v Škofji loki, lesno industrijski kombinat v Kranju ter sosednje podjetje Mizar, ki uporablja te rolete za svoja okna.
* * *
V	Novi Gorici hitijo s pripravami na proslavo 25 obletnice vstaje primorskega ljudstva. Predvidevajo, da bo prišlo na proslavo, id bo 15. septembra, nad 100.000 ljudi. Pripeljali se bodo z okoli 35 izrednimi vlaki ter več kakor 600 avtobusi. Razen tega pripravljajo v Novi Gorici tudi prostor za parkiranje več kakor 20.000 osebnih avtomobilov.
V	ponedeljek bo v Bo^eu sestanek strokovnjakov, ki bodo preučevali posledice izredno hude bolezni, ki napada gamse v Julijcih. Bolezen, ki povzroča slepoto, je uničila že okoli 600 živali ter obstaja resna nevarnost, da bo u-nlčila divje koze pri nas.
V Braniku je umrl Ivan Kolmanu
Danes ob 16.30 (po jugoslovanskem času) bodo v Braniku na Vipavskem pokopali 79-letnega Ivana Kolmaniča, ki je bil dolgo let za oskrbnika na tamkajšnjem gradu ter je bil za svoje delo med NOB
Umrl je včeraj zjutraj na svojem domu, potem ko je že nekaj mesecev bolehal
Pokojni K je bil po rodu Avstrijec iz Štajerskega, pa se je že med prvo svetovno vojno ustavil v Braniku in tam ostal do konca. Leta 1943 in 1944 je skrival v tajnih prostorih gradu ranjene partizane in druge borce pred nacisti in fašisti. Z ženo Frančiško sta imela tri hčere od katerih je še živa Erika, soproga goriškega trgovca Milana Pavlina. Pokojnik je, če prav po rodu Nemec, vzgojil svoje otroke v slovenskem duhu ter bil tudi drugače pošten mož, k’ si je znal pridobiti spoštovanje vseh domačinov.
Hčerki Eriki in drugim sorodnikom izražajo prijatelji in znanci ob tej izgubi svoje iskreno sožalje
Gostovanje Rezijanov v Kamniku
Rezijanska folklorna skupina je pred dnevi na povabilo domačinov gostovala v Kamniku. Njeni doma či folklorni plesi so vzbudili veliko zanimanje in plesalci so bili deležni splošne pohvale Skupino je vodil njen vodja Felicito Tosoni z njimi pa je bil tudi župan iz Rezije Pericle Beltrame, ki so ga predstavniki iz Kamnika prisrčno sprejeli. Skupina je nastopila še v nekaterih drugih krajih kamniškega področja ter je bila povsod deležna prisrčnega sprejema.
Festival «DELA»
v Jami juh
7., 8. in 9. septembra
Danes, sobota: ob 16. uri otvoritev kioskov, ob 20. tekmovanje v briškoli za nagrade: L 10 kg pršuta, 2. 6 kg pršuta, sledijo salame in vino.
Jutri, nedelja: ob 17. uri promenadni koncert godbe na pihala «Kras» iz Doberdoba, ob 18 uri zborovanje poslanca Albina Škrka.
Ponedeljek, 9. septembra ob 20. uri filmska predstava.
Vseskozi VEČERNI PLESI ob zvokih ansambla KRAS s Tržaškega s pevkama Magdo in Tatjano.
Slepa žena je padla po stopnicah
Z rešdlmim vozom Zelenega križa so včeraj ob 9. uri dopoldne pripeljali na zdravljenje v gor iško splošno civilno bolnišnico 86-letno Antonijo Mahnič iz Gorice, Ul. Piave 11, ki je malo prej padla po stopnicah pred svojo hišo ker je namreč slepa. Zdravniki so jo pridržali za 7 dni na zdravljenju za radi udarca na lobanjo in rane na obrazu.
A* ,	.
