34. Poštnina plačana v gotovini. V LJubljani, dne 25. avgusta 1927. Mesečna priloga »Novice v slikah". Leto 40. ■5—iiounsU kractske 7.vrje. - Cm* 38 Din ta cel« ieto. — Za inozemstvo ftO Din. — 1'esa-m«n» itoilka I Din. — V inseiatnem dolu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din. iKliaja vsako sred* ob 6 zjutraj. — Spisi in dopisi naj bo pošiljajo Iroilnlitvu ..Domoljuba", naročnina, reklamacijo in inserati pa Upravništvu ..Domoljuba" v Ljubljani, Kopitarjeva ultra št*1 v. 0. Dr. Korošec je govoril. veličastnem ljudskem zborovanju v Ptuju, v nedeljo dne 21. gusia je podal dr. Korošec sledeče važne izjave. Pazno jih prečrtajte vsi, posebno pristaši drugih strank, da boste vedeli pri čem ste. IJfERVICE NAŠE ZUNANJE POLITIKE. Hočem danes nekoliko govoriti o našem Iranjem ia zunanjem političnem položaju, ivenska ljudska stranka je že od početka, ;ar je v sedanji državi, imela svojo linijo :unanji politiki. Njeno načelo je bilo prija-itTo s -osedi in miroljubnost. Mnogo strank lo z nami istega mnenja. Danes pa je „., kati-ro je SLS že dolgo zasledovala t ianji politiki, popolnoma prodrla in danes vodi zunr.nja politika naše države tako, smo tudi mi z njo zadovoljni. Napram Italiji je bila naša država do rajnosti popustljiva. Dali smo ji vse kot soju, s katerim hočemo v miru živeti, dali smo meso "d lastnega telesa, da bi imeli mir si zagotovili svoboden razvoj v državi. Pa bilo vse zastonj, kljub vsem žrtvam od naše rani smo izpostavljeni neprestanemu izzi- Ejil! Letos je pretila celo nevarnost, da pride ed nami in Italijo do vojne. Ko je bila ne-raost na višku, je SLS veliko storila, da je ohranil mir. Poslanec SLS je bil v B u -m peš t i in tam je zasigural politiko pri-leljstva sosedstva, bil je v Sofiji na Bol-rskem, da pridobi bratski narod in politike to, da pozabijo, kar je bilo in da se začne »litika bratskega sosedstva in prijateljstva. Na Kranjskem je naša skrinjica Najnovejši sestanek našega kralja z bolgarskim čarom je dokaz, da ta smer zmaguje. Mi si moramo zasigurati dobra prijateljstva in zavezništva, obenem pa biti vedno dobro pripravljeni, da nas kdo ne preseneti. Situacija se je v tem oziru začela izpre-minjati, ko je prevzel zunanjo politiko minister, ki je ena naših najboljših glav, kar se tiče zunanje politike. Pričelo se je misliti tudi na zbližanje z Nemčijo, ki sicer militaristično ne pomeni mnogo, pač pa gospodarsko in finančno. In še to je, da čuti Nemčija napram Italiji isto, kar mi, da ima iste bolečine kakor mi ter z bolestjo gleda na raznarodovanje zasužnjenih bratov, enako kot mi! Naš zunanji minister dela na tem, da se prijateljstvo s VMMfcijo «m bolj poglobi. Francija je da»f>s najmočnejša država v Evropi, ona vodi evropsko politiko in našo medsebojno prijateljstvo mora postati čim tesnejše. Sami vidite, da nam je ta smer v zunanji politiki, ko si pridobivamo okrog same prijatelje, prinesla to, da politika fašizma ni več tako izzivalna, kakor pred dvemi ali tremi meseci. Mislim, da ne izdam nobene tajnosti, če povem, da je danes italijanska oficielna politika že za to, da se med nami vse razčisti ter se medsebojni odnošaji izboljšajo. Težko je sicer onemu, ki nas je neprestano dražil in izzival, podati roko, gotovo pa je, da je ne bomo odbili ter storili vse, da ne nastane krvav ples, ampak da se vsa vprašanja mirno rešijo. Bilo bi hudodelstvo tirati narod v vojuo. siovenska ljudska stranka je to našo sedanjo politično smer ves čas propagirala, zadnje čase je v njej celo soodločevala ter jo bo vedno podpirala. SLS je sicer mala stranka, vendar ni vseeno, kako mnenje ima ona o zunanji politiki. Ona predstavlja narod, ki stoji na meji treh držav. Naše mnenje v zunanji' politiki je treba upoštevati in dosedaj je bilo tudi vedno upoštevano. (Viharno odobravanje v dvorani.) ODLOČEN BOJ KORUPCIJI. Stojimo pred novimi volitvami, ki so prišle malo nepričakovano. Kdor je nekoliko natančneje gledal na naše parlamentarne in pa strankarske razmere, je videl, da imamo v političnem in parlamentarnem življenju ▼ ospredju ljudi, ki niso čistih rok. Muogo je bilo politikov, o katerih se je vedelo, da se dajo kupiti. Javnost je to dobro vedela ter se je o korupciji dovolj govorilo. Človek, ki je telesno gnil, ne more začeti novega življenja, dokler vse gnilobe neusmiljeno ne izreze iz svojega telesa. Isto je z našim parlamentom, kateremu se je šlo za biti ali ne biti. Brez parlamenta — v diktaturo — to bi bila usodna napaka in proti temu so bili vsi odločujoči faktorji. Odločitev je padla za operacijo — za volitve, ki bedo parlament izčistile. Marsikdo prigovarja, zakaj se ne gre v volitve javno z geslom: boj proti korupciji. Ne bi bilo ugodno s tem celo Evropo opozarjati na to, kar nas boli. Vedi se pa dejansko boj z geslom: vse, kar je gnilega, mora iz političnega življenja izginiti! Ta boj se bo posrečil. Kolikor poznamo razmere, je težko, da bi prišlo več kot 5 do 7 korupcionistov v parlament. Če pridejo, bo to slabo znamenje za volivne okraje, kjer bodo izvoljeni. Pa če bo narod zaslepljen in pridejo lto-rupcionisti zopet v parlament, mislim, da bo stopil g. Vukičevič zopot pred vladarja, pa bomo šli še v ene volitve, da dobimo v parlament res ljudi s čistimi rokami. KORUPTNE STRANKE. Ne samo politiki, ampak tudi stranke morajo biti čistih rok. Dandanes se velikokrat čuje, ta ali oni politik za se nič ne vzame, ampak vse, kar vzame, to da stranki — a osebno je čist. Toda naše mišljenje je, kdor Na 1 Štajerskem in v Ljubljani je naša skrinjica Št krade, je tat, naj krade za se ali za druge. Kdor krade za stranko, tudi osebno ni Čist, kajti namen ne posvečuje sredstva. Poglejte samo, koliko imajo danes nekatere stranke denarja! Radičevci sipljejo denar za agitacijo, zraven še izdajajo za volivno dobo dnevnik, ki ga točno plačujejo. Korupcionisti-radikali, ki jih je današnja vlada obsodila na smrt, razpolagajo v iem volivnem boju razmeroma z največjimi vsotami. Samostalna demokratska stranka vzdržuje celo šumo dnevnikov in tednikov, kj so skoraj vsi pasivni, prireja dragocene strankarsko politične manifestacije, daje za kandidate, ki jih od drugih strank kupuje, vel.kanske vsote po sto tisoč dinarjev. Samostalnj demokratje nam zatrjujejo, da daje firma Teslič po 50.000 Din mesečno za stranko. Toda s tem se komaj plačujejo stroški strankinih pisarn. Zanimivo pa je tudi vprašanje, zakaj plačuje Teslič tako velike vsote za stranko? Navadno je tako, da roka roko umiva. Tudi zeniljoradniška stranka, posebno tako zvana komunistična struja med njo, trosi več demirja, kakor trosijo stranke, ki denarja od nikoder ne dobhajo. Zato se nam zdi popolnoma opravičena zahteva, da je treba preganjati ne samo korupcijo posameznih oseb, ampak tudi korupcijo, ki se pojavlja pri nekaterih naših političnih strankah. Tu se bo našlo veliko gnoja! Kdor bo 11. septembra glasoval za Slov. stranko, glasuje za gospodarsko povzdioo ° Slovenije. a NEPOŠTENE NACIONALIZACIJE, PODPIRANJE ITALIJANSKEGA KAPITALA IN BAKŠIŠ OD INDUSTRIJE. Pri nas na Slovenskem so še nepojasnjene tudi marsikatere temne zadeve. Nekatere industrije in banke so dajale samostalni demokratski stranki velike vsote na razpolago. Zakaj? Prišel bo čas, ko bomo tudi na to vprašanje zahtevali in dobili odgovor. Hočemo poštenosti v vsem javnem življenju, tudi v gospodarskem! Upamo in nadejamo se, da v tem volivnem boju nobena industrija ne bo tako kratkovidna, da bi z denarjem ali agitacijo podpirala uam nasprotne stranke. Nerazjasnjene so še tudi marsikatere nacionalizacije. Nedovoljeno je iz državnega in narodnega stališča, da nekateri jemljejo denar za to, da lahko tuji kapital pod lažno narodno lirmo neopaženo deluje med nami naprej. Posebno pa bomo pazili na to, da ne bodo niti Slovenci, a tudi ne Nemci s svojimi imeni krili italijanskega kapitala med nami. Vsi vemo, da Italijani potrebujejo kapital doma, a da ga vsiljujejo med nas; to se dogaja samo iz političnih odrov. Narodnih izdajic ne bomo trpeli, najmanj v službi kapitala. To je treba danes glasno povedati, da se nikdo ne bo mogel pozneje izgovarjati, češ, nisem vedel, kako dalekosežnega pomena je to. Zal, a tako je dejstvo. Italijani nočejo biti naši prijatelji, in zato je nevarno in nedovoljeno, na kakršenkoli način pomagati kapitalu nenaklonjenega naroda, da si utira svobodno pot v našo domovino! Nacionalizacije pa tudi tam niso opravičene, kjer so se ž njimi okoristile samo politične stranke. Ako javni interes, zahtevajo ali so zahtevali, da se kaj nacionalizira, potem mora korist iti v javne svrhe, ne pa v politič-no-strankarske svrhe. P0 volitvah se bo v tem ozšru marsikaj »godilo, kar bo Slovencem in poštenju v čast, a političnim strankam mogoče neljubo. Toda mi bomo strogi in neizprosni! 2* ZAKAJ SE PRIBIČEVIČ JEZI? Finančni odbor je zopet sklican za četrtek. V njeni imajo večino opozicionalni poslanci. Vodi pa jih Pribičevič. Ker je opozicija v večini, vlada seveda ne more ž njim delovati, za to nima njegovo delovanje in zborovanje nobenega pomena več ali vsaj ne drugega kakor nagajanja. Četudi govori opozicija o tako resni stvari, kakor je današnja gospodarska kriza, vendar so to le demonstracije, ker ta opozicija nima namena pomagati, ampak vladi delati težave. Dne 11. septembra bo že vlada dobila novi parlament in v njem svojo večino, s katero bo lahko začela tudi , reševanje gospodarske krize. Vse pa, kar se sedaj godi v finančnem odboru, je le jeza opozicije in poslancev, katerih mandati so na vse večne čase izgubljeni. V zadnji seji finančnega odbora je bil najbolj glasen vodja samostalne demokratske stranke g. Pribičevič, ne toliko zaradi gospodarske krize, kajti /a njo se njegovi krogi presneto malo brigajo, kakor zaradi volivnega nasilja. Pri nas v Sloveniji ni nasilja, a tudi drugod več strankarskega kot vladnega. Pribičevič ima svoje posebne razloge, da se jezi na sedanje volivno nasilje. Njegova stranka je, to je gotovo in dokazano, pri zadnjih volitvah v Zagorju, v Liki in r Srčni« kradla drugim strankam kroglice in jih presipavala v svoje Skrinjice, a zdaj tega ne sme, sedanja vlada tega ne dopušča. To je »nasilje«, zaradi katerega SDS tako kriči. In zraven je g. Pribičevič še tako drzen, da preti z revolucijo. Kajpada, narod komaj čaka, da bo začel za g Svetozarja Pribičeviča z revolucijo, da bo potem lahko njegova stranka svobodno in neovirano kradla drugim volivne kroglice. Zopet en dokaz, da je od resnosti do smešnosti res samo en korak. »ČETRTA STRANKA.« Veliko se danes govori o četrti stranki, ki se bo baje po volitvah napravila iz obstoječih vladnih strank. Toda govori se res veliko, a ve strašno malo, pravzaprav nič o tej novi stranki. Marinkovič je ravnokar povedal da me ne ve o tem, Vukičevič tudi nič ne ve,' jaz me ne vem, Davidovič in Spaho nič ne vesta torej ljudje, ki bi morali in lahko kaj o tem vedeli, nič ne vedo. SAMOSTOJNA DEMOKRATSKA STRANKA JE OBSOJENA NA SMRT. Mogoče, da je ta četrta stranka oni veliki demokratski blok, ki ga Pribičevič snuje iz današnjih opozicionalnih strank in struj Toda ne verjamemo, da bo tudi iz te moke kaj kruha. Pribičevič zna rušiti, a ne zna graditi, kar prime v roko, je ponesrečeno. Za to je brez-flvomno tudi njegov demokratski blok mrtvorojeno dete. Pribičevič je izključen vsled svojega značaja, govorjenja in delovanja, ravno tako iz vsake naslednje vlade kakor Radi«. Nobena stranka to stoji trdno kot granitno Pohorje, v prihodnjem parlamentu ne bo vezala svoje usode na Pribičevičevo stranko ki lfi t tlašam nnlifrxna». y. ,, , _ ' bo tudi v velikih stiskah. KakorVnriTT domišljija mnogo večja kot pamet J" ° Pribičeviču strast, mržnja, a oboje je D j* nosno. Kdor se hoče okleniti Pribil stranke in njene bodočnosti, se onriiPm„ hurčka. 1 J B,a O novi, tako zvani četrti strank, se n»H še torej nič konkretnega povedati jn trebi • čakati novega parlamenta, da se razmere! njem uredijo in ustalijo ter vržejo svojem gočne sence tudi na strankarsko življenje Z narodom. J 11181 RADIČ, PREPELUH ITD. Pri nas na štajerskem kandidira M Stipica Radič, ena Skrinjica je njegova, Stipica Hadič ni resen človek, ampak spreten političen komedijant. Ak0 Hrvati hočejo a svoje politične zastopnike komedijante je jg njihova stvar. Mi Slovenci jim ne sme™ sle-diti. Ker je Radič zaradi svojega značaja od tt-eh strank izključen od vsakega bodočega sodelovanja v vladi, bi tudi bilo politično ne-smiselno, metati kroglice v njegovo skrinjico. Na Radičevo ime in na njegovo Skrinjico so se obesili na Štajerskem vsi mogoči in ne-mogoči kandidati. In vaš okraj je tako srečen da je ob tej priliki padel nanj milostni pogled g. Albina P r e p e 1 u h a in da se je ta go. spod naradnje velikodušno odločil, zastopati, ako treba, ravno vaš ptujski okraj. Alliin Pre^ peluh! Nikdar vas prej ni vide], nikdar ni nič čul o vas, nikdar se ni za va? zanimal, ne po/na ne vas ne vaših razmer, a vi bi si ven-dar morali šteti v čast in srečo, da temu, vara neznanemu gospodu smete pomagati do poslanstva, ki bi ga potem moral izvrševati pod vodstvom Sljepana Radiča v prvi vrsti v korist hrvatskega naroda. Vaš liadičev kandidat Prepeluh je zelo zanimiv tudi zaradi tega, ker rad spreminja svo.;e politične gvante. Prej je nosil rdeč gvant socialdemokrarije, potem si je dal narediti gvant naše stranke, a ga nismo preoblekli, ker mu nismo zaupali, a sedaj nosi zelen Radičev gvant. Zato pa ne bo dobil od slovenskih kmetov nobene kroglice! ZA POŠTENO NAPREDNO STRANKO. Enako kot radičevcem, se godi v Sloveniji tudi SDS. Na Kranjskem se že boje, da ne bo izvoljen niti sam dr. Žerjav. Urek, Ku.