PRIMORSKI DNEVNIK
ICKaKTLir”*" . Cena '40 lir	Leto XX. Št. 21 (5704)						TRST, sobota 25.		januarja 1964	
									| •-
PRVI DAN ZASEDANJA GLAVNEGA ODBORA KD
Pogajanja za novega tajnika KD Predlog za ukinitev filmske cenzure
Londonski razgovori Saragata z Wilsonom - Colombo: V vodstvu naj bodo zastopniki vseh struj - Galloni nasprotuje vključitvi Scelbove struje
R.IM, 24. — Zunanji minister Saragat je kosil na italijanskem veleposlaništvu s predstavnikom laburistične stranke za zunanjo politiko Walkerjem, pri večerji pa je imel kot gosta voditelja laburistične stranke Wilsona. Na povabilo Saragata bo Walker obiskal 2. februarja Rim, kjer se bo razgovarjal s Saragatom in z drugimi italijanskimi državniki.
V senatu in poslanski zborni-
ci so državni podtajniki odgovarjali na vprašanja nekaterih poslancev in senatorjev. Med temi odgovori je zlasti važen odgovor podtajnika za pravosodje Misasija, ki je potrdil, da so uvedli disciplinski postopek Proti javnemu tožilcu v Reggio ■Emiliji, ker je izdal nalog za preiskavo v stanovanju demo-kristjanskega poslanca prof. Dossettija in s tem kršil imuniteto člana parlamenta.
Komunistični poslanci Carocci,
Ingrao, Alicata im‘drugi so predložili zakonski predlog o ukinit-
a
vi cenzure nad filmstrimi predstavami. Prvi člen določa, da je predvajanie v javnosti kinematografskih del svobodno, v drugem členu pa je govora o komisiji ministrstva za turizem in priredit-
ve, z nalogo, da določi le, ali je film mladini primeren ali nenri.
nepri-
meren. V naslednjih členih je določeno, da je za kazniva dejanja, ki bi jih zagrešili s filmi, pristojno okrožno sodišče, teritorialno pa sodnik kraja, v katerem J« bil film prvič predvajan.
Vodstvo PSIUP je danes zaključno proučevanje splošnega političnega položaja in notranjih organizacijskih vprašanj. Po seji so
izdali sporočilo, v katerem se poudarja med drugim, da so prvi u-krepi Mo rove vlade, tako na po-dročju notranje politike, kakor na področju zunanje politike, v nasprotju z izidi splošnih volitev 28. aprila lani, in to prav v trenutku, ko v vladi sodelujejo tu di socialisti. Spričo tega je p-, mnenju vodstva PSIUP »nujna obsežna akcija v deželi, ki naj zbere okrog sebe vse delavce, k; se sklicujejo na socializem, in ka. toliške delavce; upre naj se tem odločitvam vlade in naj očLp.e po-t naprednejši rešitvi italijanskih vprašanji). Kar zadeva zuna. njo politiko se v sporočilu zatrjuje, da je vlada sprejela nove obveze glede večstranske atomske sile; da se skuša ostvariti konservativna Evropa pod ameriškim varuštvom. pri čemer se j-talijamska vlada odreka vsakršni samostojni pobudi na področju politike pomirjenja. Saragat je po mnenju vodstva PSIUP postal eden najbolj aktivnih propagandistov politike, ki »zaupa vedno večje naloge ZDA in bonski Nemčiji,‘kar zadeva oborožitev in u-trdiitev zahodnih imperialističnih interesov; hkrati se odklanja, da bi italijansko politiko prilagodili novim svetovnim stvarnostim, in vztraja se celo pri tem, da se še vedno zanika priznanje ljudske Kitajske«. Vodstvo PSIUP meni, da je treba javnemu mnenju pri-kazati nujnost nove italijanske zunanje politike, ki naj «opusti šablone atlantskega ekstremizma in konformizma«.
Sinoči se je tudi v tržaški pokrajini uvedla uprava štirih strank levega centra. Kot tržaški župan v ponedeljek na seji tržaškega občinskega sveta, tako je tudi predsednik pokrajine na sinočnji seji pokrajinskega sveta prebral načelen sporazum štirih strank, vključno z važnim odstavkom, ki kideva slovenski del prebivalstva Pokrajine, nato pa še podroben Program dela novega odbora, ki ga bodo socialistični pokrajinski svetovalci za sedaj — podobno kot v tržaškem mestnem svetu — podpirali le od zunaj. In kot je poudaril sinoči socialistični svetovalec, izražamo tudi mi zaupanje, da bo politika levega centra v resnici pomenila »uresničenje popolne politične demokracije, kar pomeni zagotovitev dejanske enakopravnosti italijanskih državljanov italijanskega in slovenskega jezika brez diskriminacije.« Pripominjamo le, da v podrobnem programu pogrešamo marsikatero konkretnej -o postavko glede slovenskega dela prebivalstva, zlasti spričo dejstva, da slovensko prebivalstvo od šestih občin pokrajine prevladuje kar v štirih občinah kjer ima tudi svoje župane. Toda hkrati moramo ugotoviti, na se je po vojni tudi v pokrajinskem svetu zgodilo prvič, da so zastopniki vseh strank — razen MSI seveda — toliko in tako pou-udarjali o pravicah Slovencev kot so to storili sinoči.
Včeraj se je začelo na sedežu UGIL v Kirnu vsedržavno posvetovanje delavk. Načelnica ženskega urada CGIL je med drugim pou-, ™a.’ ,da .1e sedaj najbolj nujno okrepiti sedanjo zaposlitev ženske delovne sile ter ustvariti iz skoraj 5,7 milijona žensk, ki so vklju-ne v proizvodnjo ter iz sto tiso-r.ev tistih, ki niso omenjene v statistikah, veliko silo, ki naj se za stalno vključi v proizvodnjo.
V Rimu se je začelo včeraj važno zasedanje glavnega odbora krščanske demokracije z Morovlm govorom in z istočasnimi posvetovanji med strujami za izvolitev novega političnega tajnika, ki ga oodo verjetno izvolili že danes — Jtot kaže — v osebi prvaka doro-tejske struje Rumorja.
Zunanji minister Saragat pa se Je udeležil v Londonu zasedanja sveta ministrov Zahodnoevropske ijZe' Sporazumeli so se: 1. da oodo delegacije Anglije in evrop-Ke gospodarske skupnosti v tesnem stiku med carinskimi pogajanji v okviru GATT, in 2. da je , ba nadaljevati posvetovanja v nkvjru stalnega sveta o odnosih med Vzhodom in Zahodom v Ev-0Pi, v Latinski Ameriki, o polo-•»ju na Srednjem vzhodu, jugovzhodni Aziji in Daljnem vzhodu, nzli so va*nost konference ttZN o trgovini in razvoju. Sara-v Londonu sestal tudi z laburističnim voditeljem Wllso-nom.
Na ženevski razorožitveni kon-crenci so govorili včeraj delegati "(igerije, Bolgarije in Romunije. V*rapkin pa je novinarjem izjavil, "a je SZ pripravljena podpisati porazum proti širjenju atomskega orožja, da bi se preprečilo njegovo širjenje.
-Svetovno javno mnenje je tudi vntra'* 1 zanimanjem sledilo ražnju glede francoskega priznanja Pekinške vlade. Govorilo se je, da J"? prvi francoski poslanik v Pe-"■ngu Jean Chauvcl, bivši poslanik v Londonu. De Gaulle pa se Jo včeraj zanimal za reakcijo na njegovo potezo v krogih OZN.
Po zadnjih neredih je bilo vče-hi v .^Randi vse mirno. Zaradi ojazm, da se neredi ne bi razši-m na Kenijo, je njena vlada iz Previdnosti zaprosila Veliko Brl-unijo za vojaško pomoč.
Kar zadeva notranjo politiko, pa vodstvo PSIUP zatrjuje, da na', povedani gospodarski ukrepi vlade -odvzemajo vsakršno iluzijo, da bi večina levega centra hotela načeti vprašanja težavnega gospodarskega položaja v okviru perspektive reform strukture in borbe proti oblasti monopolov-. Vodstvo PSIUP napoveduje, da bo v. bližnjih dneh določilo poteze gospodarske politike kot alternativo vladnemu načrtovanju, ki se -podreja monopolističnim interesom-.
Danes se je začelo zasedanje glavnega odbora KD, ki mora izvoliti novega tajnika in novo vod. stvo stranke. V svojem poročilu o sestavi nove vlade levega centra je Moro poudaril med drugim, da bo ves program vlade uresničen, da bi tako -obnovili strukture države, utrdili institucije, poživeli gospodarsko in socialno življenje, ostvarili pravičnejše odnose med ljudmi, razširili in konkretizirali svobodo in dostojanstvo državljanov-. Te naloge predstavljajo -častno obvezo za politične sile, ki so sestavile to vlado-. Moro je hkrati poudaril da mora stranka ohraniti in u-trditi svojo enotnost ne le zato, da bi bila v čim večjo oporo vladi, ampak da bi se sodelovanje med strankami levega centra razširilo in poglobilo na vseh področjih javnega življenja, da bi tako mogle pridobiti na svojem političnem vplivu med ljudstvom. V diskusijo so posegli: Belci, in M#
Giacchetto, Merlin
enghi, ki
centra, medtem ko sta Solari, pred. vsem pa Colombo, zagovarjala potrebo po enotnem vodstvu, češ da imajo vsi enake zasluge: tako tisti, ki so se zavzemali za to politiko, tisti, ki so hoteli, da ima ta politika točno določene meje in obrise, kakor tudi tisti, ki so svojo opozicijo opozarjali na «skupen čut odgovornosti«. Ce hočemo, da bo stranka lojalno in učinkovito podprla vlado in uresničenje njenega programa in bila lojalna do drugih članov koalicije, mora biti — po mnenju Colomba ■— tudi njeno vodstvo enotno, da bi tako -tudi na zunaj pokazali svojo voljo, da združeni izpolnimo povečane odgovornosti«. Colombo je za to, naj bo kongres- junija, hkrati p# tudi za to, da se sprejme za ta jjongres proporcionalni volilni sistem, vendar pa je proti temu, da bi ta sistem uveljavil; tudi na rednih kongresih.
Razprava se nadaljuje jutri.
Med zasedanjem glavnega odbora so bila pogajanja med predstavniki raznih struj, da bi dosegli sporazum glede sestave novega vodstva. Predstavnik levičarske struje «baze» dr. Galloni je izjavil v imenu svojih pristašev, da bo «baza» privolila v sporazum o novem tajništvu, le če v vodstvu ne bodo zastopani pristaši Scel-bovega ((ljudskega centrizma«, in če bo levičarskim strujam zagotovljen enakopraven položaj v vodstvu stranke. Takih pogojev pa za sedaj še ni.
Robert Kennedy v Londonu
LONDON, 24. — Ameriški pravosodni minister Robert Kenne-dy je prispel davi iz Džakarte v London. Ob prihodu na letališče je izjavil, da se predsednik Sukamo ni odrekel svojemu nasprotovanju Maleziji. Izrekel pa je u-panje, da se bo stališče Indonezije menjalo na konferenci in na pogajanjih. Pripomnil je, da se lahko ima zaupanje v Sukar-na, in je dodal: -Ce bi se predsednik Sukamo odrekel svojemu nasprotovanju ustanovitvi velike Malezije, ne bi bilo treba sklicati konference. Opustil pa je neposredne vojaške spopade med konferenco. Mogoče je, da se bo med razgovori odrekel svojemu nasprotovanju Maleziji-. Kenne-dy je mnenja, da predsednik Sukamo iskreno želi iskanje sporazuma in premaganje težav.
Kennedy se v teku dneva ni sestal z nobenim predstavnikom angleške vlade, temveč je bil ves dan v ameriškem poslaništvu.
Iz Džakarte javljajo, da je predsednik Sukamo dal danes ukaz, naj se vsa angleška podjetja, ki so jih pred dnevi zasedli indonezijski sindikati, vrnejo lastnikom. Predsednik je prepovedal sindikatom, da prevzemajo nadzorstvo nad angleškimi družbami, razen če on sam ne odredi zaplembe. Vojski in policiji je Sukamo dal ukaz, naj sprejmeta ukrepe proti tistim osebam in organizacijam, ki kršijo te določbe.
JUBILEJ VODILNEGA DNEVNIKA V SEM
60 let «Politike»
Visoko odlikovanje - Številne čestitke iz Jugoslavije in inozemstva
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 24. — Beograjska «Politika», eden vodilnih jugoslovanskih dnevnikov z naklado nad 329.000 izvodov, proslavlja jutri 60. obletnico izhajanja. V prvi številki lista, ki je izšla le-ta 1904 v 1.400 izvodih, se je uredništvo obvezalo, da bo izdajalo neodvisni list, ki bo pisal in prikazoval svoje poglede o vseh važnih dogodkih doma in na vsem svetu. »Politika« je ha svojih straneh polnih 60 let objavljala vse važne in pomembne dogodke iz Jugoslavije in tuji-
ne, pisala o družbenih in kulturnih dogodkih in o vsem, kar bi moglo bralce zanimati. List ni izhajal samo med prvo in drugo svetovno vojno.
I v i	* —J--‘'I	.	v.
V ((Politiki« so od šsmega začetka sodelovali mnogi ugledni kulturni, politični in javni de-
lavci iz Beograda. Poleg znane- ^ komediografa Branislava Nk- L'P' red- sad
šiča, ki je bil več let član uredništva, so v listu sodelovali in sodelujejo književniki Ivo Andric, Veljko Petrovič, Milan Bogdanovič n drugi.
Krog čitateljev ((Politike« je naglo rastel. Po štirih letih, leta 1908, je list izhajal v 8.000 izvodih, ;ao prvi svetovni vojni v 25.000 :zvodih; leta 1932 pa je »Politika« izhajala že v 150.000 izvodih in postala vodilni jugoslovanski dnevnik. Založniško podjetje ((Politika«, ki poleg dnevnika «Politika» izdaja še večerni list «Politika-ekspres» in tri tednike v skupni nakladi nad milijon izvodov, se bo v kratkem preselilo v novo palačo, ki
jo gradijo poleg sedanje stavbe,
Jutrišnja številka «Politike» je posvečena temu uspešnemu jubileju in objavlja poleg ostalih vesti članke in prispevke, posvečene temu jubileju, in številne brzojavke, ki jih je delovni kolektiv prejel 'z Jugoslavije in tujine od delovnih kolektivov podjetij, ustanov, uredništev domačih in tujih uglednih osebnosti in med njimi maršala Tita. Med inozemskimi uredništvi so »Politiki« med drugimi čestitali «New York Times«, «Paese Sera«, londonski «Observer», a-gencija «Reuter», agencija «An-sa», »Unita«, pariški «Le Monde«, angleški «Guardian» ih drugi listi. Čestitkam se je pridružil tudi »Primorski dnevnik«.
Predsednik Tito je odlikoval časopisno podjetje «Politika» z redom Zasluge za narod z zlato zvezdo. V ukazu predsednika se poudarja, da se odlikovanje do-eljuje zato, ker je bila »Politika« v obeh svetovnih vojnah solidarna z borbo narodov za svobodo in je med okupacijo prenehala izhajati, dalje za zasluge, pridobljene z objektivnim obveščanjem javnosti in širjenjem demokratičnih idej, za prispevek k revolucionarni osvobodilni borbi jugoslovanskih narodov, za važno kulturno in mobilizacijsko vlogo pri graditvi socialistične družbe in pri širjenju idej bratstva in enotnosti, za aktivno zavzemanje v razvijanju novih družbenih odnosov ter tolmačenju načelne in miroljubne politike socialistične Jugoslavije.
B. B.
V prostorih CK ZKS v Ljubljani je bila v četrtek intimna počastitev osemdesetletnice tov. Ivana Regenta in šestdesetletnica njegovega delovnega jubileja. Slika kaže prisrčen objem med Regentom in
Edvardom Kardeljem, ki mu čestita

NADALJEVANJE RAZPRAVE PROTI ANTIFAŠISTIČNIM DEMONSTRANTOM
WASHINGTQN, 24. — Departma za trgovino javlja, da-je izdal do-yoljenje za izvoz žita v Vzhodno Nemčijo v vrednosti milijona 887
no vojvodstvo £r«’z ^r?i?	tis0*	Vzhodnem
zmagale na kongresu v keaplju I Vozno <ft>vo1]en}e za Vzhodno Nem.
in ki so iskreno za politiko levega cijo.
Policijski komisar je pozval agente naj pri zaslišanju «govorijo resnico»
Polizali so streljali «na lastno pobudo>
MILAN, 24. — Na razpravi proti antifašističnim demonstrantom pred porotnim sodiščem v Milanu je predsednik zaslišal danes policijskega komisarja C afari-Panico, ki je obtožen štirih različnih zločinov: nenamernega umora, ker je kot policijski komisar ukazal med ne-
redi streljati na demonstrante in se tu ni ravnal, kakor narekuje previdnost, zaradi česar je zakrivil smrt štirih oseb. Odgovarjati mora tudi za tri zločine nenamerne ranitve več o-seb.
Predsednik je obtoženca pozval, naj obrazloži, kako so potekali dogodki 4. julija 1960. Obtoženec je najprej izjavil, da je dobil telefonsko sporočilo, da se pred sedežem MSI zbira množica, ki bi utegnila napasti sedež-. Zato je odšel skupno s 40 policaji in je blokiral sede/ MSI. Povedal je, da Je kmalu zatem prišel tudi podkvestor in za njim ojačenja. Podkvestor je pozval množico, naj se oddalji. Ker se ta ni oddaljila, je dal ukaz «celere», naj demonstrante raziene. Policaji so začeli metati solzilne bombe. Obtoženec je dalje dejal, da so demonstranti začeli obmetavati policaje s kamenjem. Na vprašanje predsednika je odgovoril, da se je
miiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiii
iiiiiiiMiimiiiiiiniiMiiniiiiniiiMiniiiiiiiiimiiuiHiiiiiimiiiiiiiimmiiiuimmMuimiiiimriiiiiiiuiiiiiiiiiiuiimiiiimimiiiitHiiiii
VSEDRŽAVNO POSVETOVANJE DELAVK C0IL
perspektivah zaposlitve žensk
Predstavniki sindikalnih organizacij pri Pieracciniju in Pretiju
RIM, 24. — Davi se je na sedežu CGIL v Rimu začelo vsedržavno posvetovanje delavk ob navzočnosti predstavnic delavk glavnih industrijskih področij in največjih proizvodnih sektorjev. Navzoč je bil tudi član tajništva poslanec Foa.
Načelnica ženskega urada v CGIL Donatella Turtura je podala
poročilo, v katerem je med dru-gim govorila o sedanji značilnosti in o perspektivah ženske zaposlitve tudi v zvezi z orientacijo, ki se kaže v delu komisije za gospodarsko programiranje in v zvezi z mezdami in kvalifikacijami, ki se tičejo ženske delovne sile. Govornica je v zvezi s poročilom člana komisije za programiranje Saracena poudarila, da »e pri določanju načrtov za odpravo nepolno zaposlenih področij omenjajo samo področja na kmetijskem sektorju, medtem ko ie dejansko znano, zlasti za ženske, da obstajajo Sirna področja nepolne zaposlitve in neustaljeno, »ti tudi na drugih sektorjih in v industriji. Značilno je s tem v /vezi dejstvo, da v živilskem sektorju še vedno traja sezonska zaposlitev. P.rvi smoter, ki si ga je torej treba postaviti, je, .krepiti sedanjo zaposlitev ter ustvariti iz 5.723.000 žensk, ki so vključene v proizvodnjo, in iz »to tisočev tistih, ki niso omenjene v statistikah, veliko silo, ki naj se organsko in stalno vključi v proizvodnjo. Treba se je boriti proti sezonski in začasni zaposlitvi ter odpraviti vse elemente, ki prispevajo k temu, da ženske predstavljajo samo »polovične enote«. 'Uidi socialna zakonodaja se mora spremeniti in prilagoditi nujnosti, da bodo ženske v celoti produktivna sila.
Zatem je govorriica ugotovila nov pojav tudi ustvarjanje rezervne ženske delovne sile, ki je
bila v preteklosti vedno prikrita, ki pa postaja yedno bolj očitna. Poudarila je veliko važnost po-nega šolanja pred vstopom na in med delom samim, i koncu je govornica pouda. ' delavke zahtevajo spre.
vseh delno zaposlenih v sko zaposlenih in politiko, naj stremi »po popolni upora. Dt vseh razpoložljivih človeških virov«.
Govoril je zatem predstavnik konfederalnega zavoda za podipo. ro, ki je obrazložil predloge za reformo zakonodaje o zaščiti
terinstva nato je *'
sija. Zborov; jutri z govo CGIL poslanca
'-‘TJB
člana tajništva
Minister za javna ( jel im
zahteve sindikalnih organizacij v zvezi z javnimi nameščenci na sestanku, ki je bil določen za sredo, 29. t.m. Na koncu pravi sporočilo, da, če bo odgovor vlade negativen za sindikalne organizacije, bo potrebno začeti sindikalno akcijo.
Po neredih v afriških
cini je sprejel danes
dikalnih 'organizacij in UIL. Govorili
LONDOl ster za Duncan
zbornici, da je kenl ila za vojaško poi ostni ukrep. Keni. da bi se razširili tudi na nje-je neredi, do kakršnih je irišlo v sosednih državah, dodal, da je stanje v Nenormalno, in da je za-evidnostne-
to nadaljevalo približno dve uri.
Sledila so številna vprašanja predsednika in advokatov obtoženih demonstrantov.
Zatem je predsednik pozval obtoženca, naj govori o dogodkih 7. julija. Obtoženec je povedal, da je dobil ukaz od podkvestorja, naj obvesti tajnika Delavske zbornice, da mora napovedano zborovanje biti v zaprtem prostoru in da se ne smejo uporabljati zvočniki izven prostorov. Govoril je nato o razganjanju demonstrantov na področju gledališča «Ariosto». Trdil je, da so demonstranti napadli s kamenjem kamion, v katerem je bil on skupno s policaji. Na vprašanje predsednika je izjavil, da ni slišal streljanja, in da je on bil razorožen. Dodal je, da se je skupno s policaji umakinl pod oboke poštne palače, da se ubranijo pred kamenjem. Priznal je, da je videl streljati s področja poštne palače in da je bii on pozneje ranjen v ramo in nogo, ter da je videl tudi podporočnika Minicuccija, ko se je zgrudil ranjen. Trdil je, da do tedaj ni nobeden od njegovega oddelka streljal. Trdil je dalje, da je slišal, ko so policaji kričali, da iz bližnje ulice streljajo. «Tedaj je nekdo brez mojega ukaza izstrelil v zrak rafal iz brzostrelke. Jaz sem dal ukaz: ne streljajte.« Izključil je, da bi bil dal ukaz, naj streljajo, to pa ni zaradi tega, ker so policaji streljali brez njegovega ukaza ter so prenehali steljati na njegov ukaz. Trdil je tudi, da ni opazil med civilisti ranjencev. Na pripombo predsednika, da je policijski agent Guerzoni izpovedal, da je ob toženec v nekem trenutku, »zgubil glavo«, in da ga je on pozval, naj bo miren, je obtoženec odgovoril, da ta absolutno izključuje Na pripombo predsednika, da je on po omenjenih dogodkih sklical sestanek policajev, Je obtoženec odgovoril, da je nekaj dni pozneje prišel k njemu policaj in mu vedal, da nekateri policaji g; da je on dal ukaz, naj strel Tedaj je sklical kakih 15 od 48 po
dvorano tudi policaja Celanlja, ki je zaprt zaradi namernega umora.
BARI, 24. - Preiskovalni je predal sodišču 70 oseb, ki so jih
obtožili neredov med demonstracijami gradbincev 24. in 25. avgusta 11962 v Bariju. Sodna preiskava se Jc bila začela proti 2S8 demonstrantom, med katerimi 6i mladoletnih, toda preiskovalni sodnik je že v Ipreiskavi oprostil 168 obtožencev.
licaje, ki jih je bil on pove!
.Ih je vprašal, kdo je rei je on ukazal streljati, ter jim je prebral poročilo, ki ga je bil pripravil v zveri z dogodki. Priporočal
Jih vprašanjih v zvezi niško dejavnostjo, se, da se mora g: ja razvijati tako v okviru jefcih zakonov, kakor tudi glim izvajanjem zakonov, v načrtu. Minister je ob sindikalistom ukrepe, ki so v načrtu. po sestanku so si sindfkali-sti pridržali pravico, da dodatno
sporočijo ministru stališče te stro-
ke glede
jim je, «naj’ govorijo resnico#. Predsednik: «Na tem zborovanju
kakor izhaja iz spisov, ste vi baje izjavili: »Ne uničite me; sem družinski oče. Med zasliševanjem dru
gih obtožencev se je zvedelo, da so
vas v nekem trenutk
posameznih vprašanj, ki
o jih obravnavali.
Minister Preti pa je razprav
Ijai danes s predstavniki CGIL. CISL in UIL v zvezi z javnimi
ministra
tanskega poveljnika oboro: v Ugandi. Ko je visoki komii vestll, da je predsednik ugandske vlade zaprosil sa pomoč angleških čet, so te takoj odpotovale z letalom iz Najrobija I* Londona pa
nameščenci. CGIL je pozneje ob-1 bodo to noč odpotovala prva # javila sporočilo, v katerem pra- | z vojaki v Kenijo, da nadomestijo 1 vi, da bo vlada dala odgovor na 1 vojake, ki so jih poslali v Ugando.
