Nitilnt platen« t gotarial.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena posaniesmi Številki Din 1-fit,
TRGOVSKI LIST
časopis za trgovino, Industrijo in obrt.
Jtaročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vi leta 90 Din, za lA leta 45 Din, -■eaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 28. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.958.
LETO XII.
Telelon št. 2552.
LJUBLJANA, v torek, dne 26. februarja 1929. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 25.
Ivan Mohorič:
Deerarizaclja pošt.
V »Službenih Novinah« z dne 18. februarja t. 1. je bil objavljen odlok ministra pošt in brzojavov št. 6001, po katerem se ima v celi državi 207 pošt deerarizirati, to pomeni, da se imajo iz državnih izpremeniti v pogodbene pošte. Od teh 207 pošt odpade 76 pošt, torej nad ena tretjina, ■na področje poštnega ravnateljstva v Ljubljani. Ukrep je torej važen in dalekosežen in je zato potrebno, da mu gospodarski krogi posvetijo posebno pažnjo.
Poštna organizacija v naši kraljevini še ni izjednačena. Dočim imamo v prečanskih krajih poleg državih pošt še pogodbene pošte in nabiral-■nice kot pomožne pošte, odnosno na Hrvaškem agencije, je v Srbiji še iz predvojne udomačen tip občinskih •pošt, katerih nameščenci so občinski 'uradniki in vrši država samo nadzor nad njih poslovanjem. Ako motrimo statistiko zadnjih štirih let, opažamo v letih 1925 in 1926 velike izpremem-*>e v stanju državnih in pogodbenih "pošt. Po uradni statistiki ministrstva pošt in telegrafov za leta 1924—'1927 se je kretalo celokupno število pošt v naši državi po posameznih vrstah lako-le:
	Po&te	1924	1925	192«	1927
	a) državne:				
1.	Stalne	491	995	777	817
2.	Sezonske	8	3	7	7
3.	Ambulantne	107	122	126	134
	b) Pogodbene 1077		586	882	899
	c) Pomožne:				1651
1.	Občinske	1428	1415	1482	
2.	Nabiralnioe	251	253	251	360
3. Agencije		175	152	134	—
	Skupno	3537	3526	3659	3868
Izpremembe, ki jih opažamo v letu 1926, so nastale vsled novega pravil-nika o pogodbenih poštah, ki določa, da morajo vse pošte, ki imajo nad 15.000 delovnih enot, biti podržavljene. Takrat je bilo tudi na področju ljubljanske poštne direkcije podržavljenih nad 70 pošt in izgleda številčno, da se z novim odlokom, ki ga je sedaj izdal poštni minister pravzaprav vračamo na prejšnje stanje. Vendar je v stvari položaj bistveno drugačen.
Načelno smo vedno zagovarjali stališče deetatizacije in zato s tega vidika ukrepu ministra ni ugovarjati. Število državnih uradov v Sloveniji je bilo v predvojni dobi zelo majhno in z razrednimi ter pogodbenimi poštami se je razmeroma dobro izhajalo. Ce iščemo vzroke sedanjega ukrepa poštnega ministra, vidimo, da je bil namen predvsem ta, da doseže za državno blagajno nekaj prihrankov. Da se zamorejo praktične posledice ministrovega ukrepa bolje oceniti, hočemo navesti pregled razvrstitve novih pošt in prejemkov poštarjev. Pogodbene pošte se dele po odredbah ■člena 5 pravilnika po številu delovnih enot na 5 razredov in 14 skupin in sicer:
do
2.001—
8.001-
4.001—
5.001—
6.001—
7.001— 8.000.
9.001-10.001-11.001-12.001—
13.001-
14.001—
2.000 tlel.
3.000 del.
4.000 det.
5.000 del. 6.COO del.
7.000 del.
8.000 del.
9.000 del.
10.000 del.
11.000 de*l.
12.000 del.
13.000 del.
14.000 del
15.000 de J.
enot
enot
enot
enot
enot
enot
enot
enot
enot
enot
enot
enot
enot
enot
V. razr. 2. V. razr. 1. IV. razr. 3. IV. razr. 2. IV. razr. 1. III. razr. 3. III. razr. 2. III. razr. 1. II. razr. 3. II. razr. 2. II. irazr. 1. I. razr. 3. I. razr. 2. I. razr. 1
skiup. ek u p. skup. skup. skup. skup. skup. skup. skaip. sik up Sik,up. skup. eknp. skup.
Kakor hitro katera pošta prekorači število delovnih enot sedanje stopnje, oziroma razreda za najmanj 100 enot, se ima prevesti ob prvem preurejanju v višjo stopnjo oz. razred.
Prejemki pogodbenih poštarjev znašajo:
Razred Redni Ddklada Skupno Din	Din	Din
V/2	3.000	1.500	4.500
V/l	3.600	1.800	5.400
1V/3	4.200	2.100	6.300
IV/2	4.800	2.400	7.200
IV/1	5.400	2.700	8.100
LII/3	6.000	3.000	9.000
III/2	6.600	3.300	9.900
III/l	7.200	3.600	10.800
II/3	7.800	3.900	11.700
11/2	8.400	4.200	12.600
II/l	9.000	4.500	13.500
1/3	9.600	4.800	14.400
1/2	10.200	5.100	15.300
I/l	10.800	5.400	16.200
iK temu pridejo še, ako ima pošta, brzojav ali telfon 240 Din, izredne nagrade in če ima oboje, pa 360 Din na leto za opravljanje brzojavne in telefonske službe. Nagrada za ostalo izredno in prekourno delo se kreta med 52 in 364 Din na leto. Končno prejemajo nekateri pogodbeni poštarji še pavšal za prenos pošte, ki je določen z maksimalno 1-50 Din na 1 km in za selsko dostavo, ki se odmerja po velikosti dostavnega okraja. Ako vse to skupaj seštejemo, znašajo maksimalni dosegljivi bruto dohodki posamezne pogodbene pošte z velikim okolišem za selsko dostavo ter v visokem plačilnem razredu ne celih
25.000 Din. Za večino post, ki pa so sedaj deerarizirane, se bodo kretali dohodki kot pogodbene pošte med
12.000 in 18.000 Din.
Število vseh poštnih uradov v Sloveniji znaša 364, od katerih je bilo do 18. februarja 164 državnih. Z omenjenim odlokom je bilo 76 spremenjenih v pogodbene pošte tako, da ostane še nadalje eramih 88, kar odgovarja prilično staležu leta 1925.
Od deerariziranih ima 70 uradov brzojav, odnosno telefonsko centralo in samo 6 uradov je brez brzojavnega in telefonskega prometa. Po številu delovnih enot pa presega od deerariziranih 76 pošt pri 69 uradih število delovnih enot 15.000, torej maksimalno po pravilniku dopustno mejo. Zato je ukrep poštnega ministra samo pri 7 poštah, namreč pri Juršincih, Križevcih v Prekmurju, Moravčah, Planini pri Rakeku, Ptujski gori, Str-nišču in Ločah pri Poljčanah, v skladu s pravilnikom, pri ostalih pa v nasprotju z odredbami pravilnika.
