Št. 615.
V Ljubljani, nedelja dne 12, novembra 1911
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
•Rimo* Mm}« v«ak da« — tudi ob nedoljth In - *b S. zjutraj, oh ponedeljkih ato M. do-- Naročnina znaša: v Ljubljani v upravniStva K190, ■ dostavljanjem na dom K1-50; * pofft« K 80-—, polletno K 10-—, četrtletno K fr—, K 11*8. Za Inommstvo celoletno K SO’—, t	Telefon	številka	303.	s
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
mm
: Posamezna številka 6 vinarjev i
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici t. Oopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo, rokopisi se n* vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti namko.
:	Telefon številka 303.	:
■ Pred odločitvijo.
—c—. Tudi pod novim ministrstvom kapacitet se parlamentarno življenje ni prav nič izpremenilo, v zbornici se nadaljuje proračunska debata, zunaj v kuloarjih se razpravlja parlamentarna situacija, razni klubi zavzemajo svoja stališča, ministrski predsednik pa sprejema predsedstva klubov, da se informira o Jrazpoloženju rtrank in narodnosti.
Mrzli sprejem Sttirgkhovega eks-pozeja, ki se sicer v bistvu ni razlikoval od Gautschevega, dasi v njem niso bili tako jasno podčrtani stavki, ki so delali Gautschev ekspoze tako zanimivim, še ne more nuditi nikake podlage za razna domnevanja. Pri-hodnjost kabineta in parlamenta je odvisna od pogajanj, ki jih je Sttirgkh pričel šele sedaj. Kakor sem že javil, je ministrski predsednik sprejel Cehe, krščanske socijaliste, slovenske klerikalce, ta pogajanja nimajo sicer nobenega večjega pomena, ker niso niti za stranke niti za vlado nikake obveznosti, vlada hoče stranke in po njih parlament obvestiti le o svojem detajlnem programu, obratno pa hoče informacije b parlamentarni situaciji in o razpoloženju strank.
Priznati se mora, da	je bil
Sttirgkhov ekspoze jako previden, ministrski predsednik ni hotel in maral podati nikakih zagotovil, dotaknil se je samo površno raznih	aktual-
nih vprašanj iu apeliral na stranke, da naj vladi pomorejo pri izvršitvi akcijskega programa.
Sedanji parlamentarni položaj bi najložje primerjal z ono igro, ki ji pravimo slepe miši. Vlada lovi, previdni so njeni koraki, dotakne se samo tu pa tam kakega igralca — stranke, a zagrabiti ga noče, med igralci in strankami pa ne obstoji kar preveliko veselje za to igro, rade bi jo kolikor mogoče hitro končale, a vlada noče tega. V proračunski debati se vrši obenem tudi politična debata o progra-matični izjavi ministrskega	predsed-
nika.
Brezdvotnno je, da vlada noče podati nikake obvezne izjave, ona se hoče le informirati, kako razpoloženje vlada v hiši, da more vsaj približno sklepati o perspektivi na bližnjo bodočnost. Proračunska debata bo torej minula brez vsakega razbistrenja položaja. Po ti debati pa nastane vprašanje, kaj sedaj. In to vpračanje.je tolike važnosti, da je od njega	odvisna
bodočnost vlade in parlamenta.
Češki radikalci, ki so po kompromisu z mladočehi sledili politiki enotnega češkega kluba, so prišli do prepričanja, da mladočehi ne bodo mogli delati dolgo časa skupne politike. — Mladočehi so nastopili v češki politiki dedščino Staročehov in nemara se dogodi, da bodo to dedščino uporabljali tako kakor oni, za kar jih pričakuje seveda tudi enak konec. Med češkimi radikalci, ki so za skrajno opozicijo, se opaža jako veliko bojno razpoloženje, to izpričuje tudi nasled-
nje dejstvo: Mladočehi so povodom Sttirgkhovega odgovora glede Hochen-burgove afere potom »Slavische Kor-respondenz" spravili v javnost vest, da so Cehi zadovoljni s tem odgovorom, ker nikakor ne morejo dvomiti nad resničnostjo Sttirgkhovih besed.
V	ti vesti vidi organ narodnih soci-jalcev „Češko slovo" veliko netaknost mladočehov, kar bo v današnji seji parlamenta poslanec Klofač tudi javno pribil! Sicer pa ta mladočeška vest ne odgovarja dejstvu, ker sam enotni češki klub je vložil interpelacijo glede Hochenburgerjevih pogojev. Interpe-cijo so pa mladočehi jako previdno stilizirali, ker v nji zahtevajo točnega pojasnila, ker je med izjavo Sttirgkha in od Hochenburgerja inspiriranih časnikarskih vesti toliko diskrepane, ki se morajo pojasniti.
Afera Hochenburger je za češke radikalce casus belli proti vladi, to je Klofač na svojem shodu v Pragi povedal odločno, češki radikalci hočejo za to svojo opozicijo pridobiti skupni češki klub, ako se jim pa to ne posreči, tedaj so pripravljeni, da začno sami izvajati svoje opozicijonalno stališče.
Akoravno se navidez ti opoziciji noče pripisovati velika važnost, vendar ve vlada popolnoma dobro, da zna imeti politika radikalnih elementov v zbornici dalekosežne posledice. Radikalna politika se ne plaši nobenih sredstev, in ni izključeno, da bo doživela Sttirkhgova vlada v parlamentu iste prizore kakor jih je Bienerthova.
Nejasnost parlamentarnega položaja ]e v prvi vrsti'v prid vladi, ker se na ta način ne čuti dolžne podati nobene obvezne izjave, ker ne more prisiliti strank da zavzemo svoje stališče, ker tako najlažje reši svojo na logo, vprašanje je le, ako bo vlada rešila to svojo nalogo, s parlamentom, ali brez njega Pesimisti trdijo vedno, da ne čaka drugega ljudskega parlamenta nobena posebna bodočnost, ako se varajo pokazala bo že v nekoliko dneh proračunska debata; a po prvem či-tanju proračunske predloge pride oni veliki trenotek, ki ga javnost pričakuje z napetostjo, kajti takrat postane aktuelno vprašanje: s parlamentom, ali pa brez njega!
iz slovenskih krajev.
Iz Mokronoga. Zadnji dopis iz Mokronoga, v katerem se kritizira postopanje stražmojstra Pacheinerja je naše klerikalce zadel jako vživo, kajti ti ljudje mislijo, da oni smejo vse, drugi nič. A ne bo šlo tako — gospoda klerikalna. Če veljajo postave in paragrafi za naprednjake morajo veljati tudi za vas, če že živimo —-v ustavni (?) Avstriji in ne v kaki zamorski državi. Če tudi imate za sabo in nad sabo vse poslance, nas ne boste več šikanirali, kajti mi smo teh vaših šikan in lumparij siti do grla in vas bodemo jeli učiti morale in objektivnosti kar z ruskimi kmeti.
Prekrižati pa hočemo tudi vašo namero, da bi ostal gospod Pacheiner v Mokronogu. Sicer ste mu pomagali napraviti jako lep in cenen načrt, ali gospoda klerikalna, mi vam ga hočemo prekrižati. Gospoda Pacheinerja pa javno vprašamo: kako to, da ste bili za službo v Mokronogu zdravi in sposobni, sedaj ko morate pa v Kočevje ste pa naenkrat tako bolni, da morate biti v bolnišnici. Slišite vi nemški privrženec slovenskega Ese-lesa ali ne diši to nekam po simulaciji ? Razumevno, sedaj ste vi šikanirali vam podrejene tovariše, če so bili ku-lantni in objektivni, no sedaj se bo pa obrnilo in šikanirali vas bodo drugi in slišimo, da so vas okrajnemu stražmojstru od kompetentne strani že primerno priporočili; kajti vedite da so še ljudje, ki radi poskrbe, da klerikalna drevesa ne zrastejo v nebesa. Torej gospod Pacheiner! nikar ne simulirajte, ampak uklonite se pravici, ter odidite lepo mirno v Kočevje, kajti preveč ste zdravi in krepki, da bi že uživali lep a nezaslužen pokoj, ker imamo avstrijski davkoplačevalci že dovelj bremen in ne želimo — še nepotrebnih novih.
