Stav. 334
V Trata, v ■■d-ln 7. rtirMrtn
iitmm AL v i
fdhsit vsak dan. udi eb »vicl|sh ta praznikih, zjutraj. — Uredništvo: rimamka AsMkaga 301 L aadsfcropj«. — Dopisi saj M potico j/ŠttvvL — NefrasMnaa pisma k ne •prejema** rokepM Izdajatelj in odgovorni uradnik Štefan Oodiaa. —
f CdinoaM. — Tlak Makarne Edtaost — Naročnina znala na nenc L »-v M
leta L 18— in crfo leto L 36 —. — Telefon uredništva In npmve štev. 11-57- V
itevtlka ▼ Trata ta okolici po 10 stotink. — Oglasi s« računajo m Hrokoati ene kolona (72 «4 — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po M stott osmrtnice, zahval*, poslanice in vabila po 40 stat, oglasi denarnih zavodov mm pO 80 rtoL Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L I*—. Oglasa sprejem« inseratni oddelek Edinosti. Naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi vai^r^H u^ava ta inseratni oddelek ae oabajaU v Trstu, uL av. Frančiška As, 2tifc
Iz iugoslaviie.
Davidovičevo pismo Proti ču.
BELGRAD, 3. Predsednik vlade Davidovi«
e .poslal 27. m. m. Protiču pismo, v katerem
dbvešča načelnike opozicijonalnega bloka, zakaj vlada odlaga seje narodnega predstavništva. Medtem pa, akotud-i je bilo v klubu Demokratske zajednice sklenjeno, da se seje predstavništva odgode, se zdi, da se vlada ne zuri, da bi odgoditev predložila regentu v podpis. V četrtek se je nadaljevalo v klubu Demokratske zaednice posvetovanje o politični situaciji. Minister za .promet, Milo-rad Draškovič, je obvestil poslance o ureditvi prometa in o težkočah, s katerimi je ta posel združen. Minister Lukdnič je poročal o urad<ni§kem vprašanju. Ministrski predsednik Da\idovič je obvestil klub, da je vprašanje o našem trgovskem brodovju v reparacijski komisiji v Parizu za nas povoljno rešeno.
Narodno predstavništvo.
ZAGREB. 4. Kakor javkajo iz Belgrada, se bo pred razpusiom sedanjega parlamenta morebiti sklicalo še enkrat narodno predstavništvo, da se dožene, .je K v resnici sposobno za delo. Aiko ne bi dajalo jamstva za to, te-daij bi vlada apelirala na narod. Ker so za volitve v konstituanto potrebne obsežne priprave. se volitve ne bodo mogle vršiti pred mesecem aprilom. .
BELGRAD, 4. Ako se parlament razpusti in se razpišejo volitve, polaga vlada važnost na to, da se volitev udeleže tudi vojaki. Zato pa volitve še ne bodo takoj, ampak šele po demobilizaciji. Ona dva meseca, ko bo parlament odgoden, se bodo izvršile vse tehnično priprave.
Vladna izprememba na Hrvatskem.
ZAGREB. 3. Kakor hitro ae povrne novi ban iz Belgrada, bo takoj imenovana nova hrvatska vlada. Izpopolniti je treba samo še dve mesti: poverjeništvo za notranje stvari (takozvano podbanstvo) in povenjeniŠtvo za trgovino in obrt. Prvotno določeni poverjenik za notranje stvari dr. PetranoviČ je postal načelnik vladnega predsedništva.
ZAGREB, 3. Veliki župan belovarsko-kri-ževačke županije dr. Lisičar je podal ostavko, ki je bila tudi sprejeta. Pri tej priliki je bH odlikovan z redom «v. Save 3. razreda. Njegov naslednik bo dr. Luka Soški.
Zaprisega hrvatskega bana.
BELGRAD, 3. Dosedanji ,povenjenik za notranje pasle v Hrvatski m Slavoniji, dr. Tomislav Tonrljenovič, je 27. m. m. predt?oićne došel v Belgratd, kjer ga je naslednji dan zaprisegel Nj. Včsoč..ns.tvo prestolonaslednik regent Aleksander za hrvatskega bana.
Regentova zahvala Splita.
SPLIT, 4. Predsednik po/krajinske vlade dr. Krstelj ie prejel od prestolonaslednika regen«ta Aloksarnira nastopno brzojavko; »Navdušeni pozdrav mesta Splita .porvodom obletnice zedinjenja sem hvaležno prejel in sem prepričam, da najde Split in vsa mila Dalmacija v (združeni domovini pogoje za razvite/k vseh krasnih sposobnosti svojega prebivalstva!«
Neresnične vesti o revolucij! ▼ Crnigori
BELGRAD, 4. Atenski list »Radical« .je objavi! nastopno vest iz Belgrada: »Crnogorska presbiro .poroča, da se trije srbski zbori v Nikšlču, Kotoru ta Hercegovim bore proti revoluciji v CrnigonL« Kakor doznava bel-grajski pređbiro, je ta vest popolnoma izmišljena.
Razprava proti boljševikom.
NOVI SAD, 4. V soboto, 22. m. m. se ie
pred novosadskim okrožnim »odiščem vršil proces proti nekaterim komunistom iz Vojvodine, ki so cfotoženi, da so snovali tajno komunistično organizacijo, katere cilj je bil, izpremeniti sedanji državni red. Pet obtožencev je 'bilo obsojenih na pet let ječe, ostali so biH oproščeni.
čiščenje.
PEČUH, 4. Pred nekaterimi dnevi so oblasti
ipri^ele orožni sik ega kapetana Milana Alek-sandroviča, -bivšega avstrijskega častnika, zaradi .zlorabe uradne oblasta.
Neresnična vest o stikih z Bolgarsko.
BELGRAD, 4. Zagrebški »Jutarnji list- in sofijska »Mir« sta prinesla vest o sestanku •bolgarkega ministrkega predsednika Stambu-fcnsrfkega in našega ministrskega predsednika Davrdoviča v Belgradu. Presbiro je pooblaščen izjaviti, da je ta vest popolnoma neosnovana.
Srbsko-grški odnošajL
BELGRAD, 4. Iz Aten poročajo: Pri razpravi proti generalu Dusmanisu je bil zaslišan trud« podpolkovnik Poskupulos, bivši gu-berner v Solunu, ki je izjavil, da (je rešil Solun in grško Macedonijo, da ju oc bi okupirala Siibvja. Rekel je, da je bilo že vse gotovo, da Srbija zavzame mesto ter uvede svoje oblasti. Bile so že tudi napravljene štampilje srbskih oblasti, Id jih je Srbija nameravala uvesti v Macedonijo.
Zasedba Strumico.
PARIZ, 6. Po navodilih vrhovnega sveta so srbske čete zasedle dosedaj bolgarsko ozemlje Strumice. Srbske civilne oblasti so ie prevzele službo.
Trgovinska mornarica.
BELGRAD, 3. Ministrski svet je v sredo vzel na znanje poročilo reparacijske komisije. Iz .poročHa sledi, da je mirovna konferenca pqpcrlnoma ugodila naših zahtevam po izročitvi dela trgovinskega brodovja bivše Avstro - ogrske monarhije. Jugoslavija dobi vsega skupaj 250.000 ton brodovja. — Nadalje je prišlo na razgovor vprašanje kovanja
mktjastega drobiža po 20, 10 te 5 par. Frad-log je bil sprejet.
Varnostni ukrepi proti ki|l.
BELGRAD. 4. Glasom vesti iz Carigrada in Soluna se je pojavfla v teh mestih kuga. V Solunu je obolelo pet ljudi, med temi sta dva umrla. Grška vlada jo odredila za potnike iz Carigrada štiridnevno kvar anteno. Našs ministrstvo ca zdravje je bilo pravočasno obveščeno o tej nevarnosti in je odredilo vse potrebno na mefi proti Solunu.
Prometno razmere ▼ JugoslavijL
BELGRAD, 9. Minister saobraćaja Mtlorad Draškovič je v svojem poročilu o prometnih razmerah v naši državi, ki ga je predložil v seji Demokratske zaednice, govoril zlasti obširno o progi med Zagrebom in Belgradom, ki je bila pred vojno bolj postranskega pomena, danes je pa glavna prometna žila naše države. Glede kerupoije na naših železnicah je dejal, da niso toHko krivi železniški uslužbenci, kolikor občinstvo samo, ki jih na vsa mogoče načine iokuša podkupiti. Proti takim pojavom se bodo Ukrenile najstrožje odredbe. Zveza med Zaigrebom in Belgradom mora čimprej postati kar najboljia in najzanesljivejša. Izdeluje se 2e načrt za gradnjo nove vzporedne proge. Minister je dalje izrazil nado, da se čez mesec dni uvede še en brzo-vlak na tej .progi. V železniških delavnicah se opaža lep napredek; dela se že v obsegu, kakršen je bil pred vojno. V mesecih marcu in aprilu se bo že pokazal napredek v naših prometnih razmerah kot posledica sedaj izdanih odredeb. V drugem deki svojega govora se je bavil minister c našima vodnimi cestami. Izvajal je med drugim, da se mora predvsem urediti plovnost Save do Zagreba, kakor tudi pristanišči v Sisku in Brodu.
Za izboljšamo železniškega obrata.
BELGRAD, 3. Ravnateljstvo južne železnice je posodilo deset lokomotiv železniški direkciji v Belgr<*dru. Minister Kristan je odpotoval na Dunaj, da nabavi tam 80 lokomotiv.
BELGRAD, 3. V vse razširjene delavnice železniških ravnateljstev bodo sprejeli večje število strokovnih delavcev iz inozemstva. V teh delavnicah se bodo .popravljale lokomotive in vagoni.
BELGRAD, 4. Naša vlada je po naši delegaciji v Parizu zahtevala, da se naši državi povrne 80 lokomotiv in 1000 vagonov, ki so jih Bodigarji cb okupaciji spravili iz SrSfje. Naša delegacija je izjavila, da naša železniška direkcija ne bo mogla opravljati mednarodnega prometa, ako ne dobi teh lokomotiv in vagonov.
BELGRAD, 3. »Pravda« javlja: Minister za šume ki rude se še vedno mudi na Dunaju, ker se pogaja zaradi poprave pekrvarjenih lokomotiv. Po njegovem poročilu mu v tem pogledu delajo velike težrkoče, ker se od Jugoslavije zahtevajo kompenzacije. P-resboro doznava, da so te težkoče že odstranjene po posredovanju naše vlade.
Jugoslovenska sastava na kraljevem dvora.
BELGRAD, 4. V petek, 28. m. m., je bila na kraljevem dvoru izobešena .prvikrat nova jugosJ o venska zastava z jug »slovenskim grbom. Dosedaj jm visela fta dvoru sibska zastava.
Rektor ljubljanskega vseučilišča ▼ avdijencL
BELGRAD, 3. Nj. Visočanstrvo regent Aleksander je v sredo v avddjenci sprejel dr. Plemlja, novega rektorja ljubljanskega vseučilišča.
Poveljnik dravska divizija zopet ▼ LjuMjanL
BELGRAD, 3. Poveljnik dravske divizije general Krsto Smttjanič, ki js bil nekaf časa v Beogradu, je odpotoval v Ljubljano.
zalo
▼ Bdgradu za 100 kovanih kron, d očim je kolkov an j nm 450.
▼ m
Vrednost koikovana L t. m. as jo plačevalo samo še 350 kol-tečaj dinazfa pred
BELGRAD« 4. Za posiamka v Washingtonu bo imenovan Ivan M. JovanoviČ, dosedanji poslanik v Londona.
Aretiran ttal^aaafcl dopisnik.
SPLIT, 4. Tu js ba aretiran dopisnik rimskega lista »Idea Nazionale«, Ari je poizkušal poslati svojemu listu tendencijozne vesti o Dalmaciji.
Varnostni akrspl t Splita.
SPLIT, 4. Okrožna oblast je izdala naredbo, da po 22. uri ne sme nihče več biti na ulici. Ob tsj «zi morajo bati tudi zaprti vsi lokala.
Demonstracijev Zadra.
SPLIT, 4. Ko ss js v Zadra izvedelo za izjavo italijanska vlada glede D'Annunzijevega zadarskega podjetja in gleds Millovega postopanja, so uprizorili Italijani demonstracije proti vladi in v prilog guvernerju. Admiral Mi Ho demonstracije blagohotno .pozdravlja, do čim protidamonstracije niso dovoljene. Vršile so se ponovno taka demonstracije pred guvernerjevo palačo. Trije govorniki, ki so prišli z Reke, so imali hujakajoče govore, katera so naperili zlasti proti italijanski vladi. Ob tej priliki so pocdravljaia Milla in klicali: »DoK Nitti!« Guvernerjev sdjutant se je demonstrantom v njegovem imenu zahvalil. Nato je stopil na teraso sam guverner in je demonstrante pozdravil.
Apelacijsko sodišče ▼ Nove«
BELGRAD, 3. Nj. Vw. prestolonaslednik regent Aleksander je podpisal naredbo, da se vzpostavi apelaoijsko sodišče za Bačko in E^paat s sedežem v Novem Sadu.