Nastaja torej neobhodna potreba, da so pravilnik izpremeni in dopolni s ponovno razvrstitvijo pogodbenih pošt v razredne skupine in sicer tako, da se za pošto nad 15.000 delovnih enot pa do 70.000 določijo novi razredi in tudi delovnim enotam in prometu primerni prejemki poštarjev. Ta remedura je nujno potrebna še predno se razpiše oddaja deerariziranih pošt, kar se ima zgoditi, kakor čujemo, že najbližje dni. Sicer preti nevarnost, da se bo razpisala oddaja pogodbenih pošt v zmislu razvrstitve, ki jo je odredilo poštno ministrstvo v uvodoma omenjenem razpisu, kar se je zgodilo brez delovnih enot in višine denarnega prometa. Ako se bo razpis oddaje izvršil na podlagi te razvrstitve, potem bodo največje pošte, kakor so v mestu Metliki, trgu Velenju in Št. Jurju, v Beltincih, Poljčanah in v Šmartnem ob Paki razpisane za malenkostne
vsote od 12.000 do 24.000 Din, za katero vsoto ne bo mogoče prevzeti tako velikih poštnih uradov in vzdrževati prometa v redu. Pomislimo, da se nahaja na teh poštnih uradih večje število nameščencev uradniških kategorij, dnevničarjev in slug, ki vsi skupaj danes komaj zmagujejo naraščajoč poštni promet in katerih prejemki znašajo 2- do 3-kratno vsoto tega, za kar bo sedaj dotična pošta kot pogodbena razpisana v oddajo. Pogodbeni poštar, ki bo prevzel tako pošto, na kateri je bilo dosedaj zaposlenih 4 do 5 oseb, bo z nagrado borih 1.000 do 1.500 Din mesečno komaj kril izdatke za svojo osebo in ne bo mogel namestiti niti vzdrževati poleg sebe še drugih nameščencev, ki so bili dosedaj v teh uradih zaposleni. Taka redukcija osobja, ki mora neizogibno na deerariziranih poštah nastopiti, pomeni veliko težkočo za trgovski promet, ker se poslovanje ne bo moglo vršiti v dosedanjem obsegu. Zastoji in nepri-like, zakasnitve, izguba časa za stranke je torej brezdvomna posledica tega ukrepa, ako se pravilnik pravočasno ne izpremeni.
Kolikor nam je znano, se je tekom lanskega leta za gotove pogodbene poštne urade na Hrvaškem preko določb pravilnika, dovolilo individuelno posebne višje prejemke baš z ozirom na veliko število delovnih enot in denarnega prometa. Smatramo, da imamo pravico reklamirati enako postopanje tudi za naše pogodbene pošte v Sloveniji, da se jim vsaj kolikor toliko omogoči, da ostane poslovanje uradov na dosedanji višini. Ta zahteva je tembolj utemeljena, ker gre tu za velike dohodke, ki jih ima država iz poštnega regala, ker se upravlja in posluje z milijonskimi zneski državnega denarja 'in ker gre končno za interese poštnega, brzojavnega in telefonskega prometa, katerega brezhibno funkcioniranje je eden od najvažnejših predpogojev za uspešno gospodarsko delo.
Če pogledamo natančneje seznam deerariziranih pošt, vidimo, da je na primer poštni urad v Metliki po novi naredbi uvrščen v 3. skupino II. razreda, kamor spadajo pošte s pod 10.000 enotami, dočim ima Metlika sama nad 60.000 enot in nad 30 milijonov dinarjev denarnega prometa ter brzojavno in telefonsko postajo. Z ozirom na ta promet bi bilo treba Metliko kot gospodarski centrum Belokra-jine uvrstiti vsaj v najvišji razred pogodbenih pošt, ne pa v 3. skupino II. razreda. Še slabeje je odrezalo Velenje, ki ima sigurno preko 50.000 delovnih enot in nad 40 milijonov dinarjev denarnega prometa, brzojavno in telefonsko službo, veliko rudarsko industrijo, živahen blagovni promet itd. Velenje je uvrščeno v 2. skupino III. razreda, kamor spadajo uradi z do 8.000 delovnimi enotami. Ne moremo si drugače razlagati, kakor da se je taka uvrstitev izvršila le pomotoma.	(Dalje	prihodnjiC.)
Anketa o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih lokalov, ki se
je imela vršiti dne 1. marca t. 1., se je po nalogu g. ministra socijalne politike preložila na soboto, dne 2. marca t. 1.
Velika oblastna vinska razstava v Ptuju se vrši 3., 4. in 5. marca t. 1. Priprave za to razstavo so v polnem teku. Do sedaj je prijavljenih že črez 300 vinskih vzorcev. Slovesna otvoritev bo v nedeljo, dne 3. marca t. 1. ob 10. uri.
Dr. M. Dobrila, gl. tajnik Ljublj. borat:
Tačaji industrijskih delnic v dobi od 1. 1925 do 1928 na Ljubljanski borzi.
V slovenski žumalistiki se je v zadnjem času vzbudilo zanimanje za gospodarske prilike. To inicijativo moramo z veseljem pozdraviti, kajti zanimanje za to panogo, ki je bila dosedaj prav mačehovsko upoštevana, tvori pomembno osnovo za presojo gospodarskih razmer, reorganizacijo gospodarskih prilik in dvig življen-skega standarda.
Dočim so se druge po vojni nastale
— torej takozvane nasledstvene — države oprijele te naloge prav intenzivno koj po njihovem rojstvu, se je pri nas ta naloga povsem prezrla in le malo je bilo ljudi, ki so se pričeli iz lastne inicijative z vnemo in veliko požrtvovalnostjo baviti s to suhoparno vedo.
Razlogi neinteresiranosti za to panogo so gotovo različni. Vidik, da je Jugoslavija že po naravi bogata dežela, je menda največ pripomogel k naziranju, da je statistično razmotri-vanje gospodarskih prilik le potrata časa in papirja in končno, če že obe premisi ne držite, je pa naš aksiom »Ima vremena«.
Toda prišli smo nazadnje do treznejšega spoznanja, da bas »naše vreme nema vremena« ter se moramo oprijeti tega deja z reelnejšim in hitrejšim opazovanjem, večjo vnemo in učinkovitejšim razmotrivanjem.
Posegli smo torej po dolgem obotavljanju v panogo, v ikojo so — kakor omenjeno — segle druge države že pred desetletjem in na temelju tega dela dosegle velike — reči morem
— da skoro nepričakovane uspehe.
Navedem naj mimogrede samo naše
sosedne države Nemško Avstrijo in Madžarsko. Statistika, indeksi, številke to so bila sredstva, kojih so se najuspešnejše posluževale za dosego mnogobrojnih, velikih inozemskih posojil. Če se pa ozremo na bratsko Češko, potem bodemo šele razumeli, kako globoko in vsestransko je ta država spoznala in negovala to številčno vedo, da danes lahko s ponosom gledamo nazaj na njen desetletni obstoj in kar je najpomembnejše, na njeno vsestransko urejeno gospodarstvo.
Toda Slovenci nismo Čehi. Mali je slovenski narod in temu primemo njegovo obzorje. Domači prepiri prevevajo nuše življenje, rekel bi, strežemo si po njem sami, ne opažamo pa pogubnosti te naše kratkovidnosti.
Ko sem zasledoval ugotavljanja cen indeksa, sem ostrmel. Ne vem na kateri podlagi je ta indeks sestavljen, soglašam sicer tudi z navedbo, da tržne razmere v Sloveniji ne odgovarjajo onim v drugih delih naše države. Posebno se strinjam z izjavo, da so pri zbiranju statističnega materijala velike težkoče, ker so dosedaj ni nihče med nami s tem bavil in je Ljubljana postala pomembno gospodarsko središče še le po vojni. Ker me je pa osupnila ugotovitev, ki pravi, da so cene delnic industrijskih podjetij narasle od 1. 1925 do konca 1. 1P28 za 30 odstotkov, ji hočem posvetiti posebno pažnjo.
Navesti hočem na osnovi številčnega gradiva, ki mi je na razpolago, edino številčne podatke.
Na ljubljanski borzi notirajo od leta 1S25 nar/rej sledeči efekti industrijskih podjetij:
1. Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana. 2. Trboveljska premogo-Icopna družba, Ljubljana. 3. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana. 4. Split, anon. družba za cement ^Portland«, Split. 5. Nihag, d. d. za industriju i trgovinu drvora, Zagreb. 6. Stavbna družba d. d., Ljubljana. 7. >šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka.