;ku videli, ko ste geste z roko, kakor da bi .li smer streljanja.«
Obtoženec: »To je samo obreko-idal je, da so njegove ge lile samo poziv, naj drži-v zrak.
je govoril nato o akciji in je dejal, da je vije streljati z brzo-so karabinjerji odšli, onstranti metali kamenje v njegovo skupino, in tedaj »je zopet padlo nekaj strelov iz brzostrelke v zrak#. »Toda jaz sem vedno dajal ukaze, naj ne streljajo. Policaji so streljali na lastno pobudo, ker se je napad demonstrantov nadaljeval.#
Izjave Carapkina o jedrski sili NATO
Ameriški načrt ovira sporazum proti širjenju atomskega orožja
ALŽIR, 24. — Španski minister za industrijo Lopez Bravo je sklenil včeraj v Alžiriji sporazum z alžirskim ministrom za industrijo, ki določa, da bo Španija kupovala v Alžiriji surovi petrolej in metan. Skupno sporočilo, ki so ga objavili, pravi, da bodo podrobnosti o dobavah petroleja Španiji obravnavali pozneje.
5USNEVA, 24. — Danes je na razorožitveni konferenci prvi govoril nigerijski delegat, ki je pozval atomske velesile, naj nada-poti, ki je pripeljala ske pogodbe. Glede razorožitvenih ukre-posebej poudaril tri vprašanja:	1. Skrčenje vojaških
proračunov, kar je Nigerija prva predlagala na ženevski konferenci. 2. Ukrepi za preprečitev iz-nenadenih napadov. 3. Ukrepi, da se prepreči širjenje atomskega orožja.
Bolgarski in romunski predstavnik sta ugotovila ugodno ozračje ▼ odnosih med Vzhodom in Zahodom po moskovski pogodbi. Bolgarski delegat je obsodil možnost, da bi se v kakršni koli obliki omogočilo tekmovanje za širjenje atomskega orožja. Oba govornika sta izjavila, da bi morali dati prednost obravnavi o splošni in popolni razorožitvi in jedrski razorožitvi. Glede vzporednih ukrepov sta oba delegata poudarila važnost, da se ne širi jedrsko orožje, ter važnost nenapadalne pogodbe med obema blo-, koma, kakor tudi določitve brez
atomskih področij. Glede ustanor vitve delovnih odborov sta govornika izjavila, da nasprotujeta • razkosanju« konference. Delo konference se bo nadaljevalo v torek.	,
Takoj po današnji seji so sovjetskega delegata Carapkina časnikarji vprašali za pojasnila glede njegovih izjav o jedrski sili NATO. Carapkin je izjavil, da so njegove misli potvorili. Pripomnil je: »Rekel sem enostavno, da predstavlja ameriški načrt oviro sporazumu proti širjenju atomske, ga orožja na svetu«.
Carapkin je dodal, da je Sovjetska zveza pripravljena diskutirati tako o vprašanju proti širjenju atomskega orožja, kakor tudi o vprašanju večstranske sile, kateri pa nasprotuje, ker ta teži za tem, da izroči atomsko orožje Zahodni Nemčiji, »Sovjetska zveza, je dodal, je pripravljena podpisati sporazum,' ker želi, da se prepreči širjenje atomskega orožja na svetu«. Na koncu je sovjetski delegat izjavil, da so tudi v NATO države, ki nasprotujejo atomski sili, ter je pri tem omenil Fran-cijo in Veliko Britanijo.
...........n,......................................................................................m..........mmn.it
PO ODLOČITVI FRANCOSKE VLADE
Belgijski senat se za priznanje LR
Prvi francoski poslanik v Pekingu bo verjetno Jean Chauvel
je zavzel Kitajske
PARIZ, 24. — General de Gaulle je sprejel včeraj francoskega stalnega predstavnika v O ZN, da od njega zve, kakšna je reakcija v krogih Združenih narodov na pobudo Francije, da prizna LR Kitajsko, in na pobudo, da naveže tesnejše stike z državami Latinske Amerike.
Govori se, da bo prvi francoski poslanik v Pekingu sedanji po. slanik v Londonu Jean Chauvel, ki-je bil od leta 1924 do 1927 tretji tajnik francoskega poslaništva v Pekingu.
Kakor poročajo iz Bruslja, se je zunanjepolitična komisija belgijskega senata včeraj izrekla za priznanje LR Kitajske. Pri tem pa je poudarila, da je to prizna, nje sicer umestno, toda ni nujno, da do njega takoj pride. Razen tega se morajo ohraniti diplomat, ski odnosi s Formozo. predsednik senata Paul Struye je s tem v zvezi izjavil, da ne bi smeli dati vtisa, da hoče Belgija slediti pobudi Francije, toda je treba hkra, ti poudariti, da ostane Belgija neodvisna od reakcije Washingto-
Predsednik japonske vlade Ike-da je danes v poslanski zbornici} izjavil, da japonska vlada nima namena navezati diplomatskih stikov s Kitajsko. IziaYil ie> da se strinja s predlogom, naj Japon-ska išče rešitev »kitajskega vpra. šanja# v okviru Združenih narodov.
Poročilo
o zasedanju ZEZ
LONDON, 24. — Danes se je v Londonu zaključilo zasedanj« zahodnoevropske zveze. Uradno
sporočilo pravi, da so na prvem delu seje od 23. januarja govorili o mednarodnem položaju in še posebej o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o odnosih v Ev-
_______B _ Daljm
Razen tega so proučili poročilo, ki ga je pripravil stalni svet o Latinski Ameriki. Ministri so se sporazumeli, da je treba nadaljevati posvetovanja o tem v o-kviru stalnega sveta.
Danes so ministri govorili o gospodarskem položaju v Evropi. Britansko delegacijo so obvestili o sklepih sveta ministrov za-
hodnoevropske gospodarske skupnosti, ki so jih sprejeli 23. de-
cembra lani. Se posebej so ministri govorili v zvezi z bližnjimi carinskimi pogajanji v okviru GATT, bodisi glede industrijskih
proizvodov, kakor glede trgovine s kmetijskimi pridelki. Spora-
zumeli so se", da bodo delegacije Velike Britanije in evropske gospodarske skupnosti med pogajc nji v tesnem stiku. Prav taki so govorili o konferenci Združenih narodov o trgovini in razvoju, kakor tudi o gospodarskih odnosih med Veliko Britanijo in zahodnoevropskim skupnim tržiščem. Britanski zunanji minister Butler ' je na kratko poroča! o nedavnem razvoju v okviru področja svobodne izmenjave (EFTA).
Ministri so poudarili veliko važ-
nost bližnjih pogajanj v okviru GATT in ugotovili, da bi pozitiven zaključek teh pogajanj ugodno vplival na trgovino med evropskimi državami. Prav tako so poudarili važnost konference ZN o trgovini in razvoju za gospodarske odnose med industrializiranimi in razvijajočimi se deže. lami. Prihodnje zasedanje bo v drugi polovici aprila v Bruslju,
Člani odborov sveta za raziskave
RIM, 24. — Nacionalni svet za raziskave sporoča, da so bili izvoljeni člani desetih posvetovalnih odborov, in sicer iz kategorije rednih univerzitetnih profesorjev,-in pa sedmih odborov ustanove, ki predstavljajo vse raziskovalne znanosti, izvoljeni so bili sledeči redni univerzitetni profesorji: Matematika: Guido Zappa (z u-niverze v Firencah), Dario Graffi 'Bologna), Beniamino Segrč (Rim), Carlo Miranda (Neapelj), Fizika: Piero Caldirola (Milan), Antonio Carelli (Neapelj) Giorgio Careri (Rim), Francesco Žagar (Milan), Luigi Solani (Milan). Kemija: Vin. cenzo Caglioti (Rim), Giovannl Malquori (Neapelj), Luigi Musaio (Padpva), Giovanni Battista Boni-no (Genova). Biagio Pešce (Rim), Silvio Bezzi (Padova). Biologija in medicina: Luigi Califano (Neapelj), Alessandro Rossi Fanelli (Rim)
•> • ...........................
*&■*
PO OBISKU DELEGACIJE KPI V SFRJ
Skupni pogledi in akcij
Pod gornjim naslovom objavlja Komunist, glasilo ZKJ, sledeči članek:
Težavno je takoj po zaključku tako pomembnega obiska, kakor je bil Togliattijev, sumirati njegove številne rezultate in ugotoviti vse tisto pozitivno, kar je ta obisk pomenil za odnošaje »ned Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo Italije. Obisk je imel izrazito delovni značaj, o čemer pričajo ne le številni in zelo vsebinski pogovori, ki so jih imeli generalni sekretar Italijanske komunistične partije Palmiro Togliatti in njegovi sodelavci med enotedenskim obiskom v naši državi s tovarišem Titom in drugimi znanimi voditelji Zveze komunistov, temveč tudi številni stiki, ki so Jih imeli italijanski gosti z zastopniki našega političnega življenja. Tako so na primer italijanski gosti obiskali naše znanstvene ustanove, ki se ukvarjajo s družbeno političnimi in ekonomskimi raziskovanji v sodobnem svetu, kakor je to inštitut za proučevanje delavskega gibanja, inštitut za mednarodno politiko in gospodarstvo, visoka šola političnih znanosti. Italijanski gosti so prav tako obiskali industrijo precizne mehanike v Beogradu, kjer so se pogovarjali z delavci in kjer so se neposredno, na kraju samem seznanili s sistemom našega delavskega samoupravljanja.
Vse to priča o velikem zanimanju italijanskih kdmunistov za rezultate in pota socialističnega razvoja naše države in zlasti za naša stališča o nekaterih mednarodnih problemih razvoja socializma v sodobnem svetu. Po drugi strani pa hkrati priča ves obisk Palmira Togliattija, zlasti njegovi pogovori z najvidnejšimi zastopniki Zveze komunistov Ju-gcs’avije, tudi o našem zanimanju za izkušnje in uspehe italijanske komunistične partije in i-talijanskega delavskega gibanja sploh. To pa toliko bolj, ker gre za močno in moderno delavsko stranko, ki deluje v zelo zapletenih razmerah zelo razvite kapitalistične države, in katere rešitve in gledišča nedvomno bogate splošno zakladnico izkušenj mednarodnega delavskega gibanja v ce'oti.
V pogovorih med delegacijama se je uveljavilo, kakor je bilo, tudi pričakovati, popolno soglasje obeh partij glede najbistvenejših in najaktualnejših problemov, pred katerimi je sodobni svet in zlasti sodobno delavsko gibanje. To je toliko bolj razumljivo, če upoštevamo življenjsko pot in politični razvoj oDeh partij, njuno protidogmat-si;o usmeritev ter način presojanj in opazovanja dogodkov v svetu. Drugače povedano, med tem obiskom Palmira Togliattija v Jugoslaviji so se znova uveljavile vse pozitivne komponente, ki so že obstoječa stvarnost v plodnih in razvitih odnošajih med obema partijama.
Zlasti je pomembno, da so zastopniki obeh partij znova potrdili identičnost pogledov na probleme vojne in miru. Zavedajoč se vehSe nevarnosti, ki bi jo pomenil morebitni svetovni spopad, ki bi bil lahko v današnjih razmerah le avtomatičen in vse-uničujoč, sta obe partiji v skup* nem sporočilu, objavljenem ob koncu pogovorov, izrekli Svojo podporo politiki miroljubne koeksistence, ker Jo imata za eno najbolj aktualnih zahtev človeštva, pogoj za vsak demokratični
v sedanji etapi, eno izmed najpomembnejših političnih sredstev boja mednarodnega delavskega gibanja za družbeni napredek in krepitev socialističnih sil v svetu*.
Tako formuliran boj za uveljavitev načel miroljubne koeksistence pomeni nedvomno najširšo platformo enotnosti, na kateri se lahko zbero vse miroljubne sile sveta. Zato dokument o skupnih pogovorih zaradi pomembnosti problemov, ki jih obravnava In kako jih obravnava, presega po svojem pomenu samo interese obeh partij. Poudarjanje gledišč, da socializma v svetu ni mogoče graditi na podlagi e-notne sheme, ne da bi pri tem upoštevali specifičnosti in konkretne razmere vsake države, poudarjanje odvisnosti od socialističnega in demokratičnega razvoja — vse to priča o identičnosti gledišč obeh partij o vseh najbolj bistvenih in najaktualnejših problemih razvoja sodobnega socializma, ki so danes predmet razhajanja med dogmatskimi in protidogmatskimi silami v delavskem gibanju. Z drugimi besedami, med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo Italije ni nikakršnih razlik v glediščih na bistvene probleme sodobnosti razen tistih, da uporabimo Togliattijeve besede na tiskovni konferenci, ki so normalne med partijo, ki je na oblasti, in partijo, ki je v opoziciji.
Tako pravzaprav pomeni pripravljenost obeh partij, da po-kreneta skupno akcijo za odpravo nasprotij, ki dele danes mednarodno delavsko in komunistično gibanje, in ustvarito novo e-notnost, ki bi onemogočila V3aj začasno slabitev skupnega boja delavskega razreda, da sodelujeta v boju za mir in socializem — le logično posledico visoke stopnje enotnosti, ki se manifestira na vseh področjih sodelovanja med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo Italije.
Nadaljnji razvoj odnolajev med Zvezo komunistov Jugoslavije in Komunistično partijo Italije na načelih medsebojnega spoštovanja in nevsiljevanja lastnih sta
lišč, na podlagi nadaljnje Izmenjave izkušenj in gledišč z obiski različnih delegacij, izmenjavo gradiva, poglobljenim sodelovanjem pri proučevanju novih pojavov v ekonomsko političnih in družbenih gibanjih v svetu itd. bo nedvomno pripomogel, kakor je že pripomogel obisk tovariša Togliattija, k še boljšemu medsebojnemu razumevanju in dvigu medsebojnega sodelovanja na še višjo in intenzivnejšo raven. Prepričani smo, da lahko takšno sodelovanje prav tako prispeva k boljšemu medsebojnemu spoznavanju in razumevanju med obema narodoma, a samim tem pa tudi k napredku odnošajev med sosednima državama.	MARKO KOZMAN
■■■miuiiiiiiiiftlMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.................................................................................iimiiiiiiiii**”'iMiiiiiiiminiii«iiilHiiiiiiiiiiiiii|iiiiiiiiiiiiiiimiiii
Očitno se tudi vojnim invalidom v Zahodni Nemčiji posebno dobro ne godi, ko morajo tako demonstrirati po ulicah Bonna, da bi dosegli povišanje pokojnine. Kar 35.000 jih je bilo v tem sprevodu
»iiiiiiiliiitiiiiMiiiiiimtuiiii
NADALJEVANJE PROCESA V FRANKFURTU
Frank ni «osebno» izdiral zlatih zob mrtvim jetnikom
l jetniki <se je vedno odlično razumel* - Tudi dr. Sehatz se prikazuje kot .dobrotnik* internirancev
sodni Inijo in obtožujejo, da je sodelo-razpravi proti 22 osebam, ki so ' val pri usmrtitvah jetnikov v
FRANKFURT, 24. — Na
obtožene, da so se udeležile množičnih pokolov m drugih divjaških mučenj v koncentracijskem taborišču Auschwitz, je 53-letni bivši esesovski desetnik Arthur Breit-wieser, po poklicu računovodja in z diplomo pravne fakultete lvovske univerze v žepu, govoril o učinku plina »ciklon B» na jetnike. Obtoženec je sicer zanika), da bi bil sodeloval pri pokolu, ter je izjavil, da je smrtonosni plin uporabljal samo za razkuževanje barak in oblačil pripornikov. Povedal je tudi, da je bil eden izmed prvih stražarjev, ki so ga izurili pri uporabi plina, za katerega je dejal, da je bil zelo «tn0čan»: »Moral sem zaprosit? za premestitev, ker me je od plina začel boleti želodec.* Predsednik sodišča je pripomnil, da ga nekatere priče breme.
plinskih celicah. Toda Breitwieser ie to odločno zavrnil ter zanikal, da bi kdaj koli streljal na jetnike.
Nato je sodišče zaslišalo denti-sta v taborišču Auschvvitz Willa Franka. Tudi on je zanikal obtožbe, da je osebno ruval mrtvim jetnikom zobe in zlate mostove iz ust v plinskih celicah. Povedal je, da so to morali delati nekateri jetniki, ki so nato nosili zobe in zlate mostove v neki drug prostor, kjer so jih drugi jetniki topili. »Najprej sem moral nositi raztopljeno zlato upravi taborišča, za kar sem prejemal potrdilo» je dejal obtoženec in dodal, da je pri tem izrazil tudi svoje pripombe. Zaradi tega je poveljstvo taborišča ukazalo, naj se zlato nosi iz sobe, kjer se je topilo, na: ravnost v upravo, od koder so ga nato pošiljali v Berlin. Nada-
■..............................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiniiiidHiiMiMiiiimii
PO UMORU FARUKA CHOURBAGIJA
V Atenah aretirana zakonca Bebawi bodo izročili italijanskim oblastem
Še vedno marsikaj nepojasnjenega • Če se je hotela ženska maščevati, kakšna jo bila pri tem vloga moža?
RIM, 24. — Vodja letečega oddelka dr. Scirč je danes popoldne zaslišal 24-letno francosko igralko Elisabeth Fantin, ki se Je sama Javila, da pove, kar ve o umorjenem Egipčanu Chourbagiju. Spoznala ga je na neki zabavni prireditvi In pozneje je v njegovem stanovanju, kamor jo je povabil, pustila torbo intimne obleke, kar so ji vrnili. Priznala je, da je imela z Egipčanom intimne odnose in da ji je ta večkrat pokazal svojo zaskrbljenost zaradi groženj neke svoje prijateljice, poročene v Švici. Po nasvetu igralke je Chourbagi vzel v poštev načrt, ki naj bi se čimprej izvedel, da bi namreč Igralko predstavil Gabrieli Bebawl kol svoje ženo. To naj bi se zgodilo med kakim potovanjem za week-end v Švico.
Kolikor je mogla ugotoviti do sedaj poltcijs! res ni nami razmerja z
razvoj, potrebo socializma tudi | vedno naprej pošiljala brzojavke ln

■:^ggmggpggs
m
E #*r ?
*	v*"
w*u * * J'
i
ga oblegala s telefonskimi pogovori. Ko je Chourbagi svoji tajnici naročil, naj brzojavke meče v koš, sl Je Gabriela, ki je to slutila, izmišljala druga imena. V petek zjutraj sta imela spet telefonski pogovor, ki Je bil baje še zlasti »divji*. Mogoče Je tedaj ženska uvidela, da s Chourbagljem ni več kaj narediti in je sklenila priti v Rim in se maščevati.
Ni mogoče navesti, kako sta prišla zakonca Bebawi h Chourbagiju. Mogoče sta računala, da ga ne bosta takoj našla in sta nameravala ostati v Rimu nekaj dni, kot sta izjavila v hotelu »Residenza*. Tudi še ni mogoče reči, kako se je iavršll umor in slasti Je dokaj čudna vloga mota. Toda dr. Sucato, ki Je zakonca zaslileval v Atenah, Je sporočil, da Je Bebawi brez kake volje, naspftitno pa Je ženska zelo goda na
njen ukaz tudi Ubija?
Policija se sprašuje, zakaj sta se ie aakonoa ustavljala tudi v Neaplju in v Atenah, ko pa sta bila namenjena v Sudan. Bebawl trdi, da Je imel podpisati v Atenah pogodbo za nakup nekega terena.
V spremstvu straž sta danes zakonca prišla s sodišča v hotel, kjer so napravili seznam njunih stvari v kovčkih. Bebawi Je plačal hotelski račun in nato so Ju odpeljali v zapor, kjer bosta počakala na izročitev italijanskim oblastem.
Gabriela trdi, da so opekline med . palcem in kazalcem njene desne j roke še iz Lausanne, torej naj bi ne bile v zvezi z žvepleno kislino, katere sledove so našli na Chour-bagijevi obleki in njegovem obrazu. Preiskave grških zdravnikov bi morda potrdile te njene izjave. Dr. Soirt pa pravi, da so mu zdravniki povedali, da Je absurdno z gotovostjo trditi po treh ali štirih dneh, ali Je kaka opeklina od olja ali od kisline. Zato so seveda tudi izjave grških sodnikov relativnega pomena.
UuMNTjeai Faruk Chourbagi z ljubimko, sicer ženo drugega Egipčana
Bebawija
Ljudi je ubijal s sekiro ln zato mu pravijo tudi »sadist s sekiro*.
Zločinec se je predstavljal kot uradnik podjetja «Mosgas», kot se imenuje moskovsko mestno podjetje za dobavo plina. Opazovalci trdijo, da gre za primer, ki ga ni enakega v »godovini Sovjetske zveze. O njem je govocril celo Ni* kita Hruščov med svojim govorom prejšnji teden, ko je spremljal predsednika kubanske vlade Fidela Castra.
Jonesiana so aretirali 12. t.m. skupaj z njegovo »sodelavko* A. Dimitrijevo. Sovjetski tisk je tedaj pisal, da ni res, da bi bil zločinec bolan, temveč da je popolnoma umsko zdrav ter da je delal »voje zločine samo zato, da bi zadovoljil svoje sadistične strasti in svoj pohlep po denarju. Javno mnenje je prepričano, da ga bo sodišče obsodilo na smrt.
lje je Frank deial, da je poskušal doseči premestitev tistih dven jetnikov, ki sta pod njegovim nadzorstvom ruvala zlate zobe iz ust trupel. Neki drug jetnik mu je povedal, da sta se omenjena jetnika — neki 2id in neki Slovak — bala, ia ju bodo umorili v plinski celici; taka usoda je namreč čakala vse tiste, ki so bili zaposleni «na sektorju plinskih celic*. «Zaradi tega sem poskušal doseči njuno premestitev, toda namesto njiju so premestili mene in ne vem, kaj se je z njima zgodilo.*
Obtoženi Frank je tudi izjavil, da je večkrat sodeloval pri odbiranju, ko *o prihajali v taborišča transporti Zidov. Pojasnil je, da je bil navzoč samo zaradi tega, ker Je nameraval med jetniki najti tiste osebe, ki so bile specializirane v zobozdravništvu. Zanikal pa j« obtožbo, da je zbiral tiste, ki lo jih pošiljali y plinske celice. Nato je dobesedno dejal: »Vedno sem se odlično razumel jetniki. Delo zame so jetniki smatrali za izvrstno zaposlitev. Vedno sem skušal delati tako, da bi od mene odvisni jetniki živeli čim bolje.*
Bivši namestnik Willyja Franka dr. Sehatz, ki ima sedaj 58 let, je tudi izjavil, da ni nikoli odbiral jetnikov za plinske celice, čeprav je bil večkrat v službi pri prihodu transportov v taborišče. Trdil je tudi, da je skušal pomagati nekaterim jetnikom s tem, da jim je dobavljal hrano. Nadalje je zatrjeval, da so v taborišču interniranci vedeli za njegovo nasprotovanje proti nečlovečnostim, ki so' se dogajale Popoldne je bila razprava pre. kinjena, ker je enemu od sodnikov prisednikov postalo slabo. Proces se bo nadaljeval v ponedeljek.
LUSAKA, 22. — Voditelj na rodne stranke neodvisnosti Kenneth Kaunda je bil imenovan za prvega ministrskega predsednika Severne Rodezije. Imenoval ga je angleški guverner tega ozemlja na podlagi ustave, ki daje Sever, ni Rodeziji avtonomijo.
V Italiji mraz na Švedskem toplo
STOCKHOLM, 24. — Ze 26 let se n> zgodilo, da bi bila švedska pristanišča v januarju odprta za plovbo. Letos je namreč na Šved-skem tako lepo vreme, da je temperatura vedno višja od 10 stopinj. Pozimi je večina švedskih luk od Baltika pa severno od Stockholma pod ledom, in sicer že od konca decembra. Oblasti morajo vsako leto poskrbeti z* razbijanje ledu z ledolomilci. Letos to ni bilo potrebno in že doslej je vlad« prihranila dva mili. jona švedslkih kroti.
Zaradi tega Je ie bolj presenetljivo, da so trenutne temperature v Italiji nižje od Svedških. Poročilo o tem navaja naslednje podatke: prejšnjo noč je bilo pod
ničlo v Boonu 9, v Veroni 6, v Benetkah 3, v Milanu 5, v Turinu 6, v Bologni 7, v Firencah 9, v Piši 5, v Pescari 3, v Aquili 2, v Rimu 3, v Potenzi 3 stopinje; nad •ničlo pa; v Trstu 2, Genovi 5, Anconi 2, Neaplju 1, Bariju 3, Ca-tanzaru 6, v Messini 8 in v Palermu 10 stopinj. V Veroni, kjer je megla, se temperatura tudi o-poldne ni dvignila nad ničlo.
Slap Marmore (Terni) je popolnoma zamrznjen zaradi hudega mra2a zadnjih dni. Voda, ki pada z višine 164 m, nudi s svojimi stalaktiti in stalagmiti nenavadno sliko za turiste, ki prihajajo gledat ta najvišji slap v Evropi.
V Turinu je na klopi v nekem parku zmrznila 62-letna ženska. Našel jo je neki mnogo mlajši moški. Obadva sta do nedavna stanovala v neki baraki, pa so ju deložirali in tako sta bila prisiljena spati zunaj. Oster mraz pa je bil za žensko usoden.
m	m	m A tfc w
Zbornik Miroslava Krleže za njegovo 70-letnico
ZAGREB, 24. — Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu je izdala zbornik Miroslav Krleža ob 70-letnici rojstva in 50-letnici književnega delovanja tega uglednega jugoslovanskega književnika. Zbornik vsebuje vse, kar je od 1917 bilo pomembnega napisano o ustvarjalnem delu Miroslava Krleže. Antologija zajema s kronološkim redom prispevke 44 jugoslovanskih avtorjev in bibliografijo Kr-leževih del.
