PAJ DALJE !
ŠM/iT FAŠIZMU SVOBODO NAHODU1
mBMm
VEtfNIK OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA
Leto IV.
- LJUBLJANSKA IZDAJA •
Konec avgusta 1943..............
Si", 2?:
POZIV VSEM SLOVENCEM i
Izvršni odbor Osvobodilne fronte .je izdal ob Mussolinijevem • padcu
proglas? ki ^ bil objavljen v prejšnji številki. Zaradi izredne važnosti
se vračamo danes na ta proglas, v katerem stoji med drugim: •
J teh odločilnih dneh poziva Osvobodilna... fronta... znova ...k.....enotnosti
slovenskega'narodi.......V ""Osvobodilni fronti ko t vs enar o dni. or gan^za^ji.*^i
se"'D'6rI.....za.....s v© bo dno'" in" z edinj eno.....Slovenijo.....v svobodni.....in... demokratični ju
goslivini;.....ne mesto za.....slehernega "patrio.tionega.....Slovenca.....in .sleherno sku
pinc».....Ici""Seli" "doprinesti.....svoj.....delež k uničen ju... krvavih.. okupator a.ev,
............... asvo¥odilna'^Tr^ta "znova.....poziva zavedene brate slovenske krvi
dvignili orožje proti svojemu narodu na strani okupatorjev naj orožje
ležijo in s>e pridružijo Nar. osvobodilni vojski. Kdor bo poslusallOac
maščeval. Kdor.....bo... o s t al........zakrk
jo m bq pridružijo
je narodne vesti, nad tem se narod ne
.^.jen.?..bp.....unic.en....z....pkupatp .....vred "
so
od
sve
bo
Vsa"zgodovin	^%e nenehno težnjo po^čimvečji ^r
•U.u	v	^ svobodo. 100? je storil vse car je
-O mogoče, da se doseže enotnost in sloga vseh Slovencev Bori.ise^a e_
motnost pa pomeni istočasno boriti se ..proti.....vsem,.....enpt^os^.^az|^.a
Zgodovina OF priča, da je IOOP storil to svojo narodno dolžnost. .00*,ki
nudi roko sprave vsem /tudi tistim *elo^rdisticnimjoditel em,ki so pri
pravi jeni takoj popraviti svoje ^^de/ istočasno napoveduje ni^^prosno
iztrebi ienie vseh, ki se tudi v teh dnevih niso zavedli svojega siovens-
kega"^okolenja in prelivajo še naprej bratsko kri v
besede velja o za vso belo-modro gardo, veljajo P^f.	dl ^
•11, ki opravičujejo zločinsko početje ^^^^^g^^^^^edfvelja
rž
podpira sedaj i;plavo gardo".
B.e
ll^iFtči^	ki 80
1ji bele garde sklepali na Bledu z Nemci,
in ne mere biti mesta med poštenimi Sloven
Tem na j gnusne j šim janicarjemm
Vsi r>a ki so se jim ob tem
;.oyenif na jpodle jšem izdajstvu odprle tfJi, M j se ^^^t™ £
vnalno osvobodilni borbi! Zadnji cas je,, da popravijo	i
blode.
stljiva ovira za sprejem v vrste
'.ma kdo na vesti od okupacije naprej?
a še manj
boP je s svoji. proglasom O-no^ovedal^d^e^ore JoMtt nepremo
one iz časov pred zlome-:
kako daleč
t ter da zasleduje samo
Podčrtati pa je treba, da je^ta Pjoglas iz=
o je Osvobodilna fronta vojaško in
bo vsak, ki bi to širokogrudnost skušal spe±ananxsivu
Jugoslavije ! ~S " to" svojo X"šir oko grudno potezo je IOOF pokazal,
predsodki in mascevalnos
^	treba,
so mu vsa strankarstva,
interese vsega slov0 naroda,
sel,
in. da
3L0VEKSKI POROČEVALEC	- 2 -.............Konec avgusta 19.43.
živel zcvlu intre bridko razočaranje, iti ga bo deležen od strani s'lovens=
ke narodne justice.
Vojni čas ne nore poznati za zakrknjene veieizdajaloe druge'ga kot
naglo sodišče!
v PLAVA GARDA"
V zadnjih mesecih so se pri nas na Dolenjskem in Notranjskem pojavile
vojaške edinice, ki so bile opremljene z jugoslovanskim orožjem in jugo=
slovanskimi znaki, kokardo kralja Petra Ii.in jugoslovansko zastavo. Ra=
stopale so zelo skrivnostno in tajno, kakor da se morajo zelo skrivati
pred Italijani. 0 samem sebi so ti borci govorili, da so četniki,del ,.re
dne jugoslovanske vojske" generala Miha j lo vida v Sloveniji. Ljudi so h.o=
teli pridobiti zase ali vsaj zbuditi njihovo aktivno pozornost, s tem, da
so povsod, kjer so prišli v stik z njimi, govorili, da se bore za isto
stvar kot partizani, namreč za osvoboditev slovenskega naroda in zraven
še za Veliko Slo\renijo in Veliko Jugoslavijo.
Krasni načrti! Toda kako se ti junaki bije jo za svobodo slovenskega na
roda in kje so bili ves ta čas, ko so se za svobodo borili partizani, ti
sti, s katerimi se bore za isto stvar?
Do sedaj niso izstrelili še niti enega strela proti okupatorju,čeprav
imajo dovolj orožja in seveda tudi dovolj možnosti in prilike,Čemu ne po
kažejo svojega junaštva?-- Čemu ne maščujejo toliko nedolžno ubitih, toli=
ko zaprtih in pregnanih, čemu se ne maščujejo za požgane slovenske domo=
ve, opustoš ena polja? Zakaj se še vedno drže nasveta ubežniške jugoslova
nske vlade, da še ni čas, da je treba še čakati, davse je treba še pripra
vi Jati? Oči vi dno poslušaje tisti nbratski" glas iz Šuma d i j e, ki je še pb
napadu na oiciJ ?	za to, da je treba „našo aktivnost držati v ta j
nusoi ■ o 'i.:. ;i o itA. • no s t je to, če je okupator ne čuti na svoji koži?Ka-
ko je mogoče biti ^aktiven", če se ničesar ne zgodi proti okupatorju? •
Kako je mogoče razumeti to skrivnost?
