Oar Write Us Today Advertising are REASONABLE____ GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. NA DAN DOBIVATE « Wc "GLAS NARODA" >< . PO FOŠTI NARAVNOST HA SVOJ DOM ibnif* wMJ la • ^^ praznikov). _ ( >j Teleplione: Cllelsea 3-1242 Entrred m Second Class »latter September 21st. 1903 at the Post Office at New York, N. 1U under Act of Congress of March 3rd. 187». No. 207. — Štev. 207. NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 4, 1 940—SREDA, 4. SEPTEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIl RUSILCI ANGLIJI OPORIŠČA AMERIKI Delavske Vesti Predsed. Roosevelt je kongresu sporočil glede izmenjave Predsednik Jioosevelt j Ci včeraj obvestil kongres, da je j bil me*l Združenimi državami 1 in Anglijo dosežen sporazum, |w> katerem bodo Združene države vzele iv najem angleške jMjsesti v severnem in južnem Atlantiku, Angliji pa bodo izrodile 50 zastarelih rušilcev. Združene države liodo dobi-lr mornariške in letalske postojanke na Novi Fundlandi-ji, Bcrmuidi, Bahamskih oto-kili, Jamaiki, St. Luciji. Trini-dadn, Aiiitigiii in na G-uiani. "Pravica do posesti na Nuvi Fundlandiji in Bernrinli so darovi, velikodušno dani in z vere I jem sprejeti,'* pravi predsednik v svoji poslanici na kongres." Druge omenjene [K>-stojanke pa so bile pridobljene v zameno za naših 50 zastarelih rušilcelv. "To ni v nobenem nasprotju z našim mirovnim stališčem, še manj pa je ogrožanje kake druge države, .le epohalen in dalekosežen čin pripravljenosti za kontinentalno obrambo v očigled velike nevarnosti." Te varnostne postojanke so neobhodno^ potrebne za obrambo Panamskega kanala, Osre-dnje Amerike, severnega dela •Južne Amerike, Antilskih otokov, Mehike, Kanade in našega vzhodnega obrežja. Vsled tega sem se poslužil priložnosti ter sem jili pridobil.'* J. Lewis in W. Green o obvezni vojaški službi Obevzni vojaški službi nasprotujeta, priporočata pa primerno oborožen je Združenih držav. — Predsednik CIO zahteva močnejše zastopstvo delavstva v vladi. Poziv delavskih voditeljev skega Predsednik je svoji [>osla-niei priložil tudi pismo angleškega veleposlanika lorda IjO-thiana, ki pravi, da Anglija o-n mu jene .postojanke na svojih posestih daje Združenim državam v najem za 91) let, ne da bi bilo treba plavati kake najemnine*, razliti odškodnino, ki jo bo treiba plačati nekaterim lastnikom, katerim .vzeta zemlja za mornariško ali letalsko .postojanko. Dalje pravi veleposlanik, da ]y> meje dovoljenih postojank dolin L. Lewis in William (iren, -predsednika Ci<> in A-ineriške delavske federacije, sta na delavski praznik ostro kritizirala uvedbo obvezne vojaške službe. Lewis je zahteval, naj bo delavstvo v vladi močnejše zastopano, tako napriiner kot je Iv Angliji, dočim (ireen želi, | da bo vlada nekoliko podrobneje pojasnila svoje namene glede programa oborožitve. Oba sta v imenu delavstva ob-j ljubila podpirati ta program, ' in da sta pri tem precej nda-j rila po 'Svojnih milijonarjih'', je umevno samo po sebi. Lewis je rekel, da se je «aee-la po Ameriki širiti nesramna laž, da so ameriški delavci, i-stotako kot so bili njhovi francoski tovariši, krivi, da obrambni program tako ne napreduje kot bi bil moral napredovati. To laž širijo baje ljudje, ki zavzemajo v tej deželi zelo odlična mesta. Njim ni potvo- l.ji, ker je delavstvo soudeleženo pri programu oboroževanja, kajti to je v nasprotju z njihovimi prizadevanji, da bi izrabljali narodno obrambo v svoj lasten dobiček. Lewis je zatrdil, da fraiiro-sko delavstvo nikakor ni 'bilo krivo, ker Francija ni bila primerno oborožena. Propada menu, tla zapre preola-go. Če .bi se to zgodilo, bi se letni narodni d-ohodek povečal za 25 tisoč milijonov dolarjev. William (Jreen je govoril v Denver, Colo., in njegov govor je bil broadcast an i>o vsej deželi. Predlagal je kratkoročno prostovoljno reknitaeijo in višjo plačo za prostovoljce. Obvezna vojaška služba naj hi prišla v po štev le v slučaju, če bi se vse druge metode izjalovile. Mi pravimo naši vladi: — Mi o vsem tem ničesar ne {vemo. Mi nismo nikakŠni obstruk cijonisti. Mi smo patriotični Amerikanci. Povejte nam dejstva in nam javno dokažite, čemu je obvezna vojaška služba potrebna. Svoji kritiki obvezne Vojaške službe je predsednik Ameriške delavske federacije priključil poziv za čimvečjo pomoč Velilki Britaniji. — Angliji je treba dati vse 20 T1SOC MOTORJEV ZA LETALA Vojni department je naznanil, da je naročil pri Wright Aeronautical Corporation 20 tisoč motorjev za letala. To je največje naročilo, kar jih je doslej dobila Wrigbtova kor-I poracija. Istočasno je ivojni depart-i men t naročil [iri United Aircraft Coiu[iany 17 tisoč Prat-tovih in Whitneyevih motorjev. Za izvršitev naročila bosta imeli tovarni dve leti časa. Motorji, ki jih Jio izdelala Wrightova korporacija, bodo \ eljali do dvesto milijonov dolarjev, motorji United Aircraft pa stošestdeset milijo-ikcv dolarjev. Curtiss Wright korporacija bo izdelala 17 tisoč propeler-jev. Kongres sicer še ni dovolil vse svote, ki je potrebna za za-vršit^r narodno - obrambnega programa, upajo pa, da se bo zgodilo to tekom tekočega meseca. V tem mesecu b<> tudi Izstavilo d'doeeno, koliko smejo zaslužiti industrijalci pri vladnih naročilih. Vojni department bo poleg tega naročil pri raznih t.vrd-k;iih za 7 milijonov !MM1 tisoč dolarjev šotorov, postelj in posteljnega perila. Voditelji ameriškega delav-gi'banja, poij vodstvom OR) [ire mogla zaivojevati nobena tuja filozofija in noben tuj narod. Nekaterim ameriškim industrijalcem je očital, da v p )hlepu ]>o večjih dobičkih zadržujejo obrambni program Produktivne sile dežele so tako velike, da prav lahko obremenimo naše gospodarstvo z narodno ohramibo, ne da bi bilo prebivalstvo pri tem kaj prizadeto. Približali so se časi, — je izjavil Dnbinski, — ko morajo vse demokratske in svobodo ljubeče sile v naši deželi do skrajnosti prispevati k ohra-iijeinju jamščin človečanske :|v7 jih je bilo odjni-ščcnili. Pritožba unije se tiče samo dbor (flass, Ceramic and Silica Sand Workers unije je odobrila resolucijo, ki priporoča ponovno izvolitev predsednika Roosevelta. Izvršilni odbor je zborovali v Colufinibns, Ohio. Unija ima •11 tisoč oOU članov. Vojna poročila L juti zračni boji Nemci so trikrat jx^slali po več