m slovensko šolstvo. TeJi o najnovejši Šolski politiki vlado aa Krinjvkem an napolnilo „Slo-voaca" a takim navdeSenjem, da govori o vladi, kot o naii največji dobrotniei in o a K a kol o nekaki reiiteljici tlovenakega naroda. Da je pa bilo vpraianje I. dri. gimnazije v Ljubljani nieno Slovencem na ikodo. o tem .Slovenec* molči. Zgodilo ae je do pi-iiee tako. kakor je .Nova Doba" odgovarjajoč na članek g.B. v .Slovenca* te naprej povedala: I. dri. gimnaiija v Ljubljani oetane sicer .slovenska*, pa Nemci dobe nitjo gimnazijo, ki je eedaj ie udaunlstrativnu podrejena slovenski, katera pa bode v par letih rsziirjens v činto nemiko in popolnoma neodvisno gimnazijo. Kaj je dobila Slovenska Ljudsku Stranku tu to neosnovsno koncesijo kranjskim Nemcem, ki imsjo ie itak popoloo nemiko gimnuzijo v Kočevju, ue vemo. Du je pa to proti nniim koristim, je jusno, saj je vender nedvomno, da ae bode ta .nemiki* znvod vzdrievul z onimi slovenskimi dijuki, katerih ttariii so sli tako ne-savedni ali pa od nemikegu kapitala tako ndviaai, du bodo poSiljuli vanj tvoje tiaove Študirat ter bodo tako vzdrtevali to nemiko trdnjavo v aaiem srodiiču, v Ljubljani, kjer nikakor ni na meete. Proti temu bi moral vsakdo glasno protestirati, le .Slovenec* molči, trdi pa, da je: .en daa Slovencem princesi an tolikem poljn več, nego se je prej doseglo v dolgih desetletjih. Zduj imamo Slovenci naenkrat itiri popolne tlov. gimntzijel* To nnvdnienju pat ni na meata, kajti is ' sr smo se desetletja borili, smo morali vendnr enkrat dubiti in to nikakor ni kaj tako neču-venegu. Da pa ta itiri gimnusije ie uiao in ue bodo ie dolgo slovenske je tudi resnica, taj ae bodo morali pon-čevuti nekateri predmeti: zemljepisje, zgodovina, matematika ia nomičina ie vedno r nemičini. Za ta aspeb te imamo zahvzliti nu dolgim, deietletjo trajajočim bojem, ampak S. L. S., kajU .Slovenec" piie: To je uspeh, ki Ik> za vae večne čase zdruien z imenom S, L. & v kutere imenu jo dr. Šusteriič vodil z vlado pogajanja z vsega priznanju vredno spratnoetjo." (Kuko velika je ta spret-nsst nsm priča samostojna aemika gimaazija v LjuMjaai!) Idrijska realka ae podrtavi, seveda tamo .na prizadevanje načelaika S. L. & dr. Saateriiča. S tem je idrijsko meato dobilo velikanaki dar od drlave po nalagl poalaacev S.L.&" Taka piie lekej dr Sasteriičs in vlade Slovenec". To bi bilo smeino, tko bi ne bilo tkrajno nepoiteno. Ako num vlada daje iole, katerih potrebujemo, apol-nuje stem samo sv ojo dolinost nam ne duje velikunskih durov, kukor trdi .Slovenec*, ne duje nani darov pa tadi a tega razloga, ker te tole vlada plačajo z uaiim denarjem! Slovennc* sme delati reklamo poalan-cem S. L. S. in dr. Susteriiču kakor hoče, tmo lizati pete vladi in komur koče. naj pa ne smeii in ue onečuiča natega teikega in poiteuega boja ta tvoje pravice trdeč, da num vlada deli miloeti ia litrore, če tmo jo po dolgem napornem delo pritilili tpolnjevati vaaj en del dolžnosti, ki jik ima nroti nam To se pravi ljadatvo vodoma sle-pariti in mamiti ter tftvovati vainoat, dostojanstvo naiih bojev sa reklamo dr. Šusteriiču. Vluda je obljabila podporo sa slov. trgovsko iolo v Ljubljuai. Njena doli-nnet bi pa bila, da nam da slovensko trgovsko akademijo v Ljubljani, trgovsko iolo kje nu Primorskem in eno v Celju nli v Mariboru. To bi bila dolinost uvstrijske vlade. Obljubljeno podporo za trgovsko iolo v Ljubljani pa kvitaje .Slovenec" z besedami: „K belokranjski ielesnici Se trgovska iolu — to pomeni za kranjakn deielo velikanski narodnogospodarski napredek." Vae to in za vea ta .veliki vaeatranaki vtpeb moramo izreči vte priznanje itd. vrlim pnalaacem S.L&* Da tmn dobili beloknnjtko Železnico iz viijik driavnik obzirov in ne po zezlugi dr. Susteiiiča, Sukljeta in L. S amo ie povedali. Ta ieletuicu te bo zidtla brez obzira na Bas, da te priveie Dalmacijo aa avatrijako driav-no polovico in du sc zapreči, ako mogoče tedinjenje te delete u Hrvatsko in Slavonijo. kur bi ae vtmitln hrvatskega drtuvnegu pravu imelo zgoditi. Za belokraujtko-dalmatinako ieleznico je Avttrija dala v aagodbi Ogrski koncesije nu koiicko-boguminski progi. Vse to je pa naia vlada storila, ker je bila po okoluostib prisiljena to storiti: da bode s tem iz polne ns ob enem tudi eaa naiih starih zahtev, aato baron Beck ne mora in je valed tega nespametno. ali celo nepoiteno, da ga .Slovenec* proalavlja in opiaaje kot dobrotnika aloveuskega naroda in pokro--vitelja naiih guupodurskik in kulturnik koriati, tamo zato, da a to krivično in zlagano tlavo obda tadi glavo vodje &L.S. Če bodo tako lakajtke duie ia tako bnzveatai tarlaiani, kakor to pisci podobnik reklamaik člankov, npliv na alovenako politiko — potem bo Slovencem v priznaaje nu Dnnuju. Dokler bodo taki ljadje in na tak nnčin branili nato ttvtr. nam ae ho dala nobenn vluda naiih pravic. Cemu tndi? Stisnili bede takim lakajem malo napitni-v roko — in ti bodo vaako drobtinico, ki ko ta pa tam padli z vladne razapili za .velike vaestranike uspehe* ta .velikanaki dar od drfave* in ljadatvo bo koečnu res miti ilo, da je aarod beračev, brez earadao čisti, brez viake pravice, obeojeii iiveti ne iu tvoje moči in tvojega dela, ampak od vladne miloeti. Za vae to pa aaj bi ie hvaliiao onim. .vriim poslancem in stranki*, katere je ajdgovo ttvtr privedla tako daločl Ne v resnici, kdor ne vidi in ne tpoznu perddnneti in po-lotti tega početja, temu ni pomagati Kdor je apoznal, aaj akrbi za to, da odpre oči tndi dragim ki ie a ■pregledali. 