Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po po^ti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za ietert leta 1 gl. 20 kr. V tiskarnici sprejemana začelo leto 8 gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80kr..za 14 leta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica-dan poprej.
Tefcaj XLVI.	V Ljubljani, 24. svečana, 1893.	List 8.
S t o I p j e.
m.
Dalje.)
..Postavil sem te za hie narodov."
Izai. 49. t».
Nekaj dni pozneje (30. dec. 1811») nadaljuje: „Videla sem zopet svetega Petra cerkev v Rimu z nje velikansko kupolo. Sv. arhangelj Mihael stal je na njej svetlo-bliščeč v kervno-rudeči obleki in veliko bojno zastavo je deržal v roki. Na zemlji pa je bila vojska. Zeleni in modri bojevali so se proti belim, in zdelo se mi je. da ti beli, nad kterih glavami se je žaril rudeč ognjen meč, omahujejo: pa vsi niti niso vedeli, zakaj se bojujejo. Cerkev je bila vsa rudeča ko kri, in kakor oni angelj nad njo, in slišala sem: „v kervi bode oprana." Toda čim dalje so se bojevali, tem bolj je zginjala ona rusa barva, in cerkev se mi je zdela kakor prozračna. Angelj je stopil doli, ter se pridružil belim, in sem ga večkrat videla v pervi versti pred trumami. Tedaj jih navda čudoviti pogum, da sami niso vedeli od kod to prihaja: angelj pa je sam udaril sovražnike, da so se razperšili na vse strani. Ognjeni meč je sedaj zginil nad zmagajočimi belimi, pa tudi od nasprotne strani jih je silo dosti pri-begalo in prestopalo k njim. Nad vojno sem videla tudi mnogo svetnikov v zraku, ki so z rokami kazali in znamenja dajali, vsi različni pa vendar vsi iz enega in v enem in istem duhu.
Kadar je bil angelj s kupole (cerkvene strehe) doli stopil, videla sem na istem mestu na nebu velik svetel križ in na njem našega Zveličarja; iz njegovih ran so se vsipali blisčeči žarki po celem svetu. Poleg tega sem videla na nebu žareče sercč, iz katerega so se izlivali belo-svetli traki v rano Kristusovo na desni strani, in drugi
žarki so svetili nad cerkvijo in nad mnogimi kraji. Ti žarki so nekako v se poserkali čuda mnogo duš, ki so skozi ono serce in po svetli poti prihajale v strau Jezusovo. Ono serce je bilo serce Marijino. V tretje sem terpela zaradi cerkve. Videla sem veliko cerkev z visokim umetno sozidanim stolpom v velikem mestu blizo široke reke. Cerkev ona je bila posvečena svetemu Štefanu... Okoli te cerkve je bilo mnogo imenitnih gospodov, tudi ptujcev s predpasniki in keljami (zidarskimi žljicami), kakor češ, da so poslani to veliko s skodljami krito cerkev z lepim in umetnim stolpom vred podreti. Njim so se
pridružili vsake verste ljudje iz dežele, celo----
Silno me je to užalilo, in prosila sem svojega Ženina, naj pomaga: Frančišek Ksaver je samo s križem v roki toliko, skoro vse premogel: naj ne dovoli, da bi sovražnik zmagal. Na to sem videla pet duhovnikov iti v ono cerkev, mlajša dva sta prejela sv. Rešnje Telo. kakor da hočeta novo življenje obuditi. Kar glej! naenkrat bruhne ogenj iz stolpa in sega okoli in okoli strehe, in videti je bilo, kakor da bode vse zgorelo. Saj je blizo veliko voda, rek, sem si mislila, kaj ne bodo nič gasili? Toda goreči plamen je mnogo onih, ki so bili začeli podirati, ožgal ter jih prepodil, a cerkev je ostala. To rešenje pride, mi je bilo razodeto. še le po veliki nevihti, in oni strašni ogenj da pomenja veliko nevarnost, pa tudi novi blišč v katerem se bode svetila cerkev po prestani nevihti. Poderanje in rušenje cerkve, da se je že tam začelo in sicer v šolali, kateie so izročili nejeverstvu." (Schmoger: Leben der gottsel. A. K. Kmmerich 1. H. p. 17"». 17K. 208. 209.
Vsem svojim apostolom je rekel Kristus: ..Vi ste luč sveti'iu (Mat. "», 14.» posebno pasm
t«» imr dičiti pervaka apostolov, in njegovega naslednika sedanjega sv. očeta papeža. Nanj smemo obračati tudi besede prrrokove: ..Postavil sem te za lur narodov." Izai. 41». <!.) Že mnogokrat se je omenjal«», da se resnično vjema staro preko-vanjc škofa Malabijr. ki je napovedal pred več ko »,t m i leti prihodn je papeže po nekih znamenjih. in o sedanjem videl ..luč na nebu" tlumen in roelo . 1 »a! sv. oče papež Leon XIII imajo ne le na svojem rojstnem plemenitaškem gerbu rodbinskem znamen ju i repato zvezdo, nego so resnično kakor svetla luč narodov s svojo učenostjo. svojo pobožnostjo. in sijajnim zgledom, da jih ves svet visoko čisla. „Vse mora biti v strogem redu opravljeno. Sleherni v Vatikanu ima svoj določen delokrog. — vsak mora delati, in papež le pervi. ki daja najlepši zgled neumorne delavnosti. Vsakdanje javne in zasebne avdijence jemljejo veliko časa. potem posvetovanja s kardinali. pretekti in tajniki raznih kongregaeij: in od njega osnovanih komisij. Ker pa je večkrat dan prekratek, se če stokrat primeri, da dolgo v noč še delajo in mislijo, in ko že vsi v Vatikanu počivajo in spe. sv. oče eujejo in bdijo pri luči. Skerbe vedno za vse. nič ne uide njih pozornosti, vse pre\darjajo in na vse se domislijo. In kakor da bi to ne zadostovalo njih napornemu trudu, sostavljajo še krasne eneiklike pastirska okrožna pisma . katerih lep zlog: in vednostna temeljitost celemu svetu dokazuje, da je klasična latinščina drdščina sv. katoliške rerkve. Serčna miloba. pa krepek značaj, neumorna marljivost, ang^eljska pobožnosi. neomajljiva poterpežljiv«»st. nepremagljiva pravičnost, velika darežljivost in resničen stud nad vsem kar je grešno, so glavne čednosti te plemenite in svete duše sv. očeta papeža Leona. Zato ni čuda. da so se kardinali pri izvolitvi vikšega vrrhovnega pastirja sv. < erkve kaj hitro zjedinili. ter njega na Petrovo stolico postavili. ..Ljubil si pravico in sovražil krivico: zatorej te je pomazilil l>og. l»og tvoj z oljem veselja pred tvojimi tovariši.- jPs. 44. ♦>.» St. .Josephs-Alma-narli h^i p. .Vi.i	ilialj- ha-!»
Cerkveno leto,
ali letni sveti časi iu dnevi.
>p.-.t! I v a ii K <> m Ij a m «• •. (I»»lje.'
Iirug«- poglavja
Božična doba.
§. 4. Brezmadezno spočetje Marije Device, varhinje avstrijskega cesarstva.
