f',,-hiuni plačana c gotovini l eto L X 11 V Ljubljani, v četrtek 18. oktobra l()>4 štev. 2" u ( etui I ">0 I >nt Naročnina mesečno 25 Din. /.u inozemstvo 4» Din — nedeljska izdaja celo le I no >)b Din, za ino/.einstvo 120 Din Uredništvo je i Kopitarjevi ut.6/111 VENEC Cek račun: Ljubljana št. I0.(>51) te tO."549 za inserate; Sarajevo štv. 7503 Zagreb Stv. 39.011, Praga-Dilnaj 24.79? (Jpr.ivn: Kopitar jevn b. telefon 299J Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050 Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku / / SLAVA KRALJU ZEDINITEUU! Danes pojde pokojni vladar, viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj počivat k svojemu velikemu očetu, kralju Petru I. Osvoboditelju. Spremljalo ga bo sožalo-vanje vsega sveta. Vladarji velikih držav ga bodo sami osebno, ali po svojih zastopnikih spremljali k večnemu počitku. Za krsto bodo šli predstavniki junaških armad, ki so v pokojnem kralju videle in spoštovale vzor junaštva in rodoljubnega tveganja. Ljudski predstavniki iz vseh krajev sveta ga bodo spremili v dokaz, kako iskreno in globoko je odjeknila po kulturnem svetu žaloigra, ki je ugasnila polet vladarja, ki je hotel, da bi jugoslovansko ljudstvo bilo močno in spoštovano med narodi. Cvetlice, nabrane po vseh državah Evrope, bodo zasule njegov grob, saj je bil miroljuben vladar, neutrudljiv borec za mednarodno spravo, saj ga je zadel smrtonosni strel, ko se je nahajal na enem najpomembnejših potov miru v sodobni zgodovini. Vsa Evropa, ves svet bo danes obstal, da počasti tega velikega evropskega državljana in ž njim užaloščeno domovino, ki ji je bil vladar. Za krsto, ki pokriva zemske ostanke kralja Zedinitelja, pa bo korakalo tudi 14 milijonov Jugoslovanov. Stotisoči osebno, telesno, milijoni in milijoni pa v duhu. Vsa ta pestra Jugoslavija, ki jo je družil in koval v nezlomljivo državno celoto s svojim osebnim junaštvom in s svojimi državniškimi navodili, mu bo delala špalir do Oplenca, kjer počiva osvoboditelj tistih narodov, ki jih je 011 zedinil. Toda ti milijoni se ne bodo razšli, ko ho ostali svet zajel že vsakdanji vrvež in se bo vdal življenjskemu hotenju in hrepenenju, ti milijoni bodo ostali v duhu zbrani okrog grobišča v Oplencu, ne da ob jokujejo njegov spomin, ampak da nadaljujejo njegovo delo, da bo Jugoslavija živela in napredovala. Kot krščansko ljudstvo pa bo predvsem molilo za njegovo dušo, ki se je že srečala s Kraljem vseh kraljev. Kajti najlepša izraza žalostnih krščanskih src sta delo in molitev. Počivaj v miru, kralj Jugoslavije, in večna luč Ti naj sveti! - V '.'".'V ;rV .f«!// . '■•k J ^iK^fc - m Mi mM M § :,..'■. JH/.,v ,:>'■ i>. ■.'?;.. ■<'■: v Pl5' % j;',. * T" -.•v;;.,...1 .;.•.>•,■,; ; : % , ; '• ■ iV:'-i' - > A ' . v • ■.: ■ //■■ , ■ ■''.V ;'* ' • Kraljevo truplo zasipa cvetje Sto tisoči, iz tujine in iz domovine so danes šli mimo črnega odra v pretresljivem žalnem sprevodu Belgrad, 17. okt. c. Danes je stal ves Belgrnd v znamenju žalosti, ki jo ves svet izkazuje našemu mrtvemu vladarju. Od ne-izmeriie žalosti potrti prebivalci presto lice ■io se za trenutek umaknili v nemi tugi in prepustili mesto tujim predstavnikom, ki so v imenu svojih narodov in vlad prišli, da se poklonijo enemu velikih sodobnih vladarjev in zaščitnikov evropskega, miru. Kako velik sloves je užival naš pokojni vladar, se je videlo najbolje danes. Saj je ves svet prišel. da se [»o svojih zastopnikih pokloni zeuiskim ostankom žrtve ene najbolj žalostnih žaloiger našega časa. Romunski kralj Točno ob dvanajsti uri so začela prihajati tuja odposlanstva in sicer vsem na čelu romunski kralj in svak pokojnega kralja Aleksandra kralj Karol v spremstvu svojega brata princa Nikolc. Romunski vladar sc je dolgo ustavil pred krsto pokojnega kralja Aleksandra, medtem ko so člani romunske delegacije polagali vence ob vznožje katafalka. Kralju Karlu je kmalu nato sledil angleški princ Jurij s princeso Marino, ki je v imenu svojega očeta angleškega kralja položil prekrasen venec ob katafalk po; kojnega kralja. Nalo je prišel bolgarski princ Kiril, ki je v imenu svojega brata bolgarskega kralja Borisa položil krasne venet! ob krsto. Njemu je sledila poljska delegacija, s posebnim delegatom poljskega predsednika republike na čelu. Kmalu nalo je prišla japonska delegacija s posebnim delegatom pooblaščenim ministrom Fuji tom na čelu, ki je v imenu japonskega cesarja, japonske vlade in japonske armade položil krasne vence pred oder pokojnega kralja. Medtem se je ob odru nabralo že toliko vencev, da prehod skozi dvorano ni bil več mogoč. Zato so dvorni ordonančni častniki in dvorni uradniki morali odnašati vence in Jih polagali po stranski dvorani. Odposlanci iz Italije Ob 12.38 je prispela v dvor italijanska delegacija z Nj. Vis. vo j votlo Di Spoleta na čelu. Vojvoda di Spoleta je v imenu svojega očeta italijanskega kralja Viktorja Emanu-ela V. položil krasen venec ob vznožje krste. Člani delegacije pa so položili krasne vence v imenu italijanske vlade, italijanske armade, italijanskih znanstvenih in socijalnili ustanov in v imenu rimskega mesta in prebivalstva. Vojvoda Di Spoleta se je dolgo ustavil pred krsto pokojnega kralja in pet minut molil za pokoj njegove duše. Ves čas, ko hodijo delegacije mimo katafalka, pojo duhovniki žalne molitve za pokoj duše viteškega kralja. Italijanski delegaciji sledi odposlanstvo ruske carske rodbine, ki v imenu velikega vojvode Cirila in princev Andreja Dimitrija i n Aleksandru polagajo krasne vence ob katafalk. Ta delegacija je tudi položila vence princese Oldenburške. Delegacijo je vodil vodja Mlad oni sov g. Kazanbek. Za to delegacijo je prišel v dvorano vrhovni pa: stir ruske pravoslavne cerkve v Jugoslaviji episkop Antonin, ki je dolgo pomolil zn pokoj duše pokojnega kralja. ' Nato je prišla v dvorano delegacija naroda iz Bosne, ki je položila oh krsto krasne vence in pa tudi majhen dragocen zaboj s prstjo iz vseh delov Bosne. Za njimi so prišli delegati ndruženja rezervnih častnikov. V jim sledi delegacija upokojenih rezervnih častnikov, ki polaga ob vznožje krste krasne vence. Pri tem mnogi bivši častniki jokajo ob slovesu od svojega vrhovnega komandanta. Medtem se je nabralo zopet toliko vencev, da jih mora uradništvo dvora zopet razporejati po dvoranah dvora, da je tako prehod skozi dvorano mogoč. Bratje iz Češkoslovaške Takoj nato pride v dvorano češkoslovaška (lelgacija z ministrskim predsednikom Malypetrom na čelu. Malypeter je položil v Imenu predsednika češkoslovaške republike ob krsto velikega zaveznika in prijatelja češkoslovaškega naroda ogromen krasen ve: nec; medtem ko člani delegacije in višji častniki češkoslovaške armade polagajo ne-bro.i vencev v imenu češkoslovaške vlade, češkoslovaške armade, češkoslovaškega stolnega mesta Prage in vsega češkoslovaškega naroda, se je Malypeter globoko priklonil pred zemski m i ostanki velikega kraljii 111 molil za pokoj njegove duše. Častna četa češkoslovaške armade v polni bojni opremi s čeladami na glavi koraka mimo katafalka. Takoj nato .ie vstopila v dvorano argentinska delegacija, ki je položila več vencev na oder. Nji je sodila danska delegacija. Zastopniki Nemčije Njej sledi delegacija Nemčije. Pooblaščeni minister in poslanik von Heeren in general Goring polagata v imouu predsednika in kanclerja Nemčije Hitlerja ogromen venec pred krsto pokojnesra vladarja. (Matu delegacije polagajo vence, med njimi tudi g. Nousen. ki položi velik venec v imenu 11 arod i io -sociaJ i s t ične stranke. Zopet se je nabralo v ogromni dvorani toliko vencev, da so jili morali dvorni uradniki znova razpoloviti po ostalih dvoranah dvora. 01) odru se ln trenutek izmenjava du-hovništvo. ki neprestano rita molitve za pokojnega vladarja. Nato pride v dvorano dtiegacija kneževine Monaco, kateri sledi delegacija Norveške, ki položi več vencev v imenu norveškega kralja, norveške vlade in norveškega naroda. Nato pride v dvorano zopet večja skupina delegatov rezervnih častnikov "v civilu, kateri sledi delegacija ministrstva «i gozdove in rudnike, nato pa delegacije ostalih ministrstev. Kmalu nato pride v dvorano španska delegacija, ki v imenu predsednika republike, v imenu span-sk*> vlade in španskega naroda polaga vence ali oder pokojnega kralja. Tej sledi delegacija kraljevine Holandije, ki polaga vence v imenu holandske kraljico, v Itnenn vlade, armade in holandskega naroda. Tej sledi delegacija Portugalske, ja katero pride zelo velika delegacija i ar inf e re- publike z zunanjim ministrom Ruždi hejem na čelu. Minister Ruždi bej jc položil krasen vehec v imenu predsednika turške .republike Keinala paše. Medtem ko člani delegacije polagajo vence, se Ruždi bej globoko skloni pred krsto pokojnega kralja in moli za pokoj njegove duše. To dolgo vrsto delegacije vsega sveta zaključuje delegacija Mehike, ki tudi položi svoje vence. Narod iz vse države Od 14. ure naprej se je pa nadaljeval mimohod Belgrajčanov, katerim se pridružuje ljudstvo iz vse države, ki se neprestano vali v prestolico, da se udeleži jutrišnjega pogreba. V osmerostopih teče ta nepretrgana črna reka mimo kraljevega dvora, se zliva v stari dvor in se vsa užaloščena odteka v predmestja prestolice. Prizor, kot ga še ni videla nobena prestolica na svetu. Nepregledne množice naroda se zagrnilo belgrajske ulice. Vso noč in ves dan prihajajo z rednimi in posebnimi vlaki iz vseh strani države, da se udeležijo pogreba velikega kralja mucenika in da mu izkažejo zadnjo čast. Vsakih nekaj minut prihajajo na belgrajsko železniško postajo poleg rednih vlakov še posebni vlaki. Zaradi tega se promet razvija v počasnejšem tempu kakor sicer ter imajo vlaki precejšnje zamude. Vendar pa še vedno pridejo pravočasno, tako da so posamezne delegacije lahko priča velike tragedije. Trg pred železniško postajo je dobesedno zastrt od naroda. Ulični promet vsled tega trpi do skrajnosti. Vse se giblje v smeri proti sredini mesta skozi Balkansko ulico, ki izgleda kakor nepregledna reka. Posamezne delegacije nosijo velikanske vence, črne zastave, na katerih so napisi z zlatimi črkami, po večini zadnja gesla blagopokojnega kralja Aleksandra I. Vse te množice prihajajo na Terazije in odtod se pomikajo naravnost v dvor. Potrpežljivo čakajo množice na dežju, da pridejo na vrsto. Tramvajski promet in sploh ves vozovni promet skozi mesto je skoraj nemogoč. Vse ulice v bližini dvora so nabito polne ljudi in komaj se je mogoče preriti skozi množice. Ulica kralja Aleksandra, kjer se formirajo sprevodi za dvorec, je vsa živahna. Tuda stranske ulice so polne ljudi. Nikdar še ni videl Belgrad, odkar stoji, tako ogromnih množic ljudi. Zastopani so vsi kraji iz države. Na. vsakem koraku vernci in črne zastave z napisi. Žalni mimohod Kakor včeraj, stopajo tudi danes sprevodi skozi glavni vhod pri starem dvorcu in gredo po stopnicah, zavitih v črnino, s sklonjenimi glavami defilirajo pred odrom, se križajo, molijo in poljubljajo krsto ter polagajo vence poleg odra. Ne pretiravamo, če trdimo, da je samo v teku včerajšnjega dne prišlo v Belgrad z rednimi in posebnimi vlaki, z avtomobili, avtobnsi ter^ kmet.sk i ni i vozovi nad pol milijona mož in žena. Kljub temu, da se je zbralo v Belgradu toliko ljudi, vlada povsod največja disciplina. Ino-zernci, številni inozemski časnikarji ter delegacije tujih držav ter mest občudujejo vzorno disciplino te množice. Redarji dajejo delegatom in sprevodom navodila, kje naj gredo. Blagodejen vtis prisotnosti angleških mornarjev Skozi belgrajske ulice skoraj vsak trenutek defilirajo oddelki francoskih mornar- jev, romunskih vojakov, francoskih pešcev, češkoslovaških pešcev, grških vojakov, angleških mornarjev, turške pehote in mornarice, poljskih in bolgarskih častnikov, kakor tudi vojnih predstavnikov vseh evropskih držav. Globok vtis jc napravilo na državo, da se je angleška mornarica pod poveljstvom admirala Fisherja odločila, da pošlje na pogreb močan odred mornarjev. Ze ganljivi špalir angleških bojnih ladij v Splitu je vzbudil povsod zavest trdnega prijateljstva med Jugoslavijo in Anglijo, prisotnost angleških mornarjev pri pogrebu pa vpliva še bolj blagodejno v teh trenutkh žalosti. Prebivalstvo prestolice s posebno hvaležnostjo spremlja liovsod gibanje angleških mornarjev. Vsi potniki, ki prihajajo, so se že prej preskrbeli s lirano, večina odposlanstva pa Nj. Vel kraljica Marija svetemu očetu Rim, 17. okt. TG. »Osservatore Romano« priobčuje nn prvem mestu prve strani sledečo brzojavko, ki jo je sv. oče sprejel od Nj. Vel. kraljice Marije v zahvalo za izraženo sožalje: »Iz vsega srca se zahvaljujem Vaši Svetosti za sočustvovanje in za očetovsko tolažbo v moji tako težki žalosti. — Marija.« nosi pred seboj tablice in plošče z označbo svojega kraja. . Doslej je bilo oddanih nad deset tisoč vencev, ki so jih v nekaj vagonih odpremili v Oplenac. Ostali venci so naloženi na vojaške kamijone, ki jih bodo jutri vozili za pogrebom skozi mesto. Ni je skoraj zene, ki ue bi imela v rokah cvetje, da ga podari mrtvemu vladarju. Na ulicah, kjer se bo jutri pomikal žalni sprevod, so postavljen; široki stebri 15 m višine. Vsi so prevlečeni s črnim florom in napravijo na gledalec najgloblji vtis. Inozemska zastopstva Francija Belgrad, 17. oktobra. Danes ob 8.10 se je pripeljal s posebnim vlakom v Belgrad predsednik francoske republike Albert Lebrun. V njegovem spremstvu so bili Andre Magre, generalni tajnik predsedništva republike, general Braconnier, šel vojaškega doma predsednika republike, podpolkovnik Delafonne, osebni ataše predsednika republike. Z istim vlakom se je pripeljal tudi francoski vojni minister maršal Petain v spremstvu generala Colsona in Debierryja. Pripeljali sta se tudi delegaciji obeh predstavniških domov francoskega senata in poslanske zbornice. Delegacijo senata tvorijo bivši minister Paul Boncour, bivši minister le Trocquer, bivši minister in kvestor senata de GaPet. Delegacijo poslanske zbornice tvorijo podpredsednik zbornice Monsel, kvestor zbornice Grandchant in poslanca Bailly in Lebaille. S predsednikom republike so se pripeljali tudi poročevalci pariških listov. Za predsedniškim vlakom je bil priklopljen poseben vojaški vagon, v katerem se je vozila častna četa 150. pehotnega polka verdunskega s poveljnikom polka, zastavo in godbo. Nato je sledil vagon z oddelkom francoske mornarice z zastavo. Visokega gosta so sprejeli na postaji Nj. Vis. knez namestnik Pavle, vsi člani vlade, predsednika senata in poslanske zbornice, šef generalnega štaba, poveljnik kraljeve garde, generaliteta, upravnik mesta Belgrada, helgrajeki župan z občinskimi svetovalci, minister dvora, člani diplomatskega zbora, šef presbiroja in višji uradniki zunanjega ministrstva. Sprejemu je prisostvovalo tudi mnogo tujih in domačih časnikarjev. Zagreb, 17. okt. b. Danes po 12 je priletel v posebnem trimotornem letalu francoski letalski minister general Denain. Z njim je priletelo še drugo veliko štirimotorno transportno letalo; ki je povzročilo pravo senzacijo na bo-rogajskem letališču: Francoska eskadra je odletela danes ob 2.30 popoldne pod vodstvom francoskega ministra za letalstvo, generala De-naina, proti Belgradu. Belgrad, 17. okt. AA. Odposlanstvo francoskega senata in narodne skupščine, ki ga vodi senator in bivši zunanji minister Paul-Bon-cour, je danes dopoldne obiskalo senat in narodno skupščino. V tem odposlanstvu so poleg Paul-Boneoiirja senator in bivši minister Troc-quer, senator kvestor Gallet, podpredsednik narodne skupščine Monsel, narodni poslanec kvestor Grandchanp, in trije poslanci. Paul-Boncour je v imenu francoskega odposlanstva javit zastopnikom našega narodnega predstavništva toplo sožalje francoskega naroda nad Kraljevsko grobišče na Oplencu tragično smrtjo blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja. V imenu jugoslovanske narodne skupščine se mu je zahvalil predsednik dr. Kosta Kumanudi. Češkoslovaška Belgrad, 17. oktobra. Danes okoli pol 8 _ jo privozil na belgrajsko postajo vlak 6 češkoslovaško delegacijo, ki jo vodi general Sirovy, šef češkoslovaškega generalnega štaba. Z istim vlakom sta se pripeljala Alojz Stulek, predsednik zveze slovanskih mest, in dr. Peter Zenkl, predsednik socialnih združenj v Pragi. Razen teh delegatov je prispelo tudi mnogo zastopnikov ostalih humanih iu patriotskih korporacij. V imenu jugoslovanske vojske je sprejel delegate general Nedič, šef genr-ralnega štaba, v imenu belgrajske občine pa pred. sednik Milutin Petrovič z občinskimi svetovalci. Bolgaria Belgrad, 17. oktobra. Danes ob 7. zjutraj se je pripeljal v Belgrad princ Ciril Bolgarski, da sc udeleži pogreba blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. V prinčevem spemstvu so bili zunanji minister Batolov, vojni minister general Zlatev, adjutant general Najdanov in general Gerdžikov. V imenu ravnaleljstva za narodno obnovo je prišel Vitan Georgijev, uradnik poluradnega lista bolgarske vlade »Novi dni«, Na belgrajski postaji so sprejeli princa Cirila zastopniki vojske, in sicer vojni minister general Milovanovič, poveljnik kraljeve garde Peter ižvkovič, v imenu vlade pa zunanji minister Bogoljub Jevtič, Udeležbi