Oariea
CORSO. 17.30: »Benjamin... ovvero le avventure di un adolescente«, Pierre Clementis in Catherlne Deneuve. Francoski film, mladini ped 18. letom prepovedan. VERDI. 17.45: »Impiccalo piu in alto«, K. Eastwood m I. Stevens. Ameriški barvni film. MODERNISSIMO. 17.45, 19.55, 22: La battaglia di Algeri«, Jean Martin in Tommaso Neri, v kinema-skopu in barvah. Film G. Ponte-corva, nagrajen z »Leon d'oro» v Benetkah.
VITTORIA. 17.30: »La battaglia del Mediterraneo«, Gerard Barray in Claudine Auger, francoski film o jugoslovanski mornarici, v barvah; zadnja ob 21.30. CENTRALE. 17.30—21.30:	«1 due
crociati«, F Pranchi in C. In-grassia. Kinemaskopski film v barvah.
/ rzir
AZZGRRO. 17.30—22.30:	»Eva, la
verita sulTamore«.
KXCELSIOR. 17.30—22.30:	«Grazie
zia«, G Ferzetti in L. Gastoni. PRINCIPE. 18.30—22.30: «Una me-ravigliosa realtk«, G. Peppard ln M. Tiller Barvni tilm S. MICHELE. 19—22: »Bathman«, A. West, v barvah.
Bunke
RIO. 20—22: »Helga«. Dokumentarni tilm v barvah EXCELSIOR. Zaprto.
DE2GRNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Pontoni - Bassi, Ra-štel 26; tel. 33-49.
TR2IC
Danes Je v Tržiču odprta lekarna Centrale, Trg republike 26. teL 72341.
RONKE
Danes je odprta lekarna »Alla stazione« dr. Matitti, Vermegliano. Ul. Garibaldi 3, tel. 77446.
dežurna cvetličarna
Jutri, 8. septembra je v Goric* odprta cvetličarna J02EF BANDELJ, Travnik, tel. 54-42.
NOGOMET
KOLEDAK PRVENSTVA C LIGE
V Trstu v prvem kolu Triestinu-Udinese
FIRENCE, 6. — Italijanska nogometna zveza je objavila koledar državnega prvenstva C lige, ki se bo začelo v nedeljo, 15. t. m. Ekipe Triestine, Monfalcona in Udine-seja bodo nastopale v skupini «A».
2e v prvem kolu bo v Trstu deželni derbi med Triestino in Udi-nesejem, Manfalcone pa bo nastopil v Sottomarini. V drugem kolu bodo na vrsti tekme Marzotto -Triestina, Monfalcone - Savona in Udinese - Trevigliese, v tretjem pa Sottomarina - Udinese, Triestina -Trevigliese in Verbania - Monfalcone.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo celotni razpored skupine «A» C lige priobčili v eni izmed naših prihodnjih Številk.
DANES POLFINALE
Mladinski nogometni turnir «R. Pieri»
TRST, 5. — Poročali smo že o prvih srečanjih mladinskega nogometnega turnirja za «Nagrado Pie-ri», ki se odvija na igriščih v Trstu, Ogleju in San Giorgiu di No-garo. Zadnja izida tekem, ki smo jK prejeli kasno sinoči po zaključku naše redakcije sta naslednja:
v Ogleju: Udinese - Bologna 5:0 (C:0)
v San Giorgiu di Nogaro: Inter-Sangiorgina 2:1 (2:1).
V obeh polfinalih bo danes v Ogleju Udinese nastopil proti In-terju, v Trstu pa Lanerossi Vicen-za proti Piorentini. Obe finalni tekmi bosta na sporedu jutri zvečer v Trstu.
Triestina-Dinamo
v Trstu prija-srečanje med Triestino in zagrebškim Dinamom. Tekma bo nočna. Dinamo Igra v 1. jugoslovanski ligi.
11. septembra bo teljsko nogometno
SMUČARJI NOGOMETAŠI
Znana odlična švicarska skakalca na smučeh Rohr in Bruggman
Milan — Ternana	1	
Napoli — Catania	1	
Catanzaro — Palermo	X	2
Sampdoria — Genoa	X	1
Bari — Piša	1	
Lecco — Inter	2	
Atalanta — Como	1	X
Spal — Bologna	2	X
Roma — Lazio	1	X
Reggiana — Torino	2	
Verona — Modena	2	X
Mantova — Brescia	1	
Livorno — Cagliari	2	
2. —
3. —
4. —
5. —
prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi — prvi drugi
1
2
2
X
1
X
1
X
X
1
1
X
sta skušala dokazati svojo športno vsestranost tako, da sta se kot igralca prijavila za dva švicarska nogometna kluba: prvi za Clarus in drugi za Flumes.