Zahteve slovenskih sodnikov.
LJUBLJANA. 4. Te dni se je mudila v Bel-gradu deputacija slovenskih sodnikov pod vodstvom poverjenika za pravosodstvo, dr. Vladimirja Ravnikarja- Justični minister Ti-motijevič je popolnoma priznal upravičenost zahtev slovenskih sodnikov glede posebne doklade, kakršno že uživajo njihovi tovariši na Hrvatskem, ter se je v vsem obsegu pridružil stališču slovenskih sodnikov. Vled ■tega je pričakovati ugodna rešitve v ministrskemu svetu.
Vrhovno sodišče ▼ VojvodinL
BELGRAD. 4. V justičnem ministrstvu pripravljajo načrt za ustanovitev vrhovnega sodišča v Vojvodam.
BELGRAD, 4. Iz zanesljivega vira doznava-vamo, da bo juetično minstrstvo sprejelo vse one dovršene pravnike in doktorje prava, ki so napravili praktični adminostracijdri in sodnijski iapit, za cačasns sodnike v osmem činovnem razredu v sodni stroki t Vojvodini.
BELGRAD, 2. Izšla ja naredba, da morajo biti bankovci pri kotkovanju tudi prepečateni s pečatom tiste banke, ki jih kolkuje. Pečat mora biti postavljen tako, da gre dal pečata preko kolka, del pa preko bankovca.
Valutno vprašanje.
BELGRAD, 3. V narodnem predstavništvu se je v četrtek popoldne nadaljevala seja Demokratske zaednice. V tsj seji so raspravljali i o valutnem vprašanju. Minister za finance Veljkovič je podal obširen katerem se js razvila debata.
Uspeh kolkovaaja
BELGRAD, 4. Koikovanje' avstroogrskih bankovcev je Se takoj v sačotku pokazalo
Konac iMirrrfr starka v SpHta.
SPLIT, 4. Dosegel sa js mod lastniki tiska-ren in stavci apoeazum- ta je tako dokončana druga tiskarska stavka v Splitu. Začeli so izhajati dnevniki »Nova doba«« »Jadran« in »Život«.
veno Ottule rt niMMl zloflMu.
Iz Beograda nama ptSu:
Milutin Čekić, režiser beogradskog pozo-rišta i referent ministarstva prosvete, uapšen je i predan beogradskom gradskom sudu pod optužbom za veleizdaju. Neposredni povod njegovom uapšenju dala eu dva njegova vlastoručna pisma, koja je on pisao početkom god. 1916. jednom austrijskom kapetanu, važnom faktoru u guvernemanu, koja je pre nekoliko dana obelodanđo beogradska »Samouprava«. Utvrdjeno je i dokazano, da je čekić bio jedan od glavnih polittekih redaktora »Beogradskih novina«, službenog gUsila c. i kr. guveme-mana u okupiranoj Srbiji. Jedan od njegovih prijatelja, koje on spominje u ovim svojim pismima, bio js glavni saradnik naročitog dodatka, koji se tiskao ćirilicom, a kome je bio zadatak, da srpskunarod i srpskog seljaka otruje austrijanštanom. Kako se doznaje, odredit će se jedan naročiti sudac za proučavanje cele afere »Beogradskih novina« i da podnese referat prema uhvaćenoj arhivi austrijskog guvememana i ostalim dokazima, koji su pri ruci. Cini se, da je pronadjena i velika korespondenca 1 rukopisi »Beogradskih novina«. Ovo uapSenje, kao 1 otpust bez daljnjega iz državne služba gg. Culića, Lončare-vi ča, Gospodnetića (a čujemo i nekih, koji će slediti), kao i duboko uterenje, da će ss i sa svim ostalim narodnim zločincima tako postupati, izazvalo ja u javnosti veliko zadovoljstvo. Ugled i pouzdanje u demokrafcsko-socijalističku vladu tim je njenim korakom joft većma po-rasao i svaka pošten čovsk pozdravlja taj pametni korak naše vlada.
Kako već rečeno, otpušten je načelnik ministarstva inostranih dala i šef beogradskog presbiroa g. Lončarevtć iz službe. Govori se, da su se nađi nekoji spisi iz kojih sTedi, da je imao za vreme rata uska vaza sa austrijskim vlastima.
Doznajemo takodjer, da {a maknut sa svoga dosadašnjega mesta prez«£jalni sekretar dr. Rinaldo CukĆ, rodom ac Dalmacije, koji .je bio pouzdanik austrijskih ministara predsednika Bečka i Sturgkha, a koma ja bilo uspelo, da se fu*rtim uvuče u ministarsko predsedništvo. Ista je sudbina zatekla i druga mu sekretara u ministarstvu financija dra. Gospodnetića i zateći će sve ostale one, koji su radili protiv našeg naroda i koji su bfli n odanoj službi au-stromadžarskog režima. Tsj se vladin akt osobito dojmio u krugovima poštenih i nacionalnih ljudi, a u prvom redu Dalmatinaca, koji su od te dvojice i njima sličnih ljudi pre rata t za vreme rata užasno stradali.
Uprava varoša Beograda odpravila je u zatvor gradskog suda Nikola Aleksića, studenta tehnike, koji ja studirao u Rimu za vreme okupacija i služio interesima ove nama neprijateljski raspoložena zornije.
Još pred dužeg vremena ssznslo se da je general Vešović, bivši črnogorski ministar rata, poznat svota, što ja n momentu, da bude uapšen od Austrianaca, pucao na oficira, koji gs htede uapsiti, t pobegao, imao u Crnoj Gori veza s crnogorskim odmetnicima i agentima rsskralja Nikole i da ja tako, preko njih. mnogo smetao našim uprnvnim vlastima u Crnoj Gori. Da hi aa stalo na pat toni jatako-vanju a odmetnicima, rešeno je, da se general Vešović penzijoaira. AH kako se brzo uvidelo* da ja samo penzijoniranje nedovoljna kazna za takva dela. naše su oblasti pozvale generala u Beograd, da W protivu njega i njegovih pre-stopničk* postupaka povela istragu. General Vešović došao js, aa poziv, u Beograd, ali čim je osetio, da ja stvar odbiljna i da će se zlo po njega svršiti, odlučio js da ss sidom iz naša zemlje prm još nago što aa »traga završi. Putnih isprava nije, istina, imao, te aa redovan način nije ni mogao da otputuje preko granica, ali njemu, starama hajduku, nije bilo teško rešiti ae da as Beograda J jednim neobičnim. čisto romantičnim putem: Najario ja
teveka, koji ća ga čamcem (v čolnu), odvesti niz Dunav čak do rumunske granice, i kad tamo stigne onda mu je sve drugo lako. I onomad, 17. ov. mes. oko 8 sati u veče, general js, u društvu sa svojim sinom, uzeo stvari i sišao na Dunav, na ono mesto, gdc stoje čamci i gde je i njega njegov čamdLja imao da čeka. Ali pre nego što je on pronašao svoj čamac i uspeo da se u njega tdcrca, stvorila se tamo odnekud jedna žandarmska patrola, koja je ceo taj lepo smišljeni put osujetila. General Vešović odveden je onda u Upravu Grada i tamo i zadržat, dok se istraga po celoj stvari ne završi. Sa njime je pritvoren i njegov sin, za kojega se kaže da je negda bio oficir u ruskoj vojsci.
Preiskava proti generalu Vešoviču.
BELGRAD, 4. V informiranih krogih trdijo, da je preiskava prota črnogorskemu generalu Vešoviču
Iz (eSkoslevaike.
Praški in olomuški nadškoL
PRAGA, 4. Govori se, da se .praški kardinal nadškof ne vrne več na svoje mesto. Za nadškofa olomuškega bo baje imenovan član narodne skupšdme dr. šrarnek.
Češkoslovaška državna bilanca.
PRAGA, 4. (S.) Danes ie predložila vlada narodni skupščini dodatno bilanco predvsem o stroških za .karpatsko belorusko ozemlje; bilanca kaže 8 milijard in 615 milijonov izdatkov proti trem milijardam In 710 milijonov dohodkov s skupnim deficitom štirih milijard »n 905 mUilonov. Vlada le zaprosila pooblastilo za nakup posojla ene milijarde.	____
IZ RUSIJE.
Boji s boljše viki v južni Rusiji
LONDON, 5. (S.) Poročilo vojnega ministra o operacijah v južni Rusiji javlja, da so bili boljševiški napadi na utrdbe pri Carioinu odbiti. Na donskem bojišču so boljševiki zavzeli Kaleš dne 30. novembra. Rdeče čete so začele srdito napadati prostovoljske čete. Boljševiški napadi severno od Kijeva so bili odbiti. Banditski poizkusi v notranji Ukrajini, da bi predrli blok, so bili odbiti. Banditi so imeli velikanske izgube.
MORAVSKA OSTROVA, 4. »Morgenzei-tung« poroča iz Varšave: Poslednje dni so v Varšavi med splošnim pogonom aretirali več komunistov med m jim i tudi nekaj ruskih bodj-ševJkov. Preiskava je dognala, da se je eden izmed t<3h ruskih bolj-ševikov udeležil umora ruskega carja. Pri aretaciji so našli kose carjevega perila s carjevim monogramom in dnevnikom, v katerega je pisal car beležke. Pri zaslišanju je boljševik priznal, da ae je kot bivši ruski rdečfi gardist res udeležil smrtne obsodbe carja Nikolaja.
MOSKVA, 4. Boljševiško frontno poročilo z dne 27. nov.: Na severni fronti streljavka-nje. Na zapadni fronti se kaže jak odpor sovražnika, ki ga podpira ogenj angleških vojnih ladij. Na vseh frontah se nadaljuje naše napredovanje. Na južnovzhodni fronti se prilkižujemo na obeh bregovih Volge Cari-cinu.
Vprašanja vzhodna Galicija.
VARŠAVA, 4. (S.) Poljski poslanci iz vzhodne Galicije so razpravljali v pogovoru z državnim maršalom Trompzuskim o predlogu, da se odpošljejo v Pariz in London odposlanci, ki naj poskrbe .po mogočnosti, da se uveljavi sklep vrhovnega sveta, s katerim se prisoja vzhodna Galicija začasno Poljski.
Iz Madlars teT
Težave v prehrani Budimpešte.
BUDIMPEŠTA. 4. Ministrski predsednik Hu-szar je v khibu krščansko-narodne ^eze izjavil, da čakajo glavno mesto glede prehrane težki časi. Obljube entente m Romunije se niso Izpolnile. Prthodnie dni bodo za prebivalstvo slavnega mesta težki. Toda prebivalstvo mora tudi to prenesti, ako ima pred očmi cili, da mora biti •dežela krščanska m narodna.
Na Madžarskem aa bo mobilizacije.
DUNAJ, 4. Z oziram na vest praškega »Večera«, ki so jo .ponatisnili dunajski jutranji listi in ki trdi, da se po nastopu nove vlade izvede na Madžarskem mobilizacija vseh letnikov od 18. do 45. leta, objavlja tiskovni odsek madžarskega poslaništva na poziv madžarskega monistrtva za zunanje posle, da -tozadevna vest »Večera« ni točna. Na Madžarskem ne bo mobilizacije, in sicer že iz tega vz-roka ne, ker bi se ne strinjala z mirovnimi stremljenji nove vlade.
Madžarski imperijalizam.
BUDIMPEŠTA, 4. Ogrski vojni minister
Friedrich je imel v kcščansko-sociijalnem klubu govor, v katerem je izvajal, da stoji ne-• oanajno na podlagi krščansko-nacijonalne po-1 litike in teritorijalne integritete Ogrske in, kraljestva. Raz opreme armade ne odobraval in bi v tem primera odstopil od svojega me-1 sta. Ententi ne moremo zaupati in ne bomo zat^ali. Po njegovih informacijah bodo ogrski mirovni delegati odpotovali v Pariz ftele meseea februarja. Mir, kjer bo Ogrska samo oddajajoči del. ni nujen. Prida Se čas zs nje-gotovo politiko; potem bo deloval sa tisočletno ogrsko kraljestvo,
»Deutschland uber alles«. Enake demonstracije so se vršile, ko je prispel v Štetin. Maršal odide v Pomorje k svoji družini, kjer ostane nekoliko mesecev.
Obsedno stanje v Berolinu se odpravL
BEROLIN, 5. (S.) Listi javljajo, da se v kratkem odpravi obsedno stanje v Berolinu, ker vlada smatra, 'da je sedaj red vzpostavljen. Obsedno stanje je proglasil minulega marca minister za narodno obrambo.
Izplačevanje obresti vojnih posojil.
BUDIMPEŠTA, 4. Ogrski finančni minister Korany je izjavil, da hoče ogrska vlada kar najprej obnoviti obrestno izplačevanje za ogrsko državno posojilo z vojnim posojilom vred.-
Nemški častniki pred sodiščem.
BEROLIN, 5. (S.) »Lokal AnzeLger« piše: Von Lersner bo predložil, naj se uvede razprava proti častnikom, katerih izročitev zahteva ententa, pred sodiščem, ki bo poslovalo v Nemčiji. Nemčija bo <iala vsa jamstva, ki jih zahteva ententa.