šar in drugi ji niso prinesli sreče. Stranka ?e deli v dva dela: v kliko, ki v političnem boju pozablja na vsako politično dostojanstvo, ki vrže v koš vse fraze naprednosti, svobode itd., samo da se prerije na povTŠje ter obdrži moč v svojih rokah. — Polog njih so pa v stranki ljudje, s katerimi bi tudi mi lahko sodelovali, ker jih spoštujemo. Pri teh volitvah pride stranka v razsulo in upamo, da bo na njenih razvalinah vzklila nova stranka, ki bo spoštovala svobodo in čast. Seveda o njej za že p rej omenjeno kliko ne bo me6ta. SLS DRŽI NEOMAJNO SVOJA NAČELA. V Sloveniji je torej volivni boj v polnem je v našem polit ° . Ko> kl V Sloveniji je torej volivni boj v polnem ona nT skorajšnjo smrt SS^T^^ ,eku' NaPada*> ™e stranke nekatere j SKorajSnjo smrt. Celo Radič ne, čeprav | sploh žive samo od tega, da kritizirajo, kaj Kal posebno hocefo sedanje volitve. Dejstvo je, da je gospodarstvo v naši (jržavi precej na koncu. Dejstvo je tudi, da je bila temu v prvi prsti kriva bivša narodna skupščina. Zakaj bila je sestavljena tako, da je bila njena večina ne samo nesposobna za solidno gospodarsko delo, temveč da tudi volje in smisla ni imela za to. Le poglejmo! Radikalna stranka, ki je bila v zbornici najmočnejša in odločilna, je imela v svoji sredi celo vrsto poslancev, katerih glavni cilj je bil okoristiti se ob državnih poslih. Korupcija je bila njih vzor, niih cilj in masten dohodek. Da so taki ljudje najnevarnejša coklja za solidno javno gospodarsko delo, je več kot jasno. Druga največja stranka so bili radi-£evci s svojim voditeljem Radičem, Danes ga ni človeka v naši državi, ki ne bi bil do dna srca prepričan, da je z Radičem sleherno resno delo čisto nemogoče. Mož neprestano govori semintja, govori danes to, jutri baš nasprotno, koleba z enega programa v drugega, o državnem gospo- . darstvu pa ni ne duha ne sluha. Za vsakega človeka je jasno, da za resno vlado, ki bi hotela res gospodarsko delati in to dolgo časa — drugače se sploh ne izplača začeti — radičevci v nobenem slučaju ne morejo priti v poštev, dokler jih bo vodil Radič. To bi bilo prav isto, kot se je godilo med vojsko v Avstriji: operni pevci so nakupovali govejo živino ter vodili gospodarstvo vojaških klavnic. Zato je Slo vse k vragu. Samostojna demokratska stranka (žer-javovska) je s svojimi propadlimi bankami in svojimi oboroženimi nasilji tudi dokazala, da je za gospodarsko delo čisto nesposobna. Saj je bila dolgo vrsto let na vladi, a so jo morali končno popolnoma odsloviti z vodilnih mest, dokler ne bo državna gospodarstvo zopet urejeno. Poleg tega pa je baš v tej stranki tudi cela vrsta mož, ki so sebe in stranko redili s korupcijo na državne stroške. S ponosom lahko rečemo, da je bila poleg Davidovičeve demokratske stranke edino le še Slovenska ljudska stranka, ki je že od začetka izdelala svoj državni gospodarski program. Seveda ga zgoraj naštete stranke dolgo časa niso hotele upoštevati — zakaj potem bi bilo konec ko-ristonosne korupcije — a ko je prišla država s svojim gospodarstvom do skrajnega rebu brezna, tedaj so poklicali na pomoč Slovensko ljudsko stranko z njenim gospodarskim programom. Toda program ne zadostuje, treba je ljudi, ki ga izvršijo. Prejšnja skupščina pa delamo. Celotno nasprotno časopisje je brez vsakega programa, piše samo to, da »klerikalci« ničesar ne dosežjo. Ne bojimo se tega boja; že 30 let, odkar dela SLS za narod, se ji isto predbaciva in vendar je slovenski narod dosedaj še ni zapustil! Kadar smo kaj storili, so nas napadali, da izdajamo Slovence. SLS pa ni prodala svojega programa. Izpremenili smo zaveraike, ker po svoji sestavi za to delo ni bila trajno zmožna. Zato se je 1. taka narodna skupščina razpustila, 2. v radikalni stranki, ki bo še vedno ostala vodilna in odločilna v skupščini, preprečila uspešna kandidatura največjih korupcionistov in 3. se je napravil med resnimi in gospodarsko mislečimi strankami sporazum za temeljito in trajno gospodarsko delo v prihodnji narodni skupščini. S tega vidika moramo presojati tako zvani blejski sporazum med dr. Korošcem in ministrskim predsednikom Vukičevičem. Že mesec dni se najrazličnejše časopisje v državi, zlasti Žerjavovo in Pribiče-vičevo razburja, zaradi tega sporazuma. Seveda ta sporazum ni ugoden samostojno demokratski stranki in njenemu razdiralnemu in zato protidržavnemu delu; ugoden pa je za prepotrebno in nujno gospodarsko obnovo naše države. Dr. Korošec je v svojih govorih tudi že nekoliko namignil, kako naj bi se to gospodarsko delo v državi obnavljalo. Med drugimi je zlasti podčrtal potrebo, da se osnuje nova gospodarska zbornica, ki naj bo sestavljena iz najboljših gospodarskih strokovnjakov v državi in ki bo reševala samo gospodarska vprašanja. Zdi se, da je to ena najsrečnih misli, ki je bila že od začetka v programu Slovenske ljudske stranke. Ta misel si je sedaj — kakor vse kaže — utrla pot v merodajnih belgrajskih krogih. Dosedanja narodna skupščina je sestavljena največ iz ljudi, ki nimajo nobenega pojma in smisla za velikopotezno gospodarsko delo. Saj tudi ni čudno. Narodna skupščina ne rešuje samo gospodarskih vprašanj, temveč tudi pros\ etna, šolska, zdravstvena, pravna, socialna, zunanje* in cerkvenopolitična itd. ter morajo biti nje člani možje, ki se več ali manj spoznajo na vsa ta vprašanja. Zelo veliko število pa je v narodni skupščini ljudi, ki nimajo veliko pojma o nobenem teh vprašanj, temveč so prišli v zbornico samo, ker so dobri strankarji, sijajni govorniki in agitatorji. V gospodarsko zbornico pa bi v prvi vrsti poslale svoje ljudi gospodarske organizacije. Ti ljudje navadno niso nobeni zagrizeni strankarji, kakršni se ne ustrašijo narediti milijonske gospodarske škode državi ali privatnikom, če to stranki koristi (zgled: Slavenska banka, samostojno demokratske afere s šumami in rudami), temveč so trezno misleči ljudje, ki so lahko dobri strankarji, a tudi vestni gospodarji. _ Gospodarska zbornica bi reševala samo gospodarska vprašanja in bi se tako lahko izognila vsem tistim političnim zadevam, ki navadno tako razburjajo duhove v narodni skupščini ter ovirajo vsako solidno delo. Velik hrup proti tem načrtom dr. Korošca so zagnali žerjivovci in pribičevi-čanci. Zakaj končnoveljavua uvedba gospodarskih zbornic pomenja spremembo — vidovdanske ustave. Ta centralistična ustava, ki je celi državi že milijarde škode povzročila, pa je zenica v očesu samostojno demokratske stranke. Tu se zopet vidi, kako daleč lahko privede slepa in strastna strankarska zagrizenost. Naj pogine država in z njo tisoč in tisoč privatnih gospodarstev, le da se gotovi stranki ne skrivi krivični las. Vsi Slovenci pa, ki smo najbolj inte-resirani na tem, da se gospodarstvo države zopet začne dvigati, imamo vestno dolžnost, da podpiramo svojega voditelja dr. Korošca v tem delu. Zato bi bilo pametno, da 11. septembra gredo volit ne samo vsi naši pristaši dr. Koioščevo listo, temveč tudi vsi oni pristaši iz drugih strank, katerim jc resno na tem, da se začne že enkrat s trajnim gospodarskim delom. Katoliški dan. Proslava 20 letnice Prosvetnega društva, blagoslovitev Prosvetnega doma in nastop ribniške?« pevskega okrožja v DOBREPOLJAH 28. avgusta 1927. V soboto zvečer zažiganje kresov in ietrturno pritrkovanje po celi dekaniji. Dne 28. avgusta t. 1. ob 8. uri zbiranje udeležencev na Vidmu. Ob pol 9. uri sprevod k sv. Antonu. Ob pol 10. uri sv mala a cerkvenim govorom. Govori g. dekan Skubic. Po cerkvenem opravilu slavnostno zborovanje pod lipami. (Govorijo govorniki iz Ljubljane.) Med govori petje in godba. Ob pol 3. uri slovesne litanije v cerkvi na Vidmu. Po litanijah blagoslovitev Prosvetnega doma, nato prosta zabava na vrtu poleg Prosvetnega doma s koncertom pevskega okrožja Ribnica, kjer nastopi 7 zborov s 150 pevci. Med odmorom igra godba »Gradašcat. Bogat srečolov in drugo. Učitelj: »Ali je beseda hlače ednina ali dvojina.« — Francek: »Oboje. Zgoraj ednina, spodaj dvojina.« nam je to narekovala previdnost in skrb za slovenski narod. Nismo pa izpremenili svojega prepričanja, hočemo samo soodločevati v vodstvu države. . Bili smo kratek čas na vladi, komaj deset tednov, pa smo toliko dosegli za Slovenijo da nam morajo to celo nasprotniki priznati. Delali smo za vse st?nove. In r naših vrstah je prostor za rte stanove, delavce, kmete, obrt- nike, inteligente, mi ne poznamo razrednega boja, medsebojnega sovraštva, mi delamo « ljubeznijo in sporazumevanjem. Kadar je naš človek v potrebi, ne poznamo strankarstva, vsakemu pomagamo. In zato se nas naš narod oklepa, zato gre z nami ter nam zaupa! Govoru je sledilo viharno in navdušeno odobravanje. Zgodba o kmalu Tomažu. Kmet Tomaž se za svoje gospodarstvo nI dosti brigal. V nedeljah pa tudi v delavnikih je hodil po oštarijah ter zabavljal čez slabe čase, visoke davke in belgrajsko politiko, v popoldnevih je pa pridno dremal pod hruško na svojem vrtu, da se je iz-kadil prejšnji dan zavžiti alkohol. Hiša pa je med tem šla v nič. Na strehi se je naredila luknja, pa Tomaž je ni videl. Moča je razmehčala ogel, ki se je zrušil, pa Tomaž ni videl. Ko je Tomaž spal pod hruško ali na široko razlagal svoje skrbi v oštariji, so ničvredni sinovi doma pridno lenuharili in celo odnašali iz hiše, kar se je dalo premakniti in prodati 1 Vsega tega pa Tomaž ni videl, zakaj moral je zabav Ijati v oštariji čez slabe čase, visoke davke in belgrajsko politiko ali pa spati pod hruško. Da bi pa Tomaž zavihal rokave, pljunil v dlan in krepko prijel za delo, lene in tatinske sinove pa za ušesa, to se mu ni zdelo potrebno. In vendar bi bilo to edino rešilno. Da so slabi časi, da so visoki davki, da je bila belgrajska politika skoro ves cas malo ali nič prida, vse to je res. Res je pa tudir da ni hujših časov in višjih davkov za kmetsko gospodarstvo, kakor če ima za gospodarja takega Tomaža, ki se za svoje gospodarstvo nič ne briga, pusti, da drugi gospodarijo po svoji mili in slabi volji in samo zabavlja. Tako gospodarstvo brezbrižnosti propade tudi v dobrih časih, kadar bi bili davki nizki in belgrajska politika brez hibe. Prav tako in še hujše je z državnim gospodarstvom. Državno gospodarstvo je tudi naše gospodarstvo. Zakaj državno gospodarstvo gospodari z našimi davki, jih zvišuje in znižuje, gospodari z na.Šo carino, gospodari s taksami, gospodari pri kmetijstvu, obrti, Industriji. Slabo državno gospodarstvo požene na stotine kmetskih, obrtniških, industrijskih in tudi dealvskih gospodarstev v zrak. na tisoče jiii oslabi, dobro dražvno gospodarstvo tisočerim pridnim rokam pomaga do blagostanja. Zato je to državno gospodarstvo res tudi i 1 a Se gospodarstvo. Če pa je naše, se moramo zanj bri- | gati. Sicer bomo kot kmet Tomaž: zabavljali bomo, brigali se pa sami ne bomo nič, in državno gospodarstvo bo propadalo. S tem pa bo propadlo tudi naše domače gospodarstvo. Državno gospodarstvo je končno vendarle tako, kot ljudje sami hočejo. Če večina izvoli za državne gospodarje korup-cioniste ali bivše upravne svetnike kake žerjavovske propadle banke, potem naj vo-lilci sami sebi pripišejo, če je državno gospodarstvo slabo in gre tudi domače gospodarstvo v nič. Ali kdor med volitvami v narodno skupščino rajši doma pod hruško leži, medtem pa pusti, da mu drugi izvolijo v narodno skupščino slabe gospc/darje, naj potem sebi pripiše slabe čase, visoke davke, zavoženo politiko in propadajoče gospodarstvo. Zaslužil si je pač usodo kmeta Tomaža, ki se za nobeno stvar ne briga, razen s svojim jezikom. Za volitve v narodno skupščino doma ostati se pravi pustiti in pomagati, da državno gospodarstvo dobijo v roko korup-rionisti, goljufi in upravni svetniki kake propale žerjavovske banke. Ali sedaj veš, ljubi kmet Tomaž, zakaj hodijo samostojnodemokraiski agitatorji od oš ta rije do oštarije ter agitirajo, da ostani doma. Samo zato, da pridejo do državnega gospodarstva zopet tisti, ki kakor oni-le ničvredni sinovi odnašajo tvoj denar iz državne hiše. Ali se ni mar skozi celo vrsto let v državi res to godilo? To pa samo zalo, ker smo v vsej naši državi imeli preveč kmetov Tomažev. Največja !n poglavitna državljanska dolžnost je, '1. da gotovo voliš in ne ostaneš doma, 2. da prav voliš. Kmetje Tomaži, zbudite se, zakaj, kadar se državna hiša podira, se podira nad Vami in Vašo družino. Volitve z verskega m >•« V sfai^ca. Že smo jasno pokazali, da so vsake državnozborske volitve ne samo važna politična zadeva, temveč tudi gospodarska. Saj je že pri občinskih volitvah, ki so v primeri z državnozborskimi pač majhna zadevica, silno važno za občinsko gospodarstvo, kakšni možje pridejo v občinski odbor. Koliko imamo žal slučajev, ko je nezmožen pa tudi neresen občinski odbor spravil občino v take stroške, da so obči-narji dolgo let čutili te stroške na lastnih plečih pri občinskih dokladah. V veliko večji meri velja to za narodno skupščino ce. gospodarijo v njej ljudje, ki so n. pr.' pri Slavenski banki pokazali, kako znajo gospodariti. J Nadaljnji pomen volitev v narodno skupščino pa je tudi naslednji: Za nas prepričane katoličane ni vseeno, ali pridejo v narodno skupščino verni ali vsaj katoliški veri ne sovražni možje - ali pa izraziti frainasoni, ki h dna du£e ■'zgajajo v po. sovražijo katoliško vero ter jo skuš ' vsod z vsemi sredstvi izpodriniti. ^Po" Zakaj narodna skupščina ne (]e], mo gospodarskih postav, temveč tud' > ske in cerkvenopolitične. Ni pa J vseeno, ali se v šoli otroci vzj ganskem duhu ali krščanskem. Tekom zadnjih let, v katerih je večinoma na vladi žerjavovsko-pribičevsi, stranka, se je naša vzgoja v Šoli tako zel! popoganila, da nas je strah, kaj bo marci kje z našo mladino. Ugotoviti moral bridko resnico, da je današnja osnovna in srednja šola mnogo, mnogo .slabša, kot i« bila nekdaj. Otroci so nenavadno' podi' jani, nimajo nobenega spoštovanja več n« do staršev, ne do učiteljev, nemoralno« se je po nekaterih šolah do grozote raz. rastla. Zakaj to? Zato, ker so danes iz šolske vzgoje že kolikor mogoče izrinili Boga ter mu dovolili samo se tistih par ur krščanske nauka, da sme katehet govoriti o njem, Tako p . žal: cela vrsta našega učiteljska sama ne daje nobenega zgleda verskega življenja, pač pa polno nasprotnih zgledov — kako naj ima potem otrok spoštovanje do vere, do Boga in njegovih zapovedi. Se hu jše je v tem oziru v srednjih šolali. Bog in njegove zapovedi nimajo pri marsikateri šolski uri nobene veljave več, Vsi vemo, da ima žerjavovska stranka kot framasonska podružnica v Slovenijiin Jugoslaviji v svojem programu neizprosen boj proti krščanski šoli. In da danes sploh sme še duhovnik v šolo poučevat krščanski nauk, je zasluga Slovenske ljud-, ske stranke, katera edina se je vztrajno i in najodločneje upirala popolnemu raz-kristjan jen ju šole, kakor hoče to izpeljali žerjavovska stranka. Protiverska šola pa pomeni popolno razkristjanjenje našega ljudstva. Rusija in Mehika sta nam dovolj veliki učiteljici, kaj se zgodi tam, kjer v državni postavodajni skupščini ni nobenih vernih poslancev. Isto moramo pričakovati sčasoma v Jugoslaviji, če katoličani ne bomo imeli v narodni skupščini zmerom svojih odločno katoliških zastopnikov, ki bodo znali braniti vero naših očetov, kadar jo bodo poskušali zatreti v srcu našega naroda. Hrvatski katoličani žal danes še niso tako organizirani, da bi mogli poslati številnejših zastopnikov v narodno skupščino. Zato vsa teža obrambe katoliške vere v državni postavodaji in upravi pade na slovenske poslance. Ali ni prav zato še veliko bolj dolžnost nas vernih katoliških Slovencev, da vsi kot en mož volimo v narodno skupščino samo zastopnike, ki so vedno in povsod odločno in vztrajno branili naše verske pravice. Od te strani vzeto so volitve v narodno skupščino tudi velevažna verska zadeva. Kupujte srečke^»S*^ NA JESENICAH I - Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dne 28. avgusta 1927. Dobitkov |e Glavni dobitki v vrednosti: 25.000. 