Zelo lahko. Poglejmo kako žive ti nčetniki" in odkod so se vzeli«
Razpolagajo z veliko količino orožja, hrane in denarja, ki ga razsipa
;;o h--.., 1 , dele podpore, preplaouJfejo živino, kadar jo kupujejo. Lju-
di sleparijo, cia so v zvezi z Angleži, ki da jim vse to do vaza jo ! Samo do
sedaj ne vozijo še letala po cestah in v Ljubljani tudi še ni takih An-
gležev, ki bi mogli takole z italijanskimi kamijoni in kot italijanski so=
vražniki nemoteno in brez ovir na žičnem bloku v Ljubljani, Vrhniki, Lo=
gatcu., dovažati vse najrazličnejše potrebščine. 0 sveta preprostost!An
gleži jim vse to dovažajo! Ti presneti Angleži! In mislimo, da bi njiho=
vi ljubljanski bratje liberalni in klerikalni, kakor so dr. Za jc, dr. Sma jd
...ne mogli po isti poti in na enak način prihajati k njim v avtomobilu
ranjkega ministra Kramerja, če bi ne bili tako imenovani „Angleži" to je
izdajalci slovenskega naroda. Toliko ljubezni do slovenskega naroda še ni
so pokazali Italijani.
Prav tako bi ti četniki, če bi se v resnici boiili. za isto stvar ka=
kor partizani, ne mogli potovati tako .ttemote^p^iž.....enega področja na dru=
gega 9 n.pr. iz Vrhniškega kota v Iško vas pod Krimom skozi belogardisti (S;
postojanko Ligojno, Drenov grič, Bevke v spremstvu belogardističnega
vi.omč; .a.,ta, bivšega četnika Toneta Eoinotarja,
1ci .v tako bi belogardistieno-mihajlovičevski oficir Vošnar nikoli ne
mogel pred cerkvijo v Rovtah nad Vrhniko javno razglasiti,da je belim do
voljen odhod med „četniki", če bi ne bilo vse ..dogovor jeno, .z.....Italijani...
Prav tako bi v „ilegalnost" četnikov, ki naj bi se po njih mnenju bo=
rili za .isto stvar kakor partizani, nikoli ne odhajali ravno zagrizenipri.
star ! ~ - i. " \.± ne vedeli, da ne gre za partizane, s katerimi sle
parijo ljuda, uomv.:5 da gre za isto stvar, za katero so se prej borili kot
belogardisti« Prav tako vemo, da njihova,, jugoslovanska "vojska'"'od svojega
komandanta /nima/,,izrecno prepoved streljati na partizanske oddelke"zato<
ker se bori za isto/!/ stvar kot partizani, temveč zato, da jim ob ugod=
ni priliki po belogardisticnem lanskem vzgledu pade ...v ; hrbet.. To nam
:aa... nj? letak lspartizanski	r:a ju gos TJ.6 vensko"''vojskoki ga jeiž
dal njihov domišljije bogati JUGOSLOVANSKI GMVEI S TAl" za Slovenijo i.avg,
Vsi ti primeri nam dokazujejo, da ,,nc vi četniki "hodi jo po isti poii ka
kor belogardisti, po poti sodelovanja z okupatorjem in izdajstva nad slo
venskim narodom. Zato je slovensko ljudstvo sc/dbc o njih strnilo vkratek
stavek s ..vi.....ste prebarvana.....bela garda in jih označ ilo s ,tplarp.....gardo"., pa
naj se sami imenujejo kakor si boai.
In vendar, zakaj so se po javi!i?KaV:šne so razlike?Mekaj mora vendar biti.
3LpVR£Si.Cl iO^OJEVi^iiC '	- 3 -	/ Konec >xz ^3'ta 1943 =
Življenje in zbiranja nplavogardistov^nam kažeta, da "v bistvu resra r
zlik med belimi inMplavimi". Razlike so le v njihove-i vojaškem in moliti
onem nastopanju. Vojaško ne pomenijo takorekoo nič, njihovo število je ne
znatno. Kaj radi se zato napihujejo in v svojih letakih prikazujejo, ka-
kor da razpolagajo z neverjetno ročnimi armadami. Brez pomislekov si ];r;
laščajo veličastne uspehe naše NOV. Te čudimo se, da je"nekateri,a "všeč bi
ti junak na tuj račun! Več pozornosti zasluži politična stran njinovega
nastopa. njem se jasno razkrivajo nameni ljubljanskih „plavo gardistih
nih" očetov. Dejstvo .das^šeprvi začetki „plave garde" pojavili že proti
koncu zime, govori, da je na njeno U3tvaiitfcv uplival razvoj svetovnih do
godkov.
Veliki uspehi sovjetske zimske ozer-zive a padcem Stalingrada in oper •
cijami v donski kotlini so pokazali, da jo začela padati moč nemških in
italijanskih fašistov. Prodiranje na vzhod 3e je spremenilo v umikanje na
zapad. Vsi, ki so se povezali z okupatorji in med nje spada tudi sloven=
ska reakcija, so začutili, da se jim - zmikajo tla pod nogami.Kazen za sto
rjens grehe jim je stopila pred oči. Paradi prodiranja resnice o parti=
zanskih uspehih v svetu niso mogli slovenski nzzadnjaki nič več goljufa=
ti ljudi s svojo krinko. Odkrito izdajstvo nad lastnim narodom jim je u-
bilo vsako veljavo v ljudstvu. Zaradi odkritega sodelovanja z Italijani
so se preveč umazali, da bi še mogli igrati ljudske tribune. Z izgubo po
ložajev pa mislijo, da pride še marsikaj drugega, In vsaj to drugo je tre
ba,resiti! Samo kako? Treba je dobiti nekaj novih ljudi, ki nimajo toli=
ko in takih grehov nad seboj ali vsaj ulso znani, Poleg tega je treba spre
meniti način političnega nastopa. Vsebina bi potemtakem ostala stara, le
taktika bi se spremenjia. Načrtov ni bilo mogoče izvršiti brez sodelova-
nja ok-.-j	,	sodelovanje t okupatorjem, to izdajstvo nad la=
stnim narodom, je Lil pa najhujši greh, ki so ga zagrešili. 7 spremenje-
nem političnem nastopu je bilo treba prikriti ravno ta greh.
Ta cilj naj bi dosegla „plava" garda, ki so jo skotili isti ljudje-ka
kor belo gardo, V bistvu naj bi ostale vse pri starem, „plava garda" naj
se le na zunaj kaže v drugačnih in „milejeiir1 oblikah. Njeno sodelovanje
z o',upc.t-.-r jnaj bo bolj tajno, konspirativne i se, položaji za bodočnost
bi ostali prihranjeni.