Ublažitev blokade.
NAUEN, 4. Blokada Vzhodnega morija se je nekoliko omilila. Dovoljena je sedaj svobodna tngovina med -nemškimi lukami na nemški obali Vzhodnega morja, in sicer za jadrnice in motorne jadrnice do sto ton.
Za ločitev Bavarske od Nemčije.
CURIH, 4. »Neue Zurcher Zeitung« prinaša iz Monakovega poročila o stremljenju Bavarske, da bi se ločila od države. Vcd.ja separatistov je voditelj bavarskih kmetov dr. Hein. On stremi po združenju katoliških alpskih dežel, ki naj bi se izvedlo, ako mogoče Ob obnovitvi kraljestva, in po spojitvi Bavarske z Avstrijo.
Is Avstrije«
Upanje v boljšo bodočnost Nemške Avstri}e.
DUNAJ, 2. Na zborovanju v Klosterneubur^u }e govoril »dTŽavni kancelar dr. Renner o političnem in gospodarskem položaju. Dc>n.J je: Z vsemi sosednimi državami bomo stali v najbol ših od-nosajili in sklepali z njmi pogodbe. Ko se promet zopet otvori, se povrne tudi živahno gospodarsko življenje. Opomogli si bodemo rz beJe, ako se ne bomo spuščali na levo v komunistične poizkuse in ne na desno v rešilne poizkuse monarhistov.
Za prehrano Avstrije.
DUNAJ, 2. Kakor poroča »Neue Freie Predse« iz Berolina, je bil v državni zbornici predložen načrt, do konca t. 1. znižati v Nemčiji množino moke tedensko za 50 gramov in oddati ta prihranek Avstriji, predvsem Dunaju. Na ta način bi bila prehrana Avstrije do konca leta zagotovljena.
Renner odide v Pariz prosit pomoči za svojo domovino.
CURIH, 5. Renner je dobil od ententnih zastopnikov dovoljenje za potovanje v Pariz, kamor odide v spremstvu ministra za narodno gospodarstvo, da pojasni zaveznikom žalostni položaj Avstrije in prosi za pomoč. Če ostane prošnja brez uspeha, poda po mnenju lista »Neue Freie Presse« vlada demisijo, ckler. Na zborovanju so govorili državni kancelar dr. Renner ter državna tajnika Mayr In Zerdik.
Prihod
BEROLIN. S. (S.) Ko je feldmaršal MacCen-sen prispel na beroHnsko postajo, mu je ena stotnija izkazala vojaška časti. Razni govorniki so ga pozdravili s patrijotičnimi govori. Tudi Maokansan ja imel govoriti, toda ostal je vas čas v čakalnici, kjer mu je prebivalstvo prirejalo ovacije. Ob pritiki njegovega prihoda ia odhoda aa ja prepevala
Mirovna konferenca.
Zavezniški odgovor Nemčiji.
PARIZ, 6. (S.) Vrhovni zavezniški svet je na današnji seji odobril besedilo odgovora na Lersnerjevo noto glede uveljavljenja mirovne pogodbe. Odobril je tudi sklepe vrhovnega gospodarskega sveta na zadnjem zborovanju v Rimu, posebno kar se tiče prehrane Avsttije in Romunske. Razprava o zahtevi Nemčije, da bi se carina za uvažanje v Nemčijo plačala v zlatu, je bila odgodena na čas po uve-lj a v Ljenju mirovne pogodbe.
Nemško-zavezniški spor.
PARIZ. 6. (S.) Čeravno mora .pogovor med maršalom Foohom in W:<lsonom ostati tajen, izjavlja »Matin« vendar, da je v tej zadevi vendar ena stvar gotova: odločno stališče Anglije. Njena pomoč je zagotovljena, bodisi kar se tiče diplomatskih korakov v Berolinu, ki se pripravljajo, bodisi kar se tiče vojaških ukrepov, ki bodo po potrebi sledili. Vrhovni svet bo danes seslišal vojaške strokovnjake, a nato bo razpravljal o ukrepih, ki se morajo ukreniti proti Nemčiji, in noti, ki se .ji odpošlje. »Echp de Pariš« izraža svoje zadovoljstvo zaradi popolnega sporazuma med maršalom Foohom in Wilsonom in pravi: »Vemo. da prihaja življenje v naše okupa-oiijske čule in da se ukrenejo pravočasno ukrepi, potrebni za morebitne hujše dogodke.
Regent Aleksander na obedu pri Poincarčju*
PARIZ, 6. (S.) Predsednik republike in gospa Poincaršjeva sta priredila nocoj obed v čast srbskega princa regenta.
Mehikansko vprašanje.
WASHINGTON, 5. (S.) Danes je Lansing sklical piinistrski svet ▼ svrho razpravljanja o mehikanskem vprašanju. O istem predmetu se bo danes vrftil med Wilsonom m ministroma Sallom ter Hitchcookom.
Ameriški konzul Jcnkins izpuščen Iz zapora.
WASHINGTON, 5. (S.) Javlja se uradno, da <je bil ameriški konzul Jenkons izpuščen is zapora.
WASHlNGTON, 5. (S.) Čeravno je bil kou« zul Jenkims izpuščen iz zapora, je izjavil ss« na tor Fali predsedniku Wilsoou, da bi se morali po njegovem mnenju vsled drugih dejan)
Opisovanje v Sentlakobsko CM Salo le danes, v nedeljo, od 9 do 12.


V TnUl, une 1. decembra Ittf.
fjf^rmiiiv ilttde p fUkam. Ndift bmofc STUMiai npui tibUm* <k*4e dMq
«c se
odnolaji c Me-fc Metrika	da
Is zapora Me, te eo S00 dolarfev
PARIZ, 6. (S.) Ureckufc Meta »Petit Pari-iUo« |e imel po|<nor z neko osebo, ki se j« pom9« Ie Ao^je katera je ćntvila, da je na-jnllin znižanje vrednosti franka an angleškega fanta v New ToAn ter obotavljanje z ra-tifkacifo mirovne pogodbe 6 strani Zedrrtjenih drlor aaeugoden vtidc na angleško javno oneafe. Anglija fe vsied lega začela razumevata vrednost tkupoe^a ea£rta a Francijo v av»l>o gospodarske aboovitve Evrope, ne ds b se pri tem. seveda, ttkijučila Aane.^cai toda ta pomoč se ne sme smatrati ca ae<A-fetodho poferdbno pri ude^stvovan$u omejene-
ga načrta. V slučaju----potrebe ae predlo-^
Et Zedk^enisn državam stvarni predlog. [ VVedvsem mora Francija iade$stvHi ćebo^ka-fte U&nce ki valute. Ce ae to zgodi, se smatra, da bo Imefo sikojmo delovanje dobre
i
STOCKHOLM, 5. (S.) »Svenaka Dagbla-Met« favtf* Iz Heknogforsa: Vrfed negotovega polofta^a na vofcodni meii fa sriaastrsfci avet diliiJ, določati 40 aiiaiijimof auadk «a varno-ptne tdtrepe. _
Izgredi v Italiji.
O ^gredtfc, ki so se vršili od 3. t m. da?je skoraj po vseh italijanskih m »tih, in tekom katerih je balo veliko demonstrantov ki vo-|akov ubitih in Se več ranjenih, m bilo doslej ie nobenega .teradnega poročila. Iz pisanja Se to v fe bilo razvidno, da so se naijfcujši kgredi vršili v Rimu in Milanu, a predvsem iv Mantovi, kjer je množica napadla an za-Kgala zapore, izpustila jetnike «i nato plenila po trgovvtah, razdejala železniško postajd, raz-oročila posadko an gospodarila v mestu dva dni; moralo Je priti na pomoč vojaštvo is Ver one, ki je zavedlo mesto. < Sedaj Je baje izgredov konec. Agencija »Štefani« pošilja namreč danes naslednje poročilo: »Iz vesti, ki prihajajo iz vseh delov kraljestva, fe razvidno, da je zopet povsod normalno fcivljenje, Delo se je
«qpet povsod začelo.«
I
PODLISTEK

Zo stara pravdo.
Senoa: Seljačka besa. — 2 povest is XVI. stoletja.
>E). banski funaki! Ali -vem *» fdnfto
sladko?«
Prvi naskok se fe poaesrečO. VlaKĆ se je umaknil s svojima ostanka k banu.
»Tristo gromov!« je šikrknai Peter, nstetfulv-<d konju vajeti, »gospod Pelričevič, pohitite na cesto k zapadu! Ko zaorf trobenta, naj Uskoka naskočijo, svobodnjaki naj stopajo a konj, naj se pogajkuiaQO povzpeta na severno stran bregai« Častnik §e bno odletel po za-povodi.
»Kapitani« je z&kfccal ban vodji miJkati rje v. Zaviecite se na jngu ob bregu do blizu sadu, in sapajte na zid ogenj ta mušketi« Kapitan j® -c^šel na določeno mesto. Trenutek. Ban je mahnil s sabljo, trobentač poleg ' " is zatrobil, odmevalo je v gori.
»Vi vat
ban,____L I
hntrrf VftsBač, a od__w
Uskoki: »0*1 Ojl Qjl Udaril«
v kritju, zbijala
»Mahaftel« ee je aadagsl glas, a a grada je bliskalo, praili atafci k Madn Strela, grom. ječanje,.	Jezael Marfjal Navrši! Kle-
tev, treski, vedttu — di naprej preko fcqpov raa^enih bratov, preko krvavih ki|>d —- udri! udri! Zakipela fe kri, sredi belega dana, aren _ stal ban kot tak kip k anrasnotja. E£, _ pod zkhsnt Zrna padajo. strsU tvifctavo. »Ne vdajmo sel« je fcrsHal 1 Vrste padajo kot sacpje. Vid«, tu se oprsjeanlje hrastovega korana, tam Ufii «n se
Živila oprooizocUske komisije
sa teden od & do 13. Inirtii 1919. (Piiifipse ss It, H fivflske Unske.)
ApiovbacijAa komtsija naznanja, da bedo jstri, 8. <L m., njene prodajalne odpete občinstvu ves dan n sicer od 9 do 12 en od 14 do 17..
Korszaa stokat 25 dkg po 85 atotidk kg.
Testenine: I kg po 1*40 lir kg.
Rlž: 1 kg po 1*40 Hr kg.
Sakarialraa sladkor: 15 dkg po 7'— tir kg.
Kava: 10 dkg po IT—lir kg.
Prvovrstno oQs: 35 d po 5*70 lir liter.
Losos: v posodah po okoB pol kg po 2'25 lir posoda sa izkaznica
Sir: 5 dkg po 9'20 fe kg.
Okajena i la i illka gsfat po 5*60 lir kg
Kupovalcem, ki so	pri prodajalnah
aprovizacijske komisije, se bodo proti predložitvi žtvakke izkaznice lahko razdeljevala dnevno in poljdfano tudi naslednja živila:
Cikorija po L 2*30 kg; ekstrakt holandske kave v zavojih po 60 g, po 50 stotr zavoj; kavin surogat »S. Giusto«, v zavojih po 200 g, po L 1*50 zavoj; leča pe L 2 kg; slanina p»o L 8'40 kg; totkinka panceta) po L 8'40 kilogram; kas po L 1*40 1; kondenzirano sladko mleko maska »Mercurio« po lir 2 90 posodica; kondenzirano nesladko mleko, marka »Cclombo« t posodah po 1 kg po L 3*75; sveče po 30 stoL komad; milo v komadih po okoli 210 g po 80 StoL komad; kakao v prahu po L 14'— kg; Severno-csMnika mast po L 10*40; muikatovi orshi po 20 stoL komad; belo milo »Maisiglia«. v komadih po 50 dkg L 2' 15 komad, kristalizirana soda po Lir 1*— kilogram; suha polenovka po Lir 9*— kilogram; sardine v oljčnem olju »Arrigoui« v škatlah po X kg po L 1*35, */. M jx> L 185 is »Ezcelsior« po H kg po L 2*70 Škatla; fdeti t olju »Ezcelsior« po */, kg po L 1*30 Škatla; marmelada po L 5*20 kg; kitajski čaj po L 20*— kg; poper po L 10'— kg; pimenta po L 9*— kg; kamin po L 8'— kg; zabela »Tocrcgiani« po L 6*— kg; kavina zmes po 50 stotiak zavoj; hranilna moka za otroke po 60 stotkdc zavoj.
Sms mm odsssrek. 50 dkg fižola na osebo in teden po 2'25 lir kg; 5 dkg mešanega masla na ossbo In teden po 10*40 lir kg.
Savila, ki ss raadele posetnikom ubožni-Skih izkaznic: slakor, kava ter vsa živila, ki se morejo poljubno kupiti.
Na ribji tfkid: namočena polenovka po L 4 80 kg.
Mazilo sa čevije (maska »Lift«) v škatlah it. 1 po 65, «. 2 po 80 etotink, št. 3 po L 165 škatla; tskođaia (»Lik«) za kovine v škatlah ŠL 1 po 80 etotidk, it 2 po L 1*45, št. 3 po L 2*80 škatla; marilo (»lift«) za kovine v Škatlah M. 1 po 40, «L 2 po 55, ŠL 3 po 95 etotink škatla; vosek za parketirane pode (»Lik«) v škatlah po K kg po L 2 40, v škatlah po H kg po L 4*80 škatla.
