Tele/on št. 74.
Posamna številka 10 h.
13» — » » 6 » 50 » > 2 »20»
Po Miti prejemae:
u
Ml« teto naprej 26 K — h pel leta četrt » neseo
V apravnlitvo prejemu:
za
cele leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » četrt » » 6 „ — » meseo » 1»70»
Za poSiljanjenadom £0 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naroinlno In Inseratd sprejema upravništvo t
Katol. Tiskarni Kopitar« jeve ulice it. ?■
Rokopisi se ne vraf&jo. nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme nifikih ulicah St. 2,1., 17.
Izha|a vsak dan,izvzema nedelje in praznike ob pol 6. ari popoldne.
.290.
¥ Ljubljani, v sredo, 16. decembra 1903.
XXXI
Desperatna politika.
Liberalna stranka je segla v sedanjem boju za dtž. zbor kranjski po sredstvu, katero more priti na misel samo političnim desperantom. To vedo zdaj liberalci Bami, da so med slovenskim ljudstvom dogospo-darili s svojo versko, gospodarsko in narodno politiko. Njihov klic: Proč od krščanstva! rodi v ljudstvu ta učinek, da se slovenski narod krščanstva še bolj oklepa. Njihov boj proti gospodarskim društvom je dosegel to, da je »Gosp. Zveza« zdaj priznano prva gospodarska organizacija na avstrijskem jugu. Njihova zveza z Namci je vzbudila vihar v deželi, da kmetje na ljudskih shodih že groze, da pojdejo z vilami nad to lju-beznjivo gospodo.
Razširjenje volilno pravico — to je geelo današnjega dne, katero je potegnilo za seboj celo javnost. Ni slovenskega vo-lilca v deželi, kateri ne bi bil prepričan, da je zahteva obstrukcionistov pravična.
Proti tem dejstvom ie liberalna, v objemu nemSkutarstva eo grejoča stranka brez moči in — brez pameti. Zato je prišla na brezupno idejo: Ča si ne moremo ljudstva pridobiti, si ga moramo kupiti. In izmislili so si teorijo — podpor.
Ljudstvu pravijo: Ča boste držali z nami, bosta dobivali velikansko podpore; če boste držali s .klerikalci", vas bomo pa brez podpor pustili lakote poginiti.
To je druga oblika znanega liberalnega gesla: Liberalcem groš, klerikalcem knof. A to geslo je strahovito neumno iz dveh razlogov.
Prvič ja samo v sebi velikanski nesmisel, agitirati s podporami. Saj dež. zbor m tu, da deluje s podporami, ampak a po-stavami. Bistvo so zakoni, podpore bo le stranske malenkosti, so le beraška miloščina, so le malenkostne drobtinice, ki padajo tuintam z miza deželnega gospodarstva za bedne sirote. Koliko ljudi se pa udeležuje podpor? To je tako malenkosten kontingent, ki niti ne šteje v javnosti.
Pač pa je glavna stvar postavo-
d a j a 1 s t v o. In tu so vse liberalne nakane v velikansko škodo ljudstva. Kaj pomaga liudstvu, če mu dajo liberalci na leto 50 000 kron, če mu pa pri tem narede škoda pri uredbii^mSlUih plač en milijon, pri zavarovanju* en milijon, pri lovskem zakonu pol milijona itd.
Prva in edino izdatna podpora za ljudstvo so dobre post a v e. Te js deželni zbor ljudstvu dolžan. Ljudstvo jih cd njega ne sme prositi, a m p a	! Ker pa gospodari zdaj ^^ža^mJjrooru večina, k i s m a t r a 1 j za berača, kateremu se na njegovo prošnjo vrže kaka kest, — zato je najnujnejša politična zadeva naše, to večino odstraniti in nadomestiti s poslanci, ki prav pojmujejo dolžnosti deželnega zbora.
Zato pa vsakega pametnega človeka jako malo gane grožnja, da več »podpor ne bo«. Davetindevetdeact cd sio kranjskih volilcev že doslej ni dobivalo nikakih podpor in je tudi prepričano, da bo od deželaega zbora tudi v naprej dobivalo pač nove doklade, podpor pa nič. To je grožnja za berače, ne pa za zavedno volilce.
A vsak pameten človek tudi ve, da kranjski deželni zbor ničesar več nima, iz česar bi mogel deliti podpore. Saj je treba pokriti velikanski primanjkljaj, katerega je prigospodarila liberalna večina, in ki sega že do 800.000 kron. Saj hočejo libe raloi najmanj en milijon za zvišanje učiteljskih plač. Kako bodo pa potem podpore dajali, ko eo že dosedaj veliko več izdali, nego bi smeli ? To je torej prazna grožnja, ki se je tudi berači več ne ustrašijo. Kdor pride danes v dotiko z našim deželnim gospodarstvom, ne more upati, da bi kaj dobil, ampak se mora le bati, da kaj ne izgubi.
To je nagnilo tudi liberalne deželne odbornike, da so izposlovali od nemških in slovenskih liberalcev ono famozno izjavo, s katero ta slavna »večina« daje indemniteto deželnemu odboru. Ravno to je znamenje, da so gospodje že zdaj v velikanski stiski in da so se začeli gospodje pri dežel-
nem gospodarstvu bati za lastno kožo, ker, če deželni zbor vsaj naknadno ne odobri njihovega gospodarstva, bi velikanski dificit moral bili ptkrit iz njihovih žepov. Ta izjava je trjrej le znamenje, da je deželna blagajna na smrt bolna in da podpor sploh nikomur več deliti ne more, ker je je sama potrebna.
Čudno perspektivo v prihodnjost pa odpira ši? posebno vJerajlnja izjava dr. Trii lerja v občinskem svetu ljubljanskem. Tu so torej zahteva, da naj brez redne seje deželnega z b o r a poslanci slo-vensko-nemake zveze kar sklepajo o novih izdatkih. To je nekaj: tako goroataenega, da sa pač ni »čul tak glas še nikdar o nobenem deželnem zborifc
• / . . ' i (V
Jasno je, da bodo liberalni poslanci vsak fernicar, ki se na ta način izda, plačali iz batnega žepa. Petem jih bo kmalu minilo veselje do takega gospodarstva. Tudi to je znamenje obupa, ki vlada v tej na videz toli pogumni četi, ki z Dežmanovimi grab-Ijsmi gospodari v deželni btagajni.
Mi zato mirno gledamo v bodočnost, ker sa zanašamo, da bodo naši poslanci znali rabiti edino sredstvo, ki more tu pomagati — namreč sredstvo doktorja Eisenbarta.
političen shod na nemško-slovenski meji.
Političen shod v Jarenini se jo nenavadno dobro obnesel. Bila ja jzbrana vsa narodna Jarenina in tudi vrli Šent Iljčani so prišli poslušat govornike. Govorili so na shogu g. Roškar, deželni poslanec, g. Thaler, veletržec iz Sant Ilja in predsednik jarenin-skega političnega društva ter č. gosp. Evald Vračko, kaplan v Jarenini. Ker se vsebina vseh govorov zrcali v resolucijah, ki so se na shodu stavile, jih tukaj priobčimo :
I.	Občni zbor kat. slovenskega političnega in gospodarskega društva s sedežem v Jarenini izraža svoje ogorčenje nad sedanjo Slovencem skrajno nepravično vlado in izreka Korberju nezaupanje.
II.	Občni zbor protestuje proti prestav-Ijenju slovenskih sodnijskih in davčnih urad
nikov v nemške kraje in proti nastavljenj" Slovencem skrajno sovražnih nemških r in nemškutarskih uradnikov na Spodnjem Sta-jarskem.
III.	Občni zbor obsoja sedanja sodniiske razmere na Koroškem in zahteva za Slovenca enakopravnost pri sodnijah, ki je vendar utemeljena v temeljnem državnem zakoniku.
IV.	Občni zbor izraža svojo ogorčenost nad nečuveno prakso vojnega ministrstva, nastavljati pri slovenskih polkih častnike, ki ne razumejo slovenskega jezika in poživlja poslance na to, da se potegujejo, da se nastavljajo slovenski častniki pri domačih vojaških oddelkih.
V.	Občni zbor ponavlja zahtevo, da se za spodnještajarake Slovence ustanovijo višje šole, slovenska gimnazija, slovenska realka, slovenske meščanske šole in višie gospodarske šole. Ponavlja tudi občni zb' r neštevilno-krat stavljeno zahtevo vseh S ovonoev po slovenski uaiverzi v Ljubljani. Obentm zahteva administrativno delitev slovenskega Spodnjega Stajarja v političnem, kulturnem ia gospodarskem oziru.
VI.	Občni zbor tukajšnjega političnega društva protestuje proti protekciji od strani deželnega odbora pri oddajanju brezobrestnih po^oj'1 in cepljenih tft.
VII.	Na občnem zboru jareninskegs političnega društva v velikem številu zbrani očetje protestirajo z vso ogorčenostjo zoper odlok tukajšne večine krajnega šolskega sveta, da bi naj bil v 5. razredu jareninske ljudske šole učni jezik nemški. Ta odlok bije v obraz vsem temeljnim naukom zdravega vzgojeslovja.
To je glas od nemško - slovenske meje. Bog daj, da bi povsod tako krepko zagovarjali narodne interese kakor v Jarenini.
Skupen proračun.
(Iz delegacije.) Navedemo iz proračuna za 1. 1904 par važnejših številk : Skupne brutopotrebščine izkazu'aio 374 milijonov 975.389 K pokritja 6 965471 K, torej skupne neto-potrebšAlne 368,009.918 K, več kakor letos za 1,957 546 K. Cirinaki preostanki so prora-čunieni na 113 273419 K, več kakor leto« za 424 730 K. D datni kredit za leto 1903 znaša 2 124150 K. Potrebščina zunanjega ministrstva pod naslovom »izdatki za konzulate« znaša 32 600 K več za ustanovitev konzulata v Mitrovici. Zs njegovo ustano-
LISTEK.
O položaju v Makedoniji.
Predavanje gosp. P. 0 r I o v c a (ruskega časnikarja in borilca za svobodo Makedoncev) po občnem zboru političnega dru štva »Edinost" dne 8. decembra 1903 pri sv. Ivanu.