Iztočna o-rkev je praznovala ta praznik veliko prej. kakor večerna: nahajamo ga ondi že v 'j. stoletju. To spričuje pismo svetega Saba (r ."•:;!». kita
praznik z imenom «spočetje sv. Ane" stavlja na '.». dan decembra. Omenia ga tudi Andrej Kiečan-ski (T. stol t. Jurij Ni komedij s ki c». stol.i idr. Pozna ga nadalje gerški menologij (zapisnik sv. praznik« 'Vi iz leta !»s4. in sicer pod imenom rspočetje sv. Ane" v «lan '.». decembra.
V večerni cerkvi nahajamo perve sledove tega praznika v T. stoletju, in sicer na španjskem, kjer gaje vstanovil lldefonz. škof Toletanski. V 11. stoletju so ga obhajali na Angleškem po prizadevanji A n z e 1 in a. nadškofa. Kanterburškega. Na cerkvenem zboru v Londonu 1. lo2s so se škofje, sklicevaje se na Anzelma. izjavili: .Sklenemo in zapovedujemo, da se praznik spočetja obhaja zanaprej slovesno in svečano po vseh cerkvah pokrajine Kanterburške.1) Iz Angleškega se je ta praznik razširil po Francoskem. V 1 o. s+o!etju je bil. če tudi ne še zapovedan, vendar povsodi v navadi. Papež Klemen XI ga je z ukazom dne u. decembra 17os povzdignil za vso katoliško Cerkev v zapovedan praznik. Papež Gregor XVI. j«.- naprošen po francoskih Škotih dovolil v lavretanskih litanijah pristavek: ..Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta." in je to poimenovanje pr« šlo tudi na praznik. Spočetje se obhaja v dan decembra, ker je bil starejšemu prazniku Marijinega rojstva že prej odločen dan ¡S. septembra.
Iz navedenih podatkov se razvida, da se je praznik Marijinega spočetja že v starodavnosti obhajal. in bil naposled povišan v versto zapovedanih praznikov. Pomen tega praznika pove že ime njegovo. o tem piše učeni Bellarmin: „Podlaga temu prazniku je... spočetje bodoče Matere Božje. Spomin na spočetje Matere Božje prinaša svetu posebno veselje. Takrat namreč smo prejeli pervo gotovo poroštvo odrešenja, vzlasti ker Marija ni bila brezču-dežno spočeta v materi nerodovitnej." — Papež Pij IX. je prazniku Marijinega spote tj a dodal nov sijaj, ko je dne > decembra ls.">4 v navzočnosti več kot 2oo veselo prit. rjujočih škofov iz vseh delov sveta za versko resnico proglasil nauk. da je bila Marija od pervega trenutka sv«»jega spočetja obvarovana izvirnega greha.
(iled«'* obrednega praznovanja je opomniti, da j*' god brezmadežnega Marijinega spočetja praznik 1. verste. da se obhaja z osmino že po naredbi papeža Klemena IX <17. stol ¡. m v Avstriji tudi s postno vigilijo	(l>ali«- Uasl i
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. <r>v. Očeta 5ok>tn:ca.) Pretekle dni. zlasti 1 v in 10. svečana, je bilo kakur bi se bile nebesa odperle, mir in blagor v naj veči meri rosil na zemljo! Cerkve so bile polne molitve, sv. Obhajil, pridig in božje hvale i.ied ss. mašami, in popoldne med izpostavljenim Najsvetejšim; mesta, tergi in celo mnoge vasi v saboto-večer dolgo v noč razsvitljene: p-» mnogih višavah v zimi in še v snegu so goreli kresovi: v Kimu na tisuče romarjev pri sv. Očetu in pri sv. mašah v veliki stoljni cerkvi sv. Petra. Kristusovemu namestniku so čestitali za njihovo škofovsko petdesetletnico, djal bi. vsi cesarji, kralji in vladarji na zemlji: po časnikih bilo )e polno slavnih spisov in popevanj o Leonu XIII. po družbah in sho-
r. |.ond. iiarduin lom. VII rol. I
dih petje, govori, glasbe sv. Očetu na čast. Kaj tacega svet skoraj ni še doživel.
V	Ljubljani so načelniki vsih verst, djal bi. zapored se poklanjali prevzvišenemu gospodu knezu škofu s prošnjo, naj blagovolijo naznaniti njihova in tovaršev. podložnih čestitanja sv. Očetu k njihovi škofovski zlati maši v Rim in podobno tudi po deželi. Mladini začetnih šol je bil v soboto privoljen prosti dan v veselje zarad papeževo slave in vdele-žila se je mladina v ta i amen po vsih cerkvah službe božje.
Od v. č. škofijstva zapovedana tridnevnica se je z verniki po vsih cerkvah obhajala in bilo je soboto in nedeljo brez števila pobožnih pri božji mizi.
Nepopisljivo lepo in častitljivo je bilo v soboto-večer razsvitljenje mesta, blezo nikoli ne tako obilno in po vsih stanovanjih, odkar stoji Ljubljana, ki se je smela ta večer „svitla Ljubljana" imenovati. Popisati bi bilo treba cele pole, ako bi hotel kdo natanko poznamnjati, kaj se je vse videlo po cerkvah, skoro po vsih poslopjih, tudi šolah z malo izjemo, po vsih ulicah do naj zadnjih k Ljubljani spadajočih hiš. Od rAve Marije," ob slovesnem zvonjenji po vsih cerkvah, pa do pozne noči je bilo vse svitlo.
V	nedeljo ob desetih so premilost.ni gospod knez in škof imeli veliko pontifikalno sv. mašo med polno azistenco. pri kteri so bili pričujoči načelniki vsih oblastnij, civilnih in vojaških, vodja deželne vlade, baron Hein. fini. Schilhavsky. deželni glavar Detela, mestni župan Grasselli itd. Zahvalna pesem je sklenila to častitljivo opravilo.
Ob eni popoldne je bil k prevzvišenemu gospodu knezu škofu na častni obed povabljen stoljni kapitelj 7 nekterimi drugimi odličnimi duhovskimi gospodi, in o tej veseli priliki so se Prevzvišeni spominjali sv. Očeta, ki jih je Božja previdnost ohranila do tolike starosti, v toliki krepkosti in v veselje vesoljnega sveta; — spominjali se tudi presvitlega cesarja, kte-rega je Bog pred to leti obvaroval pred brezbožno morivno roko. Priterjevaje sta se oglasila tudi preč. P. kustos in milgsp. stolni prošt.
Opomniti moramo, da tudi govori po vsih cerkvah so merili na veliki dan sv. Očeta.