0 slovenske« trgovstvo na Štajerskem m Koroikem. laatavll ia poročal aa I. vaeslovoa-kom trgovskem skeda v Ljubijsul nobenegu razločka med alovenskn ia nemiko trgovino, vtled česar si mitli, kaj bom kodila v alovenako trgovino, ko ae takaj ravno tako nemiko govori, kukor v nemiki trgovini. Nndalje se io nakajajo celo nekatere slovenske trgovine, ki ie daaee predrzno gretijo na potrpeiijivost slov. earodne zarod-noati s nemikim dopitovunjem. Se bolj pn gretijo oni trgovci, ki govorijo tadi v svoji rodbini v tujem jeaika in .ako tvojo deco odgajajo v nenarod-i duku. Take trgovine ti ne morajo pridobiti tanptnja zlavenskega ljudstvu. t je svetu dolinost vsake aaie trgovske organizacije. du duluje as odpravo tek aapak, ki aieer v sadajem časa poatajajo vedno redkejie. a morajo popolnoma izginiti iz zlovenakego «••00.) V zudnjem času se je ie prav i pitalo o povzdigi trgovskega stanu, v tem ozira ima zlaati nai slovenski trgonki veatuik neprecenljivik zazlug, a nikjer ue ie ni odločno por-dirjalo, da kakor je sa aarodao zaveat med Ijsdsko maao podlaga itboljiaaje tocijalaib razmer, tako jo prvi ia aledaji pogoj u trgovcu — odje-mulec, to je nnie ljudstvo. To se mora bolj upoitevuti ko doslej, da ne bodemo sidali nu pesek. Zato pa trgovci, driite ae pred tn načela: aolidao blago, solidna ceaa, to je najboljia reklama, kajti kdor bi iarab-ljal moto .Svoji k kvojiml" uniči prej nli alej ae le sebe, ampak ikodaje tem bolj naroda. Slovenski trgovci spodnje itar jerski si mrrsjo predvsem pridobiti in obraniti aaapanje iloventkega ljudstvu, potem se bo gotovo reulisiralo tudi geslo slavnegu Palackega, .Svoji k svojim!", ki je pripomoglo čeikema naroda in bo pripomoglo tndi narodu do gospodarske ounmoavoje. Najboljie sredstvo, svoj eilj je, da postavimo proti nikovi okoloati — tvojo ljubezen in podteuje, katero num odpre uree naSega ljudstvu, da kode tpoaaalo nnie numeue in upodtavulu aaie besede. Trgovec, ki govori v avoji trge-viai atmiko t tvojimi ailatbtaci, tak, da ga ae ruanme ttraaka, k večjima raataU atraako, ia Omenil tem te, da je za Sloveece aajapsaoaoaaejie ireditvo samopomoč. Priznati je treba, da so naii tlor. do-narai uvodi ie dosti storili za tlov. trgovstvo, trebalo bi v tem ozira le ie •istemu Nuproti deiovteju .SMmnrke' bi morali poutaviti v obmejaik krajik tadi Slovenci tvoje vojičakc. Imamo meogo slovenskih, poiteuih iu strokovno izobruienih sntradnikov, ki ne morejo postati samoatojni trgovci turno vtled tegt, ker jim nedottoje začetnega kr pitala. Ko bi vai naii deaarni zavodi irtvovali aa leto vaaj loalo ivoto v ta numen v to določeno blu-gujuo, bi ae lahko aataaovile ttipen-dije za attanavljaaje trgovcev v obmejnih krajik po ena ali dve ta leto. Uttaeovili bi ua ta načia .Trgonko ttraio*. Na Ceikem deluje tako draitvo ia več let in je stutiitičao doka-zaao, da ima 90*/, utpekov. Veselilo ki gotovo ne obmejne Slovence, ko bi se polotilo nnie ourednje draitvo .Merkur" tegn dela, kar bi bilo tadi velikega moralnega pomenu, du ae vodi koristna akcija, iz naie zloveaake metropolo. Že prepričuje, da niamo obmejni Slovenci osamljeni, da lahko o potrebi iičemo pomoč pn bratih, ki to v vsr-nem srediiča, ki pa imajo tmiala, za nun, ki ttojimo dan za dnevom v narodnem boja — te ta zavest bi aaa vzpodbujala k dela, do katerega bi imeli tam večje taapaaje, da bo rodilo pričakeveaik ospehov. Od tlov. trg. draitva .Merkur* v Ljubljani tem dobil uulog naj govorim tndi o koroikem tlov. trgovatva. Tega pač ao potaam iz lastne tkaiaje. dobil pa tam zaaerijire podatke ad kerad-kega trgovca g. Alkiaa Novaka ia Sia-čeveai Ia lak podatkov pe pitatmam, da ne ta kar aam povedal e trgoe- td Stal« aa Kemike, kjer ee t ia Matao slabele nego pri aaa. Na gorjdkem ja aam s do 8 slovenskik trgoveev. Vodja slovenska podjetja ao: llijalka Ijakljaaako kreditne baako r Celovca, aoro asuaovljeaa paikaraka sadrngn Pater Weraif t Borovljah ia Goapodanka zadruga T Sinfivesi, ki so kari a sksportom lita. Ako kotemo ohraniti Jaiao Ko-rodko aro jen a aaroda. ae morajo slo-nnski trgovci intenzivnejše naseljevati aa Koroikem kjer je sa aje io aaofo dobrota kraka. N. pr- r celi Boiai dolini jo snmo eden trgovec, rarnotako r Podjanaki dolini in oko« Spod Dravograda. Dobro h jih pa lakko skajalo najmanj donet trgovcev. V Volikovcn in Celovcn pn bi nniln Inkko nnjmanj (—10 slovenskik trgovcev dobro eksistenco. V Spodnji Komiki pn Inkko v vsakem kraja iikaja prav dobro slov. trgovec, ki je delaven ia v svoji stroki veičnk. Zato bi bilo pomagnno naiim koioikim bratom, ko U ae bolj potrndili aaii mladi slov. trgovci ia trgovati aotradniki nn Ko-rodko, kjer kodo povnod dokro v*re-jeti, ker eo dobri deUvci in smokni obok dolelnik joaikov. Is tega raslo, i tadi radi sprejemajo celoviki trgovci slov. trgovske pomočnike Navada, da kode ostati vaak trgovec ia tadi trgovski pomoč-aik v mesta — ta aavada je sa ana silno škodljiva. Dobra varno, kako radi nekateri tite v Ljabljaai, ter dolnjo ■ainlek, anmo dn jim ni sapastiti ljnbijanskegn tlaka, pa rodom, da je slak trgovec človek, ki tiči privesaa na adoboosti velikega mesta — ako ae ma drogje