r s s ............................... Največji «!«i«iki doevak | v Združ«mb druvali V«Ua za v»e leto - . . $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za bouautfo celo leto $7.00 GLAS NARODA Iistrslovenskihidel&TeevT AmerikL TELEFON: CHELSEA SRI I The largest Slovenian Da2y in the United State«. Ilwied every day except Sundays and lecal Holidays. 75,000 Readers. ___«J tl. UU, at OtOce aft Tark. N. L, S. lf» TELEFON: CHELSEA W8 NO. tli — STEV. 21«. NEW YORK. MONDAY, SEPTEMBER 15. 193«. — PONDELJEK. 15. SEPTEMBRA 193« TOUJMUi VELIKA NAPETOST MED ITALUO IN JUGOSLAVIJO SOVRAŠTVO MED ITALIJANI IN JUGOSLOVANI UTEGNE POVZROČITI NOVO VOJNO Francija in Italija sta se nekoliko pobotali, toliko večja nevarnost pa preti od sovraštva med Italijo in Jugoslavijo, ki se je še povečalo vsled eksekucije štirih Slovencev. — Vsa Evropa je do zob oborožena. —- Naziranje socialističnega lista. PARIZ, Francija, 1 3. septembra. — Ni dolgo tega, ko je vladala med Italijo in Francijo velika napetost, koje vzrok je tičal v afriških kolonijah obeh držav in pa v simpatijah, ki jih goji Francija napram Mali antanti. Ta napetost je pa v zadnjem času nekoliko ponehala, s tem pa ni rečeno, da je cist ranjena vojna nevarnost, ki preti Evropi. Tukajšnji časopis * Socialist Populaire" je objavil danes dolg članek, v katerem se bavi z italijansko-jugoslovanskimi odnošaji. — Ob italijansko-jugoslovanski meji je zavladal skrajno napet položaj, — pravi list. — Proti prvi skupini italijanskih državljanov slovenskega rodu se je vršil proces v Trstu pred posebnim vojaškim tribunalom. Drugi proces se pa ne bo vršil v Trstu, pač pa v Rimu. Dosti obtožencev je pobegnilo preko meje. — — Skoro po vseh jugoslovanskih krajih se vrše protiitalijanske demonstracije. Oficijelno jim sicer ne pripisujejo nobene nosebne važnosti, v resnici pa ne pomenijo ničesar dobrega. — Italijansko in jugoslovansko diktatorstvo ogrožata evropski rnir. Po eksekuciji štirih Slovencev v Bazovici pri Trstu je despela napetost do viška. Vsledtega je važno, da se prepreči spor: ki utegne izbruhniti prej kot bi kdo domneval. Navzlic vsem zanikanjem je Evropa—z edino izjemo Nemčije—do zob oborožena. Nevarnost nove vojne preti predvsem od Italije, Jugoslavije, Poljsko in Madžarske. _ — Cehoslovaška je odločno na strani Jugoslavije, kar naj bo svarilo za Italijo, da bi imela v slučaju vojne z Jugoslavijo, opravka z vsemi članicami Male antante. EVROPI SE BLIŽA DOBA NEBOTIČNIKOV Pomanjkanje kapitala ter ozke ceste predstavljajo resno oviro. — Za-kladničar Pistor vidi velikanski razmah industrije. * George E. Pistor zakladničar American Institute of Steel Construction se je vrnil s parnikom Al beet Ballin iz Evrope, kjer je prisostvoval mednarodnemu jeklarskemu kongresu v Luettiehu ter potoval nato skozi Belgijo, Nemčijo in Švico, da se seznani s problemi grajenja hiš iz jekla. Pistor je i2javil časnikarskim poročevalcem, da se nahaja Evropa ob pričetku dobe, katero b:>do zaa-čili nebotičniki, po ameriškem u-zorcu. V splošnem pa manjka kapitala ter so tudi ceste srednjeveških mest preozke, da bi to omogočile. Kakorhitro pa bo na razpolago kapital, bo lahko pričela Evropa graditi svo'e lastne nebotičnike, nakar bo nastopila nova doba pro-speritete, glede katere pa ni hotel gospod Pistor izjaviti ničesar pozitivnega. Med drugimi na ' Ballinu" je bil tudi profesor Goldschmidt, ravnatelj nekega seminarja na berlinskem vseučilišču, ki je prišel semkaj predavat. REPUB. CHILE JE PRIZNALA ARGENTINO Amerika ter Evropa pa čakata nadaljnih razvojev. — Podrobnosti o revoluciji. 70-LETNICA GENERALA PERSHINGA REGENT REPUBLIKE SAN MARINO UMRL WASHINGTON, D. C., 13. sept. — Sem je dospelo poročilo, da je umrl regent republike S an Marino, Marino San Fernini. Državni department je naročil svojemu zastopni- * ku, naj položi venec na. njegov grob ter naj izreče njegovim sorodnikom sožalje v Hooverjevem imenu. POLET PREKO PACIFIKA Drzni letalec, ki je Hotel poletiti z japonskega o-tocja v Združene drža-ve, se je moral vrniti. On je poročen ter ima šestletnega sina. Odkar je pri letalstvu izza leta 1918, je prevozil že 3000 ur v zraku. Zadnja poročila pravijo, da se je moral letalec vrniti zaradi slabih vremenskih razmer. SAMBOGI, Japonska. 14. sept.— Pilota Harold Bromley in Harold Oattl sta pričela danes zjutraj s svojim poletom preko Pacifika v Taoomo, Wash., kar pomenja razdaljo 4532 milj. Polet »e bo iavršil preko Kurlie-otočja v severni Japonski, nakar bo sledil v spio&nem poti parnikov preko Pacifika. Čeprav nameravata, vprizooti polet brez pristanja, bosta vendar pristala na AJeutlh, v slučaju potrebe Njih letalo lahko razvije naglico nekako 95 milj, katero pa lahko pove** svjo na 125 milj na uro. Danes zjutraj sta ae dvignila s svojim letalom 'City of Taoocn' ob bregu Samiširo v bližini Sambongi. Na poti, katero morata preleteli, se selo pogosto pojavljajo tajfuni in nevarni orkani. Aeroplan je opremljen z radijskim apratom. ki obseie lahko 2500 milj. Na ta način bosta vedno doti Ja poročila o vremenu In druge novice. Pilot Bromley je K&nadec ter star trfctoM* let, ki Je fe tri leta vsdr-fcrto * Tacerni. _■__ SITUACIJA NA POLJSKEM PiUudski je prepovedal vsa politična zborovanja na prostem. — Usoda a-re tiranih poslancev se neznana. VARŠAVA, Poljska, 13. septembra. — Aretacija poslancev opozicijskih strank je vabudila po vsej deželi toliko ogorčenje, da so bili prepademl vsi aplitični sestanki pod milim nabom po vsej deželi. Stranke sredine in levice v Sejmu so sklicale za jutri velike protestne shode v Varšavi ter v drugih mestih Dovoljeno jim je namreč zborovati le v zaprtih prostorih. Voditelji opozicijskih strank skušajo uveljaviti enotno fronto v Sejmu, vendar pa so zadeli pri tem na velike težkoče. Vlada se brani dati katerakoli pojasnila glede usode sedemnajstih poslancev, ki so bih pred kratkim aretirani- , . upJJK agytfcfr'!