V „plavi gardi" sodelujejo iste nazadnjaške strnje kakor v beli gardi
Poleg klerikalne je liberalna ali kazinska - po ljubljanski .Kazini,ki se
sama imenuje miha jlovičevska4 in prvotna niihajlovičevska straja, struja
mihajlovičevskih oficirjev. Času in razmeram primerno se s „plavo gardo"
močneje povdarja mihajlovičevska struja, Z n:}o imajo večji vpliv mihajlo
vičeveki oficirji, ker si domišljajo, da so znali bolje skriti sodelova-
nje z Italijani kakor drugi. To je- prava o:fioirska domišljavost. Najprej
so sprejeli poveljniška mesta v beli gardi in .3 njo sodelovali z okupato
rji, danes pa ustvarjajo „plavo gardo" aj i obnavljajo ,,redne jugoslovan=
sko vojsko", seveda Mkonspirativno" z olrupatorjevim sodelovanjem. Oe ni
ena firma dobra, naj jo zamenja druga? če ni dobra baretka, naj jo zame=
nja jugoslovenska šajkača, ki naj pomaga ogoljufati narod za svobodo in
enakopravnost. Vsako sredstvo je dobro, Kot nepoboljšljivi sovražniki de
riofcracl.le sanjajo, da bodo po vojsk:« upe 3 j ali generalsko diktaturo. Temu
odgovarja ves njihov politieno-upravni načrt, ki predvideva na vseh me=
stih vojake v okrožjih, občinah.»,vse naj: ci bilo podrejeno vojaški ko=
manei. Ostali nazadnjaki jim pri tem ploskajo.
..Plava garda" pomeni po vsem tem le novo obleko, starih ljudi, starih
izkoriščevalcev in starih izdajalcev slovenskega naroda. V novih oblekah
hočejo biti pred 1 -judstvom Čistejši in manj umazani po sodelovanju z Ita
lijc '"' " '' ;;-. j vendarle sodelujejo, premeteno sodelujejo,ovajajc
in izdajajo, slovenske ljudi. Slovensko ljudstvo naj se zaveda,.....da mu s
'',7pIavo''gardo" grozi še večja, grozne j .1 a in goljufij bogatejša nevarnost-
državljanske vojne. Izdajalski generalštabni major Karel Novak, Mihajlo--
vičev poverjenik za Slovenijo je sklenil z Italijani sramotni dogovor,po
katerem so mu prepustili v bližini iTovega mesta nekaj ozemlja, kjer na i
po sv;> j.plavimi" četniki giblje svob'onnc in neovirano od Italijanov-
Po tem dogovoru šele spoznamo vso zločinsko umakni jo blatenja OP, Češ d
se pogaja z Italijani. Kakor belogardistom so tudi njim potrebne take me
tode za „ samo obrambo l' Nismo mi krivi, se ;:im j;o_ni posrečilo. Cami la-
hko vedo, da volk pač menja dlako? narav' pa i::.:.:oli, Slovensko ljudstvo
je pač jasno spoznalo ;-dela svojih so •'.:: besedam ne verjame j
več, Banditi ostanejo"banditi, čeprav zor-::;'obleke, Xdor, se. hoče res-
nično bofiti zet svobodno.;stVagi.....m.Ll '" X. " rtizzne......Vsak,... ::.....;'e i
; e.....dobrodošel. Za svobodo slovenskega r--.ro-ia se je danes mogoče boriti sa
310'VENSKI POROČEVALEC
4
Konec avgusta 1943.
mo na pozicijah slovenske Narodno-osvobodilne partizanske vojske. Vsi o=
stali naj vedo, da v slovenskem življenju ni več mogoče slepariti,krivi=
co kazati kot piavico in goljufijo kot poštenost. Taki časi so minuli zs
vedno-	Dr. F. Škerlj.
J)
NOVA VLADA'
Začarana spirala,v kateri se.vr-
stijo begunske jugoslovanske
se sumljivo oži.Kriza londonskih be
guncev je stalna in neozdravljiva.
Pred kratkim so spet sestavili novo
Mvlado". Koliko časa bo živela,tega
seveda ta nova „vlada" slabotnega
zdravja in rahlega živijenja niti
sama ne ve«
Preden sploh spregovorimo kaj
novega o novi „vladi", je treba ugo:
toviti,da sedi še vedno v njej stari
Draža Mihajlovid.S tem je odnos svo=
bodoljubnih narodov,ki se že dve le=
ti bore z okupatorjem,medtem ko Dra=
ža Mihajlovid že dve leti okupatorja
neposredno podpira,kar se tiče nove
,,vlade", jasen.
V ostalem je ta nova „vlada" zna=
Silna v prenekateroT ">og.ledu.
Prvio jč značilna zaradi tega,ker
so ob najnovejši, krizi morali lon=
donski begunci umakniti z javne po=
zornice vse svoje uradne politike in
sestaviti tako imenovano uradniško
i}vlači o". 'Te bo preveč, Če rečemo, da
je oficialna politika priznanih vo-
diteljev in uradnih politikov doži=
vela po aprilskem zlomu 1941 svoj
avgustovski zlom 1943 celo v emigra=
ci ji.
Drugič je značilna zato, ker so ob
najnovejši krizi kar mahoma izgini=
U Slovenci in Hrvati iz „vlade".E=
migranti so torej na vsej črti - Ju
goslavijo pokopali, medtem ko je iz
krvi Narodno-osvobodilne vojske in
partizanskih odredov vzrastla nova
Jugoslavija,ki jo predstavljata Vr=
hovni štab in AVNOJ.
Glavni š tab JfOV' i&;#0::,Slo.Veni j e ^ v.•
Na položaju dne 5.avgusta 1943.
po=
ču=
Tretjič in končno je značilna za=
'tegadelj,ker mora celo njen novipred
sednik,gospod Purid,priznavati,da so
se emigranti v Londonu - skregali, V
reakcionarnem taboru doma in v Londo
nu vlada torej vse hujši razkroj,#ed
tem, ko se narodno-osvobodilno giba=
nje v Jugoslaviji odlikuje po svoji
vse trdnejši enotnosti.
Kaj bodo sedaj rekli belogardisti,
ko ni več njihovih Krekov in Kuhar =
jev? In kaj bodo rekli sredinski pre
kupčevalci z narodno usodo? Kaj bodo
končno rekli plavogar.distični oficir
ski izdajalci, ki jih ščiti tako mo=
čna„vlada"? Naj vsi ti gospodje
slušajo londonski radio, pa bod
li, kako se že tudi v londonskem ra=
diu norčujejo iz jugoslovanskih emi=
grantov. Ce se ne motim,je bilo v Ion
donskem radiu pred kratkim celo reče
no,da petdeset jugoslovanskih emigra
ntov pač ne more zavreti mogočnega -
ljudskega toka v Jugoslaviji.