Glasovi o Krleževih prevodih v nemščino
V zagrebškem tedniku «Telegram* poroča hrvatski pesnik Gustav Krklec o prevodih treh romanov Miroslava Krleže v nemščino. Ti romani so; «Povratek Filipa Latinovicza«, «Brez mene* («Na robu pameti») in «Banket v Plitvi«. ki obsega 800 strani. Krklec poudarja, da je že slavni francoski književnik Jean Cassou. zapisal, da so pisatelji Robert Musil, Italo Sve-vo in Miroslav Krleža «trije največji pesniki Kakanije«, t.j. «K. und K. monarhije«. Zlasti roman «Banket v Plitvi» je preje Jugoslovan Miroslav Krležo sicer dobro poznajo in ki pišejo sedaj, da niso vedeli, da niso vedeli, da je Miroslav Krleža tako avtentičen analitik o-menjene skakanijske» problematike. — Wolfgang Kraus, predsednik «avstrijskega društva za književnost» in znameniti kritik, je v literarni prilogi hamburškega tednika sDie Zeit« objavil kritiko pod naslovom sAnatomi-ja neke vzhodne države«. Kritik poudarja predvsem vzroke, zaradi katerih so Nemci tako pozno zvedeli za Krležo in pravi, da je temu xriv »papirnati zastor, ki še vedno skriva Jugoslavijo pred Zahodom, čeprav Nemci tako množično obiskujejo Jugoslavijo, zlasti pa Dalmacijo, o jugoslovanski književnosti Pa nimajo pojma«. Kraus poudarja, da je Krleža »književnik najvišjega ranga v današnjih časih in da bo Zahod v prihodnosti njegovo ustvarjanje skoro gotovo zelo budno in radovedno spremljal«. — V avstrijski reviji «Fo-rum* pa dunajski kritik Edwin Hartl piše, da je Krleža «polnokrvni ,kakanijevec’, ki s svojim romanom odkriva določeno avstrijsko usodo«. Po njegovem mnenju spada »Banket v Plitvi« poleg drame Karla Krausa «Poslednji dnevi človeštva» (ki jo bodo v kratkem igrali na Dunaju) med «naibolj neudobno literaturo Srednje Evrope». Kritik končno trdi, da je Krleža genialen satirik. — Tudi avstrijska književnica Ina JumBroda piše v dunajskem eTage buch», da ima Krleževo ustvarjanje precej stičnih točk z omenjeno Krausovo dramo — O Krleži je objavil esej tudi francoski pisatelj Leon Pierre-Quint pod naslovom sPriča Miroslav Krleža». Esej je izšel kot predgovor francoski izdaji Krleževega ePogre-ba v Teresienburgu» v založbi
IIIMIIIIIItimillllIttllMIIIIIIIIIIIIIHMIIIIIIIIIItllllllllHIIIIIIIItllllllllllllMIHIIIIIIIIIIIIIIllllllllimillfllllllltlllll
Brez dovoljenja vozač ki je povozil vojake
eLes Editions de minuit« v Parizu leta 1957.
Jugoslovanski in italijanski
umetniki za Skopje in Vajont
BEOGRAD, 24. — Plenum izvršnega odbora likovnih umetnikov Jugoslavije je sklenil, da se nadaljuje nabiralna akcija za pomoč Skopju in prizadetim u-metnikom glavnega mesta Makedonije. Plenum je sprejel predlog iniciativnega odbora naprednih italijanskih umetnikov„ med katerimi so Guttuso, Manr zu m in Carlo Levi, da se v Italiji organizira zbiranje umetniških del za Skopje a v Jugoslaviji za prizadete kraje doline Piave.
Nevšečnosti za film
«Bubejevo dekle*
FIRENCE, 24. — Ker sta se zakonca Renato Ciandi in Nara Giorgi čutila s Comencinijevim filmom cBubejevo dekle» prizadeta, sta s pomočjo sodne oblasti uspela, da včeraj ni prišlo
Pri nesreči na delu dva delavca ubila
COSENZA, 24. — Pri kopanju nekega predora za vodovod na račun blagajne »Juga*, je prišlo do hude nesreče. Štirje delavci so v rov polagali mino, ta pa se je iz neznanega vzroka predčasno razletela. Delavce je zasulo. Ko so drugi delavci štiri prizadete odkopali, je bil eden že mrtev. Ostale tri so hitro odpeljali v bolnišnico, toda že po poti je u-mrl drugi delavec.
VATIKAN, 24. — Papež Pavel Vi je »prejel novega francoskega veleposlanika v Vatikanu Reneja Bruoilleta
Vatikanski državni tajnik kardinal Amleto Cicognani je kot papežev odposlanec odpotoval na neke cerkvene slavnosti v Tarra-goni v Španiji.
BARLETTA (Bari), 24. — Komaj 19-letru Salvatore Sibillano, ki Je včerajšnjo not s svojim • 1100» zavozil v kolono vojakov, pri tem tri ubil, tri hudo poškodoval ter manj hudo poškodoval še celo vrsto drugih nato pa pobegnil, se je danes sam javil karabinjerjem. Rekel je, da ga je zmotila luč nekega vozila z nasprotne strani. Kaj se Je potem
'Moskovska pošast* pred sodiščem
MOSKVA, 34. — Verjetno se bo že danes začela sodna razprava proti Vladlmiru Jonesianu, atare-mu 20 let. Obtoten je številnih zločinov, ki s<f tako strašni, da obupanca javno mnenje imenuje »monkbvska pošast*. Doslej so u-gotovili, da je umoril najmanj šest oseb, toda v Moskvi mu pri-pisujejo še številne druge umore.
zgodilo, da se ne spominja, kot zatrjuje, zaradi šoka.
Ugotovilo se je, da je Sibillano vozil brez voznega dovoljenja Bilo mu je namreč odvzeto, ker je 18. avgusta do smrti povozil 4-letno dekletce.
Stanje 36 vojakov v bolnišnici v Barletti se polagoma boljša. Danes jih je obiskal šef generalnega štaba gen. Aloja ter podtajnik v ministrstvu vojske posl. Guadalupi, ki se bo jutri kot zastopnik ministra udeležil pogreba treh žrtev.
Toth v svojem novem filmu »Poveljnik*
Za okrepitev turizma v Italiji
RIM, 24. — Komisija za notra' nje zadeve v poslanski zbornici je danes obravnavala načrt zakonskega odloka za pospeševanje turizma v italijl_ Minister za turizem socialist Corona je izjavil novinarjem, da bo na podlagi tega odloka kredit za turizem v državnem proračunu v prihodnjih treh letih skoraj dvakrat večji kot doslej. Dejal je, da so pokrajinske ustanove ra turizem osnova vse turistične organizacije v državi. In prav zato lim bo omogočeno uspešnejše delo. V ministrstvu samem pa codo ustanovili poseben urad za raziskavo, proučevanje ln programiranje. Komisija je predlog soglasno odobrila. Izdatki bodo povečam za 4.5 milijarde lir. Ta ukrep se smatra le za prvi korak do dokončne finančne ureditve turistične organizacije v državi, ki ie doslej prejemala le 0,11 odst. vseh državnih izdatkov. Načrt ima predvsem namen pospeševati tako imenovani »socialni in mladinski turizem*.
NARA GIORGI
do ga la predstave tega filma v Firencah. (Renato Ciandi je namreč partizan, opisan v filmu, katerega ime je bilo Bube.) Vendar pa so film predvajali v sedemdesetih drugih italijanskih mestih. Danes e pretor dr. Ser-gio odločil, naj se film v Firencah v kinu uTeatro« predvaja, čeprav si je dokončno odločitev še pridržal.
Umrl je skladatelj Marc Rlitzstein
NEW YORK, 24. — Ameriški komponist Marc Blitzstein, star 58 let, je včeraj postal žrtev avtomobilske nesreče na otoku Martinique. Blitzstein, ki je bil tudi član ameriškega državnega inštituta za umetnost, je od I. 1960 pripr ivljal opero o Saccu in Vanzettiju; uprizoriti bi jo morali v «Metropolitanu«.
»Scala* letos v Moskvi
MOSKVA, 24. — L etos bo milanska sScala» nekajkrat nastopila v Moskvi. To je v intervjuju za nlzvestija« povedala Fur-ceva, ministrica za kulturo.i »Sca-!a» bo najbrž pričela v gledališču «Boljšoj» sezono 1964-65. Vodijo se *azgovon o izbiri op?r — vsekakor Bellinijevih, Donizettijevih, Verdijevih in Puccinijevih. aScala» bo prvič prišla v Moskvo, medtem ko bo nastopil uBotjšoj« v Milanu. (Lansko pomlad je nastopil v Firencah s »Hovanščino* Musorgske-ga.) V okviru sovjetsko-italijan-skega kulturnega sporazuma je predvidena tudi turneja pianista Benedctti Michelangelija. Furcc-va je še povedala, da bodo letos nastopili v. SZ itComedie Fran-faise«, «Royal Shakespeare Thea-tre», komorni orkester «Promušic« iz ZDA ter simfonična orkestra iz Sofije in Bratislave.
Septembra in oktobra na beneški Bicnnali glasba in gledališče
Podkomisija beneške Bienvale za dramske in glasbene prireditve je sprejela koledar zadevnih festivalov za l. 1064. Tako bo od 6. do 21. septembra XXVII. mednarodni festival sodobne glasbe, od 13. septembra do 10. oktobra pa bo XXIII. mednarodni festival dramske umetnosti, v okviru tega je tudi letos predviden festival mlad nskegn gledališča. v* ■
Ustanova za milanske prireditve pripravlja «nagrado nagrad* — to bo velika razstava del pl®’ stične m figurativne umetnosti, ki so bila v Italiji uradno nagrajena v letu 1963. Razstava bo konec drugega meseca in verjetno se bo vsako leto ponovila-Do sedaj so prijavljena že številna nagrajena dela iz raznih mest (iz Trsta še nič).
Sindikalni kongres enotnosti 5SESZ2US v Latinski Ameriki
Delavske organizacije v boju za boljše pogoje dela in gospodarsko neodvisnost Ekonomske krize in ostra socialna protislovja - Ukrepi zainteresiranih krogov proti kongresu - Parole o «nevarnosti mednarodnega komunizma»
Latinsko ameriško sindikalno gibanje Se nahaja pred svojim kongresom enotnosti. Brazilsko mesto Bella Hor;zonte, ki se bodo v njem zbrali predstavniki delovnih ljudi Latinske Amerike, da bi tu osnovali svojo enotno konferenco, pa s svojim imenom nekako simbolično izraža tudi njihove težnje. Obstaja upanje, da se je bodo udeležili sindikalni voditelji vseh dežel v tem predelu sveta.
Kongres enotnosti v resnici predstavlja poizkus ustvaritve sindikalnega gibanja za izključno latmsKo-ameriške države. V tem so rudi .zraženi nekateri novi procesi, ki jih je opaziti v notranjosti ameriškega kontinenta, in sicer v smeri oblikovanja izrecno latinsko ameriških gibanj izven tako imenovanega inter-ameriškega mehanizma, ki ga obvladujejo ZDA. V sedanji skupni organizaciji ORIT so bili združeni nekateri sindikati obeh Amerik, in to ood vodstvom organizacij AFL-ČIO. ORIT pa se je zatem dejansko spremenil v sindikalno platformo splošnih političnih in gospodarskih stremljenj industrijsko močno razvitih ZDA. Izven te organizacije se še nahajajo nekateri zelo pomembni smrkati Latinske Amerike (Čile, Argentina, Uragvaj, Bolivija E-kvador, Saba). Ustanovitev e-enotne sindikalne centrale delavca'' Latinske Amerike pomeni, torej, težnjo da bi se latinskoameriško sindikalno gibanje otre-s-o odločujočega vpliva severnoameriških sindikatov.
To gibanje se je moglo pojaviti prav' v tem trenutku, ker Pač Latinska Amerika danes vodi nadvse žilavo borbo za lastno gospodarsko osvoboditev in nacionalno industrijo Danes na tem kontinentu prevladuje val ekonomskega nacionalizma. V teh in takšnih okoliščinah pa rase in se razvija tudi delavski razred. Razumljivo je, da v teh okoliščinah organizacije sindikalnega gibanja v tem predelu sveta še niso izpopolnjene. Zaradi tega se tudi vlagajo dokajšnji napori za njihovo združitev.
Težki življenjski pogoji so nadaljnji razlog močno poudarjenih teženj za dosego enotnosti sindikalnih organizacij. Pobudniki, tega, lahko bi ga imenovali, kontinentalnega kongresa pravijo v svojem proglasu, da je v Latinski Ameriki »podoba izkoriščanja naravnost strahotna«. »Strašna drama, ki jo preživljajo naši narodi,« pravijo nadalje, »je dokument prave tragedije«.
Brezposelnost se čedalje bolj širi. Tako je danes samo v Bra-zil'ji, Argentini in Venezueli nad dva milijona brezposelnih delav-cev. Okrog 2 odstotka izjemno bogatih ljudi razpolaga z več kot polovico vsega bogastva in Proizvodnje kontinenta. Obubo-žanje delovnih ljudi se vse bolj širi. V Latinski Ameriki je težko najti deželo, kjer bi se živ-ijonjski stroški lansko leto bili Povečali za manj kot 50 odstotkov. Realne mezde so se prav Povsod znižale, kriza nacionalnih valut pa je zajela kar 15 d~žav.
Zaradi tega so voditelji sindikalnih organizacij mnenja, da je treba »krizi, ki nas davi, odgovoriti energično in revolucionarno« Onj menijo, da je samo ena pot, ki bi ta nemirni kon-1 nent priveola do socialne pravičnosti m miru — pot temeljnih reform ki naj predstavljajo osnovo družbe in države. Zaradi' tega so vsa napredna gibanja na tem kontinentu obenem tudi nosilci reformističnih idej. Ude-leženci’ gibanja sindikalne enotnosti poudarjajo da je njihova S.avna naloga prav v taki preobrazbi
Spričo rega tudi predloženi une\ni kongres zajema prav vsa vprašanja. Prva točka predvideva analizo položaja latinsko-ameri-skih delavcev .n razvoj gibanja za izpoln tev zahtev, izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev, razširitev pravic socialnega zavarovanja in sindikalnih svoboščin. v drugi točki bo podana Kjkn borbe delavcev za gospodarno in socialno emancipacijo, za J'1’ r in obrambo kubanske revolucije, Tretia in zadnja točka Pa Predvideva ustanovitev enot-p® sindikairie .entrale delavcev “»tinske Amerike.
Toda mozaik sindikatov Latin-skp Amerike je zelo pester in za-Pl“ten Obstaja še vedno resna razcepljenost v vrstah delovnih Budi. Razcep, do katerega je
pred kratkim prišlo v Boliviji, to potrjuje. Zaradi tega bi novo kontinentalno gibanje utegnilo predstavljati resnično močan vzvod v prid združitve nacional nih federacij, ki združujejo nad 30 milijonov deiovnih ljudi.
Poizkusi, da bi se akcija za sklicanje kongresa razbila — v tem pogledu pa je bilo storjenih dokaj naporov — dokazuje obenem, kako naglo naraščata vloga in pomembnost delavskega razreda. Vsa Latinska Amerika je danes zajeta v nekakšnem procesu izredno naglega političnega dozorevanja. Ustanovitev enotnega sindikalnega gibanja na tem kontinentu bi potemtakem zagotovo ustvarila oogoje okrepljenega sindikalnega gibanja, ki bi postopno -ajelo m usmerjalo ta ogromni val osveščanja, ki je zajel atlantsko m pacifiško obalo.
Glavna parola nasprotnikov u-atanovitve takele konfederacije, ki bi jo na vse načine hoteli zaobiti, pa je v znanem poudarjanju «nevarnosti pred mednarodnim
komunizmom«. V ta kotel bi radi stlačili vse, kar je zdravo in napredno, a obenem, razumljivo, tudi nevarno za interese vladajočega razreda. Resnica pa je v povsem drugačnih razlogih te propagandne akcije. Danes Latinska Amerika rase v velikana, ki bi se rad rešil še zadnjih o-stankov svoje kolonialne preteklosti. Na vsakem koraku je v latinsko-ameriških deželah opaziti prebujanje nacionalne zavesti, vse to pa je naperjeno proti nadvladi tujega konservativnega kapitala.
Opaziti ,;e tudi, da se je prav zdaj okrepila dejavnost v smislu, da bi se «Zvezi za napredek« dala tudi določena sindikalna obarvanost. V Washingtonu je bila postavljena zahteva, da se v tej medameriški organizaciji pristopi k ustvaritvi močne s’ndikalne struje. Rečeno je, da bi sindikalne organizacije morale v ((Zvezi za napredek« predstavljati dejavnega činitelja. Iz tega pa lahko potegnemo sledeči zaključek:
«Z\ eza za napredek« naj bi predstavljala okvir za »nevtralizacijo revolucionarne dejavnosti« v Latinski Ameriki. In prav iz teh razlogov se omenjena Zveza tudi tako zavzema, da bi do omenjenega kongresa ne prišlo.
Za sklicanje kongresa so poleg tega nevarni tudi razni ekstremisti, ki se pripravljajo, da na kongresu v Bello Horinzonte vztrajajo na nekaterih nesprejemljivih propagandističnih parolah, Ekstremizem, ne glede na to, kakšne barve je, predstavlja danes posebno nevarnost na tem področju. Sicer pa je toliko drugih vprašanj in potreb, glede katerih bodo delavci tega kontinenta morali razpravljati in jih vskladiti, da pravzaprav že samo to predstavlja protiutež omenjeni nevarnosti. Tembolj, ker je enotnost edina stvarna in koristna parola za nadaljnji razvoj delavskega razreda in delovnih ljudi nasploh v deželah Latinske Amerike
M. PUDAR
Ob razlaščanju zemlje slovenskih kmetovalcev


Ustava in zakon sta tvoja pravica... a zemlja je moja..
...............................................................................................mio.........................m...............................................................................m..................................................................................................................................................................
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Giinter Gumpert
v Nemškem inštitutu
V novi sodobno opremljeni galeriji nemškega kulturnega inštituta. ki je nastala po zaslugi dr. Martensa, je v teku druga razstava nemških umetnikov. To pot razstavlja olja in gvaše Giinther Gumpert iz Krefelda, kjer se je rodil pred 44 leti in tam ter v Wuppertalu dovršil akademijo. Seznam njegovih skupnih m osebnih razstav je že zelo dolg. Razstavljal pa je večinoma v Švici, Franciji, Avstriji, Severni Ameriki, Angliji in Italiji. Posebno delaven je bil lani, ko je osebno razstavljal v Rimu, Neaplju, Chicagu, Nevo Torku. Middletovvnu m Londonu.
Zim pa Gumpert zadnja leta med Parizom m Rimom. To, kat nam ’ sedaj prikazuje, so njegova najhovejša dela informaine izraznosti, torej umetniške struje, ki ne črpa iz vidnega sveta, in ki je napravila na bregove naše sedanjosti premnoge mrtvorojene poizkuse obnavljanja likovnega ustvarjanja ki naj bt bilo skladnejše z višino tn zahtevami sodobnega napredka v splošnem. Zato je tembolj razveseljiva ugotovitev, da v Gumpertovem slikanju res iivi in utripa nov, pa čeprav ne vsem razumljiv lepotni svet, ki pod navidezno skromnostjo barv in oblik skriva bogato pašo za oči. To pa seveda samo za tiste katerih tenko-služnost do klica nove umetno-stP dovoljuje poglobitev v morje drobnih posameznosti nedo-
ločenih oblik, ki valove iz sive barvne meglice gvašev.
Ravno v teh podobah se nam odkriva najbolje Gumpertova marljivost, slična oni obrtniški natančnosti starih mojstrov, pre-nešem seveda v nepredmetno slikanje. V gvaših namreč mrav-Ijinčasto mrgole tisočere drobne poteze, v nad in podslikanih plasteh, posejanih z dosežki plastičnosti po nam neznanih tehničnih prijemih, ki ustvarjajo videz kot Ja so te slike sestavljene iz neštetih rahlih kozic in bisernato tipalnih mren. Vtis prosojne, toda žive, tople in utripajoče hoje nekih nadzemskih bitij pa dajejo zlasti njegova o-tja. V njih se. barvni pigmenti tako intimno premešavajo v prozornih glazurah, (Ja kljub tankemu nanašanju barv čutimo globočino snovi, d kateri klije ta-jinstveno učinkujoča sila novih umetniških občutkov, ki pa segajo že v oin/rai> in uultran predele naše duševnosti.
To je pa ravno ono, kar mnogim oddaljuje Gumpertove slike, ker le-te zahtevajo, da se z njimi dolgo :javimo, da z očmi prebiramo in sledimo navidezno nesmiselnemu begu drobnih potez, dokler naš notranji diapason ne prične naraščajoče zveneti pod snubljenjem Gumpertove slikar, ske pesnitve, ki enako prijetno odmeva tudi v nekaj tu pokazanih črnobelih tistih
MILKO BAMBIČ
KAJ POČNE AMERIŠKA »IZGUBLJENA* GENERACIJA
Veliki načrti in še večji upi končno pa največ razočaranj
Okolje newyorške četrti Greenwich Village in njegovih 10.000 «beatnikov» - Sovraštvo do vsega, kar je «konvencionalno» - Veliko kulture, še več alkohola in mamil
Z ljubljanske «Moda 1964»: nekaj modelov, ki jih je prikazalo novosadsko podje tje «Novltet»
l".ill.lMHiimi(1,i,|limn,m„|Mll„i1„l|iii,mMl..M.l..niMimiim..un.lll.imi.i.iimilllll..i.ili..nmi.lmi.m.m....i...i.................
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Določite si natančen delovni načrt in Pazite, da se od njega ne oddalji-. • Izpolnite neko obljubo, ki ste Jo bili dali.
.BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne da-
HOROSKOP
vzeli. Pokažite večjo sprejemljivost za vse umestne kritike.
STRELEC (od 23.11. do 20-12.) Ne bojte se sprejeti novih odgovornosti. S svojimi kapricami in nestalnim razpoloženjem ne boste 'te*
«58*J5S3.-S2 S*%» dIvica (»d m. d. ..ju r«................
se vseh kompleksov.
Dvojčka (od 21.5. do 22.0.) Za-
l»hi pomani'tanja poguma, se vam zgodi, da zamudite ugodno Priložnost. Manjši spori v družini. RAK (od 23.6. do 22.7.) Pretira-n*gl;ca uteRne pokvariti vse, ar ste doslej ustvarili. Bodite
ljudmi*1^ V svojlh 0<JnoS'h z
tn?.EV (od 23-7- do 22.8.) Nape-st v odnosih med vami in dru-
den se lotite tveganega podviga, si zagotovite najustreznejše pogoje. Predolgo bdenje v večernih u-rah je škodljivo za vaše duhovno ravnovesje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) S svojimi dobrimi delovnimi uspehi si boste pridobili zaupanje ored-stojnikov Vaše razumevanje bo ljubljeni osebi v veliko oporo.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11 ) Bodite potrpežljivi v pogledu nekega dela, ki ste se zanje močno za-
Nudile se vam bodo ugodne fimočne priložnosti. S svojim rnzburlji-' vim znučajem ne boste dosegli pomirjanja v družim.
VODNAR (od 21.1. do 192.) Skušajte se končno postaviti po robu najbolj ntfvarmm naspiotmkom. Sklenili1 boste nova zanimiva poznanstva.
RIBI (pd 20.2. do 20.3 1 Ne zaupajte pbeveč tveganim načrtom svojih kodelavcev. PotruJ-te se, da bi nekoliko razvedrili družinsko vzdušje.
Eksistencializem, ki se je v prvi povojni dobi ponekod v Zahodni Evropi, predvsem v Parizu, tako močno razživel, se je v tej svoji obliki tudi kmalu izživel ln danes ne predstavlja več one atrakcije, ki jo je predstavljal tedaj, pa tudi ne tolikšne privlačnosti. Nekoliko drugače je z njim v ZDA, predvsem v neuradni prestolnici te velike dežele — Ne\v Yorku. Predvsem drži. da se je v ZDA eksistencializem pojagjl pozneje, razživel gii uveljavil pa še s posebno zamudo. Zato je šele sedaj «v vsem svojem poletu«. Toda gorje vam, če ameriškemu eksistencialistu rečete, da je eksistencialist. Ne, on to ni, on je «beatnik».
Kako je ta pojav nastal, kje koreninita njegova socialna in filozofska osnova, je tema, ki terja temeljitejšo in zato daljšo razlago, posebno ker «beatniki« odklanjajo Sartra in Kierkangar-da, in sta nujna ideologa Ke-ronac in Ginsberg. Zato oomo tu to opustili in bomo skušali raje prikazati «okolje» tega ameriškega, točneje newyo-ške-ga «Saint-Gemain-des-Pressa», ki je dejansko newyorški mestni predel Greenwich Village. Je *o periferično naselje New Vorka z razmeroma nizkimi starimi hišami trrn, štirih nadstropij ka terim pa posebno v zadnjem času grozijo buldožerji, da bi s po-rušenjem starih hiš napravili mesta za nove, velike moderne palače.