^-^''*^-^'1' ' - • :V BUENOS AIRES. Argentina, 13. septembra. — Oblasti Združenih držav, ki so is tukajšnjim poslaništvom v stalnem stiku, so zaposlene z resnim vprašanjem priznanja nove argentinske viade. Zaenkrat gre zato, da se dobi "precedenčni" slučaj, brez katerega ni baje mogoče na>ti nikake odločitve. Nova vlada se opira v svojih argumentih za skorajšnje priznanje na dejstvo da je deležna podpore pretežne večins prebivalstva in da se je vršilo prevzetje vlade brez resnega konflikta. Vrjetno pa je, da se bodo vse velesile najprej dogovorile glede priznanja. Anglija, Francija in Nemčija so prijateljsko razpoložene napram režimu generala Jose Francisca, Uri-bura. Vlada republike Chile je danes priznala vlado Uribura. Chilenako poslaništvo je izročilo zunanjemu ministru tozadevno noto. S tem je Chile prva država, ki je irzrekla svoje priznanje. Usoda bivšega predsednika Hipo-lita Irigoyena je še vedno dvomljiva. Glasi se, da je zaenkrat še vedno na križarki "Belgrano" kot jetnik. Drugi člani Irigoyenove vlade so biii izpuščeni. Kabinet žalitev a od vseh načelnikov uradov, naj predlože do 20. septembra seznam vseh oseb ter informacije, kje in kako so zaposleni. Glasi se namere, da bodo spori li doa'i nepotrebnih ljudi, ki le žro državni denar. Najvišje sodiče je legaliziralo danes sedanjo vlad^ Gen. Pershing je dosegel svoje sedemdeseto leto. Vesel je, da nima nika-kega stika s političnim življenjem. DVA ITALIJANSKA HOTELA FAL1RALA RIM, Italija, 14. septembra. — Dve družbi, ki kontrolirata znana rimska hotela Ambasador in Ber-telini sta se proglasili danes ban-krotnim. Pasiva znaša več milijonov lir. HENRY FORD V BRUSELJU BRUSELJ, Belgija, 14. septembra. Danes je dospel sem Henry Ford ter si ogledal svoje tukajšnje naprave. Rekel je, da bo kmalu odpotoval v Nemčijo in v Švico. WASHINGTON. D. C., 13. sept. KJjub vsem govoricam tekom zadnjih par let da ima politične ambicije je stopil general John Per-sh;ng z svoje sedemdeseto let'» z izjavo, da je bil vedno le vojak. — Z velikim veseljem moram izjaviti, da me osrečuje predvsem dejstvo, da nisem bil nikdar v političnem življenju. — je rekel številnim gratulantom. Opazoval sem številne, ki so zavzemali visoka mesta, kako so zavijali svoje izjave. Vedel sem le, da niso nikaki posebni možje, temveč le povprečni Amerikanci. To je filozofija generala, katero je izrazil že dostikrat izza svetovne vojne. Malo pred početkom velike ofenzive v Franciji je odgovoril nekemu vplivnemu prijatelju, ki ga je vprašal za mnenje glede prihodnjega predsednika Združenih držav: — Take&a vprašanja se nisem nikdar dotaknil v svojih pogovorih med častniki in prijatelji. S0CIJALISTI ZMAGALI V NEMČIJI Pri nemških državno-zborskih volitvah s o zmagali socijalisti in na-cijonalisti.—Oddanih je bilo nad trideset milijonov glasov. BERLIN, Nemčija, 15. septembra. Pri državnozborskih volitvah je bilo oddanih nad petintrideset rr.ili-I jonov glasov. Soejalni demokrat je so dobili nad osem milijonov glasov, naeijonalni socijalisti pa nad šest milijonov. Takoj za njimi pridejo komunisti s štirimi milijoni glasov. Izmed velikih strank se bodo za-mogli udejstviti samo socijalni demokratke. Oni predstavljajo p^glawitno silo za katerokoli bodočo vladno kombinacijo. BLAZINA - NEVARNA SHRAMBA ZA DENAR V neko hišo na Madison Ave, v Riclnmoiid Valley so vdrli trije roparji ter odvzeli gospodarju Steve Stroffu $250. Njegovima stanovalcema Krohoziču in Starvu so pa odvzeli petsto dolarjev. Vsi trije so imeli spravljen denar v posteljnih blazinah. VELIKA VROČINA ___V OKLAHOMI OKLAHOMA CITY, Okla., 13. sep. Tukaj .je nenadoma nastala velika vročina. Toplomer je kazal 105 stopinj. POLJSKI DIKTATOR — MARŠAL PILSUDSKI ŠKOF LEONARD BOLAN GAMBIER, Ohio, 13. septembra. Škof William Andrew Leonard, najstarejši prelat episkopalne cerkve v Ameriki, je nevarno zbolel. Zdravniki imajo le malo upanja, da bi ozdravel. AMER1SKIITALIJANI PRI MUSSOLINUU RIM, Italija. 14. septembra. — Danes je sprejel ministrski predsednik Mussolini v avdinjend petdeset ameriških Italijanov iz Chi-caga. Izročili so mu ček za pet ti-toč dolarjev kot dar italijansko-ameriške unije ter ček za pet tisoč dolarjev kot dar Garibaldijeve legije. Mussolini se jim je za denar prisrčno zalivam ter jim poelval, naj ohranijo Ameriki svojo zvestobo. -N-- SIBIRSKA ZRAČNA SLUŽBA BERLIN, Nemčija, 14. septembra. — Ko se je mudil dr. Eokener s svojim vodljivim balonom "Graf Zeppelin ' v Moskvi, so se posvetovali ž njim zastopniki tamošnje vlade glede ustanovitve redne zračne službe med Moskvo, Irkutskom in Vladivostokom. Dr. Eckener je baje dobil od so-vjetov naročilo za zgradnjo ogromnega vodljivega balona, ki bi bil o-premljen z Maybach motorji, ki bi imeli po 950 konjskih sil. Na Zeppelinu so motorji s 550 konjskimi silami. Med IVadivostokom in nekaterimi kitajskimi in japonskimi mesti je že par let redna zračna zveza. KAR0LBISE RAD IZNEBIL SVOJE ŽENE Kralj Karol želi, da b: njegova zakonita soproga zapustila deželo. — Odpovedati se hoče kronskim slovestnostim BUDIMPEŠTA. Mad±arska, 13. septembra. — Iz zanesljivih poročil iz romunskega glavnega mesta je razvidno, da je izjavil kralj Karol. da stori kraljica Helena najboljše če čtmpreje zapusti Romunsko. Glasi se nadalje, da je kralj Karol opustil vse načrte za cerimo-nijelno proslavo svojega kronanja, da pa vlada in vse politične stranke zahtevajo, da mora biti kraljica kronana ob istem času kot njen mož. Karol se baje sklicuje na jugoslovanskega kralja Alkesandra. ki vlada že dolgo časa, ne da bi bil kronan. Problem kralja postaja še bolj težak. ker se trajno širijo govorice, da se nahaja njegova ljubica Magda Lupctscu v kraljevem poleUi^m b.-vališču v Sinaji. V SPOMINU DE RIVER1 MADRID. Španska, 14. septembra. Včeraj se je vršila slovesna služba božja v spomin pokojnemu španskemu diktatorju Primo de Riveri. Službe so se udeležili njegovi sorodniki in prijatelji. Včeraj je minulo sedom let, odkar je proglasil de Rivera na Španskem diktaturo. in advertise: GLAS NARODA* ROOSEVELTOVA VDOVA RANJENA SAN JUAN, Porto Rico, 14. sept. Ko je Mrs. Theodore Rosevelt, vdova po pokojnem predsedniku Roo-seveltu, obiskala svojega sina, ki je governer na tukajšnjem ^toku, se je pri avtomobilski vožnji nevarno poškodovala.«Zidravniki so ugotovili, da ima zlomljeno roko. Neglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je pripravno in koristno za Va9, ako se poslužujete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točno v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas Izdanih potrdilih. Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, brez zamud* časa, brez nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene s podpisom naslovljencev in žigom zadnjib pošt, katere dostavljamo pošiljateljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike v slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v raznih slučajih tudi na sodni j i v stari domovini. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev nam Je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev ali lir. Din V Jugoslavijo 500 1000 2500 10,000 $ 9.35 $ 18.50 $ 46.08 ___$ 91.00 $181.00 V Italijo Lir 100 200 300 500 1000 $ 5.75 »11-3« $16.80 $27.40 $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum e-te glede načina nakazila. Nujna nakazila Izvršujemo po Cable Letter sa pristojbino 75 ceatof, SAKSER STATE BANK » CO&TLANDT STREET NEW lOXK, X. % Telephone Barclay 0380 — 0381 ______ Hill Hill ■ . v-i " ■ NEW YORK, MONDAY, SEPTEMBER 15, 193« LARGEST SLOTS*! DAILY RUE TJm Naroda" (A Corporation) ffttte 6f fctsto« tU IV. lS«k SCrt ■ of lb* corporation and addresses of above otflearsf MM« EfpSfSH « Wsaltotoa. H+m Y«rt CHy, H. E. "OLAI 9II09A" (Vate* al ihm PMpto) lM leto vel)« list *a Ameriko Za ttevr York se eelo leto-9740 Za pn) »m t91* Sa pol leto ...... četrt leto ... ______________________S1.50 Za tnoaauislvo ee celo leto —J7J0 Za pol leto ...... .J3.50 Subscription Yearly fa.oo. Advertisement an Agreement. "Olia Narod«" Izhaja vsaki dan tzvsemftt nedelj ln praznikov. Dopfcd brca pod eovoii poMljati fffMfano, da m i piss tn osebnosti ss ns priobčujejo. Denar na) se bls-po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, kam tudi prejšnja bivališče nasnanl, da bi trate najdemo naslovnika. Gledališče - Glasba - Kino 'abraham lincoln". Že par tednov .predstavljajo pred razprodano hišo r Central Theatre na Broadway in 46. cesta, v New Yorku zgodovinsko-ameriški govoreči film "Abraham Lincoln". To Je prvi film te vrste, ki je bil napravljen pod ravnateljstvom znanega pionirja, enega najboljših ravnateljev W. D. Oriflttha. Vlogo slavnega predsednika dovršeno igra znani igralec Walter Huston. Možak je res neprekosljiv v svoji vlogi. Vredna vrstnica H us tona Je Una Sem mislil snoči v vas iti, Spomlad prav luštno je. < koroška*. Oja, zmirom vesel in Lahko noč. Na piano spremlja g. Ivan Zor-maci, na harmonij gdč. Jeanette Perdan. B. Banovec, ki je imel v Ameriki že 41 samostojnih koncertov, sodeloval na mnogih narodnih prireditvah, pel na radio por^a j ah v Clevelandu, Chicagu. Milwaukee, in Calumetu, katerega poena tudi ameriška javnost ter ga visoko ceni, on prihaja pred nas da zapoje pesem o domovini, ki smo jo zapustili, cn nam zapoje pesem o naši •QUI NARODA", SIC W. Itth Street, N«v Ink, M. Y. NISO ZMAGE, PAČ PA PORAZI Mtrker, ki Igra "Ann Rutledge". j novi domovini. Film bi si moral ogledati sleherni rojak, ki se zanima za ameriško zgodovino in za dogodke v državljanski vojni. Scenerija je izborna, cene zmerne. banovcev poslovilni kon cert v clevelandu. Jakac-u, da je razstavil svoja dela clevelanciskim Slovencem, je zopet na delu. Med nami ameriškimi Slovenci se nahaja že leto dni operni pevec g. Banovec, Ki se hoče posloviti od slovensske metropole. Prosvetni odbor SND mu rade in hva- 1 ležne vel je prihaja nasproti, da mu z odpmimi rokami pomaga do največjega in spomina vrednega živ- j ljenskega dogodka med ameriškimi Slovenci. V nedeljo 21. septembra . Nema lijše. Iz te zagate je en sam izhod. Delavstvo naj postavi lastire kandidate, osnuje naj lastno stranko in s pomočjo te stranke naj prodre s svojimi zahtevami. Zaenkrat ameriško delavstvo še ni zrelo zakaj takega. Toda sila časa in logika razmer bo prisilila delavce, dd bodo dbrnili hrbet zastopnikom kapitalistov ter se borili za svoje lastne delavske interese. Prosvetni odbor Slovenskega narodnega doma v Clevelandu, Ohio, lei je zadnjo pomlad pomagal našemu umetniku-slikarj u, g. Božidartako iwzike, da je omogočena udelež- Pesem, ki prihaja iz srca, najde prostor v srcu našega Slovenca. Redka prilika, da imamo pred seboj dva velika mojstra: stara domovina in nova domovina, to nas povzdiguje. In da slišimo pesem stare domovine in pesem nove domovine. to naj v toliko prešine naša srca. da gotovo ne zamudimo tega poslovilnega koncerta našega čislanega opernega pevca iz Ljubljane. Cer.e za ta koncert so splošne in ba slehernemu ljubitelju petja. Le pridite in pripeljite vaše prijatelje, da kot Slovenci širnega Clevelanda damo našemu pevcu krepko slovo in trajen spomin. Prosvetni odbor SND. VELIKI JUGOSLOVANSKI Protestni Shod proti KRVOLOČNEMU ITALIJANSKEMU FA- ŠISTIČNEMU REŽIMU POVODOM ZA-VRATNEGA UBOJA ŠTIRIH NEDOLŽNIH JUGOSLOVANSKIH DIJAKOV V TRSTU: Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Še pred Triglavom, okrog Karavank? Ali po plavžih si, ali po rudnikih? Tu? Preko morja? In ni ti meja? Da, čuteče srce ameriškega Slovenca bo čuk) in uživalo petje slovenske pesmi, ki je slovenska, toda v tej melodiji in naglasu je nekaj močnejšega in samo našega: ame-riškc-slo venskega. G. Banovec zapoje pesmi našega slovenskega pesnika in skladatelja g. Ivan Zormana, ki pozna domovino in slovensko tujino. In ta vel!ka posebnost: Pes SMRTNA NESREČNA 83LET NEGA STARČKA Ljubljana, 23. avg. V Dravljah se je pripetila davi smrtna nesreča, katere žrtev je postal 83 letni starček France Omejc. Mož je padel s skednja in se tako pokodoval, da tje kmalu poškodbam podlegel. O nesreči smo zvedeli nekaj podrobnosti. Omejc je bFl po poklicu strugar. Bil je samostojen mojster ter je bil daleč naokoli znan kot izredno marljiv in soliden obrtnik. Imel je pa navado, da 'je včasih rad malo preveč pogledal v kozarček. Snoči je odšel v Dravlje, kjer je ostal v neki gostilni tako dolgo da so jo zaprli. Ker je bilo že pozno in mu ni kazalo iti domov, je zlezel na skedenj pri gostilni in se zleknil v seno. Davi okoli 5 je hotel zlesti s skednja, nesreča pa je hotela, da mu je nenadoma zmanjkalo tal pod nogami in strmoglavil je kakih 5 metrov globoko. Z glavo le priletel naravnost na betonska tla, si prebil lobanjo in pretresel možgane. Gostilničar je težko ponesrečenega Omejca naložil na voz in j ga prepeljal v Ujubljano. Toda: Omejc je že med prevozom v bol •' nico umrl. Po zdravniškem ogledu , so Omejca prepeljali na njegov dom. * Kot rečeno, ije bil pokojni zelo marljiv mož. Bil je večkrat v Ameriki, kjer si -je s trdim delom zaslužil skromno premoženje, vrnil se je v domovino in si zgradil v Pržanu pod hribčkom lično hišico. Shod se bo vršil v NEDELJO, dne 21. SEPTEMBRA V DVORANI "SOKOL CHICAGO", 2345 South Kedzie Avenue Chicago, 111. Govorilo bo nekoliko zunanjih kakor tudi jugoslovanskih govornikov. Program in podrob nosti se objavijo pozneje. ODBOR Peter Zgaga STROKOVNJAK KI NASVET. Iz Slovenije. SPOMENIK ZNAMENITEMU ZDRAVNIKU Te dni ao odkrili v Maršjanskih Lažnih v kopališkem parku pod fcokmado spomenik zdravniku prof. dr. Ba&chu. Slavnosten govor je i-mel bivši učenec prof. dr. Bascha ppcrf. dr. Strubel-Harkrot iz Dres-dena. Prof. Basch, oče kliničnega merjenja krvnega pritiska je bil vodilni raziskovalec na polju ekspert -mentalne patologij« ln krvnega obtoka. Rojen je bil 9. septembra leta 1837 v Prabi, *>er Je dcrvr&l gfen-naaU« In mertictrwdfo fakulteto. Po wMu6Ui*k!h atudDah je odpotoval kot telesni sdravntk nesrečnega cesarja Mafcmilljana v Mehiko ln ko m uporniki ▼ Queretaru ustrelili oeeac**, se |e rrr.il s njegovim ▼ Bvvofco. Poaneje se je rijanskih Lažnih tot kopališki zdravnik do svctfe smrti 5. aprila 1905. Leta 1877 je postal izredni profesor, v (juniju 1902 je pa dobil naslov rednega profesorja. Glavno njegovo delo je v eksperimentalnem proučevanju obtoka in genijalnetn izumu malega instrumenta za merjenje krvnega priti - •kje v Franciji, Pomlad, Spomin in Pesem starca. Drugi del: Drugi in tretji del iz opere "Manon". V tem delu sodelujeta Miss Jeanette Perdan in Mr. Louis Truger. Tretji del: Pevec poje v slovenski noši: Regiment po cesti gre, Vsi so prihajali, Dekle to mi povej, (koroška), BREZPLAČNI poor. BOARD OF EDUCATION nudi brezplačen pouk. ki se žele naučiti angleški ln hočejo postati državljani Združenih driav. Oglasite se za pojasnila v ljudsfcf ftell it*. 