Od avgusta meseca 1. 1927 pričenjata po vstrajnem prizadevanju borznega svetnika g. dr. Fran Windischer-ja notirati tudi efekta takozvane težke industrije in sicer:
8. Kranjska industrijska družba, Ljubljana in 9. Tvomica za dušik d. d., Ruše.
Po tečajih je porast oziroma padec 3x>edirtih efektov od leta 1925 do leta 1928 vključno — ne vpoštevaje efektov, ki v letu 1928 ne zaznamujejo nobene notacije — sledeči:
Efoktl	V letu 1923 notacija v januarju	S , , " • a 5-G E •j n *	■a	S TJ
		> C "D	a.	•L
1. Strojne tovarne ta Ibarn*	154	100	—	— 54
2. TrboveljfVa premog, dr.	42f>	475	+50	— ■
3. Zdruient papirnice	120	135	+15	—
4. Split. anon. dr.	1400	—	—	—
5. Ntttag d. d.	48’/,	—	—	—
S. Stavbna dr.	290	56	—	-234
J. Sej r, ta ar n. klobukov	153 Od leta <927 avgusti	105	— :	-48
8. Kranjska ind d-.	360	298	—	-62
9. Tvornlca za duilk	270	280	+ 10	
			+75	-398
Predstoječa tabela nam torej pred-«čuje porast za »kupno 75 točk na-pram padcu s skupno 398 točkami. Padec cen teh industrijskih delnic glede slovenske industrije je torej skoro 5 in polkrat vočji od porasta, kar je vsekakor v dijametralnem nasprotju z ugotovitvijo indeksa, da so <cone delnic industrijskih podjetij narasle od I. 1925 do konca leta 1928
30%. Za 30-odstotni poras-t bi bili morali tečaji industrijskih delnic dvigniti se celokupno za 530 točk. Iz tega ie torej razvidno, da je industrija v Sloveniji občutno nazadovala.
Iz tega sledi pa še nadalje, da ocenjevanje gospodarskih prilik po povprečnosti nikakor ne more biti merodajno za faktičen razvoj poedinih gospodarskih panog, nasprotno da se na ta način pride do sklepov, ki lahko ogromno škodujejo posamezni gospodarski panogi in vstvarjajo le še večje težkoče in ovire za njen normalni razvoj.
Žal, da ne morem ugotoviti tudi gibanja cen delnic tekstilne industrije, ker ne notira na ljubljanski borzi nobeno tekstilno podjetje. Mislim pa, v kolikor odgovarjajo indeksni podatki za tekstilno industrijo faktičnemu stanju, da je ogromni porast cen, kar sklepam tudi iz člankov časopisja, le izraz preobsežne carinske zaščite, ki ovira tozadevno konkurenco, katera 3)i gotovo tudi na tem polju izboljšala razmerje, kajti brez konkurence — in tu mislim reelno in zdravo konkurenco — je vsaka produkcija nezdrava in to prvič v škodo njene kakovosti, drugič pa v še občutnejšo škodo kon-jsumenta. Numeri locuti, nadaljnjo besedo ima industrija.
TRGOVINA BOLGARIJE.
•Na podlagi doslej razpoložljivega statističnega materiala si napravimo lahko približno sliko o bolgarski trgovini v preteklem letu 1928. Uvoz je znašal 7192 milijonov levov, izvoz 6379 milijo-jiov levov, pasivnost torej 813 milijonov. Številke za leto 1927 so: uvoz 6173 milijonov, izvoz 6684 milijonov, aktivnost 5.11 milijonov levov. V primeri z letom 1927 je lani nazadoval izvoz ikoruze, ječmena in moke, nekoliko tudi izvoz tobaka in jajec. Dvignil se je pa izvoz rožnega olja, svilenih kokonov itd. Primerjajoč predlanski bilančni plus 511 milijonov levov in lanski minus v znesku 813 milijonov levov, vidimo razliko med obema letoma v znesku 1324 milijonov levov.
Davčna predavanja Zveze gremijev.
Po zveznih pravilih spada k najvažnejšim nalogam Zveze tudi prirejanje raznih zborovanj s predavanji o obrtnih, trgovskih in narodnogospodarskih vprašanjih na raznih krajih zvezinega okoliša. V svesti si velike pomembnosti tega smotra je zvezno načelstvo na svoji zadnji plenarni seji v Celju sklenilo, prirediti v sporazumu s posameznimi gremijal-nimi načelniki na sedežih gremijev predavanja o novih davčnih predpisih, v kolikor se specijelno tičejo trgovstva, to je predvsem o zgrada-rini in pridobnini, ki je nadomestila prejšnjo dohodnino ter občo pridob-nino. Zadeva je tem važnejša, ker se prvič vlagajo prijave za zgradarino in pridobnino in jim je torej treba posvetiti izčrpno in temeljito pažnjo. Organizacijo in izvršenje predavanja je prevzel zvezni tajnik g. Anton Podgoršek. Število predavanj je znašalo 25 in sicer so se vršila v toku meseca januarja in februarja v sedečih krajih: V Trbovljah za gremij Laško, v Šoštanju, Slovenjgradcu, Prevaljah in Marenbergu za gremij Slovenjgradec, dvakrat v Celju za celjski in celjski sreski gremij, v Ptuju za gremij Ptuj-okolico, v Ljutomeru za ljutomerski gremij, v Konjicah za konjiški gremij,
Zatiranje šušmarstva.
Gospod veliki župan mariborske oblasti je dostavil vsem prvoinstan-čnim obrtnim oblastvom svojega področja razpis od 8. februarja 1929, O br. 586/14 v zadevi pobijanja nelegitimnega obrtništva. Razpis citiramo zbor njegove važne vsebine doslovno:
»Neštete pritožbe raznih obrtnih korporacij iz prošlega leta dokazujejo, da tuk. razpis od 20. marca 1926,
O br. 497/4 glede zaščite obrtništva pred neupravičenim izvrševanjem obrtov vkljub svojim jasnim določbam ni dosegel v vseh srezih vidnega uspeha, in da se tudi danes še more računati z dejstvom, da približno ena petina vseh obrtnikov izvršuje obrt neupravičeno. Tudi iz predloženih spisov sem večkrat mogel ugotoviti, da prvostopna obrtna oblastva v mnogih slučajih ne uvažujejo navodil cit. razpisa v zadostni meri in ne zasledujejo prijavljenih slučajev s potrebno resnostjo in strogostjo. Dogajajo se primeri, tla se kazen izreče šele po poteku celega leta in več po vložitvi ovadbe, čeprav je prestopek zadostno dokazan in še takrat v taki izmeri, da kaznjenec, ki se je^ med tem nemoteno bavil z neupravičenim obrtom, kazni niti ne občuti več kot take.
Ker tako postopanje daje upravičenemu obrtništvu povod za utemeljene pritožbe, sem primoran ponovno opozoriti na cit. tuk. razpis in dodati še naslednja nadaljnja pojasnila odnosno odredbe:
Denarne globe za prestopke radi neupravičenega izvrševanja obrtov je izmeriti po § 132 o. r. s 75 Din do 7500 Din, za kritje neupravičenega obrtovanja pa po § 133 1. c. s 300 Din do 15.000 Din, nadomestno zaporno kazen v smislu § 135 o. r. z enodnevnim zaporom za vsakih 150 Din.
Pri enakih prestopkih v koncesijo-niranih stavbnih obrtih se je ravnati po določilih §§ 16—18 zakona od 26. decembra 1893, drž. zak. št. 193, glasom katerih se sme denarna globa radi neupravičenega izvrševanja obr-ta v slučajih ponovnega prestopka izmeriti do 60.000 Din, za kritje takega obrtovanja pa do 30.000 Din, a nadomestna zaporna kazen z enodnevnim zaporom za vsakih 60 do 300 Din. Poleg tega pripuščata § 16 in 17 tega zakona za take prestopke še nadaljnje poostritve, ki se bodo pri trdovratnih šušmarjih izkazale kot prav posebno učinkovite (zasega takozva-nih mojstrskih grošev, odvzetje obrtne pravice).
Znižanje kazni po prvostopnem oblastvu pod najnižjo zakonito postavko je nedopustno, a tudi najnižja postavka se uporabi le v takih pri-
v Št. Lenartu za gremij Sv. Lenart, v Brežicah za brežiški gremij, v Krškem za gremij Krško, v Mariboru za gremij Maribor-okolica, v Litiji in Zagorju za gremij Litija, v Ribnici in Velikih Laščah za gremij Ribnica, v Novem mestu za novomeški gremij, v Rakeku za gremij Logatec, v Kranju, Škofji Loki in Tržiču za gremij Kranj, v Ormožu za ormoški gremij in ko-nečno še zadnje predavanje minulo nedeljo na občnem zboru gremija trgovcev za .kamniški okraj.