Greenwich Village sicer ni neko izključno naselje »beatnikov«, ker žive v njem tudi drugi ljudje, toda značaj mu daje deset ali še več tisoč mladeničev in deklet, torej mladine, ki ji pravijo tudi «izgubljena mladina«. Zunanja značilnost tega naselja so skromne točilnice, razmeroma mnogo gledališč, diletantskih seveda in vedno polnih, hkrati pa skromne kinematografske dvorane, v katerih se pa dajejo najboljši filmi, in veliko knjižnic in knjigarn, v katerih se baje proda sorazmerno največ knjig v New Yorku. Slednji podatki, bi kazali, da je to eden najbolj kulturnih predelov New Yorka in ZDA. Ce k temu dodamo še dejstvo, da je v naselju Greenwich Village rasna diskriminacija zares in temljito izginila, bi se dobil vtis o idealni četpti New Torka. Joda drugi elementi govore povsem drugače. Res je,- da tu vlada dejansko bratstvo in prijateljstvo; ne glede na socialno in plemensko poreklo posameznika, toda v tem naselju se povprečno porabi največ mamil, kar se jih porabi v Nek YorkU in v ZDA nasploh, da je tu povprečno največ samomorov in veliko kriminala, pa čeprav rie velikega. Zanimivo bi bilo rioorda pripomniti tudi to, da skuša policijg te ljudi zaščititi pred nasiljem razpečevalcev mamil. Seveda brez ijspeha. Toda policiji uspe vsaj to, da od časa do časa reši kakega «beatnika», ki je že zabredel v oblast nič kaj tankovestnih meščanov, ki »beat-ntku« (.pomagajo« seveda z določenimi nič kaj lepimi namena.
(.Beatniki« so ’ v glavnem mladina v starosti med 15. in 25. letom. Nekdo jib je ocenil kot »bolnike in pesnike«, nekdo jim je tekel tudi ((lažni pesniki«. So zares svojevrstni ljudje, ki so vedno brez vinarja v žepu in sovražijo vsakogar, ki se ukvarja z denarnim vprašanjem. Njih
to vprašanje «utruja», kot pravijo. Toda z druge strani pa mo-ge navaja v prostitucijo ali ho-moseksuali7em, pa tudi v samomor in zločin. «Beatniki» ne poznajo puritanstva, niti »preživele konvencionalnosti«. Zato ne poznajo niti tega, čemur mi pral vimo udobje, čemur mi pravimo lepo vedenje in še marsikaj dragega. Za sebe pravijo, da so (.gibanje odpora«. Glede tega bo morda značilna izjava enega izmed teh deset, morda celo več tisoč »beatnikov«. Rekel je:
«Moji starši niso hoteli razumeti moje potrebje in težnje po pisanju. Od mene so hoteli napraviti buržuja. Imeli so me tudi za homoseksualca. Sedaj pa ko «Times» objavlja ime njihovega sina, me blagoslavljajo. Toda kljub temu niso nikoli razmislili o trpljenju, ki me je navedlo k pitju in mamilom. Tu ima vsak svoj način življenja, vsak svojo pot. Licemernost nas sili, da začenjamo živeti kot goljufi, toda čim postanemo duševno in telesno bolj krepki, se skušamo licemernosti otresti«.
Žive v skrajnem pomanjkanju, po navadi po dva in dva skupaj, seveda dekle in mladenič. Njihove sobe v teh tri sli štiri nadstropnih hišah so po navadi zelo skromne, opremljene v glavnem le s kako posteljo in mnogimi stolicami, kajti sobe so po navadi predavalnice, sejne dvorane, ateljeji, sobe za skušnje malih orkestrov, odrskih skupin itd. Tu ustvarjajo «beatniki» svoje romane, ki ne bodo nikoli izšli, razen kake skrajne izjeme. V teh sobah se veliko pije in uživa veliko mamil.
In vendar se na majhnih odrih, ki jih tu ni malo, dajejo Jone-sco, Berkett, Genet, Arthur Adamov in drugi. Za njih veljajo kot imena Allen Ginsberg, Jack Herouac, Farlinghetti, Charles Olson, John Holmes, Norman Mailer, ki da so nasledniki Stein-becka, Faulknerja, Hemingwaya, Dos Passosa in Henryja Millera. «Beatniki» menijo, da se bodo prej ah slej med tolikšna imena vključila tudi njihova in zato pišejo in pišejo. Po navadi svoje sestavke — pesmi, povesti in romane — najprej izdiktirajo na magnetofonski trak in to zato, ker »ustvarjajo« v «blaženem stanju« pod vplivom, morfija, heroina in drugih mamil. Nato pa v »treznem stanju« prepišejo in s tem svojim »bogastvom« rinejo dalje. Skrajno redkim uspe tudi »prodreti«, seveda za par sto dolarjev in tedaj se okoli njega zbere cela druščina in njihovi načrti se začno pri velikih potovanjih okoli sveta, končajo, pa v večji količini cenenih alkoholnih pijač.
«Beatniki» ne marajo imeti opravka s politiko. Celo časopisov ne berejo, kajti edini list, ki je »vreden pozornosti« je »The Village Voice«, ki piše o umetnosti o književnosti in gledališču. Tu zvemo, da »ameriška demokracija Je le simbol demagogije in plemenske segregacije.« Iz pogovorov z njimi pa zvemo, da sta krščanska in judovska religija nesprejemljivi, dočim jim »islam in budizem odpirata pot«, kar dopolnijo še mamila. V budizmu so intelektualni m umetniški krogi te generacije našli sredstvo sprostitve, »notranja praznota« pa jim pomaga, da se otresejo »verig okostenele morale«.
Mnogi, pretežna večina »beat-
nikov«, ki niso «prodrli», kj se v umetnosti niso uveljavili, najdejo (.rešitev« v zanikanju vsega, kar je dobrega in zlega. To je do neke mere razumljivo, kajti v mladem človeku je vedno nekaj, če hočemo, anarhističnega, če se njegove sile ne usmerjajo pravilno.
In kaj mnogim tem «zabied-lim mladeničem« kot jim pravijo, preostane, ko gredo njegova leta preko petindvajset let? Aoiethva- - misel ja je 3owery. Tot ..naselje New Yorka je—naselje »propadlih eksistenc«. Tod bomo pogosto srečali nesrečneža s steklenico alkohola v žepu, ki čaka popoldansko šesto uro, da bi v ((Christian missionu« dobil toplo večerjo in našel streho. Ni redko med temi nesrečneži spoznati kakega «beatnika», ki je pred kakim letom snoval velike načrte v Greenwich Villagu.
Tehnični razvoj in vzgoja otrok
Mehanizacija in avtomatizacija sta že dobršno spremenili način življenja ljudi našega stoletja. Pri tem imata dokaj pomembno vlogo tudi- razvoj veli-likih podjetij in povečano število žena v tovarnah in pisarnah.
Fostavlja se zanimivo vprašanje, kakšni so odnosi med ženami in moškimi, ki delajo skupaj med štirimi stenami tovarne ali urada. Francoski strokovnjaki so ta problem proučevali v vrsti podjetij. Predstavnik sin-
dikata prehrambene industrije je n. pr. izjavil, da šteje njihova kategorija 8000 delavcev, zaposlenih v 400 podjetjih. Število zaposlenih moških in žena je v tej panogi enako. Smoter zaooslenih delavk in nameščenk je ta, da bi zaslužile za svoj vsakodnevni kruh, oziroma — če so poročene, da bi z njim zaokrožile moževe dohodke.
Na vprašanje, kakšno je »ljubezensko vzdušje«, so v neki tovarni prehrambene industrije odgovorili, da imajo 32 zakonskih parov in da ysi zakonci delajo v njihovem podjetju. Vsako lefo zabeležijo po nekaj internih porok.
Kar zadeva skrb za otroke, je 'povsod čuti, da predstavlja to velik problem. Nekatera pbdjetja so v tem smislu storila precejšnje napore, vendar še vedno premalo, ker se nikakor m zmanjšalo število otrok, ki ostajajo sami doma ali pa končajo na ulici. Pobud sicer ni bilo malo, vendar primanjkuje kvalificiranih kadrov za otroške vrtce in jasli. Podobno le tudi z delavsko socialno službo Predstavnik že o-menjenega francoskega sindikata prehrambene industrije n. pr. izjavlja: »Ni zadostnega števila socialnih delavcev. V nekaterih podjetjih imajo po enega. Njegove naloge so v glavnem — finančne narave ali pa so to intervencije pri oblasteh za pomoč«. Seveda je pričakovati, da se bodo vsa takšna in podobna vprašanja z razvojem še povečala, a ustreznih rešitev, bržkone, ne bo tako lahko najti.
Zaradi Djerdapskega jezu
Reševanje zgodovinskih spomenikov oh Donavi
Ko smo pred nedavnim poroči-li, da je bila J Beogradu podpisana pogodba med Romunijo n Jugoslavijo glede gradnje jezu pri Železnih vratih na Donavi, smo mimogrede omenili, da bo umetno jezero, katerega vode bodo poganjale turbine v mogočni centrali, zalile tudi nekaj zgodovinskih spomenikov iz daljne rim. ske dobe. To se pravi, da nastajajo tudi pri tej gradnji problemi, ki so nastali na Nilu v zvezi z načrtom, za aradnjo Asuanskega jezu. Seveda ne gre v Železnih vratih m v vsem Djerda-pu za tolikšne spomenike kot pri Asuanu, vendar gre tudi tu za spomenike preteklosti, ki jih ne gre zanemariti. Kot se Egipt ni mogel odreči tako potrebni velikanski električni centrali v A-suanu, pa čeprav na škodo spomenikov izredne zgodovinska vrednosti, tako se niti Jugoslavija in Romunija ne moreta odreči hidrocentrali, ki bo dajala 10 milijard kWh električne ener-gije na leto. Toda prav zaradi tega problem tudi nastaja.
Brž ko 30 jugoslovanski arheolo. gi in zgodovinarji zvedeli za načrte jezu m s tem za ustrezne posledice, so se za zadevo začeli temeljito zanimati.
Arheologi so ie sicer sprijaznili z dejstvom, da bo voaa marsikaj preplavila, toda kako rešiti slovito «Trajanovo ploščo» v Železnih vratih? aTrajanova plošča» je v 'iižnem delu Djerdapa in se nahaja približno poldrugi meter nad ostanki stare rimske ceste ter poldrugi meter nad sedanjo ,avnjo Donave. «Traja-nova plošča» je razmeroma velika, saj meri i metrov v višino m 7 metrov v dolžino iti je vklesana v živo skalo. Kako jo rešiti? Za sedaj še m bita dana zadnja beseda, Arheološki inštitut v Beogradu je predlagal, naj bi ((Trajanovo ploščo« enostavno izrezali iz skale ir. jo vgradili v skalo na istem mestu toda višje, to se pravi na dolov m višini nad bodočo ravnjo Donave, ki bo okoli 70 metrov nad sedanjo ravnjo.
Drugi pa niso istega -mnenja. Strokovnjaki Srpske akademije znanosti m umetnosti predlagajo drugo rešitev, ki jemlje v poštev tudi ostanke stare rimske ceste, ki jo bo voda umetnega jezera prav tako zalila. Po mnenju strokovnjakov Srpske akademije znanosti >n umetnosti bt bilo treba okoli ((Trajanove plošče» in ustreznega dela stare rimske ceste zgraditi mogočen betonski obrambni jez, ki bi dopuščal dostop k sTrajanuvi plošči« in na staro rimsko cesto na istem mestu. kjer so jo pred tolikimi stoletji graditelji tudi postavili. S tem bi se namreč ohranilo ezgo-dovinsko oko tje«. rešiti da.
Poleg tega gre v zvezi z novim jezom tudi za reševanje srednjeveškega mesteca Golubca z njegovimi .-tolpi m obzidjem. Golo-bac bo poplavljen. Strokovnjaki skušajo najti rešitev za kar se
Sicer pa bodo dela v zvezi z reševanjem zgodovinskih spomenikov ob Donavi dolga in bodo ter. jala okoli pel milijarde dinarjev. V zvezi s tem jr bil že izdelan z romunskimi strokovnjaki idejni načrt za reševanje zgodovinskih objektov, načrt, k’ predvideva dve fazi, eno do leta 1965, druga fa. za pa bo šla vse do leta 1968 m bo zajela zgodovinske objekte o Sipi in Rami Strokovnjaki pa pri tem menijo, da bodo pri sedanjih reševalnih delih zelo verjetno pri-šla na dan nova odkritja, ki se jim doslej nt posvetilo dovolj pozornosti.
Radio Trst A
7.00:	Koledar; 7.30:	Jutranja
glasba: 11.30: Šopek slovenski; 11.45: Ameriški odmevi; 12.15: Turistični razgled; 12.30: Za vsakogar nekaj; 1330: Glasba po željah; 14.40: Kvartet «The Satis-fiers«; 15.00: «Volan». oddaja za avtomobiliste; 15.30:	»Limonin
olupek«, igra:	16.00:	Koncert;
16.40: Nastop gojencev Glasbene Matice v Trstu; 17.20: Vatikanski koncil; 17.30: Glasbeni kaleido-skop; 18.00: «Adam Bohorič, šolnik in slovničar«; 18.15: Umetnost, in prireditve; 18.30: Jazz; 19.00: Pojeta J. Luna in F. Bon-gusto: 19.15: Družinski obzornik; 19.30: Lahka glasba; 20.00: Športna tribuna; 20.45: Zbor s Prose-ka-Kontovela; 21.00: Za smeh in dobro voljo; 21.30:	Vabilo na
ples; 22.30:	Ciganska	orkestra;
20.55: Sodobna simf. glasba.
SOBOT«. 25. JANUARJA 1964 Nacionalni
6.30: Vreme na ital. morjih; skoteki; 9.45: Zabavna glasba; 8.25: Naš jutranji pozdrav; 8.50;	10.15: Nekaj domačih; 10.35: »Ma-
strani iz albuma; 9.15; Pesmi; li galski pevci«; 11.00: Pozor, ni-10.00: Operna antologija; 10.30:	maš prednosti; 12.05:	Zabavna
Sola; 11.00: Sprehod skozi čas; glasba; 12.15; Kmečka univerza; 11.15: Ital. pesmi in plesi; 11.30:	12.25; Vokalni solisti; 13.30: Glas-
Simf. glasba; 13.25: Večni moti- benj sejem; 14.35; Naši poslušal-vi; 14.55; Vreme na ital. morjih; ci čestitajo; 15.15; V ritmu pol-15.15: Likovne umetnosti; 15.30:	ke in valčka; 16.00: Vsak dan za
Mali koncert; 15.45:	Jutrišnji	vas; 17.05: Gremo v kino; 17.35:
šport; 16.00: Oddaja za bolnike; Pesmi jug. narodov; 18.10: Ba-16.30: Operna glasba; 17.25: Iz- sist Boris Hristov; 18.45: Novo žrebanje loterije; 17.30: Koncerti v znanosti; 19.05: Glasbene raz-za mladino; 20.25: E. De Filippo:	glednice; 20.00; Za konec tedna;
((Filumena Marturano«; 22.00:	20.20: VVoodhouse: Kar nadaljuj,
D’Annunziovo življenje; 22.30; Jeeves; 21.10: Sobotni ples; 22.10: Plesna glasba.	Oddaja za izseljence.
Ital. televizija
8.30 do 14.40: Sola; 17.30; Pro-
//. program
12.00:	Plošče; 12.25:	Tretja
stran; 13.15; Operetni program; 13.35: Eno Uro v diskoteki; 14.35: Furlanska poljudna glasba; 14.45: Dantejev «Raj».
Koper
6.15:	Jutranja glasba;
Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 12.00 in 12.50: Glasba po željah; 13.40; Orkestri; 14.00: Popevke; 14.30: Kulturni zapiski: 14.40: Trio Bardorfer in kvartet Zvonček; 15.30: Zabavna glasba; 16.15: Pevci; 16.30: Dogodki in odmevi; 16.45: Klasiki;' 17.00: Izbrali ste; 17.40: Jazz; 18.00: Prenos RL; 19.00: Poje Line Renaud; 19.30: Prenos RL; 22.15: Plesna glasba; 23.00: Prenos RL.
7.35: Jutranja glasba; 8.35: Na- ---- —-
talino Otto; 9.00: Ital. pentagram; gram za najmlajše; 18.30: Nikoli 9.15: Ritem in fantazija: 10.35:	ni prepozno; 19.00:	Dnevnik;
Nove ital. pesmi; 11.00; Vesela 19.20: Oddaja za delavce; 19.50: glasba:	12.05:	Orkestri; 14.00:	Sedem dni v parlamentu; 20.15:
Pevci; 14.45: Glasbeni kotiček; Športne vesti; 20.30:	Dnevnik;
15.15: Najnovejše plošče; 15.35:	21.00: Anna Moffo show; 22.15:
Koncert v miniaturi; 16.00: Rap- Knjižne novosti: 13.15: Dnevnik, sodija; 16.15: Otvoritev navtične-	norir-i ir*xi*r
ga salma v Genovi; 16.35: Pregled	UKUGI KANAL
prireditev; 17.05 in 17.40; Ples; . 21.00: Dnevnik; 21.15; Balada 17.35: Izžrebanje loterije; 18.35:	štirih Amerik; 22.05:	Amnezija
Vaši izbranci; 19.50: Pesmi in poe- gospe Weston; 22.55; En dan na zija; 20.35: Cherubinijeva: «Me- dirkah; 23.50: Šport.
dea>>	Jug. televizija
18.00: Poročila; 18,05: »Gledališče ob 18.06» oddaja za otroke; 19.00: TV obzornik; 19.20: Ekspedicija — potopisna reportaža; 19.50; Kaj bo prihodnji teden na sporedu; 20,00: TV dnevnik; 20.30: «Mikrofon je vaš« — prenos iz Kraljeva; 21.30: Propagandna oddaja; 21.45: «Ulica Donner št. 13» — polurni igrani film; 22.15: Poročala.
///. program
18.30: Filozofija; 18.45: Sartije-ve skladbe; 19.00: Prejeli smo; 19.30:	Vsakovečerni koncert;
20.30: Revijski program; 20.40: Mozartove skladbe; 21.20: Francoski pesniki; 21.30: Koncert,
Slovenija
8.10: Napotki za turiste; 6.20: Angleščina; 8.45: Športni priredit-
Vreme včeraj: naj višja temperatura 6,5, najnižja 1,1, ob 19. url 4,8, zračni tlak 1030,3 stanoviten, vlage 74 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,8.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 25. januarja Pavel
Sonce vzide ob 7.36 in zatone ob 17.00. Dolžina dneva 9.24. Luna vzide ob 13.28 in zatone ob 4.02 Jutri, NEDELJA, 26. januarja Pavla
ZAČETEK IZVAJANJA POLITIKE LEVEGA CENTRA V POKRAJINSKI UPRAVI
Tudi v pokrajinskem svetu poudarjeni novi odnosi do pravic slovenske skupnosti
Sprejeti ostavki svetovalcev KD Savone in De Carlija in izvolitev dr. Fo-gherja (PSDI) in Fragiacoma (PRI) - Glavne točke upravnega sporazuma
Na sinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta sta demokrist-janski odbornik dr. Savona in de-mokristjanski namestnik odbornika De Carli podala ostavko v smislu sporazuma štirih strank levega centra o uveljavitvi politike levega centra tudi v pokrajinski upravi. Na njuni mesti sta bila izvoljena socialdemokrat dr. Fogher za odbornika in republikanec Fragiacomo za namestnika odbornika.
V začetku seje je predsednik dr. Delise najprej počastil spomin pokojnega demokristjanskega poslanca prof. Sciolisa, nato pa je prečital izjavo in program pokrajinskega odbora v zvezi z nastalimi spremembami v odboru z u-veljavitvijo pokrajinske uprave levega centra.
Predsednik je omenil, kako sta socialistična svetovalca že lani oktobra omogočila, da je bil odobren lanskoletni proračun v pričakovanju, da dozorijo tudi v krajevnem merilu isti pogoji, ki naj bi neposredno vključili PSI v osrednjo vlado in v krajevne ustanove, oblasti skupno s KD, PSDI in PRI. Te perspektive, je poudaril dr. Delise, so se po dolgih pogajanjih uresničile v preteklih dneh v Trstu.
ve, iz katere so bile do sedaj ljudske sile izključene.
♦ Za tržaške socialiste pomeni politika levega centra sledeče: 1. Prelom političnih sil, ki sodelujejo v tej novi obliki, s centri-stično politiko in z liberalno-kon-servativno ideologijo; 2. uveljavitev popolne politične demokracije odnosno zagotovitev dejanske enakopravnosti pravic vsem italijanskim državljanom, italijanskega in slovenskega jezika, brez diskriminacije; 3. popolno in iskreno obveznost za gospodarsko o-zdravitev Trsta in njegovega področja«.
Nato je dr. Delise prečital v celoti politični sporazum o uveljavitvi politike levega centra na Tržaškem, ki so ga podpisala tajništva KD, PRI, PSDI in PSI, v katerem je tudi daljši odstavek, ki se nanaša na pravice slovenske manjšine in o katerem smo že poročali, ko ga je v občinskem svetu prebral župan dr. M. Franzil.	»
Nato je predsednik dr. Delise prečital upravni sporazum, v katerem je med drugim rečeno: Pokrajinska uprava bo poskrbela za ustanovitev zdravstveno pedagoškega centra; za izdelavo dokončnih načrtov novega sedeža držav-
nega arhiva; za okrepitev borbe reje vanju živil
proti ponarejevanju živil v tesnem sodelovanju z občinskimi u-pravami in s podporo pokrajinskega kemičnega laboratorija. V tem okviru bo. pokrajinska uprava poskrbela tudi za prireditev deželnega zborovanja, na katerem bodo razpravljali, kako doseči u-činkovitejše sodelovanje med vsemi nadzornimi organi v deželi.
Nato program pravi, da bo pokrajinska uprava preko resora za kmetijstvo in ustanove Ente Ri-nascita Agricola pospeševala proučevanja in ustrezno rešitev o-snovnih kmetijskih in živinorejskih vprašanj področja. ♦Dejavnost Ente Rinascita Agricola bo usklajevala na način, da bo bolj ustrezala kmetijskemu življenju, Upoštevajoč pri tem tudi jezikovne značilnosti prizadetih«. Poleg tega program tudi določa, da bo pokrajinska uprava dala pobudo za ustanovitev stalne koordinacijske komisije za delovanje zdravstvenp-socialnih centrov, da bo dala pobudo za ustanovitev rotacijskega sklada, s katerim naj bi omogočili pokrajinskim uslužbencem, da si kupijo stanovanje, da bo poskrbela, da se popravi stalež pokrajinskega osebja, kar nni se reši tudi s sodelovanjem sindikalnih organizacij. Končno program predvideva, «da bo pokrajinska uprava proučila možnost, da se nudijo občinam širša praktična pooblastila v zvezi s cestno toponomastiko.
Potem ko je predsednik dr. Delise prečita! programski sporazum, se je začela razprava. Prvi je govoril vodja demokristjanske skupine svetovalec Maly, ki je poudaril, da sporazum med KD, PSI, PSDI in PRI pomeni nekaj novega v italijanski politiki. Poudaril je, da levi center ni samo neka parlamentarna izkušnja, ki naj bi samo spremenila večino v parlamentu, ampak predstavlja široko gibanje, ki vzpostavlja nove odnose med širokimi sloji italijanske družbe, med političnimi silami, ki so si bile do pred nedavnega nasprotne in ki gredo postopoma po poti sodelovanja na vseh področjih.
V zvezi s sporazumom tržaških strank levega centra in zlasti s političnim delom tega sporazuma, ki se nanaša na slovensko manjšino, je demokristjanski svetovalec poudaril, da mora politika do slovenske manjšine pospeševati zlasti razvoj skladnega in civiliziranega sožitja med prebivalci italijanskega in slovenskega jezika, s pospešitvijo človeškega razvoja manjšine, kateri je treba zagotoviti vse narodnostne in kulturne potrebe. S tem bo postavljen osnovni pogoj za zavedno popolno sodelovanje prebivalcev slovenskega jezika v življenju i-talijanske republike. Samo tako bodo lahko odstranjeni možni vzroki spora v notranjem življenju in v mednarodnih odnosih, in bo lahko manjšinska skupina sodelovala pri boljšem medsebojnem razumevanju različnih tradicij in civilizacij, je zaključil demokristjanski svetovalec.
Ob zaključku je socialistični svetovalec poudaril, da sporazum štirih strank o levem centru ne zajema samo ozkih upravnih vprašanj pokrajinske in občinske u-prave, ampak se odločno zavzema za ozdravitev tržaškega gospodarstva, za uveljavitev jasne demokratične politike do prebivalcev slovenskega jezika, z zavrnitvijo vsakega nacionalističnega in rasističnega stališča, kakor tudi z odstranitvijo kakršne koli diskriminacije. Te obveznosti, je poudaril prof. Medani, karakteri-zirajo levi center v pokrajinski in občinski upravi.
Vodja skupine komunističnih svetovalcev Colli je v svojem govoru ugotovil, da se dejansko program in ljudje v pokrajinski upravi niso spremenili. Omenil je, kako je še vedno ostal na svojem mestu predsednik, ki j]e nasproten levemu centru, ker je javno izjavil, da še niso dozoreli časi za levi center v krajevnem merilu zaradi izrednih značilnosti tržaške PSI. Danes, je dejal Colli, socialisti podpirajo od zunaj odbor, ki je takšen, kakršen je bil poprej, in ki ima isti program kot poprej. Potem ko je naštel vrsto vprašanj, do katerih bi moral pokrajinski odbor spremeniti svoje stališče, je svetovalec Colli poudaril, da bi moral odbor spremeniti stališče tudi do vprašanj slovenske manjšine, v smislu popolnega spoštovanja slovenskih demokratičnih pravic in v smislu uveljavitve konkretnih ukrepov za izvajanje Posebnega statuta londonskega memoranduma in za izvajanje načel republiške ustave, za svobodni razvoj slovenske etnične skupine. Do sedaj se, je dejal komunistični svetovalec, kljub vsem našim zahtevam v tem smislu ničesar ni naredilo.