127 East 41. cesta v petek zjutraj ed It. da It, soba iti. 308. aH pa v liendeljek in srede ab S. de S.* seta 413. A 0RT1ZA ROKA ¥ ZDRUŽENIH DRŽAVAH • y»„«, . . ti, i., ' 'L • LOS ANOBLES, Osi., 14. septembra. — Sem sta dospela sinova mehiškega predsednika Ortfea Rubia, Oudlerano In Fernando. Od tukaj v Atehlnaou, TCan-kjer teste. študirala na St. Be-vseu&ttttu. NOV DOKAZ VARNOSTI PRI NAS NALOŽENEGA DENARJA * • - ' : ... * Finančna sprava države New York je priznala našo banko onim, pri katerih lahko drsava Hew York nalaga svoja denarna sredstva. S tem odlokom je postala Sakser Stote Bank "OFFICIAL DEPOSITORY of the STATE of NEW YORK. Da je naložila država New York denar pri nas, je nov dokaz sa varno in solidno poslovanje na&ega • i m ssvoaa. Sakser State Bank 62 Cortlandt Street New York, N.Y. i i ' > Zavraten umor. 26. avgusta je okolico Rake razburila novica, da so v bližini Bučke našli ustreljenega 20-letnega po-sestinikovega sina Alojzija Peterima iz vasi Stodit pod Bučko. O nesrečnem dogodku se je zvedele naslednje: Ko je poses t ni c a. Angela Kranjc zjutraj odšla, da bi nakosila za krave, je na pešpoti, ki vodi iz Štri-tov v Pecice, zagledala v mlaki krvi mladeniča, v katerem je spoznala imenovanega Alojza Peterlina, drže iega v roki nož. Obvestila je o-rožniško postajo na Raki m sta se na lice mesta takoj podala orož. podnaredndka Josip Skodič in Ivan Sakšek, ki sta v dobrih 10. urah pripomogla, da se je zavratni umor tako hitro razjasnil. Ugotovilo se je, da je Peterlin v pondeljek zvečer okrog 9. odšel z doma svoji materi nasproti, ki se je mudila v bližinji vasi. Najbrž pa je Imel namen, da spotoma pova-suje prt dekletu, kamor je zahajal tudi rxjegov navidezni prijatelj, 19. fctnd Alojz Knafelj iz Štritov št. 28. Gba 3ta zahajala k neki K. M., ki je zdaj enemu, zdaj drugemu dajala prednost. S tem je med imenovanima gotovo došlo do nesoglasij, končno pa do tako tragične rmrti mladega fanta. Ko se je poizvedovalo. se je doznalo, la je bila v noči od 25. na 26. avgusta ukradena nekemu mlinarju lovska puška, zvedelo pa se je tudi, da je Alojz Knafelj kupoval patrone. Pri osumljencu sta zategadelj o-rožni'ka izvršila temeljito hišno preiskavo, našla sta res naboje, ki jih je sam polnil s šibrami in zabasal z "Domoljubom", globoko v seno zakopani izstreljeno lovsko puško pa se je našlo na podstrešju. Osumljenec je bil takoj aretiran, pa je ^vztrajno zanikal vsako krivdo Ko je slišal Peterlina zaukati. se j je z nabasano puško skril v koru- j zo ob pešpoti in ga počakal. Ko je! prišel mimo njega, se je dvignil in i g_L v odaljenosti 6 korakov ustre- j lii. Ker pa se je Peterlin. zbujen I pu šumu, v istem trenutku obrnil. I ga je strel radel s pclnim snopom i šiber ravno v prsi. ga podrl na tla ■ in povzroail takojšnjo smr:. I Strel so slišali nekateri ljudje v okolici, vendar niso pola&ali nanj nikake važnosti. Zločinec je bil prepeljan v zapore krkške^a okrajnega sodišča. Z rodbino tako nesrečno preminulega mledeniča sočustvuje vsa okolica. CENA DR. KERKOVEGA BERILA ZNIŽANA POZIV! Ker je bilo objavljeno dne 12. t. m. v listu "Glas Naroda", da priredi Pevsko in Uramatieno Društvo "Domovina" veselico v Slovenian Auditorium, 253 Irwing Ave., Brooklyn, N. Y., v soboto, dne 20. septembra 1930 se naznanja, da Slovensko Pevsko in Dramatično društvo "DOMOVINA" v Greater New Yorku. ne priredi nobene veselice v omenjenem času. Zato se poziva one, da oglas prekličejo v treh dneh v tem listu. Kakor znano, je Slovensko Pevsko in Dramatično društvo •'Domovina" samo ono, katero poseduje Charter of State of New York in ket tako se imenuje Slovensko Pevsko in Dramatično društvo "Domovina" v Greater New Yorku. Inc., ali Slovenian Singing & Dramatic Society "Domovina" of Greater New York, Inc. Sedež društva je na 62 St. Mark's Place, New York. New York City, 15. septembra 1930. Odbor. (Adv.) Kmalu po vojni so začeli omejevati priseijervanje v Združene države. In če bo šlo še par let tako naprej, ket gre zadnje čase, nazadnje niti miš ne bo mogla notri. Pravijo, da je to v prilog tukaj-šjim delavcem, kar bi jim evrop-cleiavci od jedli zaslužek, če bi hodili sem v takem številu kot so hoa^li nekoč. Zdaj ne prihajajo več, cziroma le malo jih pride, navzlic te.nu pa žl\l tukajšnje delavstvo v vel.kem pomanjkanju tn je zadovoljne. če dela par dni na teden, da ima že vsaj za najnujnejše življen-ske potrebščine. Vzrck slabih razmer iščejo v preobilici delavcev in zato hočejo priseljevanje popolnoma prepovedati. Vzroka slabih razmer ne iščejo na pravem kraju. V Ameriki je prostora še za mi-lij- ne in milijone pridnih rok. Samo delo bi bilo treba drugače razdeliti. Po mestih jo na stotisoče brezposelnih, na stotisoče rijaških milj plodovite zemlje po Jugu in Zapa-du pa zaman čaka vztrajnega orača. Največji nasprotniki priseljevanja so takozvani stoprocentni Ame-r.kanci in po voditelji Ameriške Delavske Federacije. Posebno Green, njen npredsednik, b; rad priseljence v žlici vode utopil. Ta gosopda je toliko časa drega-la v Heovera. da je začetkom prejšnjega tedna izjav.l, da bo treba p:'.5eljevanje še bolj omejiti. Priporočil je. da morajo biti ameriški konzulati v Evropi boli izbirčni glede priseljencev. Ta Hooverjeva odreba pa ni Gree-nu zadostovaia. Takoj je pogruntal načrt, kako bi bilo mogoče priseljevanje popolnoma preprečiti. — Zadeva je povsem priprosta. — modruje Green. — Postavimo, da bi se hotel izseliti v Ameriko zdrav in močan Evropejec. Konzularni uradnik naj ga enostavno vpraša: — Ali imate nemara že obljubljeno kako delo v Ameriki? — Če b: možak rekel, da ima delo obljubljeno. bi ga smatrali za kcm-traktnega delavca in bi ga itot la-ke^a ne pu-tili v deželo. Če bi rekel, da nima obljubljenega dela. ki ga nadalje pestinil konzularni u-radn!k: — Ali imate kaj denarja? — Seveda ga imam — bi odvrnil možak. — Kaliko denarja imate? — Toliko, da bi se lahko v Ameriki ene ali dve leti preživljal, če bi ne dobil dela. — Tako. tako, — bi dejal k^nzularnli uradnik, in obraz bi se mu kar bleščal od zadovoljstva, kajti ugnal bi ga v zagato: — Kaj pa če bi tri leta ne dobili nobenega dela"5 — Na to saiamensko vprašanje bi ne mogel dati možak nobenega salomonskega odgovora. In priseliti bi se ne smel, kajti "obstaja nevarnost, da bi postal po treh letih breme javne dobrodelnosti". LISTNICA UREDNIŠTVA. L B., Pittsburgh, Pa. - sprejeli in bo objavljeno. V redu Anglesko-slovensko Berilo TOGUBI^MjOVHVB MUfttB) OfH HAS NARODA M is Ti SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pemleljek