Začela se je zima. Boj robov s svojimi nasilniki je začasno vtihnil. Ta čas sem porabil, da aem odpotoval b svojim prijateljem v Evropo, da bi poiskal dobrih ljudij, katerih srce bi bilo sposobno, da se odzove na stok in jok umirajočih ljudij. Pripeljala sva se semkaj, ker sva sklenila začeti svojo — delo od tukaj radi tega, ker sva vedela, da tu najdeva prijateljev naših. Gospa Jenkova bila jo v Bolgariji in je na Bvoje lastne oči vi dela tisoče nesrečnih ljudij, ki so ostali brez strehe in hrane. Ona je govorila z njimi in ja mnogo izvedela od njih. To je olajšalo mojo nalogo. Ne bom ponavljal te resnice, katera ?am je bila povedana pred menoj, samo dopolnim jo na podlagi mojih osebnih opazovanj.
Nekoliko zgodovine! Borba Makedoncev se vleče nad 100 let. 1821. 1. je bila Srbija ie svobodna dežela. Toda vse OBtale narodnosti balkanskega poluotoka so se nahajale
še pod turškim jarmom. Poskušali so se vzdigniti še h koncu 18. stoletja; pa bilo jih je malo. Ni se jim posrečilo. Zatorej ni vredno, da bi govorili o njih. Vstaja balkanskih narodov v veči meri se začenja z 1. 1821. Vzgled osvobodenja Srbije je kakor nalašč vspcdbudil ostale narodnosti. In glej: I. 1821 so se Grška, Makedonija in Romunija končno zjedinile v občno soglasje. Na čelo vstaje se je postavil neki Ipsilanti, bivši častnik v ruski službi, Grk po pokolenju. On je sestavil plan za ustajo. Sklenjeno je bilo, zapričeti z ustajo v Romuniji, od koder bi se morala počenSi z Bolgarijo razširjati potem po Makedoniji in Grški. Treba je omeniti, da se je mislilo začeti ž njo ravno v Romuniji, razširjenje pak na jug bi se bilo moralo izvršiti takoj, in obenem objeti vse balkanske dežele. V tem času so stali na čelu organizacije, ki se je grupirala v Romuniji : Giorgij Olimpius ; načelniki Bolgarov v Romuniji, Sava Kamenar, Aleks., proglašen bolgarskim kraljem, in vojvode Hadži Genčo in Hadži Prodan (Srb); načelnik Romunov Teodor Vladimireoev, poročnik v ruski službi. Vseh vstašev se je štelo takrat okolu 8000 mož, med katerimi je bilo skoro okolu tisoč mož Grkov, ostali so bili Romuni, Srbi in Bolgari, katerih poslednjih je bilo 4000. Srbi so se tukaj vpoštevali samo
kakor boritelji za idejo, kajti oni sami so že bili svobodni. Sava Kamenar, ki je bil sa stavil plan vstaje v Bolgariji, je rekel, da more Bolgarija dati do 40 000 vstašev. V Evropi so si v tem času zelo krivo predstavljali narode balkanskega poluotoka, in mnenje Evrope je bilo tedaj to, da na tem poluotoku žive samo Grki. No, Ipsilanti si je zmislil svoj plan. Njemu je šlo samo za eno: osvoboditi Grško! In sklenil je pridobiti svobodo Grške s pomočjo tujih rok, tuje krvi. Nikakor pa ni skrbel za usodo onih narodov, s katerih pomočjo bi on mogel iz-vojevati svobodo svoji domovini. Da bo borba Grške vapešna, bilo je treba odtegniti glavne sile Turške kam drugam. Žeto je Ipsilanti Bklenil vzdigniti vstajo v Romuniji in v tem času, ko bi vse azijatske turške vojske bile zbrane na mestu vstaje, bi prinesel vstajo naravnost v GrSko in bi vse ostalo prepustil usodi. Na ta način bi Grška najlažje dosegla svoj cilj. Seveda je Ipsilanti držal ta plan tajno. Bruhnila je vstaja leta 1821. Romunski teritorij je postal začasna arena krvavih dogodkov. Tu so razvideli igro Ipsi-lantija.
Ne da bi bilo prišlo ni do ene pravilne bitke, so njegove četo begale iz kraja na kraj, omejivSi se povsodi na mala streljanja semintja; s tem bo zvabili vse turške voj-
Bke v Romunijo. Turki so napolnili vso Romunijo Bolgarski vojvode so zahtevali, da se vstaja prenese na bolgarski in makedonski teritorij, Ipsilanti pa sa je izogibal z različnimi izgovori. Videči tako izogibanje, bo Sava, Aleksander in drugi sklenili delati samostojno. V tem času, kakor sem že omenil, se je bojevalo na romunskem teritoriju 7000 Bolgarov, Srbov in R munov. Za pre-vožnjo teh sil na bolgarski teritorij je neki Paukovič iz Sistova ponudil 70 čolnov; Ipsilanti pa, zvedevši o tem predlogu, je izdal Paukoviča Turkom, kateri bo tega poslednjega obesili! Plan Ipsilantija sta mogla razdreti dva moža: Sava Kamenar in Aleksander. Zato je sklenil Ipsilanti, da se, naj stane kolikor hoče, iznebi tth dveh. Delal se je Ipsilanti, kakor da soglaša z njiju namero ; povabil je k sebi Savo Kamenara in Aleksandra za končno sporazumljenje glede dneva vstaje na mestu sedanje Bolgarije in Makedonije. Sava Kamenar se je odzval povabilu in jo bil ob tej priliki po izdajalski ubit. Aleksander pa je v lastni mu opreznosti sumil in ni šel k Ipsilantiju. Ipsilanti pa je vendar pozneje našel priliko, da ga ja izdal Turkom.	(Dalje prih.)
vitev govore v prvi vrati motivi politične narave.	,
Mitrovica je glavna točka kosovskega vilajt-t«, ki meji na okupaoijsko ozemlje, in je zadnji čas radi znanih balkanskih dogodkov tem večjega pomena. K tem političnim pa pridejo še trgovski motivi, ki nujno zahtevalo ta konzulat Vstavljenih je tudi nanovo 70000 K za ustanovitev konzulata v Johannesburgu, ki bo podpiral avstrijsko trgovino v Tran«\vaalu.
Iz delegacij.
Z »sedanjo delegacij se )e otvorilo včeraj na običajni način. Predsednikom je bil iz-volien baron Gautsoh. V nagovoru je povdarjal, da so zdaj resni in odločilni ■ časi, a vkljub temu naj gredo brez malo- ■ srč- oati na delo, s zavestjo, da se jim po sreči povoljno rešiti vsa važna vprašanja. Podpredsednikom je bil izvoljen poslanec J a w o r s k i; Čebi niso hoteli glasovati zanj. Vlada je predložila delegaciji proračun za prihodnje leto in proračunski provizorij za meseca januar in februar. Poslanec Do - j b e r n i g in tovariši so vložili na vojnega : ministra interpelacijo glede poročil, da je bil na častnike nemških polkov izdan rezer- ' vatni oklic, naj se nauče češčine. Oficijozni list »Fremdenblatt« pa trdi, da ni izšel rezer vatni oklio, temveč, da se je častnikom pov-darjalo samo o važnosti, da nemški častniki znajo še kak drug avstrijski jezik. Interpe-lantje vprašujejo, kako je s stvarjo, in ali . jim hoče minister naznaniti popolno bese dilo tega oklica. Isti delegatje interpelujejo vojnega ministra glede vojaškega pohoda iz T r o b i n j a v B i 1 e k.
Proračunski odsek je izvolil predsednikom posl. Baernreitherja, pod j predsednikom C h l u m e c k y • j a. Pri ; hodnia seja bo v petek.
Ogrski delegaciji je predse- , doval pl. Szell mesto obolelega grofa j Szapary-ja. V nagovoru je povdarjal, ! da bo ogrska delegacija požrtvovalno dala j na razpolago vsa sredstva, ki jih zahteva \ ugled monarhije. Iz politične skupnosti obeh držav in nedotakljivosti gospodarske moči Be krepi država. Govoril je o občudovanja vredni duševni sili vladarjevi.
Del. U g r o n se je pritoževal, da se v odsekih govori nemški. Obsoja tudi, zakaj je predsednik rabil v svojem nagovoru besedo „monarhija". Predsednik je pojasnil, da se odsekova posvetovanja vrše v okviru hišnega reda. Nato so se vršile volitve v odstke.
Cesar je vsprejel delegacije danes opoldne.
Iz hrvatskega sabora.
Iz Zagreba, 15. dec.