Vsa predavanja so bila kljub raznim vremenskim neprilikam prav lepo obiskana in so pokazala, da kaže naše trgovstvo lepo umevanje za ak-tuelne gospodarske probleme. Taka zborovanja niso samo izobraževalnega pomena, temveč tudi jako sredstvo za pospeševanje stanovske zavesti in solidarnosti trgovskega stanu. Trgovstvu se nudi možnost, da se skupno porazgovori o perečih stanovskih vprašanjih, se razbistrijo razne nejasnosti in določajo enotne smernice glede postopanja v važnih dnevnih vprašanjih, ki občutno posegajo v njegove gospodarske sile. Zato je le iskreno želeti, da bi se v kar največji meri pospeševalo prirejanje predavanj o pomembnih narodno-gospodar-skih problemih, ki bo gotovo prinašalo našemu trgovstvu najlepše sadove-
merih, v katerih so za to podane oziravredne okolnosti, ki se morajo v razsodbi navesti.
Ako vloži ovadbo obrtna zadruga in uradne poizvedbe ne podajo zadostne podlage za obsodbo, je zadrugi še pred zaključkom postopka dati priliko, da svoje navedbe izpopolni; ako se pa izreče kazen, se mora zadrugi po pravomočnosti razsodbe sporočiti uspeh kazenskega postopka (§ 147 o. r.).
O vsakem primeru izrečene kazni radi neupravičenega izvrševanja obrtov je obvestiti tudi pristojno davčno upravo ter v danem slučaju tudi okrožni urad za zavarovanje delavcev.
Kazensko postopanje radi neupravičenega izvrševanja obrtov se ima pospešeno izvesti in kjer ni posebno važnih zadržkov, dovršiti najkasneje v dveh mesecih. Obdolžence jje redoma neposredno zaslišati in ne po občinskih uradih. Enako je postopati pri izvršitvi naloženih kazni.
Želim, da zadobi legitimno obrtništvo, katero od svojega dela plačuje znatna davčna in socijalna bremena, zavest, da oblastva ščitijo njegove pravice. Zaradi tega polagam važnost na to, da se vse v zadevi zatiranja šušmarstva izdane odredbe striktno izvršujejo.«
Iz naših organizacij.
TR(»0VSKA SAMOPOMOČ V MARIBORU.
Trgovska Samopomoč v Mariboru je izplačala ob smrti člana g. Karla Sicherl njegovi družini posmrtnino v znesku Din 10.350 —. Zopet dokaz, kako potrebna je vsakomur ta dobrodelna inštitucija, ki za malenkostne prispevke tako izdatno lajša obupno stanje družinam ob izgubi očeta ali matere in so v stanu nuditi svojim dragim roditeljem dostojne pogrebe. Zato se vabijo vsi pridobitni sloji, privatni in javni nameščenci in svobodni akademični poklici mariborske oblasti na pristop. Kadar bo dosegla naša organizacija 1000 članov, 'bo znašala posmrtnina 25.000 dinarjev. Zahtevajte pristopne tiskovine.
SPRIČEVALO IZVORA V GRČIJI.
Grški ministrski svet je v svoji zadnji seji podpisal dekret, ki stopi takoj v veljavo in ki določa, da mora biti vse v Grčijo importirano blago opremljeno s spričevalom, odkod prihaja. Če tega spričevala ne bo zraven, se bo uporabila maksimalna carinska tarifa, brez razlike, iz katere države prihaja dotični import v Grčijo.
Prehranitvene skrbi Rusije.
Pismo iz Moskve, datirano z 18. t. m., pravi: Tudi nadalje še ostane preskrba z žitom središče notranjega in zunanjega gospodarskega položaja. Posamezni podatki, ki so jih prej pri-občali vsakih pet dni, so v januarju izostali. Zato pa prinašajo časniki splošne preglede. Po prvih šestih mesecih, torej 1. januarja t. 1., je znašal po poročilu »Pravde« previšek nabranega žita 16 odstotkov nad lansko istočasno količino, a ta zaključek se je v januarju bistveno spremenil in je znašal na koncu januarja previšek nad istodobno količino prejšnjega leta samo še 2-7%. Absolutna številka
1.	februarja je bila 6,446.000 ten proti
6.279.000 tonam 1. februarja 1928. Pripominjamo, da je navedla -.»Pravda«' en dan prej lanski znesek s
6.418.000 tonami, s čimer bi letošnji previšek sploh popolnoma izginil.
Vsekakor bi se bilo treba zelo potruditi, da hi so do bodoče žetve dosegla vsaj lanska količina, potrebna za prehrano mest in dežele.
Razmerje v cenah se je zelo kom-pliciralo. Kljub veliko večjemu pridelku ovsa je cena za oves trikrat tako velika kot cena pečpnega kruha v okraju Moskva. Pač držijo ceno kruha z veliko strogostjo na nizki višini, .a špekulanti nosijo kruh v velikih množinah v vrečah iz mesla na deželo in ga prodajajo tam po visokih cenah. Vladi se je posrečilo, da je obdržala oficijelno ceno za živila približno na lanski višini, a zasebne cene na živilskem trgu so se že v septembru skoraj početverile. Pri tem moramo vedeti, da ima država več kot polovico živilskega trga v rokah.
Splošno je treba račun iti na deželi, in sicer, skoraj povsod v Evropski Rusiji, z naraščujočim pomanjkanjem ; najvažnejših živil, a o lakoti se pač ne more govoriti. Tudi tedaj ne, če hi se položaj, kot pričakujejo, še nadalje poostril. Lakote se je eventuelnp bati samo v gotovih krajih Kuban-Bkega okraja in južne Ukrajine.
Brez dvoma je uvoz žita zmeraj bolj akuten problem. Že v decembru so govorili o 200.000 tonah nakupljenega žita. Vsekakor se mora izenačiti slabši pridelek rži, vsaj deloma. Položaj zahteva veliko skrbi in pozornosti, ni pa treba, da bi se izrasel v hujšo krizo. Izgledi za noyi pridelek so dobri, razen par slučajev zmrzali na jugu. Tudi je treba počakati, če ne bodo v izpopolnitev časa do nove žetve prišle večje množin« žita iz vzhodnih pokrajin, kjer imajo kmeti shranjene brez dvoma še precejšnje zaloge.
Ponudbe in povpraševanja.
Velika francoska tvidka: P a p e t e -ries de France (francoske papirnice) S. A. a L a n c e y (I s 6 r e), I* ran če, želi stopiti v trgovske stike s tukajšnjimi tvrdkami, ki bi ji mogle dobaviti večje količine celuloznega lesa. V poštev prihaja les sledeče kakovosti:
Vrsta lesa: Smreka in jelka!
Kakovost: zdrav, pred tremi ali .šestimi meseci posekan les, olupljen; oziroma belo ostružen (pripraven za stroj).
Dimenzije:	Dolžina	1	m, povprečni
premer 014 do 0'16 cm, premer na tanjšem koncu 0‘10 do 0'25 cm.
Količina: Po možnosti 3000 do 5000 kubičnih metrov. Za poskušnjo kot prva kupčija 500 do 1000 kubičnih metrov.
Ceno in plačilne pogoje imajo interesenti predlagati gori označeni tvrdki in sicer Cif Marseille. Dopisuje se v francoskem in nemškem jeziku.
* • •
Gosp. D o r d e A n a s t o s i j e v i č, B i j e 1 i n a , Voj. S t j e p. S t j e p a < novica ulica, želi prevzeti stopstvo tukajšnjih tovarn za moške čevlje v svojem mestu.
Trgovoi! Zahtevajte, da Vam v kavarni, gostilni in vsakem javnem lokalu predložijo »Trgovski list«!
Priporočajte, prosim, svoiim odjemalcem priliublierse
HAOGi 8 e izdelke za juhe. tahka arodaja!
Raipeču;e v kraljevini SHS Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva G	Dober	zaslužek!