nndi boljin eksistenca. Betom pa tndi, dn jn ta tovnrii, U no slabo aavada svojega stanovskega poklica, ia dn je tadi slak narodnjak, ker no kiti si iskati sreče tje, kjer bi s svojo irečo, n svojim blagostanjem koristil svoji okolici v kateri M iivel ia ki tako poatal koristen član nni organizacije, koristen «1 Vadramimo aa ia pojdimo aa dalo tja, kamor aaa raki siganu ia dobra eksistenca, tja kjer največ Inkko ko-ristimo svojemn naroda. In tacih krojev je v nnilk obmejnih pokrnjiank tako nn Koroikem, knkor nn Stajer- Bodimo tedaj tadi v tem m pcdjetnojii. ne bodimo preveliki optimisti, koteči kar aa mak gore pnaUv-ljati. ae bodimo pa tadi ae preveliki posistiati. Kakor Rima nioo sezidali v onem dneva, tako tali ai mot na mak gospodarsko osamosvojiti aaroda In gn postaviti an viijo stopinjo, treba pn je vatrajnogn, vsestranskega deln, deln z Ijnbezni jo. No obnpajmo aad prvimi nonapekl ia Mimo v^rajno proti svo-jema cilja, ki Je — bol jia bodočnost il Politični pregled. Cesar Je ozdravel ter bodo zopet prevsel vse svoje navadne vladarske posle. Ta veaola okolaoat bodo agodno Nagodba je pa io vedao predmet razprav voliiaik skodov ia stoji nn dnevnem reda v sejah raznih korpora-cij. PoaL llasarrk je svojim moravakim volilcem porotni o tem vprninnjn. Zastopal je v glavnem te-le misli; Proti nnpndni politiki Madlarov treba po-sUviti čeiko-nemiko aporaznmljenje. Častno in moiko aporaznmljenje med Čeki in Nemci je porodtvo politične moti v sedanjosti in poeebno io poro-Itvo moti in rnzcvita drfave ia narodov v bodočnosti. Iz goepodirskik in sncialaik obzi-rov je nagodba sprejemljiva; nagodba sicer ni sijajna, pn vender zadostna. V političnem obzira dela nngodbn Mad-iarom znatne koncesije, to jo tndi sam baron Beck priznal. Sedanji miniaterski predsednik ni zn U nedostntek odgovoren, krivi no tema mariveč pogredU, katan ao delale vae avstrijske vlade od 1M7. L aaprej. Nadjati ae je samo, da nastane po dO letih politične jalovoati doka plodno politike nn zdravem temelja tedko-nemikegn sporazamljenja. O sedanji ministenki krizi Je dojnl prof. Maaarjk, dn imnjo agrarci pravim zahtevati ministra, nko sa odločijo posuti vladna stranka. Hasarjrk brani načelo, dn more biti tndi kmet ravno Uko minister, kakor plemenitaiki ve-lepooestaik (torej Praiek naslednik gr. krize, kajti cesar bode sodaj Inkko zopet sprejemal ministre in driavnike v avdijeaoo ia sa apaKal s njimi Udi v daljie pogovora, kar je sa Hstrenjo političnega poloiaja neobhodno potrebno. • Prvo tttanje nagodbenik predlogov jn končano. Nagodba ja izratean po-aobnemn odaeka, okatojatsmn iz nad «0 članov, kateri aa bodo bavil a njo 4 4o « tednov. Nadjati ae ja, da bode tadi T polni zbornici nagodba do Staik praznikov rolimn ne bodeU nekoga dne imela vet aa oeboj večine poljskik poslancev in bo-deu priailjena odstopiti. Za ajima ae bodo pač oikdo ialoval. • V včerajinji aeji je predloiil finančni minister Korjtoirski driavni proračan sa leto 1908. U kale 8.196,774.746 K dokod. in *135,8»a.l08 K izdatkov. Haaarjk zagovarja skapao postopanje vseh teikik strank r vaak resnično, sknpnik vpraianjih. Prizndevaaje vsUnoviti Jednoten, centralizovaa čeiki klab ja pa zastonj. Ceikn politika ae mota drinti načela, da zakteva Čekom primerni deloi nn vladi in Spravi drtave. V u namen je pn Udi ne hodno potrebno, dn akntejo čeiki ministri in viiji nrndniki povsod svoje strokovno znnnje in tvojo poHtitno paznoat r 1 • .. , - Nemiki radikalci so zborovali dno 41 m v Hornvskem Novem mesta. Politični referat je imel poznati Wolt, (U bode danes ali Jntri praatopU v krit. aoe. Ukor). Ta radikalec Je dejal. In ne sam priti vet nikdnr tnko vaken portfelj. kakor je trgovinski in iolez-niiki v teiko roko; krit. soc. nnj ae dado pri rekonatrakciji U ministerstvn, nikakor pn nnntno ministeratvo. Koncem Je bila sprejeU resolacija nnj se dnn 10. t m. nn akodn vseh avstrijskih ntmikik radikalcev odločno nastopi proti nngodbi • Ministerska kriza bode redonn zn aedaj v tem smisla, da odstopi poljedelski minister grof Aneraporg ter stopi nn njegovo mesto čeiki agrarec poaL Praiek. Nemiki agrarci ao opaatili opozicijo proti češkemu sgrarco. ker Jim je trgovinsko in vsako drago mi. aisteratvo v anrodnom obaire vet vredno, kajti vaak miaister ima vet osobja v svojem področja nego poljo-deljski minister tar vsled tega s svojim vplivom na nrndniikn imenovuaja Inkko povsod vet stori zn ntrjonje nemike nndvlade v Avstriji, knkor v poljedelskem miaiatoratva. V Um obzira je torej odstop dr. FofU ia zamena trgovinskega za poljedelski portfelj zgnbn. Nn Foftovo mesto nn bode sedaj nikdo imenovan, baron Beck bo tam vodil trgovinsko ministeratvo, dokler se mn ponndi prilika je pod agodnimi pogoji s peča ti nn krit. soc stranko. — Dr. Pnckk prevzame zopet portfelj ministra, njnkn. • Poljski centrom zgnUJn čedalje vet članov, kateri pristopajo v poljsko krit. socialno stranko, katari antelnje alabogiasni pater StoJalovakL VaM tega se pn krii večina poljskega kola ia sgodi aa lakko, da poljska misistra divjaka. Izvoliti trata io 47 Vlada ima v tretji dami mndlnrskik in avatrijskik klerikalcev aa kale tali v tem. la Ja prinesla klerikalaa .Iafor-4 t m iz .Baba ogrske Ijadako stranke" dopis, ki a vse vnemo brani madlnrakn sasilstva proti Slovakom aplok ia io poaebno os s