Danes se je odprl hrvatski sabor skoraj vpričo vsth poslancev in vseh vladinih predstojnikov. Galerije so biie p« Ine občinstva; med drugimi tudi pr f. Spinčič Ko so se prebrala navadna poročila o odstopu poprej Snjega bana in o nastopu novega ter o ime novanju raznih dostojanstvenikov, stopi v zbornico ban Pejačevič z nadškofom Posi-lovičam. Večina ga je sprejela b pozdravom, manjšina in galerija sta molčali. Ko je na to predložil poslanec Rubetič nujni predlog, da se izključeni opozicionalni poslanci sprej mejo v sabor, in dr. Frank nujni pred-lcg, da uvedejo zopet porotna sodišča za tiskovne pregreške. je spregovoril ban o svojem programu. Novega ni povedal nič; vse to je že izjavil pri raznih priložnostih precej ob svojem prihodu na Hrvatsko kot ban. Slabo znamenje za hrvatsko stvar je to, če ban prizna, da je njegov obstanek odvisen od ogrskega m nistrskega predsed nika. Potem se je ban iziavil, da stoji nate melju nagodbe iz leta 1868. in da ne bode dovolil, da se na tej nagodbi kaj menja, nego bode zahteval da so spoštuje od obeh strank, tedaj tudi od Mažarov, ki so pa to nagodbo, kakor vemo, do zdaj le prezirali. D* se ta nagodba vzdrži in državna skup nest z Ogrsko, zato ostane ban zvest privrženec sedanje saborske večine, iz katere je izšel ter hoče ž njo dalje delati, da se ustava na Hrvatskem vedno lepše razvija. V upravi pa hoče stati nad strankami. Bana veseli, da sa je Hrvatska pomirila. A seveda ne pove, zakaj se je vznemirila, želi pa da ostane mir tudi nadalje, kajti on je sicer velik prijatelj ustavne slobode, toda nemir neže bode najhuje preganjal po oni latinski: salus rei publicae, suprema lex esto. Pa menda vendar ne kakor Khuen? Ban želi pošteno in dobro upravo; od uradnikov zahteva, da pravično in hitro uradujejo. Pravičnost zahteva tudi od sodnij ter bode po skrbel za nekaj novih postav. Z a naobrazbo naroda hoče tudi skrbeti z dobrimi šolami, a želi, da se po šolah uči vedno čist nauk. To je dobro, posebno v verskem pogledu, toda ban misli morda v državnopravnem pogledu. Od uradmštva zahteva strogo vršenje zakona in vztrajno delavnost ne potolaži pa ga s kakšno nado o boljših plačah, in vendar bo treba o tem tudi na Hrvatskem misliti, kjer se plače že celih trideset let niso spremenile. Z duhovništvom želi ban živeti v miru, saj dobro ve, kolike jo
važnosti, če duhovne in državne oblasti stalno delujejo za narod. Ban želi slogo med Hrvati in srbi in drugimi narodnostmi. Glede verske ravnopravnosti bode predložil nekoliko novih postav. Slednjič prosi ban sabor, da bi ga podpiral v njegovem domoljubnem delu. Saborska večina je seveda sprejela ta novomažaronski program z velikim oduševljenjem, manjšina pa ga je odbila odločno. Dr. Brezstyenszki je spregovoril precej ter povedal banu, da ne more sprejeti njegovega programa, ker v svojem govoru ni dal nobene garanoije proti kr šenju sedanje nagodbe, katere seveda njegova stranka itak ne priznava, ali vendar želi, da s a vrši, dokler obstoji. Ban ni obljubil reforme volilnega reda, niti slobode tiska, a še manje postave o sestajanju. O zahtevah vojaških je molčal, a ravne tako o gmotnih zadevah hrvatskega naroda. Po banovi izjavi ostane tudi še zanaprej današnja uprava strankarska, ker ostanejo uradniki v svoji neomejeni moči kakor do zdaj. Ban tudi ni povedal, kako se bodo v bodoče delile duhovne časti, po pravici ali po mažaronskih zaslugah. Ban je molčal o medioinski fakulteti, o podpori akademiji, o odnešenem arhivu in o zjedinjenju z D d macijo. Iz vsega se vidi, da hoče tudi sedanji ban voditi isto politiko napram Ogrski, kakor Khuen, a proti taki vladi bode opozicija vedno v boju. Dr. Frank je ravno tako obsodil novi program mažaronske vlade; dr. Spevec pa je obljubil v imenu mažaronske večine, da ostane zvesta novemu banu. Ta stranka je sicer goto« o nekaj kriva, da je zdaj tako na Hrvatskem, od zdaj hoča pa zares braniti nagodbo. Prazne mažaronske obljube! Rubetčav nujni predlog je bil na to zavržen, kar je Btorilo prav neugoden utis na opozicijo in prisotno občinstvo. Mažaroni ostanejo nepoboljšljivi. Jutri se nadaljuje seja.
Boris Sarafov o makedonskih reformah.
Boris barafov, general makedonskih vstašev, ee je izrazil o reformah tako : »Makedonci ne verujemo, da bi be reforme uresničile, tudi ne na to, da bi koristile narodu. Kot stvari stoje danes, bomo morali spomladi zopet udariti. Ako bodo pa reforme res koristile Makedoniji, bomo ostali mirni. Naš cilj je avtonomija Makedonije, le tedaj bo mogel narod živeti. Mi hočemo, da vsa ljudstva v Makedoniji ži*3 slobodno, nočemo nadvlade enega naroda, nočemo, da bi se dežela delila. Hočemo slobodno in človeško življenje, hočemo prosveto in civilizacijo za našo deželo. Prepričan sem, da bomo zmagali-«
Italijanski ministrski predsednik in ločitev zakona.
V zadnji zbornični seji je stavil poslanec Barzilai v svojem govoru na ministrskega predsadnika vprašanje, ali ima resno voljo, vpeljati ločitev zakona, na kar mu je ta odgovoril z medklicem: »Seveda I« Bar-zilai je opomnil, da ne stavi tega vprašanja zato, ker njegova stranka brezpogojno zahteva vpeljavo ločitve zakona, ampak radi velikega političnega pomena, katerega je zad'bila ločitev zakona radi hude opozicije. — Ko je Giolitti »sprejel sestavljanje kabineta, se je od več stranij zatrjevalo, da je nasprotnik ločitve zakona. In res ni te točke vsprejel v svoj program. I« Barzilaieve opombe se izprevidi, da s'uži t3 vprašanje radikalnim strankam kot orožje proti vladf. Giolitti je dobil za svoj vladni program v kabinetu večino. Ako pa sedaj nastopi za ločitav zakona, sa bo ta večina bržkone razkropila ker bodo člani desnice in sredine, ake pride to vprašanje na dnevni red, glasovali proti vladi. Giolitti bo moral kmalu na Barzilaievo vprašanje dati natančen od govor, katerega parlsmentančni krogi z vsa nestrpnostjo pričakujejo. M ali se, da se bo skušal na ta način rešiti iz zagate, da sa bo odločil za ločitev zakona, prepuitil pa do ločbo zbornici, kedaj naj sa o tem vprašanju obravnava.
Rusi in Japonci.
Razporno točko med Rusi in Japonci tvori Koreja. Ta važni polotok ima 7'/» milijonov prebivalcev, in je že dolgo vrsto let vzrok prepirov med obema državama. Japonci hočejo dobiti Koreio, to je zanjo življenjsko vprašanje, in če boj izbruhne prej ali slej, nekega dne mora nastati med Rusi in Japonci vojska za to zemljo. Koreja loči Japonsko od Rumenega morja in je zategadelj tako važna.
Ima tudi veliko število izvrstnih pristanišč. Zis Japonca je razun luke C h e-mulpo v prvi vrati važno mesto Fuzan, kjer se osredotočuje njihova trgovina. Tu imajo Japonci 300 mož posadke, in je Fuzan le Se po imenu v oblasti japonskega cesaria.
Rusi pa hočejo imeti na Koreji luko Jongamp',ho in hočejo, naj bo ta pristan zaprt vsem drugim narodom, da ga morejo oni sami izkoristiti. Na vzhodu Rusi nimajo pripravnih luk, ker po zimi vse zamrznejo, na južni Koreji pa vlada že toplejše
obnebje; a Japonci trdijo, da je Rusom dovolj Mandžurija, ki leži ob Tihem oceanu, in zahtevajo, naj bo Jongampho odprt vsem narodom. To sporno vprašanje sa zdi neznatno, a vidi se na prvi hip, kako velika važnost se prisoja Koreji. Kdor bo imel njo v oblasti, bo gospodar na Iztoku.
Nek ruBki državnik sa je izrazil, da bi se morala njegova dežela 30 let bojevati za Korejo v slučaju, da jo izgubi. Če pride do sprave, boste obe države le odložili evoje osvojevalne načrte.
Kot se poroča, ruski aar noče vojne z Japonsko, in diplomacija je prepričana, da ne pride do nje, ker si Japonska ne upa napovedati je. Ruske vojne moči v vzhodnji Aziji zadoščajo bolj kot dovolj za vse mogoče slučaje. Rusija pa ne dovoli na noben način, da si Japan prilasti Korejo, ali tudi samo en del tega polotoka.
Iz brzojavk.
Dunaj. Izdanje naredbenega lista ministrstva za notranje stvari priobčuje na redbo ministrskega predsednika kakor voditelja ministrstva za notranje stvari, z dne 30. novembra 1903, ki se bavi z izobrazbo mladih konceptnih uradnikov v politični upravni službi. V naredbi se deželnim načelnikom priporoča, naj o nameščanju mladih uradnikov pazijo na to, da bo istim dana prilika ne le seznaniti se s kolikor mogoče več vedami politične uprave v službi
I.	in II instance, marveč da se tudi seznanijo z razmerami dotične dežele in prebivalstva, v kar naj se pošiljajo v službovanje na različna okrajna glavarstva.
Dunaj. »Armeeverordnungablatt« objavlja naredbo vojnega ministra od 15. dec. 1903, tičočo se odpuščenja enega dela moštva zadnjega prezenčnega leta pri onih četah in zavodih, ki dobivajo svojo dopolnitev popolnoma ali deloma iz dežel ogrske krone.
Dunaj. »Information" javlja, da se na L<il)kem nadaljujejo demonstracije proti Avstriji. Voz avstrijskega poslanika pri Vatikanu je bil ometan z blatom. Te dni so vseufli-l š^niki v Rimu zažgali sliko avstrijskega cesaria.
Dunaj. Senatni predsednik upravnega sodišča pl. H e n n i n g pojde v pokoj.
Dunaj. Poslanec Scheicher je na nekem shodu povedal izrek prestolonaslednika Frana Ferdinanda o ogrski krizi. Nadvojvoda je dejal: »Ogrska kriza bo rešena, kadar prikorakamo na Ogrsko."
Dunaj. Včeraj je cesar grofa Tiszo sprejel v avdijenci.
Dunaj. O avdijenci srbskega poBla nika pri cesarju Frančišku Jožefu se poroča, da se je cesar ostro izrazil proti moritvi
II.	junija ter da je deial, da ugled Srbije radi tega močno trpi. Dalje je cesar dejal, da goji simpatije do srbskega naroda, a na popolnoma dobre razmere med Avstrijo in Srbijo ni toliko časa misliti, dokler kraljevi morilci na srbskem dvoru in v armadi iflfrajo kako vlogo Stvar ugleda Srbije je, da ne pusti nekaznovanega kraljevega umora. Cesar je baje dejal, da je odpoklicanje diplomatičnega zastopnika le rahel migljaj, v i bodoče pa bodo vlaati nastopile z drugiini j sredstvi, ako bo stranka morilcev kralja ; Aleksandra hotela obdržati vpliv.
Dunaj. Listi poročajo, da število srb- ; Bkih časopiRov v Srbiji, ki nastopajo proti i kralju Petru, raste in da ne pomagajo nič , številne konfiskacije. Razume so, da nemški i viri o razmerah v Srbiji niso zanesljivi.
R i m. Kot sa čuje, Vatikan no bo ugo- j varjal narodnostni delitvi češke škofije. — J Nemška škofija bi ne ustanovila v E g r u , in nova češka JSkofi a v Kutnovem.