Iz Trsta. Dramatične predstave N. D. O. »Izobraževalni odsek" priredi danes v nedeljo v Sv. Križu pri Nabrežini dramatično predstavo v 4. dejanjih »Sin*. Prireditev se vrši v dvorani g. Jakoba Maganje. Začetek točno ob 4. uri popoldne; vstopnina znaša 50 vin.; sedeži I. vrste 40 vin. in II. vrste 30 vin. Po predstavi ples; vstopnina : možki 40 vin., ženske 20 vin.
DNEVNE VESTI
Torej’. Dr. Šušteršič je torej v zbornici že razložil svoje bolečine. V krasnem govoru je orisal neprecenljivi pomen jugoslovanskih dežtl za Avstrijo in poživljal vlado, naj čuva in ne zanemarja teh dragocenostij. Izlil je ves svoj žolč na sedanjo vlado in Sttirgkhov lepovezani programa-tični govor in naglašal, da mora vlada popolnoma na druga pota, ako hoče imeti na svoji strani Jugoslovane. Povedal je tudi, naj si Sttirgkh nikar ne domišlja, da bo vladal lahko tudi brez Jugoslovanov. Kakor se ne sme omalovaževati Nemcev in Čehov, tako se tudi ne sme podcenjevati moči Jugoslovanov, ki lahko sijajno dokažejo, da vladna barka brez njih ne more naprej. Pametne besede! Treba je le še, da jim. slede tudi dejanja. Če hoče torej dr. Šušteršič pokazati, da ima resno voljo iti po začrtani poti naprej, mora pokazati tudi dejanja. Besede brez dejanj so brez vsakega pomena. Na delo torej!
»Slovencu" sporočamo, da nas njegov včerajšnji alarm radi našega včerajšnjega uvodnika pušča popolnoma mirne in hladne. .Jutro" je neodvisen list in potom njega izraža lahko svoje misli vsakdo, ako le dostojno piše, »Jutro* je slobodna tri-
buna, na katero ima pristop vsakdo, da le ne piše proti slovenski narodnosti in proti napredku in zato so izšli v njem že mnogi članki, ki jih v uredništvu morda nihče ne bi napisal. Pri .Slovencu" se, seveda, vse striže, ker je strankarski organ in mora biti vsaka notica tako pisana, da jo lahko podpiše ljubljanski škof. Toliko glede včerajšnjega uvodnika v .Jutru", v kolikor pa .Slovenec" stavlja »Jutro* v zvezo z narodno-napredno stranko, izjavljamo naslednje, kar smo že ope-tovano naglašali:	narodno-napredni
»starini" in .mladini" imajo svoj organ v »Slov. Narodu". Laž, da stoji »Jutro" na strani Italije, je pa oči-vidna. Tako nepristranih listov v itali-jansko-turškem konfliktu kot je »Jutro", je zelo malo, to dobro vidijo naši či-tatelji, ki čitajo naša poročila. Taki italofobi kot sta .Slovenec* in »Edinost", pa ne moremo biti, ker potem ne bi bili — pravični.
Osebna protežija. Deželni šol. svet je dovolil v Ljubljani na IV. m. šoli paralelko k razredu za duševno manj nadarjene otroke s pripombo, da se na to mesto nastavi šolska vrtnarica. To je maslo klerikalnega nadzornika A. M a i e r j a, ki je to mesto dal ustanoviti le v ta namen, da preskrbi svoji hčeri definitivno učno mesto. Radovedni smo, če se bodo ta mesta za te razrede sploh kaj razpisala ? M a i e r ima namreč posebno prakso za familiarno upoštevanje pri svojem uradnem poslovanju, kar dobro ve tudi svetnik Laschan, kateremu se je zagnusila taka protežija že ob priliki, ko je M a i e r prinesel k seji mestnega šol. sveta od mest. šol. sveta neprotokolirano prošnjo svoje hčere za pomožno učiteljico v Ljubljani. Famoznemu nadzorniku bode tudi naš list moral posvetiti več pozornosti, da tudi meščani zvedo, kaj vse zna ta mož.
Dve značilni Izjavi. Dr. Adler, voditelj avstrijske socialne demokracije je izjavil dne 7. t. m. v parlamentu glede nacijonalnega stališča soc. dem., da nemška socijalna demokracija ne potrebuje šele iskati stika z nemškim ljudstvom, ker ona je vedno prava zastopnica nacijonalnih interesov nemškega naroda. — Prof. M a s a r y k pa se je glede novega naučnega ministrstva izjavil sledeče: Do nove vlade ne moremo imeti mnogo zaupanja tudi iz kulturnih vzrokov ne, ker je imela pogum, da je z novim naučnim ministrom Hussarekom pripoznala svojo izrazito klerikalno barvo, kar je vsekakor bolje, da se poznamo, kakor če vlada liberalni naučni minister (grof. Sttirgkh), ki ni nič manj klerikalen.
Maroška pogodba in nemški prestolonaslednik. Nemški vladi pri-
Našim bralcem prinašamo danes sliko mladega kitajskega cesarja Pu-ji, ki je napravljena po najnovejšem posnetku. Cesar je bil rojen 8. februarja 1.1906. v Pekingu in je sledil na prestolu dne 14. novembra 1. 1908. svojemu stricu Tsaj-tienu. Cesarja so zdaj njegovi zvesti dostojanstveniki pred revolucionarji odpeljali iz Pekinga na varno v staro kitajsko prestolico Mukden.
jazni listi nikakor ne morejo prikriti dejstva, da je bila Nemčija pri maroških pogajanjih diplomatično popolnoma poražena. Sicer skušajo na vse mogoče načine opravičevati vlado, a javno nemško mnenje je danes edino v tem, da je izšla iz tega boja sla-bejša Francija kot zmagovalka, vojaški Mihel pa kot poraženec. Celo zbornica sama je javno izrazila svoje nezadovoljstvo nad izidom pogajanj. Vladne stranke so v tem oziru pustile vlado na cedilu in razni govorniki so vehementno napadali državnega kanclerja Bethmann-Hollwega. Nihče ni bil tega tako vesel, kakor nemški prestolonaslednik, ki je iz lože viharno ploskal na izvajanja govornikov. Fak-tum je, da je Nemčija vsled tega poraza veliko zgubila na svojem vplivu. Cesar Viljem je spoznal, da Nemčiji tudi rožljanje orožja, ki se je tako dobro obneslo za časa avstrijske anek-sijske krize, ne bi nič pomagalo in zato je ugriznil v kislo jabolko. Prestolonaslednika pa je zaradi njegovega hujskanja poklical k sebi in pošteno pokaral. Prepovedal mu je tudi vstop v zbornico. Vprašanje pa je, če je s tem zadovoljil ljudstvo. Narod stoji danes očitno na strani prestolonaslednika.
Napredna doslednost. Neka gospa iz Šelenburgove ulice, ki velja za veliko naprednjakinjo, je vzela svoje dve hčerki iz »Mladike* in jih izročila — vzgoji uršulink. So pač mnogi naši narodnjaki »napredni" samo za
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zahlad nad 500.000 kron. Stanje hranilnih vlog 20 milijonov kron. Obrestuje hranilne vloge po čistih ill*'/, brez odbitka rentnega davka.
LISTEK.
M1CHEL ZEVACO:
Ljubimca beneška.
Toda, če bi se manj vdajala temnim mislim, ki so tkale svoje mreže okrog njenega srca, bi jo bilo nedvomno presenetilo živahno gibanje, ki je vladalo po Altierijevi palači.
Častniki so prihajali in odhajali.
Tudi ljudje s sumljivimi obrazi so se pojavljali vsak trenotek; sprejemal jih je eden izmed Altierijevih oficirjev, ki jim je dajal najbrže povelja in navodila v Imenu generalnega kapitana.
Prišla je noč.
Gotovo so minevale dolge ure.
Leonora se ni zavedala bežečega časa.
Zanjo ni bilo več ur, niti zunanjih okolnosti.
Z zlo radostjo se je potapljala v samomorilne misli.
Najbolj jo je skrbelo to, kako bi našla sredstvo, da vzdrži svoj načrt.
Morda je nazadnje našla zadovoljivo rešitev, kajti njene poteze so se razjasnile; vstala je z naslonjača, na katerem je sedela, ob znožju postelje, kjer je spal Dandoto večno spanje mrtvih.
In šele zdaj je videla, da je nekdo tu, ki jo gleda, in da je ta nekdo Altieri, njen soprog.