no-dnvno svriena grozodejstva v Cornovi. Dotični mnltnnki krit. socijalec hvali miaiatre Andrnssjju, Gftatherja In mnd-iarako Ijadako stranko, da so se naposled zdramili in sklonili napraviti konec agitaciji .altra Slovakov", ki postaja aevaraa cerkvi in drtnvi(l) ter jim svetnjo nnj iztrgajo slovaiko Ijadstvo iz krempljev teh aglUtorjev! Na konec pmvi, dn mora biti tndi nem-ikim krit. socinlcem pod Lnegorjsvim vodstvom IJnkin močna ogrska ljadska stranka kakor pa čeiko - slovaika stranka, katere nnmen je goje-aje drlnvi anvrnine politike. Toke pamfletc r obrambo aajnovejiik grozodejstev v Cernovi zn katere so odgovorni ikof Parvj ia njegovo mad-inrsko dnhovztvo in sudlnrskn vlada, priaaia avstrijska klerikalaa »Information" Ur dola propagando za mad-Urško klerikalno Ijndsko stranko, ki pooujn med divjuai Hnni na Ognkem nnjbolj knnnknl Če se imajo vsi Slovaki tndi v krvi vtopiti, njik listi, njik koltora utreti in če ae godi U v imenu madlarstva in kleriknlizmi, potem je vso prav in dobro. Ni s« jim tati od naiih klerikalcev v Av. atriji obsodbe. No hvala Boga. ti gospodje niso sami nn sveU. BjOrnson in Tolstoj ata opozorilo Evropo nn mndinrsko divjsitvo proti Slovskom. Pravde proti slovaškim listom (do danes Jo nnperjenih deaet tiskovnih pravd proti 3 listom) in proti irtvam n Urokih brntalnoati v Cernovi se bodo vriile pred očmi cele Evrope — in Mndlnram oatano vlgano na čelo sramotno znnmenje pristnega hnnskoan divjaitva. Tega jim ne zmlje vet kle-riknlni grof SckSnbom. Slovensko in nemiko prorntnnn na L 1908. Zn slovonsko-nemiko gimn. razrede v c£ I d».6l6 K, za namikn cimaaaljl 1 v Iijabljaai »0.000 K, za at||,| an nemiki gimnnniji v Kkl čovjn 3000 K — sabveadja J*. I tacker Scknlknratorinm" aa vzdrisvi nje privatnega ienakoga ačitaijiti >000 K, subvencije mestni redki Idriji 5000 K. .Slov. Mntici" 100» » I .Solskemn domn" v Gorici zn rad«. I v saje pripravljalnega razreda nn sni. I nje iolo 1000 K. Zn vstaaovitev ss-1 vega alov. moikaga ačitoljiita aa Pa. I morskem in nemiko-slov. pnrnlslk v I Kopra 11.000 K in 4000 K zn stavka, zn izpopolnitev državnega IJadaksu I iolstva aa Primorskem (sem spada IMI I Ciril-Met Ma pri 8v. Jakoba v Trsta) 1000 K. Predsednikom nagodboaega odseka I Je bil izvoljen dr. Kramtf, podpredasi. I nikom ni ie izvoljen nikdo, knr ja I ostala volitev vsled odhotia krit. i cialcev brezuspeiaa. Finančni minister je sUvil predlt| I zn iestmeoečai provizorij. v katerem js I poaUvka 83 milijoaov zn apopolnitsv I voznega parka aa driavaik železaicak | in telefonaklk zven. Usti poročajo, da bode kriza teikik ministrov, reienn tnko, dn posUne predsednik teikegn agrarnega klaba posl. Praiek minister poljedelstvo, dr. Pacdk pa prevzame zopet portfelj ministra rojnkn. Grof Anorsperg, dosedanji poljedelski minlater prevzame trgovski portfelj aa dr. Foftom. Dragi zopet trde, dn oatano trgovinsko ministeratvo zntnsao vnknnUo in dn mn bode nn-telovnl baron Boek, dokler no < naslednika dr. FofU. .Zveza" nemškega avstrijskega atiteljstva je zborovala l ina Dnnnjn. Zborovanja se je adelelilo 300 delegatov zastopajočib 50 tisoč učiteljev ter mnogo državnik poslancev. Razpravljalo se je o uredbi atiteljskik plat. Sprejet je bil predlog, da naj ae očiteljsko plačo nrede tako kakor oao drtavnih gradnikov 11, 10, • in 8 činovrega razreda. Tom zahtevam so ae pridruMli zastopniki ntiteljstvn iz v aek kronovin. Volitve v rnsko državno damo ao kontnne. Izvoljenik je 395 poslancev. Od tek pripada 18» desnici in moanr-kistom, tU jo oktobristov in zmernih, 4 člani mirnega obnovljen ja. u kadetov, 14 .'oljakov, « moknmednnov, 10 aoe. demokratov, 14 levičarjev ia t Slovenske novice. Štajerske. - Celjaki dljakkl knklnji jn da- roval pisatelj gosp. Fr. Ksarer Medka, iupnik pri Mnriji nn ZU14 K. Srtna kvnlnl -- In Celja .Slov. Narod" pika, .da ae je sploiao opažalo, da se škoda niao adeleUli Ukozvani prvaki". Čudimo; se temn neuktnemn in neresnlča poročila; nasprotno, bili so nn oboda zastopani nnjbolj prononsirani -prvaki" — kar je treba v korist dobri stvari — Iz CeUa. Odredba od t. avg L I. predpišejo vsem davkarijam, tali glavnim davkarijam dvojezičen pečatni napis, poleg aomikega: C.kr.dnvknrski in depoziui nrad. Celjskn gUvaa davkarija ima ie zmiraj samonemiki pečat Upati je, da se bodo to v dogledaem tasa popravilo odredbe. vaajn Jlirvtm stranka'. Tokom pogovora po predaraajik Jo sUvil gosp. urednik Vek. Spindler predlog, naj m naloži isvrievalaama odbora straaks nnlogn, dn v najkrajšem časa dooede asUnovitev Zvena vseh nnradnik nepolitičnih društev nn Sujerakem, torej čitalnic, bralnik d mitov, izobraževalaik drnštev in knjiinie. Predlog je bil eno-glnsno sprejet in Jo veliko rs ta sati aa razvoj nnradnik nepolitičnik draMar nn ŠUjarnkem. - Ia Celja Sckmidlovo trgovino prevzeme nov trgovec, ki Jo sieer rajon Slovenec, n no Jo nemške: posestniku s ti zmiraj proti Slovencem voliti. No dvomimo, dn bo U gospod v trgovini, kjsr ao ma ko ilo za slovenski grod, sels prijazen z malimi IJndmi, .dober dan, oče" bo zvenelo celi dnn, v dralbi »n in nn alicak ma kolo kmetje Io .alovenski psi" kakor vaem dragim celjski, nemikntarskim kramarjem. Opozarjamo aa sezaamek celjskih aioveaakik trgovcev, katerega ko .8lov. trg. draitvo" priobčevalo udi v aaiem lista; um Ja dovolj jaaao videti, In