Pariz. Španski kralj Alfonz bo drugo leto obiskal evropske vladarje. Med Parizom in Madridom se že vrše dogovori.
R i m. Japonska je odpoklicala svoje vojaške atašeje ori evropskih dvorih.
Z a d e r. Hrvatski poalanci bodo priredili po vsei Dalmaciji zborovanja za združenje Dalmacije s Hrvatsko.
Belgrad. Generalni adjutant polkovnik Popovič je prosil za umirovljenje. Ruska vlada je prevzela stroške za izobrazbo sinov v konaku umorjenega generala Lizarja Petroviči.
N e w Y o r k. Amerika pošilja dalje svoje čete pred Panamo, dasi je Kolumbija 8edai mirna.
Pariz. V petek namerava Cambes zbornici predložiti predlog, naj ee vsem kon-gregaciiam vzame pravica poučevanja. Kon-gregaoije naj se razpuste, njih premoženje naj se pa likviduje.
Rim V petek se začnejo zopet pogajanja med Avstro Ogrsko in Italijo radi kup-čijsk« pogodbe.
Belgrad. Avstrijski poslanik v četrtek odpotuje iz Belgrada, nemSki poslanik pa v soboto.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 16. decembra. Še nekaj o liberalnih neresnicah na shodu v Ribnici. »Narod« bi najrajše
videl, da bi njegove liberalne laži o liberalnih shodih pustili lepo pri miru in da bi ne pojasnili pravega položaja ter mu vse tako verjeli, kakor tisti liberalni bebci mej inteligenco, ki vsako laž »Narodovo« sprejmejo za čisto resnico in ki sami sploh nič ne mislijo. Dejstvo je, da liberalcem shod ni nič koristil, ampak le škodoval, ker so ljudje slišali liberalne klobasarije in videli, da znajo liberalci le zabavljati, delati pa ne. Posebno na srcu je bilo Tavčarju kmetijsko društvo, katerega je Tavčarjev »Narod«, ko je bilo še pri življenju, srdito napadal in mu lainjivo podtikal stvari, ki ao se končno izkazale, da so jih storili liberalni trgovci. Malo komično je, ako sedaj dr. Tavčar pretaka solze nad kmetijskim društvom, zato se mu pa tudi ribniški kmetje smejejo. Posebno je Tavčar napadal radi tega kmetijskega društva dr. S u-steršiča, ki z društvom nič opraviti ni imel. Ali ne ve dr. Tavčar, kdo je ustanovitelj tega društva in da to n i bil duhovnik, pa tudi no dr. o u s t e r š i č, katerega o ustanovitvi še vprašali niao. Ustanovitelj je bil mož, ki se ne prišteva naši stranki in ki je takoj po ustanovitvi društvo zapustil. Tako je! Najnesramnejša neresnica je pa trditev, da je dr. S u s t e r-š i č, predno se je odpeljal na svoj shod v Ribnico, zaukazal »Gospodarski Zvezi«, da mora svojo tirjatev pri Dolenjevaščanih do zadnjega vinarja iztirjati. Dr. Tavčar se je predrznil to trditi, ko vendar tudi on ve, da dr. Susteršič že dolgo časa nima pri »Gospodarski Zvezi« nič opraviti, da niti v na-čeUtvu ni in da kaj takega ni in ni mogel ukazati. Na takih neresnicah tomelji ves Tavčarjev govor. Kar sa tiče k r o š n j a r-j e v, je dr. Suateršič toliko storil za nje, da bi dr. Tavčar Bkoro ne bil vreden odgovora. Ubogi krošnjarji, ako bi bili prepu-ččeni pri sklepanju novega zakona liberalcem, katerih zastopnika v obrtnem odseku niti k seji ni bilo. Dr. Susteršiču se je posrečilo dobiti mnogo ugodnosti krošnjarjem, dr. Tavčar pa ni takrat ganil prsta. No, Tavčar se je v Ribnici spravil tudi na naklado krošnjarjem in je zvalil svojo krivdo na katoliško-narodne poslance. Pa ne boš, Johan! Katoliško - narodni poslanci so že večkrat izjavili, da so pripravljeni vsak hip stopiti v deželni zbor in sodelovati, ako se bodo razpravljale zadeve, ki so ljudstvu v koriat. Ako je bil deželni odbor prepričan, da se krošnjarji ne morejo oprostiti naklad brez sklepa deželnega zbora, tedaj naj bi izposloval ta sklep, ne pa kar kratkomalo pobiranje naklad dovoliti. Sicer pa bi si bili gospodje liberalci pomagali lahko na tisti način, kakor si preakrbe dovoljenja pobirati deželno naklado, katero mora sicer tudi dovoliti deželni zbor. A zato se gospodje liberalci ne zmenijo, pomagajo sl s cesarsko naredbo in ravno taka naredba bi bila v teh nenavadnih časih lahko oprostila krošnjarje deželnih in drugih naklad. Sicer bi pa bili tudi v letošnjem zasedanju izpo-slovali lahko deželnozborski sklep. Poslanca Jaklič in dr. Šusteršič sta stavila v tem smislu nujen predlog, toda dr. Tavčar je v imenu večine izjavil, da bodo liberalci glasovali proti vsem predlogom, vloženim od katoliško narodne strani, torej tudi predlogom zaradi krošnjarjev. Torej, kdo je kriv? —
—	Naposled se je spomnil dr. Tavčar tudi svojega dostojanstva kot državni poslanec. Sam dobro čuti, kako brezvpliven je tisti klub, v katerem je on in še pet mož, a vendar se je užaljenega delal, ker je koroška deputacija tako brezvplivnost in ničevost vpoštevala in teh gospodov ni motila v njihovem pokoju. Zborovalci so pa klicali: »Škandali«, pa šo danes ne vedo, ali je to veljalo Korošcem ali Tavčarju. Kakor na vsakem shodu, je Tavčar tudi tukaj govoril surovo o duhovnikih in škofu, kar se posebno poda človeku, ki je do 30. leta otepal farovško štruco in ima med svojimi tisočaki tudi premoženje dveh kranjskih farovžev. Nazadnje se je vsedel z besedico : »Amen«, ker je bil v nevarnosti, da ne omaga radi hudega napera tudi telesno.
—	Sicer pa dobi Tavčar že odgovor, da ga bj pomnil, in zvedeli bodo za njegove neresnice vsi ribniški kmetje! Prepričani smo, da bodo kmetje zmajevali
(
Priloga 288. štev. „Slovenc&" dn6 16. decembra 1903.
o liberalni poštenosti istotako z glavami, kakor sa zmajevali o liberalni veri, ko so liberalci na shudu surovo odklonili molitev angeljskega češčenja! Dr. Tavčar se je v Ribnici v vse zadiral, samo nemške slovenske zveze ae mu ni zdelo vredno opra vičevati. Imel je pred seboj liberalne slovenske volivce, ki so pri zadnjih volitvah volili nemškega nacionalca, kan didata nemških Kočevarjev v mestni sku pini, poleg sebe pa Višnikarja, ki je dobil poleg sto slovenskih glasov tisoč nemških Ta družba seve pomena splošne in enake volivne pravice za Slovane ne more umeti 1
Osebne vesti Provizoričnim davčnim adjunktom so imenovani davčni praktikantje Karol Briilach, Jožef P e r n e , Karol Šiška, Franc F a 1 e s k i n i, Tomaž Tavčar, Franc Kratner in Ivan K i 1 a r.
Zagrebška in ljubljanska univerza. Poroča se, da je že določena na Dunaju komisija za izpraševanje dalmatinskih in istrskih pravnikov, ki so študirali v Zagrebu. Omejevanje na Istro in Dalmacijo je povsem neupravičeno. V Istri so Hrvati in Slovenci; ali naj sme Slovenec iz Istre študirati v Zagrebu, goriški ali kranjski ali šta-jarski Slovenec pa ne? Od juga preti italijanska univerza, v Zagrebu nas ne pustijo, o ljubljanski univerzi Kčrber ne zine besede — kam nas silijo?! V nemštvu naj izginemo, paovani naj životarimo v Gradcu itd., da tam prodamo glavo in srce I Slovenski poslanci! Zastavite se za to, da se določba za Dalmacijo in Istro raztegne tudi na slovensko zemljo! Univerzo v Ljubljano, a ta imej recipretito z Zagrebom! Omamljene univerze, ki ne izmenjavajo sil, nimajo življenskih kali.
Južni Slovani v tujini. V Berolinu pri zgradbi Taltovskega kanala je okoli 80 Hrvatov, ki stanujejo skupaj. Na dan zaslužijo po 2 marki. K službi božji hodijo v rusko cerkev.
Sedemdesetletnico praznuje visoko-častiti g. Jan. Ev. Košar, župnik v Galiciji, v soboto, dne 19. t. m.
Imenovanje Gozdni svetnik pri c. kr. namestništvu v Trstu, g. Josip Pucid, imenovan je višjim gozdnim svetnikom.
V pouk liberalcem. Liberalci so silno jezni na obstrukcijo. Jez6 se, ko vendar ved6, da njihova jeza obatrukoije ne odpravi. Edino sredstvo proti obstrukciji je sprememba volivnega reda. Ker se tega sredstva liberalci nočejo oprijeti, so edino oni krivi, da traja obstrukcija. Za odpravo obstrukcije nič ne store, zato je vse njihovo kričanje hinavsko. Ker je gotovo, da se volivni preosnovi ne bodo mogli dolgo upirati, bi bilo pričakovati, da bi bili glasovali liberalni poslanci v&aj za to, da ima odsek za volivno reformo permanentne seje. Tak predlog je bil sprejet tudi v moravskem deželnem zboru, kranjski liberalci so ga pa odklonih in s tem pokazali, da ne marajo delavne zbor ice in jim je le zase, ne pa za korist dežele. Kadar bodo torej liberalci govorili o škodljivosti obstrukcije, naj primejo sebe za svoje bakrene nosove.
„Tugomer" na slovenskem odru.