Ker sta oba kluba ob koncu prvenstva izpadla v nižjo ligo, verjetno odslej švicarski nogometni klubi ne bodo več iskali okrepitev za svoje ekipe med — smučarji skakalci.
ALPINIZEM
Prvi alpinistični tabor SPDT na Grauzarii jutri zaključen
Plezalci alpinističnega odseka Slovenskega planinskega društva Trst so imeli v tem tednu na Grauzarii v Karnijskih Alpah svoj prvi alpinistični tabor. Vreme je mladim plezalcem sicer nekoliko ponagajalo, vendar pa je bil tabor zanje kljub temu izredno koristna in dragocena preizkušnja.
Izmed domačih plezalcev se je tabora v preteklih dneh udeležilo deset pripravnikov in članov AO iz Trsta. Razen njih pa so bili na Grauzarii tudi gostje iz Slovenije in sicer naslednjih pet plezal-
11 m umi um mi n n n im	h iiiiiiiiiiiii lunini m im mm mm ii aii mm mi laan ii lin
Žužič, Prašelj in Štok okrepili vrste Primorja
Jutri ob 10. uri v Nabrežini prijateljska tekma Primorje-Libertas
cev; Mesarič, Šoštarič, Tržan, Rožič in Korenčan.
Člani AO SPDT se bodo vrnili v Trst jutri.
Čehoslovakinjc in Poljakinje v Trstu
TRST, 5. — 14. in 15. t. m. bo v Trstu mednarodni ženski košarkarski turnir. Izmed tujih peterk sta svoje sodelovanje že zagotovili Slavia iz Prage in poljska ekipa Sponia iz Gdanska.
JUTRI V PADRIČAH ZADNJI DAN TEKMOVANJ ŠPORTNEGA TEDNA GAJE
Borovke že zmagovalke odbojkarskega turnirja
Pri moških si je Kras zagotovil vstop v finale
Odbojkarski turnir športnega tedna Gaje se polagoma bliža h kancu. V sinočnjih srečanjih si je Kras pri moških že zagotovil vstop v finale, kjer bo njegov nasprotnik skoraj gotovo Bor, pri dekletih pa so si Borovke s sinočnjo zmago že zagotovile prvo mesto, katerega jim ne more več odvzeti niti poraz v zadnji tekmi, ki jo morajo še odigrati.
* * *
KRAS — GAJA (moški) 2:0 (15:13, 15:13)
Kras: Kobal, Simoneta B., Z.,
Proseško Primorje bo v nedeljo odigralo prvo letošnjo prijateljsko predprvenstveno nogometno tekmo na svojem «domačem» igrišču v Nabrežini. Po obisku in zagotovilih občinskega odbornika za šport Ceschie v četrtek na sedežu Primorja na Proseku sicer vse kaže, da bodo Prosečani letošnjo sezono zadnjič gostovali na nabrežinskem igrišču in bodo lahko že prihodnje leto nastopali res doma, na igrišču, ki ga bo občina zgradila v bližini vasi, letos pa bodo navijači le še morali vsako nedeljo opraviti nekaj km poti do Nabrežine.
Jutri se bosta srečala v Nabrežini enajsterici Primorja in tržaškega Libertasa. Za obe društvi bo srečanje dokaj pomembno, saj bosta skušali dobiti iz njega prve napotke za pripravo svojih letošnjih enajsteric.
Posebno bo to srečanje pomembno za Primorje, pri katerem napovedujejo za to sezono velike spremembe. Ekipa bo namreč precej ojačena v primeri z lansko. Novemu vodstvu proseskega športnega društva je uspelo opraviti nekaj izredno uspelih‘.nakupov in-si je pridobilo več dragocenih igralcev, s katerimi bo 1 mogoče’ '- po pričakovanjih — zaigrati vse drugače kot doslej.