sto aeroplanov nad London, pa vsa k ik rat so bili odbiti. V največji zračni bitki sedanje vojne so se nad nekim mestom o včeraj bomfbardirali več nemških industrijskih (središč, francosko obrežje in tovarne v Italiji. Nekaj aeroplanov je priletelo tudi nad Berlin, toda so jih p rot iz rac n i topovi prepodili. KAKO BO S KON5KRIPCIJO INDUSTRIJE? na razpolago, — je rekel, — iz vzemtši jiaše vojaštKo. Delavska federacija se predobro zaveda, da so v takem ča.su sjjh)-ri nesmiselni in nevarni. Delavstvo bo prevzelo *vse naloge, ki mu jih nalaga narodno olbramibiii program. (ireen je ponovil svojo ]>rej-šnjo o»1*lolžitev, da imajo v CIO komunistični elementi svojo moč in »vpliv. — Če pomagamo Veliki Britaniji, — je poudaril, — jačimo istočasno tudi našo narodno obrambo. Ako bo Anglija premagana, bodo prihodnji cilj evropskih diktatorjev Združene države ter republike Centralne in Južne Amerike. Mogoče smo že na pragu vojne. Ta vojna utogne biti gospodarskega značaja, toda zagotovim vam, da bo Ijuta in zvezana z velikimi stroški. Burke-Wads wort lipovo predlogo glede obvezne vojaške služlbe so po Green oveni zatrdilu sestavili možje, ki nimajo popolnega zaupanja «v organizirano delavstvo. Vlada je ni sestavila, pač pa Ijndjo-. ki so se vedno "borili proti vladi. Predloga «e od dne do dne tako strahovito spreminja, da 'jav-no^rf tem ETipremembam sploh slediti ne more. Predlogi nic bolj ne zaupamo kot zaupamo ljudem, ki so jo sestavili. Naposled je Green zahtefral, naj bo pri izvedbi narodnega obrambnega programa prepo- 100 delavcev izgubilo delo pri WPA Brelion S. Somervell, new-vorški administrator WPA, je izjaivil, da je izgubilo pri W. P. A. nadaljnih 100 delavcev delo. <>d[»u.V'eiii so bili, ker so se pri Jvolitvah leta 11)36 registrirali kot komunisti. S tem je naraslo število od-'obvezne vojaške puščenih delavcev zaradi pripadnosti komunistični stranki na 108. ( 'istka se je začela, ko je kongres odredil, da ne sme biti WPA zaposlen nihče, ki pripada komunistični stranki ali nemškemu 1 International Brotlierbornl (kF Elw-triteal Workers, AFL. Unija zatrjuje, da zaslužijo pojročeni moški komaj po [»et-najst dolarjev na teden, dekleta pa samo od deset do dvanajst dolarjev. Kom/panija pravi, da ne more iveč plačati. Konec stavke v Harlanu Iz Ilarlana v državi Ken-tucky poročajo, da se je vrnilo nadelo kakšnih 1200 članov United Mine Workers, ki so [»red nekaj dnevi zastavkali. Zaposleni so v potih majnah, ki so last Harlan-Wall ins Coal Corporation. Vodstvo unije je izjavilo, da je stavka neupravičena. UAW unija, toži Forda United Auto Workers unija (CIO) v Detroitu je vložila pri Delavskem uraa. tega ni hotel storiti, se je več delegatov vrglo nanj. Posledica tega je bila, da so morali Si.ponder.ja odvesti v Bellevue l>oliiišnico, kjer so zdraivnik: ugotovili, da ima zlomljeno roko. Ekspresmani bodo zastavkali ."jO tisč uslužbencev Railway Express Agency, Inc., ki so člani bratovščine železniških in parobrodnili klerkm*, je nezadovoljnih s svojim položajem. Po postalvi pa ne morejo takoj zastavkati, pač pa šele po šestdesetih dneh. V tem času posebna nepristranska komisija preiskuje upravičenost njihovih pritožb. Te dni poteče šestdeset dnevni termin, nakar se bo odločilo, če bo krivici odpustila 20 mehanikov (pattern makers) ter s vedano vsako dobičkarstvo in tem prekršila AVaignerjevo po-izrabl janje. ' stavo. leta 10.37 več mesecev zaprt za radi fosiljc/vanja, meseca junija je bil pa zopet izvoljen v urad unije. Proces proti ScaLsu Proces proti fieo. Scalisu, predsedniku unije hotelskih uslužbencev, se bliža koncu. Poleg drugih zločinov mu očitajo, da je poneveril iz unijske blagajne nad 60 tisoč dolarjev. ... T "GLXB H A B O D X™ - Wmw Tor« Wednesday, September 4. 1940 * SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY "GLAS NARODA 99 (TpICB OF THE PfSOPLK) Owned and Published by Slovmie Publishing Company, (A Corporation). Frank Sakaer, President; J. Lopsba, Sec. — Place of business of the corposatlon and addresses of above officers: 210 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. 47th Year **Glas Naroda" Is issued every day except Sundays and holidays. — Subscription Yearly $6.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list ca Ameriko In Kanado $6.—; za pol leta $3.—; aa Četrt leta $1.60. — Za New York 2» celo leto S7.—; za pol leta f3.50. Za inozemstvo za celo leto >7.—; za pol leta $3.60. "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMSl NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA." 21« WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. Telephone: CHelsea 3—1242 MUSSOLINI IN GRŠKA Mju-ssolini je pokoren služabnik Adolf a Hitlerja. Vse, kar stori, stori ,po njegovi volji in zaipovedi. To prav poseibno dokazuje nova ipolitika, ki jo je ilvedla Italija napram. Grški. Hitler je siklenil Balkan po .svoje "preurediti", in v to svrho si je hdbral Mussolinija za svojega pomagača. Hitler ima na vrvici .Romunsko in Maolj sovražno -stališče. Italijanska časopisna kampanja proti Grški je 11a las slična kampanji :,ki jo je bil svoječasno vodil nemški propagandni minister dr. Goebbels proti Avstriji, Čelioslovaški, Poljski, Norveški in Holandski. Vsakega nasprotnika so naciji najprej z lievsedanii ogr-dili ter mu našteli cel register pregreh in zločinov. Temu je sledil napad. Grška je ndkakšna Portugalska/vzhodnega Sredozemlja. V neposredni 'bližini Portugalske je Gibraltar, v neposredni bližini Grške pa vodi pot iz Sredozemlja v osrčje Balkana. Se danes tvori Grška—ipo zračni poti—zvezo med Anglijo in drugimi balkanskimi držarvami. (Strateški položaj Grške je v dveh ozirih zelo važnega pomena. Grška namreč ni samo sredozemska, pač je pa tudi balkanska država. Kot balkanska država je igrala v svetovni vojni važno vlogo. Iz Soluna so intervenirali zavezniki /v južnem delu Evrope. Boji na solunski fronti so bili odločilnega pomena za za vezniško zmago na zapadnem bojišču. Mussolini že dolgo časa upira svoje poželjive poglede v otok Krf in severni Kipir, čigar središče je mesto Janina. ('p bi zafvzel in utrdil znpadno obal Rpira, bi s tem zelo zmanjšal vrednost Krfa in Cefalonije, ki sta važni grški oziroma amjieski (pomorski oporišči. Da bi se poleg Epira raa gospodarijo Bolgari. Polovico "bogate Transilvanije je morala prepustiti Madžarski, katera bo v znatno povečani ofbliki služila in koristila Hitlerju. Le o Jugoslaviji zaenkrat še vse molči. Mussolini na zahteva več Dalmacije, in časopisje ne iporoč? več, da namerava Hitler Slovenijo pofhasati. Neki angleški vojaški strokovnjak je nekaj zelo ^načil-noga izjavil: — Prva svetovna /vojna se je začela na Balkanu, druga svetovna vojna se bo pa na Balkanu končala. Zaenkj-at ne more nihče odguvoriti na vprašanje, kakšna usoda bo zadela Jugoslavijo pri reorganizaciji Evrope. Iz Jugoslavije I Zenitovanje z dvema ženama. 