— Gospa, je dejal Altieri, že tri dolge ure sem tu, a vi niste opazili moje navzočnosti . . . Čakal sem potrpežljivo, da me sam od sebe najde vaš pogled . . . Oh, saj vem ... zavedam se najinega dogovora ... V zameno za vaše molčanje o mojih načrtih sem obljubil, da nikdar ne stopim semkaj in vas nikdar ne nagovorim ... In vendar, danes je potrebno . . . kajti to, kar vam imam povedati, je važno, in vrhutega ne vem, če mi bo čez nekaj časa še mogoče govoriti . . .
— Kaj mi imate povedati? je vprašala Leonora.
Altieri se je stresnil od globoke radosti.
V	Leonorinem glasu ni bilo niti jeze, niti mržnje.
Ni ga pehala od sebel . . .
tako-
pred bil v
— Oh, je dejal z drhtečim glasom, ali ste me pripravljeni poslušati! . . •
— Ker ste že prelomili najino pogodbo, raztrgajte jo docela. Govorite, poslušam vas.
Naj omenimo ob tej priliki, da je Leonbra ravnala popolnoma razumno in dosledno, ko je sprejela Altierija pri sebi in govorila z njim.
Dokler je bil Altieri samo soprog, do katerega je čutila mržnjo in grozo, je storila vse, da si prihrani njegovo navzočnost.
Zdaj pa. ko je imela trdni namen, postati morilka generalnega kapitana, ji je predstavljal sovražnika, s katerim je bilo treba obdržati najožji stik.
Položaj sovražnika, s katerim se je hotela boriti, je rekoč povišal Altierija v njenih očeh.
Zdaj ga je skoraj bolj sovražila nego zaničevala.
Aitieri je povzel:
— Hotel sem govoriti z vami pred obličjem smrti, tem, kar je najsvetejše nam Benečanom. Vaš oče, ki je
v	svojem življenju moj neprijatelj in ki sem ga zmerom sovražil, je zdaj samo še nepristranska priča poslednjega napora, ki ga hočem vzeti nase.
Iztegnil je roko:
— Prisegam pri tem mrtvecu, da govorim resnico, ki je tu notri v mojem srcu . . .
Ona je ostala hladna; ni se ganila, ni izpregovorila.
— Gospa, je dejal nato generalni kapitan, znano vam je, kako važni dogodki se pripravljajo . . . Znana vam je zarota beneškega patriciata proti dožu Foskariju; znano vam je, da so izbrali mene za njegovega naslednika . . . Pojutrišnjim opoldne bo moja glava ovenčana z doževsko krono beneško ... Ob tej uri ne reši Foskarija nič in nihče več, in nič mi ne more ubraniti, da si navedem naslov, ki se mi ga nihče ne drzne odreči...
Tako govoreč, je Altieri pozorno opazoval Leonoro, nadejaje se, da preseneti njeno misel vsaj v eni gesti, vsaj v enem znamenju. Povzel je:
— Vi torej zavzamete situacijo, ki je skoraj enaka dostojanstvu kraljice, najmanj pa situaciji italijanskih vladaric ... In nič ne pravi, da se naslov dogarese, ki je slepil oči tolikim ženam iz najvišjega plemstva, nekega dne ne izpremeni zares v
naslov kraljice ...
Leonora je ostala brezčutna za te besede.
— Tako blizu svečanega trenotka, ko mi bo zaupana usoda Benetek, je nadaljeval Altieri, sem pretehtal bodočnost ... in sem si moral predvsem zastaviti vprašanje, ali bo moje ognjišče tudi v doževski palači tako zapuščeno, kakor je bilo doslej . . . Za slavo države in za blagor republike je potrebno, i da bodi zveza med dožem in dogareso popolna; neizogibno je, da žena doževa skuša ugajati visoki družbi na slavjih in veselicah, dočim se dož ukvarja z državnimi posli ... Ali me razumete, gospa?
— Razumem vas.
— Vprašati vas moram, kakšno stališče hočete zavzeti napram meni, kadar vas vpeljem v palačo, kjer so nekdaj gospodovali vaši pradedje . . .
— Stališče žene, ki vam je bila prodana, žene, ki ste jo
vi	kupili, stališče sužnje, ki sovraži svojega gospodarja ... Ali vidite kako drugo možnost zame?
Altieri je vztrepetal.
Govoril je bil s prikritim zaupanjem.
Nadejal se je, da se je Leonora nemara vendar že naveličala plakati v samoti in da se utešeni častihlepnosti in veselju nad bleskom, ki ga bo lahko razvijala v doževski palači, posreči dovršiti to, kar je naveličanost započela.
Leonorin odgovor pa ga je porazil — ne toliko z odločnim pomenom svojih besed, kolikor s tonom tega mirnega glasu, ki je pričal o trdni, neomajni odločnosti.
Nikdar, nikdar ne bo Leonora pripravljena, vršiti ob njegovi strani nalogo dogarese 1
Komaj se je premagal, da ni zarenčal nad njo; izpremenil je nemudoma svoj bojni načrt.
— Poslušajte me še malo, je dejal z gorečim glasom. Vi zametavate krono, ki vam jo ponujam; naj bol Vi nočete biti najbolj zavidana vladarica v Italiji; naj bo . . . Slepo in brez ugovora sprejemam vašo voljo ... Dovolite samo, da vam povem tole: ali veste, gospa, kdo je počasi in potrpežljivo organiziral zaroto, ki izbruhne pojutrišnjem? Ali veste, zakaj se bodo pojutrišnjem klali možje medseboj in zakaj bo revolucija okrvavila Benetke ? . . ,
“	(Dalje.)
parado, v svoji duši so pa — vse prej kakor naprednjaki.
Grošelj v — omaki. Odkar načeluje naši mestni policiji bivši dunajski policijski komisar Johann Lauter, je pri tem koru vse zavoženo. Zdaj so se začeli škandali že po preoblečenih policajih. Lauter ima zdaj vse polno civilno oblečenih policajev in detektivov ki so mu za parado, za službo pa za nič. Grošljev škandal bo rodil brezdvomno primerno preiskavo. Nasledek more biti — kazen. Pri ljubljanski policiji je zdaj mnogo gnilega. Občinski svet bo našel kupe gnoja, katerega bo moral dati odki-dati — z Lauterjem vred. Meščani so siti teh pijanih Lauterjevih detektivov.
Kak« se časte klerikalni prvaki sami nied seboj ? V neki ljubljanski gostilni sta se preteklo noč stepla znani klerikalni čevljar Majce in propali klerikalni ' deželnozborski kandidat Rojina. Majce je nnmreč Rojini očital, da je že nosil rdečo zastavo, da nič ne žrtvuje za .Slovensko Stražo*, da ne hodi v »Rokodel-ski dom*. Rojina se je razjezil in mu prisolil štiri gorke zaušnice. Tako obložen s porcijo klofut jo je Majce od-kuril, Škoda res, da ni bil Rojina izvoljen: to bi bila naravnost izborna moč za naš deželni zbor.
Gospod Ml se je v sobotnem »Narodovem" »Dijaškem vestniku* hudo zrepenčil nad nami in nad hudobnimi radikalci, ker smo s par par zgledi ilustrirali »savansko* vzgojo značajev, o kateri gospodje iz »Save* tako radi deklamirajo. Ker gospod Mi ne more ovreči naši trditev, pa prav neukusno psuje. Na to polje mu seveda ne maramo slediti, ampak bomo kaj več govorili, kadar bo gospod Mi govoril konkretneje.
Župniki in občinske volitve. Z notranjske vasice je dobila te dni neka služkinja v Trst od svojega domačega župnika pismo sledeče vsebine : Cenjena I V prigibu Vam pošiljam listine za predstoječe občinske volitve. Ker ste tudi doma posestnica, imate volilno pravico. Prosim Vas, da na priložene dokumente podpišete le svoje ime, ker vse drugo uredim sam. Vrnite takoj in zanesljivo vse priloge, ker je stvar za vero velike važnosti. — N. N. župnik.
Občinske volitve v Mengšu je deželna vlada razveljavila in se bodo vršile nove; volitva so bile razveljavljene na pritožbo naprednjakov radi raznih nepravilnosti, ki jih je zakrivila S. L S. Upamo, da bo deželna vlada ugodila tudi rekurzu kamniških naprednjakov, ker take nepravilnosti kot pri občinskih volitvah v Kamniku so se malokje vršile. Zakon mora rešpek-tirati vsakdo — tudi pristaši S. K. S.