je prisostvoval tudi diplomatski zbor. Avstrija Belgrad, 17. oktobra. Danes se je pripeljal v Belgrad posebni odposlanec avstrijskega zveznega predsednika državni tajnik Karvinski. Danes pojdejo g. Karvinski, avstrijski poslanik v Belgradu Hermann Ploenis in avstrijski vojaški ataše polkovnik Payerl v stari dvor in bodo tam položili vence na krsto viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja, in sicer državni tajnih Karvinski v imenu avstrijskega zveznega predsednika, poslanik v. Ploenis v imenu avstrijske vlade in polkovnik Payerl v imenu avstrijske vojske. Italija Belgrad, 17. oktobra. Davi ob osmih se je pripeljala s posebnim vlakom iz Rima italijanska delegacija, ki se udeleži pogreba blagopokojnega kralja Zedinitelja. V imenu italijanskega dvora ie prispel princ Aimone di Savoia Aosta vojvoda Spoletski, nečak italijanskega kralja, ki ga spremljajo ceremoniar italijanskega dvora conte di Ce-lere, general conte Gloria, adjutant kralja in letalski polkovnik Ccarolli. Italijanski delegaciji 60 se peljali nasproti v imenu italijanskega poslaništva v Belgradu dr. AIexandrini in tajnika našega zunanjega ministrstva dr. Aleksander Avakumovič in Kosta Pavlovič. Na topčidersko železniško postajo, kjer je italijanska delegacija izstopila, so prišli italijanski poslanik v Belgradu Carlo Galli, svetnik poslaništva de ce Iutino, pomorski odposlanec kraljevine Italije v Belgradu Piatini, kapitan bojne ladje Alfred Crespi in vojaški ataše italijanskega poslaništva v Belgradu stotnik Vincenzo Tosehi. V imenu našega dvora je sprejel italijansko delegacijo Nj. Vis. knez Arzen s prvini adjutantom Nj. Vel. kralja generalom Milanom Ječmeničem ili dežurnim adjutantom Mušičkim Nemčija Berlin, 17. oktobra. AA. DNB poroča: Odhod pruskega ministrskega predsednika Goringa v Belgrad komentira »Viilkischer Beobachter« 6 temi besedami: Sodelovanje Goringa kot posebnega Hitlerjevega odposlanca na pogrebu blagopokojnega kralja Aleksandra bo jugoslovanskemu narodu še en dokaz, kako iskreno je sočutje nemškega naroda v teh tužnih dneh z njim. Dolgoletni Hitlerjev prijatelj bo zatsopal ves nemški narod. Eden izmed naj-hrabrejših vojakov iz vodstva nove Nemčije bo iz-kezrl zadnji pozdrav viteškemu nasprotniiku iz svetovne vojne. Belgrad, 17. oktobra. AA. Danes ob 15.25 (kot je napovedal »Slovenec«) je prilelel na zemunsko letališče g. Goring, poseben odposlanec nemškega kancelarja Hitlerja. Na letališču ga je pozdravil v imenu kraljevske vlade minister z.a trgovino in industrijo g. Demetrovič. Razen njega so sprejemu prisostvovali poveljnik letalstva general Milutin Nedič, brigadni poveljnik podpolkovnik Mirkovič in osehjc letališča. G. Goring jc priletel z velikem Junkersovim letalom s tremi motorji. V njegovem spremstvu je bil njegov adjutant, z drugim letalom se je pa pripeljal general von Blaskowitz s spojim ordonanč-nim častnikom pom. kapetauom haronom v. Hors-dorffom kot zastopnik nemške voske. G. Goring ej prinesel s seboj tudi velik vene» g. Hitlerja, ki ga bo v njegovem imenu položil na grob blagopokojnega kralja Aleksandra t. Sprejemu g. Goringa je prisostvoval tudi nemški poslanik v Belgradu v. Heeren z osebiem poslaništva. Žalovanje na Madžarskem Budimpešta. 17. okt. A A. Madjarski dopisni urad poroča: Na predlog predsednika vlade jc kraljevi namestnik odredil, da morajo v četrtek 18. t. m„ na dan pogreba blagopokojnega kralja Aleksandra L. v-sti javna poslopja na Madjarskem razobesiti črne z-a?t«ve Zadnji pozdrav viteškemu kralju! jesen leta 1934. Rumen je gozd in veter v njem šepeče, na pota lega trudnost brezizrazna, jesen je letos z nami neprijazna, ker nam vzela je srce ljubeče. Vsi žalostni premišljamo usodo in v strahu gledamo v bodoče dni, kako bo z nami zdaj, ko Njega ni, ki je junaško priboril svobodo. Zdaj legla je otožnost v naše ude, večer molči in jutro je pokojno, drevesa v parku so oropana zelenja. A ne klonimo! Polni hrepenenja, ki nas bo dvigalo z močjo opojno, bomo premagali vse težnje hude. Zdravko Ocoirk Kmetje iz belgrajske okolice prihajajo z venci k mrtvaškemu odru blagopokojnega kralja. Množice ljudstva so pred dvorom v Belgradu zavile ves tramvajski in vozni promet. Žara s slovensko prstjo za grob viteškega kralja Aleksandra I. - Zedinitelja Kakor smo že poročali, jc včeraj posebna delegacija banskega sveta Dravske banovine odpeljala s seboj v Belgrad žaro s slovensko prstjo, ki se bo položila na grob blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Oplencu. Prst je zbrana iz vseli okrajev dravske banovine in sicer predvsem iz obmejnih, kakor tudi iz zgodovinsko-znamenitih krajev. Žara je izklesana iz temnega podpeškega marmorja s svetlimi progami in je visoka 65 cm. Na njej so z zlatimi črkami vklesane besede, ki jih je v imenu slovenskega naroda izrekel eden njegovih prvih genijev, naš največji sedaj živeči pesnik Oton Župančič: Nekdanje čase bil je običaj, da knezom so najljubše drogotine dajali s sabo. ko so šli v krajine, odkoder potnika ni več nazaj. Mi damo Tebi. kar nam je najdražje: prsti slovenske zbrali smo v posodo, ki zvezal /. njeno svojo si usodo — mordo Ti z njo bo počivati lažje. Žaro je izdelalo po načrtih akademskega i kiparja Borisa Kalina tuk. kninnoseško-kipar-sko podjetje Kunovur Franjo, ki je to delo vzorno in umetniško izvršilo v rekordnem času treh dni. Viteškemu Kralju Aleksandru I. Zedinitelju! Dravska banovina. Očetu Domovine — ban dr. Drago Marušič 0002482302010201020053485348532348000223234823534823535348534823235353535323232353235323010100 Kraljev mrtvaški oder Belgrad, 17. okt. m. Vhodna vrata v veliko dvorano so ovita popolnoma v črnino, nad njimi pa se sveti v srebru velika črka: A. Vsa velika dvorana je odeta v globoko črnino brez vsakega Rrugega okraska, tako da napravlja vtis globoke žalosti. Sredi dvorane je postavljen visok odeT, na katerega je položena krsta, pogrnjena z državno zastavo, ki je prevlečena s prozornim črnim pajčo-lanom. Ob straneh so veliki svečniki s prižganimi svečami. Na podnožju so položene svilene blazine z odlikovanji. Na krsto samo je položena kraljeva generalska čepica in sablja. Nad glavo se sveti v loltemi zlata kraljevska krona, s katero je bil 20. septembra 1904 kronan v belgrajski saborni cerkvi kralj Peter I, Kraljevska krona je izdelana iz Kara Gjorgjevega topa, s katerim je Kara Gjorgje osvobajal Belgrad. Poleg krone se nahaja na levi strani kraljevo žezlo, na desni pa zlato jabolko, simbola kraljevske oblasti, katera je imel pokojni kralj Peter 1. v rokah ob priliki kronanja za srbskega kralia. Na krsto je postavljen tudi zlat križec pokojnega kralja Petra I. in evangelij s srebrnimi in pozlačenimi platnicami, iz katerega čita duhovnik molitve za pokoj duše tragično umrlega kralja Aleksandra. Ta križec in evangelij sta edina, ki ju je pokojni kralj Peter odnesel s seboj na poti skozi Albanijo. Pokojni kralj Peter I. je vsako jutro in vsak večer poljubljal ta križec in evangelij ter vzklikal: »To edino mi krepi dušo!« Po smrti kralja Petra I. je njegov sin, pokojni viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj, prenesel ta križec in evangelij v svojo spalno sobo in ju postavi! na malo miz':co, na kateri je stala tudi ena izmed najstarejših ikon iz znamenitega samostana Dečani. Mrtvo telo pokojnega kralja stražijo častniki kraljeve garde z golimi sabljami. Straže se menjavajo vsake pol ure. Isto-tako tudi duhovščina. Častne straže kral eve garde so postavljene tudi na vseh vhodih in izhodih. Ker je naval množic tako velik, da ljudje ne morejo ostati ob krsti, se polagoma pomikajo k izhodu v štiristopih. Pred krsto se razdelijo v dve vrsti na desno in levo, potem pa se zopet strnejo v štiri-stope. Vsako minuto defilira mimo kralja okoli 100 ljudi. Računa se, da je včeraj in danes kropilo mrtvega kralja okoli pol milijona ljudi. Belgrad, 17. okt. m. Nocoj o polnoči bodo prenesli krsto s truplom blagopokojnega kralja iz starega dvora v saborno cerkev in ga tam položili na oder. Notranjost, saborne cerkve je vsa prevlečena s črnino. Belgrad, 17. okt. m. Tukajšnja katoliška duhovščina se je danes ob 11 korporativno poklonila smrtnim ostankom velikega kralja Aleksandra I. So zali a Jugoslavije ob smrti Poincareja Sožalna šefa Glavne zadružne zveze v Belgradu Belgrad, 17. oktobra, m. V dvorani Glavne zadružne /.veze kraljevine Jugoslavije, centralne organizacije jugoslovanskega zadružništva, je bila danes popoidne ob 4 žalna seja Glavne zadružne zveze pod predsedstvom g. dr. Antona Korošca. S*a seji je imel predsednik g. dr. Korošec naslednji govor: »Bratje zadružniki! Naše jugoslovansko zadružništvo je bilo vedno veren izraz narodne duše ter je delilo z narodom vsako veselje, vsako žalost. vso skrb in vso tugo. Danes, ko za svojim najvrednejšim sinom toči solze mesto in vas. palača in najsiromašnejša hišica, ko ves jugoslovanski narod objokuje velikega pobomika mednarodnega miru in svetovne civilizacije, kako ne bi jugoslovansko zadružništvo stalo zlomljeno in J neizmerno žalostnim srcem pred krsto velikega sina Jugoslavije, za katerega vemo, da je tudi sapi bil zadružnik in da je v dneh svojega prega-laštva zapustil našemu zadružništvu sporočilo, da je danes bolj kakor kdaj poprej zadružništvo potrebno. da je vsakomur jasno, da je zadružništvo najbolj živa oblika gospodarskega obstanka in društvenega napredka naše vasi. Polni sino globoke zahvale za vsa prizadevanja, ki nam jih je nudil veliki pokojnik. Ta čut hvaležnosti ne bo nikdar izginil ne v srcih ne v naših zadružnih domovih. Naše zadružništvo je bilo vedno od svojih prvih liofetkev iskren pobornik in nositelj jugoslovan-stva. Zato jc samo po sebi razumljivo, dn bo naše zadružništvo najvernejc in najodločneje izpolnjevali! oporoko viteškega kralja Zedinitelja in svojega prvega zadružnika: Čuvajte mi Jugoslavijo! Spo-uiiu nanj bomo ohranili najboljše, če mu sledimo v njegovi veliki skrbi za narod. Naša dolžnost je, da imamo vedno pred očmi skrbi in težave naroda ravno tako, kakor jih je imel on. Največje vrline velikega kralja so bile čvrstost, odločna volja, delavnost iu požrtvovalnost in na nas vseh je, da v naše zadružno delo vnesemo te njegove vrline, ker dobro vemo, da se veliki cilji lahko dosežejo samo s čvrsto voljo, delavnostjo in požrtvovalnostjo. Skru-šeno v boli radi težke izgube, upa naše zadružništvo v uspešno delo svojih stremljenj v bodočnosti ter je globoko merjeno, da bo tudi naslednik velikega pokojnika. Nj. Vel. kralj Peter II., sledil stopinjam svojega velikega očeta in da bo zaščitnik. pobornik in pokrovitelj vseh stremljenj našega zadružništva, ki mu ho najzvestejši pomagač v povziligi narodne sreče in blagostanja. Prosim vas, bratje zadružniki, da skupno z menoj vzkliknete: Slava viteškemu kralju Aleksandru I. Zedi-nitelju! Naj živi Nj. Vel. kralj Peter II.! Naj živi ves kraljevski dom! Nato je tajnik Glavne zadružne zveze, ing. Varga, prečital še razne sožalne brzojavke, ki jih je Glavna zadružna zveza prejela od raznih zadružnih organizacij v inozemstvu in doma. Ker se bo predsednik Glavne zadružne zveze, g. dr. Korošec, udeležil pogreba blagopokojnega kralja v skupini, v kateri bodo bivši predsedniki vlad, bo Glavno zadružno zvezo kraljevine Jugoslavije zastopal njen prvi podpredsednik ing. Voja Gjor-gjevič. Belgrad, 17. okt. AA. Predsednik vlade Ni- kola Uzunovič je poslal ob smrti Rayinondn Poincareja predsedniku francoske vlade Dou-mergueu tole brzojavko: Z najglobljo presunjenostjo je kraljevska vlada izvedela v teh trenutkih žalosti in bolesti naših dveh nurodov o smrti g. Poincareja, velikega državnika, ki je vodil republiko v dneh preizkušenj in ki je bil zvest prijatelj naše države. Prosim vas, g. predsednik, sprejmite globoko sožalje kraljevske vlade in moje osebno sožalje ob veliki' izgubi, ki je v teh nekaj dneh že v drugo užnlostiln francoski narod. G. Uzunovič je dobil od g. Doumerguea tule odgovor: V žalosti naših dveh narodov spričo nove izgube, ki je zadela Francijo, ste, spominjajoč se vloge predsedniku Poincareja v usodi naših dveh narodov, izrazili sožalje kraljevske vlade in svoje osebno sočutje. Ganjen nad vašo so-žalnico vas prosim, da sprejmete mojo osebno zahvalo in izraze prisrčne zahvale republike. Belgrad, 17. okt. Jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtič je poslal ob smrti Ray-nionda Poincareja francoskemu zunanjemu ministru Pie.ru Lavalu tole brzojavko: Globoko pretresen nad izgubo, ki jo je doživel francoski narod s smrtjo Raymondn Poincareja, velikega in slavnega državnika ter prijatelja, čigar neomajna zvestoba se je zmeraj izkazala v trenutkih preizkušenj, prosim vašo ekscelenco, sprejmite moje najiskrenejše sožalje. Bogoljub Jevtič je dobil od g. Lavala ta-le brzojavni odgovor: Globoko ganjen nad sožalnico, ki ste mi jo poslali ob smrti predsednika Poincareja, čigar zvesta čuvstva do jugoslovanskega naroda ste naglasili, prosim vašo ekscelenco, naj sprejme izraze moje globoke zahvale. ■ ■■ ■ »■ ■ — Kralj Aleksander (takrat regent) s pokojnim Poinearejein ln tudi že rajnim maršalom Joffrom pri pregledovanju verdunske fronte leta 1917. Francoski diplomatski tisk Slovenci pri pogrebu uflumit:. lit'..' ' iiuiuhv ... (n' ' i '* •guni/.acije. Na pogreb velikega i>okoj-jrišlo posebno veliko število gasilcev, Belgrad. 17. okt. m. Na pogreb pokojnega kralju Aleksandra I. Zedinitelja so prišle tudi velike množice naroda iz Slovenije. Zastopane t-o vse kulturne, narodno-obrambne in gospodarske orga uika je prišlo pose katerim so se pridružile ostale množice naroda. Gasilci so prišli z zastavami. Med drugimi so prišli na jnigreb pokojnega vladarja ljubljanski škof dr. Gregorij Rozman, kanonik dr. Mihael Opeka, stolni župnik in kanonik dr. Tomaž Klinar, vseučiliški profesor dr. Ujčie: iz Maribora pa je prispel kanonik dr. Cukala s cerkvenimi dostojanstveniki. Semkaj so prispeli tudi zagrebški nadškof-koadjutor dr. Ste-pinac, grško-katoliški škof dr. Njaradv in dja-kovski škof dr. Akšamovič. Na kolodvoru sta jih [»ozdravila in sprejela svetnik apostolske nunciature msgr. Bartoli in tukajšnji katehet Ulaign z ostalim spremstvom. Davi so prispeli semkaj iz Slovenije na pogreb pokojnega kralja bivši minister Ivan Vesenjak, dr. Leskovar, bivši predsednik oblastnega odbora iz Maribora, ter bivši minister dr. Andrej Gosar kot zastopnik Kat. akad. starešinstva i,z Ljubljane. Na pogreb kralja Aleksandra mtičenika je prispela tudi delegacija ljubljanske univerze, ki jo sestavljajo rektor univerze dr. Ramovš, prorek-tov dr. Matija Slavič in profesorji dr. Samec, dr. Krek, dr. Ujčič in dr. Serko. Uredništvo »Siovenca« pa bo zastopal na pogrebnih svečanostih velikega kralja Aleksandra glavni urednik g. dr. Ivan Ahčin. Belgrad, 17. okt. Predsednik francoskega domatskega tiska de Valfori je poslal kot zaupnika tega tiska Julesa Maldata, blagajnika francoskega diplomatskega tisku, du se v njegovem imenu in v imenu francoskega diplomatskega tiska udeleži pogreba blagopokojnega kralja Aleksundra I. De Valfori je ob tej priliki poslal šefu presbiroja tole pismo: V imenu diplomatskega tiska mi je bila dolžnost, a obenem tudi želja, da se z najglobljim spoštovanjem poklonim pred krsto velikega kralja. Toda na žalost ini bolezen mojih oči onemogoča sleherno potovanje. Zato odrejam svojega prijatelja in sodelavca Maldata, naj zastopa diplomatski tisk in mene, ter vas prosim, da preko njega sporočite jugoslovanskemu tisku tole poslanico: Francoski diplomatski tisk se kot izraz vsega francoskega javnega mnenja danes v brezmejnem spoštovanju klanja pred krsto vašega velikega kralja, viteza in legendarnega junaka, čigar visoka, plemenita in neoinadeževana osebnost je za vsr.togar izmed nas že za živega sto-pilu v zgodovino in v legendo. On je z nami trpel. On se je z nami hord in z nami izvojeval zmago. Umrl je kot vitez miru. Z njim je padel na polju časti tudi naš dragi in ljubljeni predsednik Louis Barthou. Naj bi njuna kri, prelita za liajplemenitejšo stvar, še bolj okrepila, če je to mogoče, francosko-jugoslovansko prijateljstvo, skovano med svetovno vojno, prijateljstvo, ki je tako trdno, da ga ne more nobena preizkušnja razdvojiti, in katere čistote leta in leta niso mogla skaliti. Zločinska tolpa morilcev Bolgarski kralj je prišel na pogreb Belgrad, 17. okt. m. Na pogrebne svečanosti je prispel danes in izstopil na topči-derski postaji tudi Nj. Vel. bolgarski kralj Boris. Bivši predsedniki vlade• Belgrad, 17. okt. m. Na pogreb tragično umrlega kralja Aleksandra je prispel včeraj z eksj>resnim vlakom bivši predsednik vlade dr. Anton Korošec, ki se udeleži pogrebnih svečanosti tudi na Oplencu. Danes pa sta prispela semkaj iz Sarajeva bivša ministra dr. Mehmed Spaho in dr. Ali be.i Hrasnica. Belgrad, 17. okt. m. Iskreno sožalje radi tragične smrti kralja Aleksandra je izrazil tudi bivši predsednik vlade Ljuba Davido-/ič in bivši minister dr. Milan Grol. Isto je storil tudi Aca Stanojevič, prvak bivše radikalne stranke. Koroški Slovenci so prinesli žaro s koroško zemljo Bcljsrad, 17. okt. m. Zastopniki občili iz lekdanjc Koroške, iz Črne, 1'revalj in Gu-štmiia, so se istolako poklonili posmrtnim ostankom kralja mučenika in prinesli s seboj srebrno žaro. napolnjeno s koroško zemljo. ki jo bo zastopstvo teh občin odneslo na Oplenac in položilo na »rob priljubljenega iu .junaškega kralja Aleksandra. Sestanek Male zveze Belgrad. 