138.000 besed na lističu papirja. Odvetniški uradnik Muhamedi Miladin Zdravkovič, kmet iz Godjo v Sarajevu je svoj prosti Velikega Orašja, je moral leta čas porabil, da bi dosegel ne-'1914 v vojsko. Prišel je v ru-navadni rekord. Z izredno do-'sko ujetništvo in ko se je konč-brimi očmi in spretno roko te,r(no po dolgih letih vrnil domov, s presenetljivo požrtvovalno- je našel svoj dom opustošen. stjo je na listek papirja v obli- Njegovi sta lisi so med tenr urni- ki 28x28 napisal 138,000 besed. li, njegova mlada žena Bogdana pa je morala s svojo malo Na ta list papirja ie mož » , - , • , - , dveh tednih napisal odlok ban-' t^^Vf P^d^ovrazn,- >ke oblasti v Zagrebu o novem°d1.t^.rat ni b,1° °ulnjc-] ___j ■ , . i ničesar Hiiisati m so io ob asti volilnem redu in o ustanovitvi! , * 1 * . _ , , , ... i preglasile i!a vsa trda Preiskava krivde za vojno Franeoiski najvišje sodišče v Raomu je pričela veliko prei-skatvo, da dožene, kdo je kriv, da je Francija napovedala Nunciji vojno in kdo je kriv poraza francoske armade. Po postavi, ki je 'bila uveljavljena 11. julija, 1938 je edino vlada odgovorna za splošno vodstvo vojne — strategično, diplomatsko in gospodarsko— najviije poveljstvo pa je samo odgovorno za vojaške operand-je. Kadar bo eodi«9e dovršilo preiskavo, bo proti posameznim krivcem sestatvilo obtožnico in jo predložilo najvišjemu vojaškemu sodišču. Na prvem mestu za vojno odgovornih stoji general Maurice Gustave GameEn, toda o ,njem ni ničesar več sHisati. Mogoče je mrtqv. Najbrže pa je živ, toda njegovo bivališče ni mano. Pred sodišče Ibodo aned drugimi tudi prišli Daladier, Raynaud, več ministrov in poslancev. ma potreben za izvedbo te u motnosti. Tembolj značilno je dvlo našega mladega moža. Pisava je tako majhna, da * prostimi očmi sploh ne vidimo črk, autoak vrsto črnili pik. C*p1 ",<>>M'1 1 " 11 Bog^I^ pa pogledamo skozi povečeval- 110 steklo, se črne pike spremene v lepo, lahko čitljivo črko. Tudi mod Slovenci so so pred leti poskušali v tako majhni pisavi. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Peter Zgaga Ko so se poleti razširile g«>- Zdaj sem ga pa dobil koman-voriee, da ibo v Ameriki najbrž uvedena enoletna obrežna trom. Zapustil jo je. toda že čez pol leta se je skesan vrnil k njej, ker je imel rad svojo 2-letno hčerko. Družin ica se ie preselila v Bršadin, kjer je živela tri leta v miru. Toda čudi tu je temperamentna Terezija začela ljubimkati z vaškimi mladeniči. Spet sta se zakonca selila v Martince. Ko je letos bil Mate na vojaški vežbi je Terezijina hiša zaslovela po !alikoživosti. (Mm se je mož vrnil, je požgal vse ženine stvari. Nedavni večer je nekoliko vinjen prišel pod ženino okno. Tedaj pa je ona prillitela na plan. ga trikrat udarila s seki-Kmalu pa so jo z ro po glavi ill mu razbila lobanjo, da je obležal na mc+;tu mrtev. Nato Se je sama prijavila orožnikom, ki pa so jo pustili na svobodi. Naposled je njen Županovi grehi. iV debeljački oočini, ki jo ena izmed najbogatejših v Banatu, so odkrili velike poneverbe župana Ferenca Totha. Več ko 40 let je 'bil Toth občinski odbornik, županoval pa je 21. leto. Njegove nerodnosti je zdaj odkril tajnik Nenad Mirkov. Na njegovo prijavo so prišli v Debeljačo organi glavne kontrole iz Beograda, da pregledajo blagajno in knjige. Ugotovili so, da je bilo *»amo v preteklem letu poneverjenih nič manj ko 239.000 din.' Toth je vsa leta županovanja živel zelo potratno. Kako je skrbel za občino, kaže zlasti novo občinsko poslopje, ki jo 'bilo šolo nedavno ograjeno pa so je cela stena na glavno ulico nagnila in jo zidovje popokalo, nakar je ministrstvo za javna dela uvedlo preiskavo. Poslopje bi bilo moralo istati največ 651 tisoč din toda župan Toth je na-računal 739 ti^oč din. Izvršeno so bile tudi velike zlora'be s podporo vojaškim* obveznikom. Namesto siromašnih družin so podporo prejemali različni To-fchovi prijatelji in jo zatorej tudi vojno ministrstvo uvedlo proti njemu preiskavo. Te dni je bilo mogoče pregledati šele poslovanje v lanskem letu. Labko si je misliti, za koliko je Toth oškodoval občino v vseh ostalih 20 letih (svoje županske časti. Verjetno pa mu bo vse grehe težko dokazati, ker je bil gotovo toliko previden, da je dokumente uničil. od strahu, možem vred veselila snidenja. ano so namestili pri sosedu in po večdnevnih pripravah se je vrnilo novo slovesno ženi-tovanje. Milica, druga Miladi-nova žena, in njegova ter Bog-danina hčerka sta bili družici. Vršilo so so vso žonitovan.i-sko ceremonijo po tamkajšnjih navadah, sani'o cerkvena poro- v-iia^l a služiba, so začeli mladi fantje kar truinoma stopati v zakonski jarem, nadajoč se, da jim kot zakoncem ne 'bo treba dbleči ivojaške suknje. Zaenkrat mladih zakoncev res ne bodo jemali. Marsi'kat eri Ibo pa po medenih tednih najbrž vzdilmil: — danta, ki se ga vse življenje ne bom znebil! fOg Prohibicija v Franciji! — so nedavno poročali časopisi. &t*var pa ne "bo tako huda, kot se zdi na pivi pogled. V Franciji bo namreč prepovedana le pijača, ki ima več kot šestnajst odstotkov alkohola. S tem bodo rkušale oblasti preprečiti uživanje žganja. (1e bi (bila v Ameriki uvedena leta 1920 slična postava, bi klanih živali, je grozila strašna prohibicija najbrž ne zahteva-smrt. Zdravstvene oblasti i-o!la tako strašno dosti žrtev, takoj poslale zdravnike s seru-j Ker pa ni bilo mogoče dohi mom v ogroženo va> m upajo, da bodo inficirane mogli rešiti. Konj odgriznil lice 7-letni deklici. INenavadna nisreča je zadela 7-let no Nado Kalisar iz Donje-ga Hrnševca pri Sisku. Deklica je prišla na travnik na katerem so so pasli konji. Pribli-,' zala se je