Komunistični svetovalec je zaključil svoj govor z izjavo, da bo komunistična opozicija konstruktivna opozicija, kar pomeni, da bodo vsa pozitivna vprašanja
Trsta, delavstva, demokratične obnove itd. našla komunistično podporo in da bodo komunisti nadaljevali s svojim delom prav za dosego teh smotrov.
Tudi socialdemokratski svetovalec Pierandrei in republikanski svetovalec Fragiacomo sta se v svojih kratkih izjavah dotaknila vprašanja slovenske manjšine in poudarila, da je treba vsestransko podpirati mirno sožitje med italijanskim in slovenskim prebivalstvom z zagotovitvijo slovenski manjšini tistih pravic, ki ji pripadajo.
Misovci in liberalci pa so zelo razburjeno odgovorili na uveljavitev politike levega centra tudi v pokrajinski upravi. Zlasti liberalec odv. Jona je očital demokristjanom, da so s sprejemom podpore PSI odprli vrata v pokrajinsko upravo ♦bivšim slo« venskim komunistom itd itd.«. Pri tem pa je poudaril, da naj nihče ne misli, da pomenijo te njegove besede, da so liberalci proti pravicam slovenske manjšine. Dejal je, da so liberalci vedno zagovarjali stališče, da je treba v
skladu z obstoječimi zakoni zagotoviti Slovencem vse pravice, ki jim dejansko pripadajo in ki jim jih zagotavljata člena 3 in 6 republiške ustave.
Govor ravnatelja finančne komisije SEI
Glavni ravnatelj gospodarskih in finančnih zadev komisije Evropske gospodarske skupnosti dr. Bobba je v sejni dvorani trgovinske zbornice med informativnim srečanjem govoril tržaškim gospodarstvenikom. Po analizi francoske zavrnitve
Sprejem predstavnikov Združenja stanovanjskih upravičencev
Prikaz stanovanjskih problemov vladnemu gen. komisarju Mazzi
Za takojšnje izkoriščanje skladov za gradnjo ljudskih stanovanj Boljšo ureditev pomoči iz stanovanj izgnanim družinam
Včeraj zjutraj je vladni generalni komisar dr. Mazza v navzočnosti podprefekta dr. Molinarija, spre. jel odposlanstvo vodstvenega sveta Združenja stanovanjskih upravičencev, ki so'ga sestavljali Mario Cri-scenti, Artemio d’Agosto; Cesare Sciortino in Paolo Fisicaro. Tajnik Združenja D’Agosto je orisal spomenico, ki je vsebovala razne zahteve v zvezi s stanovanjskim vprašanjem in stanovanjskimi najemniki na tržaškem področju sploh.
Sledila je izčrpna razprava o vseh točkah resolucije, zlasti pa o boljši ureditvi pomoči družinam, izgnanim iz stanovanj, za kar bi morale pristojne ustanove dajati večje prispevke. Nadalje so razpravljali o takojšnji uporabi skladov, določenih za gradnjo ljudskih stanovanj, o vprašanju zemljišč, določenih za zazidavo s predlogom, da se na podlagi predpisov zakona
pristopa Velike Britanije v SET je I št. 167 odkupi bivše področje INA
dr. Bobba orisal dejavnost SET v odnosu do njegovih članov in do tretjih držav. Poudaril je predvsem, da je potrebna enotna smer v gospodarski politiki držav članic SET ter zaključil, da je treba gledati na razna vprašanja tudi skozi politično prizmo, kajti končni smoter gospodarske integracije je ravno politično združenje Evrope.
na Pončani; o spojitvi raznih komisij za dodeljevanje stanovanj, pri čemer bi se ravnale po enakem kriteriju točkovanja prošenj; o znižanju stanarin v hišah, ki so last
raznih javnih ustanov, kot so INPS,
INAIL, EPI, itd., s čimer bi zbijali cene na stanovanjskem tržišču.
Vladni generalni komisar se je strinjal z odposlanci glede raznih
točk ter je rekel, da je stanovanjskemu vprašanju sledil s posebno pažnjo. Zato da bo natančno ocenil argumente odposlanstva. V ta namen je prosil, naj mu pošljejo dopolnilno poročilo k omenjeni spomenici.

m
SLOVENSKI
KLUB
vljudno vabi na reportažni prikaz
razvoja tiskarstva in
nastajanja časopisa
Sestanek pokrajinskega vodstva PSI
Včeraj se je sestalo pokrajinsko vodstvo PSI. Na dnevnem redu so bili med drugim spopolnitev pokrajinskega izvršnega odbora, proučitev krajevnega političnega položaja ter notranjega položaja federacije.
Z vespo v avtobus
Dva mizarja, 26-let.ni Fietro Var-dabasso in 22-letnd pietro Manzi-
ni, oba iz Ul. Valmaura 2 sta vče. raij na vogalu Ul. Galatti i,n Ul.
Roma z vespo trčila v avtobus proge št. 30, ki ga je vozil Guido Tomello iz Ul. della Fabbrica 8. Zaradi trčenja sta se motorista prevrnila ter se poškodovala po razmi-h delih telesa. Medtem ko so Manzi-nija sprejeli na ortopedski oddelek, so Vardabassu nudili samo prvo pomoč. Oba bosta o-krevala v 6 dneh.

RAZLAŠČANJE V ŽAVLJAH
Predstavniki SSL pri podprefektu dr. Molinariju
Včeraj je povabil podprefekt dr, Molinari člane sveta Skupne slovenske liste na razgovor o vprašanjih, ki so jih pismeno predložili vladnemu generalnemu komisarju z resolucijo, ki jo je svet SSL poslal v zvezi z razlašče-va-njem s strani Ustanove industrijskega pristanišča. V razgovoru so predstavniki sveta SSL, obrazložili podprefektu vsa v resoluciji obravnavana vprašanja in se še zlasti zadržali na zahtevi o pravični odškodnini in o nujnosti, da imajo domačini prednost pri zaposlitvi v novih industrijskih o-bratih im o ustanovitvi slovenske, ga industrijskega pretovalifikaciij-skega tečaja. Predstavniki sveta so podprefektu navedli vrsto konkretnih primerov iz katerih izhaja, kako je sedanji način razlaščanja in zlasti uporaba nepravičnih kriterijev pri cenitvi zemljišč za slovenske posestnike škodljiva im krivična. Podprefekt se je zlasti zanimal za ta del vprašanja in zahteval vrsto pojasnil, ki so mu jih v celoti dali predstavniki SSL.
SESTANEK IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
Izčrpna razprava o nalogah ki čakajo SKGZ v letošnjem letu
iiiiiitiiitiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiifniiiiiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimi
ODLOČNA BORBA PROTI NEPOPUSTLJIVIM DELODAJALCEM
Danes 24*urna stavka delavcev tekstilne stroke
Stavko sta napovedala enotno oba sindikata, ki sta pozvala delavce, naj se je udeležijo strnjeno kot zadnjič
Socialistični svetovalec profesor Medani je v razpravi poudaril, da socialistična stranka izraža svoje zadovoljstvo nad političnim in programskim sporazumom,
ki so ga dosegli predstavniki KD, 'Sl
PRI, PSDI in PSI. Ta sporazum, je dejal prof. Medani, predstavlja začetek politike levega centra v naši pokrajini. *In mi gledamo z zaupanjem, da bo sporazum predstavljal tudi začetek tistega dejanskega in širšega pre-okreta, za katerega se je PSI v teku treh let, ko je bila v opoziciji, vedno borila«. Nato je socialistični svetovalec dejal, da predstavlja sporazum nekaj novega za zgodovino Trsta in za zgodovino tržaškega delavstva. Sedaj je prvič, je poudaril prof. Medani, da neka delavska stran-
ka prevzame točne in važne od- »Pettinatura Export», naj se tudi govornosti v vodstvu javne upra-1 tokrat udeležijo strnjeno stavke,
Ta teden so bile zopet po vsej državi razčlenjene stavke delavk in delavcev tekstilne stroke. Gre že za tretji teden stavk, a delodajalci še niso popustili in nič še ni opaziti, da bi se njihovo združenje končno nameravalo pogajati o delavskih zahtevah. V raznih krajih so se sicer pokazale razpoke v delodajalski «fronti», ker so nekateri delodajalci uvideli, da so zahteve delavcev upravičene, zlasti če upoštevamo, da opravljajo vedno bolj naporno delo. Sicer pa ne gre pri tem za golo zvišanje prejemkov, na kar bi morda industrijci do neke mere še pristali, čeprav se sklicujejo na nevarnost inflacije In zahtevajo «za-mrznjenje« mezd in plač sploh; bistvo delodajalskega nasprotovanja Je v tem, da nočejo priznati tekstilcem enakih pravic, kot so jih vsaj formalno dosegli kovinarji s svojo kolektivno delovno pogodbo. Predvsem nočejo nič slišati o priznanju pravic sindikatom v podjetjih, o okrepitvi njihove pogodbene moči, o razčlenjenih pogajanjih in o pogajanjih glede dodelitve števila statev in drugih strojev delavkam in delavcem. Delodajalci bi hoteli kar na svojo pest, to je samovoljno določiti, pri kolikih strojih mora delati delavec; kjer pa je delo avtomatizirano, hočejo smatrati delavce le za nekake paznike, ne pa za specializirane delavce, ki upravljajo stroje.
Z odločno in enotno borbo in z razčlenjenimi stavkami, ustrezno s položajem po posameznih podjetjih, pa so tekstilci že dosegli določene uspehe. Tako je na primer sam predsednik Confindustrie dr. Cicogna v neki svoji tovarni pri Comu pristal na vnaprejšnja pogajanja za dodelitev števila avtomatiziranih statev, medtem ko Je skušal prej ukazati, da se mora to število zvišati od 12 na 24 na delavca. Hkrati pa je moral tudi pristati na zvišanje prejemkov tem delavcem, katerih proizvodnost se bo zaradi spopolnitve načina proizvodnje povečala. Ta sporazum, podpisan pod-silo razmer, je zelo značilen, saj kaže, da celo vodilni industrijci posamično uvidevajo nesmisel svojega odpora, medtem pa se po svojem združenju uradno upirajo vsakemu izboljšanju.
V razliko z drugimi kraji sta oba sindikata tekstilcev v Trstu napovedala 24-umo stavko tekstilnih delavk in delavcev za danes. Pričela se bo ob 6. uri in trajala do 6 ure jutri. Sindikata pozivata delavce Tr. žaške konopljarne, podjetja «Coto-nificio S. Gl
kot so se udeležili obeh stavk prejšnjih tednih.
Drzen malopridnež hotel oropati žensko
Od 21. ure včeraj agenti letečega oddelka policije vneto iščejo drznega mladega napadalca, ki je v Ul. Rivalto pri ljudskem parku hotel oropati 62-letno gospodinjo Lucidalbo De Luca vd. Gregori iz Ul, Piceardi 27.
De Lucova je hodila po Ul. Rivalto proti Ul. Molino a Vento, ko se ji je nenadoma približal neznan mladenič, jo prijel za levo roko ter ji hotel iztrgati iz rok torbico in aktovko, v kateri pa ni bilo ne dragocenosti ne denarja, temveč samo nekaj papirjev.
De Lucova pa se ni pustila kar tako ter se je mladeniču postavila v bran. Nastal je tepež in De Lu-eova ter, neznanec sta se zavalila po tleh. 2enska je tudi kričala in to je prestrašilo malopridneža, pustil žensko na tleh ter zbežal.
De Lucovo so potem prepeljali v bolnišnico s policijskim avtom. V bolnišnici s° ji nudili prvo pomoč zaradi prask in udarca po desnem kolenu. Okrevala bo v 6 dneh.
Priprave za izkoriščanje Kulturnega doma - Sktb za dvorane v okolici - Ugodna ocena novega vzdušja do slovenske narodne skupnosti ■ Bližnje deželne volitve
V	četrtek zvečer se je sestal v Trstu izvršni odbor Slovenske gospodarske kulturne zveze, na 'katerem je imel obsežnejše poročilo podpredsednik Boris Race o programu dela zveze v letošnjem letu. Podpredsednik je najprej orisal nekatera notranja vprašanja im predvsem delo komisij: za gospodarska vprašanja, za kulturo, za Slovensko Benečijo, za tisk, za šolstvo in za upravmo-političma vprašanj a.
Nato se je podpredsednik dotaknil nekaterih vprašanj, ki jih bo morala zveza rešiti v letošnjem letu. Tako je navedel vrsto problemov, ki bi jih bilo treba bolje proučiti, zbrati primeren material in v ta namen ustanoviti pri zvezi posebno službo. Nujno je tudi tesnejše sodelovanje zveze z njenimi članicami, za kar je potrebno boljše obveščanje, da se bodo različna vprašanja lahko hitreje in bolje urejala. V tej zvezi je Race tudi pozval vse člani« ce, da prično s pripravami za izkoriščanje Kulturnega doma, ki ga bo mogoče predvidoma otvori-ti letošnjo jesen, s čimer se bodo kvalitativno spremenile možnosti kulturnih nastopov, saj bo odpadla najhujša ovira — pomanjkanje dvorane.
V	tej zvezi je Race tudi govoril o stikih z drugimi političnimi im kulturnimi organizacijami/ ki vključujejo Slovence in podčrtal, da namerava zveza biti še nadalje pobudnik za skupne nastope in sodelovanje, ki bo nujno moralo priti do izraza pri ureditvi upravljanja in izkoriščanja Kulturnega doma.
V	letošnjem letu bo treba tudi nadaljevati z napori, da se zagotovi prosvetnim in drugim dejavnostim primeren prostor, za kar je zlasti pereča potreba v Gorici, sledi pa potreba ureditve dvoran v Dolini, Bazovici in na Froseku. Zveza bo nadaljevala z napori, da se na nagrobnik padlim partizanom, pokopanim pri Sv. Arni, postavi primeren in tudi slovenski napis, medtem ko je treba postaviti dostojen spomenik na grob bazoviških junakov.
Vse kaže, da bodo volitve v de. želni svet že letos spomladi. To bodo prve deželne volitve in je zelo važno, kakšne bodo zahteve slovenske skupnosti, saj bo imela dežela tudi nekaj pomembnih pristojnosti, ki nas neposredno zadevajo. Člen 3 deželnega statuta je splošnega, programskega značaja in moramo ta načela sedaj mi konkretizirati.
Nato je Race ugotovil, da je v Trstu prišlo do pomembne politične novosti z uveljavitvijo nove sredinsko-leve uprave in da
je namreč, da vprašanja slovenske manjšine in njenih pravic ni nihče skušal izkoristiti za bitko proti levemu centru im da so celo liberalci prvikrat uradno ugotovili, da je treba priznati slovenski narodnostni manjšini njene pravice. Pri tem so bili edina izjema seveda le fašisti.
Mi se ne moremo spuščati v politične analize, vendar pa moramo ocenjevati posledice novega vzdušja, ki je nastalo v korist slovenske manjšine. Splošne ugotovitve so torej ugodne, vendar pa ne moremo biti v celoti ■zadovoljni, ker je konkreten program zelo omejen in očitno izraža bojazen nekaterih strank levega centra pred lastno desnico in pred pritiskom nacionalističnih krogov. Diskusija v tržaškem občinskem svetu je pokazala, da je bil ta strah pretiran in da smo prešli v novo razdobje, ki bo o-
ipogočilo stvarno reševanje kontnih perečih vprašanj sloven.
-Jcfefcij ^	_
ske skupnosti in da je tudi po tej plati mogoče razširiti program tržaške občinske uprave.
Bo daljši razpravi je izvršni odbor pooblastil načelnika komisije za upravmo-političma vprašanja dr. Grudna, da prevzame organizacijo sestave predlogov za konkretizacijo tistih določb deželnega statuta, ki slovensko skupnost neposredno zadevajo.
Odbor je tudi skilemil, da ne bo večjih sprememb v predsedstvu, ker je treba po statutu sklicati v maju občni zbor zveze, fci bo obnovil vse organe zveze.
Podpredsednik zveze Izidor Predan je predsedstvu poročal o pripravah za svečano otvoritev obnovljenih prostorov društva Ivan
Trinko, ki bo v nedeljo ob 15. u-ri v Čedadu. Po otvoritvenem go-
voru predsednika Konta bo spregovoril učenec pokojnega Ivana Trinka Berniac o delu velikega slovenskega moža in buditelja. Sledil bo krajši kulturni program, na katerem bo nastopil kvintet pod vodstvom Ubalda Vrabca, beneška dekleta bodo recitirale nekaj Trinkovih pesmi, harmonikar domačin Birtič pa bo zaigral domače pesmi.
bilo lansko leto uspešno zlasti delo sindikata trgovinskih uslužbencev, ki je vključeno v to zvezo, saj so ti uslužbenci s svojim stavkovnim gibanjem dosegli uresničenje svojih zahtev in bodo letos podpisali novo delovno pogodbo, ki pomeni velik korak naprej v primeri s prejšnjo.
ki ga bo podal Jože Koren ob sodelovanju Maria Magajne in Rafaela Perka z barvnimi
diapozitivi
v torek, 28. t. m. ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9/1.
Prosvetno društvo Prosek ■ Kontovel priredi v ponedeljek, 27. januarja ob 21. uri v društvenih prostorih na Proseku PREDAVANJE DR. ROBERTA HLAVATYJA O RAKU.
Predavanje bo zelo zanimivo, zato vabimo k obilni udeležbi.
Slovensko gledališče v Trstu
V nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri na KONTOVELU
JOSIP RIBIČIČ
V kraljestvu palčkov
Za vse predstave se lahko rezervirajo vstopnice telefonsko pri upravi gledališča (telefon 38-236).
Gledališča
VERDI
V nedeljo ob 17.30 zadnji ljudski koncert orkestra gledališča Verdi pod vodstvom dirigenta Franca Ferrarisa in s sodelovanjem violinista Cesara Barisona. Program obsega skladbe:
VVeber — «Prostostrelec», uvertura: Brahms — Koncert op. 77 za violino in orkester; Strawinsky — Štiri nor-
Planinsko predavanje SPD
V četrtek dne 30. t.m. ob 20.30 bo predaval v Gregorčičevi dvorani znani slovenski plezalec RADO KOČEVAR o temi
C
Od Skandinavije do Alps
ob spremljavi barvnih diapozitivov.
Mario Magajna sinoči na Padričah
Sinoči je prosvetno društvo «Slovan» na Padričah priredilo predavanje fotoreporterja Maria Magajne o potovanju po Turčiji. Predavanje je privabilo izredno veliko število vaščanov, kar je bil zgovoren dokaz, kako si tudi v Padričah, kjer že leta ni bilo kakšne kulturno-prosvetne prireditve, takih prireditev želijo. Vsi navzoči so bili z izvajanjem predavatelja in s prikazom barvnih diapozitivov zelo zadovoljni in so na koncu predavatelja povabili, naj bi še prišel k njim s še drugimi predavanji, ki jih ima na repertoarju.
Padec po stopnicah
^ Včeraj se je v novem pristanišču ponesrečil 50-letni delavec Giorgio Vidali iz Ul. Montfort 8. Ko je nakladal papir na tovornik, je nenadoma izgubil ravnotežje in padel s tovornika z višine treh metrov. V bolnišnici so ga sprejeli na ortopedski oddelek za. radi verjetnega zloma leve pete. Okreval bo v 30 dneh.
Na ortopedski oddelek glavne bolnišnice so včeraj okrog poldne sprejeli 68-letno Giuseppino Coas-•sin por. Mazzanti iz Ul. Giulia 55 zaradi zloma desne nadlakiti, zloma nosnih kosti in udarcev po čelu ter levem kolenu. Coassino-va je malo prej v stavbi, kjer stanuje, stopala navzdol po stopnicah, ko se je nenadoma na zad-nji stopnici spotaknila in nerodno padla. Sostanovalci so ji priskočili na pomoč ter ji pomagali v zasebni avto, s katerim so jo prepeljali v bolnišnico. Coassino-va se bo morala zdraviti mesec dni.
SLIKOVITA PROMETNA NESREČA V MIRAMARSKEM DREVOREDU
S «1100» treščil v stoječi «500» in se nato sredi ceste prevrni!
Radio Trst A bo danes ob 16.40 oddajal nastop gojencev šole Glasbene Matice v Trstu
veške slike (prvič v Trstu); Respi-ghi — «Rossiniana», suita za orkester iz Rossinijeve «Les Riens* (prvič v Trstu).
Pri blagajni gledališča se nadaljuje prodaja vstopnic.
Pri blagajni gledališča se nadaljuje sprejemanje abonmajev za drugi del operne sezone, ki se bo začel 7. februarja z gala predstavo Verdijeve opere «Moč usode*.
TEATRO STABILE
Danes, 25. t. m. ob 21. uri v Avditoriju (vhod iz Ulice Tor Bande-na) za Red F Aristofanova igra «Zene v parlamentu* v priredbi Lina Carpinterija in Mariana Faragu-ne. Režija Fulvio Tolusso, scene in kostumi Laura Sabatelli. Izvirna glasba Doriano Saracino. Absolutna novost. Rezervacija in prodaja vstopnic pri centralni prodajalni v Pasaži Protti (tel. 36-372).
Cene:	parter A 1200 lir, parter
B 700 lir, balkon 300 lir.
Najhuje se je poškodoval voznik stoječega fiata «500» in pa spremljevalka šoferja v fiatu «1100»
Deželno zasedanje FILCAMS
Včeraj zjutraj je bilo v prostorih Nove delavske zbornice CGIL v Ul. Pondares deželno zasedanje FILCAMS (Italijanske zveze uslužbencev trgovine, menz, hotelov in storitvenih dejavnosti.) Na zasedanju, ki se ga jc udeležil tudi osrednji
pomeni zlasti razprava o tej no- tajnik zveze iz Rima Banchieri, so vi politiki v tržaškem občinskem i razpravljali predvsem o pripravah
vi politiki v tržaškem oDOnnsKem i	pieuvoeiu o pupruvtui
svetu velik korak naprej. Dejstvo | na kongres zveze. V zvezi s tem je
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiimiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiHiimiiimiiiiiiiiiiiminmmmiiiiiiiiiiiimii
Seznam plačevalcev družinskega davka
Nadaljujemo z objavo imen plačevalcev družinskega davka. Prva vsota predstavlja obdavčljivi dohodek, druga, v oklepaju, pa višino davka.
Doria Luisa vd. Feltrinelli, posestnica, 28.000.000 ( 4.812.216); de Dottori Anna vd. Vianello, posestnica, 11.000.000 (1.835.376); Duma Angelica, posestnica, 8.500.000 (I mi. 229.550); D’Angelo Giuseppe, gradbenik, 7.000.000 (902.292); Doria Da-rio, industrijec. 5.600.000 (646.326); Doratti Edoardo, trgovec, 4.700.000 (464.466); Diego Carlo, hišni upravitelj, 4.400.000 (415.914); Del Rossi Giuseppe, trgovec, 4.100.000 (369.942); Dean Giuseppe, zdravnik, 3.900 000 (340.722); Donini Francesco, zdravnik, 3.900.000 ( 340.722); D'Ambrosi Nicolo, gostilničar, 3 mil. 800.000 (326.544); Didič Stanislav, zdravnik, 3.355.500 ( 269.124); Dal Pozzo Augu-sto, industrijec, 3.300.000 (259.950); Demetrio Margherita vd. de Negri, posestnica, 3.250.000 ( 256.008); Dan-necker Alberto, gradbenik, 3.200.000 (247.488); Dobrina Danilo, zdravnik, 3.150.400 (243.804); Desoy Oscar, za-
varovalni voditelj, 3.128.300 ( 241.944); Doro Bartolomeo, uradnik, 3.125.000 (241.728); Dobrllla Guerrino, zdravnik, 3.042.400 (230.940); Ebner Oscar, trgovec, 3.200.000 (247.488). Faecanom Francesco, industrijec,
34.686.000	( 5.961.306); Fragiacomo
Fausto, gradbenik, 9.500.000 (I mil. 469.448); Firro Giorgio, pomorski predstavnik, 7.500.000	(1009.710);
Ferruccl Alberto, zastopnik, 5.000.000 (515.598); Fradoll Mario, gradbenik,
4.500.000	( 431.814); Frilli Mario, u-radnilt, 4.479.100 ( 429.810); Fassetta Carlo, uradnik, 4.200.000 ( 384.978); Fabiani Aldo, občinski zdravnik,
4.035.000	( 364.074); Ferrari Gugliel-
mo, zdravnik, 3.800.000 ( 326.544); Frausin Giulio, zavarovalni agent, 3.779.300 ( 324.768); Frangipane Vir-gilio, uradnik, 3.200.000	( 247.488);
Fort! Bruno, odvetnik, 3.150.000 (243.618); Fuzzi Marino, uradnik,
3.131.000	(242.142); Franco Silvio, u-radnik, 3.000.000 ( 223.828).
Grandi Antonio, trgovec, 23.000.000 (3.952.890); Gropaiz Riccardo, trgovec, 8.000.000 (1.117.122); Gasperi Antonio, trgovec, 6.400.000 (788.286);
Gallico Bruno, zastopnik, 6.300.000 (775.974); Gianfre Armando, trgovec, 6.000.000 (704.652); Gerolimich Paolo, brodar, 5.630.000	(661.212);
Giuggia Matteo, uradnik, 5.490.100 (605.448); Gopcevich Marino, zdravnik, 4.810.000	(485.202); Gallinotti
Ottavio, trgovec, 4.800.000 (481.224); Grandi Antonio, odvetnik, 4.600.000 (447.996); Gabrielli Giuliano, trgovec, 4.450.000 (427.014); Grandi Ser-gio, trgovec, 4.300.000	(400.308);
Gianni Aldo, trgovec, 4.000.000 (355.188); Ghidoni Maria por. Ar-telli, posestnica, 3.800.000 ( 326.544); Giunta Arturo, zdravnik, 3.700.000 (312.654); Gattegno Luciano, gradbenik, 3.600.000 (299.046); Goldflam Rodolio, zastopnik, 3 mil. 600.000 (299.046); Gattegno Silvio, zasebnik, 3.565.600 ( 296 190); Grandi Edoardo, zdravnik, 3.500.000 ( 285.726); Grego Piero, lekarnar, 3 500.000 (285.726); Grioni Bruno, inženir, 3.372.500 (270.510); Garbassi Mario, pomorski kapitan, 3.283.500 (246.216); Gra-ziadei Pasquale, zdravnik, 3.147.500 (243.426).