pokrijejo Slovenci v m lota ia iz okolice vse svojo potrebo prav Inkko ia dobro pri sle-vonakik celjskih trgovcih in obrtni kik Kn ki kilo in vnt zavednosti med Slovenci, ki celjske nemiko tifovea k mala temeljito nkrotUi. — «■*) ill starata aradae atlsatlt Upravitelj deielne bolnice v Celja g. Smsrtschao j« tatu uradi okoaolomstrs ali pretastvuja. T tej pravdi ao »orali kot pride aaatopiti Udi nekateri ashlbenci deielne bolnice. Kar u ti ulnlbenci kot priče iipo-vetali to, kar u videli ia slikali, m tuieaama apraviteljo s tea sicer niso prikvpili, a vsakdo je kot priča dolkaa izpovedati po resaid. Komaj m je to sgodils. je te dni dobil katjai, ki jo Ml II let v aiafbi v bolnici odpoved li je moral vvojo slaibo zapastiti; vrtnarja, ki slnti todi ie ud 4 leta, je slatba odpovedana aa 14 dal; sploh m govori, da hoie apravitelj vm staro drnlino spraviti ia ilaiba ia nadomestiti i dragimi ljudmi. Je 11 to slečaj, da M kar uporedoma odpovedaje dolgoletnim aalaibencem deielu bolnic« ia to bal oaim, U ao bili kot prič« sa-slilaai v pravdi proti epravltelju, ali je to maUevaaje apravitelja nad njimi, ker ma ajih izpovedbe niso bile po volji ali ajegovi stvari niso bile v prid? Detel ai odbor mora stvar natanko preiskati is dognati, ka) je aa tem. To aikakor a« gre, da bi u detelaih zavodih kak apravitelj u tak vatla pa-tevai ia spravljal Ijadi ia sluibe, ki so dolgo vrsto let svoje dolin osti vsstao izpolajevsli ia lo ssmo zato, ker m morali proti ajema pričati. Deielni odbor' ui stvar prdiče ia da pojuuilo, so ii te odpovedi slaibeao utemeljene, ali so morda kazen zaradi pričevanja proti upravitelja?! — Prefravniki Izpit je napravil i dobrim ospehom na gratkem vseuči-liiča gosp Iv. Ozmec. doma od Velike aedelje, sedaj gimnuijaki zapleut v Ljubljani — Ljabljaaskl Slovenec" poroča, da ni bilo na popolduskem zborovanju .Narodne stranke" zadnjo nedeljo v Celjn nobeuege kmeta. Mislinso. da smo dovolj povedali. — Is Smartaa v Motal dolini. Gospod driavni poalanee Fran Roblek je daroval takajlajemu iolskemu vodstvu del svojik počitniških dijet v znetkn 10 K v prid ubogim tolarjem, za kar se mu najsrčnejše zahvaljuje Ivan Kvae, nadučitelj. — Slovaaahl sčlteljskt delegati ao dne 1.1 m. ua Dunaju vse potrebno ukrenili da se kmalu ustanovi zaveza avstrijakih slovanskih učiteljsklk zavez. Učitelji vaeh naroduoeti so pa tadi zahtevali zdruiitev vsega ljadakoM-skega učiteljstva drtave v centralno zrezo. V vseh avztrijskih delelah je oholi 60.000 učiteljev in učiteljic. — Slovenski štajerski nčlteljakl delegati so o priliki učiteljskega shods u Dunsju imeli tsm poseben sestsnek. Dogovorilo se je zsdevs zveze zlov. itajerskib ačiteljev in učiteljic. Eno-glaano ao u vsi izrehli uj ima uprarni odbor .Zveze" dne 8. grudna 11. zvoje zborovanje v Celju, da skliče ie letos občni zbor draitva in unj določi v« po red — Član jagosloraaskega klaha poslanec Blaaklal se je udelelil internacionalnega učiteljskega shoda, hi se je sijajao vriil dne k. listopada i 1 na Dunaju. Dasi so razni drugi pozlssci vuk v imenu svojegs kluba ali vssk zsse učiteljstvo zagotovili popolne podpore v njegovem stremljenju po pravični in dostojni uravnaš * njegovih plač, ni taho storil g. Biankini kakor ae tadi oobeden drugi slovenski ali krraiki poalanee ni pismeno izjavil, kako stališče zavzema v tem vprašanja. To je kaj neljubo dirnilo jngo-alovanake učiteljske delegate. — Poalanee dr. Ploj bi se bil aa Vernih dal daa adelelil ečiteljskega akoda u Dunaju, da ni bil po dragih najaih opravkih priailjen odpotovati s Dunaja ia aa v domovini mudili. Od- sotnost njegovs Je tem potom napram slovenskemu učiteljstva pojaaaena ia opravičena. Posl dr. Ploj zagotavlja, da n bo vedao uvnaul za opravičene zahteve ačiteljev. — Zahvala. Driavni poslaaee g. Fraae Roblek t Žalen doposlal jo du SO. oktobra i L iolskemu vodstva v Novi cerkvi pri Celja SO K v poljabao vporabo u uboge učence; u imeaovsno darilo izreks kvsletao učiteljstvo v imena takajfcjih s čenče.- ujprisrčnejio zahvalo. — Zahvala. Drtavai poalanee g. Fraae Roblek, veleposestnik v Žalca, podaril ja u uboge ačeace v Ljubečnl PO kron. V imenu revu Šolske mladine se za U dar gospoda darovalcu nsjtopleje zshvsljsje Šolsko vodstvo v Ljabačai, du 31. oktobra 1*01. Kart Tlzjak, nad ačitelj — Koledar »Urnike ar. Cirila la Mstsda* smo daaea prejeli Kajitiea Meje 1(8 straai s zelo suimivo vsebino in stsns 1 K M v. Priporočamo ga vsem Slovencem v nakup! — Že pri po vrinem pregledu .Vestnikn" nam kale Štajersko prav aeveeelo slika Nn Štsjorsksm imamo 41 podraiuic Draibe sv. Cirila ia Metoda, med sjimi jib u leto 1*0« IS ai podalo aoboaega prispevka; med temi trinajstiad jik daast spi spanje pravičaega: ai člaaov ia ae odbora. Imenujemo ta podraiaice v od-Učuaaradnihkrajih: v Braalovčab, pri Sv. Laaarta v Slov. gor. v Sevaiei, v Soltaaja. v Ve-laajal Nerodni Slovend ia Sloveake po tek krajih, izbriiite to sramoto, u ddo u aaio iolako draibo! _Glede edatepa inpsna Madn piie udojs .Domovina", omenjajoč, da to vzreii temu koraka .aesporazum-ljenjs r odboru". Zskaj bi se priili s popolno resnico u dan? V Trbovljah se je pojavila v zadnjem časa neka čudna nadstranka petoriee ali desetorice moiiceljaov, ki je spoznala kot valno, poslati v občinski odbor 4 ali 6 direktorjev ter veliko večino