Na večer pa se je v dvorani gg. rokodelskih pomočnikov pričela slavnost, ktero je napravila katoliška družba v Ljubljani v proslavo jubileja sv. Očeta. Dvorana je bila polna povabljenih, med kte-riini so bili prevzvišeni gospod knez in škof, deželni glavar Detela, več gg. duhovnov in veliko število druzih duhovnov in civilnih odličnjakov. Častitljivo so izveršili svoje naloge govorniki gg. poslanec Povše, dr. Gregorič in dr. Krek. Zanašamo se, da bodo svoje govore priobčili. Gg. bogoslovci so razveselili vse poslušavstvo — v začetku s papeževo in o sklepu z avstrijsko himno, vmes pa z M. Ilallerjevim prekrasnim spevom: „Tu es Petrus." Omeniti moramo tudi tri verle mladenče iz orgljarske šole, ki so se lepo izurjene skazali na klavirji, namreč: Cirič in Kamnikar s „ Sona ti no " in slepi Gostinčar, ki je pa čudno izurjeno igral g Foersterjevo kompozicijo nalik slovenskih narodnih pesmi.
Prevzvišeni gospod knez in škof so se ob koncu priljudno zahvalili za veselje, ki ga je družba zlasti z njenim trudom priredila, zahvaiili se tudi gg. govornikom in drugim vdeleževalcem. ter vsim navzočim podelili pred razhodom sveti blagoslov.
Tako se je tudi večer tega *ako častitljivega dneva prelepo dokončal.
Ljubljana (Vožnja v Rim i „Slovenski romarski posebni vlak v Rim* gre povodom ."»0-letnega jubileja škofovstva sv. Očeta papeža Leona XIII. dne 10. aprila t. 1. Da se mu tudi verni Slovenci, kakor drugi narodi, poklonijo in svojo vdanost izrazijo, priredi g. Jož. Pavlin (mednarodna potovalna pisarna » v Ljubljani, v zjedinjenju s katoliško družbo, posebni berzovlak v Rim. Ta vlak omenjeni dan ob
10.	uri dopoldne odrine iz Maribora, ob 2eh popoldan iz Ljubljane, in ob Tih zvečer iz Gorice, ter v torek
11.	aprila ob 3eh popoldan dospe v Rim. Deležniki bodo se sprejemali tudi med Mariborom in Gorico, iz Koroškega tudi v Vidmu d dinei. Taisti bodo vidno nosili posebne znamke. Vožnja tje je skupna in naravnost preko Padove, Fiorenc; nazaj pa bo vožnja posamezna, v 30 dneh, lahko z vsakim vlakom, tu ii z berzovlakom. S hkratnim povoljnim prenehom. po enaki progi, ali pa preko Lorete. Stanovanje, vspored slavnost i itd. v Rimu. oskerbljeval bo posebni odbor, enako kažipota in tolmače. Tudi knjižica „Slovensko-laški potovalni tolmač" bo na razpolago.
Vlak bo sostavljen iz I. II in III. razreda voz. na željo tudi iz spalnih voz. ki bodo brez premenbe peljali v Kiin. Vozne cene. okoli na pol znižane, bo Jo v kratkem naznanjene <od Ljubljane v Rim in nazaj okoli 2~> gld. in višej). Vožni listki naj se prej ko prej naročč, ali saj do 4. aprila, pri gora j imenovanemu Taisti oskerbljuje tudi stanovanje, in daje vsa-koršnja pojasnila. Slovenci! ne zamudimo te lepe prilike in pokažimo v mnogobrojnern številu, vernost in vdanost našemu svetemu Očetu, saj ob enem ogledamo prekrasno prestolico katolištva. in lepe laške pokrajine.
Iz Kranja. 20. febr. 1693. <Blagoslovljenje sv križevega pota. — Spomin papeževe "»Oletnice. i
V našem starodavnem mestu godile so se proti koncu lanskega leta lepe slovesnosti, o kteri h je „Danica" že poročala svoj čas. Obhajali smo namreč dve nedelji zaporedoma posvečevanje dveh okusno prenovljenih cerkva: mestne podružne cerkve sv. Rožnega venea, in i», okt na to posvečevanje farne cerkve, in ob enem delitev sv. birme. Ti slavnostni dnevi ostali bodo nam vsem v živem in najboljšem spominu. Imeli smo med seboj škofa svojega, kterega je dostojno počastilo s sijajnim sprejemom in razsvetljavo celo mesto, s kakim neznatnim izjemkom.
Danes naj pa „Danici" poročam o novi eerkveni slovesnosti, o blagoslovljenji sv. križevega pota. Ver-šila se je ta svečanost 2. predpepelnično nedeljo, j. t. m. Zverseval je častno opravilo veleč, gospod gvardijan P. Bizavičar v spremstvu 1 drugih čč. oo. frančiškanov.
Po besedah P. gvardijana je naš križev pot najlepši v škofiji. Napravil ga je Kristijan Mahlknecht iz Grodna na Tirolskem in velja 2000 gld. — Velik je in podobe so razločno in natančno izrezljane. — Krasno delo to. ki hvali mojstra in zel«'« povekšuje lepoto že itak lepe farne cerkve
P. gvardijan je razlagal v obširnem govoru zgo dovino in početek sv. križevega pota v naših f"r-kvah. Zanimivo in ginljivo je bilo poslušati, kako radi so Marija, apostoli in drugi kristijani obiskovali kraje, kjer je Jezus terpel. A kruta turška sila jim je kmalu zabranilato pobožno obiskovanje sv. krajev.
zato so si verniki doma napravljali postaje sv. kri-ževega pota — H koncu je govornik nam vsem priporočal molitev sv. križevega pota. Priporočal naj-pervo mladini: saj premišljevanje Kristusovega terp-Ijenja «-hranilo ti ho. o mladina, belo lilijo kerstne nedolžnosti: priporočal tudi odraslim, da bodo križe in težave bolj poterpežljivo prenašali. In res! „Kdor rad moli sv. križevi pot in z veseljem premišljuje terpljenje Gospodovo, misleč si: Zveličar je zame. za moje pregrehe toliko terpel — takemu se bo pri-studil greh in ljubil bo čednost, studil bo hudo. hrepenel po dobrem. V tej krasni pobožnosti. v premišljevanji Kristusovega terpljenja našel bo moč in tolažbo človek, ki ga tarejo razne bridkosti in težave. Gospod Zveličar mu kliče tako rekoč z vsaoega šta-oijona: če sem jaz, Nedolžni, toliko terpel, zakaj bi ti. ki si grešnik, svojega veliko manjšega križa voljno ne nosil V! — Sprejmi ga za pokoro, za zbrisanje svojih grehov! —
Z novim križevim potom je pa velečast naš gosp. dekan tudi končal večinoma, kar je imel dodelati in popraviti v svoji farni cerkvi. Hog mu po verni ves trud in v&o skerb. ktero je imel za Njegovo čast! —
Preteklo nedeljo je obhajal ves katoliški svet ."»Oletnieo. odkar so sv. Oče Leon XIII. škof postali. Ta veseli dogodek je vzrok, da se snujejo iz vseh krajev širnega sveta skupna romanja v Rim ter se poklanjajo sv. Očetu. Čestitke mu pošiljajo mesta, tergi in razna društva, in razsvetljave preteklo soboto-večer bilo so priče verne vdanosti in ljubezni, ktero katoličani gojimo do svojega papeža.
Tudi naše lepo mesto ni zaostalo za drugimi. Na povabilo gosp dekana in verlega župana gosp. Šavnika bilo je razsvitljeno celo mesto. Niti ena hiša ni ostala temna. Slava mestu, ki je pokazalo s tem sinovsko spoštovanje do svojega od Boga nam poslanega papeža ' Vsi hočemo enako vdani biti tudi svojemu preblagemu gospodu škofu, ki namestujejo sv. < »četa v naši školiji.