konju iu ga p ogla lila. ti lie do^irega ipiva ne ivina, so segli ljudje t>o sredstvih, ki dajo v majhnih množinah mogočen učili ck. ( c jo človek prisifjen krasti, bo pač skušal ukrasti tisto, ka»* se najlažje skrije in največ zaleže. r^p V ponedeljek je bil delavski Konj pa je zgraWl stokrat ka je seveda odpadla, ker pač prepirala. Po daljšem krogu drži še vedno prva poroka je zvečer žena zaspala. Zjutraj jo Marko pristopil k njej in z nožem ji končal življenje. Nato 'se je sam javil orožnikom. Začetek slovesnosti ob 1300 letnici pokristjanjenja Hrvatov. (Splitski škof dr. Bonifačič je naslovil na vernike splitsko-makarske škofije okrožnico o proslavi 1.100 letnice prvih zvez s sv. stolico in začetka pokristjanjenja Hrvatov. Proslava bo P ranil tudi celo vrsto ovac na pomoč in jo takoj prepeljali v bolnišnico. Usodno klanje ovac in svinj. V neki vasi pri Ijoznici je nedavno divjal stekel pes, ki je asrriznil več kmetov. Poleg te- trajala "cHo leto in se je začela 20. junija v Gornjem Muču, kjer je pokopan ban Branimir. V splitski škofiji bodo poleg praznika Petra in Pavla posebno slovesno proslavili tudi praznik Kristusa kralja. Dno 19. novemjbra bodo v Splitu proslavili tudi dan posvečenja katedrale sv. Dujma. Kakor ie znano, je splitska katedrala najstarejša lateranska katedrala, ker je tudi po 1640 letih, odkar je bila zgrajena, še vedno spcSobna za cerkvene obrede. Družinske žaloigre so vnše dn za dnem in kažejo o velikem razdvoju, ki ga po-raročajo današnje razmere v marsikaterem zakonu. Iz Vin-kovcev poročajo, da je v vasi Mariincih 28-letna lepa žena Terezija ubila svojega 37-1 et-nega moža Matija Hunjadija. Pred 12 leti je vzel Mate za ženo 16-letno Terezijo, ki jo bila najlepše dekle v Retkovcih. Zakonska sreča pa je hila kratkotrajna. Že po treh letih je mož spoznal, da žena ljubimka z bo- in svinj, ki so jih morali zakla-ti. V mnogih hišah so se mast ili h tem mesom. Kako pa so ve ljudje prestrašili, ko se je ugotovilo, da je bil pes stekel. No samo ugriznjenim kmetom, tudi vsem, ki so jedli meso za- IS C E M svojega brata JOE PORLE, doma i:z Kršin Vrha, št. 5, fa-ra Skocjan na Dolenjskem. Ako kdo ve zanj, ali pa če s'am bere ta oglas, naj se zglasi na naslov: NEŽA PORLE, 149 N. Brockwav, Youngstown, O. 9-3, 4, 5. KARTE ZA OBLEKE NA NIZOZEMSKEM. Na Nizozemskem so bile pod-vzete posebne mere v svrho racionalizacij«' tekstilnega blaga. Po nemškem vzgledu bo odslej možno kupiti tekstillije saim> na po-ebne karte. V-ak si bo moral nabaviti posebno karto za pol leta, ki jo 'bodo v ta namen izdale oblasti. Oni. ki imajo dohodke in si lahko kupijo le ceneno in manj vzdržljivo blago, ImmIo dobili posebno dodatne karte. Pro laja obleke za otroke do freli let bo o-stala prosta. Da se bo lažje ugotovilo sedanje ntanje zalog, bo trgovina s tekstilnim blagom do 12. septenibra zaprta Na ta dan pa že stopijo v veljavo karte za Obleko. . STANOVANJE V NAJEM— Na ra^plago so stanovanja po 3 in 4 sobe. Kurjajva, vroča voda, kopalnice, električna luč. Cena $25 — $36. — Superin-tedent, 403 W. 18th St., Ap. 6, New York Citv. 5x NAZNANILO in ZAHVALA V globoki žalosti naznanjam svojim sorodnikom, prijateljem iu znuin-em. da je preminul moj ljubljeni soprog in oče John Gams Umrl je zm naduho 14. avgusta, 11>40. Pokopan je bil na St. Mary's i »okopa lifcču v Warren, Ohio. — Rojen je bil v ISki Loki pri Ljubljani 17. aprila. 1872. Prav lepo se zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskovali ob času bolezni, so iga prišli kropit na mrtvaški oder in so ga spremili na njegovi zadnji poti. Ti pa, dragi soprog in oče, počivaj v miru in večna luč naj ti sveti! Naj ti bo lahka ameriška zemlja! Ostal nam boš v vednem spomiuu. Tam nad oblaki prosi za nas, da se zopet vidimo nad zvezdami. Žalujoči ostali: * MARY GAMS, soproga.* JOHN in FRANK GAMS, sbiova; ANGELA, izročena HORVAT, ANA, poročena «JUSTIN; JULIA, poročena ALBERT, ROSE in CATHERINE GAMS, hčere: in .-sedem vnukov in vnukinj. Warren, Ohio. 25. avgusta, 1»40.' 'f ' ' " " * - ~ ' * Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam eije. Xaravnost nemogoče stvari sc dogajaja na tem rudnem svetu. Nedavno so aretirali v Chi-cagu letnega Warreiia Oiet-ta, ki je, vozeč avtomobil, prekršil vee prometnih pre«l|H- — Kje imate drivers licence? — ga je vprašal sodnik. — Ga nimam, — je odvrnil Odett. — Sem namreč skoro poq»ohroma slep in tavi'M, se 1k> najbrž ti*K v Hitlerjevem slučaju vrosničil. Doslej mu je šlo ">vse posreči in je storil natančno tako kot je napovedal. (Jfcičajno se ni zintotil niti za teden dni. Napovedal je tudi zavzetje Angleškega otočja. Ce 'bi (bilo po njegovih računih, bi morala zdaj že nekaj tednov vihrati s strehe Buek-ing^iamske palače v Londonu nacijska za>tava. To se pa ni zgodilo. Hitltr jejvi vojaki, ki so doslej stopi 11 na angleška tla, so bili izključno le vojni jetniki. Po t*l>segn zavojevanj se v novem veku Hitler iprav lahko z Napoleonom primerja. Toda Napoleon je doživel sjvoj štrbunk, in tudi Hitler ga bo doživel prej kot se mu zdi. Po Hitlerjem padcu »e bo globoko oda-hnil ves svet. Najbolj globdko pa nemški narod. i- i.' ■Aits?.- M s.j . . ." . t< r r 'GLAS NABODA"-NewTorf Wednesday, September 4, 1940 SIX)VENE (YUGOSLAV) DAILY KAKO POMAGATI KANADI? V ameriškem kongresu razpravljajo, kako bi se dalo najuspešnejše pomagati dominiju. — Ameriška mornarica naj patrulira kanadsko obal. Iz W ashington« poročajo, da so bili stavljeni v ameriškem kongresu najrazličnejši predlogi za čimvečjk) usj>e<šnost o-brunribiie pogodbo, sklenjene meld Združenimi državami in Kanado. Pogodlba je na papirju miio-goobetajoča, da bo pa tudi v praksi uspešna, bo treba marsikaj Kdvrešiti iu bosta morali obe stranki precej žrtvovati. Nekateri predlagajo, naj bi ameriška mornarica patrulira-la kanadsko obal, S tem bi bile sproščene 'kanadske bojna ladje in bi jih bilo mogoče porabiti za službo v Evropi. Če bi se to zgodilo, bi Anglija ne potrebovala ameriških bojnih ladij. Kakor znano, je general John Pershing predlagal, naj Združene države odstopijo Angliji petdeset starih rušileev. Drugi izo*j>ot svetujejo, naj bi Amerika ne dala Angliji zastarelih križark, ampak naj bi bi jih izročila soglasno s pogodbo Kanadi. Zadeva bi se na ta