do 7. vre i večer. In tako bi se zgodilo, da bi priseljevanje ne bi bilo prepovedano, navzlic temu bi pa ne mogel noben človek v deželo. Metode, ki jih priporoča Green, so izvajali pred leti v prelepi Žirov-ski dolini. Žirovski fantje so imeli veliko piko na sosednje fante in sploh na vsakega tujega človeka. Tujec, ki je ponoči potoval skozi Žirovsko dolino, je bil tepen, pa naj je bil še tako ponižen, uljuden in dobroten. Vedoč, da se z zirevskimi fanti ni šaliti, je lepo ponižno v graben stopil, tko so prišli mimo, ter ni niti besede črhnil. — Ha. — so se začudili fantje — kaj niti toliko nismo vredni, da bi nam voščil dober večer? — In so ga pretepli na mrtve žlake. Pa je prišel drugi popotnik, stopil ponižno v graben in sladprijaz-no rekel mimoidočim fantom: — Dober večer, fantje! — Ha — so se začudili fantje — kaj za en hudič si pa ti, da nam voščiš dober večer? In fantje so ga na krvave žlake pretepli. Tako je bilo nekoč v Žirovski dolini. Zdsy je seveda drugače. Žirovski fantje so se unesli ln nikogar več ne pretepajo, pa de jim vošči dober večer ali ne. Ostal je le spomin na starodavno navado, katere se je gospod William Green v svoji izse^enl&ki politiki z vso silo oprijel. rrr; f „ „. ^ __ . _ „ *q lil r 1 r o d a" NEW TOftK, MONDAY, SEPTEMBER 15, 193§ largest SLO DAEL1 ir PODROBNOSTI 0 TRŽAŠKEM PROCESU HONORE DE BALZAC: ^anal je bU rriega možakarja ogaJti Rue Dauptane in Rue rescarge ter ga umoril tam z > namenjenim udarcem po če-i tanko med obrvmi, ob dcve- dobr» lu, n tih zvečer, sredi mestnega vrve- so padli meseca »Julija.... MED ODMOROM — Kdo .je tate gospod z rume- s vpliven. Sicer ima pa šesetdeset ti-norjavim obrazom. .? Krasno pri-1 soč frankov rente na leto. krojeno obleko ima na sebi in pre-! — Nu evo, — sem dejal šali zažgati šolo v Tolminu, da so'11 v ^"f? odn°5nf *valsko teI° kupm beciaki in *** ~ dne 29. avgusta 1929 zažgali dečje i ™ fl k<*liCm°. kult»re tuberku" _ loenih bacilov, ki naj bi tam osta-zavetisce v Proseku. da so ustrelili .. _ A , , .. ,. ,. t ,„ i h. Da se odvzame tem bacilom fasistionega pohcij. agenta Kure- . „ ^ .,..,„ I strupena podlaga in da b; ne bili ta, da so zazgali solo v Zgoniku ter ., „....., , . . rkodljivi, 'jih kultnvirajo v v odo v - polo di Trieste' Pod sovjetsko vlado je napočila zlata doba v razvoju novinarstva. Ne sicer glede svobode tiska, ki se o njej pri sovjetih niti govoriti ne da, marveč glede možnosti, ki so ce odprle v razvoju tiska in ki jih ^b vsakem oknu in po stopnjišču vlada podpira. Znano je, da ima PalaČ?" Pred ^lavnim vho" v Rusiji skoro vsaka šola, vsaka ,dom sodišča cel odeIek karabi" vojašnica in vsako vec Chicago, Joseph Bllsh, J. Berčlč. Mrs. F. Laurich, Andrew Spi liar. Cicero. J. Fablra. Joliet, A. Anselc, Mary Bamblcn, J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spelicb. Mascoutah, Frank Aognatln North Chicago. Anton K obal Springfield, Matija Barborteh. Summit, J. Horvath. Waukegan. Frank Petkoviek -n Jote Zelene. KANSAS Olrard, Cttj, 2agar. MARYLAND Steyer, J. Čeme. Kltamiller. Ft. Vodoptvee. MICHIGAN Cahunet, M. r. Kohe Detroit, Frank Btnlar, Ank Ja- nezlch. MINNESOTA Chlsbelmn, Frank Ooaie. Frank PnceU. Ely. Joe. J. PesheL Fr Eveleth, Lovi Gilbert. Loato Vi Hlhblzig, John Povfta Virginia, Pruik Jotm V. Ko- MONTANA Klein, John R. BftWItdap, M- M L. PENH 8 YL VANIA: Ambrldge. Frank Jar*«.. Bessemer, Mary Hribar Braddock. J. A. Germ. Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerlna Conemaugh, J. Bresovec vanšek. Crafton, Fr. Machek. Export, G. Prtvlč. Louis Jupan-Č1Č, A. SkerlJ. FarreU, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin Oreensburg, Frank Novak. Homer City in okolico. Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Panshek. Johnstown, John Polanc. Martin Koroshets. Krayn. Ant. TaalslJ. Luserne, Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprivtek. Midway John Ž ust. Moon Pun. Fr. Podmilšek. Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. Arb ln U. Jakoblch, J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. PesdMrc. Steelton, A. Hwn Unity sta. in okolico, J. nk*r»j. Fr. Schlfrer. Wist Newton, Joseph Jovan WQlock, J PeternoL UTAH Helper, Fr. Kreba WEST VIRGINIA: Williams River, Antoa ttit WESOONBEN MHwankee, Joseph Tratnik m Jos. Koren. Racine In okolirc. Frank Jelene. WTOMZNG Rock Springs, Loots lancher. Dtamondvllle. f. lombcrt i V italijanskem mestecu Benti-i vogHji je pred kratkim umrl bogati meščan Louigi Bergamasco. ki j je vse svoje imetje zapustil mestu. Mestna občina fje svojemu dobrotniku priredila sijajen pogreb. Ko pa so po neštevilnih govorih spustili grobarji kr.no v jamo. jim je zdrknila na tla in se seveda razbila. Navzoči so oštevali nerodne-že. Krsto so ponovno dvignili iz jame, in zdai so vsi navzoči na široko odprli usta: krsta je bila prazna! Pogrebcev se 'je lotilo nepopisno razburjenje, in stare ženice so že mislile, da je pokojnika pobral sam vrag. Župan je oddrvel v bolnišnico, kjer je umrl Bergamasco in kmalu ugotovil, da se ni zgodilo nič čudovitega. Pokojnik je mirno ležal v mrtvašnici. Pijani strežnik je z žebkji pritrdil pokrov na prazno krsto. Zavoljo te "raztrese-nosti" je nemudoma izgubil službo. Bergamasco je še isti dan romal v novi krsti na pokopališče in vsi govorniki so zopet ponovili svoje govore. Vsak sastopMk tsda potrdite < svoto. katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo Naročnina 'Glas Naroda: Za en leto $6.; sa pol leta $3.: ^ štiri mesece $2.: sa četrt New York City Je $7. celo leto Naročnina sa Evropo je ti. sa ee- KAJ ŽENSKA NARAJE JE? Nekje so razpisali anketo o tem vprašanju in dobili so mnogo odgovorov. Prvo nagrado je dobil odgovor, katerega avtor je jasno dokazal. kako dobro pozna ženske Odgovor se je glasil: — To je docela odvisno od starosti ženske. Do 20. leta daje prednost sočivju, šampanjcu, sladoledu m slaščicam, zlasti čokoladnim bombonom. Med 20. in 30. letom je ostrige, rake in paštete, pije bur-gundca in črno kavo ter pokadi vsak dan mnogo cigaret. Med 30. In 40. letom ima že rada mineralno vodo, je piščance, jerebice in mnogo sadja Sliščic nima več rada in tudi kruha je čim manj, ker se boji, da bi se preveč zredila. Od 40. leta dalje se ta sistem nadaljuje. Čim je pa stara 50 let, je in pije tenska vse, kar ji baš tekne, ker se ie zaveda. da je življenje kratico in dkt bi bilo nespametno zavračati to, kar človeku diši. POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti Čimprej obnove. — . Uprava lista. .... «EII IIB NEW YORK, MONDAY. 