Od Edere je prišel k Primorju Prašelj. Za tega nadarjenega igralca je Edera zahtevaia več stotisoč lir in zanimivo je, da so vaščani večji del zahtevane vsote zbrali kar sami iz svojih sredstev v roku — pol ure.
Zopet se je vrnil k Primorju tudi žužič, ki je že nastopal pred časom za to društvo. Vodstvo Primorja ga je odkupilo od Crem-caffe.
Seznam nakupov se nadaljuje še s Štokom. Ta je doslej igral za tržaški Libertas, letos pa bo okrepil vrste proseške enajsterice. Zelo verjetno pa je, da bodo skušali pri Primorju pridobiti še kakšnega i-gralca, tako, da že zaradi teh nakupov ni mogoče spregledati cilja, ki so si ga zastavili prav gotovo Prosečani: napredovanje.
Novosti so tudi v tehničnem vodstvu ekipe: po odstopu prejšnjega trenerja je odbor Primorja sklenil poveriti pripravljanje članske vrste dosedanjemu trenerju mladinske e-najsterice Fragiacomu.
Jutrišnja tekma med Primorjem in Liberlasom iz Trsta se bo za-
IIIIIIIIIHimtllHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIIHIHHIIIII
OBVESTILO
Vsi atleti SZ Bor kategorije ((dečkov« se morajo zbrati danes ob 16.30 na Trgu Oberdam za odhod na tekmovanje v Padričah.
čela na 10.30.
nabrežinskem igrišču
POKAL PACCO
Breg-Forliludo
Jutri bodo odigrala prvo kolo nogometnega turnirja za ((Pokal Pacco«. Nastopila bo tudi enajsterica Brega, ki se bo ob 15 uri srečala z ekipo Fortitiuda na igrišču pri Sv Sergiju.
Tržaški planinci
Slovenije pred kočo na Grauzarii
llllllllinilllHIIIIIIIHIIIIIIIimiHllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIllilllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIKIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI
l—TTrrfi
Avstralci in Novozelandci na olimpijskih igrah v Mehiki
Clarke še vedno brez velikega podviga ■ za zlato ■ Skrivnostna dolgoprogaša iz
Samo 16 atletov Iz Avstralije je trenutno vključenih v lestvice najboljših 30 na svetu za moške panoge. število je nekoliko manjše kot prejšnja leta in tudi atletov, ki bi lahko na olimpijskih igrah nekaj dosegli ni mnogo. Kaže, da se je Avstralija sprijaznila z občudovanjem dolgoprogaša Clarka, ki pa tudi sam še vedno čaka na večji uspeh Zapreka za večji razvoj športa v Avstraliji je oddaljenost te dežele od drugih razvitih držav in zemljepisna lega. Med našo zimo so atleti v Avstraliji v polni sezoni, nimajo pa možnosti srečanja z Američani ali Evropejci ker ti tedaj počivajo; Avstralci tako skoraj nimajo mednarodnih srečanj in to ima negativne posledice. Avstralski atleti z odličnimi tehničnim) dosežki večkrat na velikih tekmovanjih pogorijo, ker taktično zaostajajo za drugim!. Dvojni svetovni rekorder Ron Clarke je najbolj zgovoren dokaz za tako trditev.
Kaj bo nudila avstralska atletska vrsta je skrivnost.
Med boljše na svetu sodijo sprin-terji King (100 m v 10”1), Norman in Lewis (200 m v 20”5). Avstralska sezona, ki se je že zdavnaj končala, je pokazala, da je bil dosežek Kinga bolj slučajen, Norman in Levvis pa sta dokaj redno tekla pod 21” ln čas 20”5 dosegla istočasno. Realno lahko pričakujemo, da se bo vsaj eden od njiju uvrstil v finale.
Mnogo upanja polagajo Avstralci v srednjeprogaša Doubella, z najboljšim časom 1'47”2 na 800 m. Cas res ni izreden, Doubell pa je pozimi v Ameriki premagal marsikaterega ameriškega asa in zato se ga vsi nekoliko bojijo. Dolgoprogaš Clarke je v Evropi kot doma in o njegovih treningih, tekmah in načrtih se ve že vse.