fsbri-ikik in rndnilhih uradnikov, poleg pa lopar kmetov (iz cele okolice Hrastnik samo enega, namreč g. Rois) in menda nobenega neodvisnega delavca. Takemu klapčevatva nasproti tujcem nemikutarjem se je domačia gosp. Roi uprl ter raje oddopil kakor da pride v občinskem odbora vsled tega do popolnega razpora. ! vi — Orlavas. G. Fran Roblek, vele-poeestnik r Ždca ia driavni poslanec je darovd v korist sbogih tukajiujih ačeneev znesek *0 K. Za velikodsiso darilo se gospoda driavnemu poslsncu nsjiskraaeje zahvaljuje podpiaano iolako vodatvo. Soluko vodstvo Orlsvss. i. novembra 1907. M. Zdoliei. — Zaradi .Stdmarklae" loterije, kateri je lauču spran popadila, kskor znano, velike pristojbise. je vlolil ostro isterpelscijo v driavnem zbora g. Fr. Roblek. — T Sredliča je začelo .Zgodovinsko draitvo" pod vodstvom gg. dr. Stegenleks in dr. Korsčiča izkopsvsti blizu .Trat" u iupuikori njivi Clr-kovci, kjer je stals nekdaj iupua cerkev sv. Jerneje, katero so ponoči kakor pravi Ijadska pri povesi prenesli angeli na Grabe, kjer stoji daaainja tupna cerkev sv. Duha. Po hratkem izkopavanju so delavci odkrili 60 — 60 cm debele temeljne zidove, med katerimi je leido vse polno okostnjakov. Nekateri u aosili ob sencih bronaste uponke v podobi črke S, značilno znamenje alovanakik grobov. Odkrili ao pozeeje rane hodaihe in ozke, cevem podobne predore — očividao priprava za oaredajo hurjavo. Vodji izkopavanja sta muaja. da je ta morala aeciaj stati rimska vila, katera pa n j« razraiila in so v s jenih razvzlinah stori nad pradedi pokopavali mrliča Ddo .Zgsdoviaakaga draitva" js u krajevno zgodovino Sredliča velike vsiaosti; msrijrrims izko-povalcama kalimo mnogo sspekal — Strelski ia ksgljsvaki klab ■rsstnlk-Dol d j« izvolil u prihodi je leto slede« odbor: g. Avg. Ud vik, na-čelaik; g. Ferdo Bok, podsačelnik; g. Jak. Baiaer, tajaik; gospica Mia Sorčaa, blagajalčarka; g. Asi Verda j, orodjar; gg. Aat Gau ia Jodp Boi, namestnika. Draitvo j« zbiralilie narodu krastaiike inteligence in je zato po-amaljivo u nsio dolino. — Drobne novice. V Ptaja je nameičen oddelek tirolskih lovcev v aovih sailoraah. — V Aadritzu ao jo ulgala nekemu otroka obleka, teko da j« amrl n opekli aami Ta nesreč« n zadnji iu pogoste: starti pazite u zvoje otroke! — .Kmetijske hralu drnttro v Blilislll pri Ptaj* rprizorilo je daa »7. vinotoka ob 4. ari popaldaa v prostorih .Namdaega doma" v Ptaja tslo-igro v petih dejsajih .Mlinar ia s je-gora ba", U jo po vsestranski sodbi salo dobra vzpela- Da jo pa bilo mogoča doeeči tak aspsh. Meje m podpisani odbor v častno dollaosi izreči javno prisrčno zahvalo nam vrlim li-leteatiajam ia dOstsato^,saobito roti-ssrjn g Sil rastru Sentjarca za delo is trad ter poirtvavslnssl, s ko jo so dokazali da n vneti u dobro stvar ia aapndsk aaiegs mladega draitva. Ha neatraasko toljo poaovi se vprizoritev uveden taloigre du 17. t m ok istem isu ia a eeakim vsporedom kot du 97. viaotoka ia u opozarjajo vri tisti Siovenei is okolice ia "tuja. ki so prvo priliko zamadili au bili n-drtaai, au tokrat poaetiii To pa ie zavoljo tega, ker je vprizoritev te igra v zvezi a precejtaimi denarnimi trt-vami in isu čisti dobiisk slsliti v povečanje druitvene knjilniee, kuj« pomen in vsviies namen Uriti med uda slovenskim ljudstvom izobrazbo in omiho — se v neposredni Milini nemčurskege Ptuju nikakor podcenjevati ne more. Za maogobrajea obisk du 97. vinotoka ar tadi ceajeaema občinstvu izreka iskrena sakvala ia n aadeja podpisani odbor i 17. t m. iste nahlo-ajeaodi iu častne uddeibe. Za Kmetijsko bralno drnitvo v Bogoznici pri Ptaja: Kasto Sever, Franc Letoaja, tajnik. predsednik. — Iz Mnmn pri Ormota Driavni poslaaee g. dr. Ploj je podaril od svojih počitniihih drisvnosborshih dijet za občino Hum 100 K, u občino Fran-kovci-Loperčice 100 K in u Spodnje Šalovce 100 K, ki ae naj razdelijo po 10 K uirevnejiim posestnikom, katen ao bili po toči poihodovul Občine so to veleduino darilo hvdeino sprejele in bodo izrazile g. dr. Ploje svojo posebno sshvdo. — Ormoško učiteljsko drnitvo zboruje v četrtek 7. novembra t L v Ormota Vzbljeni so vsi člani ker pridejo vatne stanovske udeve na razgovor — Podrataica .Drnike sv. Cirilu In Metodu* za ormoikl okraj ima v tem leta sledeči odbor: predsednik g. dr. Ant Žiiek. blagajnik g. C. Geriak. tajnik g. Ant. Porekar. Namestniki ao gg. Jakob Meuhart, Franc Kovač in Jahob Zadraree. Novema odbora mnogo uspeha pri svojem prekoristnem delovanja — Pripomnili bi pri tej priiihi bi li ne bilo umedno ustanoviti u narodu trg Srediiče posebno podraiaice? Tam je dovolj odlično aarodaih mol, zlasti pa aarodaih mlacfteičov, U bodo gotovo zaali spraviti cdo stvar v pravi tir. — Padv aa aranikn pndndaiea itajsnhs kmstljsks irntbsl ts o priliki zadajega gospodarskega dmda v Ormota asm slital da Ijaijs prav aii m poznajo aova vissks postava Culi sc nekaj o njej ia aaatalo ja m sanje — da ae "asčs vpeljati vMtaiaaki davek aa vae domača pijače, jakolčaica, izahelo ali pikoio ter tndi aa viaa, katera imajo pnssmsssi posootsiki v svojik k letak. Ker ai kilo aa škoda strokovnjaka, ki ki govoril aataačao o aovi vinski postavi ia kar Ja kila m škoda tadi premalo Ijadi s odrom aa velik okraj, bi bilo v interesu kmečkih possstaikov ia viaogradaikov aajaa letati da ki priredita podrataica ni potovalnih