17. oktobra, c. V petek se s ostanejo v Belgradu zunanji ministri držav Male zveze h kratkemu zasedanju, nu katerem bodo ministri Male zveze zavzeli stališče k najnovejšemu pro bleniu mednarodne politike, posebno pa se bodo razgovnrjali o problemih, ki ee tičejo srednje Evrope. Pričakuje se, da bodo po seji izdali komunike, v katerem bodo naglasili svojo popolno so-rtladnnfi t in solidarnost Vi ie hiln vedno Dorok miru v Evropi. „Liubljansha Jadranska straža Vrhovnemu čuvarju Jadrana I" Tako se glasi poslednji pozdrav ljubljanskega oblastnega odbora z vsemi ogran-ki JS viteškemu kralju Aleksandru I. Zecli-nitelju na vencu, ki ga je ponesla posebna delegacija v Belgrad. Poleg1 treh odbornikov so v tej delegaciji po dva zastopnika Podmladkov JS na vseh srednjih šolah s svojimi zastavami. Prednja, slika nam kaže venec z zastavami in delegati. Na vencu vidimo prej omenjeni pozdrav in na krajših trakovih imena 30 krajevnih odborov JS na območju ljublj. oblastnega odbora. Zastopstvo Zagreba Belgrad, 17. okt. b. Danes opoldne je odpotoval v Belgrad z brzini vlakom mestni svet sobno delegacijo društva mestnih nameščencev že včeraj. Delegacija mestnega sveta se je poklonila danes pred mrtvim kraljem ter položila na njegovo krsto venec mesta Zagreba. Danes so odpotovale iz Zagreba in okoliških občin razne delegacije posameznih ustanov in društev in sicer s posebnim vlakom, ki je vozil ob 12.30. V teku popoldneva pu so sc s posebnim vlakom odj>c]jali Sokoli. Turčija Belgrad, 17. oktobra. Davi ob enih sta prispeli v Belgrad turška in grška delegacija z zunanjima ministroma Maximom in Kuždi-bejem na čelu. Z istim vlakom sta se pripeljali turška in grška vojaška in mornariška delegacija. Na postaji jih je pozdravil zunanji minister Jevtič z visokim uredništvom zunanjega ministrstva, več generalov in mnogo drugih odličnikov. Vojaško čast jim je izkazal oddelek pehote z zastavo in godbo. Žalovanje čsl. vojske Praga. 17. oktobra, c. Jutri ob 14 popoldne priredi češkoslovaška armada veliko žalno sveča-, nost ob uri pogreba kralja Aleksandra. Proslava se bo vršila na Vaclftvskih namestlh. Za časa proslave bo vee promet na trgu in v bližini Irga ustavljen. Proslave ee udeleži vsa vlad«, ves mestni svet in vse prebivalstvo Prage. Pariška policija je aretirala nekega Čehoslo-vaka po imenu Teodor Kerkel, star 24 let, baje žurnalist, ki se je nahajal v Franciji 12 dni, čeprav je dobil dovoljenje samo za 48 ur. Nadalje poizveduje policija, kdo so bili tujci, ki so 15. okt._ zjutraj zapustili Pariz pri vratih Vincennes v smeri proti Fontainebleau. Neznancev je bilo pet. Nadalje je aretirala pariška policija avstrijsko državljanko Emo Ruhm, staro 27 let, rojeno na Reki in prebivajočo v Parizu. Ruhm je nartfčila v neki tiskarni separatističen manifest v hrvatskem jeziku. Potem ko so io zaslišali, so io iz Francije izgnali. Komisarju Petitu v Annemassu in jugoslovanskemu policijskemu višjemu uradniku Simonoviču se je posrečilo izvedeti za orožje, ki so ga pustili štirje teroristi v Lausanni, preden so se od tam podali v Francijo. Teroristi so pasirali Bern, kjer so prenočevali 26. in 27. septembra. Prišli so brez prtljage in so se bili v nekem hotelu preoblekli v nove obleke. Nato so odpotovali v Francijo in imeli s seboj velik kovčeg. Policija je doslej domnevala, da so se v kovčegu nahajale njihove stare obleke. Iz neznanega vzroka so pa kovčeg pustili, kakor se je sedaj izvedelo, v prtljažni shrambi z datumom 29. septembra, to je tistega dne, ko so odpotovali v Evian. Lausannska policija je sedaj ta kovčeg tam našla. V kovčegu so bile res štiri stare in zelo po-nošene obleke, piščalka na dva različna glasa, en izvod »Journal des Debats« od 28. septembra, en samokres Mauser, kaliber 6.65, z 8 naboji v usnjati torbi, in sicer tako, da se je lahko nosila pod obleko s pomočjo jermena; potem avtomatični samokres Walter .kaliber 6.35 s 66 naboji in 6 rezervnimi naboji ter vrh tega 33 patron kalibra 6.35, zavitih v robec. Vsi projektili so obdani od jekla. Jurist Evgen Kvaternik, ki se je imenoval tudi Egon Kramer, o katerem smo poročali, da so ga identificirali, pa še ne našli, je bil brez dvoma vodja vse zarote. Tvoril je zvezo med raznimi skupinami teroristov, ki so bile določene za atentat na pokojnega kralja Aleksandra. Skupina, v kateri je bil Georgijev, je obstojala iz štirih oseb, ki so nam že znane. Georgijev in njegova banda so pustili sledi tudi v Luganu, kjer so prebivali v hotelu »Valeria«. V Luganu so imeli separatisti svoj poštni predal, kamor je hodil po pisma neki Hofer. Policija je zaprla nekega Antona Vidare, ki je nevaren separatistični agitator. Tudi on je imel v Luganu svoj poštni pre dal. Na pošti v Luganu so zaprli tudi dva jugoslo vanska dijaka, ko sta prišla po pisma. Vse te osebe so bile iz kantona že prej izgnane, pa so v kantonu skrivaj ostale. Po zadnjih poizvedbah in zaslišanjih se zdi sedaj kot gotovo, da je bilo vseh zarotnikov, ki so imeli v rFanciji izvršiti umor, sedem. Georgijev je ubit, dva se nahajata v zaporih v Annecyju, četrti pa je Malny ali kakor mu tudi pravijo Silni. Treba je še najti tajinslveno žensko, ki se je podpisala kot Marija Vondraček, in dva moška, med katerimi je eden jurist Kvaternik. Kvaternik in Marija Vondraček, ako je to njeno pravo ime, sta Vda skoro več čas skupaj. Neznanec, ki je bil z njo med drugim ludi v nekem hotelu v ulici Sainte Anne v Parizu, septembra meseca, jo je označil za svojo ženo in se seveda podpisal kot Ivan Vondraček, 36 let star, iz Trsta. Oba sta se zelo malo kazala na ulici in sta bila zvečer zgodaj doma. Vedla sta se zelo korektno, tako da ni padel nanju noben sum. Enkrat je ženska prišla domov o polnoči brez svojega »moža«. Kmalu nato se je javil k njej neki »Clarke«, ki je dejal, da je iz Stanbridgeja na Angleškem in vzel robo. Drugega jutra je »An^ež- že ob 8 odpotoval ' »Vondraček« se ie dva ali tri dni ootem vrnii zvečer pa sta obadva odpotovala neznano kam. Bila sta v tem hotelu od 28. septembra do 5. oktobra. Eni domnevajo, da je bil »Vondraček« aretirani terorist Malny, drugi pa, da je bil to Kvaternik, medtem ko prvi menijo, da je Kvaternik bil skrivnostni Anglež. Aretacije v severni Franciji Pariz, 17. okt. TG. »United Press« poroča, da e francoska policija aretirala v Roubaix na belgijski meji nekega iSmona Skerliča, na kateega je padel sum, da se je vodilno udeležil atentata na ugoslovanskega kralja. Skerlič ali Skorlič je bil takoj strogo zaslišan in je izpovedal, da je na dan atentata prišel iz Belgije še z nekaterimi tovariši. Imel je namen potovati v kraj Petite Ville v Normandiji, kjer so se zbirali nekateri teroristi. Policija je zaplenila precej pisem, ki jih je Skerlič nosil seboj. Aretiranec je izjavil, da je pristojen v Dalmacijo. Kelemen-Georgijev Sofija^ 17. okt. A A. Ravnatelj sofijskega re .darstva Vladimir Načev, je dal snoči zastop^ nikom listov v zvezi z ugotovitvijo identičnosti morilca Petra Kelemena s teroristom VMRO Vladimirom Georgijevim-Črnozemskim, imenovanim »Vlada Šofer«, to-le izjavo: Da, gospodje, to je dejstvo, čeprav je žalostno. Dognali smo, da je Kelemen Vlada Šofer. Dokler smo primerjali samo Kelemenove slike v tujih listih s sliko Črnozemskega, ki io imamo v svojih arhivih, smo še lahko dvomili. Zdaj pa ni več dvomu. Atentator je v resnici zloglasni terorist Vladimir Georgijev-Črnozem-ski, ki ga išče tudi bolgarska policija. To smo ugotovili na neizpodbiten način. O tem dognanju smo obvestili belgrajsko redarstvo. Naše redarstvo je sodelovalo v popolnem soglasju z vsemi evropskimi policijami, da pojasni ta nezaslišani in gnusni zločin. Belgrad, 17. okt. AA. Protokol o identifikaciji neznanega atentatorja, ki je 9. oktobra 1934 ob 16.10 v Marseilleu izvršil atentat na Nj, Vel. krulja Aleksandra L: Francosko notranje ministrstvo, oddelek za sodno preiskavo, je z aktom od II. oktobra 1934 št. II. F. 1401/IV sekcije, poslalo antropometrij-ski listek z daktiloskopskimi odtisi neznanega atentatorja in njegovo fotografijo, ki so jo nu-šli na češkoslovaškem potnem listu na ime Peter Kelemen pod št. 479-9275-1934, izdanem n Zagrebu 30. maja t. 1. Ker obstoja sum, da je potni list |k»narejen, se je s tem aktom zalite-valo, naj se ugotovi točna identiteta zločinca Danes smo pregledali daktiloskopski list z od. tisi prstov marseljskega atentatorja z. imenou Peter Kelemen in daktiloskopski list Vladimire Georgijeva-Černozemskega, ki ga nam je sofijska policija poslala uradno po zunanjem mi. nistrstvu z aktom Pov. br. 22.925. S svojo pre. iskavo smo dognali, da so odtisi na obeh listkil sestavljeni po obrazcu 32333/23222 fpo VučetL čevem sistemu). Pri nadaljnji podrobni primer javi obeh odtiskov smo dognali, da imajo od tisi palca in kazalca leve in desno roke tu obeh listih te-le značilnosti: Desna roka: palec 20, desna roka: kazalci 16. leva roka: polc.e 24, leva roku: kazalec 21 skupaj 81. Na podlagi tega trdimo, da pripadajo odtis z atentatorjovega trupla in odtisi, posneti ' sofijskem zaporu 1911 od Vladimira Georgijo va-černozeniskegn, roki ene in isle osebe. Prilagamo 10 fotografskih tablic. Pregled sm« opravili v oddelku tehnične policijc uprave n>o. sta Belgrada 16. oktobra 1934. — Aleksander Andonovič, Streguljovov, Ljubomir Simonov ič in Stevan /ivikovič. Ljubljana na predvečer pogreba Ljubljana, 17. okt. Ob času, ko bodo velike množice Jugoslovanov in odličnih zastopnikov drugih narodov spremljale k zadnjemu zemeljskemu bivališču krsto s truplom pokojnega Nj. Vel. kralja Aleksandra, ob istem času, v četrtek 18. t. m., bodo hkrati tudi v Ljubljani velike žalne manifestacije. Podroben spored i žalnih manifestacij smo že priobčili. Za te j žalne manifestacije se Ljubljana z vso vne- | mo pripravlja, da še zadnjič pokaže svojo vdanost kralju Aleksandru, čigar naklonjenost jo uživala toliko let. Električne svetilke po cestah, kjer bo v četrtek dopoldne žalni špalir, so že vse ovite s črnino. Mestni magistrat jc sedaj drapi-rnn v črno, stopnišče pa kra.se številne palme in drugo krasno rastlinje, sredi katerega se dviga na osrednjem vzvišenem prostoru kip Nj. Vel. kralja Aleksandra. Občinstvo si že. danes ogleduje prizorišče jutrišnje žalne manifestacije, kakršne Ljubljana še rti videla. Sodeč po priglasili društev, po prošnjah za legitimacije in tako dalje, bo jutrišnja žalna manifestacija nekaj ogromnega, bo spontan izraz žalosti ljubljanskega prebivalstva in vseh Slovencev nad prebrid-ko izgubo, ki jo je zagrešil podli zločin v Marseillu. Že od prvega dneva po gnusnem zločinu je orle ta v črnino srednja aula banske uprave, to je dohod do zboroval ne dvorane. Na vrh stopnišča je postavljen kip kralja^ Aleksandra, vse stopnišče pa je odeto v crnmo, im okrašeno z oleandri in palmami. Ta kraj je vse zadnje dni obiskovan od najširšega občinstva, od najvišjih predstavnikov do najmanjših šolskih učenčkov. Knjiga sožalnih podpisov, ki je na razpolago v auli, je dosedaj že dvakrat prenapolnjena. Najprej so podpisali predstavniki naših civilnih, vo: jaških in cerkvenih oblasti, nato tukajšnja zastopniki drugih držav, zatem pa po vrsti zastopniki vseh mogočih korporacij, organizacij, ustanov, zasebniki itd. Gi.nl.jivo je gledati male šolarčke, oelo deklice iz bližnje licejske šole, od prvega, do najvišjega razreda.. kako prihajajo solznih oči in se pod-pisujejo v sožalno knjigo, ne da bi jih kdo k temu pozval. Vsaka bi rada ua najbolj primeren način izrazila svojo bridkost nad izgubo dobrega kralja. Prihajajo pa tudi učenci drugih, bolj oddaljenih ljudskih sol, gimnazijci, akademiki, sploh vsa mladina. Že v prvih dnevih jc bilo sožalnih podpisov v tej knjigi nad 2000. dosedaj pa je to ste: vilo že prekoračeno. Posamezni zastopniki društev in ustanov prinašajo s seboj društvene pečate, cla z n.iimi opremijo podpise svojih odposlanstev. "Društva, predstavniki oblasti, zasebniki, ki niso mogli vpisati se v sožalno knjigo, so poslale banski upravi gtevibie brzojavke in sožalne izjave. Samo takih brzojavk in sožalnih izjav je na banski upravi nad 100, še mnogo več pa je onih, ki so jih poslala društva in razni predstavniki naravnost v Belgrad. V Sloveniji, še manj pa v Ljubljani, menda sploh ni ne društva, ne zadruge, ne oblasti, ki ne bi pohitela s sožalnimi izjavami. Vse slovenske občine, vse župnije, vse so poslale ali na bansko upravo ali v Belgrad sožalne brzojavke ali izjave. Naglasiti moramo, da so imele žalne seje in cla so Doslale sožalne izjave polnoštevilno pred vsem vsa naša prosvetna društva. Med drugimi sta na bansko upravo v Ljubljani poslala sožalno brzojavko tudi župan francoskega mesta Bonnieres s/Seine g. dr. Cla ude Lanny, znan ljubitelj in obiskovalcev Slovenije, ter društvo »Krovovni odbor Narodopisne společ. v Plznu« (ČSR). Zadnje društvo se je udeležilo kongresa slovanskih noš v Ljubljani in prireditve slovanskih plesov. V imenu uredništva »Slovenca« in odsotnega glavnega urednika dr. Ahčina je poslal banski upravi prisrčno sožalno izjavo senior našega uredništva gosp. Terseglav. Snoči so Ljubljančani opazili z Marijinega trga in drugih točk v mestu daleč na okoli viden napis v električnih lučih na Gradu: »Čuvajte Jugoslavijo!« Za dan kraljevega pogreba jo svečano žalno opremljena tudi opera. Vse preddverje je odeto v črnino, pred glavnim vhodom pa je na pio-destalu kip pokojnega kralja. Za jutrišnjo žalno manifestacijo primerno preurejajo tudi Kongresni trg, kjer bo ob ugodnem vremenu žalna služba božja. Na^ trgu popoldne postavljajo oltar ter do-važajo zelenje, obenem pa pripravljajo žalne draperijo, tako cla bo utis žalne službe božje čim najbolj veličasten. Zgodovina Ljubljane še ne pozna podobnega. primera, da bi se naše mesto kakšnemu odličniku ob njegovi smrti tako zelo oddolžilo, kakor se je viteškemu kralju Aleksandru I. Zeclinitelju! Vojaštvo pri žalni manifestaciji Ljubljana, 17. oktobra. Vojaško poveljstvo mesta Ljubljane je danes izdalo odredbo o sodelovanju vojaških oblasti in vojaštva pri žalni manifestaciji v četrtek v Ljubljani. Naredba določa v glavnem: Na dan pogreba blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja bodo 18. oktobra žalne službe božje in spominske svečanosti v stolni cerkvi, v pravoslavni kapeli, v vojaški džamiji in v evangeljski cerkvi ob 8. Po službi božji bo spominska svečanost na Kongresnem trgu ob 9.30, ob slabem vremenu pa v hotelu »Union« nb 9. Za te svečanosti odreja divizijski general Cu-kflvflc • Poveljnik 40. pehotnega Triglavskega polka in poveljnik 4. planinskega bataljona formirata po eno četo treh vodov po 12 vrst v polni bojni opremi s plašči in čeladami. Te čete bodo postrojene: Pred stolno cerkvijo četa planinskega bataljona in vojaška godba 40. pehotnega Triglavskega polka. Pred pravoslavno kapelo četa 40. pehotnega polka. Obleka za častnike je predpisana svečana s plaščem in čelado. Poleg tega odredi poveljnik I. kolesarskega bataljona enega častnika in osem kaplarjev za špalir okoli katafalka, ki bo na Kongresnem trgu. Določene enote morajo biti četrt ure prej postrojene. Po končanih službah božjih v omenjenih cerkvah in džamiji oddasla 40. pehotni polk in planinski bataljon tri častne salve. Tem enotam poveljuje polkovnik Popovič. 16. topničarski polk oddaja od 8 do 8.80 vsakih pet minut po en častni strel, od 9.30 do 15 pa vsakih 15 minut po en strel. Ob 15 in za časa, ko bodo polagali zemeljske ostanke blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra Zedinitelja v grob, oddajo tri častne salve. V cerkvah in v džamiji bodo prisostvovali službam božjim številni častniki, vojaški uradniki, podčastniki, kaplarji in redovi, ki jih odloča komandant posebej. V stolni cerkvi bo prisostvoval službi božji general Cukavac sam v spremstvu drugih častnikov, v pravoslavni kapeli pomočnik poveljnika dravske divizije prav tako s številnim spremstvom, v evangeljski cerkvi poveljnik topni-čarskega polka, v vojaški džamiji pa poveljnik kolesarskega bataljona; oba s spremstvom. Po končanih službah božjih gredo vsi častniki in spremstvo iz cerkve in džamije na Kongresni trg, oziroma ob slabem vremenu v unionsko dvorano, kjer se postroje. Načelnik šlaba dravske di-vizijske oblasti odredi častnike, ki bodo prisostvovali žalnim svečanostim. Ob 14.30 se bodo združena pevska društva in organizacije poklonile blagopokojneniu kralju pred mestnim magistratom. Poveljnik kolesarskega bataljona bo formiral četo vojakov treh vodov po 25 vrst. Zanje je določena ista oprema kakor dopoldne. Pri svečanostih sodeluje godba 40. pehotnega polka. Vojaška četa bo formirana ob 14.15 na Marijinem trgu ter bo ob 15 oddala tri častne salve. Pri tej svečanosti morajo biti vsi častniki in vojaki, ki so določeni tudi za dopoldne. Obleka je predpisana svečana. Pred mestnim magistratom morajo biti vsi častniki in vojaški uradniki do 14.15, kjer jim bo adjutant poveljnika mesta pokazal kraj postrojenja. Provincijalno vodstvo III. reda slov. iranč. provincije Sv. Križa v Ljubljani jo imelo 16. oktobra žalno sejo za blagopokojnim kraljem Aleksandrom 1. Provincialni komisar in provincial dr. p. Uvido Rant je povzel besedo in obsodil strašni marseljskl zločin ter pozval vse skupščine Tretjega reda v področju provincije, naj prosijo Boga, da bo varoval našo kraljevino in podpiral tiste, ki jo vodijo, ti seje je bila poslana brzojavka maršalatu kraljevega dvora: »Skupščine Tretjega reda sv. Frančiška, združene v provinci-alnem vodstvu slovenske provincije Sv. Križa v Ljubljani, izrekajo visokemu kraljevemu domu svoje najgloblje sožalje ob strašni snirii našega kralja Aleksandra i. Prositi hočejo Boga, naj čuva našo kraljevino Jugoslavijo, naj podpira in blagoslavlja tiste, ki jo vodijo, p.edvsein Nj. Vel. kralja Petra U.