Slavno mestno zastopstvo prišlo je tudi v nedeljo k veleč. g. dekanu, kteremu je kot cerkvenemu predstojniku izrazilo v imenu Kranjskega mesta čestitko in vdanostno izjavo do sv. Očeta.
Bog daj. da bi se katoliška zavest, da bi se ljubezen do papeža in škofa med nami vedno bolj vživila in vterdila!
Maribor. (Postni pastirski list lavantinskega knezo-škofa.i 11 »ali*- » Navzlic vsemu neusmiljenemu preganjanju niso mogli sovražniki imena Jezusovega izbrisati iz človeškega spomina, niso mogli zatreti kerščanske vere. Ves pomen in vspeh ljutega preganjanja je kaj kratko pa dobro razložil sv Justin, ko je v svojem pogovoru z judom Trifonom zapisal pomenljive besede: „Kakor vinsko terto obrezujejo, da obilneje rodi. tako raste eerkev po pregonih/ In pogumni kerščanski zagovornik Tertulijan je smel po vsej rotiti preganjalce: rLe mučite m pobijajte nas! Vsa vaša grozovitost. naj je še tako izbrana, ne zda nič proti nam; ona je 1" nova pri pomoč, da se množi družba. Kolikokrat nas pokosite, tolikokrat se pomnožimo. Kri mučenikov je seme za nove kristjane." Kruta sila torej ni mogla premagati cerkve, ki je vedno naraščala in si pridobivala neprenehoma nove slave in novega bleska Naiprederznejši preganjal-c in zatiralec kristjanov cesar Dij»kle<-ijan je tako grozno
divjal proti cerkvi, da je ves pijan sovraštva dal že denar kovati z napisom: kerščanstvo je uničeno. Ali človek obrača. Bog pa oberne. veljalo je včeraj in danes. Ves utrujen in čineren je Dijoklecijan odložil svoje vladarstvo in je svoje stare dni, pozabljen in zapuščen, preživel na svojem gradu v dalmatinskem mestu Saloni, kjer je umeri leta 313. In ravno tega leta je pa cesar Konstantin Veliki v svojem znamenitem odloku, pisanem v mestu Milanu, proglasil kerščansko vero za deržavno vero, odločil je, da se morajo deržavne naredbe po njej ravnati. Tedaj so tudi rimski papeži zapustili svoje skrivališče med grobovi sv. mučencev in so zopet zasedli stolico sv. Petra; služba božja pa se je odslej opravljala javno in svečano. Sicer se je še eden slabih naslednikov Konštantinovih vzdignil proti cerkvi, dasi je v mladosti kerščen bil, zato ga imenujejo Julijana odpadnika. Pa tudi ta izdajalec ni opravil nič. Ves razkačen se zažene na sovražne Perze, a sreče ni imel niti tu. Sovražna sulica je priferčala po zraku in je ranila cesarja, da je kri kar curkoma iz rane tekla. Umirajoč zajme cesar peščico svoje lastne ker vi, jo pomeša s perstjo in požene proti nebu ter zadnjič zakolne: Vicisti Galilaee! Zmagal si Galilejec!
Da, Galilejec Jezus iz Nazareta je zmagal in zmagal je popolnoma! Vsem je postalo jasno, da se posilnu s pestjo, z ognjem in mečem proti cerkvi ne opravi nič. Zato so pa zgrabili za drugačno orodje. Začeli so brusiti svoje hudobne jezike in so sv. cerkev obrekovali in vse hudo o njej pisali, češ, morda z gerdenjem več opravimo ko prej s kamenjem. Pa tudi tako ni šlo. Sami sebe so res onesnažili, ko so proti svetlemu solncu nauka Jezusovega poganjali nesnago, svetlega solnca pa njihovo gerdo početje ni omadeževalo. še manj ga je zmračilo in zakrilo. Gerških in latinskih pisateljev, ki so zoper cerkev ostrili pisna orodja, že zdavna ni več. pozabljeni so tudi njihovi sramotivni spisi. Kdo, vprašam, še misli danes na nekdanje obrekovalce in zasramovalce sv. cerkve: na Celza. Lucijana. Portirija. Hijerokla. in komu so neki znane njihove plitve pisarije? Tudi v poznejši in novejši dobi je hotel marsikateri modrijan s svojim peresom razbiti skalo sv. Petra, ali še opraskal je niti ni. Pero se je skerhalo. roka je oterpnila; cerkev pa še stoji vsej svoji lepoti in krasoti in praznuje zmage. Ko pa v.-e zaničevanje in zlobno opravljanje ni ugonobilo sv. cerkve, segli so zoperniki po strupu, da bi ž njim vernim kristjanom zavdali. Jezus je namreč živa skala, izpod katere izvira studenec, ki nas s svojo resnico napaja, da ne opešamo v puščavi tega sveta. (I Kor. 10, 4 i Tej zdravi studenčnici so skušali primešati nevarnega srupa hudobnih zmot. Tako so počenjali krivoverci Arij. Macedonij, Nestorij. Evtih. Pelagij, Fotij in mnogi drugi. Ali sv. oče rimski papež in ž njimi združeni katoliški škotje so vselej pravočasno obsodili krive nauke, da kristjanom škodovati niso mogli. O strupenem zelišču vsake krive vere veljajo besede (Jospodove: .Vsak sadež, ki ga ni v sadil moj Oče nebeški, bode izkoreninjen." (Mat. 1 'j, 1:». i Ljubi moji! Varujte se krivili prerokov, posebno tudi takih spisov, ki niso katoliškega duha Po slabih tiskovinah zaseje sovražnik dandanes največ ljulike med pšenico.
Brezvestni obrekovalci in zviti krivoverci, ki so napadali in motili sveto cerkev, preminili so že zdavna, cerkev pa še stoji in stala bode tudi v prihodnje.
kakor je stala tudi v prihodnje, kakor je stala v preteklosti, ko so vendar tolike sile nad njo prišle. Prišlo je preseljevanje narodov, ki je kakor huda povodenj preplavilo in razderio vse takratne deržave. Prišel je gerški razkol, ki je ulomil mogočno vejo z drevesa katoliške cerkve, ker so se od nje ločili Gerki in pozneje Rusi, Bolgari in Serbi. Burni so bili časi, ko so se nemški cesarji iz rodu Štavfrvcev bojevali zoper rimsko cerkev. Prišel je Luther s svojimi zmotami in novotarijami. in zopet se je odkerhnilo nekoliko vej od zelenega debla. Prišla je strašna francoska prekucija in prizadela je cerkvi hudih udarcev. Toda nevesta Jezusova nikoli ni umirala, še manj je umerla; nje nikoli niso zabili v kersto, še manj jo položili v grob. Pač pa so v jamo zderknili. ki so jo bili cerkvi izkopali. Tu se je vresničil modri izrek modrega Gamalileja: „Če je to delo od ljudi, razderio se bo; če je pa od Boga, ne morete ga razdreti.a (Dej. ap. 5. 08. 3'J.) Cerkev se je vsem nevihtam vspešno upirala in je v vseh bojih srečno zmagala; premagla bode nedvomno tudi nevero našega časa, kakor tudi mlačnost in popustljivost v veri. Slave svoje nepremagljivosti ne deli naša cerkev z nobeno drugo versko družbo. Ne paganstvo in ne židovstvo in niti ne od cerkve ločena kerščanska veroizpovedanja ne morejo se s podobnimi, kaj še le z jednakimi navali in napadi ponašati. Bilo bi že zdavna po njih, da jih je svet preganjal, kakor je preganjal našo sv. cerkev in jo še preganja. Zahvaljujino trojedinega Boga za to ohranitev in molimo za krivoverce, da se jih Bog milostno usmili in se vernejo v naročje sv. cerkve in kmalu postane eden pastir in eden hlev!	(Dalje nasl )
Zvonček sv. Jožefa iz Prjedora v Bosni.