Piše se nam: Izvestno želi vsak zavedni Slovenec videti na slovenskem odru »Tugo-mera«. Doslej je bila ta predstava »Dramatičnemu društvu" zabraujena. Kakor je pokazalo gledališče v Inomostu, dobi se pot, po kateri bi lahko slovensko občinstvo videlo »Tugomera«. V Inomostu je bila za-branjena igra »Andrej ILfer" in vendar jo predstavljajo dalje po § 2, omejeno na po sebej povabljeno občinstvo. Ali bi ne mogli tudi slovenski igralci, ne »Dramatično društvo«, poskusiti na ta način predstavo „Tu-gomera" ? Izvestno bi Slovenci iz daljnih krajev romali k tej predstavi.
Jugoslovanska akademija. Za do-pisujočega člana Jugoslovanske akademije je bil imenovan v svečani seji dne 13. decem. prof. J. S e i d 1 iz Gorice.
—	Nova notarja. Notarski subBtitut g. Jožef Rohrmann je imenovan za notarja v Cerknici, notarski kandidat gospod Alojzij Pegan pa za notarja v Radečah.
—	Badeckijev sobojevnik. Jutri prasnuje c. kr. glavni davkar vpok. g. Štefan
Wrus v Vipavi 80ietnico svojega rojstva. G. Wrus se je bo|eval pod Radeckijem.
—	Silovit mož Posestnik Andrej Vi-dergar v Gorenjem Kašlju je trikrat vrgel svojo žeDO iz postelje, razbil stvari za vrednost 80 kron in grozil, d» bo ženo zadavil, člana obč. odbora g. Ig. Mercino pa vstreiil, ker so oblasti upravo premoženja njemu odvzele in jo izročile ženi. Orožnikom Be je ustavil in se vrgel na tla. Prepeljati so ga morali z vozom k sodišču.
—	Umrla je v Šempasu po dolgi in mučni bolezni v 81 letu starosti g. Katarina C e r n a t i č , soproga posestnika in biv šega župana v Sempasu, g. Josipa CernatiČa. Pokojnica je bila jako blaga duša, S soprogom sta živela v srečnem zakonu 61 let. Lansko leto sta nameravala obhajati slovesno diamantno poroko, a so VBled njene bolezni vse opustili. Naj ji bo žemljica rahla!
—	Hrvatske novice Osrednji odbor hrvatske strankeprava je imel v ponedeljek sejo in je sklenil, poslancem dati na prosto voljo, ako hočejo v kakem slučaju skupno postopati s poslanci »čiste« stranke — Obzor« se je izbral za strankino glasilo. V uredniškem odboru so dr, Derenčin, G. Tuškan in župnik S. Zagone. - Zdravo mest o so K r i ž e v c i. Od 4572 prebivalcev ni tekom 50 dni nobena oseba umrle. — Novi 8 h o d i. V Samoboru se vrši na rodni shod 27. deoembra, v Vukovaru dne 29. decembra, v Vrbovskem 3. januarija. — Novi guverner na Reki, baron Rožne r, nastopi službo z novim letom. Hvalijo ga kot dobrega jurista; bil je več let vseučiliSki profesor. — Za p o -državljenje hrvatskih ljudskih šol se potegujejo učiteljska dru štva. — Bribirski demonstranti bodo pred sodiščem dne 29. t. m. — Gospodična Vela Nigrinova je gostovala te dni v Oseku.
—	V Leskovici je za časa zadnje povodnji padlo dežja v 24 urah 159 3 mm
—	toliko še nobenkrat, odkar se meri. — Ko nimamo tu lepih cest, da bi jih bila voda poškodovala, nam je pa voda in težki sneg mnogo drevja polomil in s korenino izruvai.
—	U m r 1 je tu kramar Fr. Z a p iu s, daleč naokrog znan tudi pod imenom »ženski trošt«, ker je s ponujanjem lepega blaga ženskam lajšal tugo m skrbi.
—	Nemika surovost. Učitelj na celjski nemški Soli, neki H o r w a t h, katerega ime svedoči, da se po njegovih žilah pre taka pristna germanska kri, je učenca I. razreda iste šole, Franca Marovta, tako udaril z roko po ustih, da mu je zdrobil zob, in to vsled »groznega« zločina, ker je Marovt svojega součenca slovenski vprašal, če rau d& svoj nožič.
—	Čuden poskuSen samomor. Od
24. novembra so pogrešali knjigoveza Jožefa Gseli v Brežah na Koroškem. Radi doma čega prepira je odšel od doma. Blodil je po gozdih. Vžival ni nič hrane toliko časa, da se je onemogel zgrudi). Sedaj so ga dobili na pol mrtvega v nekem gozdu. Noge so mu zmrznile.
—	Koroški »Bauernbundovci" bodo imeli v nedeljo, dne 20. t. mes., sestanek v Celovcu
—	Umrl je 13. t m. v Novem meetu trgovec s suho robo gospod Anton K a
s t e 1 i c.
—	Otrok zgorel je v Kopru 301etni Ani Lončar. Pustila je pri ognjišču otroka brez nadzorstva.
—	Zabava iredentarjev. Zidovje nove policijske palače v Trstu bo pomazali ne-znani zločinci z barvami italijanske tri-kolore.
—	Ptujski župan Ornig igra ko medijo. Izjavil je, da on in ves dosedanji obč. zastop odlaga mandate. Mož ne more prenesti opozicije.
—	Poskus samomora. Včeraj v jutro se je hotela v Trstu vreči z okna na cesto kuharica Viktorija Mervej iz Koroške, službujoča v ulici Miramar št. 17 K sreči so ji njeni gospodarji pravočasno zabranili izvršiti to namero ter so jo potem spremili na re-darstveni inšpektorat v ulici Belvedere.
—	Is Dalmacije v Begunje. Danes zjutraj odpeljali so orožniki 6 žensk iz Dal macije v kaznilnici v Begunjah
Ljubljanske novice.
Ljubljanski občinski svet. Nov zapisnikar.
V včerajšnji seji ljubljanskega občinskega sveta smo opazili novega zapisnikarja. Gospod župan se je s prednjim dolgoletnim zapisnikarjem, g. B o 11 a r j e m skregal in posle zapisnikarjeve je zato moral prevzeti g. Fr. Go ve kar.
Preiskava pri 27. pešpolku končana
Župan je naznanil, da je poveljništvo 27. pešpolka mu naznanilo, da je končana preiskava proti bataljonskemu hornistuHechtel, ki je, kakor znano, napadel Urbančevega
knjigovodjo. Poveljništvo je stopilo na sta lišče, da je bil to le »gostilniški prepir«, ker |u bil hornist vinjen, in pravi, da hornist trdi, da ni rabil besede »KrainerisoherHund«, pač pa, da je bil on psovan z besedo »Steie-riacher Hund«, Dobil je deset dni zapora. Zupan pravi, da je ta preiskava zanimiva radi čudnega izgovora obtoženca, ki trdi ne ka), kar nobena priča slišala ni. (Nam pa se zdi ta preiskava posebno še zanimiva, ker vidi poveljništvo v vojakovem nevarnem nočnem napadu — »gostilniški prepir« 1 Op. ur.)
Obstrukcija v kranjskem dež. zboru.
Dr. Karol Triller igra v občinskem svetu posebno vlogo. Kadar občinski Bvet hoče grmeti, tedaj grmi g. dr. Triller, ki s posebno slastjo nameče v zborovalnico par laških verzov, in učinek je ta, da resne obraze delajo občinski možje — drug pa nihče. Zadnjič je „Laibacher Zeitung" priobčila članek o domobranski vojašnici v Ljubljani. Članek grozi z rekriminacijami, oziroma premestitvijo dveh domobranskih bataljonov, ako se z dopolnilno zgradbo de-žehiobrambne vojašnice skoro ne prične. Očividno je ta članek bil inspiriran od barona H e i n a , in čestita narodno napredna stranka je bila naproSena, naj to zadevo spravi v občinski svet, da se tako malo po-grmi proti obstrukciji. Dr. Triller je dejal, da je bil ta članek inspiriran iz višjih vojaških krogov in pristavil, da v času, ko se bojujemo za kadetno šolo, za namestitev ka-valerije, za namestitev slovenskega polka v Ljubljani, ne smemo dražiti vojaške uprave. (Ali ste radi tega tako pogumno zamolčali afero B ti c k h e 1 ? Ali je resnica, kar se govori, da je župan podal BUckhelnu neko častno izjavo?) Dr. Triller je predlagal, naj občinski svet precizira v tem oziru svoje stališče napram dež. odboru.
Dr. T r i 11 e r je dejal, da so izpolnjeni vsi pogoji, katere je dež. zbor zahteval od občine z ozirom na zgradDo te dež. vojaš niče, četudi v nekonko drugačni obliki, kakor so bile prvotne zahteve. Dotična pred loga bi bila v dež. zboru sprejeta, ako bi ne bilo »klerikalne obstrukcije«. To pot je prišlo pod nož naše stolno mesto. V tem hi^u, ko je to izgovoril, je dr. Triller spustil svojo jezo tudi radi stališča katol.-narodne stranke v zadevi podpore gledališču, posebno na dr. Susteršičevo izjavo, da je podpora od strani dež gledališča nemoralna. (In ta mož si je upal govoriti kmetom v Cerknici.) (Turk upije.)
Dr. T r i 11 e r je še dejal, da je katol-narodua stranka vse breme za vzdržavanje gledališča vrgla na ramena ljubljanske občine in razbremenila deželo. Mož se je seveda zaletel tudi v »Slovenca«, o katerem je dejal, da je vse hhmba, kar piše o slov. gledališču. (Op. ured.: Mi prin-cipijelno proti slov. gledališču nismo. Naše stališče je le to, da naj si gospoda zabavo ravnotako Bama plača, kakor si jo mora kmet na deželi. Na deželi razni gledališki odri skrbe bolj za izobrazbo sloven skega ljudstva, nego to skrbi gledališče v Ljubljani, in vendar bi dež odbor ogorčeno zavrnil vsako prošnjo za podporo gledališkim predstavam na deželi. Ali Vam je sedaj jasno, g. dr. Triller?)
Končno je dr. Triller napadel obstrukcijo, češ, da zabranjuje, da bi sinovi slovenskih kmetov, ki služijo pri domobranstvu, imeli boljšo vojašnico ter je dejal, da je sta-lišie obstrukcijonistov laški pregovor: »Z zvijačo ali sleparijo se lahko živi pol leta, z obema pa ša vse leto«! Tako zna psovati dr. Triller, katerega bi se prav lahko po učilo, da bi v prihodnje malo bolj pazil na svoje besede.