Goriški deželni odbor razpuščen. Kakor se poroča z Dunaja, bodo sklicani deželni zbori meseca januarja na večtedensko zasedanje. Goriški deželni zbor bo najbrže razpuščen, ker ni pričakovati resnega in treznega dela. Merodajni krogi namreč žele, da se odpravijo nasilstva, ki so se zgodila zadnjič pri volitvi deželnega odbora, s čimur pa goriške stranke večine niso zadovoljne.
Olikani kovaški mojster. Pri kovaškem mojstru Jerasu na Glincah je bil neki pomočnik 14 dni v službi. Ker mu služba ni ugajala, je v soboto odpovedal in zahteval knjižico, ker ni imel še nobene pogodbe. Mojstru in njegovi ženi to najbrže ni bilo po volji, vsled česar sta ga ozmerjala na vse mogoče načine kakor kakega sužnja in vpila za njim še po cesti. Kovačeva žena ga je vrh tega hotela še politi z vodo in mu konečno pljunila v obraz. Tako se ne postopa z uslužbenci.
Preprečena avtomobilska nezgoda. Ko se je pred kratkim vele-industrijalec Peter Majdič iz Celja vračal v družbi dveh dam in nekega gospoda z avtomobilom iz Ljubljane
Kroti domu, je njegov šofer zapazil v jačni, da polaga v daljavi kakih 60 m neznanec čez cesto velik lesen drog. Neznani lopov je hotel na vsak način povzročiti avtomobilsko nesrečo, kar se mu pa vsled pazljivosti šoferja ni posrečilo. Majdič je kol spravil v neko bližnjo gostilno in se nato mirno odpeljal naprej.
Junak z gnojnimi vilami. Posestnica Marija Markič iz Strohinj pri Kranju je gnala te dni s svojo deklo živino iz paše domov in sicer po gozdni poti Antona Markiča. Radi tega je Anton Markič pot nenadoma zastavil. Toda Marija Markič se zato ni nič zmenila in je ukazala svoji dekli, naj žene živino naprej. To je Antona Markiča tako ujezilo, da je pograbil za gnojne vile in ž njimi pritisnil Marijo Markič na neko jelko. Markič je zadobila več težkih poškodb na trebuhu.
Očeta okradla. 28 letno v Šmarje pri Ljubljani pristojno potepuhinjo Marijo Boštjančič so dne 26. oktobra pripeljali odgonskim potom iz Trstu v domačo občino. Boštjančič je nato odšla k svojim starišem na Veliki vrh. Tu je takoj četrti dan ukradla svojemu očetu 40 K 64 h in ponoči na ti-
hem zbežala. Kakor se domneva se je najbrže napotila v Ljubljano ali pa v Trst.
Vlom. Ko je odšla posestnica Frančiška Valenčič iz Velikega vrha dne 1. novembra zjutraj k maši, so neznani tatovi vlomili v njeno stanovanje in ji odnesli nekaj obleke in steklenico slivovke. Škoda znaša 70 K.
Priporočljivi vajenec. V sredo je neki pri. mesarju Francu Golobu v Spodnji Šiški uslužbeni vajenec sporazumno s tamošnjim hlapcem ukradel svojemu mojstru več klobas in jih prodal v Ljubljani. Izkupiček sta si oba delila. Priporočljivi vajenec je svojemu mojstru sedaj že tretjič izmaknil klobase in jih prodal.
Streli ponoči. Predvčerajšnjim zvečer je bilo slišati v bližini jubilejnega gledališča več strelov. Ko je okolu 11. ure ponoči zopet počil strel, je stražnik na dvorišču gostilne »Pred igriščem* zasačil nekega kovaškega pomočnika, ki je streljal z izvrtano železno palco. Stražnik mu je orodje takoj vzel, njega samega pa ovadil.
Surov posestnik. 14 letno pohabljeno občinsko revo iz Žej pri Medvodah je te dni neki posestnik, ko je ravno obrezavala peso, brez vsakega povoda napadel in jo prete-paval. Vrh tega jo je sunil s tako silo v prsa, da je reva padla znak na stroj za rezanje slame in zadobila več poškodb.
Za bolnega delavca na Poljanski cesti št. 8 so poslali na naš naslov: gospa Alojzija Tratnik K 9.30, ki jih je nabrala med gosti svoje gostilne »Pri zlati kaplji* na Martinov večer; g. Josip Christof, lastnik in vodja učnega zavoda K 2; gospa Ježovnik v Sp. Šiški K 1. Denar smo izročiti dotičnemu revežu, ki leži bolan brez vsakega zaslužka, ima pa šest otrok, ki jih ne more preživljati. Zahvaljujemo se v imenu ubogega delavca plemenitim darovalcem in apeliramo vnovič na usmiljena srca, da pomagajo ubogemu trpinu, ki stanuje — kakor že omenjeno — na Poljanski cesti št. 8.
Zaročil se je dne 9. t. m. gosp. Andrej Oset, posestnik Tolstovrške slatine z gospodično Miciko Urbanc, veleposestnikovo hčerko iz Lehna pri Ribnici na Pohorju. Častitamol
Premnogo ljudi se brezuspešno bojuje zoper zastarelo zaprtje, samo ker se ne poslužujejo pravega sredstva. Po zdravniških poročilih splošne bolnice v Bambergu posnamemo, da so se s pomočjo naravne Franc Jožefove grenčice Čestokrat dosegli točni, gotovi in popolnoma zadovoljivi uspehi celo v takih slučajih, kjer niso druga sredstva obetala nikakega znatnega učinka.
Slovensko gledališče. Radi bolezni gospe pl. Foedranspergove se igra danes popoldne mesto
operete »Sramežljiva Suzana*, opereta »Cigan baron*. Zvečer izvirna igra »Kralj Matjaž*.
Martinov večer »Slavca*. Opozarjamo na današnjo večerno prireditev priljubljenega pevskega društva »Slavec*, ki pri nobeni narodni slavnosti ne manjka s svojim požrtvovalnim sodelovanjem. Koncertni spored pod vodstvom novega društvenega pevovodje g. L. Pahorja nudi ljubiteljem lepe glasbe obilo prijetnega užitka. Pojo se tudi najnovejše skladbe prvikrat na tem večeru in opozarjamo ne samo na krasne skladbe »Popotnik* od g. Prochšzke in »Franica* od g. Adamiča in v poljudnem narodnem duhu vglasbene najnovejše g. Fr. Gerbičeve pesmi, ampak še posebej na g. L Pahorjeve zbore »Veseli bratci* in »En starček je živel* bariton solo g. A. Vouka s spremljevanjem orkestra. Slovenska Filharmonija ima izbrane krasne slovanske in slovenske glas bene točke na sporedu. V zabavnem delu sporeda je predvsem skrbljeno za plesaželjno mladino. Večer se vrši kakor znano v veliki dvorani »Narodnega doma* in je začetek točno ob 8. uri zvečer.
Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Mostah vabi vljudno vse somišljenike na Martinovo veselico, ki se vrši danes v nedeljo dne 12. t. m. v gostilni g. A. Pečarja, Novi Vodmat št. 77. Spored je zelo zanimiv. — Martinova gos, godba in ples ter druge raznovrstne zabave. — Vstopnina samo 20 vin. za osebo. — Začetek ob 7. uri zvečer.
Ljubljanski denarni zavodi imajo ob sobotah in dnevih pred prazniki uradne ure do 2. ure, med tem ko se popoludne ne uraduje. Edino klerikalno »Vzajemno, podporno društvo* meni, da pride na kant, ako bi svojemu uradništvu dalo par popoldanskih uric prostih.
Izgubljeno. V petek zvečer je bila na poti od gostilne »Kovač* v Dravljah do šišenske cerkve izgubljena ženska ročna torbica z dvema ključema in denarnico, v kateri se je nahajal dvajsetkronski bankovec. Pošten najditelj naj jo odda odda proti nagradi na magistratu. — Včeraj zjutraj je bila v Florijanski ulici zgubljena večja svota denarja. Najditelj naj jo izroči proti nagradi v našem uredništvu ali na magistratu,
»Ideal*. Spored za danes in jutri je zelo zanimiv. Med drugim senza-cijska drama iz afriških močvirij z levi, leopardi itd. »Kapitan Katica*. Kaže se pri vseh predstavah. Dalje senzacijska drama »Otroško srce*. — Pripravlja se: »Princesa Cartouche*, kneginja tatov. Največja detektivska učinkovita privlačnost, vredna vrstnica Zigomarja. — Od sedaj naprej so večerne predstave točno ob 7., 8. in 9. uri.
koliko ljudskih žrtev, koliko človeških življenj zahteva vojna.