Polom naših narodnih izdajalcev jej
torej - popolen na vsej črti. ,,2ašoi
tniki." v emigraciji oči tu jejo vse huj
šo slabost, ti preklicani Angleži sc
namesto k beli gardi poslali svo~
vojaške misije k - partizanom.Kar
tega zadnjega tiče, bodi mimo gre
povedano, da Angleži pač ne more-
pošiljati svojih misij k beli gar
ko pa tako očitno sodeluje z Itd
lijani. Razen tega so Angleži znani-
kot realni politiki. Za realne poli-
tike pa je jasno, da slovenski naročj
predstavlja resnično le Narodno-osvo
bodilna vojska.
BORIS KIDRIČ.
pa
je
se
de
jo
di
Glavni
i*
itab
ODLOK
9. .postavitvi.....brigadnih in
NOV in PO Slovenije postavlja na ozemlju, ki ga obvla=
dajo ali kontroli:.'«-.-Jo slovenske brigade in odredi, posebna .brigadna on od
redna sodišča, ki sodijo za dobo osvobodilne borbe vsem civilnim in voja
Škim osebam za vsa v posebnem pravilniku navedena kazniva dejanja.
Brigadna in odredna vojaška sodišča so sestavljena iz treh članov in
njihovih namestnikov ter tožilca in njegovega namestnika. Njih podrobno
organizacijo, poslovanje in postopek, urejuje poseben pravilnik,
Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v „Slovenskem poročevalcu"«
Smrt fašizmu - svoboda narodu!
Za slavni štab NOV in PO Slovenije;
Politkomisar:
Kraigher Boris,
l.r,
Komandant-:
Pozman Er ano, 1.r.
..............................—.....—........................................— ■■—- —.................................._____	M • Q
0B3C PS GOSPODU Ž vmiT
Ne maram takih pomorov* v katerih človek človeku dokazuje^ali ooelo'
vsiljuje nekaj, kar je le njafiift, všeč, ali kar on edini (,razume". Kaj ta=
kega smo včasih srečali v Solili pa na oesti oh vsakem vremenu in vsa=
Pa cenim Pogovore iskrenih ljudi. Take pogovore, kjer si
dobri ljudje brez vsake bojazni drug drugemu odpirajo knjigo svojega živ
ljentia m svo^e pameti, resnično nehinavsko in nepotvorjeno, Tako pot
do iskanega in resnice lepa, jasna in gotova.
Brigada je zasedla vas. Napolnili smo kmečke hiše, kajti ni bilo še po
mladi, čeprav smo jo vsi čutili. Škoroi so namreč že žvižgali po drevju,
od Krima so se preplavali ¥eli oblaki in čas je neslišno tekel v sred=
postni tedeji, Velika in neutešljiva je namreč želja dobrega človeka po po
mladi, ^In pa3?tizan je tak -človek.
Dolžnost dn manira sta zahtevali od mene, da sem obiskal vaškega žup=^
nika. S komandantom in komisarjem sem šel proti farovžu in spoijoma sreča
val partizane, ki so se pogovarjali z vaščani ali iskali souccuPoleg cer
kve so se na hribu svetila farovška okna* ki jih tako dobro poznam. Vsa=
ko se drugače odpira in med njimi so na pomlad otrple muhe in pagki, ' ki
jih sonce kliče v novo leto. Več let so bili namreč slovenski farovžimoj
urugi, a ljubljeni in dragi dom. Posebne hiše so to; po širokih vežah di
-i po kuhinji in po stenah vise stare nabožne slike, prinesene od bogve
kje, stopnjice v gornje sobe škripljejo^.in ob njih srečuješ svetnike, ki
jim
je farna ali podružnična soseska na tem kraju izbrala zasluženi pDkoj*
Tla so skrbno osnažena, stene že zdavnaj nepobeljene, z oken pa gledajo
rože.
Pehali smo na župnikova vrata.
„Ave", se je odzvalo iz sobe. Vstopili smo in zagledali.starega osi=
velega gospoda, se mu predstavili in na njegovo povabilo sedli na prepro
ste kmečke stole. Kaj kmalu je minila prva in običajna napetost, ki tra=
ja pri vseh takih obiskih in. župnik je ukazal prinesti kruha in vina,če=
Sar ne sme manjkati pri nobenem obisku v slovenskih farovžih. Ne zaupno
nas je sicer pogledala kuharica, a iz našega veselega in prijaznega pogo
varjanja je prav kmalu uvidela, da smo „četrav partizani", povsem miro=
ljubni in pošteni ljudje in da tako gospodu ne preti noben§ nevarnost,0=
lajšano je vzdihnila in potem dejala? „Le jejte in pij^©:'! Ce bo zmanjka=
lo, bom še prinesla," Dobro znamenje torej! že samo naše prijazno govor=
jenje je kuharici pregnalo vso skrb, čeprav je dnevno in nabožno časopi-
sje, ki je ležalo raztreseno po župnikovi mizi, zbegalo tudi to prepro --
sto in zvesto ženo,
„Berete veliko" sem pokazal na časopise „in gotovo veliko verjamete o
naših grozodejstvih, gospod župnik?"
nGospodje - "
,, Tovariši smo" se je nasmehnil komisar.
,,Gospodje tovariši torej", se stari gospod ni dal motiti, „toliko se7!":
že star, da znam ločiti resnioo od laži. Vidite, taka je postava "tega sve-
ta , namreč, da se vsaki dobri stvari zoperstavi slaba, resnici laž, vese
: jn žalost, bolezni zdravje in tako naprej. Meni je jasno, kakšno in ka--
o ! ežko breme ste si naložili, obenem pa tudi,- zakaj toliko govorjenja
Ln pisanja'proti vam. Boljše hočete ustvariti, a to je težko. Šfežko zat
ker ne bo boljšega, dokler ne bodo ljudje boljši. To pa gre težko in go-
rje tistemu, ki skuša prvi postati boljši, kajti ves bes in zloba hudob-
nežev se bo prva zlila nanj. Pa takole je, gospodje: eni bodo šli za.va-
mi in z vami, drugi pa nrkoli ne, pa samo zato ne, ker jim manjka nečct
poštenosti."
Nekoliko se je zamislil in nastala je tišina. Dober, boljši, najbolj
Ši? poštenost, - besede in pojmi, ki so nas vse prevzele že zdavnaj,a e
jih je stari gospod ponovno dotaknil kot vešči umetnik svojega priljubi;;
nega inštrumenta. 'Tišino je motil le sovražni avijon, ki je krožil na.:
vasjo.