« Poleg tega je provincialat poslal maršalatu dvora in ministrskemu predsedniku sledeči brzojavki : »Slovenska frančiškanska provincija Sv. Križa obsoja strašni zločin, ki je končal življenje našega kralja Aleksandra 1. Vsemogočnega Očeta tolažbe prosi, naj v težkih dnevih preizkušnje podpira Nj. Vel. kraljico in visoki kraljevi dom, hkrati zago-tavlja popolno vdanost in zvestobo Jugoslaviji in njenemu kralju Petru II.« »Slovenska frančiškanska provincija s studom obsoja strašni marseljski zločin in odkritosrčno žaluje nad silno tragično smrljo mučeniškegs kralja.« Odmev iz Trebnjega V nedeljo po jutranji službi božji, kjer je g. dekan Tomažič v svojem cerkvenem govoru pokazal grešno grdobijo pred- in zakulisnega sovraštva napram naši domovini in našemu vladarju, ki je na vse načine skušal zavarovati in okrepiti našo Jugoslavijo, pozival je vse k dejanski domovinski ljubezni in molitvi za pokojnega kralja, ki je padel pod morilčevo roko zato, ker je bil naš — jugoslovanski — kralj, so imeli skupno žalno sejo oba upravna in oba nadzorna odbora Hranilnice in posojilnice v Trebnjem ter Kmetijskega društva v Trebnjem, kjer so z veliko bridkostjo v srcu izrekli vsesplošno ljudsko obsodbo tega vnebovpi-jočega zločina in odposlali Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu sožalno in udanostno brzojavko. Posebno ugoden vtis na ljudstvo je napravila zadnja beseda pokojnega kralja Aleksandra I.: »Čuvajte Jugoslavijo!« Veličastna žalna manifestacija v Slovenski Bistrici Slov. Bistrica, 15. okt. 1934. Danes ob 10 dopoldne je bila v Slov. Bistrici veličastna žalna manifestacija ob navzočnosti velike množice ljudi, kakršne naše mesto še ni videlo. Ob 10 dopoldne je bila prisega občinskega nameščenstva. Zaprisegel jih je župan dr. Putnik Zunaj pred občinskim domom se je medtem zbrala ogromna množica nad 2000 oseb k žalni manifestaciji. Pred občinsko hišo je bil postavljen oder, ves zavit v črnino, na katerem so zavzeli mesta predsednik mesta dr. Pučnik, mestni župnik Tvan Soline, predsednik okoliške občine Kos ter predsednik sodišča Vodušek. Žalno manifestacijo je tvoril dr. Pučnik. V imenu okoliške občine je govoril župan Kos, žalni govor pa je imel dr. Se- C bastijan Schaubach, ki je predočil zbranemu občinstvu kraljev lik in njegovo veliko delo za mir. Ravnatelj meščanske šole Rizman je orisal življenje pokojnega kralja. V imenu vseh društev iz Slov. Bistrice pa je govoril g. župnik Soline. Ob 12 je g. župnik molil za kralja. Nato so govorili še razni govorniki, zastopniki raznih društev, ob pol 2 pa je bila žalna manifestacija zaključena. Pevska zveza v Ljubljani je imela v torek žalno sejo, na kateri se je predsednik g. Lavrič v lepih besedah spominjal pok. viteškega kralja Aleksandra I. Obenem je zrazil udanost in zvestobo novemu kralju Nj. Vel. Petru II. S seje je bilo odposlano sožalno pismo Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Slo v. Konjice v žalovanju Neizmerni boli zaradi tragične smrti vladarja viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja so dale izraza naše tukajšnje verske, stanovske in humanitarne organizacije na svojih žalnih sejah in sestankih. Kot prvi ee je sestal k žalni seji 13. oktobra okrajni odbor Rdečega križa pod vodstvom predsednika naflžupnika in arhidiakona g. Frmca Tovornika, ki .je v svojem govoru omenjal velika dela pokojnega vladarja iz dobe osvobodilnih bojev za »križ častni in svobodo zlato« izpod jarma tujcev, preko mučeniške poti albanske Golgote in Krfa, 'do zmage preboja solunske fronte v vstajenje velike Jugoslavije. Za blagor te je žrtvoval vse sile svojih vladarskih r,možnosti kot znanilec miru do poslednjega naročila »Čuvajte Jugoslavijo!« Kmalu nato se je vršila žalna seja odbora občine trga Slovenske Konjice, ki je ob tej priliki prisegel novemu kralju Nj. Vel. Petru II. V nedeljo dopoldne so se vršile žalne seje v Katoliškem društvenem domu načelstev Kmečke Kamnik Združenje trgovccv za kamniški okraj je imelo v Domžalah žalno sejo, na kateri je govoril predsednik združenja g. Anton Strgar. Povdarjal je, kako hud udarec je zadel našo državo z izgubo vladarja, čigar miroljubne smernice naše zunanje politike ,o bile zagotovilo za konsolidacijo gospodarskih prilik. V trenutku, ko je stopil na zavezniška tla, ga je zadele kruta useda zločinske roke. Obstali smo sredi poti — brez Njega, vendar pa nc smemo izgubljati poguma in se vdajati malodu-fcnosti. V vdanosti in zvestobi do novega kralja Petra H. izpolnimo oporoko velikega pokojnika, da dosežemo trajen mir in zagotovimo svetlo bodočnost močni Jugoslaviji. '.epa je bila tudi svečana žalna seja kamniškega gasilnega društva, na kateri je govoril načelnik g. Anton Cerer. Krožek prijateljev Francije jc imel v torek zvečer v krožkovih prostorih spominsko svečanost za blagopokojnim kraljem Aleksandrom in francoskim zunanjim ministrom Barthoujem. Predsednica ga. prof. Klavdija Žvokelj-Gabrijelčič je imela lep govor, ki je globoko ganil vse navzoča. Odposlana ie hita jaižalna hrzoiavka maršalatu dvora. hranilnice iu posojilnice, Živinorejsko in Gospodarske zadruge. Iste prostore so popoldan napolnili zastopniki odsekov verskih mladinskih organizacij Katoliške akcije, družbe Krščanskih mater in društva Krščanska šola. Po lepem spominskem govoru sta bili odposlani sožalni brzojavki Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Dne 15. oktobra so imela skupno žalno sejo v posvetovalnici trške občine okrajno združenje trgovcev, obrtnikov in drugih. Sejo je vodil predsednik trgovskega združenja g. Martin Šumer, ki je v svojem govoru predvsem omenjal delo blagopokojnega kralja v skrbi za napredek države. Prav tako so se sestali člani krajevne organizacije »Boja«. Pri tej priliki je predsednik g. dr. Franjo Macarol poveličeval herojske čine junaka-borca. Poleg že omenjenih so vse navedene organizacije in korporacije odposlale na najvišja mesta sožalne in udanostne brzojavke, Žalna manifestacija na Igu Katoliška prosvetno društvo je zbralo v nedeljo svoje celokupno članstvo v društveni dvorani na žalno zborovanje zaradi tragične smrti naše;n vladarja. Članstvo se je zbralo polnoštevilno. Na odru je bila med zelenjem slika okojnega vladarja, ovita v črno in bajno razsvetljena. Ko se je zaslur dvignil, je ob pogledu na kraljevo sliko zavladala v dvorani grobna tišina in ginjenost. Nato je v imenu prosvetnega društv; spregovoril predsednik g. Milavec, ki je govoril približno to-le: Naš kralj je umrl na svoji mirovni poti, zalet od zlobnega morilca. Kot člani Katoliškega prosv Inega društva obsojamo tako gnus«n zločin, ki se je izvršil nad našim vladarjem. Kot zvesti državljani pa ob spominu na blagopokojnega kralja. sočuvstvujemo s kraljevsko, tai?o strašno zadeto rodbino, z Nj. Vel. kraljico in zlasti z našim novim kraljem Petrom II. Da počasti spomin pokojnega vladarja, je članstvo zaklicalo »Slava!« in v znak vdanosti novemu vladarju Nj. Vel. kralju Petru II.: »Živel!« Nato je predsednik prebral žalno izjavo, sprejelo z navdušenjem vsega članstva, ki jo je društvo poslalo Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Št. Ruperl Sožalje iz Francije Prijatelj našega lista, ki je dalje časa bival v Franciji, je sprejel sledečo ganljivo sožalje, ki ga radi objavimo. Pismo se glasi: Dolgo časa je že preteklo, da Vam Male sestre revnih niso več pisale. Toda sedaj, ko je Vašo domovino zadelo tako strašno gorje in sicer na zemlji naše drage in uboge Francije, čutimo potrebo, da Vam povemo, kako iskreno z Vami sočuvstvujemo in kako se naše sestre p: združujejo vsemu katoliškemu svetu v molitvah, da bi ijubi Bog, ki edini je tega zmožen, odvrnil od sveta takšne strahote. Naše sestre revnih, ki delajo in molijo, se posebej spominjajo tudi drage Jugoslavije, ki je tako težko obiskana. Sprejmite izraze spoštovanja od sestre prednice in od vseh sester, ki za Vašo domovino molijo ... Nevlje pri Kamniku Ob tragični smrti vzvišenega vladarja kralja Aleksandra je tudi neveljska občina v globoki žalosti. Podli zločin atentatorja nam je ugrabil dobrega vladarja, a duh r.jegov bo živel med nami ter nas bo krepil v težkih preizkušnjah, da bomo trdneje sklenili ■ voje moči k požrtvovalnem delu za dobrobit naroda in države. Neveljska občina je takoj poslala maršalatu dvora sožalno brzojavko, občinski odbe pa sc je sestal k žalni seji, na kateri je imel župan g. Ferdinand Novak lep govor, v katerem je proslavljal vrline in delo blagopokojnega vladarja, njegovo stremljenje za ohranitev svetovnega nvru in ljubezen do naših krajev, Isti dan je imelo žalno sejo tudi neveljsko gasilno društvo, na kateri je govoril župan g. Novak. Vsi navzoči so z molkom počastili spomin mrtvega vladarja in se z vdanostjo poklonili novemu kralju Petru II. Dev. Mar. v Polju Odbor tukajšnie Prosvete se jn 15. oktobra polnoštevilno zbral k žalni seji, na kateri se je predsednik društva g. kaplan Lamovšek v vznesenih besedah spominjal blagopokojnega kralja Aleksandra. Odposlana je bila Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu sožalna brzojavka. Žalne izjave so poslali tudi: Marijina kongre-gacija, Vincencijeva konferenca ter skupina Boj«. Občinsko predstojništvo pa ie v nedeljo povabilo vse občane na skupno žalno zborovanje pred šolo, | kjer je bil vhod in slika blagopokojnega lu-alia i odeta v črnino, z večine hiš pa sp vihrale žalne , zastave. Z zbora je bila odposlana sožalna izjava in udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Občinstvo se je v velikem številu zbralo in poslušalo govore gg. učitelja Trošta, inž. Rn.ša, kaplana Lamovška ter govor prevzvišenega g. škofa po radiju, ki je bil v ta namen prinešen na zbor. T.Cuvajte Jugoslavijo« zvesti vladarju im domovini. 7. vzklikom >Naj živi kralj Peler II. in »Naj živi Jugoslavija« je bila lepa svečanost zaključena. Obenem je bila poslana maršalatu dvora sožalna brzojavka. Žalna seja v Mestni hranilnici ljubljanski V počastitev spomina blagopokojnega našega velikega iu nenadomestljivega kralja je hranilnični predsednik g. Rado Hribar za 10. t. m. sklical žalno sejo. ki so se je udeležili člani hranil-ničnega upravnega odbora in vse hranilnično uradništvo. Predsednik se je spominjal blagopokojnega kralja, ki je postal žrtev podlega zavratnega napada. Slaveč vrline in odlične državniške sposobnosti blagopokojnega našega nepozabnega in vzvi- šenega vladarja, je govornik posebno povdaril, da ga po pravici nazivljemo našega kralja, zakaj bil je naš po krvi in po duhu. Sedaj moramo združiti vse sile v enotno nepremagljivo falango, ki naj očuva in izpolni, kar je ustvaril naš veliki kralj Z e d i n i t e l i. Z vzkliki: Slava, večna slava Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru 1. in z dveminutnim molkom je bila seja zaključena. Homec Dne 14. oktobra t. 1. so se zbrali odbori* Hranilnice in posojilnice, Gasilske čete, Živinorejske selekcijske zadruge, Kmetijske podružnice in Sadjarske podružnice k žalnim sejam za blagopokoj-niim Vladarjem ter z ogorčenjem obsodili strašen zločin. Na predlog g. Gr. Repanška, bivšega župana občine Homec, je bilo poslano Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu brzojavno in pismeno sožalje. — Vsa občina globoko žaluje. Na pobudo g. Gr. Repanška priredi občinska uprava v četrtek popoldne na prostoru pred Društvenim domom na hribčku žalno slavje, pri katerem govori g. Al. Pohar, superior iz Misijonišča. Gušianj Žalna seja vseh guštanjskih društev je bila v nedeljo. Žalni govor je imel g. Rozman Janko, uradnik pri grofu Thurnu. Tudi grof Thiirn je iz-pregovoril nekaj besed v slovenskem jeziku ter pozval ljudi, da se v četrtek udeleže vsi sloji pol-noštevilno žalne maše za pokojnega vladarja Aleksandra I. Prvo delavsko konzumno društvo ima svoje izložbeno okno vse v črnini. V sredini je slika kralja Aleksandra. Ob straneh zelenje, pod sliko pa zvečer gore sveče. Izrazi sožalja in žalne seje »Katol. tiskovno društvo v Ljubljani je imelo včeraj komeonoracijsko sejo, s katere se je poslala sožalna brzojavka kraljevemu domu sledeče vsebine: Maršalatu dvora, Belgrad! Kot katoličani in državljeni združene Jugoslavije z vsem srcem in z na.j: večjo ogorčenostjo obsojamo vnebo vpijoči zločin, izvršen nad vzvišeno osebo našega kralja. Kraljevemu domu globoko sožalje! Bog varuj Jugoslavijo in njenega kralja Petra II. — »Katoliško tiskovno društvo« v Ljubljani. Odbor Narodne galerije v Ljubljani je imel žalno sejo v ponedeljek, dne 15. okt. Podpredsednik g. dr. Štele je smrt blagopokojnega kralja Aleksandra primeril s tragiko Ikara, ki jo obseva bajna lepota, tragika tistih, ki jim je sojeno, da v sredi borbe, v cvetu telesnih in duševnih sil za-puste ta svet. Izmed premnogih pomembnih dejanj pokojnega kralja je poudaril dejstvo, da je s svojimi zadnjimi ukrepi dokazal, da hoče postati resničen varuh naše kulture in umetnosti z ustanovitvijo dvornega kraljevskega muzeja v Belg-oradu in smo upali, da bo njegova prevzvišena iiiša prevzela varuštvo nad vsem jugoslovanskim muzejstvom. — Z vzklikom: »Slava viteškemu kralju Zedinitelju,« je podpredsednik zaključil sejo in je bila odposlana maršalatu dvora sožalna brzojavka in zagotovilo neomejene udanosti kralju Petru II. Francoski institut v Ljubljani je imel včeraj žalno sejo v svojih prostorih v Narodnem domu. Poleg celokupnega članstva je prisostvoval tej žalni svečanosti tudi francoski konzul g. Remerand. Žalne govore so imeli predsednik g. Oton Zupančič g. konzul Remerand in ravnatelj Instituta g. Lacroix. Nj. Vel. kraljici Mariji j«? bila odposlana sožalna brzojavka. Krajevna zveza zavarovalnic v Ljubljani je imela 17. oktobra posebno žalno sejo, na kateri je predsednik g. dr. Dermastia Josip najstrožje obsodil podli zločin in z vznesenimi besedami proslavljal blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja zlasti kot kralja miru, ki je z delom za mir ustvarjal predpogoje za uspešen razvoj in napredek gospodarskega življenja. Izrazilo se Je globoko sožalje kraljevskemu domu in se je v tem smislu sestavljena izjava odposlala Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu v Belgrad. Umetnostno zgodovinsko društvo v Ljubljani je imelo 16. oktobra žalno sejo, na kateri se je predsednik msgr. Viktor Steska v nagovoru spominjal strašnega dogodka v Marseillu. Sklenilo se je, da se odpošlje na maršalat dvora sožalnica. Združenje rezervnih častnikov in bojevnikov je imelo žalno sejo upravnega in nadzornega odbora v soboto. Sožalje kraljevskemu domu v Belgradu je izrekel predsednik brzojavno tže dne 10. oktobra. Veterinarji dravske sekcije Jugoslovanskega veterinarskega združenja v Ljubljani so imeli v torek, d-ne 16. okt. žalno svečanost zn blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem v prostorih Drž. veterinarskega bakteriol. zavoda. Predsednik sekcije se je spominjal nevenljivih zaslug pokojnega kralja in ogromnega dela njegovega, pri katerem je neprestano izpostavljal za dobrobit domovine svoje nam tako drago življenje. Po seji so bile odposlane sožalne hrwiiavke maršala dvora, mi- nistrskemu predsedniku in kmetijskemu ministru. 'Žalna seja bojevnikov Ljubljana—Sv. Peter se je vršila 15. t. m. z žalnim nagovorom in pozdravom novemu kralju Nj. Vel. Petru IL Na Christofovem učnem zavodu v Ljubljani se je vršila pretekli ponedeljek v obeh oddelkih komemoracija za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Govornika sta se spominjala velikih zaslug in velikih dejanj blagopokojnega. kralja, katerega spomin so prisotni počastili s trikratnim vzklikom: »Slava!«. — Tudi se je zavod po svojih zastopnikih vpisal v knjigo sožalja pri banski upravi. Podporna zadruga drž. pol. nameščencev in upokojencev dravske banovine v Ljubljani je imela ! dne 11. okt. žalno sejo, na kateri se je po lepem nagovoru predsednika g. Pečkarja soglasno sklenilo, da se pošljeta maršalatu dvora in predsedniku ministrskega sveta sožalni brzojavki. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani je imela v soboto, dne 13. t. m. žalno sejo, s katere je bilo odposlano sožalje vzvišenemu kraljevskemu domu ob za vso državo neizmerni izgubi Nj. Vel. kralja Zedinitelja, in uda-nost Nj. Vel. kralju Petru II. Zveza bivših salezijanskih gojencev in orato-rijancev v Ljubljani je imela 16. oktobra na Rakovniku žalno sejo. Predsednik je slavil spomin blagopokojnega junaškega kralja Aleksandra I. in zagotovil vdanost in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. Nj. Vel. mlademu kralju Petru II. pa so vsi navzočni zaklicali prisrčni: »Bog živi njega in vos njegov kraljevski dom!