način zelo poenostavila in bi bila v pravdnem pogledu korektna. Demokratski kongres n i k Snyder iz Pennsylvanije, načelnik apropriacijskoga pododbora, svetuje, naj bi bila prva naloga obrambnega odbora u-stanqvitev skupnih zrakoplov -nih oporišč v Kanadi. Ta oporišča naj bi bila v za-padni in v vzhodni obranvbni zoni. A. ,). Dimond, kongresnik iz A laske, je rekel: — Obrambi zapadne Obali bi zelo koristila široka avtomobilska cesta, ki naj bi bila zgrajena preko vse Kanade do A Laske. V Združenih državah je opažati splošno zadovoljstvo z a-meriško-kauadsko obrambno pogo*lbo. Kanada in Amerika sta si najbližji s'osedi s slični-mi načini življenja in sličnim stremljenjem. Če Nemčija ogroža Kanado, je pri tem v gotovi meri tudi Amerika ogrožena. VLADA PROTI TEHNOKRATOM Njihova organizacija je bila razpuscena, ker je pridigovala pacifizem. — Več nemških organizacij je zadela slična usoda. Iz Vancouver« v British Co-hmubiji poročajo, da je vladna gonja proti peti koloni dove-dla do razpusta najmanj dvajset organiziranih skupin. Med njimi sta najevčji in najH>olj značilni: K on umi stična stranka ' v Kanadi in Technocracy Ine.' Precej komunističnih a'odi-teljev je bilo interniranih. Tehnokrat je so še v svobodi, toda njihove organizacije, o kateri so nekateri trdili, da ima več tisoč članov, ni več. Razpustila jo je poslanska zbornica v Ottawi na posebno priporočilo jiustičnega ministra Er-nesta Lapointe. Najbolj je bila razširjena v British Colum-imela baje več kot trideset podružnic. Lapointe ni za razpust navedel noibenega posebnega razloga. Njegovo odločitev je pa najfbrž podžgalo pismo, ki je koj po izbruhu vojne pisal Ho-wand Scott, eden vodilnih new-vorških tehnokratov. Soott je pisal ministrskemu predsedniku Mackenzie KLngn v Ottawi naslednje. labruh druge svetovno vojne sili telmokrate ugotoviti, tla je bilo 8 milijonov 500 ti-soč žrte(v v prvi svetovni vojni zastonj žrtWanih.Dru(go svetov-no vojno vadijo isti ljudje, ijsti gospodujoči interesi, in isti naročil Ui se bore za iste cilje. — Tehnokrati odločno na-sjprotujejo konškrLpcijL mož in nara/vnih virov dežele. Tri dni po Lapointolvj otl-roeitsfront; Canadian Society of German Culture; National Unity Party; Canadian Union of Fascists; Canadian Laibor Defense League; Young Communist League of Caaiada; League for Peace and Democracy; Ukrainian Laibor Farmer Temple Association; Finnish Organization of ('ana-da; Russian Workers and Farmers Clulb; Croatian Cultural Association; Canadian Ukrainian Youth Federation. dili so jo pet let. Inženirji so zadevali pri tem na težkoče, ki bi še pred vaj se ti mi leti /veljale za nepremagljive. Do letošnjega poletja je bilo mogoče premeriti razdaljo med Revelstoke na zapadu in Goldenom na vzhodu edimole po Canadian Pacific železniški pro^i. Promet po vodi je zaradi slapov nemogoč. Po Biig Bend četrti bodo imeli izletniki dostop v romantične divjine, cnbdaoie z gorami, ki so leto in dan pokrite s snegom, in !]>od katerimi se vije najbolj slikovita reka kanadskega zapada. V tern ozemlju je vse polno divjadi in bujnega rastlinstva. Dokler ni bilo ceste, s'o zahajali v te kraje le najbolj drzni lovci, t rapper ji in prospektorji. Avtomofbilistu, ki ima na razjMjlago dovolj časa ter ga Vesele divje romantični prizori, ki se zanima za divjačino in veličastnost pragozda, bo olbi-sk teh krajev bogato poplačan. Medvedje so v teh dolinah ne*kaj običajnega, po gorah so pa velike črede divjih koz. Na zapadu je slikavita Selkirk Range, ki je z vseh strani obrabljena z ledeniki. Popotnik bo užival ob pogle du na romantično Kinbasket jezero in na Blackwater. Od-tani, kjer križa cesta Middle River, je komaj sedemnajst milj do Columbia lednih polj, ki so zadnji ostanki ledene dobe. Ker se da z ameriškim dolarjem v sedanjem času znatno več kupiti kot pa na pr. preti enim letom, se je nadati velikega štehila avtomobiktov in izletnikov iz Združenih držav. Vožnja po Big Bend cesti bo ostala slehernemu v neizbrisnem spominu. Ob cesti so na primerne razdalje cenene restavracije ter dobra in cenena prenočišča. KANADSKA DIVIZIJA SE ODPRAVLJA V ANGLIJO mamam muma Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, t ko je vam le priročno Druga kanadska divizija se v nekem 'vzhodnem pristanišču vkrcava na transportni pa mik, ki jo bo prepeljal v Anglijo. SPLOŠNA STEDNJA JE POTREBNA Značilen proglas .kanadskega finančnega ministra. — Za vojne svrhe je treba vse žrtvovati, tlemi ter opremljeni s kopali- MEŽIŠKI RUDNIKI POD KOMISARJEM. iZnani mežiški svinčeni rud-| it i k i, ki so bili last angles k? j družbo Central European Ltd. so dobili pril ilnega vladftega komisarja. Za državnega pii-silnega komi-arja je imenovan Nikola (rjurič. -generalni ravnatelj državnih že eznio v pokoju. Prisilno upravo je zahtevala nemška družba "Blei-borgAV. rke Union'* ki ima svoj sedež v Celovcu na Koroškem, ki je v svoji vlogi izjavila da so Vr^a svinčena in 'druga rudninska ležišča v Mežiški dolini obroke za približno dva tisoč nienn kcr \la so. -1'1 pot ,to dolarjev. prevratu po svetovni vojni kri- , .. ivicnim potom odvzeta. Domovi so v vseli ozinh mo-' NOVA CESTA PREKO KANADSKIH ROCKY MOUNTAINS Prerijsko ozemlje je naposled zvezano z obaljo British Columbije. — Otvoritev se je izvršila z velikimi svečanostmi, ,ki jih je vodil ministrski predsednik T. D. Pattullo. Isz Revelstoke, British Columbia, poročajo: To poletje se je kanadskim avtomobili-tftocm odprl nov del romantičnega sveta. V začetku julija je bila izročena prometu nova cesta, ki se imenuje "Big Bend Highway", ki vodi preko kanadskih Rocky Mountains in veže Relevstoke z Goldenom. Otvoritev se je zatvršila z velikimi svečanostmi, ki jih je vodil ministrski predsednik British Columlbije, T. D. Pattullo. V svojem zanimivem govoru je .poudarjal, da je sedaj prvič tv zgodovini odprta vse kanadska direktnia pot rz prerijskega ozemlja do albali British CoLumbije. Bi^g Bend cesta je mogočen razvoj k v resnici tvi cilja, ki bo izražen v avtomobilski cesti, vodeči od atlantske do pacifi-čne obal i (Trans-Canada Highway). Edino em del te va^ne 3veze še ni zavnšen, namreč v divjem ozemlju severno od Velikih jezer. Big Bend cesta je veljala nad en milijon dolarjev. Denar je prispevala deloma dominijska vlada, deloma pa vlada province British Oolmribije. Gra- Kanada bo dobila cenene motorje Ijloyd M. Taylor v Oakland, Cal., jo konstruiral po-e'ben motor, ki je zelo poceni ter ga je mogoče izdelovati v velikih množinah s s»m,ešiio nizkimi stroški. njim ni dosti več dela," je rekel, "kot z navadno pločevinasto kanglo." 