Fajmoštra Jurja Gliste
nedeljske pridige od tega pekla
na svitlobo venkej dane skozi gospoda Bavbava.
Italifansko-turška volna.
14 dni
bo baje čakala Italija na to, da Turčija prizna aneksijo Tripolitanije in Cirenajke, potem bo pa — ako Turčija aneksije ne prizna — zavzela in anektirala turški otok Lemnos v Egejskem morju, kjer že križarita dve italijanski eskadri, ena pod poveljstvom admirala Aubryja, druga pod poveljstvom abruškega vojvode, ki je prej operiral v Jonskem morju, ob albanski obali.
Konflikti v Egejskem morju
so torej neizogibni. Obenem se pa zagotavlja, da Italija nikakor ne namerava začeti s kako akcijo v Jonskem ali Jadranskem morju, kar ji ne bi bilo niti svetovati, ker iz tega bi lahko nastali težki in dalekosežni konflikti, za katere bi bila odgovorna Ita lija, ki si gotovo dobro premisli, predno si nakoplje na glavo tako odgovornost — brez vsake potrebe.
Na bojišču
začenjajo Italijani napredovati in sedaj lahko registrirajo že nekaj uspehov. Bojna sreča se je obrnila: do sedaj so se umikali Italijani, sedaj se pa začenjajo umikati Turki in njihovi zavezniki Arabci. To je znamenje, da se čutijo Italijani še dovolj močne za prodiranje proti notranjosti dežele, ali kdo ve, kaj jih še čaka pri njihovi ekspediciji. Vsekakor naletijo Italijani pri prodiranju v notranjost dežele na težave in ovire, ki jih najbrže ne pričakujejo. Puščava je za Italijane nekaj novega in nenavadnega, Arabcem je pa ona — domovina. Bitke, ki se sedaj vršijo okolu Tripolisa, smatrajo nekateri za
odločilni boj za Tripolis,
ker je v teh bitkah angažirana vsa velika vojna moč, s katero sedaj razpolaga Italija v Tripolisu in njegovi okolici, ravnotako so pa tudi Turki in Arabci skoncentrirali vso svojo moč okolu Tripolisa.
Poročila, ki so došla v toku včerajšnjega popoldneva se glasijo:
Pariz, 11. novembra. Včeraj so se vršili pri Bumelijani novi boji med
Italijani in Turki. V boj so posegle tudi tripolitanske trdnjave in oklopnica »Carlo Umberto*. Turki in Arabci so se bojevali z občudovanja vrednim pogumom, vendar pa so izgubili bitko. Korespondent »Timesa* pravi, da je ta boj za Tripolis odločilen in da bo trajal skoraj gotovo delj časa, ker napenjajo eni in drugi vse svoje moči, da bi zmagali.
Atene, 11- oktobra. Italijansko brodovje se koncentrira v Egejskem morju. Admiral Aubry komandira 9 vojnih ladij I- in II. vrste, vojvoda Abruški ima 2 križarki in 4 torpedne rušilce ter se nahaja med otokoma Kithera in Kreta. Tretja italijanska flotila je včeraj odplula iz Neapolja. Aubry ima, nalogo polastiti se otoka Lemnos. Če Turčija tekom 14 dni ne pripozna aneksije Tripolitanije, hoče Italija anektirati otok Lemnos.
Berlin, 11- novembra. Iz Tripolisa poročajo, da se je posrečilo v torek 10. polku bersaglierijev prodreti 2 km pro i jugu. To«je prvi uspeh Italijanov od 23. oktobra naprej Sedaj se nahajajo italijanske čete že okolu 5 km daleč južno od mesta in hočejo takoj prodirati naprej v notranjost dežele.
Carigrad, 11. novembra. Vojno ministrstvo razglaša uradno poročilo višjega turškega poveljnika pred Tri-)oHsom, ki pravi, da so izgubili Itali-ani v bojih 6. novembra 200 mož. V prejšnjih bojih je bil en cel bataljon 53. pešpolka iz Milana skoro popolnoma uničen in 85 mož vjetih. Tudi 9. polk bersaglierijev je skoro do zadnjega moža uničen.
To zadnje poročilo je res žalostno za Italijane — ako je resnično. Nam se zdi zelo čudno, da prihajajo vsa poročila o italijanskih izgubah iz Carigrada, poročila o turških izgubah pa iz Rima. Niti Italijani niti Turki ne poročajo radi o svojih izgubah, ampak poročajo raje o izgubah nasprotnika, ker nobeden noče navesti pravega števila lastnih mrtvih in ranjenih, kar pomeni, da je število mrtvih in ranjenih na obeh straneh večje, kakor bi si to upale vlade priznati. Morda bi se navdušenje za vojno precej poleglo, ako bi ljudstvo nedelo,
Ta 1. pridiga, v kterl se pove, kako de je ta pekou ušafan al narjen.
O grešnik! Ti moraš skorej umreti! Tebi ni večno živeti! Ti moraš v večnost iti, tebi ni na temu svetu obstanka, skorej, skorej boš umeru! Al si že perpraulen? Ah tej, de ti ne faii, de ne boš pregloboko padu!
Samo dvojne soite je večnost: če se boš ti Boga deržou in boš njegove namestnike na zemlji zvesto po-slušou, bo neskončno srečna v svetih v nebesih, če se boš pa deržou Antikrista in boš brau ,-Jutro*, bo pa neskončno nesrečna v peklu. De se boš pa ti pekla še belj bau, ti očem zdej od tega pekla nekej stvari povedat in Ti razložit dons, koko je ta pekou velik in kako je ušafan al narjen.
Nobeden grešnik ni toko terdo-vraten in v grehih zakopan, de bi se on ne spreobrnu in svoje grešno življenje ne poboljšou, koker on sliši go-vort od pekla in od teh neizrečenih grozovitnih peklenskili merter in koko se bo ta peklenski Satan ponujou in poflisou na vse viže te grešnike ma-trat. Zatorej recima vsi skupej: o Bog, obvari nas pred tem peklam! To je vse govorjenje in vsa antvert od tega pekla.
De en pekou je, to ni treba veliko govort. Zakaj vsak Kristjan more to za terdno vervat in nam tud sv. Pismo na veliko krajih razodene. To se tud bere per svetmu Jobu na 10. postau. Ta brumni Job od tega pekla prau, de tam ni drugiga koker žalost in nadloga. Kaj za en žalosten titel je on dau temu peklu! On imenuje ta pekou ena neznana dežela, kir prebivajo ta serdita smert s tem Satanam, kir ni nič lepiga in dobriga, ampak vse žleht in strašno gerdo, in vse sorte martre se‘znajdejo.
™ Če očeŠ vedet, kje de je ta dežela, toko beri sv. Pismo na 16. postau od teh preuzetnih in nepokornih in ofertnih, de ta zemlja se je odperla in je te grešnike požerla doli v ta peklenski ogen in se je spet za-perla. Toko more gvišno res biti, de je ta pekou v ti zemlji; pa ne per kraju te zemlje, ampak na sredi te zemlje je pekou. Toko kader ta zemlja ktirga požre, tok vsak pade na sredo pekla. In na sredi pekla pridejo vsi skupaj. S tega se lahko dol vzame, da ta pekou ni na zemlji al v luftu, ampak na sred zemlje je.
Kako je pa ušafan al narjen ta pekou, to očem tebi razložit. Zakaj to se vid in ve, de na veliko krajeh te zemlje je veliko skal in pečovja, in te skale to zemljogjskupej derže, scer bi ta zemlja skupej padla. Te skale ne gredo globoko v to zemljo. Koker med veliko skalami so že luknje in velike doline, toko je tud na sred zemlje. Tako pravi svet Janez na 19. postau v svojim razodejn: Oni bodo veržen v brezen, ktir ves v smoli in žveplu gori. V tem peklenskim breznu ni nobenega okna al rajfenka in nobenih duri, de bi to sonce al luna mogla noter sijat, de bi ta smerdljivi dim mogu ven iti od njih. Ta pekou je toko močno narjen, da ga nobeden človek ne more pokopat. Zakaj te skale so tako močno zrašene in toko debele, de clo od dna pekla do verh zemlje derže.