V tem tednu se mdele nove petrolejske ez-kaznice štev. 55 sa nakup pol litra petroleja. Pravda glede nakupovanja petroleja z vimi ukasnicasni In kontrolo izkaznic sc kakor je bde is prej objsndfeno.
»L 54 so veljavne do 8. bra; prodajalci morajo prinesti te izkaznice na kontrolna urad najkasnije do torka 9. dec.
Cene: sa mesto 1*20 lir za Uter; za pred-mestje in okofice 1*25 lir za liter.
Vnovič se pozivajo vsi razprodajalci petroleja brez iijiai, da postavijo na vidnem mestu v trgovini tablico a cenami petroleja.
Domače vesti.
8ole p«! Sv. Maks v Trstu vpisale is danes, v nedeljo, 7. t. m. od 9—12 predpoftdne.
Vsfri adstsMd. Kdor tam kakega svcfca še v vojnem uktmštvn ▼ ltsKJL Rs* Pisndl hA. nitf sanravi taksi psk<n na jimmial c&vflnt ko-misarZ* v Trsta MMkk m volne uetnke, soba it 4), v kateri sal nevede ■iiliinle podatke: hne, prfimek, ngstal dsa. roistsš M is krsti pri-sfeoorasg vojnega i<ik1ii. Ime s6slovo is materina Te podatke is* tomkinllal. ker se anora pni *du«nrfiall v dematemjMs ▼gaeea sjet-
laže es povpraša Is tem več essatfa le, da m io-tičnik prej vrne seveda v
nastov eojsegs ageMka. TktL fei m&tl sami oaneagens paidek. aa| po£Dek> gorale
——
db ^Ksj sartsl Nep^jt__^ ^
terase! Ssd^ ne lestve, vepenja|o se maM, nspr sf VUiiti Sedaj na-sadi nstsfo, Nad ajim je sssegala sekira. Go>$e! Sdbov |e sasskd k^an ssakfal Ptoha lusi i nji, se sM^ « eseU voda šomL iz vrat je na Kopje snva v	^	____^
v Savo. A Uekflki7
jim je— -- -Aroa. Gmraisoddo!
Iz
M
jejo kot *rs#. Kal je	kann v #avo.
da ee asa
je to?
■
c na nasiov: Potitščno društvo »EdiooaU v ulica 30. oktobra. 13 (pisarita dr. WWeaa). Vrntfi eo s
ftodšč. sodnik v Alfonz Meetft, nCkeH v Orshku. Anton učitelj v KzščercI,	Albert, u«-
teg ne Votaskem, dr. Aneei Corazza. sodnik v Pulk Mno«o Sb k seveda še v fta£#, toda imamo obljubo^ In ker se stvar vendar ciblje, tudi nado, da se fcmshi vrnejo. Referent za anterahrance pri generalnem, civilnem 4tcmlsarij»tu je nadalje zagotovil zastopniku poL društva »Edinosti«, da bodo v prknerHi. fct so vredni upoštevanja (-»časi spedak«), postopoK s posebno skrbnostjo ta hitrostjo in na) se taki primeri naznanijo. Obžalujemo, da neka gospoda niso Se nvideli, do le vsak primer »trtertracHe upoštevanja vreden In da je vsaka družina, ki Je oropana svojera vzdrževa-teija, »caso speciaie'. Ker se pa bodkno, da bo marsikateri interntranec še dolgo moral čakat} na vrnitev, pozi vi jemo vse prfcaadete, da zopet predlože svoje prošnje ter opišejo svoj težki po-JožaJ. Prošnje naj se pošljejo naravnost na generalni cavtlni komisariat v Trstu eli pa preko poii-tičnega društva »Edinosti«.
Za tatersiraoce. Prejeti smo: Dovolite mi kratek odgovor na dopis gen. dv. komisarja CmffeHi/a poCi^čaemu društvu »Edinosti«, natisnjen v št. 330 toga lista: Natančno pregledanje po polkovniku generalnega štaba Negriju ie bito pač tako kot vsa taka pregledavanja, Id jih dobro poznano. Slama ie res prišlo. Toda v nekem kotu pri Sv. Justu je zaprta desetorica arriadeničev. med temi neki Iskra iz Lipe od 26. aprila t L sem. Pred vrati stoji bajonet Ti ljudje smejo trži vati celo auo znaka na dan. Menda ni v palači pri Sv. Jcstu preiskovalnih zaporov. Ako bi bili ti mladeniči frndodek?, spadajo k jezuitom, v uL Tigor aH kako drugo ječo, a ne v »Campo Smistamen-to«. To so navadni ioternirainci, ki so mogoče nevarni javnemu redu, ker ga drugi ne znajo dobro čuvati, aK so pa tudi, najbrže, popolnoma nedolžni. Torej teh si gotovo gospod podpolkvnik Negri ni ogledaj .S tem je že ovržena trdštev dopisa, da so pri Sv. Jaastu vojni ujetniki; aH koliko je 5e drugih, ki niso bili in niso vojni ujetniki. Pri Sv. Justo je okoli 40 UFternvranoev, bodisi po pisarnah, kjer pomaga io držati pekoneu uradovanie že več mesecev, bodisi pa takih, ki so prišli pred 20 dnevi iz Ganćola, najbrže da gledajo z obzidja svoje rojstno mesto aH obronke hribov svojih rojstnih vasi. Nadalje ie na Sv. Justu »kompanija redeatov«. To so večinoma oni, ki se vračajo iz RusPe, ali pa so begunci, ki se vračajo iz Jugoslavije. AjH so tudi ti ujetnikJ in sicer vojni u~ jetmki?! Kaki reveži so oni, ki se vračajo s svojimi družinami iz Jugoslavije, nima nihče pojma — V Ljubljeni dobe potne Kste od italijanske misije, vagon za družino in svoje stvar«, in sicer vagon hiezplečno do Nabrežine aH Gorice. V Logatcu pobero orožniki vse mlatfe moške in jih privedejo k Sv. Justu, kjer so sprejeti v častno stotmjo »redentov«. Tu lahko čakalo, kedaj bodo orožnika po razrušeni Kostanjevici, Temnici, Mirnem itd. ustanovili njihovo fcteotito in pa okolnost, ali so bili kej odlikovani v avstrijski vojski itd. 2ene gredo same iz Logatca dalje vse obupane. Ko prvek) na zadnjo postajo, tedaj j«m železniški uradniki slovesno naznanijo, da je treba plačati za vagon 50 do 100 Sr! Ni čuda, ako se cl v. komisar OuftelJi issovaTja, da de jo »ujetniki« slabe in nepravilne informacije. Kdor jih izpra&uče. ne pozna razmer, kdor poizveduje, še manj! Kdo pa naj ton ljudem dopove, kam je pristojen, ko oni mešajo rojstni kraj, bivališče in pristojno občino kot da bi moralo biti to vse eno. Menda je s tem dovolj povedano. Vsekakor je neverjetno, da bi bHo potrebno 8 mesecev, da se ustanovi identiteta n. pr.: barona Lettisa tajnika zdraviliške komisije v Opatiji, ki Je dohU dan prod aretacijo »AAtestato di borna eondotta« od občiatstoga ge-renta, itaJijanskega anajorja Sta^ierja, sodnika niiijrtk Zigona, ki »e v Pod gradu vršii pod ckupa-
010	do aprila službo: Antona Bencina *r. T»^ta,
11	inr—ti" uradnika, ki Je 3 dm* potem, ko so ga aretirati erotaaki, prejel »attestato di buona conoot« ta« od samega poveljništva karabinjeTjev v Trstu. — Kdo bo Se nadeije navajal na desetine slič-nfli primerov. — Gsverner Trentinske Benečije čv. Čred aro je isdal že pred tremi meseci ukaz. da se marata brez izjeme vsi iatern>raoci njegove provincije taksi ispustiti, ker se mu je gabi! že dotične zavtačevalui si&tem. V par dneh — videli sano to — so btt vsi, tudi najnevarnejši fnterni-vsncl doma in prav ničesar faadega se ni pripetita na Tirolskem radi tega. Skrajni čas « ie bit da se stori tudi ta take.
Dražba sv. Cktf I Metoda za Istr*. Portvu povereaukn goop. dr. FmlunaU Makuletiča u Trstu, sL 30. oktobra 13, nvsftenom u »Pučkom Prija-ak«, veći dio odbora draižbindi podražnioa nije aa dosada |oi odazvao. Budući da bez dotičnih e im tmkm podružnica 1 stanja škotskih 1 HnMdh medtak Bile moguče sabrati vravijasle Imetkom »Družbe«. poživlja ss peamvno svi odbori, da čim pre o stanju i detovaauu pojedt-TtfxlaHwi I srednjima I sMeo. V slsteta da sa kod poisdiuih podružnica sv« čtaaovi odbora odsutni Si poararM, umoljavaju se oak rodoljubi dotičnog mesta odnosno naše kod kojih Je uložen novac, da jave gon« naslov a smislu poziva. Ode nema više odbora, nek se oglasi tko M se btio sanzetf za »Družbe«. Iz priposkmfli izveš ča proizlazi, da su tekom rata podružnice malo tt ništa delovale, Sto se Je nepovoljno odrazilo «a financijeloo stanje »Dražbe«. Poživita se zato svi odbori 1 svi naši rodoljubi, da ožive odnosno podupiru ta našu staro ti*liTri' instituciju i da počami ponovno sakupljanjem doprinosa, da može »Družba« I nadalje vršiti svoj vefttt sadstak as dobrobit kulture i civakzacije, naroda i države. Met položi dar!
Pisdsvs^e v Narodnem dni Z oziram na prikodnjo premijero »Revkovta«. se bo vršilo v tarok. 9. t predavanje v veliki dvorani Narodnega doma. Predaval bo g. K. Širok o »Go-goijB«. Začetek ob 20; vstopnina 40 stotin k.
Slovensko gledališče. Danes, 7. t. m, sta dve predstavi. Popoldne, točno ob 15, se ponovi zadmK v sezoni pri premijeri In reprizi krasno uspela, močna Andrejeva drama v štirih dejanjih »Aalisa« z gdč. Voukovo v naslovni m z g. SRo v glavni moški slogi. Opozarjamo prav posebno na to predstavo, ker se uprizori zadnjič v sezoni Zvečer, tačae ob 2«. se bo vrtda repriza IcrasaKga Ibsenovcga Igrokaza v trek dejanjih. *k»e«, ki ie pri soočnji premijeri atosecia popoln
uspeh. Naslovno uiogo Igra gdč. Mesečeva in|
___
Stavno moško utogo. njenega možu, Mikoiič. Poleg nj«ju nastopijo v večjti <Hogak gg. Terfitt. Kralj ta ga. SKovn. — Vstopnice se v pfedprwMi pri gledališki Megafei v vek Nar. doma.
Predsvaais dr. a Ravasiaita. Na povabilo skupine dttaštva bo bijotog proi. dr. Oforgio Ravastai v torek. 9. t. m., v »Unione operaia triestina« predaval o temi: »Miateria ed eoergia neiia sirvtesi eradocosmica: loro fenomenologia e reia<tiviti«. Predavatelj Je predaval o tetein predme tu v jznanstveno-tilozofskem krožka v l^imu.
K avtomobilski nesreči v Rojanu. Čuditi s-c j«, da n» v okolišu rojenske cerkve že prei nastala kaka nesreča. Ulice so tam ne ravno preveč Široke in tako zavito, da se Je v resnici težko izogniti vozu, kaj še avtorocbiJom, ki dirjajo vsena-vzJaižem od jutra do noč*. Vojaška obhast ie napravila že pred letom neprevidnost, da <je namestila v ozki kotlini rojanskega okrožja, ne morda enega, ampak kar dva avtomobilska parka, ki štejeta gotovo preko 100 avtomobilskih voz. Neprevidnost postaja še občutnejša. ker sta v hliZirri lfudskašo!skega poslopja, kamor nahaja redno v šok> preko 1600 otrok. Kdor Je kedaj prisostvoval razburljivemu prizoru, ko odhajajo in prihajajo gruče otrok v šok> med večnim dndranjem težkih avtomobilov, se mora upravičeno vprašati, kje so oblasti, da ne preprečijo tako nevarnega igranja * človeškim žrrijenjem, ki je menda ravno v teb časih precej dragoceno aa človeško skupnost. Cudkno se tudi lokalnim vaškim oblastem, dn niso še doadaj poročale o stvari oa pristojna mesta. Da «e preprečijo nadalne nesreče, ie nujno potrebna premestitev obeh parkov v priktadnejši kraj, kjer ne bo nevarnost tako velika; potem senom zdi tudi neprimerna njihova sedanjo, namestitev že zaradi hHžh>e šoie, kjer se vrši zjutrag in popoldne pouk. Kako naj se otroci uče z izbranim duhom sredi večnega piskanja, drdrenja iat rogo-viljenja stoterih avtomobilov. Pričakujemo tore primerniti ukr»3pov!