12.500, W in 5000 Din. Srečke se naročajo pri Katol, del«" prosvetnem društva na Jesenicah« Srbsko-slovenski sporazum. Ministrski predsednik Vukičevič je bil 19. t. m. v Ljubljani, ko se je vrnil iz gleda. Pri tej priliki je izjavil med drugim: v . , »Pribičevič in drugi se pritožujejo tudi nad volivnim terorjem in nad nasilji. A kakšno nasilje je to? Žo g. dr. Ravnikar je rekel, da volivnega nasilja v Sloveniji ni in tako je tudi drugod. Je pa pri vsakih volitva'h vedno jako nerodno to za nekatere stranke in kandidate, da vsi ne morejo biti izvoljeni. Ti se potem vedno pritožujejo. — Volitve niso bile razpisane zaradi radikalne stranke, ampak zato, ker ie zahtevala njihov razpis državna potreba. Po volitvah se bodo naše notranje razmere do temelja razčistile. Smatral sem tekom političnih dogodkov za potrebno tudi to, da se poskusim sporazumeti tudi z dr. Korošcem, zastopnikom najmočnejše politične skupine v Sloveniji. Videl sem takoj, da za skupno delo ni nobenih ovir. Dr. Korošec je moje pismo prebral — drugi ga niso — in tudi on je razumel, da lahko skupno dela z nami na podlagi v pismu označenega programa. Tako sva se sporazumela. Dr. Korošec je že sam na svojih shodih povedal, da ho njegova stranka po volitvah v vladi, in mislim, da to ne bo radikalni stranki v škodo, za državo na bo to velika korist. Dne 11. septembra je dan, ko bo narod svobodno izrazil svojo voljo. Mi polagamo vse svoje upe na delo. Potrebno se mi pa zdi, da vam povem, da sem se s stranko dr. Korošca sporazumel za delo — naš snorazum jo zelo intimen (prisrčen), liinojro bolj prijateljski kakor oni, ki je sklonjen med strankami demokratske za-jcdnicc Sporazum ho zelo koristil radikalni stranki in državi in SLS in celi Sloveniji. lipam, da mi verjamete, da se s sklepom sporazuma nismo zmotili! Tako pravi ministrski predsednik Vukičevič, ki dobro pretehta kaj govori. Nasi žerjavovci in samostojneži pa pišejo v svojih listih in vpijejo po shodih, da ie dr. Koroščev srbsko-slovenski sporazum nam v škodo. V škodo bo morda res, toda komu? Slovenskemu ljudstvu že ne, tudi ne bo v škodo gospodarskemu naspredku zer-javovcev in pucljevcev. Pač pa se je zer-javovski in pucljevski stranki vsled dr. Ko-roščevega sporazuma s srbskim narodom nos neznansko zavihal in se bo po volitvah zavihal še bolj. Takozvani »Blejski sporazum« ie torej za gospodarski napredek slovenskega ljudstva eden najvažnejših dogodkov, za politiko Puclja in Žerjava je pa ta sporazum - pravi pekel. Zato tako vpijejo. Ne moremo pomagati!___ »Klerikalci so napeli vse moči v cerkvi, po spovednicah in po posojilnicah, da ukrote upornike,« piše »Domovina«. Čudno, da se žerjavovcem pred volitvami vedno sanja o svareh, ki jih ni. Ali pa so esdeesarji že uvideli, da bodo pošteno te-peni in svoje redke strankarske vernike že sedaj pripravljajo z lažmi na neizbežen svoj poraz? »Ta (lan (11. septembra) bo mnogo na tehtnici,« prorokuje žerjavovski tednik. — Pravilno! Na eni strani vage bo žerjavov-ska »širni gospoda«, na drugi pa pod zastavo SLS skoro ves slovenski narod. In zleteli bodo žerjavovci visoko, kakor še nikoli, nato pa v trenutku nazaj. Globoka luknja se bo naredila pod žerjavovci in težko bo prilesti iz nje. »ča so klerikalci šli v volitve z geslom, da se mora rešiti radikalna stranka pogina in se s tem vzdržati davčna neenakost in centralizem, moramo mi javnosti raztolmačiti, da je to proti interesa slovenskega kmeta,« pripoveduje dr. Žerjav v »Domovini«. — Ja, g. doktor, kaj se to pravi, »če so šli?« Ali je to pošteno ali nepošteno pisarenje, ko vendar tudi Vi sami, g. dr. Žerjav, dobro veste, da je šla in gre SLS v boj za izenačenje davkov, za popravo gospodarskih krivic, za dvig narodnega blagostanja in za kar največjo samoupravo ali pe domače avtonomijo našega naroda! * »Osemletno gorje mora končno odpreti ljudstvu oči, saj mera ljudske potrpežljivosti ni brezkončna,« z.. ^ju je »Domovina« in prav ima. Osem let so skoraj neprestano imeli žerjavovci glavno in odločilno besedo pri vladi. Osem let so nalagali davke, da bi nas bilo kmalu vseh konec, od sebe pa niso dali za slovenski narod počenega groša. Resnično: ljudske potrpežljivosti je konec, to bo vam, žerjavovcem jasno dokazal 11. september. Katera Skrinjica ie naša? Na Kranjskem so bile razmere take, da je dobila Slovenska ljudska stranka drugo Skrinjico ln ne prvo, kakor Je bBo doslej skoro vedno v navadi. Na Štajerskem pa je prva Skrinjica naSa. Še enkrat glejte, fla ne bo nikogar, ki ne hi tega vedel. »SLS je večinska stranka v pokrajini, ki skoroda propada ped preveliko davčno obremenitvijo,« lepo sedaj govori volivcem na srce »Domovina«. Ne pove pa seveda, de ie SLS sicer večinska stranka v blove-niii, a je bila od žerjavovcev pahnjena pod jarem centralizma, ki so ga znali žerjavovci skoraj vsa povojna leta izrabljati sebi v korist, slovenskemu narodu pa v škodo. Tudi ne pove »Domovina«, dav so v prvi vrsti žerjavovci zakrivili davčne preobremenitve. Ko je nas kmet tožil o težkih davkih, žerjavovci pa so sedeli J>n vladnih koritih, kako so oni takrat pisali? Cujte! »Domovina« z dne 7. aprila 1924 štev. 14, je pisala: »Ali so res ti davki tako veliki, c a bodo kmeta in manjšega človeka sprav li na kant? Ta plačila ga ne bodo upropastila in pogubila, če bo količkaj paketno in previdno ^podanlter po potrebi tudi varčeval.« V st. 13 od 61. marca 1922 pa nas je Belgradu »Domovina« tako-le »nriporočala :: »Ako govori kdo o tem, da smo v Slovenci v Jugoslaviji zapostav- ljeni, laže v svrho hujskanja proti državi.« — Ljudje, mestni in podeželski, ali sedaj veste, kaj je žerjavovska gospoda? Celo z zaporom vam je grozila, ko ste tožili o svojem bednem stanju. In ta gospoda si drzne danes iskati volilne kroglice okrog kmečkih domov? Ali se bo še našel tra-pec, ki bi takim ljudem dal svoj glas? V »Kmetskem listu« ima samostojna gospoda velik špektakel. Skregali so se s edini rešitelji« slovenskega kmeta za poslanske stolčke, ki zanje visijo in bodo viseli le v zraku, in zdaj si očitajo drug drugemu stvari, ki si jih še ponatisniti ne upamo. Seveda prinaša glasilo samostojne gospode o naši stranki in dr. Korošcu tudi razna domnevanja in očevidne laži domačega in tujega izvora, ki pa jih resno in uspešno delo poslancev SLS v korist kmečkega stanu — samo pobija. Zato se mi z brezplodnimi izmišljotinami in fantazijami »Kmetskega lista« ne bomo pečali, posebno še zato ne, ker se držimo latinskega reka: »De mortuis nil nisi bene,« ali po domače: Pustimo mrtve pri miru. ★ »Ali moramo ob priliki tesne združitve SLS in srbskih radikalov vprašati, kaj to pomeni in kam to vodi,« vprašuje »Domovina«, — Odgovor: Slovenci imamo vsled žerjavovske centralistične ustave vezane roke. Zato 26 slovenskih poslancev proti 287 malo pomeni, ako niso v zvezi s kako drugo stranko. Tako zvezo je dr. Korošec, hvala Bogu, dosegel. Zato bo slovensko ljudstvo na podlagi bratskega sporazuma s srbskim narodom, imelo po volitvah dovolj moči, da si — oproščeno žerjavovske strahovlade — na temelju veljavnih zakonov, mirno dozida svoj slovenski dom in izboljša svoje — po žerjavovcih tako raz-drapano — gospodarstvo. "A* »Volivci, kam boste krenili? Ali z radikali ali z demokrati?«, sprašuje g. dr. Žerjav. — Slovensko ljudstvo pa mu odgovarja: »Ne bomo šli z radikali in ne z demokrati. Mi imamo svojo domačo stranko, ki je že mnogo za nas storila in nas ni še nikdar varala. Slo\ensko ljudsko stranko bomo volili!« __. Velik volilni tabor SLS z * MURSKO POLJE, SLOVENSKO KRAJINO, MEDJIMURJE IN SLOV. GORICE se vrši v nedelj«, dne 28. avgusta v Ljutomeru Btt Glavnem trgu s sledečim dnevrim sporedi m: 1 Ob prihodu jutranjih vlak iz Gor. Radgone in Murske Sobote sprejem udeležencev in odhod k službi božji. 2 Ob pol 9 volivni tabor na Ulavnem trgu. Govori načelnik Slov. ljudske str&nko dr. Anton Korošec. Popoldne družabni se^ttnek v Katoliškem d°mz'a,vedajmo se velike važnjsti častnega izida volitev v narodno ^kupšSino za SLb. Vsi na volivni tabor v Ljutomer 1 Odbor okr. organizacije SLS v LJutomei^ Iz voliine borbe. SOMIŠLJENIKOM IN ZAUPNIKOM SLS! Za dober izid volitev 11. septembra je odgovoren vsak naš somišljenik. Vsak mora skrbeti, da bo udeležba na dan volitev polnoštevilna. Paziti mora, da nobeden iz njegove vasi, noben njegov sosed in noben njegov znanec ne ostane pri tako važni odločitvi kako so volitve doma. Zavednost \sake občine in župnije bomo sodili po volivni udeležbi 11. septembra. Brez truda in napora ni uspehov. Vsak naš zaupnik in somišljenik mora delati in žrtvovati. Tozadevno nas ne sinejo osramotiti nasprotniki, da bi pokazali več požrtvovalnosti kakor naši možje. Ali že imate dogovorjeno, kdo bo v oddaljenejših vaseh zapregel, da pripelje na volišče poslednjega moža? LAŽI NASPROTNIKOV. Glavno rožje radičevcev in demokratov v volivni borbi je laž. Na svoja dela v korist ljudstva ne morejo pokazati, ker jih ni. Sedem let od volitev v ustavotvorno skupščino so sedeli v vladi, enkrat demokratje drugič g. Pucelj, pa nihče ne more pokazati na nobene uspehe za Slovenijo. Zato je vse njih delo v volivni borbi zabavljanje proti SLS. 1 Ker zabavljanje samo ne zadostuje, zato si pa izmišljujejo najbolj bedaste laži. Eden izmed voditeljev nasprotnih strank si je na javnih shodih upal trditi n. pr. o zvezi med škcfcm in Trboveljsko družbo. S tako lažjo misli, da bo oblatil našo stranko. Oblatil je sebe, ker je pokazal, da prav mč ne drži na svojo čast. Naši možje morajo biti pripravljeni, da bodo laži nasprotnikov v zadnjih (ineh še | huje deževale kot pred vsakimi volitvami Hudobec je bil pač že po svetopisemski besedi laznik od početka. Proti dobri stvari uporablja zato tudi dandanes vselej laž Voditelji demokratov in radičevcev milijo po zgledu velikega svobodomiselca Volter-ja, ki jih je učil: Krepko obrekuj. nekai vselej ostane.« Naši ljudje, upamo, da sedaj _ radicevce in demokrate že tako po-majo, po devetih letih, odkar obstoji naSa država, da jim bodo 11. septembra ostale skrinjice prazne. KAKO RADICEVCI VABIJO N\ VOLITVE? Po deželi razpošiljajo Pucljevi pristaši, ,aj P0('nizn'ca hrvatskega Radiča vabila v katerih se hvalijo, da so oni proti Srbom in za avtonomijo. Vabijo volivce naj sedaj volijo zanje prvo skrinjico. Kako LTli' Je^o?rifJi Za avtonomijo, so po-Kazati 1. 1921., ko so vsi do zadnjega Ha- SloZa/e-ntrali^T- S«1"'' « «etih Sovina, !e IT IjU(istV0 t0 že Pozabilo, ralovenska ljudska stranka pa je bila v resnici in je še danes stranka, ki zahteva avtonomijo Slovenije in od tc-a i je letos na Kranjskem prva skrinjica radičevcev k, se spreminjajo ka«.,r luna. Vsi, ki ljubijo svoje ljudstvo, bodo volili na Kranjskem v drugo skrinjico I ' NadškoJ Sedcj — zlatomašnik. Poročali smo že, da bo goriški knez ia nadškof mons. Frančišek Sedej dne 20. t. m. pel zlalo mašo. Ta redki jubilej hoče tudi goriško ljudstvo primerno proslavili. Nič zunanje blestečega ne bo imela na sebi ta proslava, V nedeljo bo vsak vernik dal belič več cerkvene miloščine kakor običajno, ki bo toliko več vreden, čim težje je prishižen. Ta denar pojdo za podporo duhovniškega naraščaja. Prevzvišeni bo bral zlato mašo dne 26. t. m. v Gorici, prisostvovala bo po možnosti duhovščina iz goriške nadškofije, ki bo poklonila jubilantu poseben dar. V nedeljo, 28. t. m. bo zlatomašnik opravil sv. daritev v Cerknem, v svojem rojstnem kraju, kjer je rmel pred 50 leti novo mašo. Prevzvišenemu gospodu zlatoniašniku tudi naše iskrene čast i I ke I d Papež in borba proti draginji v Ilaliji. Kot poročajo iz Rima, se zanima za borbo proti draginji tudi papež. Papež je ukazal škofom, da naj pozovejo župnike, da naj se udeležujejo propagande za dosego pravičnih cen. Cerkev pa ne bo vplivala samo na trgovce, temveč tudi na konsumente, ki česio blago, ki ga rabijo, radi podcenjujejo. Duhovniki morajo vsled tega delovati na to, da bodo cenili verniki potrebščine po njihovi pravi in resnični vrednosti. Kdor se drži le najstrožjih mej pravičnosti, je storil še veliko premalo. Od pravega kristjana se zahteva duh požrtvovalnosti in ljubezni do revnejših slojev Duhovščina naj opozarja vernike, da se morajo držati tudi v trgovini božjega zakona, ki je zakon ljubezni. Bog ščiti lastnino s s\ojo oblastjo, ker je lastnina vzpodbuda k delu, toda on noče lastnine, ki je izključno na korist enih in izključno na Škodo drugih, lemveč je podredil lastnino skupnemu blagru. Duhovniki naj opozarjajo tudi na >De>> nja apostolov , kjer je govor o težki božji kazni za goljufijo in poživljajo naj vernike, da naj razmišljajo o besedah sv. Jakoba, ki veljajo onim, ki bogate na nedovoljen način. — Velevažj besede veljajo za ve« svet! "C peWtii d Blagoslovitev novih ivonov na d . Bila je to veličastna slovesnost' od v , 11 Slovenijo so prihiteli romarji, zta6li 6otrUlv,'i sotrudnice. V sijajnem »prevodu .so priDell?^ nove. Pred svetiščem jo čakala dife"? se je sprevod uvrstil okrog paviljona urnega za blagoslovitev, je ravnatelj zavoda 2T'* zvonove, na kar jih je prevzv. g. dr. LomZT muš, pomožni škof iz Zagreba, slovesno bi Ju vil. Blagoslovitvi so prisostvovali zastopnik* kega župana svetnik dr. Andrejka, ,jreol 7. Naj bi romanje, po -. večeno svelen Cirilu in Metodu, obrodilo stoteren sad! d Priznanje msgr. Bulica. Mariborski oblastni cdbor je ponudil znanemu narodnemu borcu mssi. don Bulicu dosmrtno brezplačno bivanje v Hogašii Slatini, kjer je msgr. Bulič vsakoleten gos! in kjer se je svoje dni sestajal s Slrossmajeijem in M 61 VSI SKUPAJ POD EVO ZASTAVO! Nas Slovencev je malo. 12 milijonov ljudi ima naša država in samo nekai čez 1 milijon je Slovencev. 