'Pravico produkcije je dal neki kanadski tvrdki. iPo posvetovanju s kanadskimi uradniki v Ottawi je sklenil pogodbo z Vancouver Sails and Appraisal Company, ki izdeluje stroje za žage in majne. 'Motor je sestavil iz stisnjenih jeklenih plošč, ki so zvarjene s poseibno zlitino. Tehta tisoč funtov, je hlajen z vodo ter zamore proizvajati nad tisoč konjskih sil.. V družbi mehanika Georga A. Šeliga, je delal Taylor motor -štiri leta. vse druge izdatke pa omejiti do skrajnosti. Dominijska vlada ter provin-■ ji težki nalogi, moramo omeji-cijalne, okrajne in občinske ti vse izdatke, kajti le na ta oblasti se ne sinejo plašiti no-j način nam bo mogočo prispeva bonih stroškov in nobenih žr- ti svoj delež k vojnim napo-tev v vojnih zadevah, vse dru- i rom. go svoje izdatke pa morajo o-j Z veseljem opažam, da pro- vincialnc, okrajne in občin-ske oblasti sodelujejo z nami. Žrtvujejo se v znamenju domoljubja in imajo vedno pred tlemi svoj končni cilj. Pn-bivalr't-vo se točno odzi-j va našim pozivom. Kanadska mejiti do skrajnosti. Finančni minister J. L. Ralston je izjavil: — — Vojna je naložila Kanadi veliko breme, ki ga dežela s čudovito vztrajnostjo prenaša. Kanadčani bodo morali dost; šči, prhami, centralno kurjavo in električnimi hladilniki. Stanovanjska postava pa tudi skrbi. -la imajo delavci pri novozgrajenih niunieU-kih tovarnah mlobno domove.. iDosh'j j<> bilo delavec- le tež-jlavske -ilo. ko privabiti v kakšno oddalje- Vsi predlogi za pri klic no tovarno, ker ni bilo na raz- novanjwke postave so bili v polago stanovanj. tega poraženi. Ponekod so zdaj začeli graditi poleg novih tovarn razen privatnih hiš za delavce tudi šole in cerkve. S tem bodo o-m*;gočili dobavo potrebne de- -ta-led žrtvovati, predno bo dosežen j armada narašča od dne do naš končni cilj, ki se izraža v dne, toda prebivalstvo ne pri-dveh besedah—poraz nacijzma. | *peva le človeške sile, pač pa Dominijska vlada se prav tudi denar in druga sredstva. dobro zaiveda svoje odgovornosti. Zavedajo so je pa tudi provincial« e, okrajne in mestne oblasti. Da bomo kos svo- Kanadčani so se v največji mori zavedli dolžnosti napram sebi, napram domovini in napram materinski deželi. VELIKA BOLNIŠNICA BO KMALU ZGRAJENA Prihodnji mesec bo zgrajena v Londonu velika bolnišnica za kanadske vojake, ki bo veljala nad en milijon dolarjev. KNJIGE v angleščini. po izvanredni ceni NE ZAMUDITE TE PRILIKE 1 GLAS NARODA^! 9 % f pošiljamo v staro do s t movino. Kdor ga ho-\ te naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to l«hko stori. -- 2 Naročnina za s t a r i g \ kraj stane $7. — V I {Italijo lista ne poii 8 j Ijamo*. ' • - - ^ V Londonu bo konci prihodnjega meseca zgrajena najmodernejša bolnišnica v vsem angleškem imperiju.. Veljala bo nad en milijon niolarjev ter zgrajena bo k? kanadskim denarjem. Izročili jo bodo kanadskemu amuadnemu zdravniškemu zlx)iu. V nji bo prostora za šest sto bolnikov. Opremljena Ivo z najmodernejši mi zdravstvenimi pripomočki. Vse zdravniške potrebščine — bilo jih je 27-1 ton — so bile poslane i/. Kanade. Nekaj najmodernejših a-paratov za operacijsko sobo jo bilo kupljenih v Združenih državah. Ameriške oblasti niso zaliti-vale zanje nolvene carine. V Londonu r»o določili tudi prostor za kanadsko pokopališče. Na tem ie pokopanih 48 kanadskih vojakov. NACUSKI BEGUNCI PRIJETI Pet jih je zopet na varnem, šestega pa še vedno iščejo. — Uvedena bo preiskava, kaj je omogočilo jetnikom beg. 'Iz Ottawe poročajo, da so kanadskim policistom in vojaškim stražnikom posrečilo prijeti pet izmed šestih nemških vojnih jetnikov, ki so v toku dveh tednov pobegnili iz inter-nacijske kempe. Zdaj jih jo pet zopet na varnem, eden pa še uživa Bvobodo. Dva so prijeli v bližini Sud-burvja v severnem delu Onta-ria. Bila ista že popolnoma izčrpana in sta se zadnje dni preživljala samo z jagodami. Izsledili so ju policijski psi. Tre- l&e Garden Encyclopedia 1400 STRANI — 750 SLIK vključno 250 FOTOGRAFIJ NAPISALI XAJlJOI-JŠl AMERIŠKI VliTNAU-ski vkšoakl in izi>ai> E. L. 1). SKY Al OUR, B. S. A. Kna sama knjiga, ki vam nudi vsebino rele vrste vrtnarskih knjig. Ta knjiga j« bolj populila, boij natančna, bolj razumljiva in bolj uporabljiva. kot katerakoli druga vrtnarska knjiga. budili si- boste in veseli l»<»st«», ko boste videli, kako n.-itančno ra* THK GARDEN ENCYCLOPEDIA iHinfi o vsaki iiajmanj^i i«Hlrob-iiosti v oUlelovauju vrta. Knjiga je bila skrbno sestavljena, tako ČTDILI SE BOSTE KO BOSTE KNJIGO VIDELI: VEZAVA je v najlepšem imitarijskem nsnju. Pomislite! Samo PRESKRB1TE SI TO KNJIGO ŠE DANES! $1.50 STANOVANJSKA POSTAVA BO OSTALA V zadnjih treh letih je bilo tisočerim Kanadčanom mogoče nabaviti si cenene in udobne domove. — Stanovanj zelo primanjkuje. Narodna stanovanjska postava bo ostala še nadalje v veljavi. V zadnjih treh letih je omogočila tisočerim in tisočerimi Kanadčanom nove in udobne domove, in bo. koi je obljubil njen administrator F. W. Nichols, se razširila svoj delokrog. Y mnogih krajih Kanade resno primanjkuje stanovanj. iLetosnje poletje je bilo zgrajenih dosti udobnih domov, ki jih je mogoče dobiti na lahke The Modern Encyclopedia KNJIGA VSEBUJE: 22,000 RAZLAG in 1200 SLIK Najnovejša svetovna ENCYKLOPEDIA, t kateri more vsakdo kakoršnegakoli poklica najti ras-lago vsake besede spadajoče t njegovo strok«. KNJIGA VSEBUJE 1334 STRANI in JE OKUSNO V PLATNO VEZANA — SKORO NEVERJETNO JE, I)A JE MOGOČE TAKO NAJPOPOLNEJŠO KNJIGO DOBITI ZA TAKO ZMERNO CENO. CENA (Poštnina plačana.) KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street, New York, N.Y. cgLXB If A1QD1"-KenXoi« Wednesday, September 4, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY Gozdarjev sin S*>i-al: FR. S. FINŽGAB. 