Kdo ve kaj? Ob prihodu italijanske voj&ke v Trst je lani 6. novembra iz neznanega razloga u-beieA iz tržaške poboljševranice 1 -Uetni K'idoH Wlociiowiczi. Deček je srednje -postave, podolsa-siega obraza ter govori in piše slovenski, hrvatski, laški «n nemški, in }e dober računar. Pri hoji poteguie nekoliko noge -za seboj. Deček je morda misli*, dia. so ob pelomu starši odšli iz Trsta. Je pa ravno nasprotno. Starši so ostaK in ostanejo v Trstu, m oče je že hote! dečka vzeti te .poboli-ševafrrioe k sebi domov. Kdor bi ka| vedel o •deoku, naj sporoči, kar ve. na nasiov: Ivan Wlo-chovicz, via Coiogna št. 13 111. na-dstr.. Trst.
Danes ob 16 pride k Sv. Ivanu sv. Miklavž. — Vstop«vi na s sedežem 1 L, sto i šče 50 »stotifik. Da-rHa za Miklavža se sprejemajo dopoldne v sveto-ivamskeun Narodnem domu od 9—12.
Seja ženske podružnice CMD se bo vršila v .ponedeljek, 8. t a, ob 3 pop. v prostorih Slovanske čitalnice. Vsi povabicnci so uljudno napro-šeni, da se 6eje gotovo in točno udeleže.Tajnica.
Miklavž za šentjakobsko podružnico CMD pride danes popoldne ob 16 v dvorano »Del. kons. društva pri Sv. Jckobu*. Voditelju drirštvene krčme se je priporočil za dobro kapljico, podružničfiemi: blagajniku pa }e naroči!, da nar pusti le odrastle z večjimi otroki proti vstrotfn: L 3*— za 2 osebi k zabivi Puščavnik bo potrral vbogajme, angeli pa bodo ponujali raz.gletVn:ce in srečke po 25 odnosno 30 stotink. Nihče naj ne -zamudi lope prilike, da si nabavi krasnih razglednic s 6k>vens*Wm napisi za praznike in Novo leto. Pozabimo vso bridkosti sedanjega živijerea ter pohitimo vsi na krasno zabavo, ki jo priredi danes šentjakobska podružnica po geslu »Narod sebi«! *
Šentjakobski Sokol v Trstu. Vcbim vse brate in sestre oa sesfcmek v torek, 9. t. m., točno ob 20 v dvorano »Del, kons. društva pri Sv. Jakobtu. — Starosta.
Ms^simalna cena krofov. Z včerašnjim odlokom Je določa civilni komisar za Trst in okolicu ceno za krofe, ki ne sme znašati nad 50 etotink za komati KrStolji tega odloka zapadejo kazni, ki jo določa gubernatorska naredba od 7. julija.
Angleški in francoski tečaji. Opozarjajo se vs» oni, ki so se vpisaH, kakor todi oni, ki se žele vpisati, da se prične pr>i* francoščine «. t. m. in angleščine 9. t m. od 18 do 20 v prostorili »Glasbene Mataoe« v poslopju Narodnega <dom«, »1. Galatti 20, L nad. prva vrata na levo v hodnikv. kjer se še tudi atadaluje vpesr>vajije. Vpiše »e lahko vsak/do. Tečaji za deco se otvore za francoščino & 1 an. in za angleščino 9. t m. od 16 do 17. ia sicer v uL Oiov. Boccaccio 3, vrata št. 14. kjer se Se tudi vpisuje nadalje. Za ubožaaeiše po
znižani ceni.
Pogrešana svojega soproga Frana Orla, ki je bil kot vojak 56. polka brvše avstroogrske voteke ujet v Rusiji: Brjanski rudnik, pošta LosovaJn Pavlov ska, Jel^terinoslsvska robe m Ha. Kdor bi kcj vedel o njem, «s prosim, da mi sporoči sa naslov: Teeerioa Orel, Gropada št. 91. prt Trato, pošta Bazovica.
Popravljamo. V včerajšori številki se Je v ve* pod naslovom »Bigamija«. vrm;la napaka. Prftmek ani se čita »Svageli« oe pa »Stockel«. potanataken* Marija Svageg. _
Bred
fMte v tržaških nekokko dnevi so aMiH policijski ateati vota*s-cns avtomobilu, ki Je bil poln nakradenih »v«. Avtomobila niso mek, ker jim je zbežal ta ss Izgubil v temi. Pač pa so v uarfaljnem raziskovanju našli po raznih prodajalnah več biaga, ki Je bilo odvedeno z onim avtomobilom. Kakor smo
Slovensko tfedaliHe o Trsta.
35.	pretktavs.	Sezona 1919-1920.
Danes, v nedelo, 7. decembra sta dve (predstavi. Popoldne točno ob 15
Anf tsa.
Drama v Štirih dejanih; ruski sprsal Leonid Andrejev, poslovenil L Vouk. RežaserM. Sila.
36.	predstava.	Sezona 1919-1920.
Zvečer točno ob 20
Nora.
I^ekaz ▼ treh dejanjih, b,pisal H. Ibsen. — Režiser Emil Kralj.
37.	predstava.	Sezona 1919 1920.
Revizc r.
Komedija v petih dejanjih. Kuski spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolf. Preložil Ivan Vesel. Režiser Emil Krali.
J
7.
mt.
Mtr. 394.
te oorofcaft so najft v prodajalci Fantome v P. Venezian » fcvtntafte sira. katere** |e prodal
neki Silvestri po 14 ik k*. Silvestri je bil kakor znano, aretiran. Agenti so fevecttU da le vse btazO. ki je bilo naSoženo n:' onem avtomobilu, toupal tr-cc\tc Jakob Peroo, ki ims svojo prodajah« v dici Faraeto 4B. Večji del btesa >e ps že rasproda? »dragim prodajsloem: prt Salvsdorrju v v*d Farneto 7 so rtađi 100 škatel sardin ki nekoliko kv ititalov sira; pri Vidu Pralrnchu v ulici 30. oktobra 10 86 škateJ sardin; pri Fioravanht Namrtn v ulici Fameto 15 dva sira; pri Karlu PSnzerju v ulic? GaribaMi 5 en zaboj sardin; pri Andreju Vat-tovatzu v ulici 30. oktobra 17 okoli 50 škatel sardin m pri Ivanu Vtariscn v ulici OaHbatdi 16 87 Mtateij sardin. Tatvino pa ie izvršil Anton Starich, ae zaporen, stanujoč v ulici G. Oafctei 5; na njegovem stanovanju so našli en cel sir In mnogo teitfnsfcih frn vir>m^n^h prtprav. Bit Je aretiran. Blago je bilo ukradeno iz skladišča tvrdke A-ttensra r» miramarski cesti 17; kakor smo te poročali, so 1.1, m. ukradii tam za 19.800 lir Maca m )e odpeljati na okrsnlonem vozu in z dvema ukradenima konjema. Voz tn konj« so včeraj našli v nekem Mevu v uliti Fabio Sevcro, kjer so tatovi baje naložili vse blago na avtomobH *n zbežali pred policijsMmi agenti.
Velika tatvina na iužni postaji. Včeraj fe stal na skladišču lesa na južni postaji vagon pobi kolonijalne tka ve. Po noč* so utonili neznani taitovi vagonova vrata h odnesli fe njega za 30.000 lir trne kave. Policijske otoasti iščejo Utove.
Splav |e imela na slici. V prodajalni št .13 apro-vizacijske komisije v ttKci Orologio 6 je včeraj ob 15'30 neka žena z&čcla upiti m tožiti, da čuti močne bolečine. Tekla je ti a uHco, kjer te splavila. Kmalu nato je zopet vste&a in odšla; na uHcr pa je pustite telesni plod, okrog katerega se je takoj zbrala, radovedna množica. Neki orožnik je pokril plod s časopisom. Ker že p>a množica vedno naraičafc. so spravili spečetek v škatlo in odnesli na kvesfuTO. Slučaj se je javil sodnim oblastim. Zena. Jci ima tenkih 40 let, je nepoznana.
Samomor. Vžigač BrnS Furian, star 35 let, ie včeraj okeli 20 ležal na tleh v bližini finančne vojašnice na Belvećeru; ljudje so se malo brisali za njega, ker so mislili, da leži pijan. Cez eno uro pa ie zavohal nek-do duh po karbotoi kiseHni mi naše* kraj Ftrr&ana steklenico, iz katere je vžigač izirA precejSnfo množino strupa. Telefonirali so na rešilno pottajo, odkoder je pribite! zdravnik, ki ie •UgotovH smrt. Truplo so prenesli v mrtvašnico .pri Sv. Justu.
Nespreten kolesar. Včeraj ob 15 je še3 Kar H Gullig, star 22 let na rezilno postajo fc&art pomoči; vozil se je s kolesom in padel z njega. Dobil Je raane poškodbe na desnem sencu.
Padla s tramvaja. V uiici Giufea je včeraj ob 14'50 padla KaroUua 2agar, stra 13 If^furu* joča v ulici del Sapone 5, ko je hotel? . stvrit' s tramvaja, na tki in si spabnila oornji del desne roke. Prenesli so jo na rešilno postajo in odtod v mestno bolnišnico.
zahteva
Porotno sodiSfes
Dva stara prijatelja«
Včeraj se je vršila razprava pioti Ludovtku Jaknu, kateri je v družbi v nekim Russianom, s katerim je bil tudi skupaj pri vojakih, ukradel iz skladišča Marija Pollacca v udici Bo-schetto 50 parov čevljev. Rjssian je razun tega obtožen, da ge v družbi z dragimi nepoznanimi tovariši hotel odpelji razno^ pohištvo iz stanovanja Rudolfa Godine na Kolonji. Zadnji poizkus pa se možakarjem ni posrečil, ker so jih ljudje razgnali; vojak Hamilkar Fraaco pa ge aretiral Rusaiana.
Ludov-ik Jahn je pred porotniki opisoval težke razmere, v katerih je živel med vojno, in še težje, 'ki so nastopile po vojni, ko se je 'povrnil domov an bčl brez denarja in posla. Na tatvine pa ni nikdar mislil. Spal je pri svoji sestri. Nekoč je našel Russaana, svojega starega znanca iz fronte, kateri je bdi približno v istih stiskah kakor on m ni vedel, kam bi šel spat. Povabil ga je na stanovanje svoje sestre, kjer je spal v nekem kotu. Nekega dne sta šla mimo Pollaccovega skladišča in Russian mu je pekazal neke ključe, s katerimi sta potem odprla skiladišče, stopila noter in spravMa kakih 50 parov čevljev v dve vreči. Čevlje sta potem prodala za 2000 lir, od katerčh je dobil vsak polovico. On (Jahn) sa je krpcl cble&o ki druge potrebne utvari. Ko je zvedel, da \e bel Russian aretiran, ae je sam predstavil orožnikom.
Russian povsem priznava svojo krivdo, kar se tiče prve tatvine; glede soudeležitve pri tatvini v škodo Rudolfa Godine pa trd&, da je popolnoma nedolžen. On je dobđ ukaz od svojega gospodarja, nekega Zaireda, naj upre-že konje v voz in naj gre z nekim elegantnim gospodom. Ta gospod ga je peljal na Kokmjo, kjer so čakali pred neko bišo že drugi možje in začeli nakladati na voz pohištvo, ki je stalo na cesti pred hišo. Prikazal se je neki gospod, ki %e nekaj vprašal, nakar so vsi abežali. On je razložil hitro vse blago a voza an pognal konja, da bi ne moral »plačata« as druge. Med potjo pa ga je aretiral neki vojak.
Nato je bel zaslišan Ivan Zašred, ki ttdi, da je dobil Russian nalog iti z vozom na KoJo-ojo, da bo prevoerl neko pohištvo. Podrobnosti ne ve nobenih. Orožnik Josip detl'Anno pravi, da je Zafred na kvesturi zanikal, da bi bil ukazal Russianu, nalj gre z vozom na KoJoojo. O drugih dogodkih se več ne spominja.
Henrik Križa ar je bal onega večera že legel spat, ko je slišal, da nakladajo pred Go-dinovo hišo pohištvo. Vstal je m stopal na cesto. Povedali so mu, da prepeljejo CoSinovo pohištvo drugam in da je Godina na potovanju, kar pa ni bilo res, ker je prejšnjega dne govoril Križnar z Godino. Rekel je možem, naj počakajo, da se informira, toda ti so zbežali; ostal je sam Russian, ki je začel razkladati pohištvo in klel, da bo po nedolžnem aretiran zaradi tatov. O Kujsianu ima priča najboljše mnenje. Godina in Pollac-oo nista zahtevala nikakršne odškodnine.
Na podlagi porotnčškega izreka je bil Rus-aian obsojen na 15 mesecev, Jahn pa na 10 mesecev težke ječe.
Književnost In umetnost.