shodov, morda v vsaki (ari ali sa dre iari skupaj, aa katerik bi kakiea strokovnjak (morda g. Belle ali kdo dragi) aataačao rasloMl aovo postavo. Na ddo — ljudstvo bode Vam hvdsiu! L. — tslnallha neerati V Maribora Je trčil oeebai vlak iz Spodajega Dravograda v stroj ta v m saga vlaka. Oka stroja sta močoo poikodovaaa. trije potaiki med ajimi eaa goapa, so kili ranjeni. — b Kari bora. Delavski aad-sornik v Sckorosnmovem paromliaa Franc Stecher Jo padel shod neko od-prtiso v sklsdUče n otroki Is se za-daKL Slalil ja v mliaa to 39 lat — Mariborski občiaaki svet se je pritotU proti obdačenjs mednega vrta. Zaai-mivo j«, da morajo vu avstrijska mssta, izvzemii Duaaj ia Prago, plačevati od anstnik vrtov davek. Razprava se Je i« vrtita pred apravaim sodiičem na Dansja. Razsodba se raz-glad 93. novembra. — Porodila da n v Gradca g. Ivaa Poiovič. gima. ačitelj v Kočevja ia ga. Mi aka Poiovič, roj. Floriinkova. Bilo zrečaol — Psrotalasks razstav s v Gradca js sdo dobro potekla. Odlikovaa jo "oil samo eden spodsjeitajeraki Nemec — ne drage odliko so odpsdle ua Srednjo Štajersko. Is Spod. Štajerskega je bita sdeleibs sploh dsba Nsjso hi bi bilo priporočati deveaahim pod miniram Štajerske kmetijske draibe ia gospodarskim draitvom. da bi širita smisel u umno perotnioarstvo. — Shod poitalh adatbsacov obojega spola se je vriil udujo nedeljo v Gradcu. Shod je sprejel naolsdjo, katera zahteva zboljiaaje plač ulut-bescev neb razredov, hdjki avaazma ia protestira proti preobloisaja z ddom Za dosego teh svojih zahtev so proglasili vd sdsibend solidares nastop. Shod Je tadi protestiral proti zaaledo-vaaja vodjev orgasisacij poitaih ualal-bencev. Klo je 400 — 600 moihih in ienakik poštni k uduibeucev iz področja itajersko-koroike pottne direkcije aa-vzočih. Shods se je udeleiilo tadi vsi driavnih poslucev. — Na adreao Insnčsegn detel-negn ravnateljstva v Gradca. Pripetil se j« zopet zlučaj. da ao u mesto doeedanjegu slovenskega kontrolorja v Slovenjgradcu postali nemškegu oflei-jala, čeravno smo ae pred kratkim zoper tako postopanj« javno v časopisih pritoževali. To je vubovpijoča krivica! V najbolj doveukem okraju slovenjegraikem sede pri davkariji S zagrizeni Nemci oziroma nemikatarji ia sazao ea Sloveaec. Nemiko mialeči dsvčai nadzornik, ki diši u čeiko ima tako koče in zgoditi n mora. Kajti perzoadai referent pri luučuem ravnateljstvu aa Štajerskem je strasten Nemec. On komandira ne drage, aa-veda tndi avojega iefa Sta d tadi v soroda, ker sicer ai dopustno, da bi v eaem urada skspaj sedele, toda pri aas gre vse. Dotičai perseadai refereat ja prejel u preganjanje stavsaskik arad-aikov ia dva ssdaiu krilca ia tretji ■■ gotovo no isostase, noto bole io njegov U in sorodnik skrbel. Tndi .Shdmsrko" ima pri takik Imenovanjih prste vmee, uj je nek luančni svetnik, ki udi tndi v gremiju, stric piedaed-nikn in pramene konralenU »Sod-■ukine" banke. Teko atoji naie In ravnateljstvo pod rplivom pokroviteljev in Briteljev .SSdmsrke". DoU-nost vsake nvatHjske vlade ki biU u-trati tak vpliv u javno driavno upravo, naii poalanei pa uj vlado nu te rasaiore opozorijo In jo opomnijo nu njeno dolinost, uko ji ni tnsns. Koliko Slovencev sedi nu Zgornjem Štajerskem, ki ki ee rad! vrnili v domovino, kjer no kot aradniki tako selo potrebni toda ti u morajo v nemikik krajik pokoriti u svoj greh. ds ao Slovenci. Pri poiii opozorilo ao je Slovence. da aaj prosijo n uničenje u Spodnje Stsjersko. Ali ne ki bilo to tadi u davčae aradaike umestno? — (Pripomba srede) Kskor u tuje, je poitui rarnutelj g. Pokora; izdal Uk poziv samo zaradi lepiega, dn nashje ljudstvu peska v odi, drial u bode pa stara prakse, t j. pustil bo Slovence v nemiklk, Nemce pa v slo-venskih krajik.) — telesaliks sesrečs. V predora pod Woberkogiom je tsdel nek vos tovornega vlaka ob oder, ksteri je postavljen t predora n popravtjaaje. Oder n je sruiil ia so teiko raajeai trije delavci Zs nekaj čssa je bil aatavljes res promet. Blizs po- stajsliiča Glaalbremae u telezuici Ljskno-Hieduu je skoill zadnji poade-ljek tovorni vlak t Ura ia n prevalil po visokem telezniikem nuipu v glo-bočino. Ukit je kurjač Duzler, teiko ranjen pu je strojevodje Jsbsrek. — »rutinska tragedija. Suvbar Rajth v Stutgartu nu Nemikem je ustrelil u Vernih dni dun svojo ieno, trnje otrok in srojo ljubico ter slednjič ie urnega sebe. — Oblak u je strgal pri S. Jote del Csbo v Mehiki. 16 oub js stoailo, SO hii je odplsvils nenndnu silnu po-vodenj. — Povodeoj imajo as juinem Tirolskem, v okolici vssi Tsrragnolo in Vallarea. Reka Adiis je silao u-rastla tadi pri mesta Rovereto. — Velika gsljsljs. V Siska je policija v sredo zaprla nekega Dich-terjs, ksteri je predel aekems konzorciju ponestnikor velepoeestvo, katerega sploh ni. za ea milijon kron. Dobil je u to .velepoeestvo* 160.000 K — Nn Dunaju se je vriil r veliki rotoviki dvoraai ljudski thod. Imel je zavaeti stalliio radi cepljenja osep-nic. Med pristali in nnsprotniki cepljenja je priilo do baraih prizorov. Slednji niso pustili govoriti rektorje daaajsksgs neučiliiča dr. Ebaerja. ksteri je kotel zavzeti zaaaztveao stalite« n cepljenje ooepaic. Vsled tega ao prirediti navzoči viookoiold rektorja borno ovadjo, ki ae je aadaljerala celo — Neprijetna usta* so dotiveli potniki nekega voza v popoldanskem brzovlaka u prazaik Vaeh