Verlim rimo-katoliškim Slovencem je znano slovesno blagoslavljanje in postavljenje sv. križevega pota. Zna pa marsikoga zanimati še kaj o tej slovesnosti v jugoslavenski Bosni, kjer prej te in več druzih cerkvenih slovesnosti skoro nikjer ni bilo in bile so neznane narodu, pa še sedaj so neznane velikemu številu katoliškega naroda. V planinah jugo-zapadno, 5 ur hoda, je katoliška župnija v gorah pri sv. Antonu, v Stari Rieki. Častivredni oče župnik P. Anton Palinič, iskreni za slavo Božjo, lepoto cerkve in za blagor neumerlih duš, želeli so pridobiti cerkvi sv. Antona in obširni, jako ubogi, planinski občini sv. križev pot in v njem neusahljivi vir milosti in dobrot Božjih in ss. popolnih in nepopolnih odpustkov za žive vernike na svetu in za ločene verne duše iz teles, ktere so v mukopolnem čistilišču, vicah. Verni slavensko bosanski katoliki, ubogi župljani. zložili so nekoliko grošev, nekoliko goldinarjev podaril je neki dobrotnik za to sveto in velezaslužno napravo. Neki prijatelj cerkve in očeta župnika je sprosil znižano ceno pri podobarju in zlatarju Fr. Tomanu v Ljubljani. In ta napravil je prav lep, dostojni križev pot, v prav vkusnih okvirih, ki imajo na verhu lepe nastavke s častitimi križi, zdolej pa napise v bosanski slavenščini: navergel je pa še prav lep križ s častito in ganljivo podobo razpetega Kristusa na križu.
Z velikim veseljem došli so verni možje iz Stare Rieke s sankami v Prjedor po križev pot. Donesli so seboj preproge, da se je vse lepo pregernilo in za-gernilo. celo iz sank so ves prah brisali in odpihali. kamor se je naložil križev pot. V veliko čast so si šteli, ker vozijo (sankajo) in spremljajo „križni put
Jsusa" v gorsko svojo župnijo; ker ga do sedaj še niso videli in ne imeli v cerkvi svoji. Vprašani, kje hočejo malo jesti in piti. odgovore: .Ne pri stoj i sa ss. križi i slikami stojati pred dučanoin (prodajalnicn) i kafarno. idemo odma k uči ~
Nedelja šestdesetiea odločena je bila za spome-nuto slovesnost. Č vr. oče župnik dobili so potrebno doz vole od biskopskega ordinarjata in od relo-der-žavnika (provincijala) bosanske sreberne frančiškanska redo deržave Naprosili so iz Prjedora nekega katolika da je šel tje vse priredit za to slovesnost. Visoki so tam bregovi in gore. obširne planine, verno ljudstvo je tako rekoč raztroseno daleč na okoli; sneg. ostra zima in težavna pota: ipak je verni narod hit*d iz vseh strani skupaj k cerkvi. Ob desetih začelo se sv. opravilo. Lepo zverstene so bile križevo-potne predstave s križi ob oltarju. Pred oltarjem pokličejo: .Pridi stvarnik sv. Duh:" po tej pesmi in dotični molitvi bil je cerkveni iskren govor o sv križevem potu; ljudstvo poslušalo ga je željio in sveto-gm|"n". kajti o tem še nikoli tu slišalo ni. Po sv. govoru blagoslovile so se slike križevega pota, potem pa 14steri križi; pristopijo namreč mladenči. sprejmejo vsaki jedno postajo, deržeči jo preJ seboj; vsako stran postaje stopi jeden deček z gorečo svečo in procesija s križevim potom se začne Spreda) se je nosil lepi novi križ. vsako stran pa zastava, barjak; za temi idejo možki dva in dva potem križev pot in svečava, za njim inašnik 111 pomočnik pevajoč cerkveno himno o sv. križu, za tem pa ženske po dve in dve O zares lepa. častitljiva, ginljiva procesija. Došavši v cerkev stopajo na odločena mesta, vsako stran 7 nosačev postaj. Mašnik celebrant poljubi križ postani in s pomočjo pomočnika postavi postajo na določeno mesto, opravi se pobožnost sv. križevega pota in dotične postaje kitica pesmi se peva in tako pri vseh postajah. Po doveršenem postavljanji in pobožnosti sv. križevega pota, se zapoje zahvalna pesem .Tebe Boga hvalimo," potem se podeli blagoslov s sv. križem; tukaj se je potem novi križ z razpetim Zveličarjein postavil nad tabemakelj. za oltarno sv. britkomartro.
Ker ljudstvo knjige citati ne zna. bodo skerbni duhovni oče sedaj v častnem 40danskern postu učili narod pravilno opravljati pobožnost sv. križevega pota. Tudi učijo tri mladenče pravilno opravljati sv. rožni venec z imenovanjem, znanjem in preinialiki sv. rožnovenških skrivnosti; te skrivnosti redko kedo katoliških bosanskih rojakov zna in ve. Pridno opravljajo molitvo rožnovenško; pri debelem zernu opra vijo očenaš. pri drobnejih zornih rožnovenca pa če-ščena-Marijo. za važne in velepomenljive presv. rožno venške skrivnosti pa ne vedo in jih ne znajo, in t<> večinoma povsod v Bosni. Tako ne dobijo odpustkov in one velekoristi za verne, ktera dohaja iz poznanja in premislikov presv. rožnovenških skrivnosti.
Oni trije mladenči pa bodo potem, ko se naučijo sami, učili druge v oni župniji. Obred omenjeni pri blagoslovljanju in postavljanju sv. križevega pota j • tako predpisan, ako se to javno in slovesno opravlja Toraj procesija s sv. križevim potom potem, ko je že blagoslovljen! Izdana je izverstna knjižica o sv. križevem potu, obredu blagoslova in vzpostavlanja v jugoslavenskem jeziku, v kateri je tudi latinsk". kar mora pri tem biti. O tej izverstni frančiškanski novi knjižici, o priliki nekoliko.
I vi m in opravil.» je v temu vinogradu obilno in jako potr-bnega : ali pri inih. iskrenih in v to zmožnih delavcev silno malo.