In sedaj je prišlo najglavnejše, nekaj, da smo se vili smehu. Dr. Triller je z vso resnostjo zahteval, naj deželni odbor kljub v soboto priobčeni »izjavi" nemško-slovenske liberalne zveze se ne drži tega sklepa glede deželno brambne vojašnice in naj se v tem oziru ob činski svet obrne do dež. odbora.
Dr. T r i 1 l e r je nadalje predlagal, naj obč. Vvet naprosi dež. odbor, naj izposluje privoljenje deželnozborakih klubov večine in naj v ta namen dež. odber izposluje posojilo. (Sprejeto.)
Tako je najprej izjava nemško-slovenske zveze liberalno gospodo samo lopnila po zobeh. Le čudimo se, kako je mogel župan Hribar podpirati tako izjavo, ki je naravnost naperjena tudi proti Liubljani. Ali imajo res liberalni politiki Janusove obraze?
Vse gromenje dr. Trillerjevo proti katoliško-narodni obstrukciji se nam zdi jako komično. Naj prebere notico v današnjem »Slovencu": „V pouk liberalcem". Kato-liško-narodna stranka je izjavila v d e ž e 1 n i z b o r n i c i, da je pripravljena razpravljati o vseh ljudstvu koristnih zadevah, liberalni poslanci p«
niti govoriti niso hoteli s stranko o tem, kake zadeve bi smatrala stranka kot koristne zadeve. Kaj torej gromite ? Kar se pa tiče liberalne nemške izjave, ste se pa sami najbolj osmešili, da po dveh dneh že vpijete, naj se je deželni odbor ne drži. Ali menite, da je naše ljudstvo rea tako malo razsodno, kakor Bolčev Pepe, da bi capljalo za takimi politiki?
Ognjegasno društvo.
Po poročilu obč. svetnika dr. KuSarja je obč. svet odobril spremenjena pravila prostovoljnega gasilnega društva. Značilen je v pravilih odstavek, da ima župan pravico, ako se mu v enem mesecu ne posreči poravnati kakega razpora v društvu, prevzeti društvo do prihodnjega obč. zbora. Tudi o razpustu društva je dodana točka, ki daje občini nad društvom trdno moč. Ako bi se končno društvo tudi razpustilo, ostane vse orodje občini. Obč. svet je dovolil gasilnemu društvu 560 kron za nove cevi. O prošnji letnega prispevka sta se župan in odsek neugodno izrazila, vendar je priporočal g. Turk, naj se dd na leto podpore gasilnemu društvu 3000 kron. Ta predlog je bil sprejet. O tej priliki je poročevalec g. Bleiweis pritoževal se, da se z rešilnim vozom v bolnico često pripelje ljudi, ki so pijani, ah pa, ki niso nevarno bolni. Obč. svetnik g. Turk je dejal, da je tega kriva policija, ki za take slučaje kliče rešilno postajo.
Mestne smeti.;
Vožnjo smeti je obč. zastop v včerajšnji seji odvzel g. Andreju Vrhovcu, kateremu je poročevalec g. podžupan očital, da ni redno prišel z vozovi po smeti in da je smeti prodajal drugim OBebam, namestu da bi jih vozil na določeni prostor. Ooč. svetnika gg. Predovič in Turk sta opozarjala, da bode vožnja smeti potem dražja, a njuni predlog, naj se g. Vrhovcu še pusti vožnja Brneti, je propadel.
Razne zadeve.
Prošnji hišne posestnice Josipine Ronner za odstop prednosti hranilničnemu posojilu pred 3 % drž. posojilom se je ugodilo. — Rešili so se razni proračuni za 1. 1904. — Sklenilo se je napraviti hodnik na Bregu in na levi strani sv. Petra ceste (med Prečnimi ulicami in Radeokega cesto). Stroški znašajo 13.950 K. Eno tretjino plačajo ondotni hišni posestniki. — Priziv Andr. Trškana proti odstranitvi neke kolarnice je bil zavrnjen, prizivu Marije Kramar na Dolenjski cesti radi plačila komisijskih stroškov se je pa ugodilo. — Magistratu se je naročilo, naj dobi od dunajskega magistrata načrte novo-konstruiramh avtomatičnih voz zs smeti. — Dimnikarska dela za 1. 1904 do 1906 so se oddala Lud. Striclju in lv. Vrtovcu za dose danjo eeno 2275 K. — Glede kurjave na realki je izjavila kranjska hranilnica, da je pripravljena dati k stroškom za kurjača eno petino. Nato je obč. svet dovolil v ta namen 200 K in za napravo kemičnega ognjišča na realki 500 K.
Vendar enkrat sta se vjela agent Janez H i 111, rojen 1. 1872 v LjuDijani in njegov pomočnik Ludovik P e r k o , rojen 1. 1877. Večkrat smo že opozarjali na njiju agentsko »delovanje". Srda] so ju prijeli v Novem mestu radi goljufivih kupčij s šival nimi stroji, svetniškimi podobami, podobami z godbo in z žepnimi urami.
Aretacija. Služkinji Mariji Hočevarjevi v Konjušmh ulicah št. 15 in delavki Mariji Vončini, stanujoči ravnotam, je bilo v zadnjih dneh pokradeno več obleke. Policija je danes dopoludne aretirala delavčevo ženo Marijo Pindur, stanujočo v isti hiši, ker se jej je dokazalo, da je ona pokradla obleko in jo prodala pri starinarju Sirku na Sv. Jakoba nabrežju.
V deželno bolnišnico so pripeljali 66 let starega sobnega slikarja Ivana Kolarja iz Ilovke št. 1. Ponoči je na poti skozi gozd se na korenini spodtaknil in padel ter si zlomil levo roko.
Božičnica I in II. mest. slov. otroškega vrtca se vrši v četrtek, dne 17. t. m., v veliki dvorani »Mestnega doma« točno ob 4 uri popoldne. Prijatelji otrok se naj-uljudnejše vabijo.
Konj ušel. Včeraj popoldne ušel je iz Terpušičevega hleva na Tržaški cesti hlapcu Francu Grilou konj, ki je dirjal po Tržaški in Rimski cesti do Igriškega trga, kjer so ga ljudje ustavili. Nesreča se ni nobena pripetila.
Okradeni Amerikanec. V Blumauerjevi gostilnici v Kolodvorskih ulicah je bilo v času od 11. do 15. t. m. »amerikancu« Janezu Tomšiču iz Knežaka, ki se je na potu iz Amerike domov ustavil v Ljubljani, iz kovčega pokradenih več reči, mej temi tri srebrne verižice, vredne 72 K in amerikan-ska ura.
Nezgoda na električni železnici. Jernej Grošelj, delavec pn Mariji Majhen v Djbu št. 59, zadel je včeraj popoludne na Starem
trgu s tovornim vozom v električni voz in ubil Sipo.
V Ameriko. Včeraj odpeljalo so je i južnega kolodvoru 22 oseb v Ameriko.
Tatvina v gostilni „pri solncu". Florijan Lamper, mizar in posestnik v Radečah, pil je včeraj popoludne v gostilni „pri solncu" na Francovem nabrežju. M ;j tem časom izginila mu je iz žepa denarnica, v kateri je imel 40 kron. Sum se je stavil proti natakarici Evi Skribuli, ko je sedela nekaj časa poli>g njega in ker ta ni 6la iz hiše, so iskali denarnico po hiši. Našli so jo v zaboju za pepel na hodniku, tods v denar nioi je bilo le 20 fcron, drugih 20 kron niso našli. Natakarico Skribulo jo policija zaprla in izročila sodniji.
Volitve v volilno komisijo za osebno dohodnino- V Ljubljani se je sestavil neki „Nctrodni volilni odbor*, ki priporoča gospodom upravičencem za dne 22 t. m. vršečo se volitev volilne komisije za osebno dohodnino naslednjo kandidatno listino : L a prvo volilno skupino, ki voli od 9. do 10. ure dopoldne jednega namestnika: Vas o P e t r i č i č , posestnik, trgovec, pretlsed nik mestne hranilnice ljubljanske itd Z a drugo volilno skupino, ki voli od 10. do 12. ure dopoldne jednega uda : Josip Lavrenčič, blagajnik mestnega užitninskega zakupa. Za tretjo volilno skupino, ki voli od 10. do 12. ure dva uda in dva namestnika kot uda: Ivan Suinik, stolni kanonik; Josip Turk, posestnik in občinski svetnik; kot namestnika : I v a n B e 1 i 6 , posestnik in gostilničar; I v a n P 1 a u « a ri, c. kr. no tar, državni poslanec.
Dopolnilne volitve v cenilne komisije za priredbo dsebne dohodnine na Kranjskem bodo 1 v Ljubljani, Mestni dom, 21. in 22. decembra; 2. v Postojni, (pisarna davčnega nadzornika) 28. decembra; 3. v Kočevju (pisarna davčnega nadzornika) 21. in 22 dec; 4. v Krškem (pisarna davčnega nadzornika)
28.	in 29. decembra; 5. v Kranju (pisarna davčnega nadzornika) 21. decembra; 6. za ljubljansko okolico (pisarna davčnega nadzornika) 11. in 12. januvarja ; 7. v Litiji (pisarna davčnega nadzornika) 18. decembra ; 8. v Logatcu (pisarna davčnega nadzornika)
29.	in 30. decembra; 9. v Radovljici (pi sarna davčnega nadzornika) 22 in 23. dec ; 10. v Rudolfovem (pisarna davčnega nad zornika) 28. in 29. decembra; 11 v Kam niku (v pisarni davčnega nadzornika) 16. dO' cembra; 12. v Čmomliu (pisarna davčnega nadzornika) 17. 18. in 19. decembra
Književnost in umetnost
*	Slovensko gledališče. Danes ob pol 1. pop. se je pripeljala gdč. Vela N i * g r i n o v a iz Balegagrada v Ljubljano ter bila na kolodvoru sprejeta. V p e t e k na stopi v ulogi Magde v »Domu«, v ne deljo v ulogi Katarine v »Mad&mc sur.s Gejne«. Za gostovanje vlada med občinstvom že danes največje zanimanje. — Včeraj je igra »Pot okolu zemljo v 80. dneh« zopet napolnila gledališče. Krasno scanerije, bogate dekoracije in tečna igra nekaterih igralcev so pripomogli, da je občinstvo bilo jako zadovoljno. Igra vabi vsled svojega dekora cijskega bleska v gledališče ljudi, kateri na vadno ne obiskujejo gledališča. Izvestno bo igra doživela še mnogo predstav na slovenskem cdru.