11^ Odkar jo izgubil Janez svojega tovariša, je bilo njegovo Ltanje še žalostnejše. Poc Haitza je vedel za vse kot in votline, za vsa varna skrivališča in pastirske koče,, zato jima ni bilo težko prikrivati se zasledujoČim, lovcem. Tudi znancev je iiuel dovolj, kater' so mu nanosili potrebnega živeža in streliva, da jima ni trebalo trpeti lakote. Toda sedaj je bil sam, brez tovarišev, brez prijateljev, daleč od doma. Ko je pre-•nišljeval svojo nesrečo. spoantoil se je materinih solz, katere je tolikokrat točila zanj. ker ji bil poslušen. O, ko bi jo bil ubogal, kako isrečen bi bil lahko. . t Zima je neusmiljeno pritiskala. Kar je imel Janez bra-Šna, mu je pošlo. Meso divjačine se mu je priskutilo. Prezebal je po brlogih; še ognja si ni upal povsodi zakuriti. Bal se je, da ga ne izda dim. Do koč si niti upal ni. Izdal bi se t1 sledjo in lovei bi bili naglo za njim. Janezu je pričelo mr-zcti življenje. Kai naj stori? Živeža nič, strelivo pojde prav kmalu, komaj za par strelov je še bilo smodnika v rože-nici. Napotil bi se sam v Ljubno in se prijavil gosposki. Milejše bi ga sodili in biričem bi prestregel nagrado. Ali ta misel se mu je zdela preveč poniževalna, da bi prilezel v mesto kot sestradan volk — ne — raje zmrznem)! Celo dolgo noč je tičal v listju na pogradu zapuščene cgljaivke bajte. Mraz ga je preletal. Majčken ogenj je gorel na ognjišču. l>ahko bi zakuril, da bi se pošteno grel., t«>da ni upal. Šk si špranje bi se svetilo, dim bi se dvigal visoko — Inkomnih ljudi je do^ti — hitro bi ga kdo ovadil. Počasi tr-o se p azile ure, oči ni mogel zatisniti. Pasje ?! vi jen j«*! Kdo je ega kriv? Oče? Mati T Moral si je odgovoriti, da ne. Sam si kriv, Janez. FamJ! Tvoja trma, no-ubogljivost. — Sam — sam — je žvižgala sapa skozi špranje in po gozdu je odmevalo v čudnih zvokih hreščečega drevja. JTorej sam. — Tn vendar hi doma lahko kaj storili zame Zakaj ni nikogar blizu! Drvarji so gotovo že zanesli vest na Kranjsko, kakor -o godi (iozdarjeveinu Janezu. In nikogar ni! Torej — vse me je zapustilo — \>e. oče, mati--j Ha, najbolje je, da bi olestcn vzdih: "O, moj Bo^!" Okno se tiho odpre in Rezika mu proseče veli s trepetajočim glasom: 44 Beži. nesrečnež, če ne. te ^jemo! Lovci to nocoj pričakujejo. — Beži. — beži! Moj Bog!" Več ni upala govoriti, le z roko jo zamahnila, potem pa izginila v temi. Janez je obslonil o-upol ob oknu. 'Predno se je zavedel, kaj da n^u je pravzaprav velela, pri-drve iz zakotja lovci in divjo hite nad lestvo, katero z vso silo izpodbijejo. in Janez pade na mrzlo zemljo. Lovci planejo nanj kakor divji volkovi nad zašlo ovco. Čeprav je Janez skušal otresti se nasprotnikov ter jo marsikateri dobil udarec z njegovo težko pestjo na lice, zmogli so ga vendar in zvezanega tirali v hišo. Tu fin ga posadili za vrata, zaničljivo in škodoželjno se mu smejali ter popivali do ranega jutra. Janez so jo naslonil na steno, ugriznil i-e v ustnice in — molčal. . Med surovo dražbo jo bil tudi ITiršov Pavle, ki jo posebno pikal in zbadal Janeza. Ravno njegova navzočnost je raz-tolmaeila Janezu, kako je prišlo, da so ga vjeli. Pavel je namreč dobro vedel, da mora Janez k ljudem, če se hoče preživeti v toliki zimi. Ker pa kot tujec drugje ni mogel iskati pomoči, kakor pri Miheljnu, sklepal je iz tega, da bi ga ondi najbrže vjeli. Zavriskal je radosti, ko se je domislil, da je napočil dan. da so kruto osveti nad Janezom zaradi Rezike. Hitro t?e je napravil in šel v Ljubno po lovce in biriče. Razodel jim je načrt. Bili so zadovoljni in štirje bo takoj odšli na lov. Nastanili so se pri Miheljnti, podnevi dremali na peči, ponoči pa stražili skriti ob skednju in stolniku. Samo dva dni so čakali in posrečilo se jim je, da so zasačili svoj plen. Ker Se je kreanar Milielj zelo počasi obračal ter kazal kaj mračno lice, zahtevali so od lahkonogo točajke Rezike, da bi jim stregla. Ko jo je šel Mihelj klicat, rekla je, da ne moro. da je bolna. Mihelj je ni dalje silil. Se rad je videl, da je imel izgovor, da so so lovci prej odpravili. Tn zares! Kako bi pač mogla zret: Janeza zvezanega in bi mu ne smela pomoči! Kako bi prenašala surove šale in grde kletvine pijanih neote»sancev! Položila je vročo glavo na belo vzglavje, katero sta porosili bridki solzi iz ljubezni potočeni po lepem lica. Ko se je gospodar vrnil in povedal gostom, da je Rizika bolna, tedaj je jezno zarenčal Pavle: £?eve, če jo treba poštenim ljudem streči, je bolna. Ce bi bilo pa s tem prokktim, potepuhom vasovati, bi bila pa zdrava!" /Jj^^^^ra sfe^' ■ To je bilo pa Miheljru že preveč. Poznal je predobro poštenost svoje hčere, katero jo tako zelo ljubil, saj mu je bila popolcn od-ev prerano umrle blage žene, katera je zasadila agodaj v hčerkino srce duševnih vrlin, ki so zbog mnogoterega trnja in rnznih nevarnosti razcvitla čudo krasno v du«i preproste mladi nke. Prepričan je bil, da ni nikdar valovala in da je tudi -sedaj le sila prignala Janeza pod' njeno okno. Zato je jezno topotnil z nogo ob tla ter se potegnil za njeno poštenje: (Nadaljevanje prihodnjič*) LIK---$ 5.80 lir---$11.2» LIR — _ — $16.65 LIR---$27.50 LIR---$54.— LIR---$107.— Ker zaradi položaja v Evropi paruiki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po C A B L K ORDKR, za kar je treba posebej plačati Vsled razmer v Kvriipi ni mogoče t .Jugoslavijo in Italijo nakazati denarja v DOLARJIH, temveč sam« v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske države. SLOVENIC PUBLISHING CO. :: : POTNIŠKI ODDELEK : :: 216 West 18th Street. New York Kratka Dnevna Zgodba Škrat nepridiprav in medved . avgusta piše:; pravosodni minister določil Francoske oblasti, ki pri-! vrhovno sodišče, bo vlada cb-pravljajo velik proces proti'javila imena bivših parlamen-vseiu, ki so odgovorni za frail-1 tarcev, ministrov, generalov in coski poraz, so odredile, tla . diplomatov, za katere naj prepelje (ieorge Mandel v vo- v: hovno sodišče ugotovi, odgo-jaški zapor v Kion. Istočasno! v« rno t za vojno napoved in za vodstvo vojne. Vihovno sodišče bo za vsak primer določilo preiskovalnega sodnika, ki bo zr slišal priče. Predvidevajo, da bo trajalo zasliševanje prič najmanj dva tedna, lahko pa tudi tri ali štiri. Vsak preiskovalni sodnik bo izdelal referat za vrhovno sodišče, ki bo sestavilo obtožnico, V drugem delu procesa bo lahko v-a k obtoženec navedel svojo obrambo in pripeljal svoje priče. !Zelo ve rji tno je. kakor razlagajo v Viclivju, da bodo zaslišani Herriot, Jennonv. Vuil-lomin. major