Iz Soluna — 1H1H». il-Msmo milostljivega go-spcda Lazarja Mlnd-n-it a. škofa in apostoljskega vikarja Bulgarov v Mhe.-doniji do brata Jož. Genin-a v Parizu »
Predragi moj brat!
Milost našega Oospola Jezusa Kristusa bodi vedno z nami*
Pričel sem to pismo s tem. da sem Vam vošil milos* našega Gospoda; lahko bi bil dostavil in v resnici tudi dostavim: mil.s: naših prijateljev in naših dobrotnikov bodi vs^l-j z nami! Kes. ako pri njih milost najdemo, j" vs^ rešeno: če ne. smo v nevarnosti zgubiti vse. Revni Macedonski misijon! • » v kakem žalostnem položaji smo!
Vendar imam zaupanj?, moj ljubi brat. da bo vse rešeno, dokaz mi j»' Vaša dobra misel, katero Vam je Bog dal. namreč, da hočet»- prositi rnilošnje to let»» /a nas.
Kes. to je misijon. na katerem Bogu veliko ležeč«». kaj*i njegovo delo ie: tak misijon je. kakor ga je sv. Vineencij hotel, misijon za ubogo kmečko ljudstvo. za izobraženje duhovščine — za zgubljene ov-či'-e. naj bi se povernile v naročje sv. katoliške ('erkve. — z eno besedo, ta rnisijon je za to. da bi se brez števila veliko duš Bogu pridobilo.
Hvala Bogu za čeznatume milosti, s katerimi nas je obdaroval, hvala mojim vnetim sodelavcem, hvala Vaši naklonjenosti, katero st»> mi izrazili, ker s pripomočki, katere so na in dobrotniki darovali ..o zamogli razvijati vse svoje dela. ohraniti svoje stališč.* m zaslužiti spričevalo nadškofa in apostoljskega poslanca Carigraškega gospoda Avg. Bonetlija ki piše:
„Znani so mi. rekel bi. vsi sedanji inisijoni v ♦uršk» in cesarstvu - v Aziji in Evr »pi - pričati pa moram brez vsega pretiravanja, da. — glede važnosti in nasledkov. Macedonski vse druge prekosi: zato pa najtopljeje in posebno priporočujern ta misijon v sedanjih okoliščinah "
Ta važnost je sedaj še večja, odkar mi je Sultan I. naklonil sv..j visoki, cesarski Bera t — Steni cesarskim odlokom s., mi vradno pripoznane vse pravice samostanskih prednikov v otoinanskem kraljestvu. P«» tein dopisu imam pravi« o. da vradujem v posvetnih in duhovnih zadevah naše družbe. Ker sem postavno član višega s v«*-ta. imam pravico prezenta-cije volilnih kandidatov za deželni zbor. — k^r sem član tudi tega zbora, imam pravico imenovanja kandidatov za okrajne zbore. - Testament naših imajo javno veljavo Ie. ako so o«l mene podpisani. Imam pravico diplome deliti našim šolskim učiteljem Vse naše poterdila glede zaroke, poroke, pogodbe, ako se pred vradnijo prinesejo, se morajo zveršiti. Nobenemu naših duhovnov se ne sine nič žalega storiti brez naš*-ga dovoljenja: ako se je pa kateri zakrivil, sme le naš-» škofijsko poslopje biti njegova ječa. O pravici varstva in braniteljstva «le dr"it de prot^ger et de d.-tindrei mi ni treba govoriti, t j. v slučaju, ako j** ka*eri naših krivo obdol/.-n.
'dede potnih listov i passeports I kupčijskih pogodb itd. se vse zdaj obrača na nas: brez našega peča*a ali br« z podpisa mojega namestnika. *urško
upravništvo ne reši nič. — To pa velja ne le za Solunsko provincijo, ampak tudi za Monastirsko, kjer počivajo dragi ostanki gospoda Lepavec-a.
Solun — poprej sedež apostoljskega vikarija Macedonije in Monastir le kakih 5 ur od Ochride — je sedež pervega patrijarha Bulgarskega, vstanovljen od papežev !
Oh. ko bi mi bilo dano vse te zgubljene ovčice pripeljati k Očeta in k občnemu pastirju vseh vernih \ Ko bi pač zamogel napraviti to tolažbo sv. Očetu, Leonu XIII.
To bomo dosegli, moj hubi brat. le, če nas bote podpirali. — V tem trenutku vendar še ne mislim na to. Kes je. orodje v rokah imam. nekoliko že lahko zaropotamo: vendar, da tudi sprožimo in zverino zadenerno. je treba denarja #11 f*ut, aussi un peu de m»'tal.i — Bog pa in gospod superijor Gorlin vestar da ga nimamo
Ves prestrašen sem. moj ljubi brat, ne upam si že v Solun; odtod že vidim žalostno resnico. Ko bom v barko stopil, me bojo kar pometali s čestitkami. z udanostjo in s spoštovanjem — ali potem doma. me bojo že pred vratmi obstopili naši revni šolski učitelji, rekoč: „mi smo vas že pričakovali, dosedaj smo v revščini živeli/ izposodili smo si tu in tam. pa za 25* 0 od sto — do jeseni; ali zdaj že hodij«» tirjat. da moramo dolgove plačati, naša hišica bo šla. ako ne plačamo/
Za temi bojo prišli duhovni in za njimi vaščani. da bi se jim šola ali popravila ali nova zidala — in cerkev. Xe omenjam tu drugih vasi. o katerih se mi poroča, ki željno pričakujejo mojega prihoda. Zopet drugi me bojo prosili, naj se zidanje cerkve v Solunu nadaljuje, katere delo je za toliko časa ustavljeno bilo.
Kakošna prihodnost! — kaj mi je storiti?
Vendar bi se dalo tu toliko dobrega storiti! — Pri vsem varstvu in pri vseh milostih, katere mi je vlada naklonila, imam zvezane roke in me je sram moje nezmožnosti
Prosim vas. moj ljubi brat. potegnite nas iz te zadrege — v Vaših rokah smo. Naj bi bile Vaše roke in Vaše serce — roke in serce Božje previdnosti! Recite pobožnim osebam, katere poznate, kar je nekdaj sv Vinceneij rekel gospčm kerščanske ljubezni: *> Iz usmiljenja in kerščanske ljubezni ste te majhne stvari za svoje otroke vzele in ste njihove duhovne matere postale potem, ko so jih njihove telesne matere zavergle. — hočete jih tudi vi zavreči V Danes — v tem trenutku ste — ne matere, ampak sodnice teh otrok, njih življenje in njih smert ste v vaših rokah! Oas je, da sodbo izrečete; same razsodite, če še hočete imeti usmiljenje z njimi zanaprej! Živeli bodo. ako ve zanje skerbite — umreti pa morajo, ako jih v«" zapustite; skušnja nas je tega naučila "
Tako majhno zapuščeno dete je naš misijon. ki so nam ga sv. Oče izročili. Ako mu usmiljenje in ljubezen ne pride na pomoč, mora gladu umreti. — Revno dete! dokler te je ljubeznjiva roka vzderže-vala. si živelo, začelo si že na svojih nožicah stati, ven«lar. da bi zainoglo tudi hoditi — ne boš našlo nikjer kake mlade sestrice, ki bi te za roko prijela in učila stopinj«- delati — in te v svoje naročje vzela,
"i • ii. ..Sv. Viric»nfij J'avljan>ki. izpiti! kei>«*an>kili <>d ii«•>?i." >ti;»n 1 »is tj., i7o.
ko si onemoglo — da bi te ogrela in ti pogum delala. da bi zamoglo samo hoditi?