« Ljubljanska podružnica Združenja grafičnih faktorjev Jugoslavije je imela 16. oktobra žalno sejo. Predsednik podružnice g. ravnatelj Štrukelj se je v toplih besedah spominjal življenja našega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, njegovih nadčloveških naporov v vojni in njegovega požrtvovalnega dela za mir v državi in med narodi. Pa tudi kot ljubitelj umetnosti in grafike je bil blagopokojni naš kralj nam vsem posebno drag. Navzočni odborniki so s trikratnim »Slava!« počastili spomin blagopokojnega kralja in se z vzklikom Živijo!« poklonili našemu novemu kralju Petru II. Pevsko društvo »Grafika« je imelo žalno sejo 12. oktobra. Predsednik društva tov. Dachs se je v lepih besedah spominjal našega viteškega kralja Aleksandra 1. Zedinitelja ter orisal njegovo požrtvovalno delo za mir v državi in med narodi. Vsi navzočni so s trikratnim »Slava!« počastili spomin blagopokojnega in se z vzklikom »Živijo!« poklonili našemu novemu kralju Petru II. Društvo prijateljev humanistične gimnazije v Ljubljani je imelo včeraj popoldne ob 4 žalno sc jo. s katere je bila odposlana sožalna brzojavka maršalatu'dvora v Belgradu. Podružnica Jug. šumarskega združenja se je |«) svojem zastopniku vpisal« v knjigo sožalja pri banski upravi. Maršalatu dvora v Belgradu jc odposlala sledečo brzojavko: Ljubljanska podružnica Jug. šumarskega združenja izraža najgloblje sočustvovanje ob smrti vzvišenega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Zagotavlja neomajno vdanost in zvestobo Nj. Vel. kralju Petru ti.« Združenje jugoslov. rudarskih in topilniških inženjerjev je poslalo Nj. kralj. Vis. knezu name- stniku Pavlu sledečo brzojavko: Globoko pretreseni po tTagični smrti našega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja, junaka in mirotvorca, a tudi velikega zaščitnika teT plemenitega pokrovitelja domačega rudarstva in rudarske znanosti, pošiljajo udruženi jugoslovanski rudarski in topil-niški inženjerji Vašemu Kraljevemu Visočanstvu izraze najgloblje žalosti in sožalja. Istočasno izražamo združeni rudarski in topilnrški inženjerji svojo vdanost. Nj. Vel. kralju Petru II. in visokemu kraljevskemu domu ter neomajen sklep, da bomo tudi v bodoče delali v svoji stroki na ustvarjanju idealov Nj. Vel. kralja Aleksandra I., za katere je On žrtvoval svoje življenje. — Predsednik: Univ. prof. Gostiša, Ljubljana. Jugoslovansko kirurško društvu v Ljubljani je imelo na kirurgičnem oddelku obče državne bolnišnice v Ljubljani 16. oktobra žalno sejo, s katere je poslalo sožalno brzojavko maršalatu dvora. Ljubljanska sekcija združenja jugoslovanskih agronomov je imela žalno sejo 16. oktobra. Tov. podpredsednik je v nagovoru orisal življenje in delovanje našega blagopokojnega kralja Aleksandra, poudarjajoč njegove zasluge za kmetsko ljudstvo in za napredek vasi. Pozval je navzočne, naj spomin blagopokojnega počaste s trikratnim »Slava mu!«, novemu kralju Petru II. pa naj obljubijo zvestobo in vdanost ter v duhu pokojnikove oporoke napno vse sile za procvit naše Jugoslavije. Kolo jahačev in vozačev v Ljubljani je sklicalo dne 11. oktobra žalno sejo za pokojnim viteškim kraljem Aleksandrom L Zediniteljem, pri kateri je odbor izrazil svoje globoko sožalje ob veliki nesreči, ki je zadela našo kraljevsko rodbino in vso Jugoslavijo. Odposlala se je tudi sožalna brzojavka na maršalat dvora. Društvo likovnih umetnikov dravske banovine s sedežem v Ljubljani je imelo 16. oktobra žalno sejo. Predsednik se je v govoru spominjal viteškega kralja Aleksandra I. ter poudarjal še prav posebno njegove zasluge na polju likovne umetnosti. Zbrani odbor je poslal maršalatu dvora brzojavko, v kateri izraža sožalje likovnih umetnikov dravske banovine tfer vdanost novemu kralju Petru II. Klub nenameščenih slovenskih oblikujočih umetnikov je imel žalno sejo v sredo v ateljeju predsednika B. Jakca, na kateri so se naši umetniki v tihi žalosti in globoki hvaležnosti spominjali blagopokojnega kralja Aleksandra I. Saj je ravno slovenska umetnost bila tik pred tragično smrtjo odlikovana z izredno njegovo naklonjenostjo. Odposlana je bila sožalna brzojavka Nj. Vel. kraljici Mariji. Društvo izložbenih aranžerjev v Ljubljani je imelo 15. oktobra žalno sejo ob priliki tragične smrti Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Predsedniku vlade je bila odposlana sožalna brzojavka. Po svojem predsedniku se je društvo vpisalo v knjigo sožalja pri banski upravi. Pevsko društvo Zvezda v Mostah pri Ljubljani je imelo v torek žalno sejo, na kateri je sklenilo poslati Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu sožalno in obenem udanostno izjavo. * Katoliško prosvetno društvo na Bohinjski Beli je imelo žalno sejo 14. oktobra, s katere je odposlalo sožalno izjavo Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Kmetijska okrajna zadruga v Kranju je imela 15. oktobra žalno sejo, na kateri je predsednik g. Lovro Novak počastil spomin našega najvišjega zaščitnika kmetov in zadružništva, blagopokojnega kralja Aleksandra I. Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu je bila poslana sožalna brzojavka. Odbor Ljudskega odra v Trbovljah je imel 13. oktobra žalno sejo, na kateri se je predsednik g. Alojz Drobeš spominjal velikih zaslug pokojnega kralja in izrekel ostro obsodbo zločina. Ljudski oder je priredil 15. oktobra v Društvenem domu spominski žalni sestanek za vsa katoliška društva, na katerem je v jedrnatem in globokem govoru opisala delo in zasluge pokojnega vladarja učiteljica gdčna Galovičeva. V smislu kraljeve oporoke je vzpodbujala k vztrajnemu in nesebičnemu delu za lepo našo domovino Jugoslavijo. Mizarska zadruga, r. z. z o. z. v Št. Vidu nad Ljubljano, je imela v torek skupno žalno sejo, na kateri se je g. načelnik v občutenih besedah spominjal blagopokojnega kralja Aleksandra I. ter obenem zagotavljal, da bodo člani zadruge z vestnim izpolnjevanjem njegove oporoke izkazali svojo vdanost in zvestobo njegovemu nasledniku kralju Petru II. Občinski odbor Marija Gradec pri Laškem se je preteklo nedeljo, dne 14. t. m. zbral polno-številno k žalni seji za blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem. Seji je pri-sostoval, kot zastopnik okraja, okrajni načelnik g. Kosi. G. predsednik občine je orisal plodonosno delo blagopokojnika za državo in kako je ljubil tudi nas Slovence, tolmačil je njegovo oporoko »Čuvajte Jugoslavijo«. Po končanem govoru je ves odbor enodušno trikrat vskliknil: Slava mu. Nato se je izvršila prisega novemu vladarju Njeg. Vel. Kralju Petru II. K pogrebu Njegovega Veličanstva je poslal občinski odbor častno zastopstvo z vencem. Poslana so bila sožalja na pristojna mesta. Brzojavno sožalje pa je bilo odposlano Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Upravni odbor gasilske čete »Savica v Bohinju« je imel svojo žalno sejo 14. okt. ob 2 popoldne v ga«, domu. Odbor je poslal sožalno brzojavko kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu obenem z izrazi zvestobe in udanosti. Aljaževo pevsko in dramsko drušvo na Dovjem je imelo dne 14. okt. žalno sejo, s katere je bila odposlana Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu sožalna brzojavka. V Šmartnem ob Paki je imel občinski odbor žalno sejo za Nj. Vel. viteškikm kraljem Aleksandrom I. Zediniteljem v nedeljo, dne 14. okt. ob pol 9 dopoldne. Pred v žalno zastavo ovito podobo velikega pokojnika je imel na celokupno zbrane gg. odbornike predsednik občine g. Drev lep nagovor, po nagovoru pa se je izvršila zaprisega Nj. Vel. kralju Petru II. Na merodajno mesto je bila odposlana žalna izjava. Ob 8 isti dan pa se je vršila v šoli komemoracija vseh društev, korporacij itd., ki se je je udeležilo številno občinstvo. Jarenina pri Mariboru. Naše Kat. prosv. dru-! štvo je imelo dne 14. t. m. spričo nesrečne smrti našega viteškega kralja, ki je tako silno pretresla ves naš narod, žalno sejo, s katere je bila odposlana sožalna brzojavka Nj. kralj. Vis, knezu namestniku Pavlu. Prosvetno društvo Krško je imelo dne 14. t. m. žalno sejo, s katere je bila odposlana Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu sožalna brzojavka z izrazi udanosti in zvestobe navemu kralju Nj. Vel. Petru II. Prost. gas. četa na Brdu — Vič je imela v ponedeljek, dne 15. t. m. žalno sejo ob navzočnosti vseh članov. Po govoru predsednika Škofa so vsi člani položili ustmeno in pismeno prisego novemu kralju Petru II. Cerknica. Katoliška akcija v Cerknici, pevsko društvo v Cerknici in Hranilnica in posojilnica v Slovenska domača izdelka „HUDeT~ tus" milo m „Perloir predui prašek vas bosta zadovoljila 1 Boljša in cenejša sta. Cerknici so imeli žalne seje, s katerih so poslaK Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu žalne izjave. Skupina bojevnikov za obč. Šmartno pri Litiji je imela v nedeljo, 14. t. m. žalno sejo za blagopokojnim kraljem Aleksandrom 1. Zediniteljem, svojim najvišjim zapovednikom. Podbrezje na Gorenjskem. Dne 14. okt. 1934 je vsa župnija Podbrezje na Gorenjskem pod vodstvom župnika Vondraška z vso slovesnostjo obhajala javno skupno žalovanje za pok. kraljem Aleksandrom I. Posebej so poslale sožalno in vda-nostno izjavo moške in ženske organizacije katol. akcije na naslov Nj. Vel. kraljice Marije in Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Prosvetno društvo v Novi Oselici je poslalo Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu sožalno brzojavko, v kateri najostreje obsojamo svrahoviti atentat na pok. kralja Aleksandra, izražamo svojo udanost domovini in novemu kralju Petru II. Za odbor kat. pros. društva so brzojavno sožalje odposlali: župnik Lončar Ivan, Jezeršek Leojx>ld kot podpredsednik, Jezeršek Marija in Pagon Rudolf, odbornika. * Sožalne brzojavke oziroma pisma Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu so jx>slala še naslednja društva: Vincencijeva konferenca Sv. Lenarta na Jesenicah, Alp. športni klub »Gorenjec« na Jesenicah, Strokovna skupina kovinarjev Jugosl. strokovne zveze Sava-Jesenice, Hranilnica in posojilnica Cerklje ob Krki, Vodovodna zadruga in Mlekarska zadruga v Cerkljah ob Krki, Podružnica kmetijske družbe in Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Cerkljah ob Krki, Prostovoljno gasilno društvo Cerklje ob Krki, Moška Marijina družba, Marijina družba žena, fantovska Marijina družba in dekliška Marijina družba v Cerkljah ob Krki, Prosvetno društvo, Tujsko-pro-metno društvo in Sadjarska in vrtnarska podružnica na Brezjah, Katoliška akcija za župnijo Pre-valje, Strokovna skupina delavcev Jugosl. strok, zveze na Prevaljah, Odsek Pevske zveze v Pre-serju pri Ljubljani, Krajevni odbor »Boja« v škocjanu pri Turjaku, Pevsko glasbeno društvo »Aljaž«, Jesenice, Župni urad Sv. Jakoba v Pod-brežjah na Gorenjskem, Kongregacija žen in deklet v Podbrezjah, Hranilnica in posojilnica v Ambrusu, Hranilnica in posojilnica, Živinorejska zadruga. Kmetijska podružnica in Društvo za narodovo zdravje v Leskovcu pri Krškem. K današnjim stavnostim Govor na Kongresnem trgu bo imel g. ban dr. Marušič. Za društva je rezervirana na Kongres; nem trgu stran ob univerzi. Društva naj pridejo korporativno, toda število udeležencev ni Omejeno. Razsvetljava, nikakor ni obvezna. Tudi posameznik lahko počasti spomin pokojnega vladarja pred njegovo podobo na svojem domu. Občinstvo se pa naproša, da pazi, da se ne zaneti kak požar. Na Kongresnem trgu in v Zvezdi se prosi občinstvo, kakor tudi popoldne pred Mestnim domom, da sledi točno navodilom rediteljev. Legitimacije, izdane za stolnico odnosno v slučaju slabega vremena za Union, veljajo samoumevno tudi za Kongresni trg. * © Predsednik francoske republike g. Lebrun se vrača iz Belgrada v Francijo skozi Ljubljano v petek, dne 19. t. m. med 7 in 8 zjutraj. Točen čas prihoda v Ljubljano se bo še javil. Vabi se občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži poklonitve visokemu gostu na glavnem kolodvoru. — Podjiredsedniik mestne občine: Prof. Jarcfcl. r. 0 Rokodelski dom v Ljubljani. K pogrebu viteškega kralja Aleksandra i. Zedinitelja je odšla deputacija Društva rokodelskih pomočnikov z društveno zastavo. V deputaciji sta starosta Josip Briški in zastavonoša Marijan Gostinčar. Društvo rokodelskih mojstrov pa zastopata Franc Havliček in Anton Vrbinc. Društvi rokodelskih pomočnikov in rokodelskih mojstrov pozivata vse člane, da se danes udeleže vseh žalnih svečanosti za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Člani obeh društev se zbero ob 8.30 v Rokodelskem domu, odkoder gredo skupno na Kongresni trg. Tega navodila se moramo točno držati, ker reditelji posameznikov ne bodo puščali na prostor, ki je na Kongresnem trgu določen za društva. 0 Stolna kongregacija Marijinega varstva bo imela v petek, 19. oktobra ob 17 redni shod. Po možnosti polnoštevilno! © Dobrovoljci! Oib priliki žalne svečanosti po blagopokojnem viteškem kralju Aleksandru I. Zedinitelju v stolnici in Unionu, se zberemo pri spomeniku septemberskeh žrtev ob tri četrt na 8 zjutraj. Rezervni častniki-dobrovoljci v uniformah, ostali v črnih oblekah z žalnimi znaki. © Zadruga državnih uslužbencev je imela včeraj žalno sejo iu je ob tej priliki vo-tiraJa 3000 Din za vojne invalide namesto sožalnih brzojavk in venca na grob blago pokojnega kralja Aleksandra. © Žalno sejo v spomin blagojx>kojnega kralja Aleksandra L Zedinitelja ima dobrodelno društvo »Varstvo« danes popoldne ob 16 v pisarni tajništva na Tvrševi cesti št. 17. Poleg odbora in nadzorstva vabim tudi ostale čla.ne in prijatelje društva. — Antonija Goričanova, podpredsednica. 0 Vojni invalidi. Oblastni in krajevni odbor vabita vse člane in članice k udeležbi pri žalni maši v stolnici in k žalnemu obredu na Konig resnem trgu danes. Zbirališče je ob pol 8 pri kavarni Prešeren. Za odbornike udeležba obvezna. 0 Prvovrstna izbrana vinn kakor tudi žganja priporoča dclikatesse-buffet Jane, Židovska ulica 1. Trgovska hiia v Prešernovi ulici št. fi. 8. 10. 12 se proda iz proste roke. Pojasnila daje odvetniška pisarna V Kobal-dr. Pauež. Tyrševa cesta la/IL Podpore žrtvam Kamnik, t?, oktobra. Na posebno prisrčen način je počastilo spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I. delavstvo kamniške smodnišnice, med katerim je vest o tragični smrti dobrega vladarja vzbudila veliko žalost in potrtost. Naš vladar je bil prvi, ki je po veliki nesreči v kamniški smod-nišnici letos v maju priskočil nesrečnim žrtvam na pomoč. Z velikim sočustvovanjem se je takoi informiral o nesreči mladih delavk in nakazal 20.000 Din iz svojih sredstev kot prvo pomoč. Podpiral je tudi predlog uprave smodnišnice, da se sirotam, ki so po smrti skrbnih rediteljev ostale brez sredstev, prizna odškodnina. Pristojno ministrstvo je pred kratkim izdalo reše-nje, po katerem se v ta namen prizna vsota 320.000 Din. Razdelitev visoke podpore je bila naznanjena svojcem umrlih žrtev dela, ki počivajo na pokopališčih v Kamniku, v^ Tunjicah, Nev-ljah, Mekinjah in Stranjah. Kakor znano, je bilo med 12 žrtvami 9 žensk, zato je nesreča povzročila tem globlje sočutje in hudo prizadela družine, katerim je ugrabila njihove hra-nitelje, otrokom pa ljubeče in skrbne matere. Večinoma so ostafi družinski člani brez sredstev in brez hraniteljev v svoji veliki boli. Komandant mesta upravnik smodnišnice g. polkovnik Vladimir Krstič je tiste dni pokazal toliko sočutja in ljubezni do nesrečnih žrtev, da ga je občudoval ves okraj. Ne samo z besedo, ampak predvsem z dejanjem je otiral solze svojcem, ki so izgubili očeta, mater, brata ali sestro. Po lastni inicijativi je pokrenil na me-rodajnih mestih vse mogoče, da olajša žalujočim tugo in bridko izgubo. Po njegovem predlogu je bila sedaj razdeljena nakazana svota tako pravično in v vsestransko zadovoljnost, da ■zasluži posebnega poudarka in prizanja. Razdelitev podpor je bila v prisotnosti vsega delavstva smodnišnice, častniškega zbora in zastopnikov občin. Okrajno načelstvo je zastopal komisar g. Adolf Vadnjal, kamniško občino podžupan g. notar Anton Zevnik, občino Nevlje župan g. Ferdinand Novak, občino Komendo župan g. Ivan Strcin, občino Kamniško Bistrico pa g. Pavlin. Adjutant g. poročnik Turk je prebral naredbo vojnega ministrstva o razdelitvi Križ na Donačhi gori Po požrtvovalnem prizadevanju stavbenika Konrada Gologranca, njegovega prvega delavca Refnika, naših fantov kulukarjev: kleparjev, no-6ačev, voznikov ter po posebni vnemi svetokriške-ga kaplana Sunčiča, stoji dograjen: Spominski križ na Donački gori. Prva zastava, ki je zaplapolala nad njim, je bila črna: znamenje splošne žalovanja za blagopokojnim kraljem Aleksandrom I. Križ sam pa je zastava našega upanja v lepšo bodočnost naše Jugoslavije pod novim kraljem Petrom II. Križ na gori je simbol zvestobe, ki se ne omaja nikoli. Blagoslov spominskega križa na Do-naški gori bo v nedeljo, 21. oktobra ob 11.30. Daleč razgledna Donačka gora se za ta dan ozira kroginkrog po številnih planincih in drugih obiskovalcih iz bližnjih in daljnih krajev. Vsi, ki morete, pridite, da počastimo Križ: naš edini up! Spomenik je po svoji vnanjosti lepo delo gradbene umetnosti po načrtih arhitekta Vinka Glanza. Vsem sogradifeljem gre pohvala in priznanje! Zopet požar v Menešiji Cerknica, dne 16. oktobra. V Bezuljaku pri Begunjah sta v soboto zgorela 2 kozolca in skedenj. Požar je nastal ob tričetrt na 5. Zažgala je slaboumna 18-letna hči Jožefa Obreza, ki je že prej dvakrat zažgala, pa so požar pravočasno opazili in pogasili. Obetala pa je, da bo do nedelje še enkrat zažgala. Ko je požar nastal, je dekle neznano-kam izginilo. Pogorel je Obrezi Jožefu, št. 7, kozolec, dr. Turšiču pa skedenj in kozolec. Obreiza je bil za 6000 Din zavarovan. Prva je stopila v akcijo požarna bramba iz Kožljeka. Portret Nj. Vel. kralja Petra II., ki ga je napravil umetnik Jakac, bo izšel tudi v baktrotisku, in sicer male slike za dom v velikosti 23x31 za 15 Din in velike slike za urade itd. v velikosti 50x70 po 75 Din. — Naročila sprejema »Tiskarna sv. Cirila v Mariboru«. Koledar Četrtek, 18. oktobra: Luka, evangelist; Juli-jan, pušoavnlk; J ust, mučenec. Novi grobovi + V Ljubljani je umrl g. Joško Zupan, upravitelj jetnišnice višjega deželnega sodišča, star šele 33 let. Pogreb bo v petek ob pol 3 popoldne. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Ostale vesti — Župnijskim uradom Iavantinske škofije. Po dne 17. oktobra doišlem dopisu predsedni-štva škofovskih konferenc v Zagrebu odreja ministrstvo pravde, da naj med polaganjem posmrtnih ostankov viteškega kralja v kripto za-zvone zvonovi v vseh cerkvah v državi. Zato naj se v četrtek popoldne tam, kamor dospe to sporočilo pravočasno, razen v odloku z dne 13. oktobra, št. 2451-7, naročenega zvonenja še ob 15 pet minut zvoni v znak, da so pogrebne svečanosti končane. — Ordinarijat. — Venec dravske banovine. Cvetje za venec so nabrali člani planinskih organizacij (SPD in Skala) in Skavti. Razen tega so tudi mnogi zasebniki iz planinskih krajev poslali cvetje. Venec bana dr. Marušiča je narejen iz listja temne bukve in iz belih vrtnic. Oba venca je izdelala tvrdka Herzmansky v Ljubljani. — Slovensko katoliško akademsko starešinstvo se vabi, da se udeleži žalne svete maše v stolnici in komemoracijo na Kongresnem trgu. Zbirališče je ob 8 zjutraj pred stolnico pred spomenikom Adamiča in Lnndra. — Odbor. — »Vzajemnost«, društvo duhovuikov Iavantinske škofije ▼ Mariboru, jc po svojih zastopnikih na pristojnih mestih izrazilo globoko sožalje in iskreno vdanost. — Kraljevska banska uprava dravske banovine razglaša: Na dan pogrebu viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja vsi državni in samoupravni uradi v državi ne uradujejo. To ne velja ta uslužbence, ki so ta dan odrejeni za službo. podpor, nato f>a naredbo komaudanta mesta g. polk. Krstiča, ki je v lepih besedah omenil dobroto blagopokojnega kralja Aleksandra in njegovo veliko naklonjenost delavstvu, kateremu jc ob veliki nesreči nudil prvo pomoč. Podpore so prejeli svojci umrlih 12 žrtev letošnje nesreče in dveh žrtev z dne 26. julija i932. leta, ki sta na enako tragičen način položili svoje življenje na oltar dela. To sta bila delavca Jakob Pibernik in Jakob Klemen. Poleg 14 umrlih žrtev nesreč pa so prejele odškodnino tudi vse one delavke, ki so po dolgih mukah okrevale. Po večini so to matere več otrok, ki so šele po dolgih mesecih mogle zopet na delo. S solznimi očmi so se vsi zahvaljevali za dobrodošlo pomoč v veliki nesreči, ki jih je zadela. V imenu zastopnikov občin je banski svetnik g. notar Zevnik izrekel iskreno zahvalo vsem, ki so pripomogli do potrebne in dobrodošle podpore. V izbranih besedah je tub globokem sočustvovanju vseh navzočih slavil blagopokojnega kralja-mučenika. H koncu je govoril še župan g. Ferdinand Novak, sorodnik ponesrečene vdove Antonije Novakove, ki je zastopal njena osirotela otroka. V svojem govoru je dal najprej izraza veliki žalosti, ki preveva naša srca, odkar smo izgubili našega dobrega in velikega vladarja, ki je doprinesel za svoj narod največjo žrtev. Oh plemeniti kraljevi žrtvi se s še večjo ljubeznijo oklenimo njegovega naslednika Nj. Vel. kralja Petra II., kateremu obljubljamo vdanost in zvestobo. Slava velikemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju! Nato je g. Novak naslovil na komandanta mesta g. polkovnika Krstiča iskren izraz zahvale v imenu vseh, ki so o priliki težke nesreče v tovarni bili deležni njegove očetovske skrbi in pomoči, prav posebno pa še za njegov trud in prizadevanje, da je bila nesrečnim žrtvam deia nakazana podpora. Vest o priznanju podpore žrtvam kamniške nesreče je sprejelo z velikim veseljem in zadoščenjem na znanje tudi naše meščanstvo, ki je prepričano, da je to v glavnem zasluga upravnika smodnišnice g. polkovnika Vladimirja Krstiča, katerega zaradi njegove plemenitosti in naklonjenosti delavstvu visoko čisla in ceni ves kamniški okraj. KAVA HAG neškodljiva —- Venec ljubljanske univerze. Rektor ljubljanske univerze, dr. Ramovš je včeraj položil na krsto blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja lovorjev veneo s trakovi v državnih barvah in napisom: »Svojemu visokemu ustanovitelju in zaščitniku — Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani. — Župnija Cerklje ob Krki pri mimohodu v Zagrebu. V noči na ponedeljek se je iz naše župnije odpeljalo (nekaj fantov je Slo kar skozi v Zagreb s kolesi) nad sto ljudi v Zagreb. Posebnost med temi udeleženci je bil 11 letni šolar Silvester, ki je v nedeljo popoldne zginil od doma (seveda brez pare v žepu) in šel na kolodvor v Brežice. Ko so ob polnoči prišli naši ljudje tja, je že imel vozovnico, ker je denar naprosjačil. Ko so ga vprašali: »Po kaj pa greš v Zagreb?« je odgovoril: »Kralja kropit!« Šel je res. Pa ga je vprašal drugi: »Jutri je šola; kaj pa to?!« Odrezal se je: »Saj je učitelj tudi šel v Zagreb. Če bo on zamudil, bom pa še jaz.« — Ker je imel še nekaj dinarjev, je v Zagrebu stopil na tramvaj in obvozil celo mesto tja do Maksimira, kjer si je ogledal živali v zoološkem vrtu. Z brzovlakom ge je vrnil dopoldne domov. Dejal je, da bi šel tudi v Beigrad, če bi mu kdo dal denar. Jedi bi si pa izprosil sproti. — Z udeleženci je šel tudi tukajšnji g. kaplan in se ž njimi vrnil v ponedeljek zjutraj. V Zagrebu so bili tudi tukajšnji gasilci v krojih in gg. finančni stražniki v krojih. Vaščani domače vasi so dokaj izobesili črne zastave. — Pri pokvarjenem želodcu, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota. — Trafikanti nai se danes udeleže žalnih svečanosti. Trafike morajo biti danes, ker ne spadajo k obratom, ki imajo nedeljski počitek, zaprte dopoldne od 8 do 11, popoldne pa od 14 do 15. — Odbor Združenja tobačnih trafikantov. — Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, natr-ganih črevih. abcesib. sečnem pritisku odebelelib ietrih. bolečinah v križu, tesnobi v prsih hudem srčnem utripanju napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno otaišame. cesto tudi popolno ozdravlieme. Aromatin spec-jalna dišavna mešanica za klobase, vseh vrs pečenk in omak. za obare, zrezke in divjačino. En sam poskus Vas pritegne k stalnim odjemalcem. — Smrt sv. Maksimilijana. — V spis »Smrt sv. Maksimilijana«, ki je bil objavljen v »Slovencu« dne 12. oktobra t. 1. št. 232., se je vrinilo nekaj pomot, ki kvarijo smisel. Tako se mora v prvem stolpcu 4. in 5. vrsta pravilno glasiti: »morda za prenos svetnikovih sv. moči 1. 1389. ali za proglas svetnika za glavnega patrona passavske škofije 1. 1291.« Ravna tam 18. vrsta spodaj ee mora glasiti ne: »ki gotovo razlagajo besedilo po svoje«, temveč: »ki razlagajo gotovo besedilo po svoje«. Drugi stolpec, 1. vrsta od zgoraj: Karus ni postavil Karina za cesarja na zapadu, ampak za Cezarja«, kar je vse kaj drugega. 3. stolpec, 12. vrsta: »socesar Diokleciana ni bil Maksimilianus, ampak Maksimianus.c Istotam 26. vrsta: »Ulpianus je bil zagrizeni sovražnik kristjanov.« Zadnja beseda pa je Izpuščena. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 17. t. tn. eo objavljene AH Vam je znana NIVEA šola za telesno vzgojo. Biti lepa, biti vitka in ravna, korakati veselo in razpoloženo, z lahkim korakom, sveže in elastično — to je želja nas vseh 'lu vam pomore N vea-šola za vzgoio te esn: 12 dobro premišljenih vežb, ki jih lahko vsakdo izvede Te poživljajo telo, ustvarjajo veselje do življenja m radosten telesni občutek. — Ta prospekt lahko dobile v leKarnah, droge-ni8h in parfumerijnh ali pri tvrdki: JUG0SL. P. BB1ERSD0RF & Co. d. s. o. j., Maribor — Gregorčičeva ulica štev. 21. Lepa in vUka NIVEA šola za telesno vzgojo. Mariborske vesti t Someščani! Blagopokojnega velikega viteškega kralja Aleksandra I .Zedinitelja položijo danes v njegovi za-dušbini na Oplencu k večnemu počitku. Maribor se bo danes ponovno poklonil velikemu svojemu kralju in voditelju. Poseben za to sestavljen odbor je določil naslednji spored: Od 8 do 10 po vseh mariborskih cerkvah žalne šolske sv. maše. Ob 10 v stolnici slavnostna žalna služba božja, ki se je udeležijo predstavniki vseh I oblasti, korporacij in druitev. Od 14 do pol 15, ko bodo polagali blagopokojnega kralja v grobnico na Oplencu, zvonijo zvonovi vseh mariborskih cer-; kva. — Po končanem zvonenju ob pol 15 pet minutni splošni molk Ves promet in vse delo naj počiva. Vsakdo naj obstane na svojem meslu v tihi pobožni misli na svojega mrtvega kralja. — ' ml 15 zapojo na Glavne mtrgu združeni ■ 'd □ Vsa katoliška izobraževalna društva frančiškanske župnije in glasbeno drušivo »Danica« imajo prihodnjo nedeljo dne 21. t. m. ob 8 dopoldne v frančiškanski pevski sobi skupno žalno sejo za Nj. Vel. blagopokojnim viteškim kraljem Aleksandrom I. Vabijo se vsi predsedniki in odborniki imenovanih društev, da se žalne seje polnoštevilno udeleže. — Tajnik. □ Cerkvene orgarizacije frančiškanske župnije: ApostoUtvo mož, III. reda, Marijinih družb, župnijske KA imajo skupno žalno sejo po našem pokojnem kralju v nedeljo 21. t. m. v pevski sobi frančiškanskega samostana ob 4 popoldne. Vsi odborniki polnoštevilno ! □ Križarji in Klarice imajo žalno sejo in zborovanje prihodnjo soboto ob 2. uri popoldne. □ Predstavništvo gospodarskih organizacij v Mariboru se je na posebni žalni seji poklonilo spominu viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Spominski govor je imel podpredsednik uprave g. Andrej Oset. Iz seje sta bili poslani maršalatu dvora 2 sožalni, oziroma udanostni brzojavki. □ Smrt plemenitega moža, V mariborski bolnišnici je umrl v starosti 64 let gospod Leopold Viher, šolski upravitelj v pok. iz Slovenske Bistrice. S pokojnikom lega v grob plemenit in odkrit značaj. Pogreb bo jutri v petek ob tričetrt na 4. uro iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Mariboru. Svetila mu večna luč, žalujočim naše iskreno sožalje. □ Mladina viteškemu pokojniku. Mariborska srednješolska mladina je priredila v torek popoldne žalno manifestacijo v veliki Unionski dvorani, ki je bila po svoji spontanosti in izbrano-globokem sporedu gotovo ena najlepše in uaj-ganljiveje zasnovanih žalnih slavnosti v Mariboru. Mladina je nastopila z izbranim sporedom, govori, deklaniacijami, po zaključku pa je v dolgem sprevodu po mestnih ulicah manifestirala svojo zavest in nato v mestnem parku pred spomenikom Jugoslovanske matice ponovila zaobljubo svoje zvestobe domovini in kralju. Q Pedagoška centrala žaluje za umrlim vzornikom in vzgojiteljem. V torek zvečer se je zbral odbor Pedagoške centrale v Mariboru k žalni seji, da se tudi on posveti spominu na velikega vzgojitelja in vodnika svojega naroda. Predsednik centrale prof. Gustav Šilih je očrtal izredno vzgojno veličino in osebnost umrlega kralja. □ Združenje sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev dravske banovine v Mariboru je imelo žalno sejo včeraj dopoldne pri Orlu. Predsednik Združenja Srečko Kranjc se je v toplo občutenih besedah spominjal velikega pokojnika. Maršalatu dvora se je poslala žalna brzojavka. □ Slovenski trgovci v žalovanju. Slovensko trgovsko društvo v Mariboru je imelo v torek zvečer žalno sejo. Predsednik Stanko Mejovšek je imel spominski govor. Odposlale so se sožalne in udanostne brzojavke. □ Prenos belgrajskih pogrebnih svečanosti. Od 8 zjutraj naprej se vrši danes prenos pogrebnih svečanosti v Belgradu in popoldne v Oplencu preko radijskih zvočnikov na Glavnem trgu. □ V spomin velikega pokojnika. Mariborski industrijalec Marko Rosner je nakazal tukajšnjemu Rdečemu križu znesek 5000 Din s prošnjo, naj ga uporabi za vzvišene svrhe te* velikemu pokojnemu kralju tako bližnje ustanove. □ Poziv moškim zborom Ipavfeve župe. Danes ob 14 točno in polnoštevilno na Glavnem trgu. Zbirališče pred spomenikom desno. Pripravite Pavčičevo Narodno nagrobnico. Note prinesite s seboj. — Pevovodja. □ Mariborsko žensko društvo poziva svoje članice, da se udeleže danes, na dan pogreba našega viteškega kralja, žalne službe božje v stolnici, popoldne ob 14 pa žalne manifestacije na Glavnem trgu. □ Zastopstvo SSK Maratona. Slovenski športni klub Maraton zastopa pri pogrebnih svečano- »Zalne svečanosti ob smrti in pogrebu Nj. Vel. kralja Aleksandra I.«, dalje »Oprostitev turistično-propagandnega materiala iz Bolgarije, Švice in Turčije od uvozne carine«, »Ratifikacija konvencij, sporazumov in zapisnikov med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Romunijo«, »Ratifikacija konvencij, usvojenih na mednarodnih konferencah dela, po republiki Nikaragui« in »Objave, banske uprave o pobiranju občin6kili trošarin v 1. 1934«:. — Za praznik »Kristus Kralj« (zadnja nedelja v oktobru) priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: 1. Ekel s. M. A., Šopek cerkvenih pesmi za mešani zbor, Din 20. , Vsebuje tudi lepo pesem »Kristusu Kralju«; 2. 1 Dr. Kimovcc Fr.. Srce Kraljevo. Za mešani zbor z orglami, Din 1.50; 3. Premrl Stanko, Povsod Boga, za enoglasni in mešani zbor z orglami, Din 1.50; 4. Premrl Stanko, Jezus naj živi! 42 evhsrisličnih pesmi za mešani zbor. Partltura Din 60, glasovi po Din 12. Zbirka nudi več primernih spevov za ta praznik; 5. p. Sattnor Hugolin, Slnvospevi presv. Srcu Jezusovemu. Partilura Din 25, glasovi po 5 Din. Prav tako primerne pesmi za praznik Kristusa Kralja. __ — Pri odebelelnstl vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Joselove« grenčice jako delovanje črevesa In dela telo vilko. pevski zbori Ipavčeve pevske župe in prednaša glasbeno društvo »Drava« žalni koral. Šole in vsa društva naj bodo najkasneje ob 14 razvrščeni na odrejenih mestih na Glavnem trgu in tudi vse ostalo občinstvo naj se zbere na trgu najkasneje četrt na 15, Med 14 in 15 bodo gorele vse luči mestnt razsvetljave. Ob tem času naj bodo na oknih stanovanj in v izložbenih oknih žalne sveče. Danes bodo zaprti ves dan vsi obrati in vsu trgovine. Gostilne, kavarne in drugi obrati, za katere ne velja nedeljski počitek, naj bodo zaprti od 9. do 11. in od 14. do 15. ure. Sodelujmo pri žalnih svečanostih v udanosti, spoštovanju in hvaležnosti do svojega blagopokojnega velikega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Predsednik mestne občine, Dr. Lipold 1. r. stih v Belgradu njegov predsednik dr. Alfonz Wankmiiller. Sinoči je imel SSK Maraton na Livadi žalni zbor; podpredsednik, ravnatelj Lekan je imel spominski govor. Odposlale so se sožalne in udanoslne brzojavke. □ Poselska zveza v Mariboru je imela včeraj svojo žalno sejo ter je izrazila svoje sožalje z vpisom v knjigo na okrajnem glavarstvu. □ Slovanska čitalnica jc izrazila pod predsedstvom upravitelja Nika Vrabla svoje sožn-Ije na žalni seji. ki so je vršila v torek zvečer. □ Društvo avtonomnih in zasebnih nameščencev je zborovalo na žalnem sestanku v torek pod predsedstvom Mikloviča ter je izreklo svoje sožalje brzojavno na pristojnih mestih. □ Mariborska sodišča danes ne uradujejo. Vse za danes razpisane razprave se prelože tei se bodo vnovič razpisale. □ Mariborske lekarne bodo danes ves dan zaprte. V nujnih slučajih posluje lekarna, ki vrši v tem tednu nočno službo. □ Celokupno osebje mariborskega okrožnega in okrajnega sodišča ter jetnišnice jc kor. porativno pristopilo k Jadranski straži in Rdečemu križu. □ Mariborčani v Belgradu. Z nočnim brzovlakom v torek zvečer jc odpotovalo odposlanstvo mariborskega mesta na pogrebne svečanosti v Beigrad pod vodstvom predsednika dr. Li-polda. Z oficijelnimi predstavniki je odpotoval« v Beigrad okrog 500 zasebnikov. □ Angleški salon, krojaški mojster Rudolf Štibcrc, sc je preselil na Meljsko c. I. Celie {'Današnje žalne svečanosti. Ob 8 zjutraj bo v župni cerkvi opravilo, katerega se udeležijo vu jaštvo, zastopniki oblasti, društva in korporacije. Popoldanska žalna svečanost pred mestnim poglavarstvom se bo začela ob 2. Najprej je petje, nato govor in kot konec zaigra godba državno himno. Po tej svečanosti bo na Miklavškem hribu oddanih 21 strelov iz topiča in po vseh cerkvah zazvonc zvonovi. Takoj po svečani komemoraciji pred mestnim poglavarstvom bodo ccrkvena opravila v vseh župnih cerkvah. Promet bo od 14 do 15 ukinjen v vsem mestu, Občinstvo prosimo, naj vlada med svečano komemoracijo pred mestnim poglavarstvom popolen mir in tišina. Pri vseh cerkvah bo stala častna četa vojaštva, ki bo po svečanem cerkvenem opravilu oddala častno salvo. & Žalne seje. Številnim žalnim sejam so se pridružila še nova društva in korporacije. Gasilska četa celjska je imela žalno sejo že v soboto v dvorani Gasilskega doma. O pokojnem vladarju je govoril načelnik g. Jellenz. — V torek ob 11, uri dopoldne je imela žalno sejo gasilska župa celjska, katere so se udeležili polnoštevilno vsi člani uprave. Lep govor o pokojnem vladarju je imel starešina g. Gologranc. — V torek so se zbrali v mestni posvetovalnici zastopniki celjskih denarnih -zavodov z uradništvom, da počaste spomin blagopokojnega kralja Aleksandra I. V imenu vseh je govoril kot senior g. dr. Juro Hrašovec. Z vseh žalnih sej so bile tudi odposlane žalne brzojavke na pristojna mesta. £f Današnje svečane komemoracije pred mestnim poglavarstvom se udeleži polnoštevilno tudi vsa šolska mladina. & V celjski bolnišnici sta umrli Krk Zofija, stara 1 mesec, hči delavca, Dečkova cesta 3 in Špes Vida, stara 12 let, hči trgovca iz Vojnika. & Nesrečen padec s strehe. 