Skakalec v višino Roy«e je z re- j zultatom 2,21 m letos prvi na sve- ' tu. Rezultat je dosegel spomladi v ZDA, očitno pa je bil slučajen, saj je skakalec sicer med dolgim gostovanjem skakal bolj skromno.
0'Brien, tekač na 3000 m z zaprekami je lan) dosegel odličen rezultat pod 8'30” Na tega atleta je treba tudi resno računati za finalni tek. Tudi med kandidate za kolajne ga lahko uvrstimo.
Visoko meri tudi tekač na 400 m čez ovire Knoke, ki študira v ZDA in torej ne bo imel težav z menjavo letnega časa. Svojo progo je ‘ letos pretekel v 49”8 in je večkrat premagal vse najboljše A-nierlčane. Atleta lahko prištejemo v ožek krog možnih zmagovalcev.
Avstralski sosedje iz Nove Zelandije so v podobnem položaju, le da imajo mnogo manjšo Izbiro. Tudi oni so uganka in od njihovih redkih' odličnih atletov lahko'pričakujemo velika presenečenja ali pa jih tudi niti ne opazimo. Dolgoprogaša Maguire in Maddaford sta letos 6. in 7. na svetu z odličnim časom 28T5"4 in 28’17"8 na 10.000 m. Na igrah bosta gotovo
Knoke kandidat Nove Zelandije
prisotna tudi dva skakalca v daljino. Thomas je letos že skočil 8,05, Norris pa 7,83. Slednji je bil med sezono bolj stalen. Metalec diska Tait, (letos 60,92), lahko računa na uvrstitev v finalni del tekmovanja samo če bo metal vsaj blizu osebnega rekorda.
— lin —
Nikoličev« prva v Atenah
ATENE, 6. — Vročina in slaba tekaška steza na stadionu sta bila glavna protagonista prvega dne 27. balkanskih atletskih iger v Atenah. V prvih disciplinah so se najbolje odrezali romunski atleti.
Med Jugoslovani se je izkazala v teku na 800 m Vera Nikolič ki je premagala Romunko Silagy s 3 desetinami sekunde prednosti. Ni-količeva je namreč pretekla progo v 2'01'’5, Silagy pa v 2’01”8. V ostalih ženskih disciplinah se je bolje uvrstila med Jugoslovankami le Lubejeva v teku na 100 m, kjer je bila z enakim časom 12” kot zmagovalka Got (Rom.) druga.
Med moškimi so Jugoslovani dosegli dve zmagi: v teku na 10.000 metrov je zmagal Farčič s časom 29’25’ 2, Todosijevič pa je skočil v višine 209 cm. Drugi je bil v višini M-lek z rezultatom 206 cm.
V teku na 800 m je bil Medjimu-rec tretji z rezultatom 1”49”8, enako pa tudi Karasi v teku na 100 m s časom 10”7.
Wllhelm, Škrk, Milič L., B„ Budin.
Gaja: Milkovič, Peterlin, Per-singer, Carlovatti, Grgič R„ P., B„ Kalc, Raoman.
Sodnika: Rigoni, Cattaruzza.
Izid tega srečanja je dovolj zgovoren: gajevcl so se izredno zagrizeno upirali izkušenim krasov-cem, ki so jih le s težavo prisilili k predaji.
* • •
Moški lestvici
skupina A
Kras	2 2	0	4—1	4
Breg	2 1	1	3—2	2
Gaja	2 0 skupina B	2	0-4	0
Bor	1 1	0	2—0	2
Sokol	2 1	1	2—2	2
OUmpija	1 0	1	0—2	0
SOKOL — GAJA (ženske) 2:0 (16:14, 15:6)
Sokol: Filipčič, Caharija. Batagelj, Zidarič, Zavadlal, Švab, Co-1J& Sle r"k
' Gaja: Grgič V., L. S., Vrše, Pa-tavlna, Kalc, Bizjak, Babič.
Sodniki: Zdani, Cattaruzza, Rigoni.