Koko globoko je do pekla, se s tega dol vzame, kader se zrajta, koko je debela ta zemlja. Zemlja na visokost ni debelši, koker osemnajst sto nemških mil, ena mila se rajta dve uri pota. Do pekla je deset sto nemških mil.
Koko je ta pekou velik, nam pove svet Janez v svojem razodejnu na 14. postau: Ta angel jih je pehnou v ta brezen tega serda božjiga in ta brezen je biu natlačen. En imeniten izlagar sv. Pisma nam pove, de je ta pekou na vse kraje petdeset mil vsok in šrok in doug. Le-to je gvišno en velik pro-
stor in veliko ljudi v sebi derži. Bodi velik koker oče, toko je gvišno, de ti ferdamani nimajo veliko prostora v njem. Zakaj ktir v pekou pade, se pred ne ustavi, de clo do dna perleti in na teh drugih obleži. Tukej premisli, kaj bodo za eno martro imeli, kir bodo v takimu drejnu eden na drugimu ležali!
Ima se tud vedit, de v peklu ni en sam krej, de bi bili ti ferdamani vsi skupej, ampak je več krajov noter in več sort strašnih martrov in ne terpe vsi glih, ampak koker si je kdo zaslužu. De pak so take jame in grabni v peklu, to nam povejo ti sveti Učeniki in tud sv. Pismo.
Sv. Pismo tud pove, de v tem peklu so tudi studenci in Štirne, de bodo noter verženi ti grešniki. Oh I Kaj bo to za ena strašna martra in terpljenje! In sv. pismo pravi, de v peklu so tud peči, v kterih bodo grešniki ležal, se kuhal in pekli, koker v apnene kamnje. Oh! Koko bodo ti grešniki goreli koker žveplo in smola, in nikdar ne bodo zgoreli! Od veli-ciga trpljenja bi se sami sebe snedli, ko bi se mogli!
Piše svet Dionizius Kartuzianus od enga duhovniga v England, kir je biu zamaknjen, in on pove, kaj je vidu, in prau: Jest in moj spremljevavc vsa šla skoz eno dougo pot in sva peršla v eno neznano deželo in tam sem jest vidu eno veliko množco, in ti so bli grozovitno martrani in so bli na železne špice nataknjen, nektir so bli v železne lonce natlačen in so bli kuhan, nektir so bli»na železne ražnje položen in so bli pečen, nektir so bli na gauge obešen, ja use sorte martre so ble tamkej. Potem jest pridem na en drugi krej, tamkej je bla ena globoka dolina, v ti dolini je biu en velik bajer in ta bajer je biu tako mer-zu, de ga ni mogoče k noben merzlot perglihat. Zraven tega bajerja pa je biu en velik ogenj in ta ogenj je grozovitno visoko švigou. Te uboge duše so peršle iz tega ognja vse goreče, potem so ble veržene v ta merzli bajer, potem so ble spet veržene v ta ogenj, in to je zmeraj naprej terpelo. Potem sem jest peršou na en drugi krej, tamkej sem jest vidu lintverne in kače in žabe in krote, ktire so te duše grizle in tergale.	_
Iz tega vidiš, kristijanska duša, kaj so v peklu za ene grozovitne martre, v kterih bodo ti grešniki inar' trani. In te martre ne bodo nobenega konca imele.
To je moje kratko popisvajne od pekla, in jest tebi, o grešnik, ne morem več povedat od teh peklenskih marter. O grešnik, prosi Boga za od-pušajne svojih grehov in reci z menoj: o Bog, usmili se nas! Amen.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
V	znamenju včerajšnjih škandalov.
Dunaj, 11. nov. Politična situacija se nahaja danes popolnoma v znamenju včerajšnjih škandalov v zbornici. Poslanec Hummer, ki je včeraj odložil svoj državnozborski mandat, je danes na zahtevo nemško-radikalnega kluba svolo izjavo preklical. Danes je prišel v zbornico z nekim oficirjem Malik pa zopet z volovsko žilo. V parlamentarnih krogih se boje, da pride v zbornici še do velikanskih škandalov med Hummerjem in Malikom-»Nationalverband* se bo v torek pred zbornično sejo posvetoval o položaju, ki je nastal vsled pretepa med Hummerjem in Malikom. Večina »National-verbanda* obsoja provokatorično obnašanje poslanca Hummerja.
Grof Khuen na Dunaju
Dunaj, 11. nov. Danes je dospel semkaj ogrski ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary, ki je konferi-ral z zunanjim ministrom grofom Aehrenthalom in ministrom predsednikom grofom Stiirgkhom. Ob 11. uri dopoldne je bil sprejet od cesarja v posebni audijenci, kjer je bilo sklenjeno, da se vrši koncem meseca decembra predzasedanje delegacij, kate; rim bo predložen 6 mesečni skupni proračunski provizorij. V pogajanjih s Stiirgkhom je bilo določeno, da bodo delegacije nadaljevale debato lanskoletnega zasedanja.
ltalijaosko-turška vojna.
Italijanska akcija v Egejskem morju.
Prodiranje od treh strani.
Dunaj, 11. nov. Vest, da namerava Italija pričeti svojo akcijo v Egejskem morju se potrjuje. Italijansko brodovje se pomika od treh strani proti Egejskemu morju in sicer od Tripolisa, od Krete in iz Jadranskega morja. Brodovje namerava najprej zasesti otok Lemnos, kamor bodo tovorne ladije prepeljale velikanske mno-4ine premoga. Lemnos bo služil kot nekako središče za italijanske operacije v Egejskem morju. Italijanska mornarica naskoči najbrže v prvi vrsti mesto Solun.
Solun, č8. nov. Poročila o nameravanem naskoku italijanskega bro-dovja na Solun, so povzročila tukaj velikansko paniko. Tujci so se obrnili na svoje konzulate s prošnjo, da preskrbe njih varstvo. Mladoturški komite razvija mrzlično akcijo in razdeljuje med mohamedance orožje. V predmestjih je že prišlo do spopadov med mohamedanci in kristjani. Tursko brodovje, ki se je včeraj še nahajalo v Marmarskem morju, je s polno paro odplulo proti Solunu.
Carigrad, 11. nov. Italijansko brodovje se pripravlja na okupacijo otoka Lemnos v Egejskem morju. V diplo-matičnih krogih se zatrjuje, da bo Italija takoj, ko izkrca prve čete na otoku, otok anektirala.
Bitke pred Tripolisom. Popoln poraz Turkov. Ponovni naskok.
Rim, 11. novembra. Včerajšnji napad Turkov in Arabcev na Tripolis se je končal s popolnim turškim porazom. Ob 1. eni uri popoldne so se Turki spustili v beg, ki se je vršil v največjem neredu. Italijanski vojski so jih pričeli takoj zasledovati. V boj so posegli tudi aeroplani, ki so signalizirali ladjevju turške opozicije, tako da so italijanske ladije zamogle kar direktno čez mesto streljati na Turke. Učinek je bil strašen. Danes so Turki znova naskočil mesto in sicer z veliko večjo močjo, ker so dobili oja-čenje od regularne turške armade in Arabcev. Splošno se zatrjuje, da bo ta boj odločilen.
Po sklepu lista.
Za župana na Rudniku je bil včeraj izvoljen odločni naprednjak g. K. Lenče, vinotržec na Laverci. Svetovalci so gg.: Andrej Babšelc iz Babne gorice, A. Martinc iz Sela, Fr. Mlakar iz Srednje vasi, M. Narobe iz Daljne vasi in J. Rotar iz Rudnika. Vsi razen Martinca so odločni naprednjaki in je s tem tudi ovržena abotna »Slovenčeva” trditev, da na Rudniku niso zmagali samostojni in napredni možje. Mi kličemo vrlemu novemu rudniškemu županu, g. Lenčetu in vrlim naprednim rudniškim občinskim svetovalcem krepak »Živijo!“	____________
Razne vesti.