18 letni kleparski vajenec Pevec Maks je v ponedeljek padel pri delu s 6trehe kemične tovarne v Gaberju in se poškodoval po glavi. Zdravi s v celjski bolnišnici, ■©" Licenciranje bikov bo v četrtek, dne 26. t. m. ob 8 na sejmišču v Celju. K licenciranju je treba brezpogojno prignati vse nad 15 mesecev stare bike. ptui Osebna vest Suplent na ptujski gimnaziji jr. Vilko Rus je položil profesorski izpit. Društvo Šola in dom v Ptuju ima svoj redui občni zbor v nedeljo, 21. t. m. ob 9 v gimnaziji. Smrtna kosa. V Brstjah pri Ptuju je lurjrl užitkar Franc Letonja v visoki starosti 85 let. Pokojni se je poročil 25. nov. 1894, torej pred 40 leti, v cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju z Ano Anžel. Poročil ju je sedanji župnik Don Alfons Svet, ki je že takrat opravljal župnijske posle in je sedaj tudi pokojnika pokopal. Blag- mu spomin! Ponesrečil se je 3 letni Jožef Furlan, sin orožniškega narednika v Ptuju. Padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo Ptujski reševalci so ga prepeljali v tukaj? njo bolnišnico. Vlom. Preteklo noč je bilo vlomljeno v stanovanje gospe Marije Maister, lastnice lončarske obrti v Ptuju. Vlomilec, ki je bil zasajen, je ukradel žepno uro in par čevljev. Na stražnici so ugotovili, da je tat neki 18 letni rlelnvec i7. Ptuja. Izročili so srn tukajšnjemu sodišču. Nepopisno lep dogodek z evhari- /Ifrfpff ffffclfO stičnega kongresa v Buenos Airesu vojaštvo pri skupnem sv. obhajilu Od predsednika republike in najvišjih generalov do zadnjega prostaka - vse pri isti obhajilni mizi R. Poincare na mrtvaškem odru Nadškof v Rigi I. Pomer umorjen Žrtev zločinskih korupcijonistov Na stebru poleg oltarja je zaplapolala ar-gentinska zastava, čete so prijele za orožje in zaorila je argentinska himna, ki so jo pele vse množice, vmes pa navdušeno vzklikale Mariji, papežu, kardinalu legatu in državnemu predsedniku. Nato je imel plamteč govor divizijski general Fouda Costaguo, ki je poveličeval vero kot studenec veh resničnih državljanskih in vojaških čednosti in naglasil, kako mora vsak kristjan zajemati iz sv. zakramentov vedno novih moči za čednostno življenje. Njegov govor, ki je končal s proslavo Evharistije, so spremljali in zaključili donebesni vzkliki navdušenih množic. Kardinal legat je nato slovesno blagoslovil množice, potem pa stopil s prestola in šel meti četami neprestano jih blagoslavljajoč. Kadeti vojaškega kolegija so predrli vrste, ki so obdajale legata, in ga hoteli zmagoslavno po-nesti na ramah, ob čemer je prikipelo ganotje in navdušenje množic do vrhunca. Kardinal legat se je nato ob viharnem pozdravljanju množic odpeljal v palačo, ki mu je bila določena za stanovanje, a si je v njej izbral samo skromno sobo. Španija na kongresu Tretji dan evharističnega kongresa se je vršilo tudi tako zvano Kolumbovo zborovanje, na ka*erem je govoril španski nadškof iz Toleda, Go-mat Thomas. Ta je izjavil, da je materializem temeljno zlo Amerike. Nato pa je nadaljeval, koliko kulturnih vrednot je Španija v teku svoje dolge zgodovine podarila staremu in novemu svetu. Toda današnja Španija ni več to, kar je nekdaj bila. Današnja Španija se je oddaljila od krščanskega načela ljubezni do bližnjega. Dobesedno je dejal nadškof: »Poln žalosti moram reči, da je današnja Španija v svetu zaničevana.« Izrazil pa je upanje, da bo njegova domovina po letih zmot zopet našla pot k načelom krščanstva. Njegov pogreb bo v soboto. Veliki pokojnik leži na mrtvaškem odru, na njem pa križ, ki je proti koncu svojega življenja vanj zaupal Na Pospišilovi in Rajičcvi roki tetovirani znak. Na roki Georgijev« tetovirani znak makedonskih teroristov. Mod najlepše dogodke veličastnega evharističnega kongresa v Buenos Aires-u spada dan, ko se je argentinska armada s svojimi častniki poklonila Kralju miru. Bilo jc to na Marijin praznik. Sedem tisoč mož s častniki na čelu 6e je zbralo v Parku Palermo ter dalo cerkvenim slovesnostim čisto poseben, dozdaj na evharističnih kongresih nepoznan obraz. Navzočni so bili kardinal legat Pacelli in nadškof v Buenos Airesu msgr. Capello, mnogoštevilni generali in višji častniki. Kmalu po 8 se je pripeljal državni predsednik Justo v generalski uniformi, ki so ga spremljali notranji minister in minister za javna dela, dalje predsednik policije in množica vojaških in civilnih osebnosti. Navzočni so pozdravljali predsednika z nepopisnim navdušenjem. Pred slovesnim opravilom so krstili štiri vojaške novince, ki o jim kumovali višji častniki. Nato so pri štirih oltarjih ob vznožju orjaškega križa opravili sv. daritev nadškof iz Lime, msgr Edvvards, vikar čilenske armade, nadškof Becker in nadškof Orzali. Med službo božjo je govoril po radiu msgr. Caggiano, škof iz Ro-saria, vojaštvo pa je pelo cerkvene pesmi. Sv. obhajilo je delilo do sto duhovnikov. K božji mizi so pristopili vsi navzočni generali, častniki in moštvo, ki so bili zgodaj zjutraj opravili sv. spoved. Izredno ganljiv je bil trenotek, ko je pokleknil k božji mizi predsednik argentinske republike s vojo goispo; obhajal ju je kardinal legat Pacelli. Po sv. mašah je sledila nova, prelepa slovesnost: kronanje nebeške Gospe argentinske armade: Lujanske device Marije. Ko se je kardinal Pacelli povzpel do prestola in se pozdravil z državnim predsednikom, so množice in čete navdušeno ploskale in vzkli. kale. Senca VMRO Voditelj makedonske organizacije Vanče Mi-hajlev, ki je te dni iz Carigrada, kjer živi v pregnanstvu, neznanokam izginil. Prijeti sokrivec Georgijeva v polic, zaporih. Nadškof vzhodnega obreda v Rigi Ivan Pomer, je bil v svojem letnem bivališču blizu Rige umorjen. Doslej neznani morilci so letonskega nadškofa umorili menda zato, ker so se bali njegovih razkritij v neki korupcijski aferi, v kateri je bil nadškof klican za pričo. Da bi zabrisali sledove za seboj, so nadškofov dvorec zažgali, kakor kaže naša slika. - Ta zverinski umor, ki nima primera v zgodovini krščanskih narodov, je strašno razburil vso Letonijo ter tudi drugi krščanski svet Atentatorji v rokah pravice Atentator Novak-Pospišil. Atentator Beneš-Rajič. Barthoujeva zadnja pot Drugo žrtev marsejskega atentata zunanjega ministra Barthouja peljejo na katafalk pred Dom invalidov. Krsta leži na lafeti in ie pokrita s francosko trikoloro. Desno: Mrtvaška maska t francoskega zun. ministra Barthouja. Gospodarstvo Izboljšanje v svetovnem gospodarstvu Iz pravkar objavljene publikacije oddelka za gospodarske študije pri Zvezi narodov posnemamo, da je leta 1932 dosegla svetovna reprodukcija svojo najnižjo stopnjo, v letu 1933 pa je nastopilo izboljšanje. Študija ima za podlago produkcijo, trgovino itd. v letnem povprečju 1925-1929, torej v normalnih letih pred začetkom sedanje svetovne krize kot 100. Po podatkih, objavljenih v omenjeni knjigi, je dosegla produkcija važnih proizvodov (sirovin. kmetijskih proizvodov itd.) leta 1932 95, lani pa je narasla na 97 odstotkov (produkcije v letih 1925-1929). Razčlenitev te številko kaže, da je kmetijska produkcija od 1932 na 1933 celo padla od 103 na 102, kar pa je v zvezi z vremenskimi razmerami. Nasprotno pa je nekmetijska produkcija narasla od 73 na 82, tu gre predvsem za produkcijo sirovin. Tudi industrijska delavnost je lani narasla. Indeks svetovne produkcije z Rusijo vred je na- rastel od 77 na 87, brez Rusije pa od 69 na 79. Najbolj počasi narašča svetovna trgovina, ki »e je povečala samo od 81 na 82 odstotkov. To kaže, da se razvija konjunktura predvsem v okvirju posameznih gospodarstev, dočim je v mednarodnem prometu še vedno velik zastoj, ker se še povečujejo ovire za izmenjavo dobrin. V publikaciji 60 zelo zanimive statistike o^za-logah sirovin. Skoro vsi važni predmeti kažejo znatno zmanjšanje zalog, kar se ie pokazalo tudi v cenah, ki so začele naraščati. Seveda je pa tu velika razlika med državami zlatega bloka, kjer cene padajo dalje, in med državami, ki so razvrednotile svojo valuto. Mnogo znakov kaže torej, da se nahajamo na preokretu svetovne konjunkture na boljše. Svetovna produkcija ln cene 1925-1933, Ženeva 1934. Mednarodno gibanje zlata V mesecu septembru se je opazilo zanimivo dejstvo, da so morale severoameriške Združene države v svrho vzdrževanja stabilnosti dolarja poslati večje količine zlata v Evropo. S tem se je nadaljeval že v avgustu začeti odtok zlata. Kasneje pa se je odtok zaustavil in statistika za september beleži ie majhno znižanje zlatega zaklada v severo-ameriški Uniji, ker je bilo nakupljenega mnogo zlata domače produkcije. Seveda pa kaže vse, da je z devakuacijo začeto naraščanje ameriškega zlatega zaklada doseglo svoj vrhunec in se je zlati zaklad ustalil. . . . , ... Zlati zaklad francoske banke je zabelezil povečanje tudi v septembru, vendar to jx>večanje m znatno. Dotok zlata je znašal 1C6 milij. šv. frankov, avgusta 306, julija 214, junija 352 in maja 347 nulij. šv frankov. Najbolj pa narašča serveda relativno zlati zaklad Švice, ta se je povečal septembra za 74 milij., avgusta za 92 milij. šv. frankov. Tudi so nadalje narasle v septembru zlate zaloge Belgije za 12 milij. in Holandije za 6 milij frankov. Povečal pa se je odtok zlata iz Italije, ki je v septembru izgubila zlata za 35 milij. šv. frankov, v avgustu samo za 6 milij. Zlati zaklad Anglije je že dali časa sporo popolnoma neizpremenjen. Seveda velja to samo za emisijsko banko, ker ima takozvani bnt-ski izravnalni fond na razpolago velike količine zlata. Zlate zaloge 8 držav (Anglija, USA, Francija, Italija, Švica, Holandija, Belgija in Nemčija) so zabeležile letos v prvih treh mesecih 1409 milij. šv. frankov dotoka zlata, v drugem četrtletju 1934 je znašal dotok 1144, v tretjem pa 1164 milij. frank. Zlati standard in zunanja trgovina Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu ugotavlja v svojem mesečniku podatke, kako je vplival' odpoved zlatenw<«*«dardu na zunanjo trgovino posameznih držav. Zbornica ugotavlja, da je znašala junija 1934 svetovna trgovina 66.5% one iz leta 1929 Po količinah Je svetovna trgovina nehala padati že leta 1933. To je dokaz za življenjsko potrebo mednarodne izmenjave dobrin z ozirom na najrazličnejše omejitve uvoza, ki so dosegle gotovo že višek svoje uspešnosti. Podroben pregled trgovine najvažnejših držav nam kaže tole sliko: vrednost izvoza USA (preračunano je seveda vse na zlato) je znašala v juniju 1934 23.8% vrednosti iz leta 1929., vrednost izvoza Anglije 32.7%, Japonske 36.8 in držav zlatega bloka (Francija, Belgija, Holandska, Švica in Italija) 37.3%. Iz tega sledi, da je izvoz najmanj padel v državah zlatega bloka, ki so obdržale zlato valuto. Podobno s'iko nam daje tudi pregled po količinah, nadalje industrijska produkcija ter brezposelnost. Pokazalo bi se, da so države zlatega bloka najmanj trpek radi krize. Posledice manjšega skrčenja zunanje trgovine so razvidne tudi iz tega, da je delež držav zlatega bloka na svetovni trgovini narastel od 15.6% v letu 1929. na 17.6% v juniju 1934. Angleški delež pa se je istočasno povečal od 10.7 na 11, ameriški se je zmanjšal od 15.6 na 11.6%. PRESKRBA NAJBOLJŠEGA SADJA ZA ZIMO Pri nakupu sadja za zimo je v prvi vrsti važno, da je vse sadje pravilno odbrano, sortirano po kakovosti, debelosti in trpez-nosti ter pravilno pakovano. Nakup sadja na slepo srečo po nizki ceni se čestokrat maščuje. Nabava sadja je torej zadeva zaupanja med kupcem in prodajalcem. Oglejte si zato stalno sadno razstavo najboljšega slovenskega sadja pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg št. 3. Vstop vsakomur prost, brez obveznosti za nakup. Izplačilo delnic Union-paromlina v Osjcku. Na glavni skupščini delničarjev Union paromlina v Osjeku, ki se nahaja že par let v likvidaciji, je bik) sklenjeno, da se izplača delničarjem na delnico 40 Din kot prva kvota. Podružnice Praštcdione sc zapirajo. Po sklepu upravnega odbora Prve hrvatske štedionice se zapreta podružnici v Derventi in Ogulinu. Ti dve podružnici se nahajata itak v bližini večjih mest, kjer so še podružnice banke. S tem bo imela Pra-štediona poleg centrale še 47 podružnic. Znižanje obrestne mere za zastavne liste Pra-štedionc. Z ozirom na uredbo o maksimiranju obrestne mere o znižanju obrestne mere za zastavne liste (razen, če so izdane v inozemstvu) je Pra-štediona sklenila znižati obrestno mero svojih zastavnih listov od 8 na 6% in bo kupon 1. novembra izplačan namesto s 400, samo s 300 Din. Znižanje in zvišanje glavnice. Na obenem zboru dne 29. sept. je Tekstilana, tovarna sukna, d. d. v Kočevju sklenila znižati glavnico od 6 na 1 mili). Din. Istočasno pa je bilo sklenjeno, da se delniška glavnica ponovno zviša za 4 milij. Din z izdajo novih delnic za 3 milij. Din. Poravnalni narok v kotikurzni zadevi Korotan, d. d. na Prevaljah, bo 29. oktobra ob 9. Prezadol-ženka nudi upnikom 20% v dveh letih v 8 enakih čeir''etnih obrokih brezobrestno. Končane poravnave Mahkota Martin, lastnik pletilne industrije v Ljubljani VII., Celovška cesta št 43. — Potnik Terezija, posestmea v Ljubljani. —" Žmitek Franc, trgovec v Boh. Bistrici št. 4. Vpisa v trgovinski register. Samida & Co., trg. z mešanim blagom (razf>ošiljalmca), družabnika: itorli Srečko in Samida Franc, prokurist Samida Mihael; Sport-Kmet, d. z o. z., Ljubljana, glavnica 200.000 Din, od tega v gotovini plačanih 100.000 Din, poslovodji: Kmet MiTar. ir. Stiefri Oton. Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe glede dobave 2000 komadov držajev za lopate, 2000 kom. brezovih metel; do 23. oktobra pa glede dobave 78 kub. m borovih mostnic. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Dne 12. novembra bo pri upravi smodnišnice v Kamniku olertna licitacija glede dobave 2000 kg gutaperče. (Predmetni oglasi z natančnejšimi jx>-datki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Mednarodna hipotekama banka v Bazlu sklicuje svoje obligacionarje na zborovanje, na katerem namerava predlagati razpravljati tudi o izpre-membi pravil. Banka namerava pravila izpremeniti v tem smislu, da se odslej donos fiosojil ne bo delil jx> posameznih državah i« da bo družba v bodoče prisiljena svojo glavnico obenem z rezervami v švicarskih zastavnih listih, hipotekah ali prvovrstnih vrednostnih papirjev izplačevati. To pomeni praktično, da se banka v mednarodnem poslu ne bo več udeleževala, ker so drugače njena tuja sredstva zelo majhna. Zvišanje izvozne carine na srebro na Kitajskem. Kitajska vlada je ta teden zvišala izvozno car rino na srebro od 2.25% na 10%. Posledica tega je bila še večji dvig cen srebra. Evropska produkcija sladkorja. Evropsko sladkorno produkcijo cenijo v tekoči kampanji na 3.69 milij. ton v primeri z 3.58 m;!ij. on v prejšnji kampanji 1933/34. Jugoslovansko produkcijo ceni znani češki statistik dr. Mikusch na 56.278 ton* dočim je v prejšnji kampanji znašala produkcija 74.606 ton. Kljub /°lo zmanjšani produkciji nam ne bo treba uvažr sladkorja, ker je domači kon-zum zelo padel ir. 