živahne gajevtke bi v prvem setu skoraj pripravile presenečenje. Toda proti koncu tega dela igre se je poškodovala Babič Marina in domačinke so zgubile ritem igre, tako, da jih je Sokol v drugem setu premaga' z lahkoto.
* * *
BOR — ZARJA (ženske) 2:0
(15:9, 15:6)
Bor: Kenda, Barej, Ml jot, Pernarčič Sl., So., Bezeljak, Hmeljak, Nibrandt.
Zarja: Bandelj, Vodopivec. Križ-mančlč M., D., So., Sa„ Terčon, žagar.
Sodniki: Ziani, Rigoni, Cattaruzza.
Favorizirane Borovke tudi v tej tekmi niso naletele na drugi strani mreže na enakovrednega nasprotnika. Zmagale so z 2:0 in so si zagotovile tako končno zmago že eno kolo pred zaključkom turnirja.
ženska lestvica
Bor	3	3	0	6-0	6
Sokol	3	2	1	4—3	4
Breg	2	2	1	4—4	4
Zarja	3	0	3	2-6	0
Gaja	2	0	2	1—4	0
ODBOJKA
BEOGRAD, 6. — Na jugoslovanskem mladinskem odbojkarskem prvenstvu, ki je v teku v Beogradu so dosegli naslednje izide: Mladinci:
Fužinar - železničar 3:1 Crvena zvezda - Bosna 3:0 Crvena zvezda - Železničar 3:0 Fužinar - Bosna 3:0 Vukovar - Vardar 3:2 Partizan - Kamnik 3:1
DANAŠNJI SPORED
BALINANJE
16.00	mednarodni turnir
ŠTAFETNI TEK
18.00	nastop štafete dečkov
ODBOJKA
18.30	Olimpija — Bor (moški)
20.00	Gaja — Zarja (ženske)
TEK
21.00	nočni tek za «Pokal Gaje*
JUTRI
BALINANJE
08.30	nadaljevanje mednarod-
nega turnirja ODBOJKA
09.30	Gaja — Bor (ženske)
11.00	Sokol — Breg (ženske)
15.00	finale moški
KOŠARKA
16.00	Bor — Partizan Sežana NAGRAJEVANJE
18.30	Nagrajevanje ekip in zaključek tekmovanj športnega
tedna Gaje Sledi ples ob 21. uri
Najboljše ekipe v ruskem kegljanju
ga***-	>
m > l
7	3 7
* t 1


Nočna ženska odbojkarska tekma Bor — Breg
baUna«<*f
turnirja Gaje. Za ta balinarski turnir se je prijavilo še sedel* ekip. Zanimanje za turnir je bilo zelo veliko in priredit*^
Tudi ljubljanska ekipa Rožne doline se bo uaieležila
gih ekip. Zanimanje za morali iz organizacijskih vzrokov nekaj celo zavrniti
kandidatov za
MKUm
Med moškimi ekipami, ki so na turnirju ugodno presenetile j® šesterka nabrežinskega Sokola. Mladi Nahrežinci so se zla*** ^ zali v tekmi s športnim združenjem Bor, v kateri so bili premagani, a so predvajali zelo dobro igro
29.
( b.~1 RAVEN )
General iz džungle
Seržant je poslal podoficirja k majorju vprašat, ali naj počaka. Major je dovolil in ukazal, naj počakajo z obešanjem, dokler ne bodo gospodje pojedli zajtrk in utegnili priti.
čez pol ure so počasi prikorakali finquerosi, major in nekaj zdolgočasenih oficirjev.
«Takega praznika ne moremo imeti vsak dan,» je dejal don Cristomo, gospodar fince Santa Julia.
«Tako je.» Don Abundio, gospodar fince La Nueva Granada, je prikimal. «Toda to samo ob sebi ni nič Bolje je, če upoštevamo pravico in se vse zgodi s pravim poudarkom. Kaj je usrani svinji, ušivemu peonu mar, če ga obesijo. Se prijetno mu je, če mu juha spredaj iz gobca teče.»
Gospodje so se pri tem gromko zasmejali.
«Ali so vsi peoni tukaj?« je vprašal don Delfino.