15, 1930 DAM R6.E& 1« (Nadal je van je. > — Prejinji lastnik ni nikdar stanoval na gradu. Kupil je le. da pride zopet do denarja. Poslopje je ostalo medtem prazno. Ključarka mi je pokaeala tvojo sobo. Veseli se kot nora nate! — Kaj? Stara Brinken Je se vedno tam? — Seveda in jaz jo bom seveda obdržala! Med tem časom je postala nekaka samodrika na Rutlandu! — Brinken ... Brinken, — je mrmrala Lora gin jena, d očim so vstajali v r*Jej spomini na verno služabnico.... Nato pa ji je postalo naenkrat mehko in skoro pobožno pri srcu: — Avtomobil je zapeljal pred vrata gradu.... z Prikazala se je stara ženica, ki se je priklonila pred novo gospodo. Za njo pa je lajal pes. — K as tor, dragi Kastor! — Je vzkliknila Lora, d očim so tekle vroče solze po njenih Licih. To je očetov Kastor! Poljubila je starega lov&kega-psa ter pozabila v tej minuti vse, kar je doživela doeedaj — Čutila Je, da Je to nagon ljubiti in biti zopet ljubljen, četudi od navadnega psa Povsem slučajno so srečale njene oči pogled gospe Rickmersove. ki .'t gledala brez razumevanja na ceh prizor ... Tedaj pa je čutila prvikrat, da je srce te ženske v bistvu zelo hladno. kljub njeni zunanji prisrčnosti. Lora je občutila to že v Torbole, ko je opazila, kako hitro se je sree gospe Rickmersove sprijaznilo z usodo May, kakorhitro sta bila na /unaO zopet v redu. JoAt Rickmers pa je globlje občutil. Njemu ni bilo vseeno, če počiva sreča njegove nečakinje na resnici ali prevari. Njegova ponosna narava ni mogla nikdar odpustiti Herwayu! / Trinajsto poglavje. Od trenutka naprej, ko je stopila Lora v očetovo hišo, je vodila nezavestno dvojno življenje. Kadar je osamljena korakala iJcozi veliki, krasni park hiše s Ka-storjem ob svoji strani, tedaj je živela v njej le duša. Kadar pa je bivala zgodaj v krasnih sobah tete Ethel, ki so bile cpremljene na najbolj moderni način, pa je bila zopet drugačna. Tam Je molčala njena duša in le pamet je prišla do besede. Kramljala Je, čitala teti, se voaila ž njo na izprehod ter se prilagodila vsaki kretnji njenih princi pije v. Teta Rickemsova se je včasih tako dolgočasila, da se je na tihem vpraševala, če je bilo res treba zakopati se v tem pustem in skrajno c olgočasnem gradu? Kako čudno je bilo v Ženevi! Ona ije potrebovala ljudi krog sebe! Prime Ensberg je bil na najboljši poti, da prične resno zasledovati Loro! To bi bilo gotovo prav po okusu gospe Rickmersove 1 Ko bo enkrat postala žena Jošta, — kaj pa naj napravi z Loro? Nekega dne pa se je vrnila gospa Rickemsova vsa vesela in srečna z nekega izleta na Dunaj, katerega je vprizorila sama, da pomeri pri svo-šivilji par oblek, katere je naročila. — Veseli se! — je rekla, ko je sedaj za stol, — kajti sedaj bo konec dolgočasja v Rlckmesovi hiši! Že Jutri bomo dobili več gostov! To bo i.elo krasno! Bila sem pri čaju pri našem poslaniku in tam sem našla vse polno znancev... par celo iz Ženeve! In veš, kaj bomo štorih? Vpri-rorili bomo lov na lisice! O tem sem že govorila z gozdarjem in on se, hvala Bogu. nekoliko razume na to! To Je v resnici edino, s katerim je mogoče ubitt dolgčas v tem letnem času! Primerne obleke zame in tebe sem prinesla s seboj ... — Kaj? — Jaz naj bi šla z vami? — jo je prekinila Lora in njene misli so plavale nazaj v čase, ko Je njen oče vprizarjal tukaj lo»ve, — dokler ga nfcso nekega dne prinesli nazaj, — mrtvega! — Seveda. — se Je smejala gospa Rickmersova. Nato pa je nadaljevala z veliko odkritostjo, katero Je vedno kazala napram tujim kritikom. — Mojemu svaku Joštu seveda ni treba vedeti o teh stvareh. Vsled tega se ne zagovori, ko bo prišel za Božič. Do takrat imamo šest tednov in Jaz hočem biti zopet enkrat ' sama". — Gotovo in po vsej pravici! — |e mrmrala Lora kot odsotnega duha ter si mislila pri tem: — Kako pa se to ujema s tvojo ljubeznijo do resnice, katero vedno poudarjaš? Ce ga ljubi in če hoče postati njegova lena, zakaj hrepeni vedno po tujih ljudeh? j — Kaj ne? — se te smejala gospa Rickmersova. — Da, moja pravica je zabavati se na svoj lastni način! Občutila sem to že davno in radi tega sem se odpeljala na Dunaj! . — Mislila sem, da moraš iti k šivilji? — Bah, pretveza! Radi ene osebe ne bom napravila tako dolgega potovanja. Ne hotela sem povabiti ljudi! Dosti je, če Joštu žrtvujem Božič! Do takrat bodo moji gosti že odšli in lahko se bo zabaval s svojo strašno samoto! Le pazi. tudi tebi na ljubo jih povabim! — Zakaj neki? — Radi princa Ensberga. Ali zaslužim posebno hvalo ali pa ne? — Ne! — je rekal Lora ostro. — Kako prideš na take misli? Ti vendar veš, teta Bthel, kako nesimpatičen je princ gospodu Rickmersu! Gospa Ethel se Je ozrla na Loro z velikim začudenjem. — Princ dvori vendar tebi? — je rekla. — To bi bila sijajna preskrba! Konecno pa si vendar.... — Uboga deklica. — je dopolnila Lora hitro in mirno. — In ti misliš, da se bom radi "sijajne preskrbe" prodala neljubemu možu? — Moj Bog — ljubezen! Najboljši zakoni so le pretveza ljubezni. Drugače imenuje: — Skupnost interesov! — Oprosti, jaz misiim, drugače o tem teta Ethel! — Kaj pa boš storila, če W jaz slučajno umrla.... — Iskala bi si mesta takoj. Pri Bergmeistefovih sem se naučila ne-' koliko gospodinjiti, da bi povsem lahko postala opora gospodinje ali pa kldučarka. — Opora gospodinje! — se je rogala gospa Rickmersova. — Kako bedasto romantično! Kaj postane iz porok iz ljubezni, vidiš dobro na May! Ali pa si mogoče napravila neumnost ter se zaljubila? — je dostavila ter jo ostro gledala. Lora Je vstala. Njen obraz je postal zelo bled in kot nekako ogorčenj« se je bliskalo v njenih očeh. — Ne. TI veš, kaj mislim o moški ljubezni. Take "neumnosti- nisem storila še nikdar, vendar ... Vstop služabnika, ki Je prinesel pošto, je prekinil pogovor. Obe dami sta dobili pisma. Gospa Ethel od svoje hčerke, a Lora pismo, kojega okorno pisavo je začudeno motrila. Iz Schlostadta! Kdo bi ji mogel pisati od tam? Bergmeistrovl gotovo ne. Proti temu Je govorila pisava. Odgovorila ni niti enkrat, raz->en takrat, ko je sporočila Rudolfu, da (je srečno prišla v Ženevo! Ker je bila teta popolnoma zatopljena v pismo, se je Lora odstrani* ter poiskala svojo sobo. Celo gospe Rickmersove se de bolj stemnilo, čimdalje je čitala nismo, katero ji je pisala May. Berway Je pričel igrati. . , c , i..? » Izgubil je vatikanske vsote. ' ' • Tudi njegov način življenja se je popolnoma izpremenil. Nervozen in nestalen je v svojih navadah ter napade sedaj tega. sedaj onega. Enkrat t>i je kupil v napadu kesa radi hude besede, demantni okrasek ra 300,000 frankov. Nato si je nabavil zopet vprego s štirimi konji, čistokrvnimi, najlepše, kar jih je mogel dobiti. Razventega zbira starožitnosti s pravo strastjo. Na kratko, zapravil je že ves dohodek tega leta in razventega ni plačal računa iz hotela za zadnja dva meseca. May je pisala, na zahtevo svojega moža, pismo stricu Joštu. Klemene, še vedno ogorčen radi prezirljivega obnašanja Jošta v Torbole, je zahteval, naj mu stric takoj izplača vso doto, mesto da bi pošiljal le obresti. Odgovor Jošta je bilo zelo lak on i čen. Soglasno