(Se nadaljuje)
Sinoči okrog 20.45 se je v Mi-ramarskem drevoredu pri javnem lokalu «La Pineta« dogodila slikovita nesreča, ki le na srečo ni zahtevala hujših žrtev. V smeri proti Trstu je s precejšnjo brzi-no privozil svoj fiat 1100 TS 25866 20-letni Claudio Morgan iz Ul. Buonarroti 27. V avtu je sedela tudi 15-letna dijakinja Silvia Reiter iz Rocola 750, ki se je skupaj z Morganom vračala v mesto. Ko je Morgan privozil do lokala «La Pineta«, je silovito treščil v zadnji del fiata 500 TS 31387, ki je bil parkiran na desni strani ceste in v katerem je sedel 33-letni mehanik Edoardo Gallizia iz Ul. Moreri 12. Galli-zia je namreč malo prej privozil na označen kraj ter se ustavil na strani morja. Zaradi silovitega sunka se je Morganov avto nekajkrat zaobrnil sredi cestišča ter se nato prevrnil in obstal s kolesi navzgor.
Redki mimoidoči so priskočili ponesrečencem na pomoč in iz razbitega fiata 500 potegnili Gal-lizio, ki se je hudo pobil po zatilju, desni rami, levi nogi ter je začasno izgubil spomin. Nekatere osebe so priskočile na pomoč tudi potnikom fiata 1100, toda medtem ko je Morgan ostal nepoškodovan se je njegova sopotnica pobila in ranila po čelu, desnem sencu, bradi in se porezala po obrazu.
Oba ponesrečenca so z zasebnimi avti prepeljali v bolnišnico, kjer so Reiterjevo sprejeli na prvi kirurški oddelek s prognozo okrevanja v 15 dneh. Gallizia pa se bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti od 10 do 15 dni. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili agenti prometne policije, medtem ko so morali oba zelo poškodovana avtomobila odstraniti s pomočjo žerjava.
Tatovi obiskali bar «Sportivo»
Bar «Sportivo» v Istrski ulici 8 so včeraj ponoči obiskali tatovi. Neznanci so se zelo verjetno skrili v notranjosti bara ter počakali ugodni trenutek, ko so lokal zapustili še zadnji klienti, uslužbenci in seveda lastnik. Ko se je vse to zgodilo so nemoteno prišli iz skrivališča, se približali točilni mizi in iz predala pobrali nekaj nad 100.000 lir, ki jih je tam pustil lastnik kot vsak četrtek zvečer, da je naslednji dan lahko plačal uslužbence, poleg denarja
PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I
so neznanci pobrali še nekaj Slaščic, ki so jih verjetno takoj pojedli, nakar so premaknili hladilnik za sladoled ter ga prenesli v dvorano biljardov. Na hladilnik so postavili mizo in na mizo še stolico ter se nato povzpeli po improvizirani piramidi do štiri metre visokega okna, ki se odpira na notranje pokrito dvorišče stavbe. Tatj>vi sp odprli okno in se tako izmuznili iz bara.
Tatvino je opazil včeraj zjutraj okrog 6. ure lastnik bara 27. letni Sergio Mezzarobba iz Ul. Ve.rga 16, ko je prišel odpirat lokal. Zglasil se je na komisariatu Stare mitnice, kjer je prijavil tatvino. Agenti so uvedli preiskavo, da bi izsledili neznance.
Nazionale 15.00 «Ierl. oggl, domanl*. Technicolor. Sophia Loren, Marcel-lo Mastroianni.
Arcobaieno 16.00 «David e Lisa*. Keir Dullea.
Exceisior 16.00 «LIola». Ugo Tognaz-zi, Giovanna Ralli, Pierre Bras-seur. Prepovedano mladini.
Fenice 15.00 «Alta infedelta*, Ugo To-gnazzi, Nino Manfredi, Monica Vitti. Prepovedano mladini.
Grattacielo 16.00 «Quel certo non so che*. Technicolor. Doris Day, J*-mes Garner.
Supercinema 16.00 «Le tre sfide d* Tarzan*, Iocky Mahoney, Woody Strode. Technicolor.
Alabarda 15.30 «1 due capitani*, Charl-ton Heston, Donna Reed.
Filodrammatico 16.00 «Pugni, pupe e dinamite*, Eddie Constantine.
Aurora 16.30 «Per sempre con te*.
Cristailo 16.00 #11 maestro di Vige-vano». Alberto Sordi.
Capitol 16.00 «Irma la dolce*. Technicolor. Jack Lemonn, Shirley Mac Laine. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.30 «La marcia su Roma*. Vittorio Gasmann, Ugo Tognazzi.
Massimo 16.00 «I' diavoli di Sparti-Vento*. Technicolor. Selila Gabel.
Impero 16.30 «Toto e Cleopatra*.
Moderno 16.00 «Una ragazza chlamata Tamikon. Technicolor. Lavvrence Harwey, Marta Hyer.
Astoria 16.30 «La storia di Tom De-stry. Technicolor, Audie Murphy.
Astra 16.30 «Pugno proibito.
Vittorio Veneto 15.30 «La grande fuga*. James Garner. Technicolor.
Abbazia 16.00 «H giorno piu corto*. Nastopa 44 igralcev svetovnega slovesa.
Ideale 16.00 «Le avventure dl Don Giovanni. Technicolor. Errol Flynn.
Marconi 16.00 «11 processo di Verona*, Silvana Mangano.
Skedenj 16.00 »Diciottennl al sole*. Caterine Spaak. Technicolor.
Z vespo v avto
V Istrski ulici pri hišni št. 1 se je včeraj 18-letni mehanik Gen-naro Gargiulo od S.M.M. Spodnje št. 1901 z vespo zaletel v zadnji del avta, ki ga je pred njim vozil proti Sv. Soboti 27-letni Remi-gio Botteghelli iz Ul. Caprin 6. Zaradi trčenja se je Gargiulo poškodoval po nosu, ustnicah in po dlesnih. V bolnišnici so mu nudili samo prvo pomoč.
Nezgoda delavca v Felszegyju
V ladjedelnici Felszegy se je včeraj zvečer ponesrečil 43-letni Daniele Jercog iz Zavelj št. 243. Ko je s pomočjo žerjava dvigal težko železno cev, se je nenadoma žerjav nagnil in cev je pritisnila Jercoga ob neki leseni o-der. Jercog, ki se je poškodoval po obrazu, se bo na prvem kirurškem oddelku moral zdraviti 20 dni.
Nevaren padec priletne upokojenke v zavetišču
Včeraj okrog 11.30 so z avtom RK prepeljali v bolnišnico 80-let-no upokojenko Giuseppino Turk, iki stanuje v zavetišču občinske podporne ustanove v Ul. Fascoli 31. Turkovo so bolničarji RK prevzeli iz ambulante zavetišča, kamor so jo sprejeli že predvčerajšnjim zvečer, ko jo je malo prej neka bolničarka našla na tleh na hodniku pred vrati ambulante. Zelo verjetno je Turkova postala žrtev nerodnega padca, ko je ho. tela v ambulanto in tam obležala. Pri padcu se je Turkova hudo pobila po desnem očesu in si poškodovala zrklo. Hudo se je pobila tudi po glavi in verjetno ima prebito lobanjo. Nujno so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek, kjer se bo morala zdraviti 40 dni, če ne bodo nastopile komplikacije.
KINO SKEDENJ
predvaja danes 25 t. m. ob 16. url barvni film:
Diciottenni al sole
(18-letne na soncu) Igra CATHERINE SPAAK
P. d. »Ivan Cankar* obvešča vse udeležence smučarskega izleta, da bo odhod s Trga Oberdan ob 5.30.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pokojne -Višnjevec daruje SPDT 5000 lir Z*
Športno združenje Bor
IMEEEBaiflHi
ROJSTVA, SMRTI IN POROK*
24. januarja 1964 se Je v Trstu rodilo 14 otrok, umrlo pa Je 1® oseb.
UMRLI SO: 69-letnl EmlliO G**-dol, 79-letni Eugenio Cedgna, 84-let' na Maria Grilj vd, Bralto, 734etn» Rosa Krečič vd. Milaccl, 60-letnl AU-gusto Deiben, 87-letna Antonia vretto por. Poccai, 91-letna Teresa Zorzato vd. Broetto, 38-letna Con-cetta Bonelli por. Zulllan, 82-letn* Glacomo Bullan, 83-letna Emllia Gr** gori por. Turco.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (M.-**’ Alla Salute, Ul. Giulia l: Benussb Ul. Cavana 11; Plcclola, Ul. Orlam 2; Vernarl, Trg Valmaura 10: D’Am" brosl, Ul. Zoruttl 19; Croce Verde. Ul. Settefontane 39; Ravasinl, Tr* LiberU 6; Testa d’oro. Ul. Mazzini 4J. NOČNA SLUŽBA LEKARN (2*.**;’ Alla Satute, Ul. Giulia i; BenusJ', Ul. Cavana 11; Plcclola, Ul. Ori»m 2; Vernarl, Trg Valmaura W,
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Včeraj je bilo na vrsti podjetje «Impianti idrotermici» iz Padove
■v
Obtoženi industrijec Rancan: «Se nikoli nisem bil na zatožni klopi. Dobro si bom zapomnil to !ekcijo»

Včeraj ne je pred kazenskim sodiščem (predsednik Boschini, to-*Visalli, zapisnikar Strippoli) nadaljevala obravnava proti 16 obtožencem", ki so zapleteni v zna-škandal v združenih bolnišni-. “. Na zatožni stol je sedel spet inz Canton, pooblaščeni svetnik družbe «Impianti idrotermici« :z sadove, ki. je imela 1954). leta v zakupu dela -, za izgradnjo naprav za ogrevanje treh novih genera-MagOf ^ pare v bolnišnici pri Sv.
Sodniki, so začeli zasliševati inž. t-antona že predvčerajšnjim. Obtožnica trdi, da so inž. Cisilin, geometer Cergol, inž. Canton m ivetnik pcjcljetja «Impianti idroter. «uci» Maretto zagrešili v zvezi * o gradnjo vrsto prekrškov: go-jutijo, sleparijo pri javnih do-avah, podkupovanje in ponarejanje javnih listin (slednja obtožna ne velja v primeru Maretta).
0	mnenju preiskovalnega sodnija je prišlo pri teh delih do hu-fja, perednosti. Med drugim je inž.
isilin prejel večje vsote denarja nkrat 100.000 lir), kar pomeni preiskovalnega sodnika in javno obtožbo čisto navadno podku-Povanje. Obtožnica še trdi, da je podjetje «Idrotermici» opravilo lMo? j3 z.e*° pomanjkljiv način. „ ? 4ruS‘m ni dobavilo raznih mehanizmov za vbrizgavanje naf-o, naftnega rezervoarja, ploščic na podu m podobno. Poleg tega
1	poskrbelo še za vrsto drugih «10 važnih dobav in del medtem, l ° so nekatera dela opravili z de-5, no silo združenih bolnišnic. Na
ncu so obtožili vse prizadete, Podjetje zamudilo dobavni Penalov	p*aaal° Predpisanih
p‘'j® včerajšnji obravnavi je inž. ‘°n izjavil, da je imelo nje-a Podjetje tedaj v zakupu ka-ali 20 del v Italiji in v «?£e?st!u' v teh Pogojih - je Javil obtoženec — se nismo mo-- zanimati za vse podrobnosti mnroraZni^ gradnjah. Zato smo noraji nujno zaupati v inž. Cisi-
UrsAo 1 "l? hj1	šef tehničnega
tom d, združenih bolnišnic, med-. ko je daneg obtoženec.
manelT1" ''ren-UtkU je sodnik Ro-nI '• vprašal obtoženca zakaj s- pnmisjil. da je bilo čudno, da šef,, S^Pia nadzorstvo nad gradnjo ton tehničnega urada. Inž. Can-n pa je odvrnil, da tak po 5 ni , Prav nič čuden ,ker še
ra o podkupovanju, ker mu je Maretto poslal bančni ček.
Odgovori niso seveda zadovoljili javnega tožilca, ki je še nadalje vztrajal:	»Kdo je v bol-
nišnici hranil denar, ki ga je poslalo podjetje »Impianti idroter-mici»?». Cisilin je dejal:	»Jaz,
v svojem miznem predalu. Za to okoliščino pa so vedeli vsi. Spominjam se, da sem o zadevi obvestil tudi novega predsednika upravnega sveta odv. Morgero*.
V tej zvezi niso mogla seveda izostati tudi vprašanja odv. Cuc-cagne, ki zastopa koristi združenih bolnišnic: *Ali je inž. Cisilin smatral ta denar za svojo last, ali last združenih bolnišnic, pokrajinskega tehničnega urada, oziroma podjetja »Idrotermici*?*. Cisilin je odgovoril: »Denar je bil na razpolago za izgradnje, o katerih se govori*.
Za inž. Cantonom je sedel na zatožno klop industrijec Rancan, ki se mora zagovarjati v zvezi z obtožbami, ki se tičejo izgradnje termične centrale v splošni bolnišnici. Obtoženec je poudaril, da je v njegovem primeru (Rancan je lastnik podjetja FA
. I
^	K .4P
TIS) šlo za sodelovanje s podjetjem »Idrotermici* in ne za pod. zakup. Pripomnil je še, da ni poznal niti dr. Stena, niti funkcionarjev pokrajinskega tehničnega urada. Opravka je imel samo z inž. Cisilinom. Odločno je zanikal, da bi se bil vmešal v kak sleparski podvig in da je podpisal razne dokumente v dobri veri. Njegovo podjetje je zaslužilo _ pri delih, ki jih je opravilo nar račun združenih bolnišnic, od 4 - do
POMEMBNA PRIDOBITEV BENEŠKIH SLOVENCEV
Jutri v Čedadu otvoritev prostorov p. d. «Ivan Trinko»
V njih bodo naši rojaki v videmski pokrajini nadaljevali delo svojega velikega sina za narodni in prosvetni dvig beneških Slovencev
5 odstotkov. Pripomnil je še, dal. nost:	uradno bodo otvorili pre-
še je v svojem življenju znašel novljene prostore prosvetnega prvič na zatožni klopi ter da si
V nedeljo popoldne ob 15. uri , narodu v mejah videmske pokra-bo v Čedadu pomembna sveča- | jine, da bo čimprej nadoknadil,
kar je, ne po lastni krivdi, iz-
bo dobro zapomnil to lekcijo.
Za Rancanom so sodniki zaslišali še Mariso Grani iz Gorice, ki je obtožena skupaj z nekaterimi drugimi, da je prodala združenim bolnišnicam tri »medjedrske ojačevalce*, ki bi morali zagotoviti (vsaj tako sta trdila ona in njeno podjetje) večje prihranke pri uporabi goriva. V resnici pa je bila baje potrošnja goriva še večja. Ženska je trdila, da so aparati brezhibni.
Obravnava se bo nadaljevala prihodnji teden v torek, sredo, četrtek in petek.
iiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiHiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiiiii
VESTI IZ KOPRSKEGA OKRAJA
«Tomos» bo letos izvozil
v
več tisoč mopedov na Švedsko
Hujša prometna nesreča med Fernetiči in Seža. no - Zopet nezgoda s staro mino pri Dekanih
Tovarno «Tomos» je te dni ob- Opozoril pristojne organe na ne-iskal g. Svenberg, direktor Šved-	*
ske firme «Albert Oehman Nya AB» iz Stockholma in ob tej priložnosti naročil več tisoč mopedov, ki jih bo tovarna dobavila na Švedsko leta 1964.
S svojim izvozom v zahonoev-ropske države je Tomos pričel jeseni 1959, leta in s tem dosegel precejšnjo tradicijo. Danes so njegovi izdelki dobro vpe.jam na tržiščih Švedske, Finske, Norveške,
pa je odvrnil, da tak posto-pnrtio?’ ■ P^av n'a čuden ,ker se stra3ncVa ,mpS*° Ukvarjati s po-t,:anSlCLmi delk 1504 na Primer s SortnilahLem poda s ploščicami, ce j \.^omansl‘i je še vprašal,
Je r.oii1 v vsoti 884.000 lir, ki jih planHL? prejel od podjetja «lm-strnil ldro‘ermici», vključen tudi PoSS5-,” ploščice- Inž. Cisilin je devai „1,1 la i,e Proračun predvi-ženui	Ploščic s strani zdru-
ži „„ holnišn.c (toda z. denarjem, jetje) ,S da 0 na razP°lsgo podporno?? zrtvezi iavni toiilec Pri-
kurmii ' _aa, n‘ normalno, če za- naaim si. < je mea poijo vzei na n čnoo posi la 100.OCO lir šefu teh- motorno kolo 18-letno Milojko "ega urada na dom	i- ir„v.,uia „„
ti^vn"*k» 30 tedaj hoteli pojasni-so r,.„ ta zaPleten dogodek ter je p°.novn° zaslišali Maretta Ta vrnfi Jas?U' da 3e ie inž. Canton d ovil ,nekega dne iz Trsta v Pa-inž p j -v mu naročil, naj pošlje 2i]p. ^1S1 lnu 109X00 lir. Javni tolar,. ga j® vprašal, če razpo-. ? končnim obračunom, ki ga
je odvrni7'!! inz' Cisilin- Maretto odvrnil, da ga nima več.
sevBa vPrašanja in odgovori so dvora8: prtcej Poživeli vzdušje dolgo"’ k' 16 navadno »-e.
Danske, Nizozemske ter Belgije, V teh državah, kot tudi v večini drugih držav na svetu, so vozniki mopzdov oproščeni opravljanja izpitov in ne obstoje nobene obveznosti registracije teh vozil. Vse to zelo pozitivno vpliva na razvoj nacionalne industrije mopedov pa tudi na njihov izvoz. V tem smislu prednjačita predvsem Italija in Francija.
* * *
Hujša in dokaj nenavadna nesreča se je pripetila na cesti med blokom lemef.či m Sežana. Voznik motornega kolesa s prikolico Mario Fabrinni iz Trsta Ul. Paolo 'Radini št. 7 je med potjo vzei na
v
p-ecej
traf CaSn°' Pdv’ I,e Luca je sn;a-ri»r,„.,na Prl,rner za umestno, da P vi naslednjo opazko: »Sploš-
no	—“"""JU upazao: »opios-
vanufUnan° Pravilo pri podkupo-tiiknii Je’ da se podkupljencu nih ^ v6 po^llja ali izroča bani-nm čekov*. S tem ie odvetnik
hotel
vem
tem je odvetnik Poudariti, da v Cisilino-Primeru ne more biti govo-
Rojc iz Kobdila pri Sežani. Med vožnjo se je prikolica iz neznanega vzroka dvignila in oba sta padla po cesti. Medtem ko se je voznik le laže poškodoval na glavi, je dobila Roj-’eva hude poškodbe na glavi in zlom leve roke. Odpeljali so jo v šempetrsko bolnišnico.
* * k
Spet smo bili priča neodgovornemu igranju z mino, ki pa se k sreči ni končalo z žrtvami. Blizu Dekanov je po nalogu očeta zažgal suho travo z robidovjem 14-letni Boris Pungar. Vmes je bila minometa ska mina, ki je eksplodirala. Žrtev ni bilo, čeprav so se v bližini zadrževali otroci. Pač pa je mina potrgala nekaj telefonskih žic in je za okrog 10 tisoč dinarjev škode. Značilno je, da so mino našli otroci že pred šestimi meseci in nikogar ni bilo, ki bi
varnost.
Pohvalen pa je primer otrok iz Višnjevika pri Dobrovem. Takoj ko so odkrili nad vasjo 6 m:n, so opozorili pristojne organe, ki so mine takoj zavarovali, dokler jih ne bo razstrelila specializirana ekipa.
Zaradi neprevidnega ravnanja z vžigalico, je ostala brez strehe nad glavo gospodinja Antonija Ralcar iz Trebeš pri Gračišču. Ko je v hlevu prižigala petrolejko, je odvrgla ogorek od vžigalice v seno. Ogenj se je takoj razširil na celptno poslopje. Zgorel je del strehe ter notranji prostori z vsemi nepremičninami. Rešili so le drobnico. Škodo cenijo na okrog 600 tisoč dinarjev. Ralcarjeva ni bila zavarovana.
društva »Ivan Trinko*. S tem bo podana beneškim Slovencem možnost, da se bodo zbirali v svo. jem sedežu, kjer se bodo počutili kot doma. Pogovarjali se bodo lahko v svojem jeziku s svojimi sobrati, ki jim bodo na razpolago za vsako pomoč. Predvsem pa bodo prostori p.d. »Ivan Trin: ko* v Čedadu omogočili našim rojakom v Benečiji, da bodo prirejali prireditve, da bodo lahko poslušali predavanja, skratka, da se bodo čutili člani velike slovenske družine.
Že samo ime društva pove, da je njegov namen gojiti slovensko besedo in slovensko kulturo, kot je to delal pokojni Ivan Trinko-, največji mož Beneške Slovenije. Njemu v spomin bodo beneški otroci, ki študirajo na slovenskih šolah v Gorici, recitirali njegove pesmi, njega, Ivana Trinka, se bo v svojem govoru spomnil predsednik društva Mario Kont, Trinka, svojega učitelja, se bo spomnil prof, Berniac, ki bo orisal njegov lik.
Z uradno otvoritvijo sedeža se odpirajo beneškim Slovencem boljši časi za prosvetno in narodno obrambno delo, ki ga hočejo nadaljevati v upanju, da bodo pristojne oblasti v novih pogojih pokazale večje razumevanje za njihova narodna in prosvetna vprašanja, za njihove pravice, da bo slovenski jezik končno našel pot tudi v otroške vrtce in osnovne šole, iz katerih je bil izgnan
Stoletnica plebiscita, ki se bo proslavljala čez dve leti, ne bi smela povečati bolečine, ki jo je občutil slovenski, živelj v teh krajih z odvzemom vseh narodnih pravic, ampak bi morala pred stavljati začetek novega obdobja, ki bi v skladu s sodo!.» mi demokratičnimi in. verskimi načeli svobode, napredka in spoštovanja
gubil na jezikovnem in kulturnem področju in da se bo v celoti čimprej čutil z vsem svojim bistvom sestavni del slovenskega naroda, kot je k njemu slišal, in to tudi izpovedal, njegov veliki sin Ivan Trinko.
da prijavijo zbornici za trg jvinc iniustrijsko in kmetijstvo vse bike, ki jih gojijo za meso. Na to dolžrost je živinorejce opozorila tudi njihova strokovna organizacija. Da bi olajšale delo, so razne ustanove kot na primer kmetijsko nadzorništvo, gozdno nad-zorništvo, občinski in konzorcij-ski veterinarji sestavili obrazec za prijavo. Ob tej priliki so jih opozorili tudi na kazni, če bi zamolčali rejo bikcev za meso, ki jih bodo v tem letu strožje prisojali.
Zbornica zato opozarja rejce bikcev, naj čimprej izvršijo svojo dolžnost.
STIKI DELAVSKIH ORGANIZACIJ OB MEJI
Delegacija CGIL iz Goriške na obisku v Novi Gorici
Pogovarjali so se o sindikalnih vprašanjih - Obisk industrijskih obratov
V četrte* je 10-članska delegacija CGIL goriške pokrajine prišla v Novo Gorico na obisk k občinskemu sindikalnemu svetu. V delegaciji CGIL so bili odgovorni tajnik Fulvio Bergomas, dalje Sfiligoj, Papais, Marija Selič, Zaletel (SAFOG), Ulian, član notranje komisije v CRDA, Legovmi (OET), Viola (INČA), Ferlatti, član notranje komisije v tekstilni tovarni v Podgori, in Lorenzon, član notranje komisije v tovarni IPL.
Zastopnik: CGIL so predstavnikom sindikalnega sveta prikazali smernice sindikalne politike CGIL ter predvsem poudarili globoko težnjo po enotnosti sindikalnih organizacij v borbi proti fronti delodajalcev, ki so prav tako enotni pri obrambi - svojih koristi.
Prijaviti bikce ki se redijo za meso
Določila o razmnoževanju govejih živali obvezujejo vse rejce,
................................................................
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA V GORICI
Motociklist iz St. Mavra obsojen zaradi nenamernega umora v Pevmi
Trgovec Poletti iz Gorice oproščen, ker je žrtev sama zakrivila nesrečo - Potrjena prvostopna obsodba
Zastopniki sindikalne organizacije iz Nove Gorice so se zelo zanimali >a delovanje sindikata v posameznih kategorijah za delovne pogjdbe m sindikalno življenje v obratih. Po razgovorih so predvajali ozkotračm film o torbah teksti.nih delavk v Gorici
V teku dneva so predstavniki CGlL v družbi čianov občinskega sindikalnesi svet > obiskali tovarno pohištva v Kromberku, tovarno električnih strojev Iskra v Šempetru Ka 'afer.	• avn:co 1
Šempetru -n vinske klet v Dobrovem v Brdih.
Zvečer e Fulvio Bergomas, on-govorni tajnik Delavske zbornice, preusval večjem < številu sindikalnih voditeljev ir predstavnikov podjetij o sindikalni politiki CG IL in delovnih oi-goribah posameznih kategorij delavcev.