«Da, patron!» je odgovoril njegov oskrbnik.
«Cemu bi stali. compafleros?» je menil don Faustino, gospodar fince Rio Verde. Poklical je k sebi enega izmed oskrbnikov in mu ukazal, naj osedla konje in jih pripelje sem, da bi lahko sedeli in jim ne bi bilo treba stati na ubogih, krivih in kruljavih nogah
«Oiga, gospod major!» Don Eleuterio, gospodar fince La Providencia, je stopil k majorju. ((Mislim, da je vam vseeno, kdo se ukvarja s temi upornimi psi.»
«Gotovo,» je priznal major. «Meni je vseeno. Jaz moram samo raportirati. da so ujeti rebeldes, uporniki mrtvi, če pa so bili postreljeni ali obešeni, se mene nič ne tiče. Jaz sem vojak. In moji možje so vojaki. In ker smo vojaki, bi se
sramovali mučiti ali bičati nemočne ujetnike. Mi obešamo ali streljamo. Kar pa počne policija, za to pa mi vojaki nismo odgovorni.«
Major je skomignil z rameni in se na pol obrnil proč. ((Glejte, gospod major,« je don Tirso, gospodar fince La Camelia, nagovoril majorja. «V prihodnjih dneh boste spet odšli. Potem bomo mi vsi tukaj spet ostali sami in popolnoma brez moči. Zelo dobro vem, da naši peoni niso več takšni kot so bili. Nemirni so. Čakajo samo na priložnost, da bi se spravili na nas. Poklali nas bodo ko teleta. Vse v eni noči Ce jim ne bomo dali tukaj in še danes temeljitega nauka, da ga ljudje v prihodnjih dneh ali treh letih ne bodo pozabili, nauka, kako ravnamo z uporniki, ne bomo varni.«
«Prav, gospodje! Storite, kar hočete. Jaz si grem temeljito sprat grlo, zibal se bom v viseči mreži in zadovoljno preživel jutro. Seržant Paniagua!«
«Na uslugo, mi comandante!«
«Ti in vsi tvoji možje nazaj na finco. Ujetnike prepustiti gospodom!«
«Na uslugo, mi comandante!«
Poveljujoči oficir policijskega oddelka je sklical svoje može. ((Ostanite tukaj za straži!« Ko je izdal ukaz, je sledil majorju in drugim oficirjem, ki so se počasi odpravili nazaj na finco.
13
Don Delfino je poklical nekaj svojih peonov. «Brž, po lopate in krampe iz skladišča!«
Prinesli so lopate in finquero je ukazal ujetim mucha-chosom, naj izkopljejo globoke jame, vsako kake štiri in pol čevlje globoko.
Ko so bile jame izkopane, so se muchachosi postavili ob robu.	i
«To bi vam bilo všeč, ušivi cabrones!» je zakričal fin-quero. «En strel in vsega konec. Ne tako naglo! Zdaj pa v jame! Vsak v svojo!«
Muchachosi so popadali v jame. Toda jame so bile, kakor je bil zapovedal finquero, tako izkopane, da ljudje niso mogli ležati po dolgem. Stali so poševno pokonci in glave so jim molele čez rob.
Finquero je poklical nekaj nadzornikov. ((Odrežite psom ušesa!«
«Hej, ti, kje pa imaš svoja smrdljiva ušesa?« je vprašal finquero, ko je stopil do nekega muchacha v luknji.
cPatroncito mio, na monteriji so mi jih odrezali!«
«Tudi že zaradi puntanja!«
«Z vašim dobrohotnim dovoljenjem, patroncito, ne zaradi puntanja Moj mali sin je v reki utonil. Bil sem tako žalosten in sem se odpeljal po reki navzdol.«
«Torej dezerter. To je isto.«
Pomignil je z glavo nekemu nadzorniku, ki je stal v bližini. «Ušes mu ne morem več odrezati, psu. Odreži mu nos. Hej, ti, nikar tako ne cepetaj. Če gre zraven še lice, tem bolje. Potem bodo v peklu takoj vedeli, kdo si, ko prideš tja.»