315 je poslancev v narodni skupščini, od teh samo 26 slovenskih Ker nas je malo, zato moramo držati skupaj. Vsi moramo voliti s Slovensko ljudsko stranko, ki zastopa ogromno vec.no našega naroda. Ce Slovenci cepimo svoje glasove, samo v Belgradu toliko manj pomenimo. Tudi pri volitvah velja - s>V slogi je moč«. ' M" Zato vabimo vse tiste nekdanie snmr IKVi s° ,,o5,eni p»»««i« H £ m stud, vedno spreminjanje Pucljeve pomike, da gredo s stranko slovenske "a ju^va Ne sme biti poštenega kme a ,ki bi volil rada-evce, ne sme ga biti ki bi gajal naš narod s tem, da^oli dr. žer- verskega odpadnika na Dolenjskem. On je odpadel od katoliške vere. Kdo bo šo volil stranko, ki ima na listi verskega odpadnika? Volivci, dobro si oglejte tako listo in vprašajte svojo vesli Slovenska žena kako boš sodelovala v sedanjem volivnem boju ? .S kroglico ne moreš še pripomott do zmage možem, ki imajo v roki usodo slovenskega naroda. Pač pa lahko s svojim razumnim in vztrajnim delom onemogočiš vpliv nasprotnega tiska, ki razvija prav v tem času vso svojo moč, da prepreči izvolitev naših mož. Ako je tvoj oče, mož, brat zaupnik v tvojem domačem kraju, podpiraj ga Pri njegovem težkem delu. Prevzemi njegovo domače delo, da s« on lahko v zadnjih dneh nemoteno posveti delu kot zaupnik pri velevažneni udejstvo-vanju, od katerega je odvisna verska, narodna in gosjjodarska bodočnost slovenskega naroda. I jiim. Kakor nnano, je Rogaška Slatina a oživottor-i jonjem oblasti prešla v last mariborske oblasti. Cin priznanja za velike zasluge slavnega narodnega borca je naletel v vseh krogih na splošno [ odsbravanje. d Zopet smrtna nesreča na Toplicah. Gorše Ivan iz Meniške vasi, župnija Toplice na Dolenjskem, učenec III. razreda osnovne šole na Toplicah, se je pretekli teden igral z smodnikom na paši. Po nesreči je padla iskra na smodnik, ki se je ta':oj vnel in ožgal učenca po spodnjem delu života do pasu. Prepeljali so ga takoj v bolnico v Kandijo, kjer je po hudih bolečinah na opeklinah umrl dne 20. avgusta t. 1. d Nesreča v Kranjski gori, Na planin-[ ski dan ob priliki sprejema gostov je strelja! neki fant v bližini kolodvora tako ne-[ rodno, da so izstrelki zadeli kar tri osebe. Pri dveh poškodbe niso težke, eni pa je I šel izstrelek skozi roko in je poškodba I težjega značaja. d Smrtni padec z motocikla. Finančni stražnik g. Žerjal pri Sv. Križu pri Litiji je na službenem potovanju tako nesrečno padel z motocikla, da mu je kri zalila možgane in je na poškodbah umrl. d Smrt. Na Vičavi pri Ptuju je umrla Elizabeta Belšak v starosti 97 let; najstarejša oseba v okolišu ptujskega glavarstva, Uslužbena je bila v mlajših letih na ptujski graščini, bila je zelo vestna ter marljiva. Naj počiva v mirul d Nesreča pri nakopavanju peska. Aleksander Peček je v Danjkiševcih nakopava! pesek. Pri kopavanju se je breg sesul in ga je pokopalo. Izvlekli so ga z zlomljeno desno nogo. d 36 turistov na Tirolskem našlo smrt. »Innsbrucker Nachrichten« objavlja statistiko letošnjih turistovskih nesreč. Smrt je našlo skupno 36 oseb v gorah, kar znači — rekord. d Nezgoda. Ctstni mojster g. Kavčič iz Novega mesta je pretekli teden na cesti čez Gorjance tako nesrečno padel s kolesa, da si je zlomil roko. Zdravi so v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. d Smrten pik. Pred tednom dni je pičila posestnikovo ženo Marijo Korenovo v Topolšici strupena muha v zapestje. Kljub zdravniškemu nasvetu je odšla šele čez dva dni v Celje v bolnišnico, toda bilo je že prepozno. Umrla je še istega dne. d Strašna suša v Hercegovini. V Hercegovini je tolika suša, da ljudje po 12 ur daleč hodijo po vodo. Mnogo živine je vs'ed pomanjkanja vode poginilo. V Bileču ciele vodo na karte. d Težka nesreča v Rušah. V Rušah se je v petek popoldne težko ponesrečil delavec ruške tovarne za dušik Alojz Šober. Padel je doma s skednja ter si zlomil hrbtenico v križu, ključnico in več reber. Domači so ga našli nezavestnega ter so poklicali mariborski rešelni avto, ki ga je odpeljal z bolnišnico. d V živo apno je padla. Pretekli četrtek zvečer so gasili pri Smoletu v Ga-meljnah pod Šmarno goro živo apno. Domača hči, 19letna Geni Smoletova, je nesla delavcem večerjo, ko se ji je prt apnenci spodrsnilo ter je padla v živo apno, ki jo je strašno ožgalo po obeh rokah. Ne- srečno deklico so v groznih bolečinah prepeljali v deželno bolnišnico v Ljubljano. d Mravlje požrle staro ženo. V neki braziljski vasici je umrla neka 70letna žena, Balbina po imenu, te dni nenavadne in grozne smrti, V spanju jo je napadla ogromna množica velikih mravelj, ki so jo jele neusmiljeno grizti. Slabotna starka se živali ni mogla ubraniti. Ko so udrli po dolgem času v njeno stanovanje sosedje, ki so culi njeno stokanje, je bilo prepozno. Mravlje so požrle starki že vso kožo. Vse njeno telo je bila ena sama krvaveča rana, po kateri je lezlo na tisoče in tisoče mravelj. Starka je kmalu nato v strašnih bolečinah umrla. d 200 otrok zastrupljenih. V Bathu na Angleškem je obolelo okoli 200 otrok z znaki zastrupljenja. Preiskava je ugotovila, da so se zastrupili otroci s sladkorjem. Lastnik slaščičarne je bil aretiran. d Ponesrečen voznik. 19!etni Janez Burger, doma v Tržiču, uslužben pri tvrd-ki Ručigaj in Bačič, je peljal velik voz apna iz Tržiča na Bornovo posestvo. Na poti se je nenadoma utrgala skala in padla na voznika ter ga težko poškodovala na glavi in hrbtu. Ponesrečenega so za silo obvezali v Tržiču in ga nato prepeljali v Ljubljano. d Strela. Dne 16. t. m., v torek, je ob 10. uri udarila strela v hišo Janeza Plešca v Preski, ki je do tal pogorela. Štiri požarne brambe so obvarovale okoli stoječe hiše, da niso postale žrtev požara. d Velika rudniška nesreča v Nemčiji. V pomirjenje sorodnikov in znancev naših delavcev, ki so zaposleni v rudokopu v Hiilsu v Nemčiji, sporoči nas konzulat v Diisseldorfu nastopno; V nemškem rudokopu v Hiilsu pri Recklinghausenu, nada-leč od Essena v Vestfaliji, se je zgodila v nedeljo, 24. julija, neprič ' o ano velika rudniška nesreča, ki je zai-tevala velike materialne pa tudi človeške žrtve. Pet Nemcev, ki so ravno tedaj delali v rudniku, se je smrtno ponesrečilo. Vsled nočnega deževja je voda bližnje reke pritisnila na zemeljske plasti, jih prebila ter z ogromno silo udarila v rudniške podzemeljske rove, potopila in raznesla vse stroje in tehnične naprave. Na srečo se je to zgodilo v nedeljo, ko je delo v rudniku počivalo, sicer bi bila nezgoda zahtevala mnogo večje žrtve. V tem rudniku je bilo »službenih preko 3C"0 rudarjev, med njimi tudi okrog 40 Slovencev. Delo v rudniku je radi nas'., 1e nesreče ustavljeno in več kot 3C"; risarjev je brez zaslužka, dokler se r. ■ izvršijo popravila in potrebne instalacij. d Vlek ga je povozil. Ko je vozil večerni osebni v'ak iz Koroške proti Mariboru, se je približal stroju iz smeri magda-lenskega parka mariborski trgovec Rainer iz Koroške ceste. Strojevodja in kurjač sta zapazila neznanca, tudi uganila, da se bliža vlaku iz samomorilnega namena, a vlaka ni bilo mogoča več ustaviti. Ko je bil Rainer na tiru, se je vlegel preko tračnice in stroj mu je odrezal obe nogi pod kolenom, ga smrtno poškodoval na glavi in mu polomil roke. Nesrečnež je bil pri priči mrtev. d Požar v južni Srbiji. V selu Morane, obč. Dračevo, okraj Skoplje, je izbruhnil pretekli teden požar. Najprvo je začel goreti kup sena, potem se jih je užgalo pet in šupa, polna sena in žita. Na zidovih šupe se je sušil tobak, ki je s šupo ta kar je bilo v njej, ves zgorel. Škcda kakih 15 do 20 tisoč dinarjev. Ogenj so zanetili ali otroci ali kak bugaraš. To se še ne zna. V selu so naseljene tri slovenske družine: Alojzij Ipavic iz Idrije, Anton Cerovac in Ivan Draščič iz Sv. Martina pri Buzetu v Istri. Turki, Slovenci, Srbi, vsi so požrtvovalno gasili, da so rešili vas. Ce bi le malo veter povlekel, gotovo bi vsa vas zgorela, ' ker imajo ljudje po dvoriščih polno slame in sena zunaj. d Z lato se fe zabodel v trebuh. Na Hartnerjevem mlinu v Doliču je delavec J. Bokan z lato delal pri stroju. Stroj je lato zagrabil in mu jo je treščil s tako silo v trebuh, da se mu je globoko zasadila med želodcem in jetri. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico.' d Požar. V noči dne 13. avgusta je treščilo v hišo Jožefa Šparovca, posestnika v Srednji vasi št. 13, občina Rudnik. Zgorela je hiša in skedenj. Hlev in bližnji kozolec so pa obvarovali gasilci iz Laver-ce. Hvala jiml d Deklica utonila. Dne 16. avgusta t. 1. je pobirala hruške na vrtu ob Do-brunjščici triletna Marija Žabjek. Voda je bila narasla čez breg. Deklici spodrsne, pade v vodo in deroči valovi jo oineso. Na vpitje starejšega brata prihiti mati na pomoč, skoči v vodo za hčerko, pa tudi njo spodnesejo valovi, da je že do vratu v vodi. Vjame se za neko vejo in se reši skoro neizogibne smrti, hčerko pa odnese deroča voda dalje. Do danes še ni nobenega sledu o utopljenki. Ako kdo utopljenko najde, naj sporoči županu v Sostrem. d Opustošeni pridelki V torek, 9. avgusta, je silovita huda ura s točo po Svib-nem pri Radečah uničila popolnoma vse poljske pridelke, zlasti ajdo, in opostošila vse vinograde, da ni pričakovati nikakega pridelka. Tako so n. pr. šolska okna vsa razbita. Ljudje so obupani, d Metljivost se vrača. Distol je za nekaj časa pregnal metljavost, uničiti je pa ni mogel popolnoma. Vedno več je zopet novih slučajev obolelosti. Iz Turnišča, Ren-kovec, Gomilic in drugih sosednih vasi v Slovenski Krajini je bilo pretekle dni več metljavih krav. Ljudje jih prodajajo, seveda ne dobijo zanje niti četrtino prave cene. d Nagla smrt orožniškega poveljnika. V sredo ponoči 17. avgusta tik pred polnočjo je nenadno izdihnil poveljnik orož-ništva v Sloveniji podpolkovnik Marko S. Manigodič. Zadela ga je srčna kap na njegovem stanovanju na Bleiweisovi cesti v Ljubljani. Manigodič si je dobil v Sloveniji lep ugled s tem, da je znal čuvati ne-pristranost in neprisiljenost orožništva ter ni dopuščal nikakega vtikanja v politične borbe. S svojimi podrejenimi je postopal zelo dobrohotno, enako tudi z vsem dru- • gim občinstvom. Pokojnemu Manigodiču ohranimo dober in lep spomin. d V Dravi utonil. 15. t. m. zvečer je v Rušah pri posestniku Dragotinu Linglu uslužbeni pastir, 15letni Anton Petelinšek <5nn1 knnio nnnaiat k Dravi. Po pastirski V navadi je Petelinšek zajahal konja in zabredel z njim v globoko vodo, nakar ga je tok vode odnesel. Petelinšek ni bil posebno vešč plavanja in je v Dravi utonil. Njegovega trupla dosedaj še niso našli. d Ne&reča v tovarni v Sladkem vrha. Dne 16. avgusta se je v tovarni papirja v Sladkem vrhu težko ponesrečila delavka Sofija Lilleg. Stroj jo je zgrabil za levo roko ter ji kost do lakta zdrobil; poleg tega je dobila še težke notranje poškodbe. Prepeljana je bila v bolnišnico. d Zastrupljenje. Pred nekaj dnevi je padla žareča iskra iz lokomotive na roko revidenta iz Litije. Ker na to malenkost ni pazila, se ji je zastrupila kri, da je morala brž iskati zdravniško pomoč v Leo-nišču v Ljubljani. d Nevaren tolovaj pod ključem. Zadnji čas je ogrožala Polzelo in okolico opas-na vlomilska tolpa, koje vodja je bil gla-soviti pobegli kaznenec Josip Svetko iz Podvina pri Polzeli, zvan »savinjski Ča-ruga«, kateri ima mnogo drznih vlomov na vesti. Ta zločinska tolpa se je skrivala po gozdovih, se pojavljala bliskovito sedaj tu sedaj tam, ter bila ljudstvu v strah in trepet, posebno sedaj pred bližajočo se hmeljsko sezono, ko ljudje puščajo domove brez nadzorstva, kmetje vnovčujejo blago in se v poznih nočnih urah vračajo z večjimi vsotami denarja domov. Glavni vodja te tolpe je bil te dni obstreljen in prijet. Ravnokar pa se potrjuje, da sta se tudi ostala dva člana te tolpe sodišču sama predala, tako da je sedaj prebivalstvo, ki je bilo že do skrajnosti razburjeno, zopet pomirjeno. d Pečenka iz človeškega mesa. Pred kratkim je umrl v Sibiriji 93 letni Gregor Demišenko, ki je bil pred 60 leti izgnan. Demišenko je otvoril v Sibiriji zganjamo, ki je bila izredno dobro obiskana. Posebno so slovele njegove pečenke in konzerve, kakršnih ni bilo daleč na okoli nikjer dobiti. Sicer se je tuintam pač pripetilo, da je ta ali oni potnik, ki je v gostilni prenočil, brez sledu izginil. če je gostilničarja po njem kdo vprašal, je odgovoril možakar, okrog čigar usten je igral vedno prijazen nasmeh: »Moj Bog, odšel je, predno se je zdanilo.« Sedaj, po Demišen-kovi smrti je prišlo do senzacionalnih razkritij. Orožniki so našli zakopanih na njegovem dvorišču nad 70 človeških okostij, v njegovi kleti pa šest sodov, v katerih je bilo nasoljeno človeško meso. Preiskava je ugotovila, da je omamil Demišenko svoje f *tve z žganjem, nakar jih je brez hrupa zaklal. Iz mesa svojih žrtev je pripravljal jedila, ki jih je jedlo na stotine ljudi. Ko-iko ljudi je morilec tekom desetletij po-kltd, seveda ni mogoče ugotoviti. d Na Ježici se je našlo več kilogramov usnja. Dobi se pri Franc Urbancu, na Jezici st. 5. d Nočejo ga! Namreč g. Radiča in njegovega namestnika g. Prepeluha nočejo za nobeno^ ceno prebivalci ptujskega okraja. Skical je shode s svojimi oprodi Stokla-som in Brusom ter namestnikom g. Toplakom. Pa volivci niso hoteli priti na njegova zborovanja. Lovil se je za shodi našega kandidata Vesenjaka, češ, tam bom dobil vsa) ljudi, pa ga niso hoteli poslu-8' šati. Priselil se je nalašč za te dni v Ptuj, pa vse nič ne pomaga, ne Radičev žegen, nj letanje Prepeluha in njegovih oprod. Zborovališča radičevcev so prazna, prazne in obrekljive so njihove besede, zato bodo prazne tudi 11. septembra Radičeve vo-livne skrinjice. d Šolskim odborom. Mnogim ni znana uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih za osnovne in meščanske šole. Ta uredba je objavljena v »Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti št. 55 z dne 18. maja 1927 na strani 341 in 342. V uredbi je vse označeno, kake pravice in dolžnosti imajo predsedniki teh odborov. d Vpisovanje otrok v ljudsko šolo. Ministrstvo je odločilo, da se tudi v bodoče vpisujejo v ljudsko iolo otroci z dovršenim šestim letom in ne s sedmim, kot je to nameravalo uvesti e novim predlogom. d Za popravo cest v tržiškem okraju. Minister za javna dela je nakazal gradbeni direkciji v Ljubljani 150.000 Din za popravo cest v tržiškem okraju. d Krasna penzija. V Trbovljah imajo dve siroti, ki prejemata od bratov ske skladnice po 1 krono ali vsake tri mesece po 3 krone (75 par) pokojnine! Ali ni napreden Žerjavov pravilnik? d Število kandidatnih list za Iri&vao-zborske volitve, 16. avgusta ye potekel rok za vlaganje kandidatnih list. V ljubljanski oblasti bomo imeli pri teh volitvah pet list, in sicer; SKS, SLS, SDS, socialisti in komunisti, v Ljubljani bodo štiri liste, ker odpade SKS. V mariborski oblasti je bilo vloženih sedem kandidatnih list. d Volivno nasilje radičevcev. Radičevci se vedno pritožujejo po časopisju o nasilju, katerega morajo trpeti njihovi pristaši. Vukičevič kot notranji minister je izjavil že parkrat, da se ravno radičevci nikakor ne smejo pritoževati radi terorja, katerega vršijo sami. Kako mirotvorno znajo nastopiti Radičevi zaslepljenci, naj nam služi zgled iz župnije Križovljani, ki je soseda štajerske fare Zavrč ob hrvat-sko-štajerski meji. V Križovljanih sta zborovala zadnji praznik koj pri cerkvi za ograjenim prostorom ugledna pučkaSa dr. Janko Šimrak in še en kmetski kandidat. Radičevci so hoteli shod preprečiti in onemogočiti za vsako ceno. Ko ni šlo z medklici in ugovori, so enostavno navalili na mirne zborovalce s kamenjem. Kot toča na gosto se je usipalo kamenje po pučkaših, od katerih je bilo več lažje ranjenih. Kandidat dr. Šimrak bo znal po volitvah zaupati javnosti marsikatero, kako so se izhazali radičevci ravno pri volitvah na mnogih krajih za hujše teroriste, nego so bili pod P. P. režimom Pribičevičevi or-junaši. Zajec pobegnil s 100 dinarji. Ivan Ša-mija v Lapovcu pri Osijeku je odkopaval vinograd. Pn tem se mu je posrečilo, da je vjel zajca. Privezal ga je z žepnim robcem, v katerem se je nahajala lOOdinar-ska novčanica, k drevesu. Med tem ko je Sami,a nadaljeval svoje delo, se je zajec odveza! ter z robcem in denarjem vred pobegnil. Obupani posestnik je naprosil lovce, da so šli zajca zasledovat. d Povratek ameriških izletnikov 2n avgusta je odpotovalo iz Ljubljane p0 fran coski liniji Kolodvorska ulica 35, štiridesp« ameriških Slovencev, tretja skupina ki i prispela spomladi na obisk v Jugoslavijo Odpeljali so se z brzovl&kom ob 21 uri polni najlepših spominov proti Havre kier se bodo dne 24. avgusta vkrcali na sloveči brzoparnik »Pariš«, last francoske paro! plovne družbe »Cie. Gle. Transatlantique« Dragim povratnikom kličemo: Srečno pot in ponovno svidenje! d 800 km vožnje pod vagonom. Pod nekim vagonom brzovlaka Pariz—Praga so našli te dni poljskega državljana Elja-sinske^a, ki se je na progi 800 km od Strassburga do Prage vozil skrivaj ležeč na oseh kolesa. Kakor je sam izpovedal se je on že večkrat tako vozil. ' d Kdor želi otvoriti brezalkoholno go-stilno, pa ne ve, kako dobiti tozadevno dovoljenje ter dvomi, ali bi se mu obratovanje izplačalo, naj se obrne na »Sveto voj. s ko« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Priloži naj znamko za odgovor. d Izvoz brezalkoholnih sokov. Mnope države, posebno Nemčija, Finska in Norveška zelo