O moj ljubi brat. bojite vi moja previdnost! najdite nam kakih dobrih mater, kakih dobrih sester, ki nas bodo vzderževale v naši otroški mladosti. Bog bo gotovo blagoslovil vas in vse tiste, ki bojo sprejeli eno teh malih, kajti Gospoda Jezusa Kristusa samega sprejmejo.
Če sem tudi nevreden, vendar prosim Boga sv. blagoslova za Vas in za vse. ki se bojo za naš revni misijon potegovali. Priporočujem se Vašim pobožnim molitvam in sem v ljubezni Jezusovi
Vam ves udani sobrat Lazar Mladenofl.
Satalski škof in apost. vi kari j Macedonije.
NB Temu pismu je pridjal Jož. Genin. misij' n-ski brat družbe sv. Vincencija Pavljanskega iv Parizu D. febr). svoje priporočilno pismo, iz katerega naj podamo le te besede:
„Marsikateri bo rekel: lieveži v domovini se morajo narprej podpirati — potem še le ptujci ) vendar, če pri luči sv. vere te besede pretehtamo, moramo reči: Pervo se mora storiti, drugo ne opustiti Če sovražnik vsega dobrega s prederznostjo in s silo sv. vero v naši Evropi zatira, ali ne bo naša gorečnost, s katero vnanjim revnim pomagamo, nam od Boga milosti zadobila. ki bo ravno to nevarnost od nas odvernila? Saj Božja previdnost navadno tako ravna, da ravno tiste dobrote z zverhano mero nam podeluje, katere smo drugim storili/
Če razkol niki s toliko vnemo delajo za svojo narodno cerkev, za razširjanje vere v drugih krajih nič ne storijo — s tem oni kažejo, da nimajo apostolskega duha. ki je značajno znamenje in bistveni značaj sv. katoliške Cerkve
rln mi katoliški kristijani — ali bomo pozabili svojih oddaljenih bratov — svojih misijonarjev, ki se že toliko let tam potijo — in kjer so nekateri tudi svojo kri prelili za sv. vero V Je-li kje na zemlji tako potrebno dobro delo, kakor je inacedonski misijon med Bulgari V Je-li kaka milošnja bolje obernjena in bolj zaslužljiva. kakor je ta. za ktero škof Mladenotf prosi V Tu ni vprašanje za negotove podatke, ne za vstanovo novega misijona brez upanja. — kristijani so, za katere se potegujemo, vseskozi pobožno ljudstvo je, ki svoje zmote spozna in milo svoje roke proti sv. Cerkvi steguje; okoliščine so tu take. da smemo brez pretiravanja terditi: Vsak krajcar, ki se da za to delo. eno dušo več pridobi za nebesa...
P. S. Stolna cerkev Bulgarov v Soluni je glavno delo za inacedonski misijon. Pričeta je — a zaradi pomanjkanja denarjev moralo se je delo ustaviti, vendar je dokončna potreba za to ljudstvo... 1 »a se doverši. bo treba še £0.000 frankov.
Vabilo k družbi sv. Mohorja.
Navada je že. da se poleg „družbinskega oglasnika" vsako leto še posebej glasimo ob času. ko se po slovenskih pokrajinah nabirajo stari in novi udje
*) Opomnjeno hodi. da Bulgari niso za nas tujci: — oni so Sloveni (Slovani. Slavjani). kakor smo mi Slovenci.	Yr.
družbe sv. Mohorja Zvesti tej navadi obračamo se tudi letos do milih naših rojakov s prijaznim povabilom: Pristopite Zopet, komur je to le količkaj mogoče. v kolo bral--v in sester povsod znane bratovščine. ki Vam za boren goldinar pripravlja v dušni in telesni hasek šest lepih in dragocenih knjig po verhu pa ponuja še obilno duhovnih dobrot za opravljanje vsakdanje brat jvske molitve! Podvizaj'«* >«*. da ne zamu lite pristopu odločenega obroka dn* sušca — da prej ko prej zvemo, koliko izvodov -ini/.-binih knjig se ima v tikarni natisniti ter s«* tak" izognemo neputrenih str««šk-.v. Bližnjim rojakom, koroškim Slovencem pa še posebej p -lagamo gop-čo željo in prošnjo na s«t-«\ naj ostanejo družbi /.ves*i ne samo dosedanji udje. ampak naj bi jih pristopil«» še tolik«» novih iziasti. koder jih je zdaj bilo Š-- ma! ♦ ». da bomo vsem drugim Slovencem v najv»*«'*|«» ra i mogli vprihodnje zapisati k« rške škofije»šte-vilo vsaj aooo!
Da se bode p;» spet vršil«« vse redn«» in točno in tudi izpolnil«* naše na i«* in ždje. v to ><• nam porok skuseni čč. gg družbini pov«*rj«*niki in sploh vsi goreči gg. duhovniki slovenski, ki st«»r;j<» v t -m oziru. kar in«»rejo. - njim ni treba še le posebnega vabila ali priporočila, oni ne čakaj«» prošnja Mirno Vam torej, častiti bratje* zaupamo bližnjo prihod-nj«»st Mohorjeve družb«*. Vemo. da Vas stan-* tak«» naraščajoča družba ob nabiri mnog«i truda. sk« ri»i in požertvovalnosti: prosimo le vstrajnosti plačal h » Bog!
Knjige se prirejajo Ute. kakor so naznanjene v družbinskem oglasniku l -tošnjega koledarja. Slom-šekov: „Življenja srečen pot" ima tri dele: 1. nauke. II. vzglede in III molitve, kterim so dostavljene navadne litanije: tako ! «) služila knjižica kot popolen molitvenik. ki s-.? naroča lahko tudi izvirn«» vezan ali v usnje z zlato obrezo po M> kr.. ali pa v platn«» po z rudečo obrezo po lo kr.
Ob tej priliki izrekamo preserčno zahvalo vel -častitemu g. Konradu Snap-u, kanoniku pervostolne cerkve Zagrebške, ki j" družbi pred kratkim poslal obveznico v vrednosti loo gld.. „s molboin: da me medju utemeljitelje cienjenoga Vašega družtva upi-sati izvolite."
Velezaslužni narodnjak, župnik in deižavni p«» slanen pokojni Božidar Uaič pa je bil družbi volil 50 gld., kterih sni.« po odbitih odstotkih ravn« kar prejeli 45 gld. Bog daj verleinu možu nebesa'
V Celovcu, dn«'* ~> svečana
Odbor.
Velečastitemu gospodu 31. Jerebu v spomin.
Pel; domari pevci v Kropi 1. vinotoka lS'»2.
Don odmevaj pesni vbrane. K nebu dvigaj se krepko' Serčne želje, Hrepenenje. Prošnje vroče Vzdihujoče Čul Gospod je čede vdane. Dal pastirja ji skerbno.