Občni zbor Gremija trgovcev v Ptuju.
Dne 16. t. m. se je vršil v Ptuju občni »bor tamošnjega gremija, ki so se ga v ■obilnem številu udeležili njegovi člani. 'Zborovanje je otvoril ob 8. zvečer zaslugi gremijalni, načelnik gosp. Lenart ter l»ri«rčn<> pozdravil vse navzoče člane in delegat« Zveze gosp tajnika Podgorška. Nato je poročal o delovanju gremija v minuli poslovni dobi, v kateri je gremijalni odbor posvečal izčrpno pažnjo vSom perečim trgovskim vprašanjem, kakor odpiranju in zapiranju trgovin, nabavi soli. krošnjarstvu, novemu železniškemu voznemu redu, osnutkom konkurznega in izvršilnega reda, oblastnim davščinam itd. Njegovo poročilo je dopolnil tajnik gosp. Osenjak, navajajoč, da je bilo leta 1928. prijavljenih 33 obrti, odjavljenih pa 22. Članov je imel .gremij koncem lota 1928. 188, torej 8 več kot leta 1927. Nameščencev je bilo prijavljenih 14. odjavljenih 84, celotno ■stanje koncern leta 1928.: 137. Vajencev ■no je prijavilo 2(5, oprostilo 15, pri petih pa še je učno razmerje razveljavilo, tako je bilo stanje koncem leta 49. V -trgovsko nadaljevalno šolo se je za šolsko lefo 1928/29 vpisalo 35 vajencev in •sicer 'v j. razred 3, v 2. razred 16 in v -f. razred 11. Učnih pisem je bilo izdanih 21. Spričeval je bilo potrjenih 26 in ■sicer 13 pomočniških, 13 pa učnih.
(iremij je prejel 188 dopisov, število «*lposIanih pisem in vlog je znašalo 28.
V preteklem letu se je vršil 1 redni obeni zbor, 12 rednih in 1 izredna seja. t protestno zborovanje, 1 seja paritetne komisije ter tridnevno predavanje o no-Vfl/n davčnem zakppu. Razsodišče se ni sestalo, neikatere male spore je poravnal g. načelnik sum. (Iremij je bil zastopan na zveznem občnem zboru in na vtseh plenarnih sejah Zveze. Prisostvo-
vla je tudi anketi v zadevi odpiranja in zapiranja trgovin v Celju ter oblastni vinski razstavi v Ptuju.
Nato je imel obširen referat o naših gospodarskih prilikah ter Zveznem delovanju gosp. Podgoršek. Po izčrpanih poslovnih poročilih se je oglasil k besedi agilni gremijalni odbornik gosp. Lenčar, poudaril zaslužno delovanje gremija, kakor tudi Zveze ter naglasil nekatere probleme, ki jim je treba posvetiti temeljito pažnjo v interesu našega trgovstva. Tako potreba osamosvojitve naše Trgovske bolniške blagajne, kontingentiranje davkov za posamezne pokrajine in čim večjega izboljšanja državne administracije, za kar pa je v prvi vrsti potrebna absolutna stalnost in čim boljši gmotni položaj državnega uradništva.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik gosp. Urbančič, ki je po večletnem vestnem delu uredil gremijalne finance. Dohodki in izdatki -znašajo 21.000 dinarjev, premoženje gremija pa znaša
33.000	dinarjev.
Nato je bil na predlog gosp. Leniarja sprejet sklep načelstva, da se sprejemajo v uk samo vajenci, ki so dovršili dva razreda meščanske ali osrednje šole, v izjemnih slučajih pa po odobrenju gre-mijalnega odbora tudi oni, ki so s prav dobrim uspehom dovršili 5 razredov ljudske šole.
O	delovnem času je poročal g. Urbančič. Za anketo, ki se vrši v kratkem v Zagrebu, je gremij stavil predlog, da se dovoli ob delavnikih tudi deseturno, ob nedeljah pa štiriurno delo.
Pri slučajnostih so bile sprejete resolucije glede zopetne uvedbe prejšnjih ugodnih vlakovnih zvez s Ptujem, radi uvedbe obveznega usposobljenostnega dokaza in predlog g. Slaviča, da po-krene gremij vse potrebne korake za ohranitev meroizkusnega urada v Ptuju.
Občni zbor Gremija trgovcev v Ormožu.
V	četrtek, drje 21. ,t. m., a? je vršil v Ormožu krasno obiskan letni .redni <>bčni zbor tamošnjega gremija, ki je nudil najlepše izpričevalo za jako -jtanovsko zavednost in solidarnost gr<emijalnib elanov, pa tudi za agilno -delovanje gremijalnega odbora pod vodstvom g. načelnika Kuhariča.
Zborovanje je otvoril ob 2. uri g. načelnik Ludvik Kuharič ter prisrčno pozdravil številne navzoče člane in tajnika zveze gremijev g. Podgorška. Nato je podal poslovno poročilo za preteklo delovno dobo, iz katerega je razvidno, da je gremijalno načelstvo parno čuvalo trgovske interese in posvečalo temeljito brigo vsem aktuel-ntm trgovskim zadevam: Ureditvi odbiranja in zapiranja trgovin, oblast-
nim davščinam, točilnim pravicam, prodaji soli in vžigalic itd., posebno pa se je potrudilo, da je ostala v Ormožu neokrnjena davčna uprava, za kar gre še specijehia zasluga županu g. Veseliču. Poročilo g. načelnika je z nekaterimi statističnimi podatki do-pplnil neumorni gremijalni tajnik g. Polak.
Nato je poročal zvezni tajnik gosp. Podgoršek v obširnem referatu o davčni prijavi glede nove pridobnine,
o	aktuelnih gospodarskih vprašanjih ter delovanju Zveze gremijev. Po odobritvi proračuna so se vršile še volitve novega odbora, ki je ostal z majhnimi spremembami isti kakor prej z dosedanjim zaslužnim načelnikom g. Kuharičem, kar so vzeli navzoči gremijalni člani z odobravanjem na znanje.
* * *
RAZSTAVE IN SEJMI.
Lipski vclesejm. Na Lipskem velesejmu, ki se vrši dvakrat na leto, in sicer
v	začetku marca in koncem septembra, »e snide okrog 10.000 razstavljalcev iz 21 dežel. Kot razstavijalci se udeleže tipskega velesejma najznamenitejše tvrdke vseh strok, kot n. pr.: Stavbna ‘tehnika po 251 razstavljalcih; pisarniške potrebščine po 292 razstavljalcih; kemični in farmacevtski predmeti, ko-smetika, živila: 475; žlahtne kovine, ure fin nakit: 185; železni in kovinski predmeti, orodje, orod. stroji: 385; elektrotehnika, kino, foto, optika, fina mehanika: 249; steklo in keramika: 610; hišni in kuhinjski predmeti, razsvetljave, oprava, drobno blago: 1775; kurilna in Plinska tehnika: 66; motorna vozila, vozila, stroji in pritekline: 382; umetnost, umetelna obrt, usnjati izdelki in popotne potrebščine: 512; inozemski izdelki vseh vrst: 225; glasbila: 138; papir, knjiga rstvo, grafika, ovojnine, reklama: 3811; čevlji in usnje: 256; igrače, športni predmeti in športna oblačila: 834; tekstilno blago po 1189 razstavljalcih.
(Tudi ostale stroke so v velikem številu zastopane.) — Lipski pomladni velesejmi
1927	je obiskalo skoro 160.000 kupcev iz 78 dežel. — Lipski velesejm se vrši letos od 3. do 9. marca.
GOSPODARSKI POLOŽAJ NEMČIJE.
. Pruski trgovski minister dr. Schrei-[ ber je v pruskem deželnem zboru izjavil, da konjunktura nemškega gospodarstva trenutno pada, vendar pa traja j v več važnih gospodarskih panogah zadovoljivi razvoj naprej. Nemčija trpi na veliko previsokih obrestih. Pomanjkljiva tvorba kapitala ima svoj vzrok v tem, da je rentabilnost nemških podjetij premajhna. Potrebna vzporednost med razvojem kupne moči in med tvorbo kapitala je bila motena v škodo zadaje. Ta pomanjkljiva tvorba kapitala je tudi eden od vzrokov za previsoko obrestno mero in za pomanjkanje investicijske glavnice. Minister je izračunil inozemsko zadolženje Nemčije za 12 do 13 milijard mark, kar zahteva na leto ca. 1 milijardo obresti.