povprašujejo po koncentriranem brezalkoholnem soku iz sliv, sadja in grozdja za katerega plačujejo sorazmerno visoke cene. Da bi lahko čimpreje z izvozom priče'i in tako ie v večji meri prispe-vali k omiljenju naše gospodarske, osobito vinske krize, se vabro vsi, ki imajo smisel za razvoj našega narodnega gospodariva, da se pridružijo akciji, ki jo je podvzela »Brezalkoholna produkcija", v Ljubljani, ki sprejema prijave za sodelovanje. d Čepice za ml?de junake je založila »Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani. Komad stane 40 Din, pri večjem odjemu se pošiljajo poštnine prosto. Lične čepice se bodo brez dvoma kmalu udomačile med mladino, ki nosi rada tudi zunanji znak junaštva — popolne treznosti. d Osebe, ki bi se hotele popolnoma posvetiti delu za treznost, naj se javijo Sveti vojski v Ljubljani, Poljanski nasip 10. d Poljedelske zbornice. Komisija, ki jo je imenoval minister za poljedelstvo, da izdela načrt o poljedelskih zbornicah, je te dni končala svoje delo. Načrt bo prihodnje dni poslan vsem v poštev prihajajočim gospodarskim organizacijam, da izrazijo svoje mnenje. d Poset ameriških vojnih ladij v Dalmaciji. V soboto dospe v splitsko luko 9 ameriških vojnih ladij. d Pošiljanje dinarskih novčanic v inozemstvo. Odslej se smejo v vrednostnih pismih v inozemstvo pošiljati dinarski bankovci ali pa bankovci tujih držav v skupni vrednosti do največ 3000 (tri tiseč) dinarjev. Zavarovalnina ostane ista kakor doslej, t. j. 5 Din za vsakih 300 frankov (3600 dinarjev). Označena vrednost se tudi še nadalje preračunava po razmerju med frankom in dinarjem (1 frank 12 dinarjev). d Otvoritev pletarske šole. Jugoslovanski klub je izposloval v vladi kredit, ki bi naj omogočil otvoritev za Dravsko polje prepotrebne pletarske šole ali v Ptuj« ali pa v Strnišču pri Pragerskem. Te dni se je mudil v Belgradu g. veliki župan maj fiborske oblasti Fran Schaubach, katere-niu jo zasigural g. trgovinski minister Spa-]io otvoritev pletarske šole. V šolo se bodo gprejemali brezplačno fantje iz Ptujskega in Dravskega polja. Pletarska šola za Dravsko polje je lep uspeh naših delavnih ')0Sl d Nevaren tat aretiran. Orožniška po-jtaja v Zgor. Sv. Kungoti pri Mariboru je aretirala nevarnega vlomilca, komaj 19 'letnega Josipa Ribiča, doma iz Dolge vasi pri Kočevju, kateri je s svojimi tovariši že (jelj časa ogrožal ribniško in kočevsko do-Hn0 — Ribič je lansko leto pobegnil iz zaporov okrajnega sodišča v Kočevju in je od tega časa neprenehoma izvrševal vlome in tatvine. Med drugim je odprl že dve železni blagajni in je samo enemu trgovcu v okolici Sodražice odnesel denarja in blaga za 52.000 dinarjev. Potem je pa pobegnil na Štajersko. d Žerjflvovce so volili mrliči. Zagrebško listi poročajo: V Liki, glavni trdnjavi gjlS položaj še ni jasen. Najbrže bo Pri-bitevič mcral izgubiti en mandat. Vzrok tomu pa je dovoij zanimiv, da se omeni y javnosti. O priliki zadnjega obiska ministrskega predsednika Vukičeviča v Kar-lovcu je poročal veliki župan Hanžekovič, da so pri zadnjih volitvah v Liki volili 103 odstotki volivcev. To se je uradno ugotovilo. Zgodilo pa se je to na način, da so volili vsi mrliči in vsi izseljenci. Na podlagi tega je ministrski predsednik Vukiče-vič odredil, da se imajo iz volivnih imenikov črtati vsi mrliči in izseljenci. S tem je Lika izgubila 20.000 volivcev. Od teh mrii-čev in izse!j;ncev je zadnjič okrog 3000 volilo za Radiča, 9000 pa za samostojne demokrate Pribičevičeve. Teh 9000 mrličev 1 a pomeni za g. Pribičeviča nenadomestljivo izgubo, vsled česar je v nevarnosti en njegov mandat. — Zato je razumljivo, če SDS vpije proti volivnim nasiljem, ko mrliči ne bodo smeli več voliti žerjavovcev. d Pucljev »praznik« na Krškem polju. Zborovanje je trpelo eno slabo uro, ako-ravno so nastopili štirje govorniki. Pucelj in Maček sla se odpeljala dobre četrt ure po končanem zborovanju v prepričanju, '!a Gubčevo polje za nju in njuno politiko ne bo več rodilo politične pšenice. Prepričan je bil vsak, ki je videl to Pucljevo polemiko, da je bil letošnji kmečki praznik na Krškem polju zadnji, na katerem je skušal Pucelj navdušiti slovenske kmete za vetrnjaško Radičevo politiko. Drugo leto bo bržčas ostal g. Janez Pucelj na praznik 15. avgusta doma v Velikih Laščah. d Slovenci iz Westfalskega obiščejo prihodnji teden svojo domovino. V sredo, 24. avgusta prispe posebni vlak z 600 izletniki na Jesenice ob 6. uri. Tu se vrši sprejem na postaji, katerega naj se udeleže vse naše kulturne organizacije. Prvo noč prenoče na Jesenicah. Naslednje jutro se odpeljejo na Bled, kjer bo na otoku sv. maša. V četrtek popoldne obiščejo Brezje, kjer opravijo svoj romarsko pobožnost. V petek, 26. t. m.., pa pridejo okrog pol il, ure v Ljubljano. Sprejema na postaji naj se udeleže vsaj zastopniki naših ljubljanskih prosvetnih, mladinskih in strokovnih organizacij. V sprevodu gredo v hotel »Union«, kjer jih pogosti s kosilom ljubljanska mest- na občina. Iz Ljubljane se podajo k svojim znancem. Vrnejo se 3. septembra preko Maribora. Prosimo, da p. n. občinstvo prijazno sprejme naše izseljence, kateri si morajo v tujini iskati bornega kruha. Pokažimo jim v dejanju, da so nam dragi, prisrčno ljubljeni, bratje in sestre 1 d Zgradba velike stanovanjske hiše za železničarje. Enako kot v Ljubljani in Zagrebu namerava ravnateljstvo državnih železnic tudi v Mariboru zgraditi veliko stanovanjsko hišo za svoje uslužbence. Z delom se bo pričelo že na pomlad, tako da bo tekom prihodnjega poletja in jeseni to poslopje popolnoma gotovo. Ker bo v njem našlo streho veliko število rodbin, bo s tem zopet znatno pomagano k odstranitvi stanovanjske bede v Mariboru. d Čebelarski tečaj, ki je trajal tri dni, se je zadnji petek zaključil v Osijeku. Priredilo ga je hrvatsko-slavonsko čebelarsko društvo. Vodila sta ga učitelja Ljubic in Kaučič. Tečaja se je udeleževalo 45 oseb, med njimi 35 orožnikov, ki hočejo uvesti čebelarstvo na svojih orožniških postajah. d Število brezalkoholnih gostiln v Sloveniji hitro narašča. Dejstvo, da v splošnem dobro uspevajo, dokazuje njih potrebo. Naj bi ne bilo župnije brez lokala^ v katerem se gostje okrepčajo in razvedre, ne da bi jih kdo silil k pitju. g Čebelarska podružnica pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Čebelarska podružnica pri Sv. Urbanu pri Ptuju priredi v nedeljo, dne 28. avgusta po večernicah v šoli poučno predavanje o čebelnih boleznih, oziroma o zatiranju gnitja čebelne zalege. Ta bolezen se je zadnje čase jako razpasla in če je ne bomo zatirali z vso vnemo, grozi našemu čebelarstvu po Slov. goricah pogin. Predavat pride o omenjeni bolezni in o zimljenju čebel znani učitelj in strokovnjak g. Juran-čič. S teoretičnim poukom bo združen tudi praktični pri čebelnjaku. Dolžnost vseh čebelarjev od Sv. Urbana in okolice je, da se udeležijo tega predavanja polnoštevilno. * Potrtim, onemoglim, za delo nesposobnim da naravna »Franz Josef« grenčica prosto kroženje krvi in zviša telesno in du-ževno delazmožnost. V"''" kliniki dokazujejo, da je »Franz-Joset vo.la tudi za duševne delavce, nevozne in ženske neprecenljivo odvajalno sredstvo. — Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Junaška redovnica. Žrtev junaške ljubezni do bližnjega je bila nedavno sivolasa redovnica, predstojnica misijonske postaje v Dakoti med Indijanci. Pri požaru, ki je uničil samostan v Fort Trotten so bile rešene vse redovnice in nad 100 sirot. Sestra Afreda pa je mislila, da se v gorečem poslopju nahajata še dve bolni tovarišici. Zato je planila v goreče poslopje, da jih poišče. Sestri pa sta bili že prej na varnem. Na pol zadušena in vsa obžgana od plamena je planila junaška redovnica končno iz poslopja, vendar je umrla že naslednji dan na - strasmh opeklinah. ____ Pošljrte^iaročnl^ iieneral redovnik. Kitajski general Lu, ki je svojčas prestopil v katoliško cerkev in je svojsčasno opravljal diplomatske služba v Evropi, se je odločil, da vstopi v benediktinski samostan. Vzrok te odločitve je smrt njegove žene, ki je bila Belgijka. Zopet zarota v Grčiji. Bivši grški državni predsednik in diktator Pangalos ja še vedno zaprt na nekem samotnem otoku v Egejsikem morju. Ima pa v Grčiji še nekaj prijateljev, ki bi Pangalosa zopet radi spravili na krmilo države, sebi pa s tem tudi zasigurali vodilna mesta. Toda sedanja vlada skrbno pazi na svoje tekmece in te dni se ji je posrečilo razkriti zaroto v prid Pangalosu. Okrog 30 podčastnikov, se jo pripravljalo da zrevolucijonira vojsko in tako pripravi Pangalosu pot domov. Toda načrt se jim je ponesrečil in sedaj morajo v ječi premišljati svojo usodo. Bolgari ogorčeni na Radiča. Štefan Radie je na nekem svojem shodu dejal, da je bolgarski kralj Boris izjavil, da je pripravljen odstopiti, če pride do združenja Bolgarije in naše države. Bolgarski listi so vsled te Radičeve trditve zelo ogorčeni in odločno zanikajo, da bi bolgarski kralj ali kdo drugi kdaj podal takšno izjavo. Zborovanje narodnih manjšin. V Ženevi zborujejo od 22. do 24. avgusta zastopniki narodov, ki tvorijo v posameznih državah manjšino. Tako so zastopani Slovenci iz Italije in Avstrije, Nemci iz naše države, Češkoslovaške, Madjarske, Poljske in vseh ostalih nenemških držav, kjer jih je kaj. Skupaj je zastopanih 35 narodnosti, ki predstavljajo 4 milijone ljudi. Predsednik kongresa je slovenski poslanec v rimskem parlamentu dr. Wilfan. Na dnevnem redu je predvsem vprašanje o pravicah narodnih manjšin, ki jim gredo po božjem in človeškem pravu, ki jih jim pa nekatere države nočejo priznati. Zasedanje Društva narodov. Dne 5. septembra se bo pričelo v Ženevi letošnje redno zasedanje Društva narodov. Razpravljali bodo o raznih gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo vse Evrope in poročil o raznih konferencah: razorožitveni, prometni itd., ki so se čez leto vršile. Obravnavali bodo tudi madjarsko-romun-ski spor. Polet nemških letalcev v Ameriko se je ponesrečil. V nedeljo 14. avgusta se jo dvignilo dvoje nemških letal po imenu »Bremen« in »Evropa« z drznimi letalci na pot preko Oceana v Ameriko. To pot pa Nemci niso imeli sreče. V ponedeljek zjutraj sta letali pripluli že nad Irsko, tu pa! sta zašli v silen vihar, ki je bil vedno hujši. Pričela se je borba z zračnimi vrtinci, ki so letali premetavali semintja. V tel borbi sta letali izgubili mnogo časa in po-kurili veliko bencina, tako da bi ga nika< kor ne bilo zadostovalo za nadaljno pot y Ameriko. Letalci so uvideli, da gredo v si* gurno smrt, Če pot nadaljujejo. Zato so letala obrnili in pluli nazaj domov, kamo« so prispeli v ponedeljek zvečer. Eno letala Se močno poškodovano in zaenkrat nerab* * m ' POrtOVlMp I HI m ——II —a——— —— KLANC PRI KRANJU. Kdor pozna okolico mesta Kranja, nam bo rad potrdil, da ima Klane poleg Huj najlepšo in najbolj ugodno lego meJ sosednimi vasmi. Tako blizu mesta smo, da komaj še rečemo, da ne spadamo pod mesto sama, pa spet toliko izven njega, da smo deležni vseh dobrot dežele. Zato si vsak rad poišče stanovanje v naši vasi, pa tudi hišo si bo še marsikdo sezidal. Kerč, Jezeršek in Arhar, vsi trije delavci, so si v par letih s svojo pridnostjo postavili prav čedne in prijetne hišic«. Ker Imamo dober vodovod in smo zdaj dobili iz Kranja tudi elektriko, je upati, da si bo še marsikateri izbral pri nas prostora sa naselitev, posebno odkar so zgradili v Kranju novo tovarne. Zelo nas je razveselilo, da je prišel k nam prebirat č. g. Schiffrer, župnik v pokoju. Nastanil se je v hiši, ki je bila last čevljarskega mojstra Franca Grašiča. Vsi vaščani mu le telimo, naj bi bil med nami vedno zadovoljen. Upamo, da mu ne bo nikoli lal, da je v naši vasici sklenil prebiti večer svojega iivljenja. Ponosni smo, da bo iivel med mmi tudi zastopnik duhovskega stanu, a Se bolj bi bili veseli, ko bi se našel izmed naših sinov tudi kak mladi mašnik, zakaj že dolgo ni bilo nobenega. Eden tz naše vasi, g. Rebol, še pase ovčice na Primorskem, a je »tar že okrog 80 let. Bog daj, da bi dobil kmalu naslednika. ŠENT JURIJ POD KUMOM. Na Selih se je 81. julija po dolgem trpljenju poslovil za vedno posestnik Frano Zupan, mož, kakršnih šteje naša župnija pač malo. Star komaj 82 let je moral vsled zahrbtne bolezni — jetike zapustiti dveletno hčerko Zinko ter ženo. Rajnikov pogreb je glasno pričal, kako priljubljen je bil Oemerjancev France. Kat. prosv. društvo se je do-ftojno poslovilo od svojega člana t dvema žalostin-kama ter položilo na grob prekrasen venec Iz svežih cvetic. Poštenemu Kumljancu ioliino večen mir, a domačim pa izrekamo globoko sož:ilje. — Državno-zborske volitve bo vodil pri nas dr. Janko Drnovšek, odv. kand. iz Brežic. SLOV. KONJICE. Poljski pridelki, katorim je že pretila suša, so se ob zadnjem dežju zopet močuo poživili, tako da, ako nos Bog varuje še vnaprej, lahko pričakujemo dobro letino krompirja, fižola in zelja. Tudi sadje je pri nas srednje dobro, sicer ne bas polno, a vendar za domačo potrebo dovolj, če je manj nepotrebne pijače in 9 to v zvezi pretepov, nič ne škoduje. Pač pa moramo opozoriti posestnike, naj nikar ne otresavajo jabolk prerano. Zakaj kljub temu, da se pri nas sadje tako drago plačuje za izvoz, nin.ajo nekateri potrebne pažnje pri njem, zato naj sami sebi pripišejo, ako morajo voziti cele vozove sadja nazaj s postaje, ker ga prekupec odkloni. Le obrano in vsaj nekoliko dozorelo sadje se spravi lahko v denar. S pravim ravnanjem lahko računate na lepe dohodke! Slov. planinsko društvo, ki se je pred krat kim ustanovilo za konjiški okraj, je dosedaj markiralo cesto na razvalino Tattenbach, k razvalinam Zajčjega samostana in na Skalo. Postavljene so table in zna znam ovana drevesa z rdečo barvo. Domačini se naprošajo, da varujejo vse te znake ob cestah. SV. JURIJ POD KUMOM. V naši občini bi se imele vršiti volitve za občinski odbor 21. avg., pa so preložene zaradi volitev v državno skupščino. Občinske volitve se bodo vršile menda meseca oktobra. Da vlada pri nas za občinske volitve veliko zanimanje, kaže to, da so vložene kar tri kandidatne liste. Naša občina voli 25 odbornikov. Ker obsega skoraj tri župnije, pride pri občinskih volitvah rado do nesporazuma. Zato imamo tudi sedaj kar tri kandidatne liste. no za vsak promet. Ker se je Nemcem za-enkrat polet v Ameriko ponesrečil, nameravajo vnovič poizkusiti svojo srečo drugi leto. Amerikanci so razpisali 25.000 nagrade za tistega letalca, ki bo prvi prispel iz Evrope po zraku v Ameriko. Indijanska vstaja zadušena. Poročali smo že, da so se v Ameriki uprli Indijanci. Kakor pa je bilo pričakovati, se je zgodilo. Z loki in sulicami, s katerimi eo bili oboroženi, se pač niso mogli dolgo ustavljati dobro oboroženim vojakom, ki so upor že zatrli in povsod vpostavilj red in mir. V bojih te bilo ubitih več sto Indijancev, mnogo njihovih vodij so pa ujeli, dočim vladne čete niso imele veliko izgub. Nova nasilja Italijanov nad nagimi rojaki v Primorju. Italijanska vlada je šla pri zatiranju slovanskega življa v Primorju zopet korak dalje. Tržaški prefekt je te dni razpustil v3a tržaška športna in več drugih slovenskih društev in zaplenil vse njihovo premoženje. V razpustitvenem dekretu jim očita, da delaio proti italijanskemu režimu. Tudi slovansko časopisje prefekt brezobzirno preganja in ga zaplenjuje. Videti je, da je Mussolini pričel izvajati Dačrt, ki so ga napravili z njim fašistovski tajniki, ki so se nedavno sestali v Rimu. Zatreti ho-7» če jo polagoma vse, kar je slovanskega v Italiji. Nadutost italijanskih fašistov. Italijanski fašisti so v svoji prenapetosti najvišjo goro v Alpah po imenu Mont Blanc prekrstili v Benito Mussolini, kar je ime ministrskemu predsedniku. Seveda se tem pre-napetežem vsa Evropa smeje, zlasti pa Francozi, ker večina te velike gore leži na francoski zemlji, pa jo hočejo Italijani prekrščevati. Slovenski dijaki pred italijanskimi profesorji. V Gorici imajo učiteljišče, ki je sevedr., italijansko. Obiskujejo ga tako slovenski, kakor tudi italijanski dijaki. Ko je bil pred kratkim prosvetni minister v Gorici, je obiskal tudi to učiteljišče in je prav pohvalil dijake. Koncem šolskega leta je pa delalo 56 dijakov maturo (zrelostni izpit). Izpraševali so sami italijanski profesorji in to tako, da so od 56 dijakov napravili izpit samo štirje. Očividno se dela ostalim dijakom velika krivica in so iih fasistovski profesorji pri izpitu pometali le zato, ker ne marajo slovenskih učiteljev Mnogo izmed teh učiteljskih kandidatov se bo izselilo in bodo svoje študije pri nas dokončali, ker jim Italijani to preprečujejo. " katere so pa vse tri zveste načelom SLS T v vednost in pojasnilo vsem tistim, ki bi si'm » domišljali, da je nastal v naai občini kakšen T karski razdor. Da nimamo v naših hribih no)/""' žerjavovcev ali samostojnežev, bomo najbolj' e"lb pokazali drugI mesec pri volitvah v državno iT"0 šfino. Takrat bomo šli vsi na volišče ter vsi oddn svoje kroglice v skrinjico SLS. 1 LESKOVICA. Dne 15. avgusta ob pol deveti uri donnl dne se je vršil v Leskovici shod, ki ga je sk| cala demokratska stranka v Bevkovo twil„'' Po shodu je g. učitelj Perko v p. rekel da l neki pristaš SLS agitiral za našo stranko ob enem pa tudi za to, da bi bili pod Italijo Pr0 silo se ga je, naj pove ime tega pristaša SLS pa m hotel nič povedati. Ponovno ga pozi' varno, da to stori, drugače bomo z gotovostjo trdili, da si je to sam izmislil. ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM. Ponoči 3. avgusta je udarila strela v rt0 spodarsko poslopje J. Jakšeta iz Orehovice Pogorelo je vse razen hiše. Potreben je pod! pore, — Suša nam je vzela vso otavo, ajde in repe bo malo, trta kaže dosedaj še dosti do-bro. — Na Draškovču pri Mihovici je gospa Matilda Trenz zgradila novo opekarno. Izdeluje prvovrstno zidno opeko po 1.80 K. Želeti bi bilo, da začne še z izdelavanjem strešne opeke, ker ni v celi šentjernejski in krški dolini sličnega podjetja razen v Brežicah. — Na Gorjancih smo dobili nove zvonove. Najvei zaslug ima ključar Janez Jordan iz Dol. Vrh-polja, 80 letni starček, ki pa še vedno rad gre k sv. Miklavžu na Gorjance. — Naši radi-čevci, bivši samostojneži so pridni z agitacijo. Za krški okraj kandidira Žagar in lesni trgovec Radkovič vulgo Tire, za namestnika pa neki advokat iz Ljubljane, dr. Marušič. Ljudstvo govori, da bi v slučaju, če zmaga Pire, -kar niti sam ne verjame — odstopil mandat advokatu Marušiču. Slaba prede samostojne-žem. Kdo pa naj še voli s stranko, katere zastopnik pri nas je grozil ob priliki razdelitve občinskega pota ljudstvu z bičem in kulukom in pa, ki se ni hotel zavzeti, da bi oškodovane vasi po lanski povodnji dobile kako podporo, kakor so jo v Beli cerkvi in drugod. S politično slepoto bi moral biti udarjen, kdor bi s to stranko volil. Kakor doslej, se hočemo držati tudi za naprej SLS, pa naj pridejo oznanjat svoj evangelij sam Radič ali Pucelj ali Prepeluh. Volili bomo drugo skrinjico — SLS. CERKLJE PRI KRANJU. Letošnja ajda bi komaj zadostovala za domače čebele, a pripeljali so jih od drugod silno veliko. Tako bo samo ropanje in škoJa za ene in druge. Nespametno je toliko čebel natrpati v eni župniji. — Naj jih vsaj odpeljejo takoj po Malem Šmarnu. Lani so jih držali pri nas do 20. septembra, da so nam vse izropale. GOSPOD KUSAR V POLJANSKI DOLINI. Dne 15. t. m. smo imeli priliko poslušati kandidata Zerjavove liste nekdanjega radi-čevca Kušarja. Gospod Jakob Kušar je bil pred leti predsednik Samostojne kmetijske stranke, danes rešuje dr. Zerjavovo stranko. Za shod, ki je bil v Bevkovi gostilni, so »pravili demokratje skupaj prav vse, kar le količkaj trobi v njihov rog. Vendar jih je bilo vseh skupaj tako malo, da bi se pri dveh mizah prav lahko potihem pomenili. Prišlo p« jc zraven toliko naših somišljenikov, da so gospodje Žerjavovc stranke mogli začeti s shodom. Govorili so to, kar znajo vsi liberalci: o biri, o dr. Korošcu, On je vsega kriv. Kriv je centralizma, proti kateremu je glasoval, medtem ko je gospod Kušar kot takratni poslanec samostojnežev glasoval za sedanjo centralistično vidovdansko ustavo. Korošec je kriv, da se je zamenjalo štiri krone za en dinar. Govornik je pri tem čisto pozabil, da je bil tisti, ki je podpisal to nesrečno odločbo, takratni trgovinski minister dr. Kramar. Z lažjo ne bodo prišli demokratje daleč, četudi gospoda Kušarja povabijo na shod. Korošec je po demokratskem pojmovanju tudi kriv davka na ročno delo. Vsakdo pa ve, da je davek na ročno delo bil izglasovan 31. marca 1925, takrat, ko je bil dr. Žerjav minister. Dobrote, ki jih je naredila SDS v dolgih letih, ko sta se objemala g. Pribičevič in g. Pašič, čutimo vsi na lastni koži. Zato vse hvalisanje Žerjavove stranke, kaj da je kdaj Žerjav dosegel, ne pomeni drugega kakor varanje. Nič ne bo pomagalo demokratom, če so za sedanjo volivro agitacijo poklicali na pomoč celo ranjko vo-diško Johanco. S tem so najbolj pokazali, da so čisto pravi stari liberalci, katerih se je slovenski kmet že pred vojno temeljito otresel. 11, september bo tudi pri nas pokazal, da nobena stvar in tudi gospod Kušar ne more rešiti demokratske stranke popolnega poloma. ŠT. JURIJ PRI GROSUPLJEM. Pri nas sta bili vloženi dve kandidatni listi za občinske volitve in sicer ena Kmetske zveze SLS, druga bivših samostojnih Radi-čevcev z imenom »kmečko delavska«, katera je pa bila razveljavljena radi potvorjenih podpisov, Vsled tega so občinske volitve odpadle, NOVICE IZ JURKLOŠTRA. V nedeljo, 14. t, m. se je zbralo k lovu na divje prašiče čez -10 lovcev, pa še prašičjega repa ji i videl nihče. Bilo je premalo gonjačev. — Poročil se jo 14. t. m. na svoj doni Zorko Anton, ugleden kmečki posestnik iz Gočjevaei z Aniko Pinlarjevo iz Mrzlega polja. Bog daj obilo sreče! — Na Velike maše dan je trčil šmidov avto z Tlavlarjevim skupaj na potu od cerkve do Marota pri srednjem mostu. Ob razbitem steklu sta si femid Lado in Ravtar obrezala vsak nekoliko levo roko. Druge nesreče ni bilo. Aba avtomobila sta k malo poškodovana. — Na Velike maše dan je imel tukaj dobro obiskan volivni shod nad kandidat dr. Gosar. Volivci so pazno poslušali dobrote, ki jih jc pridobila SLS v 10 tednih, ko je bila na vladi. Shod je izrazil navdušeno zaupnico SLS. IZ NOVEGA MESTA. Dr. Ivo Česnik, odvetnik v Novem mestu preseli svoje pisarniške prostore s 1. septembrom t. 1. v pritličje poslopja Ljudske posojilnico na Glavnem trgu v Novem mestu. Ljudska posojilnica pa je svojo prostore preselila v bivšo trgovino A. Jane, kjer je prostore primerno adaptirala za posojilniške namene. Dosedanji prostori so ji bili pretesni in je nujno rabila večji prostor. — Žrebanje efektne loterije za zgradbo Ljudskega doma v Novem mestu se vrši dne 13. novembra t. 1., kakor nam poroča akcijski odbor z ozirom na različna tozadevna vprašanja. DOBRNIČ. Gasilno društvo v Dobrniču so je pred kratkim ustanovilo. Ima že lasten gasilni dom in si io že nabavilo novo motorno brizgalno. Ker so stroški zelo visoki in jih društvo iz svojih sredstev ne more kriti, so vrši dno 23. avg. t. 1, blagoslovitev novega doma in nove brizgalne ter primerna ljudska veselica. Občinstvo so naproša, da podpre mlado agilno društvo s čim večjo udeležbo. TRŽIŠČE. Orlovski odsek v Tržišču praznuje dne 4. septembra t. 1. 15 letnico ustanovitve. Ob 10. url zjutraj sprejem gostov in sv. maša. Popoldne jo javna telovadba, srečolov in godbeni koncert šent-jemejske godbe. Prijatelji mladine, dobrodošli I SOSTRO . Proslava 20 letnico »Orla« v Sostrcm. V nedeljo 4. septembra bo v Sos-trem spominska slavno.«! Tukajšnji »Orel« obhaja 20 letnico svojega obstoja in plodonoenega delovanja. Dno 4. septembra bo dopoldne služba božja v lepo okrašeni župni cerkvi. Popoldne pa bo ob 3. velika javna telovadba na travniku g. župnika. Po telovadbi pa se bo na vrtu g. Svetka, ob zvokih godbe Kat. društiva iz D. M. Polja, razvila prijateljska zabava z bogatim srečolovom, šaljivo pošto itd. Vabimo vsakogar, da se udeleži te prireditve. — Odbor. MIRNA. Na Veliki šmareni je priredil na Mirni shod volivcev g. Klemeni Belovsky. On je kandidat na Žerjavov i listi. Po rodu je Čeh in ni član katoliške vere. Že po tem ve Mirna in ve vsa Dolenjska, koliko je vreden njegov shod med vernim in katoliškim slovenskim narodom. Govoril je o ljubezni do kmetskega stanu. Znano pa je, da od besed še nihče ni bil sit. Dejanja samostojne demokratske stranke so pa že marsikoga napravila ličnega. Milijone in milijone so pristaši te stranko zagospodarili na Slovenskem, ni čuda, da je danes laka gospodarska kriza in tako pomanjkanje denarja. Zato se je gospodu Belovskemu smejal vsak poslušalec, ko je govoril, da je stranka Žer-javovih demokratov, ki so gospodarili pri Slaven-ski banki, nekaka gospodarska stranka. Na tem shodu je nekdo mešal v politiko tudi mirnsko župnišče. Pokazal je s svoji-m govorom, da ne zna šteti, številke, ki jih je navajal, ne odgovarjajo resnici. Pokazal je tudi s temi, kar mi vedno trdimo, da je demokratska stranka stranka laži in varanja. Počastil nas je s svojim shodom v Koračinovi gostilni tudi g. Kopač. Pravijo, da je socialist. Ker je govoril samo o kapitalizmu, niso maloštevilni udeleženci nazadnje vedeli, ali je holel govoriti proti Kristanu, ali je hotel zagovarjati Kristanove tisočake. Hujše nesreče ni bilo. DOBRNIČ. Veselo je poskakovalo srce našim kolovodjem SKS, ko se je pripeljal prvič tov. Pucelj v našo faro na shod. Pri volitvah so prišli na ne ravno časten način do zmage. Pred volitvami so obljubljali, zagotavljali, da se jim gre za bolj varčno gospodarstvo v občini. Ali ni ir ni bil poprejšnji obč. odbor s starim županem Slakom dosti varčen gospodar občine? Ustili so se, da jim ne gre sani o proti predragi popravi župnišča. Zakaj pa sedaj molčijo o tem. Da bi ljudi še lažje premamili, so napravili dve listi: »kmetsko-delav-sko« in »kmetsko-gospodarsko«. Da delajo za SKS, to so tajili na vse načine.In sedaj? Kdo laže, kdo vara našega kmeta? Ko so »vedeli, da so dobili večino, tedaj so hitro oznanili celemu svetu, kako sijajno zmago je odnesla v naši občini SKS. Zato so povabili gosp. Puclja, da bi jim pripeljal v naročje še več glasov. Shoda se je udeležilo največ 150 ljudi z nekaj ženskami vred. Da je bilo naših ljudi le peščica, tega menda nihče ne bo trdil, ki jo bil navzoč. Tov. Pucelj je pridno udrihal po SLS. Našteval, česa da naša stranka ni naredila, pripovedoval nekaj o srbskih framiazo-nih, naštel, kaj šele povedal pa ni niti ene stvari, ki lti jo on storil za našega kmeta. Vsi občani veste, kako sijajno vami je pomagal, posebno Kne-žanom ob pogorišču. Obljubil je, obljubi!, toda ali ste vi takrat z njegovimi obljubami zopet sezidali svojih hiš? Nam kmetom očitajo, da smo premalo »brihtni«. Le počakajte vsi Škodljivci našega kmeta! čeprav je Pucelj tako polagal na srca, naj ja vsakdo voli 11. sept, njegovo skrinjico, se bo pokazalo, da še nimate vi samostoj-neii naše občine tako trdo v pesteh, čeprav bo teklo vino od mize, čeprav boste agitirali mogoče tudi takrat na vse načine, ne bo vam dosti vse skupaj koristilo. Naj živi naša stara za koristi ljudstva vedno dobra Slov. ljudska stranka. Le v drugo skrinjico vržimo vsi volivci kroglice, to bo najboljši odgovor »Kmetskemu listu«. MORAVČE. Velik shod g. dr. Korošca. V nedeljo dne 4. septembra priredi SLS v Moravčah velik politični shod. Vršil se bo ob 7. zjutraj. Na shodu poroča poleg drugih poslancev načelnik stranke g. dr. Korošec. Shod se bo vršil na prostem, Pridite vsi Moravčami, Vrhpoljci, Vačani, Blagovčani, Brdjani, Dobljani itd. KOROŠKA BELA. Deset let je minulo 14. avg., odkar je bila naša vas uničena po laških letalih. V par urah je bilo vpepeljeno 44 hiš z gospodarskimi poslopji vred in tudi Cerkev .Z velikimi žrtvami so si posamezni vaščani zopet zgradili svoje domove in izbrisali sledi te strašne nesreče. Le cerkev kaže še vedno svoja rebra in kosti ter kliče po pomoči, ker nikogar ni, ki bi se je usmilil. Sama je brez premoženja. Od drugod ni podpore. Že se je mislilo, da se bo letos začelo s popravo, ker se je pri konkurenčni obravnavi ugotovila nujnost isto in so določilo, da prispevajo za isto poleg patro-nov davkoplačevalci, ki plačujejo neposredne davke izvzemši najemninski davek in davek na ročno delo. Pa to ni bilo všeč socialpatrijotom, ki od leta 1924. pašujejo na občini po svojem županu. Da bi delo vs«j zavlekli, če ne preprečili, so isti vložili priziv proti sklepu okrajnega glavarstva. Radi bi se sedaj oprali tega očitka, zato zvračajo krivdo le na druge in jim je tudi vsaka laž dobra, toda ne pomaga nič, zamorec naj se umiva, črn le ostane. Cerkev bode socialpatriote, že vemo zakaj. Če bi imeli moč, bi jo spremenili v kino, ker je isti boljše rekrutišče zanje kot cerkev. Ker so pri zadnjih volitvah socialisti dobili zopet 12 odbornikov in tako tudi župana, se bo pela pač ista pesem kot prej, če jo bo hotela opozicija poslušati. Belski »Musolini« bo skušal terorizirati odbor, toda bojimo se, da si sam polomi tilnik, ker diktatorjev prav nič ne potrebujemo. Bomo videli. VINICA. Dno 14. t. m. se je vršil na Vinici Pucljev shod. Tu so imeli volivci priliko slišati onega, ki so vedno in povsod hvali s svojim delom za slovensko ljudstvo. Mogočno je donelo po dvorani, jaz sem edino pravi zastopnik kmečkega ljudstva. Mi nismo nikaka gosposka stranka itd. G. Pucelj odgovorite samo na sledeča vprašanja: Kdo je tisti, je našemu ljudstvu priboril splošno volilno pravico? Ali ste jo morda vi? Ali ni to izvršila SLS? Zakaj zavijate po svojih shodih in odkrito ne poveste, da to ni vaša zasluga. Pozabili tudi niste avtonomije. Dolgo vrsto let vam je bila trn v peti. Po vseh vaših političnih 6' «hodih vas jo vedno spremljala kot strašilo. Saj »to dobro vedeli, da ste s temi, ko sle glasovali za centralistično ustavo, zadali slovenskemu narodu težak udarec. In ker so je ljudstvo tega hidi zavedalo, vam je pokazalo hrbet in se obrnilo k onim, ki so imeli v resnici ljubezen do naroda in se 1udi borili za njegove koristi. In danes se upate stopiti pred volivce in reči, jaz sem za revizijo ustave, Saj »te morali ie takrat videti težke .posledice vašega glasovanja. Danes se pa borite proti svojemu lastnemu delu. Ali ni potem drzno, da se upate blatiti