s poročnim kon traktom nima Klemene nikake pravice zahtevati izplačilo ddte in razventega ne bodo poslane obresti po pošti, temveč bodo izplačane le May, proti lastnoročnemu podpisu. May pa ima nato prosto roko, da izplača svojemu moža denar, katerega la_hko po svoji volji zapravi. (Dalje prihodnjič.) ZAKASNELI KLICI NA POMOČ M tf KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. RAZNE POVESTI in ROMANI: (Nadaljevanje.) ZBISKA'SLOVENSKIH POVESTI lr ali V* (Cretanje Parnikov — Shipping News — ____ -35 ____ JS .... J5 Ko se je mudil ruski ledolomil?c "Sedov" nedavno blizu obale Nove Zemlje, so potegnili ruski učenjaki iz morja zaboj ček Baldwin-Ziegletfjeve ameriške ekspedicije na zemljo Franca Jožefa. V kovinasti cevki so našli listek na katerem je bilo v norveškem in angleškem jeziku napisano: 80 st. 21 min. severne širine, 56. st. 40 min. vzhodne dolžine. Zieglerjevo taborišč?. Zemlja Franca Jožefa, glavno taborišče Baldwin - Zieglerjeve ekspedicije 23. junija 1902. Najbližjemu ameriškemu konzulu. Nujno! Potrebu emo zalogo premoga. Jahta "American Tar" na širnem mor- j ju v morski ožini Aberdare od osmega. Delo letošnjega leta plodo-vito. Zbirke za narodni muzej nakopičene. Poročilo zagotovljeno. — Nansenova koča poslikana, izbarne fotografije in slike 150 psov in 5 ponijev poslano, potrebujemo sena in 30 sani. Začetkom avgusta se moram vrniti, ne da bi dosegel cilj. Vsi zdravi." Spodaj Ije bil Baldwinov lastnoročni podpis in naslov "Prometni urad, Zedinjene države. Amerika", zgoraj je pa pripisano in s svinčnikom podčrtano "Požurite se s premogom." Ruska ekspedicija je torej našla dokument, ki je ležal v morju približno 28 let Za Baldwinovo ekspe-didjo ki naj bi dosegla severni tečaj, je' žrtvoval ameriški milijonar Ziegler 1 milijon dolarjev, Balwin naj bi se napotil na zemljo Franca Jožefa, od tod pa na saneh proti severu in potem nazaj na Grenlandijo, kamor bi priplula ponj ladja "Magdalena". V polarne kraje se 5e napotil na zemljo Franca Jožefa, od tod pa na saneh proti severu in potem nazaj na Grenlandijo, kamor bi priplula ponj ladja "Magdalena" V poladne kraje se je vrnil, ne da bi kaj opravil. Drugi:* se je napotil v polarne kraje z Zieglerjevo ladjo "Amerika", a zopet je ostalo njegovo prizadevanje brez uspeha. Udeleženci ekspedicije so morali v polarnih krajih prežimo-vati, ladjo jim je led pozimi uničil, a poleti 1905 jih je rešila ladja "Terra Nova". L «i. V«jM« i. sv. Hndo 3. sv. Vesele povesti..... i vs. PotmII In slike ... 5. sv. Stuiimt naj k. Srni aJl krak...................... Ji SPISI ZA MLADINO: T.ANOL) i trdo veaano. Pripovedk« ia pesni ........................ JO 3. sv. trdo Tesano. Vsebuje 12 po-»uO ........................ JO 4. sv. trdo vezano. Vsebuje 8. po-»e«ti ........................ JO 5. sv. trdo venam. Vinski brst .. M (L nr. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti ......................... JO IGRE: Na obisk v staro domovino samore potovati vsak ameriški državljan in pa tudi vsak nedriavljan, ki Je postavnim potom došel v ta deželo. Kdor Je toraj namenjen potovati to leto, naj se pridruži enemu naših skupnih Izletov, pa ko udobno in brezskrbno potoval. To leto priredimo še sledeče izlete: Po FRANCOSKI progi s pamikom "He de France" preko Havre: DRUGI JESENSKI IZLET 3. oktobra 24. oktobra: TRETJI JESENSKI IZLET 12. decembra: VELIKI BO2I0N1 IZLET Po COSULICH PROGI preko Trsta PRIHODNJI IZLET z motorno ladjo "VULCANIA" dne 8. oktobra 1930 NadalJnl izleti po isti prod 28. novembra—"SATURNIA" lt. decembi "VCLCANIA" Za cene. za pojasnila ln navodila glede potnih listov, vizejev, per-mltov itd., pišite na najstarejšo slovensko tvrdko, preko katere so že sto ln sto-tisoči potovali v popolnem zadovoljstvu. Vsled 4G letne prakse v tem poslu Vam lahko jamči za dobro in solidno postrežbo ln pa. kar je naj važne je, da boste o vsem točno in pravilno poučeni. SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST., NEW YORK Tel. Barclay 0380 .49 -7R .»i .CO L— trtevee. Igrokas v S. dejanj .M Cyras de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.71 Edela. drama v 4. dej........... JO Marta. Semenj v Richmond a. 4 dejanja ...................... JO Ob vojski. Igrokas v fltlrih slikah JO Tončkove saj ne na Miklavžev ve-ter .Mladinska Igra s petjem v 3. dejanjih .................. JO R. 17 -R- drama v 3 dejanjih s predigro. (čepek), ves. ....... Mnr. S dejani, trris vezana Veronika DcsenUka. trde ves ....IJ0 Za krii In svobodo. Igroksl v S. dejanjih..............................JU Ljudski oder: 4. EV. Tihotapec. S. dejsnj 5. sv. Po 12 letih. 4 dejanja .. Zbirka ljudskih iger: Z nagib gora ................. 3. snopič. Mlin pod zemljo, 8v. ..Neža, Sanje ...................60 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije device. Marijin otrok ........ j« 14. snopič. Sv. Boštjan. Juna&ka deklica. Materin blasoslov .... JO 15. snopič. Turki pred Dunajem. Fabjola In Neia ............ .30 'JO. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. .30 PESMI IN POEZUE: Akropolls In Piramide ........ M broširano................... jm Azazei. trdo ves. ................1 _ Balade In romance, tnla ves......1.25 Bob za mladi zob. trda vez.....40 Knsguljčkl (Utva) ............ jk trdo vesano ................ MoJe obzorje, (Gangl;............L25 Narodna pesmarica ............ .40 Narics (Gruden), brui.......... JO Primorske pesmi. (Uraden), ves. .35 Slutne (Albreht) bruS........... .30 Pohorske poti (Glaser) bruA. .... JO 14 ssptembrs: Eur^iMi. Cherbourf, Bremen 17. septembra: Bermgsrla, Cherbourg Albert Uwilin, Cherbourg. Hamburg 18. Kpttmbra: Berlin, Boulogne Sur iler, liremtn 19. septembri: I'aria. Havre SaturnU. Trst MajMllc, Cherbourf Itoterdain. Boulogne iur Mer. Rotterdam 20. septembra: Cleveland. Cherbourg, Hamburg 22. septembra: KelUtncc. Cherbourg. Hamburg 23. septembra: Urtrrocn, Cherbourg, Bremen 24. septembra: Mauritania. Cherbourg America, Cherbourg. Hamburg New York. Cherbourg. Hamburg S. septembra: LresJr-n, Cherbourg, Bremen 26 septembra: France, Havre Homeric, Cherbourg fennlatid. Cherbourg, Antwerprn Voleitdam. Boulogne iur Mer, Hotter, dam Augustus. Kapoll, Genova 27. septembra: LeviathuLn, Cherbourg 1. oktobra: Aquitama, Cherl-ourg President Harding, Cherbourg. Hamburg L>**ut3< h land. Cherbourg, Hamburg 3. oktobra: lie tit- France, Havre Kur«.p.v Cherbourg, Bremen Olympic. Cherbourg 4. oktobra: St. Louis. Cherlxmrg, Hamburg New Amsterdam. Boulogne sur Mer, Rotterdam Con'e Biancamano, Napoll, Genova 8. oktobra: Republic, Cherbourg, Hamburg Rr-solute. Cherbourg. Hamburg g oktobra: VuU-ania. Trst BerenifJiria. Cherbourg Columbus, Cherbourg, Bremen President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg Hamburg. Cherbourg. Hamburg 