* Raziskavanje Jadranskega morja. Komisija, ki jc na parniku ,Na-jada“ minolo poletje proučavala posebnosti Jadranskega morja z raznih strani, je dognala mnogo novega in zanimivega. Pri merjenju globočine se je izkazalo, da Hopfgartnerjevi podatki iz 70 let minolega stoletja niso točni. Kjer je on nameril 1400 in 1500 m globočine, se je sedaj našlo le 1000 in 1100 metrov — namreč med Brin-disejem in Kotorom.
* Sumski bratje. Pred kazanskim vojnim sodiščem je trajala cele tri tedne razprava proti roparski tolpi znani pod imenom .šumski bratje". Tolpa, ki šteje 45 članov, ima nešteto ropov in umorov na svoji vesti in je strahota kazariske okolice. Načeloval ji je graščak Fjodor Ustinov; njegov samoten gozdni grad je bil glavno taborišče roparske druhaii. Pred vojnim Si diščem jim je bilo dokazanih 300 roparskih umorov; 26 banditov je obsojenih na vešala, ostalih 19 na dosmrtno prisilno delo.
* Prosto razlaganje sv. pisma. Pastor pridiguje: .Kristus je nasitil 5000 ljudi s sedmimi kruhi, pa, dragi poslušalci ne mislite, da so to bili kruhi kot naši navadni hlebi — ne — ti kruhi so bili veliki vsak kot ■Šmarna gora . . Med poslušalci je nekdo samega začudenja zažvižgal. »Kaj? Kdo ne verjame mojim besedam? Kdo žvižga na moje besede?" Oglasi se preprost možakar: »Jaz nisem zažvižgal na vaše besede, temveč čudim se le peči, v kateri so se pekli oni velikanski kruhi."
* Sodno postopanje se podraži. Zveza avstrijskih sodnikov je izročila pravosodnemu ministru vlogo, v kateri se predlaga uvedba sodnega kolka. Izvedla naj bi se reforma sodnih pristojbin, in sicer na ta način, da se bolj obremeni premožnejše prebivalstvo. Pristojbine, ki se sedaj pobirajo za justico, naj bi se kot »dohodki ju-stice" vpostavili v pravosodni proračun in ne kot doslej v proračun finančnega ministrstva. Na podlagi te odredbe naj bi se potem tudi izvedla reforma vseh sodnih pristojbin, kar bi v marsikakem oziru pomenilo podra-ženje sodnega postopanja. Od večih strani se propagira kolekovalna dolžnost v kazenskih stvareh (vloge v kazenskih stvareh so dosedai kolka proste), s čemur bi se postavil jez mnogim nepotrebnim tožbam zaradi raz-žaljenja časti in raznim kazenskim ovadbam, na drugi strani bi se pa tudi dohodki justične uprave zvišali. Justični minister pri neki avdijenci zastopstva zveze sodnikov ni zavzel napram tem reformnim načrtom ne-odklonljivega stališča.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut.
Tiska ..Učiteljska tiskarna'1 v Ljubljani.
Zelo koristno
je, da v otroški sobi Scottove emulzije nikdar ne zmanjka. Malčki prav radi jemljejo smetani podobni preparat, včasih celo tako radi, da ga sami zahtevajo.
Scottova::
:: emulzija
je izvrstno pomirjevalno sredstvo
j>an
proti kašlju £
Samo pravo s to znamko (ribičem), zna* kom Scottovc proccdure.
in ponovno preizkušeno varstvo proti tako pogostemu prehlajenjunaših malčkov.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottov o emulzijo. Znamka .Scott", vpeljana že nad 35 let, jamfi za dobroto in uspeh.	6
Cena originalni steklenici 2 K 50. Dobi se v vseh lekarnah.
Mali oglasi
Beseda & Tin. Najmanjši znesek 50 Tin. Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri avečer.
Vajenca za krojaško obrt sprejme tvrdka A. Kunc, Ljubljana.	678/10—1
Oženjeu hišnih obenem pisarniški sluga in skladiščnik se sprejme proti prostemu stanovanju in kurjavi, nadaljna plača po dogovoru. Osebna predstava pri V. Scagnettiju, Cesta na Rudolfovo železnico 16, tovarniški kontoar. Re-flektira se samo na neoporečne osebe, razumne, zdrave in delavne.	684 3—1
Akviziter se sprejme takoj v stalno službo. Stalna plača in provizija po dogovoru. — Ponudbe na .Prvo anončno pisarno* v Ljubljani.
Stanovnnje z dvema sobama, pritiklinami ter vrtom se odda takoj ali za januar, Rožna dolina št. 155.	690/3—2
Išče so malo skladišče v bližini mesta ali okolici. Ponudbe pod .Skladišče" na Prvo anončno pisarno.	691/2—2
Stanovanje, velika soba, kuhinja, dve shrambi, drvarnica, pralnica, postrešje ter kos zemlje se odda za februar, eventualno proda hiša. Rožna dolina št. 263, cesta lil. 682/3—2
Prodrtjitlkn, ki je zmožna voditi trgovino z mešanim blagom (filijalko na Bledu) in ima kavcijo se sprejme pri O. Homan v Radovljici.
Mladenič, prost vojaščine s 4 gimnazijskimi razredi ter 3 pripravnicami želi primerne službe. Ponudbe pod ^Rezervist" na .Prvo anončno pisarno".	693 3—1
Proda s«: Kuhinjska kredenca 25 K, kuhinjska postelja 15 K, stenska stelaža 2 K, divan 55 K na Grubarjevem nabrežju št. 14. II. nadstropje.	«	692	3—1
Ceno meso. Vsak dan sveže goveje, telečje in ovčje meso v košaricah po 10 funtov za 5 K, pošilja franko po poštnem povzetju Saffar Etel M. Herincse št. 92. Ogrsko.
669/3-1
oddasta
I)ve stanovanji po 2 sobi in z vrtom se ista za februar. Lepi pot št. 3. 677/3—1
Mesečna soba
lepo meblovana. s krasnim razgledom In posebnim vhodom, se odda takoj event. s 15. nov. ali 1. decembrom. Vpraša se v Čopovi uiici št. 19 (nasproti Iv. Bonačeve tovarne), pri hišnici
Lepo meblovana
mesečna soba
z eno ali dvema posteljema v II. nadstropju na BIeiweisovi cesti se odda s 1. decembrom, eventuelno tudi s hrano. — Naslov pove BPrva anončna pisarna”, Frančiškanska ul. 8. P607
Jako ceno se proda P 608
mizarski stroj
najnovejšega sistema za oblanje, žaganje, vrtanje in drugo. Natančnejše se poizve Zeljarska ulica št. 4.
o. Bračko
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 41
priporoča prave fine
francoske parfume, bogato zaogo rokavic
in vse v to stroko spadajoče predmete v najfinejši kakovosti.
Vnanja naročila točno in solidno.
Prva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno Došto. Ceniki so na razpolago.
5 Lokal
za prodajalno, opremljen z novo elegantno opravo, s pravico za točenje žganja, pripraven tudi za gostilno, z velikimi kletmi in vrtom, za kavarno, pisarno, ali kako drugo obrt, se takoj odda. Kje, pove Prva anončna pisarna.
Hiše, ki se dobro obrestujejo, se prav po ugodnih pogojih prodajo Polovica kupnine ostane lahko vknjizena proti malim obrestim Natančneje se poizve na Vodovodni cesti 62.
Produjalulška opra«a za specerijsko, galanterijsko in manufakturno blago, dobro ohranjena, večinoma iz hrastovega lesa se po ceni proda. Kje, pove .Prva anončna pisarna*.
F J *	 547/x—1
Mož v pokoju želi nastopiti službo v pisarni, kakem društvu, ali kaj temu primernega kot pisarniški sluga. Ponudbe sprejema „Prva anončna pisarna*.	670/3	—	1
Dve melilovanl mesečni sobi se takoj oddasta v Ciril Metodovi ulici št. 19, prit vrata 2.
672/3-1
Lepo stanovanje s 3 sobami in veliko kuhinjo se s februarjem ceno odda. — Več v trgovini M. Kristofič-Bučar, Stari trg 9. 686 3-1
Več gospodov sc iš!e na dobro hrano. Kje, pove .Prva anončna pisarna. 673 10—2
Korespondenca.
Dva dobro situirana gospoda sita samskega stanu se želita v svrho ženitve seznaniti z enakima gospicama. Resne ponudbe s sliko in naslovom pod .Kranjc in Primorc* poštno ležeče Ljubljana. Popolna diskrecija se jamči.