stranko, ki se je leto za letom borila proti centralizmu? VI, ki ste bili enkrat tukaj, enkrat tam, se upate trditi, da je Slov. ljudska stranica spremenila svoj program in zavrgla avtonomijo. Vi pač sami dobro veste, da to ni resnica. Boli vas pač, ko vidite, da ima SLS v Belgradu ugled. Boli vas, ko se vabi SLS v vlado, a za vas in vašega Radida, katerega ste (»reje blatili po svojih listih, pa se nihče ne zmeni. Pomnite, da SLS ni g. Pucelj, da bi dan za dnem menjavala In sedlala preko noči kot ste delali vi. Nadaljno neresnico, glede premestitve g. veterinarja iz K" umika se bodeta domenila z g. dr. Ku-lovcem. Glede carine tole: Več let ste bili na vladi. Ali morda takrat niste vedeli, da naše ljudstvo gospodarsko uničuje carina na gotove predmete, ki so življenjskega pomena. Zakaj niste razbremenili slovenskega kmeta. Ali vam je bilo morda takrat samo za ministrski stolček. Glejte, kako lepo I Takrat bi pokazalo svojo ljubezen do volivcev, ne pa danes očitati SLS, da ni ničesar storila. Storila je veliko iii popravljala vaše grehe. Rešila deželno imovino, odpravila carino na galico, umetna gnojila, pluge, stroje itd. in to vse v dveh mesecih. In vse to bi lahko dosegli tudi vi, a vi -rožnate ljudstvo samo ob volitvah. Viniški volivci dobro vedo, kdo j" njih prijatelj. To se je vedelo naslednji dan, ko je bil shod SLS. Polna dvorana pri g. Benetiču je mirno poslušala besede g. dr. Kulovca, prof. Jarca in Nemaniča. Viničani se zavedajo, da zainorejo po-ričakovati samo od SLS. Pozabiti ne smemo tudi g. Stublerja iz Suhor-ja. Ta gospod je bil čisto kratek in je bil v dobri šo';. Predelal je na shodu celo zgodovino duhov-ekega st nu. Vedel je celo, da hodijo duhovniki na božjo pot, vedel je o farovšlrih cekinih. G. Stubler, drugič morate povedati kaj druzega našim ljudem, ker sličnih stvari ne verjamejo več. Dobro vedo, da se slovenski duhovnik zapostavlja, da danes trpi pomanjkanje. Vedo tudi, da sta g. Radič in Pucelj odvzela še zadnje krone, nagrado za verouk. Ali se ne sramujete, da slično robo prodajate po vaših shodih. Pazite pa tudi, da vas oni trije gospodje, s katerimi se ponašate po shodih, ne bodo prijeli za ušesa radi vašega smešenja. Govorili ste namreč sledeče: Oe bi danes postavili v vrsto duhovnike in kmete, seveda kot pri naboru, bi lahko takoj vedeli, kdo je kmet in kdo duhovnik. Mislili ste na debelost. Kaj pa g. Štubler, Če bi se v to vrsto postavil tudi g. Pucelj in bi ga Vi ne poznali? Morali bi gotovo po vaših nazorih trditi, to je gotovo g. kanonik Pucelj. Ce boste tako delali naprej m slovensko ljudstvo — bo vaša skrinjica 11. septembra prazna. Viničani! Vsi pod zastavo SLS. Ona je vaša Eastopnica. 11. septembra pokažimo, da priznavamo trud voditeljev Slov. ljudske stranke. Zato bomo volili vsi drugo Skrinjico. Vsi veselo v boj za zmago naših pravic! TRŽIŠČE NA DOLENJSKEM. Prvo gospodarsko dobrodelno društvo v Tržišču naznanja vsem članom, da se vrši izredni občni zbor v nedeljo 28. t. m. dopoldne v šoli v 5* Tržišču z istim dnevnim redom, katerega biuo objavili za dan '21. t. m., pa se zbor ni vršil vsled bolezni predsednika in zadržanih odbornikov. ŽIRI. Za skupčlnske volitve se pridno pripravljamo. Naša SLS bo imela svoj volivni shod v Žireh 4. septembra. Na shodu bodo poročali odlični vodU telji naše stranke, zato je dolžnost vseh naših mož in fantov, da se shoda polnoštevilno udeleže. Dne 8. septembra pa so vrši volivni shod na Vrhu pri sv. Treh kraljih, po deseti sv. maši. Skrbimo, da bo naša udeležba polnoštevilna! BEGUNJE PRI CERKNICI. V Begunjah pri Cerknici se vrši na Jernejevo nedeljo, 28. avgusta, ob 11. dopoldne odkritje spominske plošč« vojnim žrtvam tukajšnje župnije. Popoldne istega dne bo pa orlovski odsek praznoval svojo petletnico s telovadbo in vrtno veselico. Prijatelji orlovstva uljudno vabljeni I KAMNA GORICA. V nedeljo, dne 28. avgusta 1927 se vrši proslava 100 letnice rojstva tukajšn. rojaka dr. Lovra Toman-a ob tretji uri popoldan 9 sleddečim vzpo-redom: I. a) Savici — poje moški zbor; b) Govor pred rojstno hišo — govori g. dr. Joža Lavrenčič; c) Pesem koroških Slovencev — poje moški zbor; d) Pozdrav gostov. II. Poklonitev na pokojnikovem grobu. III. Igra: »Berite novice« — razne deklama-cije, petje in prosta zabava. Vaščaini in sosedje ter okoliška društva se uljudno vabijo k udeležbi. TRATA V POLJANSKI DOLINI. Agitacija za državnoiborske volitve se )e že začela, in se bomo potrudili, da bo zmaga če sijajnejša kot je bila pri občinskih volitvah. Naši pristaši so postali splošno tako zavedni, da niso dostopni za laži nasprotnikov. To so pokazali pri občinskih volitvah, in jim gre za to vse priznanje. Skrbimo vsi skupaj, da bodo volitve v Belgrad pravi poraz za vse nasprotne stranke, ki jih veže in druži med seboj sovraštvo do naših verskih in narodnih svetinj, drugače pa se gledajo kot pes in mačka. JESENICE NA GORENJSKEM. »Pevska zveza — radovljiško pevsko okrožje«, priredi v nedeljo, dne 28. avgusta 1927, ob pol 4. uri pop. v Kat. del. prosv. domu na Jesenicah pevski koncert, pri katerem nastopi skupno 200 pevcev in pevk. Brez dvoma nekaj novega za naše kraje, ker zapojo na enem odru pevski zbori iz Jesenic, Begunj, Koroške Bele, Mošesnj, Kranjske gore, Gorlj in Radovljice posamezno po 2 pesmi raznih skladateljev in končno vsi zbori skupno Kimočevo »Zaročenko« in Klemenčičevo »Oj, povejte ptičke«. Vstopnina je določena na Din 10, 8, 0, 4 in 3. Poselimo redkost vsi in pokažimo, da imamo smisel za prelepo panogo v prosveti — gojenje petja. Vlakovne zveze so vsestransko ugodne. Poleg tega čujemo, da bo isti dan tudi žrebanje velike loterije v korist Kat. doma na Jesenicah, na kar smo tudi radovedni vsi, ki imamo srečke, kdor jih pa še nima, naj jih takoj kupi. RACNA, Za župana je bil 21. avgusta izvoljen Janea Starec iz Predol. Župan in vsi odborniki so so-mišljeaiki SLS. — Dne 5. avgusta (A 11. uri dopoldne smo čutili tu rahel potresni sunek. — V nedeljo, dne 4. septembra, po sv. maši ob 11. url bo na Kopanju »hod SLS. Govoril bo urednik ^ venca« g. Fr. Terseglav. Udeležite se ga zlasti vi! ■ivoi polnoštevilno I — Dno B. septembra bo na CuSperku semenj za blago In živino. Kup« prodajalci vljudno vabljeni! ' OSREDEK, OBC. ROB. Skoraj v vsaki številki »Domoljuba? beremo kako so napredovali v tej ali drugi vasi ali občini. Tudi vas Osredek ni izjostaln. Ravnokar je jj! gotovljen vodovod z vodnim rezervarjem 108 kubičnih metrov vsebine. In pomislite, vodovod je gradila mala gorska vas s šestimi malimi posestniki. Veliko je vse ta pelo, ljudje in živina, ali danes smo ponosni u krasno delo, katerega so si že naši pradedje toliko želeli. Delo nam je izvršil zidarski mojster Blaž pa. hulje iz Prigorice pri Ribnici. Kaj takega se ne vidi daleč naokoli. Vso hvalo pa zasluži pri tem naj vrli drž. poslanec Karel Škulj, neumorni delave« za slovensko ljudstvo. On je toliko časa tikal na državna vrata, da so se odprla in nam dala podpore 30.000 Din. Seve lo kouiaj pokrije polovico dela. ampak brez tega bi ne bilo pričetka. Vodovod nag v denarju mnogo ne stane, pač pa so naši ljudje mnogo in z veseljem s« žrtvovali a tlako. Torej, kdor želi za kako napravo državno podporo, naj se obrne na g. posl. Skulja, on bo neumorno delal toliko časa, da jo bo dosegel. In na dan volitve ne pozabimo, da je drugi skrinjica njegova. BUČKA, Dne 11- avgusta smo sprejeli novega gospoda župnika Janeza Frančiča, bivšega kaplana v Kamniku. Že več dni pred prihodom je bila na nogah cela fara. Dekleta iz vseh vasi »o se skušale, ka-katera bo več storila, da se čim dostojnejše pri, pravi za prihod toliko zaželjenega dušnega pastirja. Mlajev so postavili 42, največji je bil 23 m visok. Vencev je bilo nad 3000 m. Bilo je 10 slavolokov z napisi. Sprejema se udeležilo 29 mož na konjih in vsi občinski odborniki na meji župnije. Tu ga je nagovoril gosp. župan Alojz Kirar ter inu je obljubil vdanost in naklonjenost. Drugi župljanl so ga pa pričakovali pri šoli, kjer ga je pozdravil v imenu župljanov g. Poljanec Josip, duhovnik-doma-čin. Pozdravil ga je tudi šolski predsednik g. Frano Selak. V imenu šolske mladine ga je pozdravila Minka Selak. Med krasnim potrkavanjem se j« sprevod pomikal proti cerkvi, kjer je podelil gosp. župnik blagoslov ob asistenci okoliških gospodov duhovnikov. Cerkev je bila nabito polna; znak, da so ljudje res želeli novega dušnega pastirja ter da ga ljubijo. Bog ga nam ohrani mnogo let čilega in zdravega, da bi nam naša ugasla društva zopet oživel. — Postavili 1 omo novo streho na zvonik, da s« bo daleč naokoli Bučka svetila in še marsikaj drugega bomo popravili. Dobro ime si bemo zopet priborili. VODICE. V nedeljo dne 28. avgusta popoldne po l|tar nijah bomo imeli političen shod SLS v Vodical * veliki dvorani Doma. Na dnevnem redu je govor 0 važnosti volitev in poročilo o delu v naših oblastnih skupščinah. — Pridite polnoštevilno! - Po shodu se vrši seja krajevnega odbora 3LS. OSELICA. Na Veliki šmaren so pri nas priredili prišla* Zerjavove firme kar dva shoda, prvi je bil v Les-kovcu, drugi na Fužinah. Kot glavni govornik je b g .Jakob Kušar. Za ta »korajžni« nastop Kušarja Jj> zvedel tudi samostojni veljak Ažman in je tudi pr-šel na shod na Fužine. Ker je Kušar videl Aznian pred seboj, je kot prvi govornik govoril samo minut. Nato mu Je pa Ažman začel brati take levite, da smo se prav od srca smejali. Ažman se je seveda moral obregniti tudi ob SLS, ali stvarnega ni nič povedal. Nastala je nazadnje cela zmešnjava in vsak je poslušal — le svoje besede. Dne 16. t- m. je pa imel na sosednjih Hotav-ljah govor g. dr. Korošec. Kljub slabemu vremenu je bil shod prav dobro obiskan, in pa kako je lej>o vse v miru poteklo brez ugovorov. Naše ljudstvo no mara za prepirljivce in nergače, ampak hoče miru in resnega dela. Zalo bo volilo samo SLS. LESE. V nedeljo dne 28. t. m. po sv. maši bo imel naš kandidat minister n. r. g. Dušan Sernec pri nas shod. Volivci, vsi na shod I — Iz Leš pojde g. kandidat na Brezje, kjer bo shod popoldne za ondotne volivce. DRTIJA. V naši občini smo dolgo čakali na izvolitev novega župana. Sedaj ga pa imamo, zopet prejšnjega Franca Ribiča in štiri odbornike SLS. Večino glasov smo oddali za može SLS, sedaj bomo pa tudi njih delo zasledovali. Bog daj srefol ŠMARTNO PRI LITIJI. Bliža se čas volitev. V tem času se bodo vrnili na več krajih shodi, zato tem potom opozarjamo volivce, udeležile se shodov vsi, da spoznate, kakSnega pomena so te volitve posebno za nas Slovence. Zaupniki, storite svojo dolžnost in agi-tirajte za obilno udeležbo. Poleg večjih, se bodo vršili tudi manjši shodi. Od vašega dela, zaupniki, je odvisno, da se bodo teh sestankov udeležili vsi volivci. »Slovenec« naj kroži od hiše do hiše. Berite navodila tudi v »Domoljubu«, posebno one iz domačega kraja in se po njih ravnajte! Ne pozabite, da je naša skrinjica druga. Nihče ne smo ostali doma. Naš okraj šteje malo volivcev. Treba bo, da sleherni volivec izpolni volivno dolžnost, ker le potem je mogoče, da dobimo v okraju zastopnika, do katerega se bomo obračali in ki bo delal v korist okraja. — V nedeljo 14. avgusta se je vršila sokolska prireditev. Šmartno je bilo mrtvo, še celo otrok ni bilo blizu, ki navadno tekajo za vsakim cirkuzom. Ljudstvo se čudi, da so trgovci, ki nimajo od sokola nič, razobesili zastave in so tako, kot ob vsaki priliki, tudi sedaj brez potrebe in v lastno škodo pokazali, koliko jim je do sporazuma z ljudstvom. Kakor navadno, so korakali do konca vasi, pred naš Društveni dom, se pri kapelici obrnili in razočarani krenili na telo-vadišče k nastopu. Zevajoči praznoti na sedežih so odpomogli e tem, da so sami sedeli, kajti občinstva ni bilo. Nastop se je zakasnil za eno uro. Zvečer so prišli gostje, ki so vztrajali do jutra pri plesu in pijači. Gorje narodu, če bi ga vagajala taka kulturna društva kot je sokol. Dobro je to, da sokoli nimajo tal med ljudstvom, ki je še posebno ta dan videlo razliko med našim in njihovim zborovanjem. JAMNIK. V nedeljo 28. avgusta bo na prijaznem Jam-nlku cerkveno žegnanje ali semenj. Vabimo bližnje in daljnje sosede, da nas obiščejo na ta dan pri Sv. Primožu. Jamnik je tudi za turiste prijazna točka, ker nudi lep razgled po vsej Gorenjski. IZ ŠT. JURJA POD KUMOM. Pri občinskih volitvah gre za domače gospodarske stvari in če v tem o.',iru nismo vsi edini, pa smo edini v tem, da smo in ostanemo vsi pristaši SLS in da bomo šli vsi brez izjeme volit edino Slovensko ljudsko stranko pri državnozborskih volitvah. — Ivan Vrtačnik. NOVO MESTO. V nedeljo, dne 14. t. m. je bila v Novem mestu sokolska parada. Novomeški Sokol je praznoval 40 letnico obstoja. Za ta praznik so se vršile velikanske priprave. Plakati so bili nabiti po Ljubljani, celi Dolenjski in tudi Hrvatskem Pri-morju. Novomeški prebivalci so bili pozvani, da razobesijo zastave in okrase okna. Tudi trgovski gremij je poagitiral za okrasitev izložbenih oken. Pri prebivalcih so agitirali s tem, da je treba razobesiti zastave, okrasiti okna tn izložbe radi tujcev, katerih bo kar mrgolelo v Novem mestu. Govorilo se je, da pride 20.000 ljudi praznovat so-kolsko slavi je in da bo v sprevodu korakalo najmanj 1000 Sokolov. Radi take agitacije so se dale preplašiti celo pobožne dušice, katere je videti večkrat, tudi vsak dan. v cerkvi in so okrasile okna ter razobesile zastave. Na najbolj prometni cesti nismo opazili zastav na hiši g. Jurija Picka, trgovca in nosilca liste SLS pri zadnjih občinskih volitvah, na poslopju Alojzija Grilca, posestnika in trgovca z usnjem, na poslopju Ljudske posojilnice in tiskarne J. Krajec nasl. Politične in verske zavednosti torej manjka marsikomu! Zavedajmo se, da neodločnost in polovičarstvo ne imponira nikomur, niti nasprotnikom! — Prišel je 14. avgust. Kakšno razočaranje! Mesto številnih množic tujcev, gostov, Sokolov itd., smo videli v sprevodu v kroju 112 Sokolov. Z ženskim, moškim naraščajem, Sokolicami in oddelkom vojakov vred je korakalo, izvzemši godbe, 288 ljudi. — Naše zavedno kmetsko ljudstvo se za to parado nt zmenilo, kar moramo pohvalno omeniti. Kakšna razlika med velikanskim In impozantnim sprevodom ob priliki katoliškega shoda v Novem mestu leta 1921, sprevodom Orlovske podzveze leta 1922 in sokolsldm sprevodom 14. avgusta t. 1.! Takrat nepregledna množica, ki je ni hotelo biti konec, da so se nasprotniki čudili, odkod se je vzelo toliko ljudstva in toliko orlovstva! — Se eno moramo omeniti: Ko so v torek prihajali kmetje v mesto, so hitro izginili okraski z oken in zastave raz hiš. Denar klerikalnega kmeta je dober! NAKLO. V nedeljo, dne 28. avgusta bosta v naši občini dva volivna shoda. Prvi bo v Podbrezju takoj po prvi sv. maši, drugi pa bo v Naklem popoldne ob treh v stari šoli. Govorila bosta dva govornika. Volivci vsi na shod! n Pevski zbori: Kranj, Besaica, Stražišče pri-rede v nedeljo 28. avgusta romanje na Brezje. Odhod ob 8. uri zjutraj z vlakom. Po prihodu na Brezje sv. maša, pri kateri poje zdruzeni moški zbor. Vsi prijatelji petja vabljeni. Vsakdo dobrodošel I n Sv. Gregor. V nedeljo, dne 28. avgusta ob 3 popoldne priredi v našem »Domu«. Orlovski odsek iz Sodražice predstavo znamenite Gogolj-eve komedije v 5. dej. »Revizor«. Cisti dobiček je namenjen za novo župno cerkev v Sodrazici. Vsi vljudno vabljeni. , , .. nI' ' izobr. društvo »Kvišku« v Smledniku, priredi v ieljo, dne 28. avgusta ob 3. popoldne opereto lada Breda«. K obilni udeležbi vabi 0db0n Kolovrat. Dne 28. avgusta t. 1. priredi tukaj-šna šola razstavo ženskih ročnih del. Razstava se bo vršila v šolski sobi in bo odprta ves dan. Vatop-nina prosta. Nameravalo se je razstavo napravit že ob sklepu šolskega leta. Ker pa so bile edaj deklice zaposlene pri poljskem delu, niso mogle zgotoviti nekaterih stvari in tako se Je nekoliko zapoznilo. Vabijo se vsi, posebno starši otrok, da si razstavo ogledajo. izjava. Ker se mi očita, da sem kot načelnik cestnega okrajnega odbora v Škofji Loki napravil 700.000 Din (sedemstotisoč dinarjev) dolga, sem resnici na ljubo primoran objaviti naslednje podatke: 1. Na seji dne 2. novembra 1926 je poročal takratni načelnik g. Josip Hafner, da je vsled velikih dolgov najeto posojilo pri Okrajni hranilnici v Škofji Loki v znesku 200.000 dinarjev. 