Pred goriškim okrožnim sodiščem se je moral včeraj zagovarjati zaradi nenamernega umora ip osebnih poškodb pri cestni nezgodi 40-letni Teofilo Guolo, iz SL Mavra, Ul. Konigb 8. Do incidenta je prišlo ponoči od 25. na 26. avgusta lani, ko se je Guolo peljal s svojim motociklom po cesti skozi Pevmo, kjer je povozil Mirka Gabrijelčiča in Romana Benso, ki sta tam stala skupaj z nekaterimi drugimi znanci ob robu ceste. Gabrijelčič je po incidentu podlegel poškodbam, Ro. man pa se je moral zdraviti 75 dni.
zagovarjal
odv. Cossa, je trdil, da ni kriv in da je povzročil njegov padec neki človek iz omenjene skupine, ki mu je presekal pot. Priča Albin Valentinčič pa, ki je bil takrat v skupini ob cesti, je to zanikal. Prav tako tudi druge priče in Gabrijelčičeva žena, ki se je predstavila kot civilna stranka. Po obrambi odv. Cosse je šodišče spoznalo obtoženca za krivega ter ga obsodilo na štiri mesece zapora, 61.000 lir denarne kazni, odvzem šoferske izkaznice za dobo 18 mesecev ter povrnitev škode civilni stranki, kateri mora takoj izplačati na račun pol milijona lir
, ----,	,	pravic manjšin, omogočil našemu Obtoženec, ki ga je zagovarjal pol milijona Ur
Pijan je hotel gasiti požar ...................................................................................
1	SEZNftM GORIŠKIH DAVKOPLAČEVALCEV
Jutri lov na lisico na kraških loviščih
Jutri, v nedeljo pripravljajo lovci, če bo vreme ugodno, lov na lisico v lovski rezervi pri Doberdobu. Sestanek lovcev je določen za 8, uro v gostilni Viktorija v Doberdobu.
Podoben lov organizirajo jutri tudi na lovišču okrog Gabrij, po-,tem ko so pri prvem lovu dne 12. t.m. ubili dve lisici. Tokrat se bodo lovci sestali ob 8.30 v gostilni Pavletič v Gabrjah. Tako tukaj kot v Doberdobu se lahko udeležijo lova tudi nečlani, pod pogojem, da imajo orožni list.
KINO »IRIS. PROSEK
Predvaja danes 25. t. m. ob 19.30 uri Columbia zabavni film:
«La pelle the scotta
I6rajo:
(Koža kt žge)
Posnet po romanu Richarda Freda
JAMES MAC ARTHUS, CLIFF ROBERTSON, SUZY PARKER in STEFANIE POWERS

Mma
LITIM
predvaja danes 25. t. m. ob 18. uri Italijansko-francoska koprodukcija Anatola Litvaka:
IL COLTELLO NELLA P1AGA
(N02 V RANI)
Igrajo:
SOPHIA LOREN ANTHONY PERKINS GIG YOUNG
Imel je dobre namene 19-letni pomorš ak Mario D.,' toda na svojo nesrečo se je opil?in zaradi pijanosti so ga prijavili sodišču. Včeraj ponoči sp agenti prometne policije, ki so patruljirali po trbi:J:i cesti, zagledali o-b robu Ul. Brigata Casale pred’ sftvbo št 161 na tleh ležečega mlaftefli-ča, ki ie bil ranjen in ves črti od dima. ker je poleg njega gorela suhljad. Agenti so poklicali na pomoč gasilce in bolničarje RK, ki so Maria odpeljali . v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč zaradi prask po obrazu, roVah, levem bedru in desnem kolenu, Mario pa je bil tudi pijan. Ko se je streznil, so ga agen. ti zaslišali in povedal je, da ie predvčetajšnj m popoldne obiskal pri atelja, ki stanuje v Ul. Brigata Casale 104, s katerim sta sku. paj pila in se seveda tudi opijanila. Skupaj sta bila do približno 23.30, ko se je Mario po trbi-ški cesti odoravil proti domu. Toda med potjo je opazil požar šuh. ljadi ter se pogumno odločil, da bo ogenj pogasil. Povzpel se je na neko skalo ter začel gasiti ognjene zublje, a ker ni bil pre. več stabilen na nogah, je nenadoma izgubil ravnotežje ter se prevrnil po skali na rab ce»rte, kjer je obležal potolčen, ranjejn in ves črn od dima. Kljub do-brim namenom pa so Maria vse-eno prijavili zaradi pijanosti.
Na mokrem tlaku je padla
V menzi ustanove CIFAp ha Trgu Valmaura je včeraj zjutraj 38-letna Libera Seroppi por. Ga-lasso iz Ul. Pola 8 postala žrtev nerodnega padca, pri katerem se je po-bila po čelu in desni, ličnici ter zadobila lažji možganski pretres. Seroppijeva je uslužbena v menzi kot čistilka in je tudi včeraj opravljala svoje vsakdanje delo, ko ji je nenadoma spodrsnilo na mokrem tlaku ter je padla. Z avtom RK so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na nevrokirurški oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh, če ne bodo nastopile komplikacije.
Tri milijarde in pol osnove za družinski davek v Gorici
911 občano* bo plačalo 152 milijonov Kr davka - Lani so plačali samo 89 milijonov
„	mmniM	-Obrn-. ~mtmm	"STKil
županstva je da jutri, v nedeljo, opoldne na vpogled seznam davčnih zavezancev za plačilo družinskega davka za leto 1964. Skupaj je na seznamu 9.611 davkoplačevalcev, ki imajo tri m pol milijarde davčne osnove ter bodo plačali skupno skoro 152 milijonov lir družinskega davka. Lani je občina preje.a od družinskega davka 86 milijonov
V naslednjem začenjamo z objavo davčnih zavezancev, ki imajo najmanj poldrugi milijon ali več davčne osnove; v oklepaju je za vsakega naveden tudi znesek, ki ga bo moral plačati za družinski davek:
Abuia Maria, trgovka 1.500.000 '(78,000); Adami Luigi, industrialec
2.500.000	(164.694), Azzano Gaeta-no, trgovec 1 600.000 (85 260); Bac-chetti Luigi, industrialec 1.500.000 (78.CGO); Bader dr. Luigi, zdravnik 1.500.000 (78 000); Baldocčhi ihž. Marcello, ravnatelj profesionalnega zavoda 1 550.000 (81.498); Bal-laben Alberto, profesor 1.500.000 (78.000); Bellus Giovanni, kmetovalec 3.800.000 (314.616); Bardusso dr. Luigi, komercialist 1.700.000 (92.994); Baresi Mario, arhitekt
2.300.000	(145.140) Barnaba dr. An-tenore, zdravnik 1.600.000 (85.260);
(185.028); Barnaba Tullio, zdravnik 2.300.000	(145.140); Bassaglia
Franco, zdravnik 1.900.000 (109 tisoč 314); Belli dr Giovanni, zdrav, nik 2.500.000 (164 694); Belinger An. tonio, inženir 1.800.000 ( 85.260); Bel-trame dr. Dranco, zdravnik 2 milijona 500.OCK1 (164.694); Bernardis dr. Ferruccio, pokrajinski tajnik
2.850.000	(200 970); Bertogna Ferruccio, učitelj 1.700.000 (99.994); Bevilacqua Annibale, zdravnik 2 milijona 500.000 (164.894); Bevilac-qua dr. Adriano, zdravnik 1.800 000 (101.016); Bianch; Carlo, hotelir 1.500.0CO (78.000); Bigot Giovanni, trgovec 6.000.060 (658:758); Bisiach Felice, grafični tehnik 1.500.000 (78 tisoč); Biasich Mario, slaščičar
1.500.000	(78.000); Bissaldi Enrico, trgovec 3.200X00 ( 240.000); Borghe-saleo dr. Arturo, upokojenec milijon 500.000 ( 85.260); Bozzani Fran. cesco, upokojenec 4.300.000 ( 312 tisoč 116); Bradaschia Giuseppe, u-čitelj 1.500.000 (78 000); Bramo Giuseppe, trgovec 2.000 000 (117.900); Bregant Lino, trgovec 1.600.000 ( 85 tisoč 260); Bregant Luigi, učitelj
1.600.000	(85 260); Brelli dr. Livio, zdravnik 1.500.000 (78.000); Bressan Giuseppina, gostilničarka 1.750.000 (96.972).
Candela Fdmondo, tehnični u-radnik 1.800.000 (101.016); Caprara
DANES 25. JANUARJA ob 20 uri bo v Slovenskem dijaškem domu na Svetogorski cesti v Gorici
produkcija glasbenih šol
iz TRSTA, ŠEMPETRA in GORICE
Nastopili bodo solisti, zbor harmonik, godalni in pevski kvartet.
Vabljeni
2.100.000
(126.696); Caprara Telemaco, m-dustrijec 2.(00.000 (185.028); Caput. ti dr. Pacifico, sodni uradnik 2 milijona (117.200>, Carone Bruno, industrijec 1 800.000 (101.016); Ca-va/zuti Angela, učiteljica 1.600.000 (85.260); Cazzola Renato, zdravnik 5.000.000 ( 438.544/; Cevdek Danilo, delovodja 2 100.000 (126.696); Che-rin Nicola, industrijec 2.600.000 (147 tisoč 726); Chientarolli dr. Bruno, ravnatelj občinskih podjetij 2 milijona (117.900); Cigalotti Mantp, avtoprevoznik 1.500.000 ( 78.000); Gl galotti Silvio, avtoprevoznik milijon 500.000	(78,000); Cociancig
Antonio, trgovec 1.800.000 (101 tisoč 16); Codelia Francesco, učitelj 1.700.000 ( 92.994); Cominardi dr. Antonio, kirurg 3.000.000 ( 217 tisoč 524); Coronirii grof Francesco, posestnik 2 500.000 (164.694); Coronini grof Guglielmo, posestnik 1.800 000	(101.016); Corohim
grofica Nicoletta, gospodinja 2 milijona (117.9001; Cossi Alfonso, trgovec 3.000.00U (488.544); Cossi dr. Mario, uradnik 2.400.000 (154.770); Costa dr. Sante, zdravnik 1.300 000 (78.000); Crovetti inž Bruno 2 milijona 700.000 (185.028); Culot Da-miano, industrije'’ 2.600.000; Curcl Giacomo, trgovec 2.600.000 (174 tisoč 726).
(Se nadaljuje)
Zaradi nenamernega umora se je moral zagovarjati tudi goriški trgovec in tovarnar dežnikov Poletti, s Travnika št. 7. Dne 16. februarja lani. ko se je s svojim avtomobilom Topolino A Poletti vračal v Gorico, je blizu Farre prav v trenutku, ko se je srečal z nekim avtobusom, povozil pešca, Maria Bressana iz Farre, ki se je nenadoma pojavil pred njegovim vozilom. Poletti se pešcu ni mogel izogniti, čeprav je vozil zelo počasi. To so ugotovili tudi pri včerajšnji razpravi, kar je potrdila tudi priča Luigi Cimndor iz Gradiške, ki je bil priča nesreči iz svojega avtomobila, ki je stal tam v bli» zini. Na podlagi tega pričevanja je odv. Cossa zahteval popolno oprostitev obtoženca. Po kratkem posvetu je sodišče sprejelo ta predlog in obtoženca ' popolnoma oprostilo, ker da je Bressan sam zakrivil nesrečo s svojo neprevidnosti o.
V prizivni razpravi pa je sodišče' potrdilo razsodbo okrajnega sodnika iz Tržiča, ki je obsodil 33-letnega potujočega potnika Edoarda Milocca iz Turjaka na dva meseca zapora m odvzem voz. nega dovoljenja za 6 mesecev.
Milocco je namreč dne 2. julija 1962 z avtomobilom Fiat 1100 pri prehitevanju na nekem ovinku podrl kolesarja Albana Russia, ki je dobil pri tem poškodbe, katere je moral zdraviti 120 dni. Zagovarjal ga je dr. Turel.
SEJA UPRAVNEGA ODBORA EPT
Pustno povorko v Tržiču bo organizirala Pro loco
Natečaj za alegorične vozove in maskirane skupine
V našem uredništvu in na sedežu Slovenske prosvetne zveze v Ul. Ascoll 1 so na razpolago vabila za
tradicionalni
ples
Primorskega dnevnika,
ki bo v soboto, 1 februarja s pričetkom ob 20.30 v prosvetni dvorani na Verdijevem kor-zu v Gorici.
Danes popoldne z začetkom ob 15. uri, bo v sejni dvorani pokrajinskega sveta v Gorici redna seja upravnega odbora Pokrajinske turistične ustanove.
Na dnevnem redu je po čitanju zapisnika z zadnje seje, ki se je vršila dne 16. novembra lani na županstvu v Krminu, poročilo, ki ga bo podal predsednik Peternel. Odborniki bodo morali med drugim odobriti nov organski pravilnik za uslužbence te ustanove ter spremembe pri postavkah proračuna za leto 1963. Razpravljali bodo tudi o letošnji pustni povorki v Tržiču, o skupni propa-
							
A/(VO PROSEK-KONTOV E L |
Predvaja danes 25. t. m. ob 19.30 uri barvni cinemaacone film:
«1 FUORILEGGE
DELLA VALLE SOLIT ARI A»
(Banditi 'i samotne doline)
I*rajo: R. BASEHART D. TAY LOR in A. NICOL
DVE DRAŽBI ZA ODDAJO JAVNIH DEL
Ulice v mestu in okolici ki jih bodo asfaltirali
Od 300 milijonov lir za ureditev eestnega omrežja so doslej potrošili polovico predvidenega stroška
zia, Vicenza, Cavalleggeri di Lodj, Montello in Brigata Piemonte Reale. Delo je bilo na dražbi zaupano podjetju Giovanni Mattiroli, ki je strošek v znesku 13,8 milijona znižalo za 2,60 odstotka.
V drugi fi.zi pa bodo asfaltirali Ul. Camposanto (do pokopališča), Osoppo, San Roc di Luzzinis, Tasso, Campagtiuzza, Fonda in Ve-nier. Dela su bila zaupana podjetju Luigi Tacchino, ki je strošek v višnu a milijonov znižalo za 2,35 odstotka
Z zadnjima dvema dražbama •naša celotni strošek oddanih del 149 milijonov' lir, kat predstavlja šele polovico zneska ki ga je občinska uprava sklenila potrošiti
Včeraj se je sestal občinski odbor v Gorici, ki je razpravljal u dnevu prihodnje seje občinskega sveta, na iiateri bodo izvolili novega goriškega župana. Proučili so tudi nekatere interpelacije svetovalcev, ki bodo prav tako predmet obvavnave "s seji.
Občinska uprava je v teh dheh oddala na dražD, več del za urfe-ditev poti v mestnem središču in v okolici za katera je občina že pred časom namenila okoli 300 milijonov lir Vse ceste bodo prekrili z asfaltno protiprašno oblogo.
V prvi fazi bodo opravili dela v naslednjih uliceh; Antoninh -Gi-belli, Brigatb Etna, Brolo, Ferra-ria, Galvam, Luzzatto, Cantfl, Giu. sti, Gozzi, Vicolo del Guado, Nie-vo, Pereoto Porta, Poligono, Bat- I ža ureditev mestnih cest in ploč-tistig, Svevo, Tomsig, Viale Vene- | nikov.
Poslanec Zucealli danes v Gorici
Tiskovni urad pokrajinske federacije PSDI v Gorici sporoča, da je poslanec Zucealli danes v Gorici in da sprejema stranke na sedežu PSDI v Gorici na Korzu Italla 54, danes v soboto od 10.30 do 13. ure.
Padla je in si zlomila roko
Včeraj igpe.diio ob 11. uri so pripeljali goriško civilno bolnišnico 54-ietno Tranquillo Pado-van iz Sta.idreža Ul. sv, Mihaela 65, ki je uadl. doma tako nesrečno, da si ie pri tem zlomila levo roko v zapestju V bolnišnici so jo pridržali za 30 dni na zdravljenju.
Zupan sporoča, da si morajo lastniki psov nabaviti metalno znamkico /a svoje pse, ki jo lahko dobijo v uradu za občinske dajatve v Ul. Mazzini 7, najkasneje do 2» februarja. Po tem datumu oodo zajeli vse pse, ki bodo brez znamkic, lastnike pa bodo kaznovali na podlagi zakona.
V SOBOTO SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Tudi letos štipendije za dijake iz kmetijskih sol
Stroški za briški konzorcij bodo znašali predvidoma okrog 4 milijone lir letno
Pokrajinski svet se bo ponovno sestal k seji v soboto 1. februarja popoldne ob 18. uri. Poleg točk, ki niso bile obravnavane na zadnji seji, med katerimi je tudi odobritev pokrajinskega obračuna za 1962 ter razprava o proračunu za 1964 in pa odobritev statuta za ustanovitev zadružnega konzorcija v Brdih je dodanih dnevnemu redu še cela vrsta drugih točk, o katerih naj bi deloma razpravljali na javni, deloma pa na tajni seji.
Kar se tiče osnutka za statut briškega konzorcija smo že pisali. Omenimo naj še, da bo delež stroškov, ki gre v breme pokrajinske uprave, predvidoma znašal o-krog dva milijona lir. Prav toliko bodo morale prispevati tudi druge občine, med katerimi je
tudi Gorica in Steverjan. Na tega slednjega bi v takem primeru odpadlo okrog 70 tisoč lir stroškov letno v okviru tega konzorcija.
Poleg prispevkov in podpor raznim ustanovam, je na dnevnem redu tudi predlog za podelitev štipendij goriškim dijakom na kmetijskih šolah. Predlagana je ena štipendija po 200 tisoč lir za akademika, dve po 130 tisoč lir za dijake višjih srednjih šol, tri po 90 tisoč lir za dijake nižjih srednjih kmetijskih šol, ter 17 po 10 tisoč lir za nižje strokovne kmetijske šole.
Prav tako bodo svetovalci odobrili posebne nagrade za doktorske teze, ki bodo obravnavale snov pokrajinskega Interesa.
gandi za jadransko obalo ter še o drugih podrobnostih, ki niso izrecno na dnevnem redu.
Kar se letošnje pustne povoi> ke v Tržiču tiče, naj omenimo, da jo tokrat ne bo več priredila Družba za vzajemno pomoč, ampak je prevzela to nalogo krajevna Proloco, ki obeta, da bo letošnja prireditev presegla vse one iz prejšnjih let. Razpisali so natečaj za pripravo alegoričnih vozov za odrasle in posebej za otroke do 12 let. Prav tako so razpisane nagrade za skupine z maskami, ki pa ne smejo biti manjše od pet oseb. Na splošno pa bo šel program po istih tirnicah kot lani in bodo skušali organizirati vse samo v večjem obsegu ter so si v ta namen zagotovili tudi prispevek pokrajinske uprave in drugih ustanov.
VERDI. 16.30: «La noiai), Catherine Spaak in H. Buchholtz. Italijanski črnobeli film. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 22.
CORSO. 17.00: «La ragazza di Buhe«, George Characiris in C. Car-dinale. Črnobeli italijanski panoramski film.
V1TTOR1A. 16.30: «1 compagnl«, M. Mastroianni in G. Giorgelli. Crno-beli italijanski film.
CENTRALE. 16.30: «Duello nel Te-xas», R. Harrison in G. R. Stuart. Italijansko-Spanska koprodukcija v barvah.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan m ponoči Je odprta v Gorici lekarna KUERNER, Korzo Italia št. 10, tel 25-76.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 9,6 stopinje nad ničlo ob 14. url in najnižjo 7,6 stopinje pod ničlo ob 7.10 url. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 57 odstotkov.
;vXv-,'*“

i
:::*v:W^S*
mm®
L. H
1
lil
b:::>-:’::::::::^;:::::::::i
| l
K-.-	1
K 1
l*ii

<v.
'Tifi\li	pr "■•‘:w^*‘
lisi::,
w
Ik&.
K

!v.\v.,!vivXyXv':v>

•:«;»;Slff&*X*Xy *:.&*;»;•
TENIŠKI DVOBOJ V SANREMU
Italija - Jugoslavija 2:0
(mlade sile)
Jugoslavija - Italija 2:0
(reprezentanti)
Danes sc bo dvoboj nadaljeval z igro parov
SANREMO, 24. — Prvi dan teniškega dvoboja Italija - Jugoslavija je prinesel zmago za jugoslovanskega reprezentanta, medtem ko je ta v mladinski konkurenci pripadla Italijanom. Jovanovič in Pi-lie, ki sta pokazala izredno pripravljenost, sta odpravila najboljša italijanska igralca, ki odgovarjata imenom Pietrangelija in Gardinija. Oba italijanska reprezentanta sta mo. rala kloniti le z enim pridobljenim setom. Medtem ko je Pietrangeli igral
TELOVADBA
v tekmi z Jovanovičem podrejeno vlogo, se je Gardini krčevito upiral bolj živahnemu Piliču.
V dvoboju mladih sil Italije in Jugoslavije sta domačina Di Maso in Bologna gladko odpravila jugoslovanska nasprotnika.
Izidi prvega dne dvoboja so naslednji:
Mlade sile
ITALIJA - JUGOSLAVIJA 2:0
Di Maso - Slaviček 6:2, 6:0
Bologna - Stolzer 6:2, 6:3
Reprezentanti
JUGOSLAVIJA - ITALIJA 2:0
Jovanovič - Pietrangeli 6:1,	6:1,
2:6, 6:1
Pilič - Gardini 6:2, 6:4, 5:7, 6:3
Jutri se bo tekmovanje nadaljevalo ob 13. uri z igro parov. V dvoboju mladih sil bosta Italijo zastopala Di Maso in Bologna, Jugoslavijo pa Slaviček in Stolzer, medtem ko bosta v tekmi reprezentantov igrala za domače barve Pietrangeli in M. Pirro, za Jugoslavijo pa Jovanovič in Pilič.
* * *
RIM, 24. — Prireditveni odbor teniškega turnirja evropske cone za Davisov pokal je poslal italijanski zvezi uradni koledar tekmovanja. Iz tega je razvidno, da bo tekma prvega kola med Italijo in ZAR, ki jo bodo morali odigrati do 3. maja, na italijanskih tleh.
Za mednarodno žensko ekipno tekmovanje, ki je bilo prvič v Londonu, so tokrat določili, da bo letošnja izvedba v Filadelfiji.
NOGOMET
BUENOS AIRES, 24. — V četrtem kolu južnoameriškega nogometnega prvenstva za državne reprezentance druge lige, so zabeležili naslednja izida:
Brazilija - Paragvaj 1:0 Argentina - Urugvaj 3:2 V začasni lestvici vodi Argentina s 6 točkami pred Brazilijo (4), U-rugvajem (3), Paragvajem (1) in Perujem, ki je brez točk. Brazilija je igrala tekmo manj.
* * *
CIUDAD MEXICO, 24. — Na med-narodnerp nogometnem turnirju je beograjski Partizan izgubil z mehiško enajstorico America 3:1. Prvi polčas se je končal z 1:0 v korist domačinov.
RIM, 24. — Italijanska kandidata Franco Menichelli in Luigi Cim-naghi sta danes odpotovala v spremstvu zveznega trenerja Gun-tharda v Kiel, kjer bosta jutri nastopila na mednarodnem tekmovanju v orodni telovadbi. Tekmovanja se bodo udeležili številni najboljši evropski telovadci, med katerimi bo tudi Slovenec Miro Cerar.
PADALSTVO
PARIZ, 24. — Mednarodni odbor vojaškega športa je poveril Franciji organizacijo svetovnega prvenstva v padalstvu. Tekmovanja bodo od 15. do 23. junija letos v okolici mesta Pau.
DO OTVORITVE ZIMSKIH IGER V INNSBRUCKU
Olimpijski ogenj v »Goldenen Dach»
Rekord proge Montijevega dvosedežnega boba
letala mu je prišel nasproti župan Innsbrucka, medtem ko
INNSBRUCK, 24. — Danes ob 11.30 je pristalo na insbruškem letališču letalo, s katerim so pripeljali olimpijski ogenj. Baklo, katero so včeraj poverili olimpijskemu in desetkratnemu svetovnemu prvaku v umetnem drsanju Karlu Schaeferju, bi morali pripeljati kaki dve uri prej, vendar letalo zaradi goste megle ni moglo odleteti z dunajskega letališča. Ko je Schaefer stopil iz je godba zaigrala grško himno. V trenutku ko je nosilec bakle izročil ogenj županu Luggerju pa so	zadoneli	zvoki	avstrijske dr-
žavne himne. Z letališča so baklo ponesli s karavano avtomobilov do hiše, ki je nekoč pripadala cesarju Maksimilijanu in ki je znano	kot »Goldenen	Dach» (Zlata
streha). Tu bo bakla ostala v Maksimilijanovi dvorani ob častni straži do dneva uradne otvoritve letošnjih zimskih olimpijskih iger.
Zlate kolajne, s katerimi bodo nagrajevali zmagovalce, bodo zares . . . zlate. Na prejšnjih izvedbah so bile namreč samo pozlačene. Po vesteh iz krogov prireditvenega odbora bodo imele avstrijske zlate kolajne vrednost 360 dolarjev (225.000 lir).
Avstrijski minister za turizem je danes potrdil, da za časa o-limpijskih iger ne bo pretiranega	zvišanja	cen.	Da bi preprečili podobne	izpade	je ministrstvo
določilo stroge globe za tiste, ki bi zvišali cene za več kot 10 odstotkov.
Bivši svetovni prvak in trikratni olimpijski prvak Tony Sailer je izjavil, da bodo v kratkem izmerili čas v tisočinki sekunde.
V	njegovih časih so merili v desetinkah, danes pa že v stotinkah.