H. Ibsea: »Nora«. Četrtkova predstavu »Nore«
je, aa naše razmere, dobro uspela. »Nora« je ena
odrski najtežjih dram. Pomankljava na odrskih e-
vsestransfco dobrih, am-tiu - i
ne pak tudi
Četrtkovo protovatanfe je vod« fe* itrSbki instinkt, kot pa pstboMfca pogfabHev: razumevanje, ki ie tupatam zavelo z odra. * t* zakttndek
testnih Izkušenj, ampak več aft mani dobna analiza težkega« nekoliko tufoea predmete Taka ««ra. ki jo vodi instorit*, je labko dobra In všečna, n ne
prepriča vedno; razen teca rodi navadno negotovost. Taka negotovost je posebno težko lešala nad prvim ki zadnjim dejanjem. Prvo je bilo premalo temperamentno, premalo »žvrgoleče«. zadnje preveč enobarvno: apatija nam ne sme povsem zamoriti temperamenta prektočih dejanj. Drugo dekmje je bito dobro in >e m»rs«kat popravilo.
Uloga Nore (gdč. Mezpečevs) ml rte v a toWco vsestranskih igralskih vrtin, moči an sile. da se slaba igralka earco niti odločiti ne more.
Nora je žvrgoleč škrjanček «i žena obenem; poUia gracije in hkratu polna upornega tompera-meuta; je noko4iko lažnjiva, ne razume zakonov in se ne ozira na javnost, a ko pride razočaranje, ko Jo vzbudi spoznanje, Jto tepije najboljše čk>-veško zdravilo: bol resnice, tedaj ozdravi popolnoma in pred nami sto* samo človek. V načefcfcu je l"teimer njen ideal, ki si sa je sama ustvarila, pozneje Ji pokoie resnica v vsej goloti: vsakdanjega moža aktov, čigar sebičnost raste s pedantnost jo.
Vse to podali, ne z besedami, ampak z igro, k nekaj, kar je dano samo izbranim.
Akoravno ni i*ra «dč. Mezg^Seve podata vsega te^a, je vendar dala toliko, taa nas Je prepričala o svojem talentu. Posebno lep ie bfl prizor med plesom v drugem delanju, ko vstopi Smdenova. Tn je Nora, v .plesa, mimiki in besedi izborno podala strah ki -grozo bičane duše. Tudi prizor z otroki je bil lep — le to: Ako smo že prisiljeni •prinesti na oder umetnega otroka, potem ga obraćajmo tako, ds občinstvo ne vidi obraza iz cunj.
Vsako pavziranje mora biti utemeljeno; m»w> na Lgra nam m-ora nadomestovati besede. Ako tega ne zmore, postane mučna iza gledalca . Zaradite ga je bita. pa v za. v kateri bi naj Nora pokazata svoj preporod, predora. Morda je tudi to stebo vpli-vaJo^ idia se HelmeT v tem prizorti ni znai poinagati.
G. Mikolič je pokazal nekad vrfci. V zadnjem dejanju je zašel v sikanje. Razburjenost v ptesu bi zadostoval®.
tRonk (g. Terčič) je bil n^bolcSi v tretjem dejanju; v gestah in .srlasu mu je bilo res nekaj Joro-•kar&ker<a razpoloženja, povzročenega po šampanjcu ki gotovosti, da se b&ža neizprosni konec.
Ga. SiJova (Sm de nova) ni igrala tako, kot smo vtrenl od nje.
Zelo dober je W1 Gfmther (g. Kralj). Le: čemu naj bi skiži£a judovsiko-odeniška maska? Gfinther ni tako slab Človek.
Scenerija »dobra. Toalete neprikladne! Zakaj se je Nora oblekla v temno in kratko obleko? In od-ibedaj nosi siva pestunja, Id ima že omoženo hčer, oeJo doma tepaste čeveljčke in kratko krilce?
Božično drevo Je zrastio med čudnim smrečjem.
Vse polno finega občinstva, ki je brezšumno in z razumevanjem sTedSo proizvajanju. Nič neumestnih onaszek, n»č smeha, tišina kakor v cerkvi. — R.
z r
DOPIS!.
Tatvina ta umor. Iz Zagorja na Pivki se nam piše: Te dni se je pri nas ugodil žalosten dogodek. •Posestniku Leopoldu Bikru so tatovi ukradH po noči kravo in teKco, vso njecovo živino. Žalosten je revež felca! živino po vseh vaseh. V sredo zvečer je šel v Trnovo. Tam so ca na cesti našfi Ubitega. Slučaj je kotel, da ga je drugo jutro spoznal domači duhovnik f. K. Đaloh, lto le šel v Trnovo. Ali je tatvina v zvezi z umorom, bo pokazala preiskava. K sreči so našli v Sembijah živino in prijeli tatu.
Iz porušene goriške okolice. PraJ vojno sem užival spoštovanje vseh, ker sera bil v dobrih raranereb, z vsemi udobnostmi človeške družbe. AH tedaj, ko sem izgubil prav vse brez svoje krivde, me Mhče več ne pozna. Nki kotrsorcij naše cenjene »Goriške Strsee« se nI spomnil meae, starega kljuseta. da bi mi privoščil le eno številko svojega cenjenega tista. Zalo sem bil rez ves o! jen, ko so znpet stopili v svet in bolel sem kar zdir-jati v Gorico, da W Čestital. Pa sem imel smolo. Pograbil sem namreč svojo edino suknjo, podarjeno mi od aprovizacije, in cfetil svoje obtepoe čevlje. najdene v (arku. s trMiim obvezami, tn racal sem proti mestu po aajvečjem blatu. Srečujem ljudi in otroke, k* nekaj skomrga^o za menoj. Raz-miS^aioč, toka napaka mora biti na meni, se začnem otipavati in zosledam veliko luknjo na Craft suknji, ki so jo miši zglodate. Spotila me je precej močno te nepričakovana Inkuia na moji edini toaleti. Moteč vzeti robec Iz žepa, da si obrišem znoj, pa tz vlečem iz šepa namesto robca cclo gnezdo miši. Zaklel sem po domače, ta obstal sredi blata kot klada. Kal početi? In v tem prične še močno deževati, da sem bil primoran bežati domov. Toda blato veliko, čevlji še večji, podveze pa trhle. UtrtaJe so se. Pustiti esm moral čevlje v Matu te cokkrti boa domov. Doma (če fe sploh vreden ta brlog imena »domu) sem ves prezebel šel v posteljo, tako mehko, da mi vsak ud posebej zaspi, nikdar pa celo telo obenem: sedaj noga, potem roka ifed. In ponoči Šele je krii. V eni roki moram držati poleno, da tolčem bdet mišim, Id tn» komao mrvi jo, v drugI pa dežnik, ker mt papirnata streha, zjedena od arišl pušča vodo na nos. Namesto vrat imaui razparano vrečo za zaveso, in ta plapola sempatjs odo noč kot jadro na barld. Saj boUsega si pač teleti ne morem. Toda vesel sem. ker ti* so naša tla te tu Je naš dom. Veseli me pa tudi to, da smo ve idar dobHi po toKkem času zopet svoje glasilo — našo »Goriško Stražo«, ki nas vedri in bodri v našem teža vrvem položaju! Zato pa čast nji. Ona orle zdaj pravo ledsno. kakor jo vt, Tržai ni or?ete vedno od prvoroiene »Edinosti« naprej pa do danes. Zato slavo i vam ter klobuk dok pred vami. —Job na gomili.
Gospodarstvo.
Gospodarska potrebščine. Stoletja ie bil kmet teptan, zaničevan in vedno, vedno ie še upal: Se bo moja mačka breja. In res, prišla ste zakonska Vojna in Glad ter nam povedala na trfmt da le kmet, ki pridela žito *n krompir, zelje te Stol, mleko ta med. pečenko an šolalo, sladko vlače ta druge take fine reči, najimenitnejši gospod ta gospodar nas vseh, ki čitamo ta pišemo, učimo pričaramo n! sodimo ter barantamo te prodajama
rs*
teko 4dber in s krompir, a drugo dviHzadfa in knUsre. Zato «&
se mn pa danes »vtatem, to le fcpo, eelfe In
strokom vsepovsod
te vsi teko sti atensko ndk vsi pa pomllujemo, vsi mu kočemo urana pati, vsa um dati, kar žek ta potrebuje, in «bo* kmet ne ve, kam bi se obrnil, ker vse ca snubi, vse ga hoče imeti. Srce se mu veselja smeje, kakor lepi Miciki, obkroženi od faikajočib se ji fantov od konjice, topitičarstva m peliote. Iti ne" ve, komu naj bi vrgla ljubezniv pogled, ker jo vsi »štimajo* in jth ima vse prav rada in fe vsem povšeč.
Tudi naša Tržaška kmetijska družba, pravijo, da ima kmeta rada. Tudi od n)e kmet dobi, kar že« in vse kar potrebuje: Snperfoafet 16% po L 25, čilski solher V>X% po L 150, Žveplo ventiliralo po L 102, žveplo 3* obakreno po L 108, niočro g*Mco po L 162—187 vse na ždecnfci ali ladji v Trstu, semena, trte ta drevesa, živino, seno in otrobe, oljnate pocače, sedllne praške, sredstva zoper škodljivce, gospodarske stroje, orodje, razne priprav« in vse kar nudi mHosHjivu gospa industrija. — Da, da. to se vse taMco dobL mmo plačati je treba. To Ie Irudirl
Odborova sala Triaika kaaettaka dražbe v Trstu, uf fsbio Pto 10, bo v kjutfccm. Razpravljalo « bo o skupni nabavi in cent vseh gospodarskih potrebščin, m Itieti bi bilo, da pridejo vsi odborniki ta zaupniki ta tedi nastapritt vseh kmetijskih društev, eadrnc te obOu Jd se mislijo združiti <z našo Tržaško kmatitako dražbo, ker se bo raz-praviato o nje reorganizacij. Dobrodošel tudi vsak. ki nam bi dal dober nasvet.
Kmetsko ranrHMe o obrani pred tatovi in drugimi škodljivci bo danes, v nedeljo, ob 16. v Kcnsumnem društvu na Kokmkovcu; o čiščenju travnikov od kamenja In popravljanja cest -gornje okolice bo pa prihodnjo nedeljo ob 16. v Konstjm-nesn društvu v Bazovici.
ŽIVNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Hica Peitsrm mai el. Bcna. - lastna pala&L
Ddnilka glavnic« in rticrni soktad K Č. SI. 223,S0SSW
fmftjttaUMVMttuli ■afcliiJiitektSi
sd MO-1UO In 14.3Š-1«
EDINOST
ms« svoj
ŽEPNI KOLEDAR
za leto 1920
lrtr*a tac«
v oMIM «X10 cm v fini epremi, tiskan na lep papir. □
MALI OGLASI
se račvnajb po It stot.
Najmanjša pristof.
btaa L I'—. Dsbele črka 20 stot
L r-.
DRUŽINA, 3 osebe, oče ta 2 Meri, vsi v službi.
Išče priletno žensko, ki bi nastopita, službo kot družinska gospodinja. Naslov pove tas. oddelek
Edinosti.	3344
SVETUJKE ca petrolej zelo lepe. po fcfeo ugodni orno. so aa prodat Naslov: Trst. vL S. Jttacbeie št ia	4444
ODLIKOVANA SOU aa krojenje oblek, praktični anftečkl sistem, popoln tečat Nauči se v kratkem času popoten izdelovanje obide. Premožnim osebam se izdelujejo vsakovrstne obfcfee po aođ iz Bdenrat ta Neaplja. Profesor, krojač ta razam, Denaro Vtaoenao, Trst, «dL Ttatore St 5, II.	44»
POUK »
vrata ?.
vi. GioHa it 640, 1L
LEPO SODO s mogoča tudi družna. Ponudbe odd. Edtaosti.
uporabo kopalnice In če Uče uradnica pil boljši na inser.
MODERNA pri Gorici Ogtatati
r St PUtru Hmebak. 4445
Skoririjf. Greti, VndeM, Shsdtea. Zavtjah ta od M-.14am aa pro-Tsat,
KUPUJEM
št 20.
srečata
r. BabsC, Malta
4450
m&A. loot
.	te proda radi
32.500 L. Drvca taMca. vrt, hlev, 350
me sa 13.000 i__
Coaunercia	4451
KRASNE KstCje ovratnice od 80 ttr naprej se teg IX, !• levo. Salon peres.
4452
PRODA aa
teaatto Ta
dua knjižnici. UL Tor-4453
EDINA OSMICA vipavskega vtaa lastnega pridelka v Trste aa staji v Skoritfp aa start openski cesti it. 200. Anton Cebovta.	4454
MAJHNO POSESTVO, nova vrt* dvorišče, osftr. da v 3U pHtt Sv. Jakob, Trst.
, vodovod, se proda UL delta Gaardia
4443
POSESTVO, obstoječe Iz okrog 13 ha zemljišča ta gumuđsiafclfc stevb. ta proda. Broda se tudi vas Sv ta mrtvi taventar ter pridHkL Posestvo |a ih7 km od postaje St Peter-Kobdilj. Več se tavu v ftttfm it 35 pri Štanjelu. 3343
S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m znancem prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena sestra, teta, svakinja, gospa
Mlmi ŠtrekelJ roj. Tollazzl
5. decembra ob 22 po mučni bolezni v starosti 50 let mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, 7. t. m., ob 16 Iz hiše žalosti na pokopališče v Dol. Logatcu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi. Drago pokojnico priporočamo v blag spomin. DOL. LOGATEC, 6. decembra 1919.
tololoO ostali.