„Vprašali ste poorej", je pretrgal župnik tišino in se živff vzravna
7,ali verujem časopisnim vestem ali ne. Moram reči, da ne. Ne zato, da 1
vas hvalil« še manj, da bi se vas bal, kajti star sem že in pot do moje
ga groba je že zelo kratka. V svojem dolgem življenju sem se navadil ve
ko stvar" gledati globlje; šola življenja je to. Zloba je to m to bost-
še dolgo srecavali, ki bo .ležala kot težka ovira na vaših poteh. Jaz. n
.....................................................r......§..."..........................................................Konec avgusta 1943.
vsi pošteni ljudje smo	, da se iskreno 'borite za svobodo in lep
ho bodočnost svojega n&mda, naroda dobrih in poštenih ljudi. Ali mislit^
da nepošteni ljudje tčga ne uvidijo in ne vedo? Vedo, a svobode v pošte=
nosti nočejo, odtod, gospodje, vse ovire.in zapreke. Kako lepa je svoboda
v poštenosti. Vi - in pokazal je s svojo lepo starčevsko roko name - mo=
■?ate to kot bogoslovec še bolj doumeti, saj razumete svobodo otrok božjih,
'^e je ne razume toliko najinih sobratov* naju, prijatelj moj, to ne moti.
Se marsikaj taki ljudje niso in ne bodo razumeli. Niti -take preprostosti
ne, ki jo pri nas razume vsak pastirček, da je namreč treba vsako ujetoži
val dobro držati, drugače uide, ker si želi in hoče svobodo. Mi pa, lju=
dje, stvar božja, naj bi kot teptani sužnji niti s prstom ne smeli ganiti
za tak dragocen dar božji kot je svoboda? Žival sme, človek ne? Kje je pa=
met? 0, pamet je, a jo nepoštenost in zloba prevpijeta. Stokrat prav to=
rej imate, ko se borite za svobodo svojega naroda, druge pa bo Bog sodili
^si smo jasito začutili..,kako nam je stari župnik vedno bližji, kako nas bclj
in "bolj vleče k sebi, pa tudi, da se da to le z dobroto. S tako,ko t jo i=
ma sonce, ki se je veselo lomilo in igralo s kozarci in belim prtom. In
sonce greje.
»Prepričan sem", je nadaljeval župnik, „da boste narodu svobodo pribo=
rili. Rad gledam vašo vojsko in to zato, ker je .'mi:ac mojih oči ■ ^.ar§;irala
že marsikatera armada tega sveta. Sijajne in blesteče vojske so • bile to,
mrtve, brez duše. Vasi so živi, v tem pravim, da so ■••odkriti, dobri, po-
šteni in-( zvesti samemu sebi. Samozavestno prenašate trpljenje in smrt,ker
vaiirtd fiaf-fig&^uBt)^:in trpeča domovina. In veste^ kako„ se .temu pravi? Ne
bom rabil učene ali skrivnostne in nerazumljive besede: poštenost je to.
In kot poštene ljudi va3 pozdravljam in vam nazdravljam.0 Bog vas živi!"
Poslovili smo se in prijazno nas je spremljal župnik po veži, kjer j.
partizanom ob široki mizi kot mati stregla kuharica. Že so se za nami za-
pirala .gostoljubna vrata. Močno je vlekel jug, nebo se je oblačilo in pri
čelo polagoma rosi ti. A vse to ni motilo ne nas treh, ne partizanov, da nt:
bi zapeli, veseli sebe in dobrih ljudi.
Dr. M. Mikuž.
PRIPOMBAc
Na kratko bodi omenjeno, da se baš v času, ko se je nahajal dr. Mikuž
z našimi brigadami, ki so se borile s hitlerjevci na ozemlju zasedenem p:
Nemcih, objavili v cerkvenem uradnem listu, da dr.Metod Mikuž po kazni ne
sme več izvrševati verskih obredov, dokler se sam osebno ne javi ]jub3jan=-
skemu škofu. - Mislim, da je manjkal le nasvet, kako naj bi se dr. Mik$*
.avil svoji nadrejeni cerkveni oblasti osebno, ne da bi ga Italijani ati
belogardisti zaprli ali po možnosti celo pobili. Kar je pa še bolj čudne
je to, da sme služiti v fašistični vojski toliko vojaških duhovnikov, ki
s svojo prisotnostjo dajejo napadalcem moralno versko opravičbo za njih.
va grozodejstva. Zakaj je dovoljeno Italijanom ubijati, voditi roparsk*.
vojne pohode, na katerih jih spremlja vojaški kurat, slovenski partizan,
ki brani svojo slovensko zemljo, pa mora umirati brez verskih tolažil?K
o j- p. to stvarjo, ali sta tudi k nam, na Slovensko prišla. Mus so lini i-
Hitler reševat krščansko vero?
, ?iKDQ SO VODITELJI „PLAVE GARDE*
Poveljnik uPlave garde" je major ..Karel Nov&k, Splošno znano je nje-
govo sodelovanje z voditeljem„Bele garde", gestapovcem dr. A. Smajdom
kako j. v.idi z C-ambaro.
Novakov namestnik je orožniški kapitan Kaprivica, ki je bil s.prgjr
tudi v italijansko orožniško službo. Nekaj tednov kasneje kot drugi of_:
cirji je bil poslan v internacijo v Gonars z nalogo, da ugotovi politič
no^grepričanje naših oficirjev. Po nekaj tednih se je s prvo skupino v
puščenih oficirjev vrnil v Ljubljano in dal svoje denuncijantsko poroc.;
lo Robottiju. Koprivica je tudi zagrešil nezaslišani umor poročnika Al o
za Lavriča, ki je bil razočaran radi izdajalskega sodelovanja 51plavih"
belimi in z okupatorji ter se je hotel vrniti v Ljubljano.
Poleg kapitana ...Strniše,, ki se je udejstvoval v službi laške OVR
sta med vidnejšimi »poveljniki" plave , „redne jugoslovanske vojske" še d
gradirana jugosl. poročnika Vošner in Janko DebelJ.ak, Oba sta bila pre
voditelja bele „jugoslovanske vojske"? Debeljak pa celo v laški špijon
žni službi.
Taki so vojaški, voditel j. jv plav« pjarde, ki šteje s kor o 200 mož!!! J;.