'r iamo še zaloge iz prejšnjih lef. Prof. Cassd proti zlatemu standardu. Znani švedski ekonomist prof. Gustav Cassel je zopet napisal članek, v katerem se zavzema za papirnato manipulirano valuto, ki bi pa sicer imela še vedno neko zvezo s zlatom, ker bi novostabiiizirane valute manipulirale na podlagi notranje kupne moči valut. Ce bi prišlo do sporazuma " valutnih vprašanjih, bi se nehal tudi boj za zlato v valutne svrhe. Borza Dne 17. oktobra 1934. Denar Curih. Pariz 20.2075, London 14.97, Newyork 303.375, Bruselj 71.575, Milan 26 245, Amsterdam 207.85, Berlin 123.35, Dunaj 72.73 (57.15), Stock-holm 77.21, Madrid 41.875, O&lo 75.30, Kopenhagen 66.85, Praga 12.81, Varšava 57.925, Atene 2.925, Carigrad 2.475, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.875. Fižol Po večdnevni nejasnosti v kupčiji so zopet živahna povpraševanja posebno po našem rdečem fižolu »ribničanu«. Cena od 2 do 2.10 Din za kg, ki jo doseže producent, je ostala neizpremenjena, vendar se opaža, da kmetje z blagom več toliko ne silijo. Za mandolan ni nobenega povpraševanja, ker nudi Poljska na inozemskih tržiščih to vrsto fižola ročno prebranega jx> zelo nizkih cenah, vsled česar je cena padla, fer se plača danes produ-centom Din 1.75 do 1.80 za kg. Tudi Japonska nudi za dobavo v začetku novembra lejx> prebrano blago te vrste po zelo nizki ceni 2ivahno povpraševanje ie tudi po cenejših vrstah fižola, posebno po »ze-• lenem«, vendar se doseže cena največ Din 150 za ' 100 kg franko Postojna transit. f Lojziki Hafnerjevi v spomin Veder, jasen, solnčen jesenski dan. Dan tvojega fjogreba. Veder, solnčen, jasen in čist je bil tudi tvoj značaj, draga Lojzika. Na vseh tvojih potih so te spremljale živahnost, veselje, odkritost in vesel, zdrav humor. Oživela, zvesehla si vedno vse in povsod, kamor si zašla. A zdaj molčiš! Ni te več med nami! Zanesli so te na zadnji poli, v tesno jamo, k zadnjemu počitku. Tvoje truplo pokriva črna zemlja. Težka človeku ni zemlje odeja. Vzamejo v sebe ga njene moči. A težka je bila po* zadnji dve leti tvojega življenja. Bolehala si na srcu, kar je bilo vzrok tvoje prerane smrti. Na tvoj prerani grob gleda naš stari očak Triglav. Zdi se mi, da je trda njegova skala iztisnila solzo žalosti za teboj. Saj si ga toplo vzljubila, večkrat obiskala in neštetokrat opazovala s tvojega drugega, dragega doma v Bohinju. Bohinj! Tvoj Bohinj! Kako si vedno z veseljem zahajata gori. Iskala in našla si uteho in tolažbo tvojemu bolnemu srcu, med tvojimi Bohinjci. Z otroškim veseljem sj se pripravljala na pot, zadnjo sredo pred usodno soboto. Bohinj, ki ti je toliko dal, je zahteval žrtev od tebe Zahteval je tebe samo. Nezavestno so te pripeljali v soboto zvečer v Ljubljano v Leonišče. Vsa mogoča pomoč fi ni mogla jx>vrniti zdravja. Vse upanje je bito zaman. Lepo pripravljena za oni svet si v torek popoldne za vedno zatisnila svoje oči. Draga Lojzika! Pogrešala te bom kot svojo najboljšo, najzvestejšo in vedno odkrito prijateljico! Odkar sva se spoznali in vzljubili, ni bilo žal besede med naina! Ostaneš mi nenadomestljiva. Pogrešala boin tvojo veselost, zabavnost in odkritosrčno zvestobo. Pogrešala tem bolj, ker v starejših letih si se pridobivamo prijateljev. Nepozabna mi ostaneš do tedaj, da se združiva tam gori v našem pravem dotnu. Draga Lojzika! Počivaj v miru v zarji nebeškega Solnca! C. K. Plašii za slabo vreme Najnovejši plašč za dež in sneg iz lakiranega črnega gumijastega platna, z rumenimi zaponkami spredaj, zajamčeno nepremočljiv Din 320- Naročniki izven Zagreba naj naročeta zelo praktičen plašč po svojih osebnih merah. — Ako plašč ne odgovarja, vrnemo takoj denar. 2agazb. s Na'večla trgovska in odpremna h ša v Jugoslaviji. SPCCf: ASK Primorje. (Predsedstvo.) Vsi odbori in vse članstvo imajo danes do 8.45 obvezno zbirališče pred klubovim tajništvom (nebotičnik) zaradi udeležbe pri žalnih svečanostih na Kongresnem trgu. Udeležite se korporativno tudi popoldanskih svečanosti ob 14.30 pred mestnim poglavarstvom! Letošnje italijansko plavalno prvenstvo ie dalo sledeče nove prvake: 100 metrov hrbtno: Beeolii 1:17 4; 200 m prosti stil: Signori 2:22,4; 400 m prosti stil: Co-stolli 5:08,8; 200 m prsno: Bertetfci 3:08,1; skakanje: Marianettl 109.48 točk. Svetovni boksarski i>rvak » muiji teži ostane Freddie Miller (Cineinatti). V Liverpootu se je vršila borba za naslov svetovnega prvaka med njim ln angleškim prvakom Tarletonora. Miller je zmagal po I;-, modah po točkah ter tako obdržal naslov prvaka v mnšji teži. Maks Baer in Maks Sehineling se bosta borita » Hamburgu. Med Walterjem Rothenburgom, prirediteljem haoibnrSkega boja Schmeling-Neusei in mann-garjem svetovnega prvaka Maksa Baera, Aneitom Hoff-mannom se vrSjo dalekosežna pogajanja, katerih zaključek naj bd bilo srečanje obeh Maksov sedanjega in bivšega svetovnega prvaka v Hamburgu. V ta namen se je Bacrov manager Hoffmaun obrnil na berlinsko v'.ado s prošnjo za dovoljenje tega dvoboja v Nemčiji. Maks Baer je namreč Jud. Inturesantno je da je isti manager Sc pred mesecem dni odbil vsako pogajanje za to srečanje z motivacijo, da Baer zasluži »ei z filmskimi in varijetejskiimi angagemeuti. Za kako veliko nagrado'se sedaj vriijo pogajanja, se se ne ve. Nogometna igra je prišla v Evropo koncem preteklega stoletja iz Amerike. Dva nasprotnika. sestavljena iz 8 do lt mož, sta skušala spraviti ogromno žogo. ki je imela v premeru skoro 2 metra, v gol na športnika. Nogomet se smatrn Se danes v Ameriki kot predtroning z« drage športe. Mednarodna lahko-atletska zvena je sklenila, da bo določila minimume, ki jih morajo do.scčl tekmovalci, ki bodo hoteli sodelovati na prihodnji olimpijadi. Raivnotako je odločila, da vsak bodoči lahko-atlet, k zboljša kak obstoječi svetovni rekord, dobi v znak priznanja njegovih zmožnosti od mednarodne lahkoatletske »veze diplomo. Absolutni svetovni, rekord na motornem ko'esu imata že od leta 1929 menjaje se v posesti Nemec Hen-ne in Anglež Wright. Henne je postavili svoj prvi svetovni rekord 13 .septembra 1929 pri Monakovem. Prevozil je 1 km v 16.73 sek., kar da 21(1.7.5 km nn uro. koto pozneje je zboljšal Anglež na 220.54 km pri meeta Arnn.ion. še isto leto je zboljSal Henne na 2-21.54 km. Potem zopet \Vright z 242.59 km in S. nov. 1932 na betonski cesti pri Tatu na Ma. 2000 zadružnikov. Pucka štediona Zagreb Naš zastopnik: Zore Rudolf, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telef. 38-10, Pismen odgovor 3 Din znamka. ODDAJO: Svetel prostor za delavnico ali skladi šče, nasproti Uniona. od damo. Kolodvorska 11. Telefon 2059 PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi Pogačnik Bohoričeva ulica š). 5. ie pri Velik naval „Promet" nasproti križevniške cerkve, ker edino tam najbolje kupite in prodaste vse tiste še uporabne predmete, ki Vam leže doma brez haska le napotje. (1) Zimska jabolka namizna, sortirana v : bojčkih, in sadno drevje visoko in pritlično, za jesensko saditev — dobite pri Kmetijski družbi, Ljubljana, Novi trg št. 3. ID Čelo avbe, zlate uhane, prodam za 550 Din. — Kalin, Rožna ulica 27. (1) Ia orehe v lupini vreče 50 kg za 235 Din. Jedrca 5 kg za 82 Din franko vsaka postaja razpošilja G. Drechsier — Tuzla. (1) Sedaj je čas za saditev in setev ne-pozebne zimske solate. Najzgodnejša spomladan ska berivka in glavice, sadike in seme. A. Tr-škan, Streliška ulica 33. Železne postelje vseh vrst, železne nočne omarice, mreže za postelje v lesenih in železnih okvirjih dobavlja in popravlja najceneje Strgulec Pavel, Gosposvetska c 13 (Kolizej), Ljubljana. II) Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenah CERNE, luvelir, Ljubi;ana Wolfova ulica št. 3. Širile »Slovenca«! Pazite na svrje zdravje in na svojo obutevl Turisti, lovot, smuSarji in vsi oni, ki imajo bodisi poklicno, bodisi v zabavo opravka v vlažnem terenu ali v snejtu naj uporabljajo mazilo HEVEAX. za katero jamimo, da napravi vsako obutev nepremoiljivo. — Dobiti jo jo v vseh specijalnih trgovinah ali pri glavnem založniku: Lekarna Mr. M. Lcustek. Ljubljana, Rculjeva cetta 1. 1 Posestva 1 1 Kupimo] Mlin in žaga na vodni pogon, v dobrem stanju z gospodarskim poslopjem in zemljiščem — naprodaj na prometnem kraju v Sloveniji. Naslov v upravi »Slovenca« št. 12034. (p) Damski plašč, kostum in nekaj rabljenih oblek kupim. Ponudbe pod »Takoj« štev. 12037 upravi »Slovenca«. (k) Božična drevesca kupimo: 2500 — 1 do 2 metra 1000 — 2 do 3 metre 400 — 3 do 4 metre 100 — 4 do 5 metrov Ponudbe poslati: Bandur Mirko, Pančevo. (k) Hiša v Radečah poleg farne cerkve, z vpeljano gostilno, gospodarskim poslopjem, velikim zelenjadnim vrtom, pripravna za vsako obrt, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11998. (p) Veleposestvo vse kulture, večina gozdovi, okraj Maribor — proda Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26. (P) Čitajte in širite »Slovenca«! ZAHVALA. Ob bridki izgubi naše predrage soproge, mamice, hčerke in sestre, gospe Frančiške Zupančič roj. Černe soproge gostilničarja in posestnika izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so v teh težkih dneh z nami sočustvovali. Posebno zahvalo pa smo dolžni preč. duhovščini, domačemu gasilnemu društvu, pevcem iz Dola za ganljivo petje, vsem darovalcem krasnega cvetja in vsem, ki so drago pokojnico " tako obilnem številu spremili na njeni zadnji poti. Še enkrat Bog plačaj I Kamnica, dne 16. oktobra 1931. Žalujoči rodbini; Zupančič, Černe. Preskrba najboljšega sadja za zimo Pri nakupu sadja za zimo je v prvi vrsti važno, da je vse sadje pravilno odbrano, sortirano po kakovosti, debelosti in trpež-nosti ter pravilno pako-vano. Nakup sadja je torej zadeva zaupanja med kupcem in prodajalcem. Oglejte si zato stalno sadno razstavo najboljšega slovenskega sadja pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Novi trg 3. Vstop vsakomur prost, brez obveznosti za nakup. (1) Debego (ishalno napravo skoro novo: aparat in večjo zalogo črk, le malo časa rabljeno, ceno prodam. Naslov pove uprava „Slo-venca" pod „D€begO". ZAHVALA Ob smrti mojega ljubljenega moža LOJZETA GOLOBICA mi je bilo izraženega toliko sožalja v besedi in dejanju, da m. ni bilo mogoče vsakemu se posebej zahvaliti. Posebno zahvalo sem dolžna gg. zdravnikom Šlajmerjevega sanatorija dr. Guzelju in dr. Čebohinu, kakor tudi upravi in čč. sestram, dalje gospodu stolnemu vikarju Vindišarju, kateri je prihitel rajnega okrepčat s sv. popotnico, posebej moram izreči javno zahvalo gospodu dr. Hribarju, ki mu je hotel rešiti drago življenje s tem, da je da! na razpolago svojo kri za transfuzijo. Od srca se zahvaljujem vsem stanovskim tovarišem časnikarjem, v prvi vrsti uredništvu »Slovenca«, lastništvu »Slovenca«, g. dr. Pečjaku in svetniku Čadežu, ter glavnemu uredniku g. dr. Ahčinu in g. dr. Kuharju. Zahvaljeni bodite vsi, ki ste mu poklonili cvetje, ga spremili na zadnji poti ter prav posebno vsi, ki ste molili za njegovo dušo in darovali zanj svete maše. Bog plačaj! MIRA GOLOBIČ + Potrtega srca naznanjamo, da )e naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in brat, gospod Leopold Viher šolski upravitelj v pokoju v SloV. Bistrici po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, dne 16. oktobra ob 12 opoldne v mariborski bolnišnici nenadoma umrl. Pogreb blagopokojnega bo v petek, dne 19, oktobra 1934 ob 3.45 iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Magdalensko pokopališče v Mariboru. Slov. Bistrica-Maribor, dne 17. oktobra 1934. Marija Viher roj. Zinauer, soproga. Slavko Viher, banovinski inženjer, Vladislava Rebernik, soproga kapetana, Zdenka Viher, Miran Viher, otroci. Anica Viher roj. Sekula, učiteljica, snaha. Franjo Rebernik, art. tehn. kapetan, zet. Simon Viher, šol. upr. v pok., brat. Elizabeta Ortan, Terezija Lebe, sestri. Umrl nam je po mukepolni bolezni, v 34. letu starosti, naš ljubi mož, oče, sin, brat in svak, gospod Joško Zupan upravitelj jetnišnice višjega deželnega sodišča Pogreb se bo vršil iz hiše žalosti Miklošičeca cesta št. 11 v petek, dne 19. oktobra ob pol 15 k Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. oktobra ob 20. uri. Žalujoče rodbine Zupan, Urbane, Dražil in ostalo sorodstvo. Alja Rahmanova: 56 Zakoni v rdečem viharju Dnevnik ruske žene 23. septembra 1923. Danes opoldne so brezbožniki priredili v gledišču javen razgovor. Duhovniki vseli verstev so bili povabljeni. Brezbožniki so bili sijajno osramočeni, ker eo njihovi govorniki neverjetno slabo dokazovali. Na koncu razgovora so vse govornike, ki so govorili za religijo, zaprli. 27. septembra 1923. Na naši fakulteti je bilo predlagano, naj se komunist izvoli za dekana. Lani bi ee bila fakulteta še z vsemi sredstvi uprla. Danes se je molče uklonila. 30. septembra t923. Na potu na vseučilišče sem nepričakovano srečala dijaka Govorova. Vzbujal je splošno pozornost, zakaj kljub 6plošni revščini dijakov je bil oblečen v novo obleko, ki 6e mu je prav dobro prilegala, obraz mu je bil obrit in roke negovane. Njegovo še vedno lepo obličje je bilo videti utrujeno in žalostno; pod očmi so visele nabrekle, temne solz-alce in ustna kota sta bila pobešena. Ko sem ga zagledala, sem se zdrznila. Tega srečanja, ki je končno moralo priti, sem se vedno bala. Vedela sem: moja poroka z Otmarjem ga je zelo zadela. Skoro dve leti že živiva v istem mestu in se še nikoli nisva srečala; bila sem trdno prepričana. da se je nalaSč ogibal srečanja z menoj. Sedaj je prišlo; tako sva trčila drug ob drugega, da se ni bilo mogoče izogniti. »No. kako se vam godi, Dima?« sem ga vpra- šala, ko sem se nekoliko zbrala od prvega presenečenja. Nagovorila sem ga s krstnim imenom, kakor sem bila od prej navajena. >Slabo, Aleksandra Lvovna,« je odgovoril s tihim glasom. »In vi, kako se vam godi?« »Hvala, prav dobro! Sem namreč' poročena in i imam otroka.« »Vem, vse vem po Aljoši, ki zahaja v vašo hišo, j In celo to vem, da ste srečni s svojim Nemcem! Rečeni vam samo to: Sramota za našo rusko mladino, da nam tujci otemajo taka dekleta, kakor i ste .vi!« »Zame je zalo laskavo, kar pravice; ampak moram vas malo popraviti, zakaj moj mož je 'ostal v Rusiji, dela v Rusiji, ni .torej več tujec. Toda, povejte mi: Aljoša mi je pravil, da pijele! Tega bi ne smeli!« »Ne piti! Zakaj pa? Kam pa sicer s svojimi mislimi? Ah, Alja, kako sle mogli njega vzeti, ko ste vedeli, kako vas ljubim? Saj ste vendar vedeli, ali morda ne?« »Da, vedela sem.« »Pisal sem vam v Irkutsk, v Omsk, pa mi niste odgovorili na nobeno pismo. Ničesar, ničesar nisem slišal o vas, poleni sem moral izvedeti, da ste se poročili! Najprej sem hotel s samoumorom vsemu napraviti konec. Poleni pa je v meni obvladala misel, da vas moram še videti, morda le ni še vse upanje izgubljeno. Upal sem, da bo morda vaš zakon nesrečen, da se boste od Nemca ločili, ko pridete v R ... Zato sem poslal Aljošo k vam.c »Da, vem. Aljoša mi je povedal, da ste ga poslali.« Ampak še vedno ne morem verjeti, da vi, Rusinja, Rusinja z dušo in telesom, ljubite tujca in ste srečni z njim ...« - I »Motite se. Že nad dve leti živim z njim in sem srečnejša, nego sem si mogla misliti. In kar je glavno: Najina sreča je taka, da nosi v sebi poroštvo, da bo dolgotrajna!« »In če bi morali Rusijo za vedno zapustiti?« >Moj mož nikakor nima namena oditi v inozemstvo. Seveda, možno je, da odideva iz Rusije; to se pa ne bo zgodilo zato, ker moj mož noče v Rusiji delati, ampak zato, ker Rusija noče, da pošteni ljudje delajo v njenih mejah... Toda pripovedujte raje o sebi, o svojih študijah.« »No, prej ste prav rekli; Rusija ne mara dela poštenih ljudi. Jaz imam ogromne težave. Kakor veste, je bil moj oče zdravnik in to je danes velik zločin. Vsak dan s strahom pričakujem »čiščenja«; tem bolj sem sumljiv, ker me je moj profesor določil, da napravi iz mene asistenta. Prepričan sem, da mi ne bodo dovolili, da bi dovršil študije. Toda čemu bi tarnal pred vami? Za mene je prav za prav čisto vseeno, kakšno bo življenje; in če I>o konec, tudi nič ne de. Prepričan sem, da vas ne zanima. Zdravstvujte in ne povabite me, prosim, k sebi, ker ne bi prišel. Vašega Nemca ne moreni videti I« Z dolgimi koraki se je hitro odstranil. Neprijetno čustvo me je prevzelo; bilo mi je tako, ko da sem zakrivila nekaj zelo hudega, nele.pega. Težko ti je, če vidiš, da si v drugem človeku vzbudil čustva, ki j.ili ne smeš vračati. Zakaj usoda ravno mene preganja s takimi stvarmi, ki mi povzročajo težave? 13. oktobra 1923. ! Ko sem šla z univerze domov, sem skočila za I trenutek k Nataši. Brž, ko sem odprla vrata, sem 1 opaaila, da je potrta. Pravkar je razvezala zavoj, ki ga je Igor prejel od matere in je držala v roki ! svileno, lepo vezano mošnjo za tobak. »Glej, Alja, ta mošnja je bila v zavoju, pa ne more biti od matere, zakaj bil je v njej tale listič!« Prebrala sem list: »Dragemu Igoriu v spomin na težke dneve, ko je bil zaprt!« »Tu sedim in si belim glavo, od koga bi moglo to biti, pa ne morem uganiti!« je rekla Nataša. »Nataša!« sem kriknila za nekaj trenutkov. »To je vendar povsem jasno, to je mogla biti le Tosja! Ali se spominjaš, kako ga je vardevala, ko je bil v Omsku v koncentracijskem taboru in se ti nisi hotela brigati zanj?« »Da, bo že tako,« je rekla Nataša žalostno. »Veš, zadnji čas vedno pogosteje misli nanjo in vedno mi jo oponaša kot vzor. Posebno nezadovoljen je z menoj v fizičnem oziru; pravi, da sem riba, ne ženska. Pa je res tako: Zelo ga ljubim, ampak psihično, ne fizično in njegovi dotikijaji so mi cesto zoprni lako, da svoje nevolje kar prikriti ne moreni; in to ga strašno žali. Večkrat pravi, da se mu ne predajam, ampak se samo ponižujem do njega ... Zdaj tudi razumem, kaj pomeni tale zavojček, ki je ležal poleg mošnje za tobak.« Bil je kolač iz otrobov, kakor so jih delali ob času najhujše lakote. Tosja je pač hotela Igorja spomniti na to, kako mu je takrat nosila kolač« iz otrobov v ječo. »Kje pa je Igor?« sem vprašala. Tedaj se je tudi Igor vrnil in Nataša ga je vprašala, kaj pomenijo te stvari v materinem zavoju. Izprva se je delal, ko da ne ve, ko mu je pa Nataša povedala resnico v brk, je priznal, dn so od Tosje. >Zakaj mi nisi tega takoj povedal?« je vprašala Nataša razdraženo. »Mislil sem, da boš 6ama uganila,« je odgovoril Igor neodločno.