Brez posebnega obvestila.
KROJACNICA Avgust Srular ul. S. Francesco d'A sisi štev. 34, lil. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
SREBRN denar tn zlato kupnje po «tayvišjth cenah Albert Povh, urar. ulica Manzoni št. 17, vr. 2, pritličje. Obveščen, pridem tudi na dom. 4428
MLADENIČ, 30 let star, v stalni službi, želi znanja v s vrb o ženitve z gospodično enake starosti, s premoženjem ali (gotovino. Pismene ponudbe na ins. odd. Edinosti pod »4434«. 4434
SREBRN DENAR knpuiem po najvišjih cenah v vsaki množini. Pridem lahko ponj. Alojz Povh, Garibaklijev trg št 3 (prei Barriera.) 3341
PLOŠČE za štedilnike več kosov 56X73 cm, tri luknje, se prodajo. Ui Carpison št. 16. Verčon.
4435
FOTOGRAF A. JERKIC. Trst, ul. Roma 2*. Gorica Corso št. 36 na dvorišč«.	P 711
Jfluna dražba,
10. t m. in naslednje dni se bo
prodajalo
iz proste roke na drobno ali pa vse skupaj na
javni dražbi
veliko posestvo s sadnim drevjem, njive, travn ki, gozdi, razno orodje, 50 orač, goveja živina ter poslopje z 2 vodovodi ob glav m. cesti.
Josip Zenko, Gornje Vreme pri Divači.
ZOBOZDRAVNIKI KABINET
ulica Chlozza St. 5, L nadstr.
Sprejema od 9—13 In od 15-17. Izvršujejo se umetni zobje v kakrSnemslbodl sistemu z nebom Ia bies neba po modemi tehniki
Dr. K Ti
lAMtGUOT
eRtm
ns]We nožno zo tmuL
Italijanska tovarna
PROIZVODOV BRILL
Poifrožnico o Trstu, nI. del Tora 10
Telefo.1 3172

K
Me Mi in Mmml
nL Možda! u (voni sL S. Uzzoro)
P5
bog«<a izbsr volnenega blaga, barh «nta moiksga £>lagat volnenih ode} zaves in
tastM izMsvnde wilroaQ odel-
k

ZOBOZDRAVNIK
ISCEM ofiiteUs
pod »Takoj« 4415
Izšel Je: Kdot
„OEDEŽ".
T« sptoiso priznani in edini žepni koledar v za '•ctfnem ozemlju — .VEDEŽ" za leto 1920 prinaša vse polno najzanimivejših statističnih in dragih podatkov in vsakovrstnih zabavnih is poačnih spisov. — Z eno besedo: prihaja • polno torbo najzanimi-vejie vsebine, tako, da ara ne more nlU tam sv. Miklavž koakartrati, posebno ker je določil za prihodnje leto svojim k rečnim atateljem IN krassSi isbllko«. Prodaja ae v založni knjigarni J. STOKA, Trst, aNca Mflsao Mev. t7, — Preproda-jaki dobijo popust
GospotinW kolel:
Kar Je Človeku ura, to je skrbni i« pridni
gOSpOdillji
■ Kale
B gospodin
Lh
D". MRACEK TRST
Corso 24, L nadstr op)* Ordinira od 9- 12 dop. in od 3- 6 pop.
InatotN Ul&ti! m. Itnunii2 II H!M oe
Vinarska zadrusa Tomal
proda 21 decembra ob 3 pop. no
Javni dražbi
<Mvcna poslopje, klet zemljl-Ke 0000 m2) žete: orataltl
Staj 21 fivuit i> vtznji pnri mAf ezad Seidel A Neumann In »Sinzer* Gast & Oasser
Tvrtka «*tm»ovti«a I. I87B
» — FRAHCESC9 BBU1
Tiat, nI Gampamle 19
Izurjen v sestavi bilance. Ponudbe 8 prepisi izpričeval n t inser. odd. Edinosti pod .Tovarna na deželi1'
Proda še
zapuščina
pa pob. Raroimi Ipauic v Sv. Križu pri Trsta,
(Hiša, gospodarsko poslopje in zemljiSče) z gostilniško koncesijo. Pojasnila se dobe istotam.
Pozor!	Pdzor!
Platem za srebrn danar na?vl$ie cere. Albert Povh, urar, ulico Monzonl «eo. 1), or. I prltllčle
Od nedelje do nedelje.
Redek |e dan — ias <« pc»A&ctt*«n adača
p »Vedeiu« Jak« Stdke —* da oe bi slavna oetzzura opažala «•	da ie živi —
cenzura oamrafi — da # *a konđtttoctja ne-Ismrankeniji vo trdna kot Aren. da ae im> zaveda svojih visokih nalog in vsiHrih SESnoeti, da dela in da jastrebovim očesom psa m Cu" — velike interese. Ml ee » sfcsc ne klanjamo, pač pa se ji — moramo pokoriti! Redek dan je torej, ko nam cemzura ne t» » svopm črnilom ati idečdom predalov Usta — pobelila! To zveni sicer paradoksno, da kdo s črnim — beK; ali resnica j«- K* tr«>* prepoznati cenzuri: zna >bdti dosledna. Kar nas ženira, se konfiscira! To je nje staro geslo, pa naj jo je že žeairađo v strii&ke, ali naj jo sedaj v imenu rtaJajansute vlade. To je rastlina, kd enadro vspeva menda v vseh deželah. Zarto pa tudi ns more priti do prijateljskih ©dnoSaje* med cenzuro m lurnalisti. Prva črta, drugi se jeze — posebno še zato, kar se cenzura najrajše azjpod-Uka na tem, kar bi črt atelje najbolj zannmalo.
Pa je -poleg cenzorjev »e dnugA ijucta, to joas ozlovođjajo. da se v resnici prav hudu-i|e-io nanje. To so oaSined, (ki praiaSaio oz Jugoslavije veoti o »(položaju«. Radoveden ei in težko prfcčaikuješ. A kaj doena^es / Vs-kdo pripoveduje — drugače. Eden staka v belo, drogi v črno. Eden t» tpovockga dušo, drigi f tlači dufca k tlom s svojimi »inlorma, cioami«. Sicer pa mi j« to rartamlfrvo. Taja slučrAno zašel v dmSbo -kakega neža,' drugi zopet v drofibo zadovolpdi. i a in oni pa se vračata v Tset s sfi^ročitom: tako *se« soda m misli v Ijubljam.. .«1 Naj-bolj na smo otrlovoljeni, ko nam piyovedu-kako *se« sodi o sedanjem po4o4a*ui v Trs4*! in o bodočnosti naroda v primorskih pokrajinah, .posebno pa v Trsttr, Tndi taj.««« prihaja seveda od poedincev. Em so op*«m-ki vesedo vriskajo tam gori na slem«m strehe, ^ leže na	na	^T
čejo — tpravi Jeremćge na (kak« sod^o oa) razvalinah našega Jeruzalema. Neka tak pesimist je vprašal zameno: »Ja. <pov«*e, ati ie še fcdo v Trstu, kd bi zahajal v donrensko tfledaiiščs?!« Dobra, afi zelo — prmnUvna duša sodi namreč, da je že prttel konec vseh koncev za -tržaške Slovence. No, teg vnsti *judi .bi človek še odpuščal, aK bi vsa, raau-iiel «jU>ovo sddkanje. Ne poznajo 4o-za«kega Slovenstva. Niso ga pozna« nikdar, ker se niso nikdar potrudili, da bd je poznavali. Obzorje jim sega do Golovca, ali (če »e kdo posebno vzleten) do Šmarne gore. Žalostno ie to, ali — odpuščajmo! Ne moremo pa odpustiti, če odličen .razumnik, stoječ v p<rv*h narodnih vrstah, na pripombo, da ba se morali v sred:^ću naroda kaj več zannnati za tukajšnje rojake, odgovarja skoro ža^voj Mari menijo tržaški Slovenca, da n*i bi ma tu od zore do mraka gledali nanje skozi daljnogled, da bi videli, na kateri nogi jdi peče Vurje oko?! To pa je prežalostno m neod-pustno. kajti kliče nam v zavest, da *e Sxerotek tudi med veliikm* v narodu naSel
.— mal rod!	.. .
Da. veliko vprašanje je med namfr: ali naj smo optimisti afld pesimisti pri -presojanj na. iega .položaja? Jaz pa bi menil, dane smemo fcćti ne eno, ne drugo, oziroma, da morajo biti — obojno. Lepo je povedal »to predsednik našega poetičnega društva ob neka pomembni flrrtf&i: -O&tajo mi. da sem pesairat. Da, pesimist sem. »ko razmaš^am, aH v BO-teniu in na delu sem optimist!« Tako je edno pr7v in koristno. S previdnostjo, ki realno računa z vsemi teškočana jčn nevarnostim, spajajte se srrčnost in vera!
Vze*nsmo stvar od bumonsfačne atram. Stotnik s svojo alotnijo na bojišču. Rusa so .»čeli fflpaU zrnje. Stotnik cfcjestno: Na, me pišejo v...! V hipu je PrUet^ja^nom padejo stotnika —- kaikor ,e »e je -a	del telesa m WW^Tako
pa nisem mfcliH Bil je preveblk optomast! BcM pr-viden je bil neki krivoooei enoletm dobrovoijec. ki je varno skrival svojo glavo svojo puSko v strelskem jarfeu. Povedo* ga je ozmerjal: Zakaj na afcreljarte? Kaj se ?ako skrivate? Vi strahopetec v.!! Čafut pa
5c menćl: »E, gospod poveljn*. *e'
si <za pol «re strahopetec, nego pa mrtev « vse - žaljenje!« Ta je i« previden. Onega
stotnika so piljili, čdfut pa je odnesel ®dravo glavo. Ali ne. da bd boted raz poveličevati strabopetetvo; samo naglasiti sem botei, da ie vendar le (koristno, če računaš z nevarnostmi, kafta le talko pb moraš oafcijati z bojem! Pesimčsti v presojanju — optimnsU na
delu.	.	.
Še marsikaj md »iH danes az peresa; tuda bolažijivega; ald pred menoj se je pojavil ravnokar mogočni goapod »metter en pies«: Bodite kratki, ne bo prostoraJMoz je nekaka »višja sila«, proti kateri m odpora. Pokoriti se moram! Zaključujem v nadi, da črnoglede v Ljubljani morda vendar ozdravi vest, da otvaramo zopet naše tačakMce. Sedaj bodo menda verovali, da js še ljudi v Trstu, ki obiskujejo dn bodo obiskovala skrvenefeo gledališče — da torej nismo na razvalinah. Tla so pač razruvana, ali, klalo bo iz njih novo brstje!!	C ž.
15. deoembra 15. dccembrosa. ba t veliko kvar-jente našega fczifca. ss 9ta skoral v sleherni •Cdmostt«. Kal as| reče fctfec. Id se Is našosa Jezika? Oa bi kal takega as Wfto več v Sem dnevndcu! Bodimo v vsem
— Tako nam pttets, nsStsvnJoč t triške (as pa slovnične, kajti teki Sevali slovnica, ne pa nd) in, ae napake še. Ne zamerite sam pa, de Vas upuioiimo
PMP086ČU|jK
IMOVINA JESTVIN vta Oeaova (CaiapanOe) 13. Zalosa: kave, oUs. mila, sveč, sardia. kakava, čokolade, čaja Ltd. Pristni Jamalka rum, koaiak, vennouth, maršala, višnjevac ter raznovrstna vin«, vos po zmernih cenah.	I« Bldovee.
na neko malenkost Id Js sa presojo tujih grehov na tem poijn precej mcaodajaa, namreč dejstvo, da mora sodnik sam dobro poznati naš — Jezik, kar pa Van, ravno zaradi Vaših očitkov, naravnost odrekamo. Kdor Jma le kofcčkajjr »ušes« na pristno narodovo govorico in kdor se Je toliko seznanil s siovrtico slovenskega jezika, da more razlikovati med tistim, kar Je našega, in onim, kar ie tujega v našem Jeziku, ve prav dobro, da mi Slovenci nimamo ne desetih, ne petnajstih in tudi ne tridesetih novembrov v letu, temveč samo enega, m če pišemo »15. novembra«, da čitamo r petnajstega dne novembra meseca«. Zato tudi potem oe pišemo »pred 15. decembrom«, ker imamo tudi samo en december, ne pa petnajstih, temveč »pred 15. decembra«, kar se čita »pred 15. dnevom decembra meseca«, kakor Sta vsak, komur duh nemške vzgoje še as popolnoma otopi! čuta za ona kar Je našega. V ostalem pa Je tudi »pred 15. decembrom« te step, breonuseln posnetek ravno tako neumevanoga oetnškega »vor Ktem 15. November«, kar pa Je za tistega, ki nekoliko bolje pozna nemški Jezik, tudi le okrajšava za »vor dem 15. Tage des Monates November«, ker končno tudi Nemci nimajo petnajstih ali celo tridesetih novembrov v letu. Ce bi h* Vi. g. Ilirijan, kedaj črta* kak starejši slovenski spis z n. pr. takšnole časovno označbo: »Spisanu inu podpisanu u Ribence ti ga petnaistiga dne kozoper-ska mesenca u lete Oaspudovem en taužent osem s4u km tridesetem« — mislimo, da bi nam ne prihaja* več z »napakami, Id so zelo grde in v veliko kvarjenje našega Jezika« 1 Pa brez zamere!
mehanična delavmca.