: i m I im II „J	—T	IIM^--------*
SLOVENSKI POROČEVALEC .. 7
.....................................................................-...................................................................................~............Konec avguB.ta 1943.
fT7»dC ^.T^l^l11	s prevaro7n"nasiljem':......Vsem"'"zatr=
.oŠ, lir 2 SSS^ z^oslavijo, za iaalja in proti okupator
^kjll^vstrah pred taci;; kdor pa vendarle ne nasede, doživi po=
nqvnh^?«|BvW''Qam?ari mobilizirati za boj proti slovenski narodno
^ "I PlaV° ga?d°> S P°mo«do katere'skuša nadomestiti pro
padajočo celo gardo ter preprečiti njihov odhod v partizane oz.domov. -
Zda3 3e Gambara, .S^ajd, Novak, Zaje, Smrsu, Žitnik in še nekateri trudi=
30, da bi belo gardo preobleki! v plavo gardo",.....teFtiko.....dosegli'"'odhod ra=
zocaranih belogardistov v „plavo gardo".
I	lci "tvorijo poleg omenjenih defravdantov, kriminal=
cev, tujih spi jonov, degradiranih oficirjev itd še nekatere podobne nič=
vredne kreature, so zašli dr.Bajič, dr.Kosti, inž.Nagode, Andrej Uršič,
Jp 1 janeo/psevdonim/ in še nekateri. Ali je to posledic
ca politične slepote ali je pa posledica zločinskih protinarodnih in. pro=
tidemokraticnih špekulacij - to bo pokazala najbližja bodočnost.Temu pri
meren bo tudi odnos, ki ga bo slovenska narodna""'oblast do njih zavzela.
Kakor je znano, pozna slovenska narodna oblast samo interese osvoboditve
slovenskega naroda in zato omogoča povratek v pošteno slovensko življenja
J..lroko^rudno.....tudi.„vs.em,_ ki so - Čeprav ¥ele"'sedaj"'"vo 1 jH"'lostoHtjjNe
pozna pa nobenega usmiljenja z ljudmi"," "ki.....v'na jtezjih"'^"^!',.....ki.....jih pre
zivlja slovpnski narod, ogražajo življenja, svobodo in imetje svojih ro=
jakov s svojo nemoralo in zločinsko pomočjo okupatorju, in-^ki• nač-tej .svo
ji poti izdajalsko vztrajajo kljub ponovnemu opozorilu Osv.fronte, Zakr=
knjeni izdajalci bodo sojeni neizprosno po potrebi že pred narodno osvo=
boditvijoi
„Plava garda" je komaj stopila pre# slpvensko javnost, a so se že
poklali znaki razkroja. O tem nedvomno priča vrnitev 15 oficirjev iz te
reni v Ljubljano, ki so spoznali izdajstvo plavogardistignih voditeljev,
kakor tudi prestop 9 oficirjev k partizanom. Vojaški in politični ukrepi
0$, kakor tudi mednarodni razvoj bodo kmalu izpodkopali povsem tudi pla=
vo gardo, ki stoji pred svojim popolnim polomom«
ŽIVEL DR. HIBAH, PREDSEDNIK P S N O J !
ŽIVEL TITO, VRHOVNI KOMANDANT NAR. OSV. VOJSKE JUGOSLAVIJE !
SMRT ZAKRKNJENIM OKUPATORSKIM PAJDAŠ M !
SILE OKUPATORJEV PROPADAJO.
Borba Rdeče armade in angleško-amerikanska akcija na Siciliji
prisilili fašistično os v izrazito defenzivo. Prvi steber nasilne faši-
stične stavbe se je že porušil. Italijanski fašizem se je sesul, Mussoli
ni je padel.
Razvoj evropskih dogodkov v celoti potrjuje, kako pravilni sta bili
linija in pot, ki ju je naša Partija od vsega začetka zastopala in ju še
^■v es zastopa v slovenskem osvobodilnem gibanju. Ko se drug za drugim vr
e porazi fašističnih razbojnikov, naraščajo hkrati sile OP in se poglu
razkroj v vrstah domačih hlapcev tujega fašizma in imperializma -
beli gardi ter med miliajlovičevsko sodrgo. Danes je jasneje ko kdaj koli
poprej, da sta slovenski narod in njegova OP poglavitne težave že prebro
dila. Bodoče preizkušnje bodo kratkotrajne. Premagati jih bo mogoče v bor-
benem poletu, čeprav bodo verjetno še zelo trde.
Katere so trenutno poglavitne naloge osvobodilnega gibanja? Akpijo.
proti okupatorju je treba spričo njegove stiske le še zaostriti.,... Dati j •.
moramo.....silovit" razmah tako na ozemlju, ki ga je okupirala Nemčija, kake ;
na ozemlju, ki ga je zasedla Italija. Nemci se ne smejo Čutiti prav n: ";
varnejše od Italijanov. Le tako bodo slovenske množice in njihovo osvo-
dilno gibanje kos barbarskemu nasilju hitlerjevslcih zločincev, ki bočo
spričo nemške potrebe, da se hitlerjzem na našem ozemlju brani pred za\a
znik.i , pokušali nadaljevati in stopnjevati svoja zverstva. Italijanske
okupatorje moramo na naših tleh tolči in potolči do kraja. Izgnati j:, "i
moramo s svoje zemlje, razbiti moramo njihovo sodelovanje z Nemci. PosI: i
som maršala Badoglia in njegovih generalskih opričnikov, da v korist nea
ških sosedov zadrže na slovenski zemlji razkroj italijanskih okupacijskr.ii
armad, je treba zoperstaviti totalni odpor slovenskih narodnih množic
i
i
SLO TONSKI POROČEVALEC	- 8,- ..............................Konec ffigu.sta 1943.
talijanskim zasedbenim oblastem. iŠjŽ&ekega sodelovanja z Italijani! Nobe=
nega popuščanja Italijanom! Nastopil je čas, da zahtevamo	jfeimorje,
da se neposredno borimo za Trst! Najostrejši boj moramo napovedati' miš3je=
nju, da je italijanska okupacija vendarle manjše zlo od nemške. Čim bol.j.