*	Primerno darilo za božič Kri-štofSmidaXIII snopič bode ižšel v nekaj dnevih v knjigarni J. Krajec nasi v Novem mestu. Poslovenil F r. S a I e z i j. Vsebina mu je Sveti večer, torej jako primerno darilo otrokom za Božič. Cena bro-6ir. snopiču 60 v., trdo vezanemu 80 v., po pošti 10 v. več.
Razne stvari.
Tragična dogodbica. Pred dvajsetimi leti umaknil »u je vojaškemu naboru takrat 21letm fant Jakob J e r a j iz Bevk in odšel v Brazilijo. Tam so je oženil z neko Hrvatico in di po trudapolnem delu in stradanju nekoliko prihranil ter se ietos z družino vrnil v Sfojo domovino, kjer je materino posestvo prevzel in mislil srečno živeti. A kako se je varal ! Zglasivsi se pri vojaški oblasti, zanašajoč se, da bode z malo kaznijo vse poravnano, pa oj, groza ! pridržali so ga v zaporu in končno uvrstili za štiri leta v stalno armado, k tržaškemu polku. Tam se je z žalostnim srcem in solznimi očmi »muštrat učil« in je premišljeval, kako bi jo zopet v Brazil odkuril. Nekega dne pobegne torej peš proti Vidmu, a na meji
so ga zasačili in odgnali k polku v Trst, kjer čaka kot begun na kazen. Ko je mati te zvedela zadela jo je srčna kup m so je mrtva zgrudila
Novice is Amerike. P 11 š a t? ;>. je izdala. V Ne.w Yorku so prijeli R > berta P< vvella, ki je v Wal!su defravdiral 12.000 funtov šterlingov. Defravdantu je iz dala detektivom njegova velika pleša. — Osemnajst ljudi umoril. Karol Kruger, kateri je zaprt v Greenburgu, je priznal, da je umoril 18 ljudi. — Pri ne srečah na a m o r i S k i h železnicah je bilo lani mrtvih 3553 oseb in 45.997 ranjenih. — Milijon hrušk imajo spravljenih v nekem skludišSu v Či kagi. — Trust za jeklo je v Pitta bu gu znižal plačo delavcem cd 10 do 35 odstotkov. — V vspenjači ubit je bil v Eym Cnlo naš roj:.k Franc Milavec iz Topola psi Logatcu. — 5 4 milijonov zapustil je umrli železniški ma-gnat C lis P. Huntingtom. Pretekli meseo je bilo razdeljeno premoženje njegovim dedičem. — Mc Kinleyu postavijo spo monik v B.ff lo. — Skala ubila je v rudniku v Mobavku M eh. našega rojaka Ivana Mol o. D ima je iz poljanske doline župnije pri Črnomlju. — Sedem tisoč d e 1 a v c e v odslovili. Čika ška International Harvester Co„ katera izdeluje poljedelske stroje, je sklenila, od avo jih 19 000 delavcev 7000 odsloviti. — Mafia v New Orloansu. Neznani Italijani so izvabili uglednega tovarnarja ma-karcnijev, Giuaeppa Impozata, iz njegovega stanovanja in ga umorili. Njegovo truplo, ki je z ranami pokrito, so našii zunaj mesta. — Plačo znižali za 10 odstotkov so v Novi Angliji 32.000 pradi!cem. V Ameriko prihajajo za delavstvo zelo alabi časi.
Telefonska in brzojavna poročila.
Cesarjev pogovor z dr. Šuster-šičem.
Dunaj, 16. decem. Pri današnjem vsprejemu delegacij je cesar nagovoril tudi dr. Šusteršiča. Pogovor cesarjev z dr. Šusteršičem je bil zelo pomenljiv. Cesarje omenil napram dr. Šusteršiču, da je bilo v kranjskem deželnem zboru zelo viharno. Dr. Šusteršič: „l)a, žalibog, Veličanstvo. Ne veseli nas, da moramo tak boj voditi, toda mi ga vodimo v patrijotičnem duhu pod geslom ,Vse za vero, dom, cesarja'!" Cesar: „Vi se pač preveč mej seboj prepirate in tako potem v deželnem zboru ne pride dp miru, kar je vendar škoda". Dr. Šusteršič: »Veličanstvo, glavni vzrok je zadrževanje deželne vlade, katera nas je prisilila k takemu radikalnemu stališču". Cesar: »Deželna vlada^ Vam vendar ničesar ne stori". Dr Šusteršič: „Dež. vlada se je, žalibog, podala za eksekutivni organ takozvane večine deželnega zbora, katera reprezentuje malo manjšino de žele. Tako je velika večina dežele polagoma prišla v radikalno opozieijonalno, stališče. Boli nas voditi boj v tako ra dikalnih oblikah, ali mi smo že pred leti svarili. Jaz sem pred več kot tremi leti že naprej rekel, da bo tako prišlo, ako se razmere ne spremene. .Razmere se žal niso spremenile in tako je prišlo do sedanje situacije".
Dunaj, 16. dec. Iz današnjega po govora med vladarjem z dr. Šusteršič e m se jasno vidi, da so izvestni krogi cesarja napačno informirali, ker je menil, da se gre na Kranjskem le za navaden malenkosten prepir. Merodajni krogi so imeli pač svoj vzrok, da so cesarja tako informirali. Po pogovoru z dr. Šusteršicem je dobilo Njega Veličanstvo pravo sliko o razmerah na Kranjskem. (Op. ured.: Slovensko ljudstvo na Kranjskem bo izvestno hvaležno dr. Šusteršiču za njegove moške besede, katere je govoril vladarju.)
Dun^j, 16. dec. Cesar se je v svojem odgovoru na udanostni nagovor predsednika pri današnjem slovesnem vsprejemu delegacij spominjal najprej smrti sv. očeta Leona XIII., na katerega vzvišeno osebo je ves katoliški svet gledal s spoštovanjem in občudo vanjem, ter je nadaljeval: Zunanji po ložaj države je tudi od zadnjega sestanka delegacij razveseljiv. Lani se je obnovila trozveza, in s tem je čvrsta podlaga naše politike, ki jo hočemo na vsak način vzdržati, na novo za bodočnost zagotovljena. Šporazumljenje z rusko državo glede dogodkov na Balkanu bo moja vlada neprestano gojila in podpirala mirno rešitev tam pojav-ljajočih se vprašanj. Z makedonsko ustajo je nastala za sporazumno akcijo obeh držav važna in težka naloga za vzdržanje miru, za ohranitev prejšnjega stanja in reda. Na vseh poljih delavni in s krepko podporo ostalih veledržav monarhija in Rusija brez vsakih sebičnih namenov gledata samo na mirovno delo, ki je v interesu vse Evrope in se skupno trudita na eni strani, da pomagata Turčiji pri izpeljavanju potrebnih določb za zboljšanje položaja svojih krščanskih podložnikov in na drugi strani, da odvrneta kneževino Bolgarijo od pospeševanja vstaje. Zaupne zveze, ki se jih trudi moja vlada v tem oziru kakor tudi v vseh ostalih vprašanjih napram drugim državam z vspehom ohraniti, so imele, zlasti letos, razveseljiv vspeh tudi vsled osebnega občevanja, k čemur so mi nudili za-željeno priložnost obiski mojega dragega zaveznika, nemškega cesarja, ruskega carja in angleškega kralja. V Srbiji je vsled zločina, ki mora napolniti z grozo vsakega omikanega človeka, prišla druga dinastija do vlade, in upati je, da bo ta dežela pod svo jim novim vladarjem moralno prerojena in da gre boljši bodočnosti nasproti. Moja vojna uprava vzdržuje svoje zahteve v mejah lanske dovolitve. Sklep vprašanja glede brzostrelnih vojnih topov se izvrši vsak čas, in se zdi zato potrebno, da se začne z izdelovanjem drugo leto, za kar želi vojna uprava denarnih sredstev. Večje zahteve vojne mornarice so namenjene, kot lani, za pomnožitev osobja in stavbe ladij. — Trajni prosvetni napredek in razvoj zasedenih dežel tudi v tem letu ni bil prekinjen, in četudi sta imeli deloma slabo letino, bosta Bosna in Hercogovina ven dar svoje upravne stroške tudi v bodočem letu sami poravnali. Računam na razsodnost in patrijotično marljivost, ki ju boste posvetili izvršitvi svoje naloge, in vas najsrčneje pozdravljam.
Dunaj, 16. decembra. Pri današnjem vsprejemu delegacij je cesar jako obširno govoril s češkimi delegati. S poslancem Pražakom je govoril o spravni akciji na Moravskem in o razmerah v parlamentu. Pražak je cesarju odgovoril, da so bili Cehi prisiljeni k obstrukciji. Vlada je pred Nemci kapitulirala in za to je Cehom obstrukcija parlamentarno orožje. Napram poslancu Kaf-tanu je dejal cesar, da morajo biti Čehi pametni, ako se hoče ustvariti v Avstriji narodnostni mir. Posebno se je opazilo daljši pogovor cesarjev z dr. K ram aro m. Kramar je cesarju dejal, da je napačno informiran in da Cehi brez češke univerze ne vstavijo obstrukcije. Napram Cehu prof. Fiedlerju je govoril cesar o prenapolnjenju univerz. Fiedler: „Tem bolj je torej obžalovati, da imajo Cehi samo eno vseučilišče." Cesar: „To se mora spremeniti." S poslancem Stransky-
jem je cesar tudi govoril o spravni akciji na Moravskem. Stransky: „Brez češke univerze na Moravskem je ni-čeva spravna akcija."
Dunaj, 16. deo. Jutri dopoludne se zbero delegati nemške ljudske stranke, da se dogovore o svojem stališču napram proračunskemu provizoriju v delegaciji. „(xrazer Tagblatt" pravi, da bodo nemški nacionalci glasovali proti.
Kranj, 16. decembra. Protestiramo proti temu, da je poslanec Pire omadeževal narodni Kranj in svoje ime podpisal pod famozno izjavo, katero so sko vali Nemci, ki hočejo gospodariti v deželi. Škandal, da hoče upravo dežele za 5 odstotkov Nemcev imeti v rokah 11 mož, za 95 odstotkov Slovencev pa le 9. Proč z nemškutarijo !