Odlikovana Ovaraks OsvaldeOa. Vis Msdte3L
Izdelovanje is poprava strojev in motorjev. Proračuni.__
KNJIGOVEZNICA.
. ________ Trs« sHca Vakfirivo 19. Artistična
vezava. 2epni koledarji lastnega izdelka, Vpisniki (registri) poseboega sistema.	201
MAJOUCNE PECI IN STEDILN1KL M. Zeppar. sL S. Glovaasl 6 Is 12. Na!botl& izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. .__202
PAPIR.
Velika zaloga papirja 4* ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki raznih barv in velikosti. Cene zmerne. Gastono DoUinar. Trst Via dei
Geisi 16.	256
Edino le PERTOTq Trstu
ul. S. Francesco d'Assisi št. 15, II.
(nasproti tiskarne Edinosti)
Borzna poroflla«
Test, dne 6. decembra 1919. lečaji:
Jadranska banka Cosulich (Anistroameracanaf Dalmatia (Parobr. dr.) Gerolimich Uoyd Lussino Martinolick
Navigazione Ldbera Triestina Oceania Prem ud a Trrpcovich Ampelea
Cement Dalmatin Cement Spalato Čistilnica petroleja Čistilnica riža Krka
Tržaški Tramway Tržaška tvornica olja
Švicarski tečaji 2ENEVA, 5. (S.) Lira 40 95! n. marka 11'40; avstr. krona n. 4*04, s. 3'40; am^l. funt 20 64; frartc. fraidk 50*975; amer. delar 5'27.
250— 255 518— 535 3i0— 320 1300— 1350 925— 940 1400— 1450 340— 350 1360— 1380 405— 420 530— 540 510— 520 420— 430 290— 300 390— 400 2100— 2150 260— 270 370— 380 226— 230 825— 850
DAMSKA KROJACNICA A. Rleger, Trst, ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. Postrežba točna. 337
Viinleuec Lugardo
(Luzardo Marssckino) In najfinejSI liker)! tvrd&e Girolamo Ltmardo Iz Zadra. Maršala in vtmouth
tvrdke Faolo Accardi Vinci iz Maršale
SlsUlita In hladilna nlik voda Kristalizirana soli
družbe .Terme ed Acque di Montecatinl
Zastopstvo in zaloga za Trst In Julijsko Benečijo pri tvrdki
V. Grassich — Trst
V. Lozzoreito veahfo 93 Telefon 39-37
n
kupuje usnKoursfno zlsio srebro po Milili centi!?.
Pozor!
Izdelujem vsa lasna dela iz česanih (mešanih) In rezanih las po najnižjih cenah. — Kupujem izčesane in rezane lase. JOSIP KOLAKOVIČ, brivec In lasničar — Ajdovščina.--
— TVRDKA —
Marico Lantschner
v Trstu« Via Roma 28 (bišva ul. delle Poste) vogal ul. Giorgio Galatti. Zraven velike pošte. — Telefon 1S8.
Dvokolesa, motorna kolesa, pri-tlkline, pnevmatični predmeti. Popravila. — Delo solidno.
UMETNI ZOBJE
s in brez Cel; usti, zlate krone In tudi ob rob k l
VILJEM TUSCH o
TKST, ul 30. oktobra (ex Casermaili, ii Ordinira od 9 predp. do ti zvečer.
I Kasova kiselina
ledena pristna WV,
Plavilo I Rižnatifkrobniklc! I 8 i. t. d. i. t. c3, .
se dobi pri
HOLLANSIA COLGiiM
družbi z om j. v Trstn
oL Pier Luigi fin Mziimi fc'J. Z
(vogal uL Coroneo) Telefon. 24-03	Telefon 24-03. _
emJ
TMOUiM KICBilKOV
ECa Cvenkel v T^tu
naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se je z dnem 24. avgusta 1.1. preselila s Korza V. E. 111. št. 28 za dve številki naprej, namreč na št. 24.
Avorium mazilo za čevlje American Wax Črni in barvani vosek za čevljarje
Voščilo za parkete Lederfett maščoba za usnje in konjske oprave, neprekos-ljiva marka
Edini pnoM'šOnec:
AVO?l & R JGO - Trst
ulica Carpison 2 ia ulica Coroneo 35 Naročbe sprejema tvrdka Debiasio & Dominls v Trstu ul. Molin grande 46
!oto$rnfi;nI ateljž DaiUCrro
Trst« Corso I«e». 39.
Razgledn ce ▼ platina. PpecMat<U.U: slike » barvab, fotoschizzl. Oabinet, vuit, povtčmU, rt produkcije vsak«vrste. El*JUr. tazsvetljava.
Pozor I
MIRODILNICfi
MISLEJ FRANC, ulica & Michele št. 26. — Dobe te vsakovrstni mirodilnL«kx predaseti po uizldli cenah. — Strap sa uaičevanje atSa in podfps, žopifi, barve, izreci za zid, i—:	hmu L t d. L i d.
HERNAHGILD TS9CCA, TRST
■L Barriara vscdils Stv. •
Ima veliko zdogo mrtvaSk h predmetov.
Venci is porcalane in bistmv, vezani x me len« žico, is u ietnth cvetlic s trakovi in nai>ist. SUke na porc«iaaa<t<h ploščat za grob: • spomen kc Itd. Najnfžje kon*urenčne cene.
V ulici Udine (prej Belvedere) Siev. 49, se naha;a PRODAJALNA USNJA, KOŽ, sploh vseh čevljarskih potrebščin. — Specijaliteta: Za krojenje in prelivanje (štepanje) zgornjih delov oajnodfroejše iasoae.
Filipčič ia drug.
in Aiia cittd m Trieste m
"U aL 6. Carducd (inj Tunste) 11
Stavbeno podjetje L OBLAK In dres o ilirski Blsfilil
naznanja, da sprejema vsa v stavbno stroko spadajoča dela in naroČila za stavbni materijal tudi t Rubeiih št. 8 pri Matuljah (zaloga cementa). — Načrti in proračuni pri sprejemu dela, brezplačno. — Posreduje tudi pri prodaji in nakupu zemljišč ia stavb. — Isto-tam se kupi stroj sa zdrobljenjo gramoza Is peska, bodisi z motorjem ali brez njega.
listnica uredništva.
Ilirlian: Pišete nam: »Edkil naš slovenski Kst, te nesrečne pokrajine, nekdanje Krije, ie »Edinost«, ki služi (dieot) posebno nara Slovencem fcot glavni vir, i« katerega zavzemamo razna dnevna poročžia iz svetovne in domače poiidke. Ta poročila pa naj bodo pisana vodno v Cisti slovenščini, če je te možno brez stovničutfi ia pravopisnih napak, česar vedno pa ni mosoCe pri dnevni prestavi iz Jaških listov in napornem delu urednika. Kakor vedno, deluje ta dnevnik za edinstveno delo naroda, teko naj tudi skrbi, da bodo vsa poročila pisana v lepem in čistem jeziku, posebno zdaj, ko ima priprosti narod priBko j>okvariti svojo materinščino * raznimi tujkami. Večkrat imam priliko Stati v »Edinosti« te-ie napake: n. pr. v ŠL 329. »Koikovanje bankovcev v
Sloveniji«...... bankovci, ki so UM prod 1.
novembra 1918......te napačno. Skkuds se pred
L (prvim) novembrom 1918. »Odhod nemških čet Is bakišldli pokrajin«....... ds se moralo dokon-
v Trstu
registrovana zadr, s neomejenim jamstvom
uL Cesre Butam m SinJIoa).Jt 21
sprelemn hranilne »lose
od L 1 dalje.
Trgovcem otvarja tekočo Čekovne račune. — Posoja hr nflne pnSice na dom. — Realni davek plačuje Iz svojega.
Dole posolila
po najugodn jSih pog jih na vknjižbe, na osebno poroštvo, na sastave vrednostnih listin.
Uradne ure vsak dan izvzemSi nedelj in praznikov od 8 do 1«
Izsibvlisu uSki ikkli brina Iztelka.
I" Č-ne modre, sive ob eke Dežn'< plašči . , . • Površniki « • • • • S Hlače za delo ....
I Obleke za đelo • . • Volnene s ajce . • .
Velik* izberm v^mtovrstnih oVek »a moSVe in dečke po absolutno konkurenčnih cenah. Sp ej-maj.» se naročila po meri za obleke s I iu povrS. ike. — D-lo ss izvršuje v 24 urah. |
L—p-	">CT™
MU

seja
JSS8MSM BANKA
Deln. glav. K 3».m0J0. Re»:rve K d.53 J.d jO Centrali: TAl t
fla tim ti Rimi) 5 - Kil J. Ifciin
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotar, Ljub" ljana. Metković, Opitih Split. MbenU. ZaJar Ekspozitura: Kranj.
Obavila vse v bmčno str>Va spiii]e^ p>»ls Sprani vl33a
na hranilne knjižice proti 31/3% letim oirs* siiin v ban-ogiro-protnetu proti JV® lat ii n o-bresti n. I Ia odpoved navezane zneste spre-leuia po najugodnejšh pogojih, iti s® i.naja pogoditi od slučaja do slučaja.
Iijcv n^ia »mni!« jnlili (Jilu Jj.iiiihi).
Blagajna posluje od 9.30—12.30 iu 14.30—16
sna—«- ■ ig
za kmetijsko rabo in rafiniran za industrijsko rabo.
Poniklu na JOHil ME
Trst — Borzni trg tL Z — Tr.t

aJ

trlns sa^-2 (Jiife")
m rozs2 (Mir!) t?!2 jlsniicolG'.
Ponudbe (če mogoče v italijanskem jeziku) na naslov:
Dottor Coni2n!SD EcrlD
t;aaian9 (Cdino} Vadem
LluDUanka kreditna banUa1
Podružnica v Trstu.
Cenirdla v Ljubljaui.
Podružnice: Celje, Celovec, Gor ca. Sarajevo, Split. DelniSka glavnica i K 15.009.009. Raaarvnl aakladU K 3,600.000.-
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na
hranilne knjižice proti 3 nhriKtfmih na žiro-ra:une proli 37. ®"BMfl«3Jl Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuj • borzne na!cge S? in daje v najem varnostne celice.
I Tel. št. 5 18. Blagajna je odprta od 9-13.

i

ZALOSA DR IH ZLATAK1HE r
na veliko izb ero se vdobi pri
«. POVH v Trstu
TRG GARIBALDI (HARRlEKA) 3.
P
JOSIP STRUCKEL
Trsi, vojil Via Nuova-S. Catariaa.
Vel ka iz bera vsakovrstnega bia^a za mosio in ženske. — B ago za sutinje^ žamet, ba hant, s ile. e: imin ter raznih predmetov za okras obl.-k. Vse po snižaa h konkurenčnih cenah.
a PIKO. zlatarnica-nrcrnlc!i
Trst, Corsa Stav. 19
Kupujem sribrnt krone in goMiiiaflt p* B»W8| fc
SLAVIJA
vzajemna zavarovalna banka
v Pragi
cs
zavaruje proti požaijn, s reli, na življenje itd. itd.
Rezevni zaklad nad H| ■DOMOV.
Infomodit l:]s pisani zastopstva
o Trstn. aL 30. oktobra 12, L
Generalno ravnateljstvo v Piagl.
r,
■uC
PELLEGRIN0 CiriCELLI

a
k
Trst - ulica Makanton Stv. 9 - Trst
(Hita ustanovljena leta 1828.;
KOZE in USNJE za ženske in moške.
Bo» io Chevreaujc, lak, podlage in vsakftfrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah.	Postrežba točna.


Toidko PETRO COSTA & t — CenOBB
— Telefon 14-65 B.
Podružnica v Trstu.
SKLADIŠČA: Via Maiolica 13 in prosta luka.
Poslovodja Ia založnik
ERMANNO MANCINELLI
SkladIKa:	„
Jakin (Ancona), Bologna, Bovisa, Brescia, Foggia, Genova, Neapolj,
Milan, Palenno, Wm, Spezia, Taranto, Trident, Trst, Benetke.
Direktno uvažanja:
Mineralnega, mazlhiega olja, iodustrijalnega olja, kltovega olja, lanenega olja, mineralnega, jnaz ^ ^7zIlaih mastlf bombaževih odpadkov Itd.
Stalni oskrbovalo«.
Kralieve mornarice, vojnega ministrstva, tndastrijalntta pomožnih zavodov Itd., držajih TSK pos^Slh leieznic, paroplovnlh drnžeb, avtom, podjetij.