2. Na seji dne 6. decembra 1926 pa se je ugotovilo, da znašajo dolgovi cestnega okr. odbora še okrog 510.000 Din, kljub temu, da se je že izčrpalo pod točko 1. omenjeno posojilo Din 200.000. 3. Na isti seji pa je g. načelnik Josip Hafner odstopil od načelstva, katero mesto sem prevzel za njim jaz. Ker sem s tem prevzemom dobil samo 510.000 Din dolga in nikakega denarja, je jasno, da sem bil primoran dobiti nekje denar za poplačilo omenjenega dolga. 4. Po sklepu seje dne 8. jan. 1927 sem prosil pri Mestni hranilnici v Škofji Loki za posojilo 500.000 Din, katero sem tudi dobil. 5. Dobljeno posojilo sem porabil izključno za poplačilo starih dolgov, ki so nastali v letih 1924, 1925 in 1926, torej pred mojim načelovanjem. Da odgovarjajo vsa navedena dejstva resnici, je razvidno iz sejnih zapisnikov in poslovnih knjig tukajšnjega okrajnega cestnega odbora, oziroma uradnih spiskov Gradbene Direkcije v Ljubljani, kar jer vsakomur, ki bi event. še dvomil o resničnosti, na vpogled. Za časa mojega načelovanja pa se ni do danes napravil še nikak dolg, ampak so se krili doslej vsi izdatki z rednimi dohodki. Prosim, da javnost to izjavo blagohotno upošteva. Proti vsakemu pa, ki bi širil drugačne vesti, bom sodno postopal. V Škofji Loki, dne 12. avgusta 1927. Matevž Ziherl, načelnik cestnega okrajnega odbora. Seznam izžrebanih številk loterije »Katoliškega prosvetne-drnštva« r Sv. Petru pod Sv. Gorami, iiirebanih dne 14. avgusta 1927. Srečka, ki je zadela, se mora do vštetega 21. dne po žrebanju nepoškodovana vrniti loterijskemu odboru, ki bode dobitek takoj nabavil. Zraven vrnjene srečke je treba poslati potrdilo, da je srečka plačana (odrezek poštne položnice), oziroma je treba navesti od koga se je srečka kupila, da s« bo ugotovilo, je li srečka plačana. Za pismeni odgovor je priložiti znamko za 1 Din. Dobitki se bodo izdajali od 5. sept. 19CT do 15. sept. 1927. Kdor se do 4. sept. 1927 ne javi « srečko, ki je zadela, izgubi pravico do dobitka. Glavni dobitki: 1 C031, 2. 44377, 3. 33418, 4. 9271, 5. 7680, 6. 43834, 7. 36807, 8. 37.830. 12 dobitkov v vrednosti po 200 Din. 63454, 5042, 29288, 9557, 66778, 86639, 24681, 42261, 6525, 42804, 82821, 43967. 10 dobitkov - vrednosti po 100 Din. 8611, 18684, 42456, 65595, 60079, '170, 87490, 60345, 71124, 40821. ^ _ 10 dobitkov ▼ vrednosti p« ol Din, 2751 54819, 52412, 63413, 61096. 12838, 20409, 8080, 38415, 29544. 10 dobitkor T vrednosti po 30 Din. 11013, 4G082, 1HS74, 47862, 32847, 43089, 8S400, 22292, 61602, 62983. 1100 dobitkov t vrednosti po 10 Din. 73307, 35124. 71571, 7316. 473CO, 33C6, 26154, 69802, 14322, 16350, 23020, 57847, 9993, 16589, 20462, 15467, 34141, 80557, 71827, 50537, 72315, 82340, 30660, 53732, 49510, 11823, 26.S50, 76142, 47967, 7G050, (>94(3, 32777, 61985, 61849, 64696, 64690, 65017, 5440, 54435, 28407, 29425, 29424, 66758, 16001, 64944, 6-1987, 57170, 1831, 68119, 8605, 58804, 58805, 58806, 58347, 11955, 51853, 41608, 06299, 4208. 66199, 63913, 52800, 43989, 79575, 65513, 42148, 63289, 19110, 51924, 1805, 7821, 2912, 1861, 44335, 00411, 29472, 2514, 65237, 15757, 80856, 2-535, 6990, 61672, 36071 16877, 65601, 55405, 46964, 66549, 43431, 6375, 41613, 39579, 32797, 39597, 54747, (»163, 5J014, 37779, 48996, 47375, 299SO, 32453, 41796, 15172, 47965, 15740, 3235, 24898, 30844, 21550, 73423, 47942, 17557, 00091, 69140, 40302, 47073, 81546, 21590, 45124, 51797, 69138, 61137, 65716, 77911, 61060, 47601, 75593, 41200, 42229, 7314, 52968, 72402, 2340, 81269, 50781, 68531, 29658, 4^N74, 60756, 36537, 27827, 27574, 37513, 41374, 12901, 70198, 34391, 65958, 4S239, 2610, 10478, 7.-282, 17931, 22330, 20221, 78703, 56383, 46685, 72875, C4791, 68668, 80810, 21125, 0603, 27630, 40651, 73737, 50519, 68040, 4*5273, 82074, 49068, 6804, 41394, 79819, 46643, 13801, 60754, 14741, 64592, 18085, 19168, 34642, 47832, 36751, 0299, 21000, 87241, 18781, 76535, 76903, 55064, 6-1097 , 69173, 60394, 27824, 27610, 24297, 8757, 39852, 51514, 27748, 71968, 41053, 46008, 47835, 24217, 3133-1, 28776, 51675, 25006, 32016, 19492, 14395, 51824, 26446, 77969, 27063, 30536, 41997, 62243, 72737, 42380, 52013, 83720, 12152, 8386, 4153J, 53225, 75592, 83493, 23028, 56624, 65768, 76125, 23369, 80011, 0698, 18472, 43662, 0897, 84261, 1546, 17197, 1919, 45544, 80541, 3100, 83812, 65547, 49949, 48529, 18094, 73957, 53-176, 36429, 77317, 71762, 46219, 48156, 22794, 63794, 80801, 25643, 60441, 3422, 68594, 46866, 46215, 69314, 80571, 71350, 6-2330, 10473, 81471, 0381, 25961, 29348, 41958, 2497, 33695, 51113, 51117, 77799, 67394, 67676, 14841, 14093, 18625, 19911, 19532, 55172, 63272, 72172, 33515, 13640, 68383, 6-1028, 65123, 60072, 74785, 73743, 59005, 2663, 19472, 81787, 82009, 34047, 23707, 24458, 42899, 57289, 12954, 28868, 294.38, 52356, 18872, 43713, 78268, 56830, 69196, 45019, 25996, 60213, 81502, 11231, 78787, 288*19, 11232, 85192, 73073, 51738, 17861, 86515, 80657, 39856, 89070, 67819, 22219. 35643, 19338, 80460, 79402, 80536, 27700, 65726, 71714, 14915, 40178. 52749, 63848, 65276, 6S606, 20908, 66317, 10812, 9441, 37165, 18540, 65367, 84194, 18724, 68895, 34191, 71797, 34540, 9270, 84840, 80974, 39918, 71736, 62769, 64801, 58262, 7617, 53226, 554006, 451-13, 9137, 15509, 81010, 20231 85230, C7644, 88866, 82238, 62668, 47494, 43929, 20481, 45823, 21409, 15330, 73196, 2791, 27573, 75484, 26160, 65035, 40858, 79561, 43952, 66563, 56261, 84639, 47444, {«029, 65449, 45533, 20133, 19555, 29605, 68287, 38450, 51448, 45067, 62118, 77353, 69937, 4659, 51386, 40528, 0180, 69758, 50625. 80190, 40770, 78018, 35815, 42968, 85597, 46623 60998, 37358, 05550, 43594, 37654, 8158, 64242, 23127, 42818, 1182-1, 20013, 53030, 40568, 58340 6584, 14675, 74807, 74988, 44176. 74009, 82201 75688, 89880, 70266, 38623, 28398, 48953, 6122& 65825, 80811, 70223, 74400, 38377, 8253, 8118, 67766, 17973, 10-',18, 76517, 29663, 31144, 44556, 16349, 47490, 47130, 82844, 70514, 13837, 8890, 12071, 88203, 0190, 70794, 52913, 13386, 70584, 8"019, 51369, 49805, 14269, 61631, 5476, 82323, 66112, 62853, 66395, 74603, 28787, 85954, 20840, 11917, 51072, 49527, 18996, 2510, 53531, 4656, 51294, 72718, 8063, 44056, 55310, 87022, 10437, 68503, 41333. 10811, 71594, 79229, 54667, 15617, 51631, 67739, 70515, 64688, 29583, 37781, 72717, 55122, 13551, 3382, 70687, 14641, 71719, 15499, 86504, 49627, 12753, 40699, 31920, 53473, 21109, 51871, 57642. 75634, 50440, 51488, 57615, 14850, 53205, 7838-2, 11542, 46412, 24960, 65924, 38584, 6442, 16301, 33409, 29509, 9809, 78417, 71931, 63659, 67720, 64210, 74727, 74726, 80208, 74725, 24559, 64785, 79083, 53325, 81792, 81503, 280,48, 51840, 76827, 69779, 51575, 51579, 70640, 12291, 57470, 68464, 84938, 45577, 47583, 71603, 0633, 28657, 55458, 12810, 75072, 75147, 88080, 38-153, 60399, 74950, 74951, 38268, 32954, 56137, 58469, 4144, 77997, 67476, 80760, 9035, 7346, 5179, 3331, 43059, 27041, 33453. 29427, 60335, 51028, 55208, 4705, 7118, 74189, 78692, 40800, 11222, 59670, 39171, 53725, 79589, 44235, 76035, 18259, ' 4-'l 38, 13009, 33661, 44182, 11303, 79120, 26525, ! 51628, 51717, 24586, 65951, 78577, 38170, 74744, 62379, 4493, 3S169, 59458, 61545, 14615, 68980, 14501, 68171, 32736, 76993, 45222, 61439, 5763, 49570, 36599, 76341, 58875, 21121, 24C2. 26149, 81776, 35634. 69591, 68820, 11316, 25410, 78318, 80955, 9551, 8041, 20973, 66352, 73759, 33183, 71538, 18552, 23"SO, 32870, 14956, 72910, 56122, 51540, 31297, 312!«, 43456, 31280, 48179, 79130, 58902, 3-179, 41591, 787J9, 5186 54384, 80834, 7876">, 601-44, 0671, 77152, 27049, 81891, 34821, 58538, 38255, 63362, 45931, 47174, 45787, 12.63, 1.5476, 66871, 74677, 47709, 16982, 82946, 46378, 79535, 14285, 37045, 30221, 65538, 12927, 27088, 8344, 82386, 3036, 78340, 5879, 76192, 40212, 47010, 18095, 1607-1, 37950, 49186, 73822, 39888, 74540, 35516, 12382, 24328, 49818, 16281. 63513, 55918, 53480, 27276, 79616, 16228. 24305, 689/3, 27175, 77282, 15643, 34891, 66789, 24425, 18421, 21191, 2071, 84531, 84224, 89735, 47859, 1804, 60005, 71612, 8104, 36098, 15697, 15896, 54081, 48358, 4G678, 61940, 50452, 64604, 57942, 75463, 2853, 12523, 79913, 79455, 79192, 59177, 75517, 83693, 13137, 54427, 76977, 72735, 19588. 66973, 10967, 39573, 66647, 60627, 66030, 23529, 7403, 74809, 30863, 31354, 72540, 53080, 77290, 67913, 28489, 47010, 76978, 46231, 37092, 15365, 63342, 41746, 27037, 35312, 23300, 40297, 54082, 75769, 78024, 39475, 18487, 74042, 17965, 30275, 14182, 3-1271, 14825, 77489, 80171, 61037, 26765, 50417, 20514, 80121, 52162, 73536, 07108, 74130, 20768, 50791, 2513, 190T6, 62230, 61712, 25413, 71729, 4277, 45»«, 56162, 17688, 8658, 58270, 6012, 73470, 14144, 74518, 5518, 18307, 44023, 22291, 31315, 54272, 58861, 72120, 2885, 64898, 55719, 48763, 78136, 43567, 2791!), 8194, 72665, 65117, 42235, 50507, 45487, 68275, 60806, 69193, 84337, 4184, 55221, 6351, 27883, 73171, 46859, 50843, 84140, 75244, 81194, 47864, 61858, 66977, 52735, 61705, 25773, 43812. 733!«, 77257, 61404, 8273, 73197, 82064, 86708, 42330, 0262. 12127, 4''710, 14177, 74590, 14242, 64158, 58215, 15470, 53892, 33289, 35180, 78451, 2074, 32052, 24231, 11606, 25736, 7350, 64666, 48863, 113559, 46774, 18735, 76215, 81101, 83629, 12533, 20929, 61796, 79272 ot/mla finu la n j r»/vr» ^ . .. . . . Mali o^lctsnis* Vsaka drobna vrstica ali njo prostor veli« ,„ enkrat Din 5. Naročniki »Domoljuba" r>laPai« samo polovico, ako kupujejo kmetijske „! trobimo ali prodajajo svojo pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. II enha {#£n,fhk.™e- --tiskih starišev ali železničarjev se sprejme v trgovino z mešanim blagom, stara na manj 15 let, ter z najmanj 6 razr. šolo. Dopise poslati na upravo „l)omoljuba" pod »Trgovina štev. 65U6" ter priložiti znamko za 2 Din za odgovor. 69395, 40892, 52533, 29327, 0688, 8311, Uharica, z?a,d°- -! bro kuhali, pr dna, močna in potrpežljiva, se sprejme v \<>,"jo trgovsko hišo na Dolenjsko. Služba s' •lun. - Ponudbe pod »Kuharica ?tev. 6443" na upravo lista. ■-'(VCnHE 7a nl'zarsko —--- obrl se takoj xor.'itnp. Josip Kuhor, št. V d nad Ljubljano bi v. ,9. • j na stalni vodi in nekaj zemlje se li -odno proda eventu-eino se da tudi v na-cm Cena Din 40.000. Pojasnita daje posestnik I. Pretnar. Zabrez-nica ?4, p. Žirovnico, Gorenjsko. t.n■ ~rC9za 'fov"ško ——-- obrt sprejme Anion ftparemblek. ko-v: č. Cerknica štev. 6s pri Iiakeku. Hovsžlii palme se sprejme takoj. Hra. na in stanovanje v hiši' Gašper Golob, Zadvor št- 35, S p. Hrušica. Vajenca mizarske ——— obrti sprejme Matevž Zupančič, mli-nar, vas Perc.vo, pošla Grosuplje Starost 17 do 18 let. Ponudbe na naslov. Vaisnca za so ^rsko —-- obrt sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Kepič, sodar, Ljubljana Trnovo. Ponudbe na naslov. Orloss&i h,"Dj -i Ciril Toinazin, Slrah njp. Naklo. Pletilni stroj ------! brezhi- ben, na katerega se pletejo jopice, telovniki, nogavice i. I. d., se radi bolezni v družini ugodno proda. Več pove I. Goltez, Stožice p. Jezica prt Ljubljani. Čsuijarsiii vaiencs se sprejme. Ladislav Zakotnik, Ljubljana, Dunajska ces-la št. 6, dvorišče. Redni pouk v krojnem risanja in prikrojevanju damskih oblek sc prične začetkom septembra t. 1. - Prijave sprejemam dnevno, ustmeno in pismeno. — Učenke, ki niso popolnoma vešče šivanja, imajo priliko se tudi v tem vaditi in spopolniti. - Zunanjim učenkam preskrbim stanovanje in hrano po ugod. ceni. r^STVil Marluarl strokovna učiteljica kroj-I.Vid mCUVCU nega risanja in prikroje-varja damskih oblek ter lastnica modnega salona. LJUBLJANA — MESTNI TRG 24, Komičen odgovor. A: »Kaj, vi ste bili že eno leto v norišnici? Kako pa je bilo tam?« — B.: »Rečem vam, za znoreti.« MZEN m nMNA$TVOm. (Resnična zgodba. Napisal Tone Podklanšek.) . S6tiai Pa kar poveživak je ukazal Tone »Ti J>nvezi za pare in potem zategni čez pokrov. — Tako!« e poveljeval. - >Ampak - čakaj!« ustavi Matevža, ki je potegnil vrv, da se je pokrov tesno pritisnil na rakev. Tipal je z rokama po tleh, dokler ni našel za prst debelega klina, katerega je vtaknil med pokrov in krsto pri Alfonzov em vzglavju. »Drugače se se zaduši,« je pojasnil Matevž. »Tako, sedaj!« v Matevž je pritegnil kratko vrv parkrat sem in tja crez pokrov in privezal konec za nosilnico. ?S?b.ro -ie! Seda.i pa nesiva živega mrliča na pokopališče!« se žali Tone. Dvignila sta nosilnico in nesla, kakor da neseta gnoj iz hleva, držeč vsak pri enem koncu. Za na rame so bile nosilnice preširoke. Nesla sta po stezi Razno. Vžigalice. Prve vžigalice so prišle v trgovino pred 100 leti, napravil jih je neki pariški kemiK iz smole in žvepla m tako zvanega kaliumklo- rata. Leta 1848. je M«* neki Nemec v Frankfurtu s poskusi, da bi napravil vžigalice iz klinčkov, prevlečenih a fosforom Nemškem se pa za n|e- za vrtovi; na pot sta krenila šele pri zadnji hiši. Brez ovir, molče sta hodila, toda breme je bilo težko in Tone, noseč pri glavnem koncu, je jel pešati. »Hudimana, ali je pijan človek težak k je nenadoma tiho zaklical in naglo postavil na tla. »Boš ti šel, Matevž, nekaj časa na ta konec.« »Na, kar pojdi sem! Kaj misliš, da je tukaj kaj lažje?« Premenila sta svoji m 2 i Zdravje je nafvečje bcgsstvo! mulnlrrcnnt i.. 1. i .1 • t' i . . . /<-ha n!f Ji odc„K n" X „EKERaiM» »-znat« kinu vi,,, Slabi, f-luvl.l o,r„ci vina „r.v ,.to'vo i.V.' zdravo in r„deCo bV^^i^ ,7fe »'Mj .. , posuli odporni proti vsem boleznim naslov za poštna naroČila: Laboratorij „AiaA" SuSok t2 S poštnino vred 3 velike stekleni™ o« ni« <•/„,■, v ,. i mala zaUon, - V coni je ra6uušmu poštnTna! zaboj^n zavojnina? Javna zahvala. 1'. n. Laboratorij „ALC,A", Sušak 12. Prosim Vas, pošljito mi 3 veliko steklenico ,Ellergina, SoleznnteRn Kina-vlna, ker sem so v tem kraikom da«n, kur ca jemljem, preprienl, tla jo to zdravilo v resnici vse livale vredno Meni jo izboljšalo zdravjo, imam Izboren tek in »om z vapohom zelo zadovoljon. „, ., fcnoitovanjom MARIN IIAIJČ. lovarntk, 10. maja 1926. Urednik: Franr Zabret. Za Jugoslovansko tiskarub: Karel Cei