Narodni Kranjci.
Mengeš-Jarše, 16. decembra. Gospa Marija M a j d i č e v a, velepo-sestnikova soproga, je danes popoldne v Jaršah umrla. Pogreb bo v petek.
Meteorologidno porodilo.
ViStna nad morjem 306.2m, sred.iji r.račni tlak '736-0mm
•1 i Cm ops-\ : nornajli	8 tanj«, barometra. t mm.	Tempe-ratara PO Colnijti	V«tr«?l,	Neb«	Ih
1& tf	/32 8	1-4	brezvetr |	obl. |	11-4 16"
1ft 7. jjutr 1 732'4 1 11 I sl. jzah. lb 3 ?opol.| 732-3 | 2'8 | si. jug J Sndnia včerajšnja temperatura 2-4*,				dr norraala —	
Dunajska borza
dnž 15. decembra.
Skupni državni dolg v notah.....100*75
Skupni državni dolg v srebru ....	100'60
Avstrijska zlata renta 4%......120-70
Avstrijska kronska renta i%.....1D0-80
Avstrijska inv. renta 3l/a %......93'05
Ogrska zlata renta 4$.......119'—
Ogrska kronska renta 4%..........99 05
Ogrska inv renta 3'/,% ......9125
Avstro-ogrske bančne delnice.....iS 19
Kreditne delnice ... ..........685'25
London vista...........23i-45
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v.	117-15
2o mark............23 43
20 frankov...........19 0 i
Mejnarodna panorama
Pogačarjev trg.
SSS- Ta teden "TS32
Velika povodenj
po
Zgornjem Koroškem
v septembru 1903.
Vabilo
na
izvanredni občni zbor
Hranilnice in posojilnice
v Metliki,
registr. zadruge z neomejeno zavezo,
kop so vrši
v nedeljo, dne 27. decembra 1908 ob pol 9. uri dopoldan = v lastnih prostorih. =
Dnevni red: 1 Premoiriba pravil. 2. »'učajnesiti.
1670 1-1
Načelstvo.
Pva učenca
• v v
išče
na kož
Josip 5teyer,
= Ljutomer, Štajarsko. =
Ponudbe naj se pošljejo direktno na tvrdko.	1669 2-1
Naročajte
706 104-60 M«
iz pivovarne v Žalcu in I ^škem trgu.
«]i■*«"I«-k*ba* centralna 3 »a***.*«. v ILijultljjanl, SS«»€Mjml«e? ■ •
Angeljnovo milo Marzelj sko (beio) milo
z znamko
449 104—77
Nove zboljšane
gramofone
zi glasovno-, ročno- in varstven
m*r:oo, zelo pntiubljano mi-d duhovščino, po društvih in med zasebniki.
Gramofon fc**^ avtomate
za gostilne zelo pridobitne
prodajam tudi na obroke.
Imam veliko zalogo, najnovejše plošče, katere zamenjujem za stare
Vnanja naročila se rešujejo z obratno pošto.
1079 fcO-34
T^udclf UJeber, urar
v Ljubljani, stari trg 16.
primerna darila!
1658 6-2
Kakor:
drsalke, tičnike, mesorez-nice, različne svečnike in kasete, posode za premog in predpečnike, samovare in brzovrelce, sploh kompletne kuhinjske oprave
se dobivajo najcenejše pri l^arcl l^au^eK-a naslednikih
5ebneidcr §
Ljubljana, ftunaj^a ecsta |t. 10.

!! potniki v Ameriko !!
= CUHARP LINE
prevaža potnike naravnost
iz Trsta v Kovi Vork
1552 9-6
z brzim parobrodom „AURANIA" s 1200 mesti IIT. razreda in s 300 salonskimi mesti II. razreda s kabinami in z brzim parobrodom „CARPATHIA" z 2000 mesti III. razreda in s 400 salonskimi mesti II. razreda s kabinami.
Cena potile karte za vožnjo, :7 JFpofci w Nniri V™lr hrano, s vinom in vso postrežbo 11 Hold V RUVI lOlK
III. pazped za osebo 180
Odhod iz Trsta:
„CARPATHIA" 15. decembra 1903 »CARPATHIA" 2. februvarja 1904 „AURANIA" 29. decembra 1903 »AURANIA" 16. februvarja 1904
Natančneja pojasnila, vozne bilete, cene, prevoze v druge postranske luke in železniške postaje iz Novi Yorka v notranja mesta Zjedinjenih držav Severne Amerike dajein preskrbljuje
= Avstrijski domači glavni zastop-
Schroder & Gomp. - Trst
Via Carlo Gliega št. 8, I. nadstr. Naslov za brzojave: SCHRODERCO — TEST.
Potniki naj se zgla-sijo pravočasno in precej pismeno ali brzojavno za vozne bilete!
sta najbolj koristni
za hišno rabo.
dobivate jih po špecerijskih ftacunahl
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno - voščenih svtfi
v Ljubljani.
Na najvišje povelje fljeg.
e. in kp. apost. Veličanstva.
XXIII. c. kr. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarna loterija £nu^vsS^onito 19-382 dobitkov v gotovini
dopuščena, vsebuje v skupnem znesku 5I2880 kron.
1446 (10—10)
davni dobitek znaša 200.000 kron v gotovini.
Žrebanje se vrši nepreklicno dne 17. decembra 1903. — Ena srečka stane 4 krone.
Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaju, lil., Vordere Zollamtstrasse 7, v loter. kolekturah, tobakarnah, davčnih, poštnih, brzojavnih in železn. uradih, v menjalnicah itd.; igralni načrt za kupce brezplačno. — Srečke se pošiljajo poštnine prosto.
Od e. kr. loterijskega ravnateljstva. (Oddelek za drž. loterije.)
Najprimernejše darilo za gospodinjstvo je slovito znani	1643 9—7
Pfaff-ov šivalni stroj,
ki ustreza vsem zahtevam in je zelo prikladen za umetno vezenje.
Zaloga pri F. Tachinklu, Sodnijske ulice 4.
Zdravje je največje bogastvo!
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljUe kapljice se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni.
Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva.
Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Ležijo vse bolezni na jetrih in slezih ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravi|o vsako mrzlico.
Te kapljice so najboljše sredstvo proti boleini na maternici in modromu ter raditega ne bi Brnele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši.
Naročaje se edino in točno le podnaslovom: Mestna lekarna, Zagreb, Gornji grad št. 25, poleg cerkve sv. Marka.
Denar bb p> silja naprej ali ua povzsme. Manj kot ena dvanajstorica se ne pošilja. Cna ie naslednja in sicer franko dostavljena na pošto:
5 ducatov ( 60 stekl) . 17 K 10 ducatov (120 „ . 32 „
Mestna lekarna
Zagreb,
Markov trg št 36.
1 ducat (12 stekl.) 3 ducati (36 » )
Ustanovljena leta 1360.
4 K 11 „
1653 10-6
Zdravje je največje bogastvo!

Pentlje,
ravatc »»ga«*-,
v
Ščiti za
1
Najnovejše!
f
(Kragenschoner).
Najnižje tovarniške cene!
priporoča 1699 4~3
KAROL RECKNAGEL, Mestni trg 24.
8HF" Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna iivrSitev naročil na borzi.
99
Menjarična
M E I
I., Vlfollzeile 10 in 13,
delniška družba
E C U II"
Dunaj, I., Strobelgasse 2. ■■Hnonm

4MT Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasvdtl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 273

BSEaEEKSiM'
Cenjenim
svojim odjemalcem!
Splošne gospodarske razmere so v zvezi s krajevnimi okoliščinami povzročile, da se je stanje špecerijskih trgovin tekom časa znatno poslabšalo. Z ozirom na to so podpisani trgovci sklenili, da odslej
ustavijo
običajna
cenjenim svojim odjemalcem, zato pa bodo primerno svoto darovali za dobrodelne namene.
Vsak trgovec se je zavezal z besedo in tudi položil visoko jamščino, dajse bo strogo držal tega sklepa.
To naznanjamo cenjenim svojim odjemalcem v blagohotno uvaževanje.
V Ljubljani, 15. decembra 1903.
Ljubljana:
F. Babic, Jos. Baliovec, Iv. Baliovec, I. Bizjak, Fr. Brajar, V. Cantoni, L. Češnovar, I. Dolinar, I. Fajkar, I. Fridrieh, F. Grošelj, II. Hieng, C. C. Holzer, Iv. Jebačin, Jos. Jebačin, A. Ječminek, M. Jemec, L. Jeran, A. Jerančič, A. Ješe, M. Kastner, E. Kavčič, M. Kavčič, A. Klun, A. Korbar, A. Kordiu, A. Krisper, A. Kregar, P. Lassnik, M. Lelmert, A. Lilleg, I. Lončar, I. Marenče, T. Medic, I. Medved, I. Mehle, T. Mencinger, I. Mole, I. Murnik, M. Ojstrič, I. Perdan, K. Planinšek, M. Podvomili, J. C. Praunseiss, M. Semrajc, M. Soklič, M. E. Supan, V. Schiffer, 0. Sbhmidt, J. Skoflzli, M. Spreitzer, A. Stacul, A. Stciner, F. Strkovič, J. Stritar, F. Stupiea, A. »arabon, P. sterk, F. Ter din a, I. Tome, 1. Tonick, A. Terbovc, A. Zorman, A. Zore.
Zgornja in Spodnja Šiška:
M Bergant M. Bitenc, M. Deu, I. Glavič, M. Koraotar, M. Kotar, I. Kreuzer, M. Lavrenčič, 1. Maurer, I. Povse,
M. Škander, A. Tonich, T. Tušar, I. Vodnik, V. Winkelliofer, I. Zorman.
Glince in Vič:
F. Javornik, M. Jereb, A. Marn, A. tfovak, I. Pirnat, I.Bobežnik, I.Traun, M.Vijol.
^ B E Štefanja vas in Vodmat:
"Oerjol, I. Jebačin, F. Lisjak, A. Pečar, I. Oražem, A. Sušnik, I. Zorič.
Ježica, Mala vas in Stožice:
A. Aubel, M. Snoj, I. Smerke.
1668 3-1
MiMŠi
jmm <" ■: i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ignacij;Žitnik.
Tislc .Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.