Fonk in večje število generalov, navadnih vojakov in industrijalcev, preden se'bo točno ugotovila odgovornost za vojno. Zaslišani bodo predvsem lastniki onih tovarn, v katerih so gradili letala, tanko in orožje fLebrun. ki je imel kot predsednik republike zelo velik vpliv na razvoj dogodkov pred vojno, saj je on izbiral ministrske predsednike, bo mogoče tudi zaslišan kot priča. Toda v tem pogledu Še ni padla odločiti v. Vsekako no bo prišla pred so dišče ena najbolj informiranih prič. to jo general de Gaule, ki je bil v o 1 sot n ost i obsojen na snv-t in ki sedaj živi na Angleškem. On jo bil prvi, ki jo opominjal, da nomiška armada visoko nadkriljuje francosko armado. On je bil tudi tisti, ki je zaman predlagal pred petimi leti, naj francoska armada osnuje osem motoriziranih divizij. On je že takrat napo-I ved al. da ima Norrrtčija že štiri ustanovljene, štiri pa -o še v načrtu. Hevnaud jo zelo zaposlen s pripravami za ohranVbo v ta namen ie imel že več sestankov. Te dni je "bil v Lvonu. Vier ie imol daljši razgovor s Herri rtom, ki je po padcu parlamenta postal zopet župan toga mosta Revnnud uživa vee svobode kakor Daladier, ki je n^avzarirav zaiot v nekem "hotelu v Marseillu. 'Vrhovno sodišče -bo tndi preiskalo, v koliki meri je bila odgovorna za francosko vojno napoved Velika Britanija in kakšno vlogo je imel britanski vpliv na vojevanje francoskih armad. Zlasti pa poskušajo dognati vlogo Anglije od poslednjega Muissplinijevega poskusa rešiti mir. . »ti, ki je držala v šiioki svet, star m in. V tem miru je živel debelušen mlinar čisto sam. Marljivo je delal od zore do mraka, zvečer pa je prostor, v katerem je mlel žito, skrbno zaklenil in o«Lšel k počitku v svojo sobico. Preden je zaspal, si je z bombažem zamašil nJŠesa. da ne bi slišal strašnega brušen in trušča, ki je vsako noč od-nit val i/ lit ina. V njegovem mlinu ie namreč strašilo. Nagajivi gozdni škrat Nepridi-; prav je ponoči uganjal v njeni svoje norčije; tekal je po mlinskem prostoru sem in tja, pre-kncoval se je po tleh, premetaval je vreče z žitom, vmes pa prepeval, žvižgal in vriskal, da je šlo skozi ušesa. Zastonj si je ubogi mOinar belil glavo, kako bi nočnega strahu iz svojega mlina pregnal. . Nekoga dno proti večeru jo potrkal na mlinarjeve duri bradat mož, ki je na vrvi srna! velikega medveda. Bil je popoten komedijant, ki je romal od vasi do vasi in ^o preživljal s tem, da jo radovednežem razkazoval kosmatinčevo umetnost. Njegov spremljevalec medved je namreč znal imenitno plesati po zadnjih nogah. Mlinar je odprl duri in se je neniilo začudil, ko je zaglelal nenavadna gosta pred seboj. "Pozno je že, dalje ne moreva, bodite tako dobri in prenočite naju," je prosil bradač. Mlinar je odkimal z glavo in rekel: "Prav rad bi vama ustregel, če bi bilo v moji moči. Pa ni. V vsem mlinu nimam prostorčka. kjer bi vama mogel pripraviti ležišče.'* Bradač pa e ni dal odgnati. "Eh, saj nisva izbirčna," je rekel. "Jaz bom kar zadovoljen, čo smem ležati na goli klopi ob peči. za medveda bi pa morda našli malo prostora v delavnici. Saj je čez noč gotovo prazna." "Klop ob poči vami lahko odstopim," jo odgovoril mlinar, "a z medvedom res no vem, kaj bi in kako. Ce še ne veste, vam povrnil zdaj: v moji delavnici -trasi. Doslej niti ono živo bitje iše ni moglo prebiti v njej eele noči." "('o ni nič drugega, potem bodite brez skrbi." mu jo pripovedoval bradač. "Moj medved se strahov no boji." ■Mlinar je skomignil z ramo in rekel: "( e je vam prav. potem je tudi meni. Pa naj medved prenoči v delavnici. A ne pozabi t e, tem, da mu je od daleč kazal zobe in jezno renčal nad njim. . Ko je zjutraj mlinar vstal in stopil v delavnieo, se ni mogel dovolj načuditi, ko je zagledal medveda živega in zdravega pred seboj. Ta je pa tič! si je mislil in zarot za božjo voljo prositi bradača, naj ostane z medvedom kot gost pod njegovo streho še nekaj noči. Bradač je bil zadovoljen. O-stal je in dobro se mu je godilo. Miinar je bil radodaren mož in mu je postregel z najboljšim, kar je premogla njeiro-va shramba. Pa tudi za medveda je po-krbol. da mu ni bilo treba požirati samih slin. ■Drugo noč se je mlinarjev! delavnici z.srodilo skoraj za las tako kot prvo noč. Priskakljal je škrat in začel uiranjati svoje vragolije. Poskakoval jo okoli medveda, pačil so mu je pod nos, kazal mu ie jezik in zraven evilil in piskal kot obseden. A vrs njeirov trud je bil zastonj medveda ni mocrel nropoditi iz delavnice, T\o se ie kosmatinec na ve1 i čini vseh škratovih norčavosti,, jo spe-zamahnil s težko šapo po njem in mu raztrgal rdeči suknjič. Prav malo jo manikalo. da mu ni posnel tudi kože s hrbta. Tretjo noč se je škrat spet prikazal, a tokrat se mu je j?<»-dilo še rdabše kot v prejšnjih dveh nočeh. Razkačeni medved ga je is šapo tako nemilo dr« gnil v nos. da so mu j< uli-la kri in je tuleč zbežal iz mlina. ("etito noč škrata ni bilo več — in mlinar se jo oddahnil. V njekovi delavnici je poslej vladal blažen mir. Nihče ni več rogovilil po njej in mu razsipa val žita po tleh. Ves zadovoljen je mlinar globoko seg 1 v svoj mošnji ček in naštel bra- daču na dlan bogato nagrado, da ga je s .-vojim me rvojim ko-nnatincem dalje. Minilo je leto dni. Ko j«, n koga večera mlinar spet sedel v svoji izbi za mizo iu prebiral časopis, so kar na lepem zaškripala vrata v tečajih. Sko zi odprtino je previdno )><>mnlil drobno glavo sam( škrat Nepridiprav in zapiskal skozi nos. •"Hej. hej, mojster mlinar, ali tista tvoja velika črna mačka še Živi?" Mlinar je takoj uganil, da ima škrat v mislih komedijan tovega medveda in zvito je eid-govoril: "Seveda še živi! Zdrava je kot riba in komaj sedem me e-cev je od tega, kar je dobila >«•-dom mladičev, prav f;iko velikih in močnih, kakor je ona s;»-ma." »Škratu Nepridipravu -n >c ob teli besedah kar hlačke sf re-sle in vos v strahu je zakričal: "ITn, potom me p;i nikoli več ne bo!" To rekoč, jo izginil in debelušni mojster mlinar je ime' poslej za vse večne č;i-e mir prod njim. KER JE ISKAL PRAVICO. V bolnišnico v Ljubljani .-e je zatekel 7-t-letni prouzi'kar Mihael Pire z Dolskega ob Sn vi. ki je bil silno pretepen in j«' imel hude »poškodbe po v-nm životu. V bolnišnici, kan»or se je Pire le s težavo privlekel, ie pripovedoval,