bomo oslabili italijanske okupatorje, tem bolji ...bodo ^narasle.....sile.....šloven=
'IIzT^rTomo^
raz^^HloVf.....moramo sTorIT;! vse^TaaTj'e" v'"na'S'r moci.....da"italijan=
skim vojakom, podofioirjem in oficirjem, ki jih na svoji zemlji bdjemo kot
okupatorje in kot orodje italijanskih imperialistov, tudi dopovemo, kako
se prav nič ne borijo za Italijo in kako nesramno jih njihovi generali iz
koriščajo zgolj kot oro&je hitlerjeVske Nemčije v škodo svobodne in demo
kratične Italije. Vnesti moramo razkroj in demoralizacijo v ital. vojsko
na vsej črti. Ljudske elemente v ital. armadi je treba cepiti z zavestjo,
da je hitlerjevska Nemčija njihov in svobodne Italije najhujši sovražnike
Množičnim demonstracijam za mir in za demokratično Italijo, ki se razvi=
jajo v Milanu, v Torinu, v Neaplju in Palermu, mora ustrezati razkroj im
perialistične ital.armade na naših tleh. Gnezdo našega domačega izdajst=
va je treba v teh odločilnih dneh in tednih čim temeljiteje razdreti,Za=
Slov ene ki so jih njihovi voditelji bodisi zavedli,., bpdisipi
silno. mpTlIiTirali	'"Seda") veliko......joda
.....PpP^avi j o t< svo j ..£e?k:L	Mnogo med njimi jih je že spre
gledalo. ^ofiaigjfEi"''jim"laoramoj.....da" najdejo pravo pot. Pomagali jim bomo ta
ko, daf$ih bomo .neus&iljeno tolkli, če bodo sodelovali z oknpatorji ali
šli na poziv svo jih'voditeljev kakorkoli v boj proti nam, Hkrati pa jih
brez zahrbtnosti odkritosrčno sprejemali v svoje vrste, če bodo odlagali
orožje oziroma se priključevali NOV. Danes ni dovolj vršiti med njimi z=
golj propagando. Vsak pošten Slovenec jih mora neposredno trgati iz vrst
bele garde in jih voditi v vrste narodno osvobodilne borbe.
Izdajalskim voditeljem je treba preprečiti, da bi zapeljane Sloven=
ce zavedli iz ene stiske v drugo in jih iz bele garde prevedli v modro
gardo. Plava garda ni ničesar drugega kakor poskus bivših protiljudskih
Oblastnikov, reševati pozicije izdajalske svojati. Streznjeni Slovenciiz
belogardističnih vrst ne sodijo v plavo gardo temveč sodijo v narodno o=
svobodilno gibanje in v narodno osvobodilno vojsko.
Vzplamteti mora celotni odpor proti okupatorju. Ta celotni odpor se
naj izraža v.odte^ovan^u.vseh pridelkov okupatorju, v sabotaži.........vsejro=
dukci jelt ki služi oiEipator ju,'.....V'~'{mTS'evanju'"''vsega prometa.j.....H'''ga"'potfebu=
3 ž' oSupator, v množičnih manj f estacij ah" p'ro"t i""' ojilupa t oFju povsod in v vsa
ki priliki, ..Z^o^^j^i^na^ e ob o r o ž ene ofenzivne akcije.
Za sredinske elemente'"'je.....sedaj.....'za'3nji^as7"da.....se'"spametuje jo in da
sprič o italijanskih porazov ter možnosti nemškega vdora prenehajo reševa i
ti potapljajočo se belogardistično barko in razdvajati težko preizkušeni
narod s svojo Osvobodilno fronto, ki se pripravlja na odločilne, zmago=
vite udarce.
Naša Partija, ki j'e dala slovenskemu osvobodilnemu gibanju kompas dn
hrbtenico, bo v bodočih tednih in mesecih razvila nove in nove sile v o= I
svobodilni borbi svojega naroda.	•	. |
., J.ju ^jj f ®.. „ Pa Y i .9. '!...... avgusta.
/Podčrtali mi./
BORIS KIDRIČ .
PREMOŽNI SLOVENCI, ALI STE IZVRŠILI SVOJO NARODNO DOLŽNOST S PLiŽČILOM
NARODNEGA DAVKA IN PODPISOVANJEM NARODNEGA POSOJILA OD 1. OKTOBRA 1941
DALJE ?
KOLIKO SI NABRAL TA TEDEN ZA„>*SKOVNI SKLAD"? ZAVEDAJ SE, DA JE TISK
ZDRUŽEN Z OGROMNIMI STROŠKI !
VSE ZA NAŠO NARODNO VOJSKO, ZA NAŠE HRABRE BORCE - PARTIZANE !
-»- gvuiuti
......J................................L::..!.:......................................................Konec avgusta 3343.
~ ~	SODSTVA
-vansko koslovenska narodna vojska de.
n? e f r ^ 6l0tn? 3love.i^o ozemlje in ko je težišče osvobodil
dofeda^lLI	TI1 na naŠ± Vojslci' ^ bil°	da Preidemo od
® sodstva na	vojaško in organizirano,
in SS	vojske, ki je dobila z ureditvijo brigad in divizij svo
in	omogoča, da damo tudi našim sodiščem v tem obse=
L,	oblike in po drugi strani, da bolj prilagodimo sodstvo voj-
Va^osv ' J.5?terein se nahaja slovenski narod že polni dve leti,
vojaška sodišča bodo po svojem poslovanju v celoti odgovarjala podoba
nim soctisCem drugih vojujočih se narodov, ki mora.io vedno nastopiti ta=
vanju se c^ilno urejevanje splošnega življenja umakne strogemu pošlo
Poseben pravilnik, ki določa poslovanje, sodišč, tudi predvideva poedi
ne aelikte, za katere so tfe sodišča pristojna.
Za civilno prebivalstvo, torej za naše terenske odbere,ki morajo 1 ju=
.dstvu tolmačiti vse organizacijske zadeve OP, je važno, da poznajovglav
vsa tista kazniva dejanja, ki'spadajo v pristojnost vojaških
sodišč.
Sodišča bodo predvsem sodila vsa kazniva dejanja po odloku IOOi1 o za-
ščiti slovenskega naroda /vsako sodelovanje z okupatorjem, sodelovanje z
belo gardo, denunciranje, ogleduštvo, propaganda in agitacija v korist
okupatorja, prostovoljno dajanje živil okupatorju in njegovim pomočnikom/;
po odloku IOOF, po katerem je prepovedano vsako snovanje vojske izven HOV
in P03 ter vse o-ne zločine, ki jih zagreši poedinec proti drugemu poedir.
ou ali skupnosti uboj, umor, večje tatvine, snovanje roparskih tolp,šir-
jenje lažnih in alarmantnih vesti in podobno/.
Vsi terenski odbori bodo prejeli preko svojih okrožij podrobnejša na:--
vodila. Njihova pomoč vojaškim sodiščem bo obstojala predvsem v tem, da
Dodo dostavljali preko redne obveščevalne službe vse potrebne podatke,pr
"katerih bo Sodišče pokrenilo postopanje in. ga bo tudi sposobno izvest;
cako, da bo izključena vsaka krivica.