9. oktobra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen 10. oktobra: Paris, Havre Majestic. Cherbourg Statendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam Roma, Napoll. Gennva 14. oktobra: Bremen, Cherbourg. Kremen 15 oktobra: A! *u Tetania Cherbourg Gn>ns« Wuhlnitoo, Cherbourg. Hamburg Albert Ballln, Cherbourg. Hamburg 16. oktobra: Berlin. Boulogne sur Mer. Bremen 17. oktobra: Fran««, Havre H »meric. Cherbourg Rotlenlam, Boulogne sur Mer, Rotterdam 18. oktobra: Leviathan, Cherbourg Milwaukee. Cherbourg. Hamburg Cunte iimnde, .N'spoJ], Genova • 22. oktcbra: N-w York, Cherbourg, Hamburg 23. ohtobra: l>reinieii. Cherbourg. Bremen 24. oktobra: lle de Franc«, Havre Saturn ia. Trst Kuro pa. Cherbourg. Bremen l*«nnl«iid, Cherbourg. Antwerpen 25 oktobra: Cleveland. Cherh« urg. Hamburg Volendam. Boulugne sur Mer. Rotterdam 29. oktobra: I>eu,s. h'and. r>herh<.Urg, Hamburg America. Cherbourg, Hamburg Ber engaria, Cherbourg 31. oktobra: v Majestic. Cherbourg Augustus. Napoli. Genova 6 DNI PREKO OCEANA Najkiajka in najbolj UQoSna pot aa oolOKinJ« nr ogromnih aarnlklh: PARIS 19. sept.; 10. okt. (4 P. M.) (6 P. M.) FRANCE 26. sept.; 17. okt. (7 P. M.> (7 P. M.) j lie de France 3. okt.; 24. okt. <4 P. M < (7 P. M ) Najk'sjia pot po leiaamcl. VsaaUu J* v posebni kablDl s vaeml ssoternl -ml adobnot.ll — Ptja^a In alavna francoska kuhinja, larsitno nlske eone VpraJajto kat^sgakolt pooblaSConaga age a la alt FRENCH LINE IS STATE ST REIT NtW YORK, N. V. Oton ZoponeK: Ciciban, trd. res. Sto M Mali Oglasi imajo velik uspeh s li.v V zarje Vidove, trd. ves..............JO Vijolica. Pesmi sa mladost ________M Zvoniki. Zbirka peanlj sa slovensko mladino. Trdo vesano .... JO Zlatarne, pravljice, trda Tex .... .00 Slovenska narodna lirika ............J»0 PESMI Z NOTAMI: NOTE ZA KLAVIR (ParčK) Klavirski album ..... .75 (Paveič) Slovenska koračnica 5 zvezkov. Vsak zvezek po ... 5 zvezkov skupaj .............1.25 (Premeri) Tri skladbe ........ JO (Parma) Bela LJubljana, valček JO (Parma) Poadrav GorenjskeJ, valček.................75 NOVE PESMI S SPREMKJEVANJEM KLAVIRJA Sest narodnih pesmi (Prelovec) M Pesmarica moških zborov (Bala tka)_________;___1,— BOESANI h MOfiKI ZBOR (Onim) ....Lit (AM): ..L svesek ...............1.....75 H. mnk ................ X. In H. »v, ....................... .45 km Bra (Holmar) 1.— (Vudopivec) ____U60 • (Adamič) .................. .45 Trije Ni GenU (Pava«) <= Glasbena Matica _______ (Pavčič) .. (Labarnar) 2. sv. J5 .45 RAZNE PESMI S SPREMI JEVA. NJEM: UomsUnl, (Fuester) .............4i Izdala Glasbeoa Matica Gorske cvetlice (l^tharuar) Četvero in petero rszuib glasov.....45 Jaz bi rad rudeiib roi, moAkl cbor s bariton solum ln prfredl>o u drusiief ...........................JtO V pepelni^ni noči (Sattner). kan-tanta za soli, zln>r ln orkester. Izdala Glasbena Mati.-s .......75 Dve pesmi (Prelorec). sa moAkl zln»r ln bariton solo............ JS0 Knpletl (Grumi. Učeni Mibec,— Kranjske Scire In navade. Ne-zadovljstvo, 3 zvezki skui«] ..L— Knpleta Kuza Macs (Parma) _ .40 PESMARICE GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredil Uubad ...2JO 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svlkarftič) 1.. 2.. la 3. sv. skai>a) ...................L— MALE PESMARICE: St. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 St. la. gto čutu. Srb in« tulili .. .15 St. 2. Zrinjski Frankopan....... St. 10. Na planine ............ St. 11. Zvečer .................. fit. 12. Vasovalec .............. Narodne pesmi ta mladino (Žl- rovnlk) 3 svezkl skupaj ........ SlavČek, zbirka Makih pesmi — (Medved) .................... Voja&ke narodne pesmi (Kosi) .. Narodne vojatte (Ferjančlč) .. (Pregelj) ..................... Ura. srednjefiolska. 2. sveska skn-.............................. Trociasnl naUdlnaitl zbori: Mešani in mm&kl zbori. (Aljaž) — 3. svesek: Psalm 118; Ti veselo poj; Na dan: Divna noč.........40 5. svesek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.......4» 6. zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki: Geslo........4* 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič: Domorodna iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 8. zvezek: TI osrečiti jo botl (me-San zbor); Prijatelji in senca (meSan abor) : Stoji, sotučlce stoj; Kmetskl bifil ............ .40 CERKVENE PESMI: Domači c lasi. Cerkvene pesmi sa meSan zbor ....................L— 12. Tantum Rrro. (Premrl) .... JO Maine pesmi za nriiin zbor. . (Sattner) ................... j§ 12 Pange Umna Tantum Ergo Ge- ailorL (Foerster) ............ JO 12 Panjre Uncu Tantum En* Ge- aitorl (Gerbič) .............. jo Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih. 20 pesmi na Čast svetnikom. (Premrl) ............... .00 10 obhajllnih In 2 v čaet prosv. Sr. (Grom) ...... J8 Missa in bonorem St. Joseph! — tPogat'bnik) „................ .40 Kyiie .......................... J« K svetemu Rcšujcmu telesu — I Foerster > ....................40 Sv. Nikolaj ..................... M NOTE ZA CITRE: Koželjski: Poduk v igranju na citrah. 4 zvezki ....................3.S0 Kuri pridejo, koračnica.......... JO NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodne pesmi za tambu- raAki zbor in petje. tUajuk) ..1.30 Boni gel na planince. Podpurl slov. nar. j*-sml. (Uajnki ..........1,— N> Gorenjskem je fletno..........U— RAZGLEDNICE: N'cwyorike. KazliAie. ducat.....40 Velikonočne, boiične In novoletne ducat _.........................M Iz raznih slovenskih krajev. du«-at .40 Narodna no&a. du<-at.............40 l>osamezne po .................M ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jugoslavija____i.M Stenski zemljevid Slovenije oa močnim papirju s platnenelml pregibi ............................7JO Pok rajni ročni zemljevidi; Gorenjska .................... j| Slovenske Gorice, dravsko rtuj- skopolje ..................... jo ljubljanske in mariborske oblasti .3W» Pohorje. Kot Jak .............. SS Celjsks kotlina Spodnje slovensko posavje .................. Jtm Prekronrje In Medomurje ____ JO KamniSke planine. Gorenjska ravnlpa in ljubljansko polje .. JtS .15 .15 J5 JO J5 JO JO Ji Združenih driar. veliki ..... Mali ....................... Nova Evropa .................... Alabama, Arkansas, Arizona. Colorado. Kansas, Kentucky In Tennessee, Oklahoma. inHl^ Montana. Mississippi. Washins- . ton. Wyoming, vsaki po ...... JO ZmljevidI: . Illinois, Pennsylvania. Mumeoo-ta, Michigan. Wisconsin. West Virginia, Ohio. New York — vaa ki P« ........................ .40 Velika stenska mapa Cvtsm Naročilom js pnloiiH denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne tnamke po 1 ali M centa. Ce pošljete gotovino, rekomandirajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni 9 ceniku. 1 Knjige poMjamo poštnine proste "GLAS, NARODA" 33« W. 18. Bt, New York