PO SVETU.
Enotno obrestno mero bodo imele Zvezne rezervne banke v Amerika. Nekatere banke, ki imajo obrestno mero 4 'A %, jo bodo morale zvišati na 5 %.
Ameriški petrolejski zavod naznanja ustanovitev odbora, obstoječega iz ca. 80 vodilnih osebnosti najvažnejših petrolejskih družb v U. S. A.; odbor naj proučuje sredstva, kako naj hi se petrolejska produkcija kontrolirala oziroma omejila.
Posojilo Zvene narodov uotira najviše v Avstriji, 105; sledijo Švedska 1CK3-50, Holandska in Španija 103, Amerika 102-62, Švica 102-60, Anglija 102, Češkoslovaška 100-20, Francija .in Italija 99-60, Belgija 96. Tečajna tendenca teh posojil je v januarju splošno rasla.
Nov nemški kredit Ilumuniji v znesku
1	milijona funtov bo dala Dresdenska banka.
Schcimann, predsednik Sovjetsko-ruske banke, se posvetuje v Washing-tonu z Royem Youngom, guvernerjem urada Zveznih rezervnih bank.
Itapag je določila dividendo na 8 %.
V	novem letu upajo na zadovoljive rezultate.
Brazilski pridelek kave bo po poročilih iz Sao Paulo vsled hudih nalivov in poplav za 25 % manjši kot je bil zadnji pridelek.
Francoska banka naznanja, da znaša 'kritje bankovcev skoraj 42 % (41‘85 %)■
Bančna imovina I. G. Farben znaša trenutno 160 milijonov mark. Za izplačilo 12 % dividende potrebna denarna sredstva v znesku 120 milijonov mark so že pripravljena.
Češka Unfonbanka in Splošna češka bančna zveza sta napovedano fuzijo že izvršili. Bančna zveza se je razpustila brez likvidacije in je prenesla z veljavnostjo od 1. januarja t. 1. vsa svoja aktiva in pasiva na Unionbanko. Petim delnicam Bančne zveze odgovarjajo tri delnice Unionban ke.
Vest o Iuziji Guaranty Trust Co in National Bank ol Commerce je pognala v enem samem dnevu delnice prve družbe za 60 točk navzgor, delnice druge družbe pa za 30 točk, čeprav jih sploh na trgu ni bilo. Vemo, da razpolaga nova fuzija s kapitalom v višini več kot dveh milijard dolarjev.
Češka industrijska banka je imela v preteklem Jetu 22,819.000 Kč čistega dobička in bo razdelila dividendo 26 Kč.
K mednorodnemu vinarskemu uradu v Parizu je pristopila tudi Grčija. Sedaj razpolaga ta urad z večino velikih vinogradniških držav.
Gradbo malih stanovanj na Ogrskem bodo- po posredovanju vlade začele pospeševati banke v veliko večji izmeri kot doslej.
Avstrijska trgovina v januarju izkazuje deficit z 108K- milijona šilingov; uvoz je znašal 242-4, izvoz pa 133-8 milijonov šilingov.
Ogrski industrijski krogi so se v spomenici na vlado izrekli proti ustanovit-
vi	posebnega prometnega ministrstva.
Namesto papirnih novcev po 5 frankov bodo napravili v Franciji niklja-ste novce iste vrednosti.
Avstrijski zvezni gozdi so dali v preteklem letu 23-03 milijonov šilingov dohodkov, stroškov je bilo 20-98 milijonov, prebitka 205 milijona, novih investicij
850.000	šilingov.
Avtomobilov v U. S. A. so napravili v januarju 402.000; v lanskem januarju 225.000.
Ceno umetne svile so začeli v Ameriki zniževati, v prvi vrsti v svrho obrambe proti importu iz inozemstva. (
Ruska in nemška plovba. Med Itusi in Nemci so se vršila gospodarska pogajanja. V zvezi s temi pogajanji so podpisali zastopniki družb Hapag in Severo-nemškega Lloyda z zastopniki niškega trgovskega brodovja pogodbo o obojestranskem prevažanju potnikov. Spričo tega bosta ustanovila Ilapag in Severo-nemški Lloyd podružnice v Sovjetski zvezi.
Svetovna produkcija zlata v letu 1928.
Zlato ostane še zmeraj vrednotna kovina sveta. Polagoma se vračajo vse dežele, ki so trpele pod inflacijo, nazaj k zlati valuti. Tudi dežele, ki so imele doslej srebrno vat uto, kot na primer Indija, so prešle k zlati valuti. Čeprav so v zadnjih letih posamezne valutne banke zbrale zopet večje zlate rezerve, bo vendarle bogastvo zlata kakšne de1 žele in njena udeležba na si vet ovni produkciji zlata tudi še vnaprej bistvenega pomena. Desetletja trajajoče gospodstvo Anglije v političnem in v gospodarskem oziru je temeljilo v prav izdatni meri v njeni udeležbi na svetovni produkciji zlata, ki je prekašala produkcijo vseh drugih držav. Šele v zadnjih letih, ko so Zedinejne države Severne Amerike a svojo zlato vsrkujočo politiko nabrale nad polovico svetovnih zlatih zalog, je zgubil London svoje zlati trg obvladujoče svetovno stališče in ga je za nekaj časa prekosil Newyork. V produkciji zlata pa vlada svetu še danes Britanski imperij; njegova udeležba na svetovni produkciji znaša nad 70 odstotkov! Glavna zlata dežela Britanskega imperija je Južna Afrika, ki je dala v zadnjih letih 70 do 75 odstotkov vse britanske zlate produkcije in ki je poleg Kanade — koje produkcija pa znaša samo pedi ali šesti del južnoafriške produkcije — edina Britanskemu imperiju pripadajoča dTŽava, ki ima od leta do leta rastočo produkcijo zlata.
Leto 1928 je bilo rekordno leto v zlati produkciji Južne Afrike. Produkcija ca. 10,360.000 unc v vrednosti nad 44 milijonov angleških funtov je znatno prekašala produkcijo leta 1927 s ca’.
10,130.000	unčami in dobrimi 43 milijoni funtov. Produkcijski zaključkj zadnjih let izkazujejo za Južno Afriko sledeče Številke:
Loto
1925
1926
1927
1928
Funti šterliingw 40,798.723 ' 42,342.122 43,055.178 44,'024.058
Uiico 9,599.702 9,919.852 10,130.630 10,358.602 V razumevanje pripomnimo, da je uu-ca (ounce) šestnajsti del angleškega utežnega funta; angl. tunt ima 453-5926$ gramov, unca torej 28-3495 gramov ali okroglo 28‘35 gramoy.
Ker v večini dežel, ki dobivajo zlato, produkcija od leta do leta nazaduje, raste seveda razmerno udeležba Južne Afrike na svetovni produkciji; kajti produkcijski dvig v Kanadi in Rusiji je zaenkrat še premajhen, da bi bistveno prišel v poštev. Sledeči seznam nam bo podal pregled p razvoju svetovne zlate produkcije in udeležbe Britanskega imperija na tej produkciji in posebej šp Južne Afrike. Seznam nam pravi, da se je dvignil delež Južne Afrike od 39-5 odstotkov v letu 1913 na 52-6 odstotkov v letu 1927 ali v letu 1928. Dvig deleža Britanskega imperija temelji skoraj izključno na producijskem dvigu Južne Afrike, ki je v splošnem obenem še izenačila nazadovanje zlate produkcije v drugih deželah Britanskega imperija. V sledeči seznam je sprejeto za primerjanje zadnje predvojno leto 1913, dalje rekordno leto zlate svetovne produkcije 1915 in nato leta 1922 do vključno 1928. Za leto 1928 so zaključki cenjeni po doslej znanih delnih podatkih, razen za Južno Afriko, kjer je uradna statistika produkcije za 1. 1928 že izšla. Bistvenih razlik v cenitvah ni več pričakovati, tako da je skupna slika za leto 1928 v splošnem taka, kot jo kaže seznam.