Resnost '.borbe, ki jo vodi slovenski narod že dve leti za svojo osvo-
boditev, zahteva, da vsakdo s polnim razumevanjem spremlja ureditev na^
sih sodišč, ki ravno tako kakor narodna vojska sama rastejo in se spre-
minjajo po narodnih potrebah in koreninijo v globokem občutku slovenske
ga naroda za pravičnost.
Polič Zoran, član IOOF
načelnik oddelka za sodstvo pri štabu
NOV in POSo	• • " '
HARKOV IN ZFRONTA.
TvUoc kij i^nega nemškega oporišča na južni fronti - Ha r kova je vdclp:'
'doci armadi pot v Bkrajino. Ta uspeh ruske poletne ofenzive bo imel n.
'C{b>ie posledice za vojaški in politični položaj Hitlerjeve Nemčije r
janje vojne v Evropi.	.	,.
•usija vodi danes zmagovito ofenzivo na skoro 2.000 km dolgi fronti i
ve. j okrog 250 najboljših nemških divizij. Lahko je zato razumeti nisi
kritiko naših angleških in ameriških zaveznikov, ki so poleg sicer ze
pomembne zračne ofenzive -proti Nemčiji in Italiji zaposlevale na kopn
v Afriki le 4 nemške in 10 laških diviziji Sicilska fronta je obsegg
komaj 150 km. Če primerjamo dejstvo, da Balican zaposluje preko 30 sovr
žnih divizij, dve velesili kot sta Anglija in Amerika pa v vsej Evropi ■
mo kakih 15 divizij /vse ostalo gre na račun borbenega odpora vseh £vr
skih narodov Norvežanov, Dancev, Belgijcev, Francozov itd/-*#mL posvl
vse jasno.	' J
Zgodovinski uspehi Rdeče armade z zasedbo -Grela in Harkova, kakor_
di nov mogočen polet osvobodilnih gibanj po vsej Evropi, kaze da stoj:
na pragu velikih dogodkov. Tudi Anglija in Amerika napovedujeta vel:;
odločilno ofenzivo proti Hitlerju. Zmagala bo tudi v Angliji m Ame.r:
zahtev:. naroda proti željam vojnih dobičkarjev in špekulantov, ki se
na varnem in si žele dovojne.
g^TMSgl POROČEVALEC....................................'.................Z..191.Z.........-	.......„K.°B.e..c aygixsta 1943.
-	ITekoč ugledna ljubljanska družina ...Varpvšelc je pozabila na slovensko na=
rodno zavest, sioer ne bi v svoji trgovini trpeli prokurista~hltIerjanea!
-	Križar-šestošoleo Benet s©- je 6„avgusta ustreli.] e- revolver;;ara, ko je
stražil belogardističnega poglavarja pred	revolucijo". En«
14. avgusta je eksplodirala bomba v .lokalu križarjev v ••ranč iskan s ki uli=
ci. To so sadovi naporov j^trj_Oaila... !
~ .i3iX.an. Rudolf iz OUZD in..Jančigaj ?ranc iz Magistrata nadaljujeta svoje
izdajalsko početje, ZavediS''racionalni Slovenci poznajo do njih samo naj
globlji prezir in izvajajo popoln bojkot, dokler jih ne doleti pravična
ljudska sodba.
-	..Nar......os......vojska.....Jugoslavije je narasla na 17 divizij, /slovenski divizi
ji nosita "'oznako":......14......in'"T§"0.....divizija !/. ^6f*'''2Tb'v9nrje obsega S brci g? d,
PO Slovenije pa 10 odredov, ki se bore po vseh delih nase aUmrafce menije,
-	Veletrgoveo jBahoveo j e prejšnji t.? d en svojevoljno zaprl trgovino eno u-
ro prej kot je določeno in nehal razdeljevati krompir? čeprav je čakalo
še okrog 40 ljudi! Take stvari se morajo brezpogojno nehati!
-	33r«Zajo,.....R, Žitnik,.....dr..Jmajd_?_.....Skrbeč.....in.....Smrsu..sp ..pisali ...pismo...F^eem^r d
dobrim tednom "naj ""Simpr e,J'"zasedaj o.....jar^ko rok; v. j::./;. o.. ctz........T
lijani"nIscTyec"""gos|o(far £ololaja : !?Jsr/.r o" 1 j:\:ry	r; . :1
lec so ze__ jgriSTi modro-Feli.....veleir3'i'3ai" isrodii ' i:i niso v.v ,'da ko
.....
• Pri, i tali janskih oblasteh se jo ^.ssila ženska belogardisti ona deputa
^i Jar^T^e	.....iS	>'
|c.ih ostali samo Ie"Tom^iti'rrr"¥r''v"'tako''b	••-.ost belogardist,
žensk H smo "mogli.....verjeti,......dokler nismo dobili nedvomno potrdilo i
~ 0.....generalu Burji ter o dveh divizijah v Kairu in Tul1.su so veliko go=
vorili raiha'j 1 o vi č e vc i, dokler se ni izvedelo, da obsegata obe „ divizi ji"
skupno , oa 000 nož in da sta z generalom Burjo	- i'...- LiZ&ŽJ 1
-	KVestor Ravelli in komisar dr.Ruggi sta se na zadnjih mani/ei- Racijah
pokazala kot podivjana fašistT2no-M:sierjanska nasilnemu!
L I T E.R A T TJ R A
Izšla je s 1./ brošura B.Kidriča s Dve leti Osv.fronte./historiat/
2./ brošura J.Vidmarja : Klepete in dejstva /V njej obrav-
nava a/ ali je OP komiiniiTIcna Tn'viogb EP v O"', b/od=
nos.KP do narodnega vprašanja in morale, c/ oonos OP
do revolucije./
Op,ur.:
I.	Posebna izdaja ..Slovenskega Poročevalca" št. 20 a/ vsebuje;
1»/' Poziv majorja Jonesa Beli gardi s prevodom, 2,/ Prevod poziva ma=
jorja Jonesa Italijanom v Sloveniji, 3./ Izpiske iz Kuhar je vega pisma
ljubljanskemu škofu.
II.	Zadnja številka Slovenskega Poročevalca", ki je bila po=
svečena hrvatskim bratom je pomotoma imela št.15 mesto št.20!
III.	OP je izdala v svoji založbi tudi 2 sliki majorja Jonesa
in sliko vrh. komandanta NOV in POJ Tita.
IV.	V prihodnji številki izide poročilo o naši manifestaciji o
priliki osvoboditve Earkova in o komemoraciji za naše žrtve na pokopa
lišČu na predvečer obletnice ustrelitve Vide Pregarčeve.