zvetnikor blizn Bakeks. Vstopil je nek nekoliko vinjen kmetski človek in začel zabav-ljsti ter glssno kričati Nek Nemec Je razjarjen zakričal: .Bodi tiho, slovenski tepec!" in mu je ustavil revolver u prsi Kmet ps je potegsO sol is ■s gs je saatavil u grlo. Sopotniki so nasprotnika ločili Nastala je velika smeiajava: nekdo jo potegnil ss silosov ia sstavil vlak. Kmet ja izstopil v Postojai ia ho skoraj gotovr kssaovsa, Nemca pa so — spastili čeprav je on /ljaaea izvzi - Drsbae novice. V Badovljici se vrle ie ts mesec obč. volitve. — Dunajska tvrdka Giraer zgradi sov most čet Stvo pri Kraaja. — Novo hranilnico so ustanovili v Kraaja. — Ljubljanski kleriksld so priredili ssd-njo nedeljo slabo obiskan thnd v .Cnionu". Dr.Susteriii je silso hsj-tksl preti iapsna Hribarja. i n varstva katolitkik izseljencev v Ameriko mislijo astaaoviti v Ljsbljsni Ustanovni občni zbor u vrli 11. t m v Ljubljut O ciljih Rafaelove draibe zrno le poročali svoje- čss30. — Na grobovih Zrtnjshaga In Fraahapasa so' se rnadm udajo soboto hrvuiki drisvnosborski poslsaci Poslaaec don Ivuniievič je slutil sta-realovansko msio. ns grobu pu sta govorita Tresič in Ivsniievič. — Kuka u spoitnje skrivnost pisem an Ogruheml Veleznačilno u mere nu Ogrskem je to..du ako pile kdo proslnlemu zagovorniku ogrskih Slovakov, norveškemu pesniku Bjornstjernu BjArneonu. poilji najprej pisma r Zagreb, odkoder romajo pisma na Čeiko in ie le od tam nu naslov pesniks. — Primsnjkssje ielezallklk tovornih vos. Ns posredovanje drtuv-nega poslancu Maitalke je obljubita vlsds ujeti posojilo 100 milijonov K n nakup ielezniikik tovornik voz, katerik zlasti u Češkem vssko leto proti jeseni smsnjks. — Kaga. Tvoru (baboaska) ku|js u je pojavita v neki mizariji v Tunisu. Hiio no potguli in ne delavce kakor tadi bolnike izolirali Kugo so v mesto unesle najbrl podgane. — Potres. Is deieie Bschsra v srednji Aziji prihujajo poročilu o velikem potrese, hi si pa nuprotujejo. Buje je liopolnoms razrušeno mesto Ksratag. Mrtrih je več tisoč ljudi in 600 hii razraisnih. V Snmsrksndn ae ie vedoo zemlja trese. SvetoTne Testi. Izgredi pljulk > vsjsksv v Zsdajl petek ponoči je hotelo okrog 30 topaičarjev po sili adrati v ssgrebiko kavarno .Sokol" ker je Io kila zaprta. Mcatai policaji w jim to hoteli zabrusiti vsled česar m je razvita prava bitka mod policaji ia vojaki Jedem policaj, oče dveh majkaik otrok je dobil udarec po trebuha, tako da so ma prilezle črevs u daa ia bo gotovo umri. Vojaika oblast ao more aajti — I dlasmttno pstrsat se jo igral 8 letni dečko tkrootj v Moravski Ostmi Patrona Je ekoplodirata in od-trgata dečka nek deaet prstov ia ga talko ranila na trebaha. Deček je — O aodjalaem delsrasja sbčla je govorilo u shodn druitvs u sodjslso politiko v Magdebargu u Nemikem Povdurjata M je potrebo, ds M prešla na podjetja monopoliatiikegs v okčiasko spravo, ds M n posest občls premišljeno ia ds M mesta skrbelo u , - ■ . . .. .. .. . —. sisie moje preMVsmtn, zjer n reveži sumi se morejo pomsgsti, kakor v vpra-šanja preakrbovaaja mleka, dajaaja dobrih svetov ia inforsudj, pokopavaš je mriičev itd. — teme v oMlaoklk odborih Na Ograhem je po Blovslkem in tudi med Madiari mnogo vssi, Iz katerih so n ni molki deloma izselili r Ameriko deloma pa ssmo ili tje iskat dela u aekaj času Vsled tega opravljajo lansko ssmo vse posle pri občinah ia je tadi precej iealkik iapsaor. — Flaaačal polom v Novem Jorke čatijo pred vsem delavd. Maogo tovora nimu dovolj denarja ss izpls-čeranje delsvcev in jik odpaMajo. V udnjik dnevih je isgubilo do 60.000 delsvcev svoj zaslsi* In kruh. — Trgovlaa z —i Služba distriktnega zdravnika okraj Vojnik okolica se razpiie in sicer za občine Skofjavas, Šmertno v R. d. Novacerkev, Dobrna, Viinjz-vu, Frankolovo in Bezovica. Dohodki: vsaka občina prispeva l'/e na cesankem davku, za blizo 800 K, dalje prispen deteta 400 K. Zdravnik, ki je avstrijski driav-ljsn, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme. Probtje se morajo vložiti do 2. grudna 1907 pri podpisanem zdravstvenem okrožnem odbora. MlNKi dober prodsjnlec se takoj sprejme v trgovini z meianim blagom Jtana | v Šmarji pri JeHnh. MS I—8 Načelnik: J. Lipni. Zasigurana prihodnjost se nndi pridnemu ekonoma, kateri je otenjen in ima 2000—8000 kron densrja, s tem, da vzaaie v najem posestvo z mlinom na 8p. Brega pri Ptajn. K posestvu spada 15 oralov dobrega polja in tnvnikov, hita a 3 sobami in kahinjo, veliki hlevi sa govedo in svinje itd. Ker je mesto Ptaj samo 8 minnt oddaljeno, bi se izplačalo umno mlekarstvo, perutnine naretvo itd. Dopisi tvrdki s-l Jurza in sinovi, Ptqj Vabilo izvanredni občni zbor Slovenske posojilnice pri sv. Benedikta v slov. gor.. ki se bode vrttl « ssdsljs, 17. v , sb 1 ari DMI mo 1 ml radi Izprememba pravil. MaAalakTO. Steekenpferd lilijino milo 80—SS ei Bargmsss a Iv, Dratdaal la Detle ss Lsbl (Čeike) S7 je Is eotaie pe prbaaajlk. katere debivama dae se tastom. aajMjie sdiavilao mile fvell pegam aa Uas Is v dosege ssiss. mehke kota ta sdreve kerve aa okraes. ItatiptHr jt drtU* takkkmi,ti|a*t,h|MkMiabnalhal«Mr prt [ m. V VSEH VXLI-KOHTI IN CENAH rmnm Di NAPISE Z ZLATIMI : ČRKAMI PRIPOROČA : RIB DSIlC J WL Lesnik: Ksasordj Usta .Dsmovtao drUtvs". Tisk.Zvmzs tiskana" * Csljs. Odgovorni urednik in iadajattlj Ljadsvtt Farlaai. ..........^m