Produkcija zlata Odstotna udeležbi)
Leto	Južna	Brit.	Svet	Južna	Brit.
	A trika	imperij		Afrika	iim penija
1913	37-4	586	94-7	39-5%	61-8%
1915	38-6	606	964	400%	007%
1922	29-8	446	65-5	45-5%	681%
1923	38-9	53-4	755	51-5%	70-7%
1924	40-7	560	81-0	50-2%	69-1%
1925	40-8	S6-1	81-0	50-3%	69-3%
1926	42-3	07-5	820	51-6%	70-1%
1927	43-1	58-3	820	52-6%	71-1%
1928	440	590	830	53-0%	711%
Južna Afrika producira torej od leta
1923 naprej neprestano več kot polo-
vieo vsega zlata. Zato lahko razumemo, že London zelo nerad vidi ona neodvisnostim stremljenja, ki se javljajo v Južnoafriški zvezni državi napram Angliji in Evropi na vseh poJljih (sklep trgovske pogodbe, izgradba lastnih industrij fabrikatov itd.) in ki so prešla sedaj tudi na trgovino z zlatom: preko londonskega zlatega trga so se izvršili v letu 1928 direktni transporti zlata večjega obsega v Južno Ameriko, Indijo in na Daljni vzhod. Če 'izločuje Južna Afrika londonski trg kot prehodni zlati trg zmeraj bolj in bolj s tem, da pošilja blago naravnost, zgublja na ta način London svoje sedaj še obstoječe svetovno stališče kot prehodni trg za zlato tekoče produkcije tudi bolj in bolj.
Kot nadaljni dve deželi zlate produkcije 9ledita Južni Afriki v velikem pr& aledku Kanada in Rusija. Produkcija Kanade je imela v letu 1927 vrednost
7,800.000	funtov in v letu 1928 najbrž 8 mil. do 8-2 mil. funtov; produkdja Rusije je pa bila leta 1927 vredna ca. 1 milijone funtov, lani se je pa dvignila še za ca. 10 do 20%. Kanada in Rusija sta tudi edini dve deželi poleg Južne Afrike, kojih zlata produkcija je šla v zadnjih letih polagoma navzgor. Obe deželi se zelo trudita, da pospešita produkcijo z vsemi sredstvi. V Rusiji je v zlati produkciji posebno močno udeležen ameriški kapital. Vse druge dežele, ki producirajo zlato, imajo poleg teh treh le podrejen pomen, zlasti še, ker njih produkcijski razvoj zastaja ali pa celo nazaduje. Preden bo pa izgradba zlate industrije v Kanadi in zlasti v Rusiji mogla postati vladujoči Južni Afriki nevarna, bo preteklo še dosti let. Pri tem je treba pomisliti, da je za zlato produkcijo Kanade že danes Newyork glavni prodajno-prehodni trg, in ne London. Tudi Rusiija bo tendirala bolj proti Newyorku, že vsled itesnih finančnih stikov svoje zlate industrije z Ameriko; od dviga zlate produkcije v Kanadi in Rusiji ima pričakovati London samo oja-Čenja svojega konkurenta Newyorka kot vlatega trga.
V	južnoafriškem rudarstvu so razmere take, da v doglednem času pač ni pričakovati nazadovanja tamošnje zlate produkcije. Nasprotno; lani so dobili novo zlato ozemlje v zahodnem delu zlatih najdišč in produkcijske metode so se nadalje izgradile, tako da pričakujejo letos zopet nalahnega dviga produk «ije. Tudi vpraSanje delavcev domačinov v zlatih rudnikih, kojih število se giblje okoli 200.000, je z novo pogodbo ugodno rešeno, in ne bo nastopilo nobeno pomanjkanje delavcev.
Če bi se v bližnjih letih zlata produk eija Rusije, kjer bi bilo to še najprej mogoče, skokoma dvignila, bi tak skok nikakor še ne povzročil motenja na zlatih trgih in kolebanja v ceni zlata, ki se je gibala v zadnjih letih s prav majhnimi spremembami okoli 84-11 šilingov. Rusija potrebuje zlato zaenkrat še za odplačilo najetih kreditov in za oporo
svoje valute. Ne Južna Afrika in ne Rusija ne bosta prodajali svojega zlata pod sedanjo valutno ceno. Obratno; v teku let moremo računiti z dvigom blatih cen, koji dvig ni niti treba da bi imel vzrok v manjših ponudbah zlata, temveč bo imel svoj vzrok v mezdno-tehniških vprašanjih. Z ojačenjem delavskega gibanja med domačimi delavci v Južni Afriki rastejo njih mezdne zahteve. Le približno izenačenje mezd domačkiov-črncev z mezdami belih delavcev bi pomenilo tako velik dvig produkcijskih stroškov v južnoafriškem zlatem rudarstvu, da bi se sedanja zlata cena nikakor ne mogla držati, če bi se ne natele bistveno racionalnejše produkcijske možnosti. Pomanjkanje zlata samo na sebi v doglednem času sploh ne bo nastopilo. Na naši zemlji je še zadosti zlatih najdišč, ki bi jih mogli izr koristiti; a večina teh najdišč se pri sedanjih cenah zlata ne da izkoriščati, ker nimajo na razpolago onih cenenih delovnih moči, ki jih ima zaenkrat še lia razpolago Južna Afrika v svojih domačinih. iRazvoj mezdnih razmer v zlati industriji bo najbrž veliko prej in laže dovedel do podraženja zlata 'kakor pa pomanjkanje zlata, ki ga je pričakovati od izčrpanja doslej znanih zlatih najdišč. Morebiti se pa posreči tudi tehniki, da najde tako cenene in racionalne produkcijske metode za produkcijo zlata, da se s tem izenači večji delež mezd na produkcijskih stroških ter da se s tem omogoči tudi pričetek produkcije v onih zlatih najdiščih, kojih izkoriščanje preprečijo danes veliki mezdni stroški, primerjani z onimi v Južni Afriki.
Ljubljanska borza.
bovpra* Sevanje Din
Tetaj 25. februarja 1929.
Ponudba
Din
22-795	22*865
13-610	13-640
—•—	7-9136
9-915	9*945
1094-40	1097-40
7-9926	8*0226
276-16	276-96
56-77	66-97
—•—	222-53
168-53	169-33
297-20	299*20
DEVIZE:
Amsterdam 1 h. gold.
Bariin 1 M............
Bruselj 1 belga ....
Budimpešta 1 pengO
Curih 100 fr..........
Dunaj 1 šiling ....
London 1 funt.........
Newyork 1 dolar . . .
Pari* 100 fr..........
Praga 100 kron . . .
Trat 100 lir..........
Vrednote:	Dolnice:	a) Denarni aavodi:
Celjska posojilnica d. d., Celje denar 158 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana denar 125 Don; Prva hrvataka 5te-dionica, Zagreb denar 930 Din; Kreditni sa-vod za trgovino in industrijo, Ljubljana denar 175 Din. b) Industrijska, trgovska in iprometna podjetja: Trboveljska preniogto-kupna družba, Ljubljana, denar 480 Din, blago 480 Din; Združene papirnice Vevče, G o riSane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 120 Din; »Stavbna družba« g. g., Ljubljana, denar 56 Din; »ŠeSir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvornica za du&ik d. d., Kuže, denar 260, blago 280.
Len: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monte
1	mJ Din 260—800; brzojavni drogovi 250 do 280; bordonali merkantilni 320—350; trami merkamtilni 260—300; Skorete, konične, od 16 cm naprej 600—650; Skorete paralelne, od 16 cm naprej 660—700; S ko reto, podmer-ne, do 15 cin 500—550; deske-plohi, kom., od
16 cm naprej 550—600; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—630. Bukev: deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—1000; deske-plohi, parjeni, noohrobljeni 650—900; deske-plohi, parjeni, ostrorobi 1000—1250; t os toni 500 do 550; ta vol o to 1200—1250, Hrast: hlodi I., II. 450—700; bordonali 1300—1500; deske-plohi, n e ob robljeni, boules 1300—1600; deske-plohi, neobroblj. merkantil. 650—1150; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200—1350; frizi 1050—1250. Drva: bukova 22—24; hrastova 20—23. Železniški pragovi: 2'00 m, 14X24: hrastovi 50—55. Oglje: bukovo «a 100 kg 85—90.