Bog te spriini v naši sredi!
0«V' Ouj iz sere odmev! /a te prosi. 1 >a porosi: Srečo stalno. Nikdar kalno.
Nepoznano togi bledi.
Ti otr«>k duhovnih spev!
—m.—
I. Bratovske zadeve
molitvenega a p o s t o 1 j s t v a.
Nameni za mesec februvarij (svečan), al Glavni namen: Ljubezen tio «t. < erhre. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII >
(l>alje.|
:>. Kako naj skazujemo ljubezen do sv. Cerkve V l'red vsem -dragi, ne ljubimo z besedami, temveč z djanjein in resni po* d. Jan. 18.); kajti, to je dokaz ljubezni, da jo djansko kažemo, pripominja sv. (¡regorij. in v tem je djanje ljubezni, da stori ljubitelj ljubljenemu toliko dobrega, kolikor more, uči nas sv. Ignacij. Kaj pa moramo Cerkvi dobrega storiti in kaj želi ona prejeti? Akoprav tvojih, kot posameznika, dobrot ne potrebuje ter mora brez tebe in proti tebi obstati in bo tudi obstala, po božji obljubi in v božji moči kljubu vsem sovražnikom in nasprotovalcem, vendar želi v čast božjo in v tvoj blagor in v večji blagor vseh svojih otrok, ker srno vsi udje enega telesa, in drug druzega pospešuje, in drug v druzem terpi. želi pravim, da njen nauk poslusaš v živi veri in v tej veri vse terdno in brez dvoma veruješ, kar uči in nam verovati veleva, ker ona je steber in pod-stava resnice. Na ta način bodeš neomahljiv v teh časih zmote in ne bo te vsaka sapica sem ali tje vodila
Nadalje želi cerkev, da bodi pokoren, da se podverzi njenemu vodstvu, da spolnuj njene zapovedi in ne prestopaj njenih ukazov! to velja o zapovedih postnih, nedeljskih in prazničnih, o prepovedi kužljivih knjig (branja), in dvoboja, kakor tudi o vseh druzih cerkvenih zapovedih in prepovedih. l'ostavodajavci pa in oznanovavci cerkvenega nauka, t. j. oskerbniki učeništva in pastirstva, so papež in z njirn združeni škotje in od tih pooblasteni duhovni, ud teh je zapisano: -Kdor vas posluša, mene posluša.- in zopet: -Kdor cerkve ne posluša, naj ti velja kot nevernik in očitni grešnik/ Kdor Cerkve ne posluša, naj št» tako govori o Kristusu; vendar ni kristjan, kajti -tam je Kristus, kjer je Cerkev/
Konec nasl.)
bi Posebni nameni.
3». Svečana. Ss. FenlŠU milčencl. Imiijani. Sedanje žalostne okoliščin«* in njih -nt no rešen je. Kerščanski zdravniki.
21.	S. Sevcrijan. Vdanost v I M./je rian-dbe. Duliovskn pa-slirstv» mestih. Katoliški terjrovci.
22.	S. Petra stol. Ponižanje Cerkvi sovražnih framasonov. Sv. i nv. V »-lika m mala semenišča.
* Ker je nekaj »lin /akaMijenih. pa lahko po dva skupaj vzameta.	Vr.
2:i. S. Peter Damijan. Mašniki in obhajanci. Nesrečni po mešanih zakonih. Vineenške družhe. Stanovanjske zadeve.
21. S. Matija. Škofje. Nemški red. da se verne v svojo domačijo. Poklic v duhovstvo in v red. Na noirah holni.
2;». S. Valburga. Ponižno spoznanje starih in novili čudežev. Vredno opravljanje božje službe. Otroci v nezanesljivih rokah.
26.	Druira postna nedelja. S. Mehtilda. Varstvo ljudstva pred odertniki. Razširjanje redov za dekliško izrejo. Odvernjenje nesrečnih pravd.
27.	S. Baldomlr. žalostni stan vernikov med krivoverci. Podpora katol. umetnikov. Katol. ljudska in delavska društva. Odvernjenje povodnji.	Konec nasl.i
Listek za raznoterosti.
Bratovščina sv. Rešnjega Telesa prihodnji četer-tek. dne 2. marca, ohhaja v uršulinski cerkvi svojo redno mesečno pobožnost. Ob poli 8ih bo sv. maša z blagoslovoma in skupno sv. Obhajilo, na večer ob poli Gih nemška pridiga in litanije z blagoslovoma in bratovskimi molitvami.
Umeri je 22. svečana ob llih dopoldne blago-rodni gosp. Blaž Hrovath. vodja c. kr. učit. pripravnice v Ljubljani, previden s ss zakramenti za umirajoče Bog mu daj večni mir.
Terst. V Terstu obhajalo se je 19. t. m. tako-le;
V	saboto zvonenje po vsih cerkvah pol ure; v nedeljo slovesne ss. maše po vsih cerkvah in Te-Deum
V	stoljni cerkvi je sv. mašo opravljal milgsp. stoljni prošt; Te-Deum in dotične molitve pa vzvišeni gsp, škof. Pri pontifikalni sv. maši je bil navzoč namestnik s svojimi svetovalci in vradniki, bile so zastopane tudi druge civilne in vojaške oblasti; bro-dovi na morji imeli so praznično opravo, med veliko mašo in pri Te-Deum-u pokali so topovi. Mestni župan in magistrat odlikoval se je s svojo neprisotnostjo — bili so pri sv. maši trije mestni očetje, dobri katoličani, ki bi bili prišli, če tudi ne bi se šteli k mestnemu svetovalstvu. Po duhovnem opravilu so se poklonila škofu pred stoj ni št va slovenskih družb v Terstu ter izrazila svojo vdanost sv. očetu. To so storila tudi nekatera županstva iz Istre.
K g. Pavlinovi osnovi k potovanju v Eim so nam z Gorenjskega došli pomislika vredni pripomini — med drugimi proti nepretergani vožnji iz Maribora do Rima in več druzih pomislikov in nasvetov, O tem prihodnjič, ker je za zdaj prepozno. Vr.
Dobrotni darovi.
Z> ifijašk-o mizo: Č. g. župnik Ant. Jamnik C» «Id. — Neimenovan dobrotnik 11 gld. S.'5 kr. s tem pristavkom. da se vi podpirani dijaki v molitvi spominjajte duš v vicah in potreb sv. ('.erkve. (Tedaj ne pozabite mladenči in povejte drujri drugemu. Vr.). — (1 <:. župnik lil. Petrič 2 gld. — Neka blaga družina 2o. jrld. — S pristavkom: ..Za pridne dijake" I") «rld. — Neimenovana dobrotnica 1 gld. — Neimen. 2o gld.
Zn «/V. misijo»: Verhpolje i zbirka i ."» gld.
Z t .>r. t tota: Vezilo Kranjskogorskih 1'aranov papežu Leonu XIII za šk. zlato mašo po č. <r. župniku HI. Arteljnu — :M> gld. — Neimenovana po g. kan. Itozmanu \ gld.
Zaradi pomanjkanja prostora nekateri darovi prihodnjič.