665 1 — 1
Modni salon
Ivana Schiller
Sv. Petra cesta št. 31 P. 569
priporoča
klobuke v vseh izvršitvah.
1	11 .Vsa
popravila točno in ceno!!
Žalni klobuki vedno v zalogi. Čez opoldan odprto.
'TJT	v za slabokrvne	in prebolele
5ML n /»je zdravniško priporočeno črno 1 ^ I J 1 /dalmatinsko vino Kut najboljše sredstvo. 5 kg flranko K 4*50
3t. Novakovič, Ljubljana.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-hranilnični račun štev. 113.059.
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, trgovce itd.
Anton Čeme
graver in lzdelovatelj kavčukovih Stampillj.
Ljubljana, suri trg šlm. Ceniki franko.
Za Martinovo
je v hotelu-restavraciji
Tratnik
(Sv. Petra cesta)
vse najfinejše pripravljeno, kakor: goske, purani, piške, druge pečenke, najboljše domače pecivo in pristna nova, res prava zlata kapljica.
Za obilen poset se priporočata P 609 z odličnim spoštovanjem
L. M. Tratnik.
Božična prodaja
o V
1000 kosov Rumburškega platna 20 m K 11*—. 5000 kosov platnene rjuhe 150/200 cm velike, 1 kos K 2 50.
Krasne kolekcije vzorcev vsega platnenega in bombaževega blaga, kakor tudi fini barhenti gratis in franko.
Tkalnica bratov KREJCAR,
Dobruška, Češko.
Laška in dunajska
KUHINJA
nasproti glavne pošte
Od danes naprej polenovke. Okusne morske ribe se oddajajo tudi ven po nizki ceni. Dobra kuhinja pod dobro znanim kuharjem Sonatto, Postrežba točna in solidna. Za obilen obisk se priporoča	Marija	Petrlgoj.
Išče se
samostojen, v urezavanju izurjen
krojač
ki bi delal obleke za trgovino in pod mero ter imel lahko tri pomočnike. — Delavnica v hiši.	604
Koser, Kolodvorska ulica 30.
Edini izvrstni priložnostni nakup za trgovce in zasebnike blaga,
ki se v zadnji sezoni ni prodalo, v
kosih od 3 do 9 metrov, garantirano brez napake, pralni ostanki, ki sestoji iz 30 — 35 metrov letnih sortimentnih ostankov K 17-50.
Voile de Leine za damske obleke, fa: sonski saten s svilenim leskom, blage-vje za obleke v krasnih novostih, mako-zefiri za srajce in bluze, krasni rispi-30 do 35 m zimskih' sortimentnih. ostankov.
Krasni barhenti, fine flanele za bluze in srajce, veloutin-pliš-barhenti, novi-fasti in pikč-barhenti.
Razpošilja po povzetju Mehanična tkalnica za barvasto blago
Karel Kohn v Nahodu (Češko) št. 502.
Vzorce mojih izdelkov prilagam vsakemu
zavoju.
Lsnp&MJiMj,!
Zastopstvo:
Gabriel Brinšek, Ljubljana
Bleiweisova cesta 16.
Fabrikat prve vrste. Najcenejši obrat.
P 605
Oripinalni ,Otlo‘-niotorji,
Goriva: benzin, benzol, sirovo olje, sesalni plin, svetilni plin i.t.d.
Prodanih čez 106.000.
Motorji na sirovo olje,
sistem Diesel.
Najcenejše gorivo.
Zaii.teTra.jte oosiilc šte"v. 569.
Specialna trgovina
finih ročnih, del
Toni Ja
V Ljubljani, Židovska ulica Itev. 5.
Predtiskarija
Tamburiranje
Montiranje
Plisiranje
Najboljši češki nakupni vir!
Ceno posteljno perje!!
Kg sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 2-40 K; prima polbelega 2'80 K; belega 4 K; belega puhastega 5 10 K; kg ■velefinega sne-žnobelega, puljene-— ga, 6-40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, ^finega 10 K; naj finejši prsni puh 12 K. Naročila od 5 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zgiav-nicama, 80 cm dlg., 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puh. perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10 K, 12 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 14-70 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50 K 5-20 K, 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12'80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neuga-jajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
- S. Benisch, Dešenice štev. 821, Češko. -
S. Benisch
e
5
&0
O
2.
s
o
Sr
a
a
85
er
GB
a
0.
o
&
£3
■e
SZJ
&
B
o
e-
CD
P
O
CO
CD
er
H
M
&
GO
pr
CD
A. KUNC
%
zaloga oblek
za gospode ixi dečls©
Dvorski trg štev. 3.
Najnižje cene!
Strogo solidna postrežba 1
JULIJA ŠTOR
Ljubljana
Prešernova ulica štev. S. največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za Iawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevtlev.
Elegantna in jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
VOLNO
kakor: ovratnice, mufi, klobuki, čepice za dame, gospode in otroke, otročje garniture, vse v naj večji izberi po zelo ugodnih cenah v modni trgovini
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte.
in da se lahko gospe in gospodične istega udeleže ter vsaki čas lahko vstopijo. Cene so naslednje: Pri skupnem pouku 3krat na teden po 3 ure, mesečno 20 K. Posebni pouk za uro 2 K. Izdelovanje krojnih vzorcev.
Čas za dogovor od 6.-7. zvečer, ali pismeno na naslov:
T. Hubmayer,
Dalmatinova ulica 11, parter desno.
za športne obleke, čepice itd. v veliki izberi priporoča
M. Drenik
Ljubljana, Kongresni trg št. 7. Naj večja zaloga ženskih ročnih del.
Ljubljana
Dobil sem pod polovično ceno veliko partijo dolgih krasnih raglanov za dame, katere tudi pod isto ceno oddam.
Komad od K 40 stane samo K 20.
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5
Ogromna zaloga izgotovljenih oblek, raglanov, površnikov ter zimskih sukenj za gosp. in dečke.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti [odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v,Jutru4
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Del. glavnica K 8,000.000.
Prvi slovenski fotografski atelije
D. Rovšek
v Ljubljani
Kolodvorska ulica štev. 32 a
Ustanovljen leta 1890»
Jadranska banka fllijalka v Ljubljani
rim1iair>1rowipn~« naJticst žrt«rv. 7 (nasproti tfrmpnaL po&tt)-
Kupnje 4® prodaja;	Vloge	na	knjižice	Eskomptoje
Telegrami:	/"*<	“I—rr	Tele!«	M:	M.
Prometa« banka Ljubljen*	W-	pilv -
splošna	prometna banka podružnica Ljubljana,	prej J. C. Mayer
Centrala m.a, X3-uja.a,j-a_ "CJotaaa.o-vlje*Lo 1SS4. 29 podLaruLŽaalc. 3DelaaAžiel lca,plt»l In. iszervc 52,000.000 leroaa-Oskrbovanje	vseh bančnih transakcij, kakor: Sprejemanje denarnih vlog proti rentnega davka prostim	vložnim	knji-	II	Najkulantnejša Izvršitev borznih naročil na vseh tu- in inozemskih trgih. Izplačevanje kuponov ln Izžrebanih	vred*
žicam, konto-knjižicam in v konto-korentu z dnevnim vedno ugodnim obrestovanjem.	11	nostnih papirjev. Kupovanje in prodajanje devis, valut in tujega denarja.
Denar se	dvigne lahko vsak dan brez odpovedi. Kupovanje in prodaja vrednostnih papirjev strogo v okvirju	uradnih	11	Izposojevanje železnih biagajnic (safes) za ognjavarno shranjevanje vrednostnih papirjev, dokumentov, draguljev ite., ob
kurznih notic. Spravljanje in oskrbovanje (depots) ter zastavljanje vrednostnih papirjev.	II	lastnem zapiranju strank. Brezplačna revizija žrebanih vrednostnih papirjev. Promese k vsem žrebanjem.
- —   	.	1	■	1	    Ustmena	in	pismena	pojasnila	in	sveti	o	vseh	v	bančno	stroko	spadajočih	transakcij	vsak	čas	brezplačno.	     "	1	1	■
Naročajte in kupujte JUTRO!
Častitim damam vljudno naznanjam, da se
pouk v izdelovanju
Moderne kožuhovine