Kksekutivni nakup:	1 vagon hrastovih
stebričkov, par. Vrhnika, plačljivo proti rakunu in duplikatu tovornega lista, dobava takojšnja, Din 1620-—.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, mlevska voznina, slovenska postaja dobava promplna, plačilo v 30 dneh, 305—307-50; bačka, 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava v marcu, plaSiio v 30 dneh, 310—312-50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska -voznina, slov. postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh, 315—320; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska vocnina, alov. postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 322-50—325 Din. — Koruza: amenikanska plata koruza: promptna dobava, slov. postaja 345; bačka: času primemo suha, promptna dobava, slov. postaja 310—312-50. — Ječmen: baranjski: pivovarski, 68/69 kg 345—347-50; bački, ozimni, 67/08 kg 330—332-50 Din. — Soršca: 50% rži, 50% pšenice, postaja Domžale, plačilo v 30 dneh, 285—290 Din. — Oves: bački, slov. p., nav. voz., 290—292-50. Moka: pšenična Og: nova, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo ipo prejemu blaga 420—425 Din.
Bksokutivna prodaja:	1 vagon pšenične
gričke, Curug nul baza, pariteta Škofja Loka, plačljivo v 30 dnev, Din 387-50.
Tendenca: les: nespremenjena; deželni pridelki: stalna.
Zaključki: les: 6 vagonov; deželni pridelki: 4 vagone; drugo: — vagonov.
RAZNO.
Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani izkazuje v svoji bilanci za leto 1927, ki je bila te dni odobrena po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, 420 tisoč 566 dinarjev 44 par poslovnega viška.
Informativen izlet gospodarskih krogov v Anglijo. Jugoslavenska Express Agencija d. d. v Zagrebu, Trg Kralja Tomislava 17, priredi letos spomladi izlet gospodarskih krogov v Anglijo in Škotsko. Izlet bi trajal 21 dni in bi znašali stroški približno 8000 dinarjev. Izlet bo organiziran tako, da bo udeležencem omogočen poset vseh važnejših gospodarskih centrov pod vodstvom strokovnjaka. Interesenti naj prijavijo svojo udeležbo gorinavedeni agenciji neposredno, kjer dobijo tudi potrebne informacije.
Trgovina Italije v januarju izkazuje 1801 milijon lir uvoza in 1039 milijonov lir Izvoza; bilanca je bila torej za 762 milijonov lir pasivna.
TRŽNA POROČILA.
SLADKOR.
Londonski trg je bil v preteklih dneh precej trden, newyorški trg je pa kazal znake slabosti. — Izšlo je prvo ofi-
eielno poročilo o kubanskem pridelku in ga navaja s 4,500.000 tonami, dočrnt so govorile dosedanje zasebne cenitve, o petih milijonih ton. Poročilo o ofici-ebii cenitvi ni na trge nič vplivalo. — Na Daljnem vzhodu je ostal položaj nespremenjen. Javanski trust je ostal p n starih cenah, pa ni mogel izvršiti nobene nove prodaje, ker živijo njegovi prodajni okraji iz roke v usta. — Zelo veliko je v zadnjem času kupila Indija, ■zlasti angleškega rafinadnega sladkorja, pa tudi češkoslovaškega iu ogrskega. Ker je Java prodala večje množina sladkorja v Evropo, opažamo čudni pojav, da se tam nekje okoli Sueškega* prekopa sreča evropski sladkor, ki gre. v Azijo, z azijskim sladkorjem, ki gre r Evropo. Ta pojav je posledica politike, javanskega trusta, ki prodaja sladkor ve dežele -zapadno od Sueškega prekopa ceneje kot v dežele vzhodno od njega. Največ dobička od tega zamenjavanja imajo pač plovbue družbe in pa uprava Sueškega prekopa. — Izredno strog« zima je prizadejala eksportu sladkorja velike težkoče; celo tržaško pristanišča je imelo par dni popolnoma ohromljen promet. Ne v6 «e še, kako je vplivat mraz na sladkorno peso. Kljub splošni bolj slabi tendenci je bilo zanimanj« prodajnih trgov izredno omejeno. — Beremo, da se bo kmalu poravnal konkurenčni boj med angleškim koncernom Tate in Lyle ter med angleškimi ■sladkornopesnimi tovarnami ter da bo prišlo med obema velikima skupinama do sporazuma.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobavo. Mašinsko odelenje Direkcije drž. želemic v Ljubljani sprejema do
2.	marca t. 1. ponudbe glede dobavet 1000 kg španskega trstja in 5000 kg kalcinirane sode. — Obče odelenje Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 2. marca t. I. ponudbe gleda dobave 500 kg formalina za desinfek-Čijo ter glede dobave žimnatih omelic, metel, krtač, sidola, pisanih cunj za brisanje in čiščenje kovin. (Pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih.) — Delavnica drž. železnic v Mariboru «pre-jema do 25. februarja t. 1. ponudbe glede dobave železa in jekla; do 1. marca t. 1. glede dobave retort za plinske peči in brusnih kamnov; do 2. marca t. L glede dobave zavomjakov; do 4. marca t. 1. glede dobave gonilnih osi; do 5. marca t. I. pa glede dobave jeklena litine, vmesnih kladic, zadnjih vodil in tlačnih stremen. — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 28. februarja t. 1. ponudbe glede dobave 25.000 komadov kapsuL Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 5. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1000 kg riža, 1000 kg mila, 1000 kg masti in 600 kg franikovega pridatka za kavo. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
DUNAJSKI VELESEJM
(OD 10. DO 16. MARCA 1929) (ROTUNDA DO 17. MARCA)
POSEBNE PRIREDITVE:
Mednarodna razstava za avtomobile i* motorna kolesa	»
Tehniške novosti in iznajdbe Cestne zgradbe — Premogovniki Umetna svila — Dun. modna kožuhovina Razstava živil in nasladil Vzorno poljedelstvo in gozdarstvo Razstava avstrijske pitane živine (od 15. do 17. marca 1929)
Nlkakaga vizuma! 8 •ajerako izkaznico In potnim ll»tom proat Pre|’®<J avstrijske male. Ogrski potni »izum za prehod se dobi proti prodlolit« sejmske izkaznice na meji.
Znatne vozne olajfiave na Jugoslovanskih, ogrskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, Jadranskem morju kakor tudi pri znatnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi velesejmske Izkaznloe (po «0 Din) se dobivajo pri Wlener-Messe A.-C., Wien VII. — kakor tudi v dobi Llpskega spomladanskega sejma — Auskunltsstclle v Lipskem, Avstr. Messehaus In pri lastnih zastopstvih v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31,
Zveza za tujski promet v Sloveniji, Dunajska cesta 1 Josip Zidar, Dunajska cesta 31.
veletrgovina
uš
v Ljubljani
- LJUBLJANA
Špecerijsko Iblagol
RUDNINSKO VODO
LuiM prali— mm kav« ta mHh m iim
Ure, zlatnine In srebrnine
Lastna protokollrana tovarna v Švici
BRUNO BELANTIC
atrolno IlCenle In tapcclranje avtomobilov
LJUBLJANA. VII. - ŠIŠKA
Jernejeva cesta 20	Telefon 2824
Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih • poljubnim številom listov, kuverte, etikete In vse druge komercljelne tiskovine dobavlja hitro po zmernih cenah
TRGOVSKI LIST se priporoča za oglašanje inseratov !
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, Gregoričeva ulica 23
TELEFON 2552 - Za večja naročila zahtevajte proračune!
Utaja d*. IVAH PLUS«. — h tra«*ako - induMjako <L d. »MERKUI« kot lada^a*«!!* da tiskarja* O. MIHALEK, fcJabljMU.