V Innsbrucku je vse pripravljeno za olimpiado. Samo snega noče biti in vse kaže, da ga še dolgo ne bo. Nebo nad olimpijskim mestom je popolnoma jasno in temperatura kolikor toliko nizka. Vremenoslovci pravijo, da snega ne bo toliko časa, dokler bo temperatura na današnji ravni.
V	zvezi s skrbmi zaradi pomanj-. kanja snega je odbor dobil pismo naslednje vsebine:
• Dovoljujemo si svobodo, da vam pošljemo v termosu vzorec našega snega. Ce kakovost snega, katerega	J---11 —
imamo dovolj, na naših
..................................i..iiiimiiiiiinmiiiimiimiiiiim...n.iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiliuV
V I. KOLU POVRATNEGA DELA PRVENSTVA A LIGE
iiiniiiiiiiiiiiiiiii
mm		H	mmmm	
Jr|22s0	rJSSUm		omilim	jSilMiližlii
•	FIORENTINA
Albertosi, DellTnnocenti (Ro-botti), Marchesi, Guarnacci, Gonfiantini, Pirovano, Hamrin, Canella, Petris, Benaglia in Bartu.
LAZIO
Recchia, Zanetti, Garbuglia (Mazzia), Governato, Pagni, Gasperi (Mazzia ali Carosi), Maraschi, Landoni, Galli (D’A-mato), Morrone, Giacomini.
•	TORINO
Vieri, Teneggi, Poletti (Scesa), Cella, Rosato, Ferretti, Albrigi (Crippa), Ferrini, Hitchens, Mo-schino (Puia), Peir6. LANEROSSI VICENZA Luison, Zoppelletto, Volpato, De Marchi, Carantini, Stenti, Vastola, Menti, Vinicio, Del-l’Angelo, Fontana, Net.
•	ROMA
Cudicini, Malatrasi, Ardizzon, Angelillo, Losi, Carpanesi, Orlando, Schuetz, Sormani, De Sisti, Leonardi.
BARI
Mezzi, Baccari, Panara, Buc-cione, Magnaghi, Mupo, Visen-tin (Rossi), Catalano, Sicilia-no, Giammarinaro, Vanzini.
Catania-Alessandria	1	X
Fiorentina-Lazio	1
Genoa-Bologna	1X2
Messina-Sampdoria	1
Milan-Mantova	1
Modena-Inter	X	1	2
Roma-Bari	1
Spal-Juventus	2	X
Torino-LR Vicenza	1
Padova-Napoli	1	X
Venezia-Foggia	X
Anconitana-Forll	1
Perugia-Livorno	1	X
1.
2.
3.
4.
5.
6.
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
1 2 2 1 1 1 1 2 1 X 2 X 1 X 1 X X 1 1 1 1 1
•	SPAL
Patregnani, Oliveri, Fochesato, Bulli, Cervato, Muccini, Crippa, Massei, Bui, Micheli, De Souza (Mencacci).
JUVENTUS
Anzolin, Gori, Sarti, Castano, Salvadore, Leoncini, DelTOmo-darme (Štacchini), Del Sol, Nene’, Sivori, Menichelli.
•	MODENA
Ferretti, Aguzzoli, Longoni, Balleri, Panzanato, Goldoni (Bellei), Gallo, Merighi, Bri-ghenti, Bruells, Tinazzi.
INTER
Sarti, Burgnich, Landini, Ta-gnin, Guarneri, Picci (Codo-gnato), Jair (Petroni), Masie-ro (Zaglio), Milani, Szymaniak, Di Giacomo (Petroni).
•	CATANIA
Vavassori, Pampredi, Rambal-delli, De Dominicis, Bicchie-rai, Magi, Danova, Cinesinho, Miranda, Turra, Fanello.
ATALANTA
Pizzaballa, Pesenti, Nodari, Veneri, Rota, Colombo, Domen-ghini, Milan, Nova, Nielsen, Christensen.
•	MILAN
Barluzzi, David, Trebbi, Pela-galli, Maldini, Noletti, Mora, Lodetti, Altafini, Amarildo, Fortunato.
MANTOVA
Santarelli, Morganti, Schnel-linger, Giagnoni, PPini, Can-cian, Simoni, Jonsson, Nicole’, Mazzero, Tomeazzi.
•	GENOA
Da Pozzo, Bagnascio, Bruno, Colombo, Bassi, Rivara, Me-roni, Baveni (Locatelli), Pia-ceri, Pantaleoni, Bicicli. BOLOGNA
Negri, Furlanis, Pavinato, Tumburus, Janich, Fogli, Pe-rani, Bulgarelli, Nielsen, Hal-ler, Pascutti.
• MESSINA
Geotti, Dotti, Stucchi, Beni-tez, Ghelfi, Landri, Benetti, Fascetti, Morelli, Canuti in Brambilla.
SAMPDORIA
Battara, Vincenzl, Tomasin, Bergamaschi, Bernasconi, Dek fino, Wisnieski, Tamborini, Ba-. rison (Salvi), Da Silva, Fru~ stalupi.
cestah in na naših strehah, odgovarja vašim potrebam, vrnite nam prazni termos, da ga vam ponovno pošljemo polnega*.
V Iglsu so tudi danes zjutraj trenirali z bobi. Najboljši čas, ki predstavlja tudi neuradni rekord proge, je dosegla tretja italijanska posadka z Montijem in Rigonijem, ki je progo prevozila v 1’06”30. Za Italijani sta najboljši čas dosegla Švicarja Zoller-Zimmermann. Izid današnjega treninga z dvosedežnimi bobi je naslednji:
1.	ITALIJA 3 (Monti - Rigoni) 1’06”30 (nov rekord proge)
2.	Švica 3 (Zoller-Zimmermann) 1’06”62
3.	Kanada 3 (V. Emerty-Kirby) 1’06”66
4.	Avstrija 3 (Thaler - Koxeder) 1’06”86
5.	Italija 2 (Zardini - Siorpaes) 1’07”18
6.	ZDA 3 (Mc Killip - Lamy) 1’07”33
7.	Nemčija 3 (Maurer-Grasegger) 1’07”54
8.	Nemčija 2 (Scbelle . Goebl) 1’07”87
9.	Vel. Britanija 2 (Mc Cowen-Hedges) 1’08”26
10. Kanada 1 (J. Emery-Douglas) 1’08”32.
, - - •
DUNAJ, 24. — Stanje Nemca Jo-sefsf Fleischmanna, ki se je med treningom s sankami v Innsbrucku resno ranil, se je še poslabšalo. Nemec, kateremu so ugotovili pretres možganov, se še ni zavedel.

HOKEJ NA LEbU
PRAGA, 24. — V prijateljski tekmi je B reprezentanca Češkoslovaške premagala s 6:4 kanadsko olimpijsko moštvo.
Italijanske alpske smučarke v novi olimpijski uniformi. Od leve proti desni so Patrizia Medail, Inge Senoner, Lidia Barbieri, Justi De-meta in Pia Riva
NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO B LIGE
Presenetljivo:
Bor
premagal UNI
Košuta neporažen in Tomšič kot drugi igralec največje presenečenje. Te skope besede nam lahko povedo rezultat namiznoteniškega srečanja B lige med Borovo vrsto in predstavniki UNI, a ne morejo orisati načina in razlogov, kako je do tega nepričakovanega izida
sploh prišlo.	----—
V prvem srečanju večera je Tom- Tomšič-Bruni 2:1 (19,21, 21:11, 21:19)
šič zaigral z Ragusinom. V dosedanjih tekmah Je moral vedno kloniti. Včeraj pa je borovec pametno igral in ni razmetaval žog. Že osvojitev prvega seta je odjeknila med gledalci, a ko si je Tomšič v drugem nizu nabral ogromen naskok (vodil je namreč 19:12) je nasprotnik naigral zelo pazljivo in ga skoraj dohitel.
Košuta je z bleščečo igro nadkri-lil Florama in ga s svojimi «top-spini» onemogočil. Dva seta sta bila dovolj in Bor je že vodil 2:0.
Tomšič, ki nas je presenetil v prvem srečanju večera, je to ponovil tudi proti Bruniju. Po prvem nizu, katerega je moral predati zaradi zgrešenih servisov, je bil v naslednjih setih povsem pozitiven in povedel Bor v vodstvo s 4:1.
Ko sta stopila na igrišče Košuta in Bruni je bilo vse tiho. Igralec kluba UNI je imel odgovorno nalogo: moral je zmagati, ker bi bilo srečanje v nasprotnem primeru izgubljeno. Brž je bilo opaziti, da je Košuta bolj učinkovit. Le v drugem nizu je znal Bruni uspešno odgovoriti, medtem ko je bil tretji niz pravo zmagosalvje borovca.
Ostale dve tekmi nista imeli več nobene važnosti.
BOR - UNI 5:4
Tomšič-Ragusin	2:0	(21:19,	21:19)
Košuta-Floramo	2:0	(21:16,	21:15)
Krevatin-Bruni 2:0 (6:21 11:21) Košuta-Ragusin	2:0	(21:12,	21:14)
Krevatin:Floramo 0:2 (13:21, 11:21) Košuta-Bruni 2:1 (21:18, 18:21, 21:14) Krevatin-Ragusin	0:2 (15:21, 18:21)
Tomšič-Foramo	0:2 (15:21, 13:21)
I. P.ZIO
SZ BOR
ATLETIKA
Na tekmovanju v krosu, ki bo jutri 26. t. m. na Opčinah, bodo nastopili naslednji atleti športnega združenja Bor:
Ambrožič Silvan, Bogate* Lucjan, Košuta Aleksander, Košuta Boris, Stepančič Robert, Pahor Milan, Petaros Vladimir, Maar Dušan, Kosmač Stanko, Krasna Stano, Tavčar Zorko, Medvešček Vojko, Žerjal Edvin, Sancin Stojan, Žerjal Davorin, Petaros Stojan, Hrvat Nevo, Žerjal Boris, Spacal Borut, Hreščak Marko, Švab Dušan, Gombač Boris, Cesar Vojko in Križman Bruno.
Tekmovalci naj se zberejo ob 9.30 na zadnji, postaji openska ga tramvaja NA OPČINAH.
Urnik tekmovanja: mlajši mladinci 10.30 — 600 m mladinci	10.50	— 1000 m
člani	11.10	— 1500 m
Zaželena je tudi prisotnost navijačev.
•liiiiiiiiiinnniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiuniiiiiiiimHiiiiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiitiiiiiiitiiiiii
V moški odbojkarski B LIGI
Jutri borovci
v Benetkah
proti Gasilcem
V nedeljo čaka moško šestorko Bora, ki nastopa v prvenstvu B lige zelo težko gostovanje. Borovci bodo namreč odpotovali v Benetke, kjer b odo imeli spopad s tamkajšnjo ekipo Gasilcev. Benečani spa dajo v skupino treh najboljših letošnjega prvenstva in so tr enutno na drugem mestu v lestvici. Do danes so izgubili
iilillllllliumiilliliiiiiiiliillliiHiiiiHillliliiiiiililliiiiiiTJiminiiiHiiiiiiiiiillllHmiiiillllllllllHllliiiMiioese
JUNI0RSK0 ODBOJKARSKO PRVENSTVO
Z zmago nad VIS Bor A v vodstvu
Šestorka se je uvrstila v finale
V naši včerajšnji številki smo pomotoma objavili P0!* naslovom o zmagi Bora k omentar košarkarske B lige. Me* tem ko čitatelje prosimo, da nam oprostijo, objavljam0 danes članek o nastopu Borovih ekip v 6. kolu juniorskega odbojkarskega prvenstva.
V četrtkovem šestem kolu juniorskega prvenstva v odbojki je Borova B ekipa, kot je bilo sicer pričakovati, doživela v tekmi s šestorko tržaških ladjedelnic, nov poraz. Čeprav so borovci pokazali tu ® tam dobro igro, so si nabrali le po dve točki. Najmlajši predstavniki športnega združenja so skušali večkrat zajeziti napade tekmecev>
kar pa se jim, morda zaradi Pre'
le eno tekmo in sicer proti e-kipi Robur iz Ravenne, ki je edina še nepremagana, čeprav so beneški Gasilci izgubili, so pa vendar iztrgali, edini v letošnjem prvenstvu, set leaderju.
Jutrišnji nasprotniki Tržačanov so torej zelo močni, zaradi česar plavi nimajo toliko upanja do uspeha. Borovci so se z igro beneških Gasilcev spoznali že ob priliki finalnih tekem za pokal Treh Benečij oktobra lani v Pordenonu. Takrat so morali premagani z igrišča, pa čeprav se je moral nasprotnik precej potruditi, da si je izsilil uspešen zaključek dvoboja.
čeprav je benešika zelo žilava ekipa, ne smemo misliti, da
pozitiven rezultat plavih ni možen. To trdimo v upanju, da bo Bor igral prav tako če že ne boljše, kot v mestnem der-byju z Libertas. Fantje so še vedno veselo razpoloženi; zadnja zmaga jim je namreč vlila novih moči in nove volje.
Bo Tržačanom uspelo priti do četrte zmage? Odgovor bomo zvedeli v nedeljo. Ker je tudi v tej panogi žoga okrogla, je zato vsak rezultat možen.
S. R.
Vodstvo odbojkarskega odseka športnega združenja Bor vabi vse igralce prvega moštva, ki bodo nastopili v Benetkah, da se zberejo .jutri v nedeljo ob 6.15 na glavni železniški postaji.
majhne vneme kot posledica neizkušenosti, skoraj nikoli ni posrečilo.
Bolj živahna in tudi razburljiv® je bila druga tekma med ekipam* VIS in Bor A. Borovci so v pD? tekmi že zmagali, včeraj pa so buk vsaj v začetku uvodnega seta, n® robu poraza. Plavi so šli na igrišče s trdno voljo, da ponovijo podvig-Toda tokrat so bili nasprotni® mnogo bolj žilavi kot zadnjič in s® borovce precej zmedli ter celo v°" dili 12:5. Tu so se borovci uprli j® niso več dovolili tekmecem, da ® še kaj napredovali. Odvzeli so ji1® servis in začeli s pravo točo tolčenih žog z napadi, ki so nasprotnika prisilili po dveh time-outih n* predajo.	,
V drugem setu se igralci Bora or kakor niso mogli sporazumeti m so nizali napako za napako. r'a. sprotnik je zmedo izrabil in si precejšnjo prednostjo izsilil izenačenje.
Tretji set je nudil borovcem z®o_ njo priložnost, da si zagotovo0 zmago. Tekmeci so se zavedali va^ nosti niza, zaradi česar so nudil borovcem strahovit odpor. Sčasoma pa so morali le popustiti in P” stanju 9:8 niso imeli več besede tej igri, ki jo je plava šestorka izrabila za zmago in za utrditev P*‘ vega mesta v lestvici.	M
Po tem uspehu lahko trdimo, “ si je Bor zagotovil zmago v kval fikacijski skupini Furlanije -ske krajino.
Izida:	.
CRDA - BOR B 2:0 (15:2, l5:*j
BOR A . VIS 2:1 (15:12, 7:15, 15:8;
S.
________HOKEJ NA LEDU __________..
MOSKVA, 24. — Moskovska fe. prezentanca Je v prijateljski tekih v hokeju na ledu premagala Z D 15:3.
I71DOR PREDAN -	darili že stoletja Blažinovi iz
,	lAiuun rnr-uAii.	\ Dolenje Novince. Junak naše res-
nične zgodbe je zadnji gospodar Jakob, ki je že zdavnaj pustil šestdeseto leto za sabo, dobra kmečka duša, stara in trdna kmečka korenina.
ZAPUŠČENA 0GRANCA
1.

RESNIČNA ZGODBA IZ ŽIVLJENJA BENEŠKIH SLOVENCEV
ste videu, al’ lahkč vsečet* drevo!»
<-Sem ti že povjedau, da dajatve so zmjeram ble!»
«Ja, ja. Navajeni ste jih, z8' tuo vas ne glodajo. Vem, tat* zaki me prepričujete. Vesel ® bil, da bi ist ostal doma, a n* muorate zastopit. Don&s ni veC kot je bluo prjet. Kmetje utj®' kaj o s puoja celup z ravni”®; naj ostanemo mi v brjegu? krat ste prodajali po petdeSe kvintalou jabouk ljetno, sadš j®' buke an hruške gnijejo.po P”0' Ju, ker ni kupcev. S čim bod živeli, s sv. Duhom? V vaših & sih ste jedli kostanj, krompl” rjepj in korenje, donšs ljud'. želijo nekaj več. Antadš, Pot. zastopite me, da muoram sk8r jet’ tudi za otroke!«
«Rjes je, da smo v naših časib jedli, kot praviš ti, a bili SI” tudi bolj zdravi. Njesmo PoZI\ li ne mjedihov, pontur ne S“ pov. Donšs že ko pride otrčk ” svjet, ga že zbadajo z igl0tI1' Sadš je drugačen svjet, je 18 daman svjet!«
Ogranca je bilo takšno kmetijsko posestvo, katerega lastnika so kmetje iz Novince šteli za bogatega. Nasprotno od drugih naših kmetij, ki so razdrobljene na majhne kose, podobne krpam, prišitim na hlače, in raz-stresene daleč naokrog, posebno v vasi Novinci, je Ogranca strnjeno, enotno posestvo, okrog in okrog ograjeno s presko. Za presko je bila speljana voda, ki se je stekala naravnost v Stari potok. Ogranca — to ime je dobila po preski, ki jo je ograjevala — je bila na najlepšem položaju noyinskega polja in če bi bila zgrajena primerna pot do njiv, bi jih bili lahko orali. Ker pa te čoti ni bilo, je moralo biti tudi tu vse obdelano na roko, kot po drugih kmetijah. Na tem posestvu so pridelali gospodarji vsega po malo. V višjih le-
gah so pokosili ob dobrih letinah do petnajst debelih kop sena, s katerim so redili Štiri krave in včasih še kakšno junico. V njivah, ki so ležale za potokom, so sejali koruzo in pšenico, višje pa krompir in repo. Okoli njiv in po travniku so rastla pa visoka sadna drevesa, pa tudi visoki beli jeseni, javori in hrasti. Največ je bilo jablan vrste sevka. Kadar so dobro obrodile, so jih prodali do petdeset stotov. Nekatera hruškova debla so bila debela in visoka kot kostanji po tejah(l). Ded zadnjega gospodarja ni pomnil, kdaj so bile hruške vsajene. Spadale so med vrsto telic, voznic in tepk. Prve dozorijo že o sv. Mohoru, druge so Jesenske. Pridelali so tudi slive, grozdje in nekaj manj drugovrstnega sadja. Na tem posestvu so gospo-
Jakob se je naslonil na debel brest, ki raste na vrhu Ogrance, tik nad potjo, ki pelje v dolino. Bil je gologlav in vzhodni vetrič se je poigraval z nekaj lasmi, ki mu jih je starost pustila na vrhu glave. Tam naslonjen na brest, pod katerega senco je stokrat kosil in počival v opoldanski vročini letnega časa, je stal in molčal. V srcu ga je peklo kot še nikoli prej, bolj kot tedaj, ko so mu sporočili novico, da Je njegov prvi sin padel na grški fronti. Od žalosti se mu je sušilo grlo. Zdaj je pogledal po Ogranci, ki se je razprostirala pod njegovimi nogami in ki je bila njegov ponos, ponos vseh Blažinovih prednikov, zdaj Je pogledal po poti, ki pelje do glavne ceste v dolini. V očeh se mu je nekaj zaiskrilo, a hitro nato zatemnelo. Srce mu je začelo še bolj utripati in ga boleti, če bi se ne bil držal za brest, bi se bil zgrudil na tla.
Opotekel se je, a se Je hitro prijel z obema rokama za de-
blo, da Je ostal pokonci. Po licu mu je stekla prva debela solza, sledila ji Je druga. Za prvima dvema jih je prišlo na stotine, ki so mu šle do ust in dalje po beli bradi. Zaihtel je. Jokal je za Ogranco in za zadnjim sinom, ki Je pravkar odšel z ženo in otroki po poti v dolino, do glavne ceste, ki ga bo peljala čez oceansko morje v daljno Kanado. Jokal je za otroki, ki so ga imeli tako radi, in za pridno nevesto, ki je bila kot nalašč ustvarjena, da bi pomagala svojemu možu prt obdelovanju O-grance. Obrisal si je solzne oči, ker so mu solze branile jasen pogled in se še enkrat ozrl v dolino, da bi poslednjič videl družinico, ki ga je morala zapustiti, njega in Ogranco, in se napotiti v daljni, neznani svet.
Jutranje sonce je pokukalo izza Huma in osvetilo žalostni prizor družine, ki odhaja, ki si gre iskat boljše sreče v tuji svet. Mladi oče nese kovček n« rami. Prav tako njegova mlada žena. Oče pelje za ročico štiriletnega Tončicja, mati pa šestletno Olgo.
«Buoh fardami tele svjet, ka-kuo je žleht z mano. Almanj otrokk bi mi bili lahkč pustili. Oh, Tončič, Tončič moj, kam te
pejejo! Kakuo srna se imjela ršda, kakuo te je veselilo djelo. Ch, kakuo si biu radovjedan vse si 'tel vjedeti, nono ti je pa od-govarju an te učiu. Koga bom sadk učiu? Z nono srna ostala sama! Zakl te niso pustili doma? Oh, Tončič moj, Tončič moj«
Tako je govoril sam s sabo žalostni Jakob Blažinu iz Dole-jje Novlnc-s ko se Je oziral za svojimi dragimi, ki sp se napotili čez oceansko mor je iskat sreče in kruha.
Bralca bo zanimalo, kako je prišlo do tega, da je Jakobov sin, Aldo, odpeljal družino v Kanado, zapustil očeta, mater in Ogranco. Do tega ni prišlo zaradi družinskih sporov, saj so se imeli vsi radi. Tudi nevesto, Lucijo, sta ljubila in spoštovala oče in mati Mailda. Aldo Je prišel kratkomalo do zaključka, da ga bo obdelovanje zemlje pustilo vedno praznih rok, zato je šel delat tja, kjer Je delo bolj donosno, želel Je ustvariti boljše življenje sebi in svojim otrokom, kot je bilo življenje pri Blažinovih. Nekaj let je poskusil sam delati v Kanadi, a čeprav je imel dober zaslužek, ni bil zadovoljen, kajti, živeti daleč od žene ln svojih otrok, ni pravo življenje. Zato je sklenil priti po
družino domov ln jo odpeljati za sabo. Oče Jakob pa ni bil tega mnenja. Ni in ni mogel odobravati sinove odločitve. Cele tri mesece, ko Je bil sin doma in čakal, da bodo pripravljeni dokumenti za odhod družine, ga Je prepričeval, naj ne zapusti doma ln Ogrance z družino vred.
«Mladi ljudje ste fardamano obnoreli današnji dan. Ist vas ne morem zastopiti, kaj vas je prijelo, da ste zgubili vso vojo do obdelovanja zemje. Kaj mislite, da boste dobili po svjetu med an mano?« je večkrat kregal in prepričeval svojega sina.
«Kaj pa imate z obdelovanj am zemje« mu je odgovarjal sin. uPrazne an žujave roke an raztrgane bargeške (2)».
«Fardamano bodli Rajš’ raztrgane bargeške doma, kot nov popjeglani gvant po svjetu. Res je, da zemjš ne da trkaj, da bi se kmet vozlu z avtomobilom, a s pametnim djelom njesmo slavo živi jeli. Ni nam bilo treba nikdar prositi ubogajme, niti takrat ne, ko smo se s sosedom trideset let tožili za oreh par preski!«
«Kaj bi obdelovau zfemjo, ko zaslužim v Kanadi v enem letu več kot vi doma v desetih letih. Potem, če lepuo pomislite, saj ni
naša zemjk, saj ni naša O-granca!»
«čega pa je, če ni naša?« se je jezno zadrl Jakob.
«Governova (3) je. Je glih tako, kot da bi vam jo bil dal na fit. Vi jo obdelujete in da živite z njo, morate plačevati dajatve, kot tisti, ki je vzel hišo na fit in mora zato plačevat svojemu gospodarju. Tole pa ni še za-dost’. Pomislite, da se mora plačati za dediščino, za to, kar vam zapustijo, takšno takso ki gre nad trideset od sto vrjednosti premoženja. Samo s tem ste vi, vaš tata in nono spet plačali go-vernu tulku, kot je vrjedna naša Ogranca, ne naša, sem se zrno-tiu, ker ni še naša, jo niste kupili, čepruv že preplačili iii jo ne boste kupili, čepru jo boste plačevali tavžent let. To je sa-kramenska gojufija!«
«Dajatve so zmjeram ble an bojo!« je odrezal Jakob, «a sosed ne more prit orat na našo njivo, če mu ne ukažemo. Lahko vsejem kadar čem an kar čem! Kopam an žanjem kadar čem. Vsadim drevo in ga vsečem, nobeden mi ne more nič. To se pravi, da je moji zemjš!«
«Tata, samo zdi se vam takuo, v resnici pa ni. Samo eno leto ne stojte plačati dajatev, pa bo-
di Teja: lot, parcela samih ko«*11 njev
(2)	Bargeške: hlače
(3)	Governova: vladna
(Nadaljevanje
sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 ln 94-838 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pelltco 1 • II. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 30 - Telefon 37-338 - NAROČNINA: mesečna 800 Ur - Vnaprej: c® letna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 430 din — Nedeljska: posamezna 40 <Hn, letno 1920 din. polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoč! račun: Zalolnlštvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, LjublJ® Stari trg 3/1., telefon 22-307, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v »trtni enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur — Mali oglasi 40 lir beseda. — Oglasi tržaške ln gorlške pokrajin*
naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Pubbllcitk Italiana«. - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst	______