Peoni, ki so bili navzoči kot priče, niso zinili nobene. Z nobeno kretnjo niso pokazali, kaj se v njih dogaja. Videti so bili vdani in poslušni kot zmeraj. Finquerosi so bili prepričani, da se jim ni treba bati svojih peonov.
Nato so peoni dobili ukaz, naj zagrebejo jame.
Ko se je to zgodilo in so iz zemlje štrlele samo še glave muchachosov, oblite s krvjo, je finquero zakričal glavam: «Hoteli ste tierra y libertad? Zdaj vam bomo dali zemljo in svobodo. Več kot jo lahko pogoltnete. Ušive, usrane svinje.«
Sunil je nadzornika v rebra in mu dejal: ((Nabijte mu zemljo v gobec, da mu bo pri riti ven pogledala!«
Sam je dvignil polno lopato zemlje, jo zalučal najbližji glavi v obraz, stopil k njej in ji porinil s škornjem zemljo v usta. «Tu imaš svojo tierro in svojo libertad. Ali si zdaj zadovoljen? Hej, in ti tudi, vas bomo že temeljito napolnili s tierra y libertad. Pojdi po vodo, Jose,« je zaklical nekemu drugemu nadzorniku. ((Pojdite vsi po vodo in jim jo zlijte
v gobec, da bodo vsi pogoltnili zemljo in počili.	iji,
Svoboda. Zdaj imate naposled vso libertad, ki je na z® in še pekel zraven.«	Ž»I
Sklical je vse oskrbnike in nadzornike in jim u/^l storiti z vsemi glavami natanko tako, kakor jim je
Nadzorniki, ki so jih naščuvali finquerosi, so s *< nagnetli vso zemljo, ki je ležala razsuta okrog jam, v ^ glavo, si nato še pomagali s pestmi in ko so bila usta« jii oči in krvaveče ušesne odprtine tako polne zemlje,	po-
bilo mogoče več zabiti niti zrnca več in ko ni niti v0?lf0rf1Jl magala, da bi naphali v glave še več zemlje, so s hodili po glavah in jih tlačili čedalje globlje v i^j od zemljo, dokler ni bilo več razpoznati obrazov, ki so b>bJei' krvi in zemlje popolnoma pokriti in so tvorili samo obhčno gmoto, ki jo je le s težavo držalo skupaj *; črno lasišče na lobanji.
Muchachosi so v začetku tega razdeljevanja zebli j® tavali, kihali, kašljali, stokali in sopihali. Toda nihče nl pil® koval. Nihče ni izrekel niti ene same besede, ki bi 1° jflef lahko razumeti kot prošnjo za milost ali usmiljenje- v ji® so z očmi še lahko gledali, ni bilo v njihovem P°S*e°0 ,je strahu ne obtožbe. Zgolj sovraštvo in samo sovrašt Jp žarelo v zadnjih prebliskih njihovih temnorjavih in oči. In prav zaradi tega brezmejnega sovraštva so P na bolečino, postali brezčutni, kot da imajo glave 1 jjijtib menja. To je bilo neugasljivo sovraštvo zatiranih, še tolikšnemu zatiranju in mučenju poznajo eno samo . p« sovraštvo do zatiralca. Sovraštvo proletarcev, ki bik0 gp-spoznajo pravičnosti, ampak samo povelja in udarce'„jr vraštvo, bridkejše in nepomirljive j še od satanovega štva do boga, je povzročilo, da niso moledovali z trzajočo kretnjo na obrazu vsaj za zadnji milostni ki bi jim upihnil življenje, kretnjo, ki bi vzbudil v "L#1' tiranih navdušenje, da so se uporniki zdaj naposled le ova<n
(Nadaljevanje
UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCH1 6, U, TELEFON 83-808 ln 1'4-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 tJjP vnaprel četrtletna 2.250 Ur, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaške?8^ ll Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana, Start trg 8/L, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 — OGLASI: Cena n-dasov: za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. finančno upravni 250. osmrtnice ISO Ur — Mali ogl®5' beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri ((Šoeietš Pubblicitš rt&Uana« - Odgovorni urednik s t jv	[-.drla m tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst