||S8i8§jte^| | flOVICE ^^v'fv,^v>-»^:v *aics 36 60 ► LETO II. - št. 26 V KOČEVJU, DNE 22. JUNIJA 1957 Cena 10 din Pred Dnevom borca V Sodražici je bila 15. junija seja občinskega odbora Zveze borcev. Na sejo so bili vabljeni tudi predstavniki občinskega odbora ZB Ribnica, vendar jih iz neznanih vzrokov na sejo ni bilo. Na dnevnem redu so bile najprej priprave na 4. julij, Dan borcev. Dan borcev je praznili vseh bivših partizanov. Lansko leto so ga bivši borci prvič praznovali. Predsednik ObO ZB tov. Fajdiga je dejal, da se je pogovarjal s predstavniki občinskih odborov ZB Ribnica in Draga-Lo-ški potok, ki so izrazili željo, da bi letos proslavili praznik bivših borcev na Travni gori. Odbor je soglasno sklenil, da se proslavi 4. julij na Travni gori. Na s aim praznik bo ob 10. uri dopoldne pred spomenikom na Travni gori zbor partizanskih patrulj. ki bodo prispele iz Ribnice, Sodražice in Loškega potoka. Program proslave na Travni gori bo določil ožji odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki občinskih odborov ZB Ribnica, Sodražica in Draga-Loški potok. Na proslavo na Travni gori bodo vabljeni tudi pripadniki JLA iz ribniške gami- Seje se je udeležil tudi sekretar zije, gojenci pred vojaške vzgoje, OO ZB tov. Jože žagar. Tov. Ža-vsi bivši partizani in delovni ljudje gar je obširno poročal o najznačil- uvozili predlanskim samo UVOZ INDUSTRIJSKIH IZDELKOV Letos smo v prvih štirih mesecih uvozili 3200 šivalnih strojev in 8000 radijskih aparatov (predvsem takih na akumulator). Vedno bolj narašča tudi uvoz avtomobilov. Leta 1954 smo jih uvozili 615, lani 3200, v letošnjih štirih mesecih pa škoro 1000. Motornih koles smo 119, la- iz Ribnice, Sodražice in Loškega potoka. Pri proslavi na Travni gori bo verjetno sodeloval tudi moški pevski zbor in gasilska godba iz Sodražice. Preskrbljeno bo tudi za jedačo in pijačo. Četrtega julija pojdimo vsi na Travno goro, ki je spomenik junaških bojev in zmag partizanske vojske, pa tudi pokopališče številnih borcev, ki so darovali življenja za svobodo. nejših ugotovitvah s kongresa ZB Slovenije, ki je bil maja v Ljubljani. Nekatere ugotovitve veljajo tudi za naše organizacije ZB. članstvo premalo sodeluje v političnih organizacijah. Premalo skrbimo za zdravje in zaposlitev bivših borcev. Potrebna bo še večja skrb za otroke padlih borcev, za višino njihovih štipendij itd. Organizacije ZB čaka na vseh področjih še mnogo dela. ni že 5600, v letošnjih štirih mesecih pa 3100. Letos smo uvozili tudi 5000 fotoaparatov, 420 harmonik, 2800 kg nalivnih peres itd. Lesketajoča je naša Kolpa 75 MILIJONOV ZA MALE AS AN A CUE V našem okraju so bila v zad- Obnovljena je bila vaška cesta, njim koristila. V Tržišču pa je bil njih štirih letih vložena precejšnja zgrajena so bila tri perišča in en leta 1956 vaški vodnjak delno ob-sredstva za male asanacije. Za pri- rezervoar, .trije vodni odcepi in dru- novljen. Dobrepoljska občina ima r$leis hoiete.fi.teit Delo med množicami Sprejemanje novih, predvsem mladih članov v organizacijo Zveze komunistov, je še vedno dokaj neelastično. V naših pod jetiki, ustanovah pa tudi šolah je i eiiko število mladih ljudi, ki s svojim delom dokazujejo, da imajo vse pogoje za sprejem v Zve-z° komunistov. Komunisti mora-Jo temu vprašanju posvetiti najejo pozornost ter odstraniti Predsodke, češ, da mladina, nima P°gojev za sprejem. Vsi vemo, T3 je mladina večinoma poštena, eia voljna in pripravljena pre-zeti naloge v organizaciji ZK. Premnogi premlevajo ob spre-t„,'u mladih članov njihovo pre-lik ?St in ideološko raven. V kožen*1 n^a izobraževanje pred-mi , pre ce je komunist samo zadružni - graditelj socialistične ke m ’ ,Ce rečin itd. Razpravljali bodo tudi o______ u ______, Kooptlrali bodo nekaj članov iz ko- higiensko tehnični zaščiti v podjet- sestajale enkrat :ali dvakrat na te- cevskega OSS v združeni OSS jih, družbeni prehrani, izkoriščanju d en in ob ročnem delu razpravlja- vJtfeoeoss“čbčlanov^a“ d°pUSt°V ipd' le 0 Premih proizvodnje, tirani pa so bili itrije vodovodi. Pet začeli že lleta 1954. Dela pa še niso družni dom na Jurjeviči ter za vas vodnjakov je bilo prenovljenih, zaključena, ker vaščani niso po- n """ zgrajena je bila ena kapnica, dve kazali pravega razumevanja za kapa obnovljeni. nalizacijo, ki bi izključno samo OKRAJNO TEKMOVANJE ŽENA ZADRUŽNIC Zadružnike na Robu so prve V novembru lanskega leta je higiene, gospodinjstva Itd. Za na-Okr.ajni odbor Zveze žena zadruž- grado bodo prejele opremo za ku- nic razpisal nagradno tekmovanje, hinjo. Drugo mesto je pripadlo že- V tem tekmovanju je sodelovalo nam-zadružnicam na Hribu. Tudi deset odborov Zveze žena zadruž- v tem kraju so žene mnogo nare-nic -pri kmetijskih zadrugah, žene dile za napredek na vseh področjih so tekmovale v pospeševanju kme- dela. To velja tudi za žene v Trav-tijstva, organizaciji in izvedbi raz- niku, 'ki so osvojile tretjo nagnanih tečajev (kuhinjskih, tečajih za do. Tudi na Hribu in v Travniku konserviranje mesa, šiviljskih ipd.), bodlo žene prejele praktične na-urejevanju vrtov, izboljšanju ko- grade — pripomočke za gospodinj-košjereje z uvedbo štajerske pas- stvo. ženam-zadružnioam želimo, me, beljenju hlevov in kokošnja- da foi tudi v bodoče delale po za-kov, nabavi strokovne literature, črtani poti. pridobivanju novih družinskih ali glavnih zadružnih članov itd. To ____________________________ tekmovanje je zelo razgibalo kmečke žene. 30. maja je bilo tekmovanje končano. P,rvo -mesto so si priborile žene-zadružnice iz Roba. Dosegle so največ je uspehe pri delu. žene so bile tudi iznajdljive. Po valseh so organizirale krožke, kjer so se Ravni dol je bil urejen leta 1955. V istem letu je bila tudi vaška kanalizacija v Sušju delno obnovljena, vodovodni odcep za vas Bukovica pa je še v gradnji. ObLO ima letos za male asanacije pripravljenih 270.000 din. MOST V OSILNICI Iz sredstev občinskega cestnega sklada so popravili v Osilnici cesto. Vrednost del znaša 200.000 din Za most nad čabranko v Osilnici je prispeval ObLO Kočevje 150.000 din, ostalih 150.000 din pa bodo prispevali Osilničani in prebivalci okoliških vasi na hrvaški strani ter KZ Osilnica. Zadruga v Osilnici namerava še letos graditi mizarsko delavnico in sicer iz lastnih sredstev. Nova delavnica bo prostorna in bo v njej dobilo zaposlitev 30—40 ljudi. PO SVETU Kaže, da bodo razpravljanja o Med obiskom so tudi -podpisali av-razorožitvi po enajstih letih brez- sirijsko nemško finančno pogodbo. komisije pri stalne in nestalne OSS Ljubljana. Na področju sedanjega OSS Ljubljana je skupno 706 sindikalnih podružnic, s priključitvijo sindikalnih podružnic kočevskega okraja pa se bo to število- povečalo za 74. VAJENIŠKA RAZSTAVA V KOČEVJU Od 22. do 24. junija bo v prostorih gimnazije v Kočevju vajeniška razstava. — Razstavljali bodo vajenci vseh treh letnikov vajeniške šole iz Kočevja in vajenci iz ostalih krajev, ki obiskujejo vajeniško šolo v Kočevju. Pri tej razstavi bo sodelovalo približno 140 vajencev. Razstavljeni bodo izdelki lesne, kovinske in oblačilne stroke. To bo že deveta vajeniška -razstava po osvoboditvi. plodnih razprav de dosegla odločilni preobrat. Sovjetski delegat v ra-zorožiitveni komisiji Organizacije združenih narodov Zorin je namreč V Belgiji so skrajšali obvezni vojaški rok na 15 mesecev. Predsednik italijanske republike Giovanni Gronchi je poveril man- predlagal, da bi velike sile opusti- dat za sestavo nove vlade voditelju rMal ta&gaoot le poskuse z atomskim orožjem in uvedle sistem kontrole, ki naj bi zagotovil izvajanje sklepa o opustitvi poskusov. Po prvem presene- Demokrščanske stranke Amitoru Fanfaniju. V puščavi Nevada je eksplodirala četrta jedrska 'bomba v vrsti čenju v zahodnih prestolnicah poskusnih eksplozij, ki jih je pri- Tov. Lojzka Pirnat ima v ob- ne postaje znašajo 22.650 din, čini Lašče poleg drugih dolžnosti čuni bolnišnice za kostno tuberkulo- ^ ^ _ tudi socialno skrbstvo. Kmalu sva zo Valdoltra pri Kopru 274.195 din "etškf oredi-oz ugodno snrpier Netila v »vročem« razgovoru. Tov. itd. Računi za zdravljenje v zdra- kaferi Angleški ju P J ugodno pozdravljajo -Zorinov predlog. Tudi ves zahodni tisk je so- Pimatova je imela -pred seboj kup vilišču Laško znašajo 96.000 din, podatkov, jaz sem si pa beležil za porodnice pa 160.000 din. Do njeno pripovedovanje. konca leta se bodo izdatki za pla- »Občinski -ljudski odbor ima ve- čilo zdravniških storitev najmanj like izdatke zaradi plačevanja raz- podvojili. Vse to breme pa pada nih bolniških storitev za tiste bol- posredno ali neposredno na davko-nike, ki jim -pripada brezplačno plačevalce.« zdravljenje po zveznih uredbah za V najinem pogovoru sva se do-ndkatere nalezljive bolezni in pa za taknila tudi tistih otrok, ki so pod tiste bolnike, ki so oproščeni pia- nadzorstvom občinskih skrbstvenih čila zdravstvenih uslug po odloku organov. V občini imajo enajst -ta-ObLO. Plačila so oproščene tudi kih otrok. Osem otrok je duševno ameriški časopisi zahtevajo, naj zahodne sile takoj sprejmejo sovjetski predlog. Po nekaterih poročilih bi zahodne sile privolile v prenehanje poskusnih eksplozij atomskega orožja za dobo enega leta. Predsednik švedske vlade Tage pravila ameriška, komisija za atomsko energijo. Bomba je imela jakost 10.000 ton trimtritoluola (standardnega razstreliva). V Londonu so -objavili, da so v tukajšnjem inštitutu za mikrobiologijo iznašli cepivo proti gripi, Id se sedaj širi po Aziji. Cepivo so že začeli proizvajati. ZDA je od Mississippija do ati andske obale iznenada zajel val porodnice. Računi, ki jih je do- zaostalih, trije otroci -pa so pod tonskih ladij za švedske pomorske stavila uprava Kliničnih bolnišnic skrbstvom zato, ker starši zaradi družbe. Po ogledu Splita je Brian- izgubilo življenje okrog lloljudL E-riander, ki^se te dnijnwh v naši vročine. Zaradi hudih nalivov, ki J -1 ~ jih je izzval, so narasle reke in po- plavile širna področja. Močno deževje je bilo v Minnesoti, južni Dakoti, Kansasu in Nebraski. V nevihtah ter od nenadne vročine je državi, je obiskal Split. Ogledal si je tamkajšnje zgodovinske in kulturne znamenitosti ter ladjedelnico, v kateri gradijo tudi več 12.800 22. junija bodo imeli valenci tu- 'Ljubljana, znašajo od januarja pa malomarnosti zanemarjajo vzgojo, svoj vajeniški dan Teunanlepatitičm komentar Še vedno sužnji Lani so v Ženevi odprli mednarodno konferenco, ki si je zadala nalogo dopolniti konvencijo o suženjstvu. Zahodni tisk je tedaj začel objavljati mastne in napete članke o suženjstvu v arabskih državah. Nič čudnega: sueška kriza se je približevala vrhuncu. Treba je bilo zmetati čim več blata na nasprotnika. V tej »antisu-ženjski kampanji« nihče ni omenjal Iraka, čeprav je tam ravno toliko sužnjev kot v puščavski Arabiji, ob obalah Perzijskega zaliva, v Bagdadu, Kuvvaitu, Ade-nu in Jemenu. Zakaj neki? Iz preprostega razloga, ker je Irak naklonjen Zahodu. Na Arabskem polotoku živi danes morda kakih 600.000 sužnjev; natančnega števila nihče ne ve, saj niti drugega prebivalstva nimajo preštetega. Računajo, da pride en suženj na približno 14 prostih ljudi. Saudova Arabija je danes dežela, kjer so prebivalci večno lačni, njihovi voditelji pa vedno lačni — dolarjev. Deželo vodi kralj Ibn Seud. Pripada mu 24 palač, 250 Cadillacov. Arabija je brezupno revna, toda ima eno samo velikansko bogastvo: neizčrpne zaloge nafte. Kljub temu »tekočemu« bogastvu pa pravijo, da je v deželi 30 odst. bolnih za jetiko, 40 odst. za sifilisom, 70 odst. za trahomom in kar 98 odst. za malarijo. Sodstvo je primitivno, čeprav po svoje učinkovito. V Geddi vsak petek izvršujejo kazni. Po končanih molitvah odsekajo na javnem mestu morilcu glavo, tatu desno roko ali, če ga spet zasačijo, levo nogo. Pravih sužnjev, tistih teptanih, mučenih revežev, skoro ne boste več našli. Večinoma so to »hišni delavci«, otroci kupljenih sužnjev, Ivi se jim pri hiši ne godi tako slabo, čeprav morajo seveda opravljati najtežja dela. Njihovi otroci rastejo skupno z gospodarjevimi in se z njimi igrajo. Vsekakor se godi mnogo bolje sužnjem pri beduinih kot tistim pri meščanskih gospodarjih, kajti primitivni beduin je prvič plemenitejši, drugič pa pojmuje suženjstvo bolj v patriarhalnem smislu: z njim spi v istem šotoru, pije isto kamelje mleko, je iste datlje, goni živino ob zori k mlaki. CENA SUŽNJEV do 10 let prepovedana prodaja, dečki do 15 let 80.000 do 100.000 din, deklice do 13 let 150.000 din, dečki do 18 let 130.000 din, deklice do 17 let 200.000 din, fantje do 25 let 200.000 din, bele sužnje do 2 milijonov din. ZAKONIK SUŽENJSTVA ZA PUŠČAVSKEGA ČLOVEKA 1. Dovoljeno ti je ugrabiti sovražnikovega sužnja in njegove kamele, če si z njim v vojni. 2. Kadar si v vojnem stanju z dragim plemenom smeš ugrabiti za sužnje dečke, če so starejši kot 10 let, toda oropani te lahko zasleduje še leta in leta in te ubije, da reši svojo čast. 3. če se med ugrabitvijo polastiš osvobojenega sužnja, zahteva tvoja čast, da ga takoj vrneš njegovemu plenlenu. 4. Noben pravi Arabec se ne bo poročil z osvobojeno sužnjo; v takem primera bi ga ubila njegova družina, ker je omadeževal njeno čast. 5. Noben pravi Arabec se ne bo poročil z belo sužnjo; v takem primeru je bolje, da se ne vrne domov, ker bi ga družina ubila. 6. Noben pravi Arabec se ne bo združil s kupljeno sužnjo, ker mu to prinaša nesrečo. Praznik dobrepoljske kmečke mladine Kosci in grabljice so tekmovali Po vaseh velikolaške občine MALO DALJŠI SPREHOD NAŠEGA NOVINARJA Preteklo nedeljo je aktiv mladih tovarni trdo delati, da dobi svoje zadružnikov v Dobrepolju prazno- plačilo. val svoj kmečki praznik, prvi v že teden dni pred praznikom so našem okraju. Praznovali so z na- se mladi zadružniki nanj pošteno menam, da tudi starejši kaj več pripravljali. V soboto so na Vid- Aktivu mladih zadružnikov iz Dobrepolja želimo, da še naprej uspešno nadaljuje s svojim delom za povečanje kmetijske proizvodnje, člani pa si utrjujejo svoje Bela cesta je vabila. Kdo bi se upiral njenim čarom v lepem pomladanskem jutru ? Naša pot se je začela v žlebiču. Cesta se vije po ozki dolini blizu »železne ce- borovcev in smrek bodo šele čez dalj časa zabrisali sled italijanskih osvajalcev. Prišli smo v Ortnek. Na železniški postaji v Ortneku čakajo na sloves- ih. J. zvedo o njih. Aktiv, ki šteje preko mu postavili velik mlaj. V nedeljo strokovno znanje, kakor je pred- 40 članov, ki so seveda tudi člani pa so že zgodaj pričeli s progra- sednik aktiva obljubil zadruge, je bil ustanovljen že pred mom. Priredili so »polževe dirke«, nem zborovanju, dvemi leti. Prav delavni so bili. za katere je bilo preveč pri javl j en- Priredili so številne praktične te- cev. Strelsko društvo pa je orga- čaje, ki jim koristijo pri njihovem niziralo nagradno tekmovanje z delu. Letošnjo zimo pa je v Do- zračno puško. Inž. Gvido Fajdiga brepolju z uspehom poslovala tudi iz Ljubljane, ki je znan kot uva- kmetijsko gospodarska šola, ki jo jalec naprednega sušenja krme in je obiskovalo 20 učencev. Tudi naj- pregonskih pašnikov, je na zadruž- boljša državna posestva na Štajer- nem travniku pokazal sušenje iraškem so si že ogledali, pa tudi ve na sodobnih sušilnih napravah. Popoldne so program nadaljevali z zborovanjem, ki mu je prisostvovalo več kot 400 ljudi. Najzanimivejše pa je bilo tekmovanje koscev, ki se iga je udeležilo 21 tekmovalcev, vsak seveda z namenom, da se bo izkazal pred številno publiko. Konkurenca je bila izredno ostra, kar je pokazal tudi tekmovanja. Komisija je tovarno dušika in umetnih gnojil v Rušah. Delo v tej tovarni jih je prepričalo, da mora tudi delavec v Z ŽIVINOREJO SE LEPO ZASLUŽI Da se živino izplača rediti in jo dobro oskrbovati, vam lahko najbolje povedo živinorejci, ki so čla- konec ni KZ Velike Lašče. V letu 1956 'imela izredno težavno delo, saj je so prejeli za 287 glav plemenske doseglo prvo mesto hkrati pet tek-živine 25,110.000 din. Povprečna movalcev z istim številom točk. cena je bila za krave 96.929 din, Ocenjeval se je seveda čas in kva- za telice 73.049 in za bikce 91.453 dinarjev. Zadruga v Velikih Laščah odkupuje tudi klavno živino. V preteklem letu je bilo odkupljeno 258 liteta košnje. V času je bil najhitrejši Glač Franc iz Bruhanje vasi, ki je pokosil 1,5 ara detelje v 7 minutah in 15 sekundah. Novak iz Kompolj je bil s časom 8 minut Tekmovanje koscev v Dobrepolju juncev in volov v skupni vrednosti takoj za njim. čas pa pri ocenje-15,190.000 din. Nadalje je zadruga vanju ni imel edine vloge, zato so odkupila 240 krav in telic, 491 te- ju ostali prvi tekmovalci po števi-let, 370 prašičev itd. — v skupni iu točk dohiteli. Mladi zadružniki vrednosti 23,500.000 din. Skupni so prikazali tudi delo z zadružni-znesek, ki so ga prejeli živinorejci mi stroji, predvsem z vprežnimi, z za prodano plemensko in klavno ži- grabljami in obračalnikom, kar je vino, znaša nad 60,000.000 din. Vse gledalcem bilo zelo všeč. Nastopile radi napada ameriškega kaparja drevju — Varstvo škropilcev pred to dovolj zgovorno pove, dia je ži- so tudi grabljice, kmečka dekleta u£rPeh .šl^odo’ „res®0_lotfi strupenimi škropivi. — Knjiga je Knjiga za praktično sadjarstvo Naši sadjarji so se v zadnjih de- vi na rast in rodovitnost drevja — setletjih, ko so naši sadovnjaki del- Izboljšanje obstoječih nasadov — no zaradi ostarelosti, delno pa za- Bolezni in škodljivci na sadnem obnove sadovnjakov. Pri tem sta jim dobra knjiga in koristni nasvet strokovnjakov vedno dobrodošla. Založba »Kmečka knjiga« v Ljubljani je izdala na primer lami tri knjige iz raznih panog sadjarstva in dve med njimi sta že razprodani, čeprav sta izšli v 16.000 izvodih naklade. Potreben pa je bil V našem mestu živi že dolgo let nikogar, da bi se zavzel za take splošen priročnik za sadjarje in vinoreja važna pridobitvena pano- v pisanih domačih nošah. Praznik ga gospodarstva. F. R. so zaključili z ljudskim veseljem. LJUDJE MED SEBOJ Če so otroci zapuščeni ste«. Levo in desno poganjajo pro- odpremo večje količine jelovega leti nebu na strmih bregovih mladi sa —• celuloze. V bližnjih gozdo-borovci. Italijani so med zadnjo vih raste prvovrstno drevje. Celu-vcjno hudo opustošili gozdove ob loznega lesa še ne bo tako kmalu cestah in železnicah. Novi nasadi zmanjkalo. Les odkupuje in manipulira z njim KZ Sv. Gregor in lesna trgovina ji prinaša lepe dohodke. Od Ortneka do Dvorske vasi je cesta zelo ozka. Prej ali slej bo treba na tem predelu cesto razširiti. da bo ustrezala sedanjim potrebam, ki so večje kot pred petdesetimi leti. Od Dvorske vasi proti Retjarn nas spravi malce v zadrego kratek, a hud klanec. Ko smo na vrhu, se nam odpre lep razgled na Velike Lašče in na, vasi tja proti Ljubljani. Lep je ta svet. Tu so se rodili veliki slovenski možje: Fran Levstik v Retjah, Josip Stritar v Podsmreki, Primož Trubar pa na Rašici. V Retjah smo si ogledali rojstno hišo pisatelja Frana Levstika. Na hiši je spominska plošča velikemu pisatelju. V Retjah smo si ogledali tudi gasilski dom, ki je v surovem stanju že dograjen. Od Retij do Velikih Lašč nas pelje cesta po ostrih serpentinah, pred Laščami pa nam prekine lepo vožnjo klanec. Ko smo prišli na vrh klanca, smo se znašli sredi Velikih Lašč. Velike Lašče so znane po živinoreji. Tu je vedno živahno vrvenje, posebno ob četrtkih, ko imajo sem an je dneve, če so kupčije ugodne, imajo tudi tamkajšnji gostinski lokali velik promet. Velike Lašče so znane tudi kot središče suhe robe. Suho robo odkupuje KZ Velike Lašče. Blizu železniške postaje pa je veliko skladišče suhe robe Poslovne zveze Kočevje. Naše potovanje je pri kraju. Zadovoljni smo se vračali z lepe poti nazaj domov. namenjena praktičnim sadjarjem in kmečki mladim ter naj pomaga pri obnovi sadjarstva. Cena ji je 570 din (vezana v podplatno) in se dobi v knjigarnah in pri založbi »Kmečka knjiga« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 4. otroke? Pravimo, da je mladina naša bodočnost. Za omenjeni primer naj možakar, ki je zaposlen kot cestni pometač. Poročen je tudi in ima več otrok. Stanovanje te družine je posebnost svoje vrste in če stopiš vanj, ti udari v nos vonj številnih in raznovrstnih dišav, prahu, smeti, odpadkov, cunj itd. Tudi kokoši se „ sprehajajo sem ter tja po stanova- družbi, n ju, ki že prav dolgo ni videl met-Ig in rib&ricG Da otroci, ki doraščajo v ™ TECAJ ZA KNJIGOVODJE se zavzame naša družba, je še možna, če bodo otroci prišli v prave rake, sicer bodo izgubljeni za nas — in postali bodo breme in napotje skupnosti in človeški Opazovalec »Kmečka knjiga« ga je zdaj izdala. Napisal ga je znani strokovnjak Anton Flego it er mu dal na- Rešitev slov »Praktično sadjarstvo«. Sad- Naerfno gozdarjenje v Poljanski dolini bo rodilo uspehe jarska veda je obširna ,in iz nje je Zbral pisec na 270 straneh najvažnejše znanje, ki ga je ponazoril s številnimi slikami. Gradivo je razdelil v 14 poglavij: Razširjenost če bežno pogledamo gozdarsko zgodovino Poljanske doline, vidimo, da je bil ob koncu srednjega veka lastnik zemlje oziroma gozdov deželni vladar in je. oddajal zemljo v pomen sadjarstva •—• Sadno fevd raznim cerkvenim in drugim —™ rt i« ----: pr!_1 Tmlilri'lciovYi "Da r/.o+Amii -f o,TTrl'o 1 i vivviin takih okoliščinah, ne morejo biti dosti „15- Mija bo v Ljubljani dopol-prida, je razumljivo. V avli kina tečaj za, knjigovodje kmetij- »Jadran« in pred kinom se s kri- kom lovijo, se pretepajo ali obmetavajo s kamenjem in blatom. Ti otroci so razkuštrani, slabo obuti in oblečeni, kar ni čudno, saj je skrb za otroke, nega, vzgoja in učenje v tej družini nepoznano. Iz soseščine se sliši, kako eden ali drugi otrok surovo zmerja svojo mater, če jih prosi za pomoč pri go- skih zadrug. Iz naših krajev se bo udeležilo tega tečaja sedem knjigovodij. drevje in njegovi organi — življenje sadnega drevja -— Razmnoževanje sadnega drevja — Cepljenje —■ Naprava sadnih nasadov —Načrtna obnova sadjarstva — Oskrbovanje zemljišča — Obrezovanje — Oskrba debla — škodljivi vpli- vel,ik:6em. Po zatonu fevdalizma, po letu 1848 pa je postal tudi v Poljanski dolini slovenski človek Po novem zakonu o gozdovih so se tudi tu začeli gozdovi smotrno izkoriščati s ciljem, da se sečnja uravnovesi s prirastkom. Na osnovi okulame ocenitve gozdov in prirastka se je odredil letni etat poseka, ki znaša za celo področje obe. LO Preidgrad 3300 ml Poleg izkoriščanja se gozdovi tudi gojijo (po- lastnik večine zemlje, na kateri je mlajajo) in na tem področju so dosegli že dokaj lepe uspehe. Začeli so pomlajevati že obstoječe prebival. V last ljudstva je prešla pretež- KRATKE VESTI ZADRUŽNA KONFERENCA vard Kardelj. Razprava je bila na 17. junija je bila na OZZ v Ko- Sejl zel° zlvatma> zlasti so živah- špodinjskemTdelu Deto jLm pač°ne čevju konferenca, katere so iseude- !!° °bllkah.de" At. t._x- ... j,__1. «=#111 nnrnvnilrl in Im 11 diši. Lepše je pohajkovanje po ulicah in igranje. Najsltarejši hčeri je menda 15 let in ni iga filma, ki ga ne bi šla gle- !ožili upravniki in knjigovodje ^d^žnlkT— ^drUgami in kmetijskih zadrug. Med drugim so razpravljali o nagrajevanju delav^ pravJjali 0 pravitaem terjanju zadružnih sredstev, s katerimi za-upravljajo oziroma -gospo- glede na dane pogoje, ki so pri nas. Živahno so tudi raz- dela, višina plač pa bo odvisna od ustvarjenega prometa in dohodka v posameznih obračunskih enotah (obratih). cev in uslužbencev v zadrugah <*• *» i« <=«--. ni ga "pa £g za solato m .a etalo zelenjavo. ^ uigrajevali Mo po utititu iml°-Zakaj pa bi kupovali take stvari, če pa rastejo po bližnjih vrtovih in njivah! Koga neki bo pekla vest zaradi take malenkosti! Vsako leto enkrat je Teden otroka. V tem Tednu se zbirajo prispevki za bedne in zanemarjene otroke, za bolehne in itiiste, ki doma nimajo nege, vzgoje in skrbstva. Kako to, da vsaj v Tednu otroka nihče ne vidi kričečih razmer, v katerih -odraščajo prej omenjeni otroci? Verjetno imamo podobne primere tudi drugje. Otroci niso krivi, da so na svetu in da jih starši zanemarjajo. Ali res ni ZADRUŽNI HLEV V DRAGI Kmetijska zadruga Draga namerava že dalj časa zgraditi hlev. Vsi potrebni načrti so že pripravljeni. Zadrugi primanjkuje samo del sredstev. Ko bodo ta poskrbeli, bodo začeli z gradnjo. Hlev, v katerem bo prostora za 40 glav živine, je za tamkajšnje zadružno sprejeti na -občnem zboru Republi- posestvo zelo potreben. KZ Draga ške zadružne zveze Slovenije, zla- ureja tudi pašnik. Del sredstev za lati pa o smernicah, ki jih je na ta pašnik je zadruga dobila iz re-Lem zboru nakazal podpredsednik publiškega kmetijskega sklada, Izvršnega sveta FLRJ tov. Ed- ostalo bodo pa sami prispevali. NOVE SMERNICE V ZADRUŽNIŠTVU Na zadnji seji upravnega odbora OZZ Kočevje so med drugim razpravljali o sklepih, ki so bili na večina gozdov, bodisi kot individualna, bodisi kot kolektivna lastnina (vaške skupnosti). Ker pa so imeli posamezni kmetje v svoji posesti le malo gozdov, so morali v svoji gospodarski stiski posegati vse glolbje v lesno zalogo svojih gozdov. Začela se je razvijati tudi lesna trgovina, ki je zaradi kmetove stiske in nevednosti našla ‘čestokrat lahek plen. Kasneje so prišle tudi gospodarske krize, katerih vzrok je bilo drobljenje kmečke posesti. Gozdovi so se začeli prekomerno izkoriščati. Seveda so k temu pripomogle tudi vojne, ki so povzročile, da so se gozdovi prekomerno izkoriščali in pustošili, že itak preveč izkoriščeni gozdovi so še mnogo doprinesli k obnovi propadajočega gospodarstva in financ. gozdove, prvenstveno gozdove posameznikov. Treba je .pripomniti, dai se vsa ta dela vršijo brezplačno, saj se sredstva za taka dela krijejo iz gozdnega sklada. Revirno vodstvo je na zahtevo uprave za gozdarstvo izdelalo petletni plan gojenja igczdov. V planu je predvideno, da se vsako leto v dveh etapah, spomladi in jeseni, posadi preko 100.000 raznih gozdnih sadik. Predvidena pa je tudi podsetev jelovega semena na področju uničenih bukovih sestojev Vrh gore na površini 12 ha letno. Vsa ta dela pa se bodo lahko z malimi stroški izvršila le s pomočjo in razumevanjem vsega ljudstva. Vsakemu članu družbe se mora privzgojiti čut za gojenje in varstvo gozdov, ki se obnavljajo ob skromnem človeškem delu iz veka v vek, seveda, če se z njimi Naša .ljudska oblast pa je takoj pravilno ravna. Gozdovi nam pač ......... morajo biti v največji meri naizčr- vir bogastva in koristi. Milan Lavrič po osvoboditvi začela načrtno uvajati socialistično gospodarstvo tudi pen v gozdarstvu. Kmalu smo dobili novo gozdarsko zakonodajo in sicer zakon o gozdovih in gozdnih skladih za pospeševanje gozdarstva, kar nas uvršča med najnaprednejše dežele. Naročnino za »Novice« lahko poravnate po položnici ali osebno na upravi lista. 0 spolni vzgoji Lukežie Marjan (Nadaljevanje) Kakor smo ugotovili zadnjič, nastane s spolno zrelostjo v mladem organizmu sila, ki z večjo ali manjšo zahtevnostjo išče svoje zadovoljitve. Posameznik je postal spolno bitje, ki ga nagon privlači k drugemu spolu. Moč te .privlačnosti je odvisna od različnih faktorjev — predvsem od razvitosti telesa in spolne simpatije. Normalna spolnost usmerja posameznika k drugemu spolu. Dogaja pa se tudi, da koga privlači k istemu spolu, tedaj govorimo o homoseksualnosti. Veliko več pa je primerov spolnega samozadovoljevanja. Poglejmo si oba primera! Naravni razvoj organizma, dozorevanje v spolno bitje, ni premočrtno, kakor si bi morda kdo preprosto mislil. Prav razdobje v času spolnega zorenja je v tem pogledu najbolj kočljivo: mlad človek čuti v sebi novo silo, ki ga z večjo ali manjšo nujo vodi k izbiri naravnega spolnega partnerja. Zaradi sramežljivosti, zaradi netoč-nega pojmovanja je mlad človek — posebno v puberteti — nagnjen k sklepanju posebnega prijateljstva med svojimi vrstniki. Tako prija- teljstvo je predvsem duševne narave, je čustveno zelo poglobljeno, vsebuje pa tudi vrsto nežnosti, ki si jih taka dva. prijatelja (prijateljici) izkazujeta drug drugemu. To je prva stopnja prebujajočega se spolnega nagona, ko je ta še nejasen, neorientiran. Mladi ljudje čutijo v sebi .potrebo po drugačnem bitju, kakor sta to oče in mati, žele si drugačnih vezi. To dobo bi lahko imenovali zastrto spolnost. V tem ni še nič slabega, škoidljivo lahko postane tako prijateljstvo tedaj, kadar je eden od te dvojice starejši in je seznanjeno s spolnostjo, v sebi pa nima poguma, da bi svoj nagon realiziral na naraven način, je pa morda spolno zelo razvit in ne zna krotiti svojega nagona. Tedaj pogosto pride do skupnega spolnega samozadovoljevanja. V nekaterih primerih, kijih je mnogo manj, pa tudi do homoseksualnosti. Zanimivo je, da je takih prijateljstev več med dekleti kot med fanti. Nasprotno pa pri dekletih rv mnogo manjši meri pride do takih telesnih stikov in je tudi mnogo manj samozadovoljevanja. Taka homoseksualnost je razvojno pogojena, je prehodna stop- nja razvijajoče se spolnosti in bo prej ali slej prešla, ko se bo spolni nagon v posamezniku jasno orientiral. Takega mnenja so mnogi psihologi in seksologi. Drug tak problem, ki vznemirja vzgojitelje in starše, je spolno samozadovoljevanje, ki se javlja, ko posameznik spolno dozoreva in dozori v toliki meri, da začuti v sebi potrebo po sprostitvi. Nekateri mladi ljudje pridejo do tega spontano (brez »inštruktorja«), drugi pa zvedo za to od starejših vrstnikov. Ta pojav je drugi, mnogo pogostejši spremljevalec pubertete. Posebno je razširjen med moško mladino. Nekateri seksologi trdijo, da se do 96 odst. mladih fantov na tak način spolno izživlja. Zakaj je med fanti več takih primerov kot med dekleti ? ženska doživi spolno ugodje le v spolnem aktu, moški lahko to občuti , tudi brez stika, ob izlivu semena. To zadnje predstavlja pri moškem svojski način .olajšanja., sprostitve spolne napetosti. Zato je samozadovoljevanja pri moški mladini toliko več. Tudi to je le prehodna stopnja, kot tako jo moramo presojati, potem se bomo mogli pravilno orientirati, kako nam je ravnati v takih primerih. Pri tem bi rad opozoril na napako, ki jo dela večina vzgojite- ljev in staršev: fanta skušajo v takem primeru zastrašiti, da je to nenaravno početje, da s tem izgublja svoje sile in podobno. Tak način je v osnovi zgrešen. Medicinska veda do danes še ni dokazala, da spolno samozadovoljevanje pušča za seboj telesne posledice: Povsem drugače je z duševnostjo takega fanta. Res doživlja ob masturbaciji (samozadovolj evanju) spolno ugodje in doživi sprostitev spolne napetosti. Po tem dejanju pa se sprožijo dvomi, ki jih povzroči osamljenost, alf je to prav ali ni? Tu in tam sliši opazke o takem načinu izživljanja, vsa v istem smislu, kakor sem že zapisal. Zato skrbno skriva svojo navado. Razumljivo je, da ga to duševno zelo muči in mu s tem jemlje znaten del duševne energije, ki bi jo sicer lahko koristno uporabil. Zato se počuti manjvrednega, teže prenaša družbo. To je prva negativna posledica spolnega samozadovoljevanja. Druga je ta, da tak način spolnega izživljanja slabi interes za drugi spol, s čimer bistveno vpliva, na odnose do deklet. Pedagogi in psihologi se strinjajo, da je nelahka nalogi., pripraviti mladega človeka do tega, da s tem preneha, kajti — navada je železna srajca — če nima fant v sebi zadosti močne volje, mu zu- nanje sile ne bodo pomagale, slej ko prej bo spet pri svoji stari navadi. V enem prejšnjih sestavkov sem zapisal, da mora v puberteti vzgojitelj postati mlademu človeku tovariš, ki mu pomaga na njegovi razvojni poti. še posebno je to važno, kadar gre za spolnost. Mladostnik, ki ima spolne težave, si predisatvlja, da je le on tako nesrečen, da drugi takih težav niso imeli (čustvo osamljenosti!). Z dopovedovanjem, kako naj se temu upre, ne bcmo prišli daleč, kajti to ne more vliti fanitu poguma in mu ojačiti volje, če se čuti osamljenega. Ko pa bo zvedel od svojega vzgojitelja ali od kake druge starejše osebe, da tudi on ni bil brez takih ali sličnih problemov, mu bo laže prenašat težave premagovanja. Mladostnik ima zadosti razvito inteligenco, da ve, daje lahko biiti zgleden, če nekoga ničesar ne muči. Kdor pa je take probleme imel in jih je uspel rešiti, vzbuja zaupanje in daje mlademu fantu moralno oporo. Kakor pri vzgoji sploh nam tudi ,v spolni vzgoji pomagajo dobre knjige, primerni filmi, posebno pa organizacije, ki jih ima dandanes odraščajoča mladina že celo vrsto. Kvalitetna knjiga, čeprav odlična literarna mojstrovina, utegne biti škodljiva, če ni dovolj razumljiva. Zato je potrebno, da vemo, kaj mladina bere. Ne samo to. Na ne-kaltere knjige moramo mladino opozarjati in ji vzbujati radovednost in smisel za. branje. Pri tem nam nudi veliko pomoč film, ki je primeren mladostnikovi stopnji dojemanja. Pri obiskovanju kinopred-stav moramo paziti, da mladina ve, kaj bo gledala — duševna .priprava je že pol uspeha pri dojemanju vsebine. Pri ogledu filma nikakor ne pozabimo na pogovor o dejanju in o ideji filma. Zato je potrebno, da tudi sami večkrat obiščemo kino, sicer bomo kmalu ostali za otroci, ki nas bodo prehiteli. Zelo malo je takih filmov, ki ne potrebujejo razlage. Starši vse preveč zanemarjajo to vzgojno možnost. Nič manj ni za mladega človeka pomembna družba, ki jo najde v svojih organizacijah — v ljudski mladini, počitniški zvezi, tabornikih, planincih in drugod. Tukaj se mladina ne uči samo organiziranja in vodenja skupnih akcij; v teh organizacijah mladina tudi izgrajuje pravilni odnos čta drugega spola. Tudi tu srečamo pogosto ozkosrčne starše, ki prepovedo otrokom, da bi se udeležili na primer izleta ali taborjenja. (Dalje prihodnjič) PRED FESTIVALOM TELESNE KULTURE Mladost na stadionu v Ribnici A iz Kočevja. Festival društev Partizan v Riib- Športne prireditve V okviru festivala telesne kultu- in Ribnice. Zmagali so Kočevarji s ničani s časom 50.8. Lep, sončen dan je bil v nedeljo 16. junija. Tega dne je bil v Ribnici velik športni prazni t, V Ribnico so prispeli člani TVD Partizana iz Velikih Lašč, Sodražice, Dolenje vasi in Kočevja. Z raznimi tekmovanji in velikim ne telovadbe. Za izvajanje so jih telovadnim nastopom na stadionu gledalci nagradili s ploskanjem, niči je v glavnem lepo uspel. Samo je Ribnica proslavila otvoritev sta- Nastopile so tudi pionirke iz Dole- na telovadnem nastopu na stadio-diona. Stadion in nekatere zgrad- nje vasi z obročki. Nadalje so bili nu je sodelovalo približno 200 mla-be v Ribnici so bile okrašene, z za- teki na 1000 m, štafetni tek 4 krat dih ljudi. Vsakomur, ki se tega le-stavami. Po slovesnem sprejemu 100 m, proste vaje mladink in čla- pega športnega slavja v Ribnici ni gostov na železniški postaji v Rib- mic itd. Zadnja točka na sporedu udeležil, je lahko samo žal. niči so se vrstile ves dan športne prireditve. Dopoldne je gasilska godba iz Ribnice priredila na trgu uspel koncert. Ob 14. uri je bil skozi Ribnico mimohod članov in članic društev Partizana. Na čelu dolgega sprevoda so zastavonoše nosili zastave svojih društev, za njimi so šli vodilni funkcionarji društev, gasilska godba iz Ribnice, pa pionirke in mladinke v krojih, skupaj z načelnicami, nato pa nogometaši in drugi. Po mimohodu v Ribnici so odšli na stadion. Tu se je zbralo približno 2000 ljudi iz bližnje in dal-nje okolice. Ko je godba odigrala državno himno, je imel tov. Faganeli, predsednik TVD Partizan Ribnica, slavnostni govor. Tov. Faganeli je potem odprl stadion in zaželel vsem, ki bodo nastopali na stadionu, kar največ uspehov. Na novem stadionu so najprej nastopile s prostimi vajami pionirke. Lepo je bilo videti mlade pionirke, ki so izvedle vaje brezhibno. Tek članov na 100 m je spravil na noge ves stadion, člani ribniškega Partizana so izvedli uspele vaje iz orod- MOTOCIKLISTIČNE DIRKE V OPATIJI Preteklo nedeljo so bile v Opatiji velike motociklistične dirke za »Nagrado Jadrana«. Dirke je gledalo 50.000 ljudi, med njimi je bilo tudi precej gledalcev iz Kočevja. NAŠE BRALCE BO ZANIMALO Kako si je Hitler sodil pa je bila nogometna tekma med Partizanom Ribnica in Partizanom Dirkal je tudi naš domačin Lojze Drofenik, direktor podjetja Avto« m kaftonalu tohto^bUd'kaj- iz Kočevja m dosegel v zelo J konkurenci odlične rezultate. Mnog ljudi je bilo mnenja, da je konca. To je Hitler tudi pričako-bila Eva Braun Hitlerjeva prilež- val. Dejal je: nioa do konca. To ni bilo res, če- — Moje zadnje povelje za vas . jr xa,ria in /inonn-ni r .i + • *—■ kaj kmalu lahko bito, kaj- je, da po najini smrti, la sva jo z iz Kočevja in dosegel v zelo ostri ti poroka nacističnega diktatorja z ženo sklenila, zažgete vse, kar je are. mlado fanatičarko je bila le en dan bilo mojega. Uničiti morate najini V internacionalni dirki (nastopa- Pr6d njuno smrtjo. Hitler je hotel trupli, vse moje uniforme, vse moli so tuji in domači najboljši tek- Kri Braun izkazati posebno čast s je privatne stvari, vse akte in pa-movalei) je Drofenik v dirki mo- 4em> da J° je za njeno zvestobo do pirje v moji miznici.‘Toda opomi-itomih koles 250 c cm zasedel 8. me- konca vzel za svojo zakonito ženo. n jam vas — nikar ne zažgite, pošto. V nacionalni dirki (nastopiliso _ navijam: ne zažgite slike Friderika najboljši vozači iz vse države) pa Poroka v trušču Stalinovih orgel Velikega, ki visi nad mojo pisal- je dosegel 3. mesto 10 krogov, ki pisec spominov, Hitlerjev osebni nomiz°- . . so skupaj zniasah 60 Mometrov, je služabnik Heinz Lin°-e, je na za- . T.a sMca Ie Ma Hitlerju najljub-prevczil v dobrih 36 minutah. S te- poved svojega gospodarja pripravil mi uspehi 'se je Drofenik uvrstil konferenčno sobo v podzemeljskem ša lastnina. _____„„„„„ Linge je potrdil, da je razumel re je organiziral Partizan Ribnica časom 48.0, drugi pa so bili Rib- med najboljše dirkače motornih ko- bunkerju~za poročno slovesnosT P°velje, Hitler pa je nekam zase les v državi. Okoli T-fitipri:-i in FUrp Rrmin ,ao -ip mrmral. —• če me dobijo v roke, živega ali mrtvega, potem bi me odvlekli njimi Gobbels s svojo ženo vodja v Moskvo in me razstavili pred nemške hitlerjevske mladine Bal- mll<>5acaiTU RIBNIČANI PREMAGALI KOČEVARJE Prijateljsko nogometno tekmovanje dne 16. junija na stadionu Partizana v Ribnici med Partizanom Ribnica in Partizanom A Kočevje je gledalo precejšnje število gledalcev. Za igro ne bi mogli reči, da* je bila na višini, žoga se je prenašala iz polja v polje. Na tej tekmi sirno videli malo dramatičnih prizorov, ki ibi razburili gledalce. Kljub temu, da so bili Kočevarji (vsaj za drugo polovico tekme to velja) v delni premoči, so zmagali Ribničani z rezultatom 3:2. Srečali sta se tudi enajsterici iz Črnomlja in Velikih Lašč. Zmagali so Laščani s 4:1. 16. junija kolesarske tekme. Cilj je bil pred zadružnim domom v Ribnici, tekmovalna proga pa je tekla od Ribnice do Sodražice in nazaj in je bila dolga približno 20 km. Prvo mesto je pripadlo Alojzu Petku, ki je prevozil progo v času 53 minut. Drugi je bil Franc Petek s časom 59 minut, tretji pa Ciril Tiisovec s časom 61 minut. Izven konkurence je tekmoval tudi Jože Tanko — čas 56 minut. Na igrišču za gradom je bila prijateljska odbojkarska tekma med Partizanom Ribnica in Sodražica. Zmagah so Ribničani s 3:0. Odbojkaši iz Sodražice so šele pred kratkim začeli z vadbo te športne panoge. Na. istem igrišču je ibila tudi prijateljska odbojkarska tekma med Partizanom Kočevje in Partizanom Ribnica. Tu so morali Ribničani podleči rutiniranim Kočevarjem, ki so odločili zmago v svojo korist s 3:0. Okoli Hitlerja in Eve Braun se je zbral le majhen krog ljudi. To so bili najbolj zagrizeni nacisti, med kakor voščeno figuro v ATLETIKA V teku na 100 metrov so se pomerili med seboj najboljši atleti iz Kočevja in Ribnice. Rezultati: Torkar 11.4, Bižal 11.5, Dežman 11,9, vsi iiz Kočevja, četrti je bil Lovšin Ribnica s časom 12.1, V teku na 1000 m so se pomerili med seboj dolgoprogaši iz Ribnice. Borba je bila v glavnem med Veselom in Bregarjem. Zmagal je Vesel s časom 2,45.2, drugi je bil Bregar s časom 2,46.0, tretji pa Abrahamsberg Ciril (3,16.1). V štafeti lovali člani 4 krat 100 m so sode-Partizana iz Kočevja O BJAVE ČESTITKA Ivan Tomše, ki služi vojaški rok na romunski meji in se začasno nahaja v ICnjaževcu, bo slavil 23. ®z- 24. junija dvojni praznik. Za ,a praznik mu prisrčno čestitajo ® želijo vse najboljše očka, mama, brat m sestra ter sestrična Ivanka z zaročencem Jožetom iz Ljubljane. KINO JADRAN, Kočevje: od 21. do 23. junija ameriški barvni film »Bobri preko reke«, 24. in 25. junija ameriški barvni film »čaj za dva« 26. in 27. junija češki film l»Vest« od 28. do 30. junija ameriški barvni film »San Antonijo«. SVOBODA, Rudnik: 22. in 23. junija ameriški film »Borba za posest«; 29. in 30. junija italijanski film »škoda ker si takšna«. OSILNICA: 23. junija avstrijski film '»Gospodična Casanova«; 30. junija ameriški film »Ona je vedela kaj hoče«. SODRAŽICA: 22. in 23. junija angleški film »Očka vrni se«; 29. in 30. junija ameriški film »Bojišče«. LOŠKI POTOK: 22. in 23. junija ameriški film »Možje«; 29. in Nastop v Ribnici NOGOMETNO PRVENSTVO LJUBLJANSKE PODZVEZE Kljub premoči - polovičen uspeh Kvalifikacijske tekme za prvaka Rudarji so igrali zelo borbeno, NLP se približujejo koncu, pa tu- gostje pa so pokazali malo več di borba kandidatov, kdo bo osvo- tehnike. V prvem polčasu domači jil prvo mesto in lahko tekmoval niso imeli sreče, da bi dosegli gol, dalje, se stopnjuje. V nedeljo 16. čeprav je Taslaman zelo nevarno junija je Rudar igral na igrišču pri prodiral proti vratom Domžal. Tu-šeškovem domu z Domžalami ne- di pred Rudarjevimi vrati je po-odločenoi. Rudar je še vedno na pr- stajalo vroče, in Mitrovič je nekajkrat prav ob gotovi črti razčistil položaj. Drugi polčas pa je pripadal izključno domačim. Rudarjeva enaj-čevju še nismo gledali. Obe moštvi storica je kljub odsotnosti poškodovanega Resnika v silovitem tempu ogrožala vrata Domžal. V drugem polčasu se je na Rudarjevi strani sistem igre v napadu malo spremenil, kar je prineslo uspeh. Ker je imel Rudar oslabljena krila, je Taslaman s pomočjo požrtvovalnega Ahaca prodiral holj po srdini, kjer jima je pred vrati pomagal tedaj uspešni Planinc. Kombinacija Ahac—Taslaman—■ Planinc je odlično harmonirala in Taslaman je pokazal zelo lepo in dur von Scxhirach in še nekateri P^op^umm Toda to se ne sme, drugi. Toda poroka se je neljubo zavlekla. Strašni In nepopustljivi šef tretjega naijha, iti je več kot deset let odločal o usodi tisočev in milijonov svojih sodržavljanov, je moral ta večer potrpežljivo’ čakati. Poroka bi morala biti že popoldne, toda Wagnerja, ki naj bi opravil zakonski obred, ni bilo od nikoder. Hitlerjeva oblast je prenehala. Ukazoval je le še svoji najožji oko-lici, ni pa mogel več ukazovati množicam, še manj pa topovom in Stalinovim orglam, ki so ves čas nevšečno godle zbranim svatom. Šele okrog polnoči je dr. Wagner uspel priti do podzemeljskega stanovanja Hitlerja. Priči pri tej poroki sta bila Bormann in Gobbals. Gostija je bila zelo skromna in kratka. Pili so sekt, Hitler pa je srebal svoj čaj, ki ga ni mogel nikoli pogrešati. Vsi so bill videti dobre volje in so sklenili, da nočejo v item času vedeti za nobeno novico o položaju na fronti. Sicer „ „ x .. pa res ni bito potrebno. Zavezniške ™°oC?ce spoznati Bilo nam je žal. to se nikoli ne sme zgoditi. Hitlerjev in Evin konec Popoldne, bilo je to 30. aprila, sem stal pred konferenčno sobo, pravi Linge. Bilo je natanko deset minut pred četrto uro, ko sem sliši! v sobi strel. Do takrat je bilo vse mirno — toda kakor da bi bito domenjeno, se je takrat nad našimi glavami začel trušč. Ruska artilerija je začela močno kanonado. Povelje bo vsak čas teže izvršiti ... Linge je stopil v sobo. Hitler je sedel na kavču s prestreljeno glavo. Poleg njega je ležala Eva. Iz-gledala je, kakor da spi. Vzela je strup, ki ji je v nekaj trenutkih ugasnil življenje. Trupli smo odnesli na dvorišče državne pisarne. Polili smo ju z bencinom in zažgali. Vrnil sem se in odnesel vse stvari iz pisarne, razen slike Friderika Velikega. Tudi to sem upepelil. Plamen je medtem trupli grdo izmaličil, toda še vedno ju je bilo vem mestu in v zadnjem kolu igra v nedeljo v Ljubljani s Svobodo. Tako borbene in razburljive tekme, zlasti v drugem polčasu, v Ko- sta začeli v enakovrednem tempu, vendar so se domači kmalu zbrali in se polastili večjega dela igrišča. vojske so se takrat že radijsko sporazumevale, da njihovi topovi ne bi tolkli lastnih sil. Berlin je bil obkoljen... Zažgite vse, samo sliko Friderika Velikega ne Naslednjega dne je Hitler poklical Lingeja k sebi in mu dal svobodo. Toda Linge se je 'branil, rekoč, da hoče ostati oib njem do da nismo uporabili petroleja, ki bi počasneje gorel. Zato smo trupli pozneje pokopali v skupen grob, nedaleč proč ... Tako pripoveduje Linge o svojem gospodarju, ki je hotel biti gospodar sveta, je pa žalostno končal pod ruševinami državne pisarne, od koder je hotel voditi svet in od koder je zapovedoval svojim ‘krvnikom nad vsemi narodi Evrope. MOTORIZACIJSKA MRZLICA SE ŠIRI Letos 25.000 motornih koles 29. in 30. junija francoski film »Vsa pota peljejo v Rim«. DOBREPOLJE: 22. in 23. junija ameriški barvni film »Banditi nesebično igro? Vidi se, da je "s ta--Korzike«; 29. in 30. junija češki ko kombinacijo več uspeha V film »Divja Barbara«. obrambi pa je najboljše zaigral Mi- Pedein motoma kolesa. Tudi avto- le, ki stanejo 800.000 din? Ljudje trovič, ki je v prvem delu rešil več mobilj znamke »Zastava 600« gre- različnih poklicev — obrtniki, po- Zanlmanje za nakup motornih Sloveniji je bilo prodanih 120 av-vozil je vedno večje. Motorizacij- tomobilov, druga tretjina je šla na ska mrzlica, pa bo še naraščala. Hrvatsko, tretja pa v ostale re-Največje povpraševanje je za mo- publike. Kdo kupuje te avtomobi- DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v 30. junija brazilski film »iSinha 22. junija od 8. do 12. ure in od Mioca«. 15. do 18. ure v Kočevju trgovina KOČEVSKA REKA: 22. in 23. ju- »Potrošnik« Kočevje, v Ribnici pa nija francoski film »Taras Bulj- trgovina »Prehrana« Ribnica. ■ba«; 29. in 30. junija ameriški V soboto 29. junija ob istem ča-film »šampion«. su v Kočevju trgovina »Prehrana« VELIKE LAŠČE: 22. in 23. junija Kočevje, v Ribnici pa trgovina z franc, film »Državni sovražnik mešanim blagom KZ Ribnica, št. 1«; 29. in 30. junija ameriški film »Ni malih grehov«. RIBNICA: 22. in 23. junija franc. »Edvard in Karolina«; 29. m 30. junija ameriški barvni tilm »Fant iz Oklahome«. -PREDGRAD: 22. in 23. junija jugoslovanski film »Krvava pot«; nevarnih situacij. Njemu je požrt-sobato vovahio sledil tudi Lavrih. Leva stran Rudarjeve obrambe na čelu z vratarjem je malo šepala. Po moči bi morali mobili znamke »Zastava 600« do dobro v prodajo. Marsikdo da deželski zdravnik^ pri nakupu prednost m c tornemu govski potniki itd. veterinarji, tr- OBVESTILA ZAHVALA Upravi zdravilišča Topolščica se najlepše zahvaljujemo za vso skrb, ki so jo nudili našemu sinu, oziroma bratu Antonu Pečku iz Gore pri Sodražici. Še posebna zahvala zdravnikom in sestram v Mladiki. Zvezni sodnik Eriih je lično. LESTVICA sodil od- Rudar 5 2 2 1 11:10 6 Domžale 5 2 12 10:9 5 Svoboda 5 2 12 8:8 5 Poštar 5 12 2 6:8 4 vozilu pred pohištvom sli čem drugem. Kaj hočemo! Vsi želimo hi-domači". ,treJe m udobneje potovati. Tovarna »Zastava« v Kragujevcu bo do konca leta dala na "trg približno 2000 majhnih avtomobilov »Zastava — 600«, izdelanih po Fiatovi -licenci. Za te vrste avtomobilov je največ zanimanja v Sloveniji in Hrvatski. Teh avtomobilov je bito doslej prodanih 360. V SMieh in ilvbza ovi ja V nekem kraju so imeli Zdravko sta se mika, ki je bil zelo nejevoljen, če Družina Peček KOČEVJE Poročili so se: Kuzule Rudolf, traktorist iz Koprivnika 30, star 23 let in Rozman Amalija, delavka iz Koprivnika 30 (22 let); Nose Ivan, rudar iz željn 50 (21 let) in Struna Rozalija, delavka iz želin 36 (18 leit). Srečnim zakoncem čestitamo! Rodile so: Pušnar Jožefa, strežnica iz Kočevja, Trg Svobode 49 Frančiška iz Sušja 6, preužitkari-ca, stara 79 let. DOBREPOLJE Poročili so se: Povše Jože, spre- nega moža in očeta vodnik ECŽ iz Ljubljane, Celovška 209 (26 let) in Cimerman Marija, .sprevcdnica ECŽ iz Ljubljane, Gustmanova 15 (23 let); Glač Jože, delavec iz Bruhanje vasi 13 — umetnik: »Povejte mi, gosped minister, rr. ..... . 811 veste, kakšna je razlika med Ob bruha izgubi našega ljublje- našim kmetom in kmečkimi voditelji?« »Ne bi vam mogel reči.« »No, naš kmet ima gnojne, se-se toplo zahvaljujemo organizaciji nene, železne in lesene vile, kmeč- ANEKDOTE Bilo je še pred vojno, v Beogradu srečala minister Ivan Iga je kdo ponoči budil. Neke noči Pucelj in znan slikar Ivan Čargo, je nujno moral k težkemu bolni-raizgovoru vpraša navihani ku. Utrujen se je vrnil domov in JOŽETA ZBAčNHi ZK Gorenja vas, SZDL Gorenja vas, Zvezi borcev, sindikalni podružnici LIP Ribnica za lepe vence in pomoč ter gasilski godbi Rib- (26 let) in Godec Stanislava, de- " deklico Mirjano in Potočnik Ma- kivka iz Ceste 30 (25 let); Tom- ^ W?*,B£gg*' *•** -*• ka delavka iz Deseče vasi 2 (27 let). Poslednja dva zakonca sta sklenila zakon v matičnem uradu Žužemberk. Srečnim zakoncem čestitamo! Rodile so: Hribar Olga, kmečka Srečnima mamicama čestitamo! KOČEVSKA REKA Poročila sta se Horvat Franc iz »tare cerkve, star 33 let in Košir _ ‘pJtija, gospodinja iz Mokrega twtvvi " , ° ^-----^ OU. LTLriUČU Potoka stara 27 let; Dundek Šte- delavka iz Tisovca 10 — deklico 25 iet ^oJ0^! It?.' J*ančiška, gospodinja Primož^Milena’ delavka iz Srečnim zakoncem čestitamo! Rodila je Kotar Antonija, go-spodmja iz Novih Lazov — dečka Milana. Srečni mamici čestitamo! PREDGRAD Poročila sta se: šauer Pavel, ^ 6 (tht Vtat F1 Pharma kmV t} ™ Verderber Kata-Sre&ut0’1'^3, izVrta4 (39 let). 'ma zakoncema čestitamo! Posebno zahvalo smo dolžni dr. Koštalu iz Ribnice za lajšanje bolečin v njegovih zadnjih dnevih življenja. Najlepša zahvala tov. Maksu Nosanu za poslovilne besede ob odprtem grobu našega pokojnega moža in očeta ter vsem, ki so ga iz Kompolj 53 — dečka^RroukFtn sPremiIi 11:1 njegovi poslednji poti in Miklič Angela, delavka iz Poti- in 113111 izrekU sožalie- Iti voditelji pa samo zidane vile.« * Neki boljše situirani kmet je potoval v spalnem vozu. Ko se je Vlak bližal večjemu mestu, se je pripetila nesreča: voz, v katerem je kmet spal, je iztiril in se zakotalil navzdol po nasipu. Spadaj se je ustavil, iz voza pa se je slišalo kmetovo -kričanje: »Miruj že vendar, stara! Saj že vstajam! Takoj bom skuhal kavo!« legel, ko se ponovno oglasi zvonec. »Kdo je?« zakriči razburjen. »Gospod doktor, nujno, moj sin je požrl -miš.« »če je tako,« reče doktor mimo, »naj požre še mačko. Mene pa pustite spati.« Ciganska Cigani so postavili velik šotor in potem z velikim krikom vabili ljudi, naj vstopijo in si ogledajo naj- Kaže, da bo do konca leta prišlo na trg približno 25.000 mopedov in motornih koles. Povpraševanje po mopedih in motornih kolesih pa je sedaj tako veliko, da ne bo ustreženo vsem interesentom motornih vozil. Tovarna »Tomos« bo do konca tega leta dala na trg približno 10.000 motornih koles, od tega 80 odst. mopedov. Kar pride na trg, je v naprej prodano. Podjetje Slo-venija-avto ima za ta motoma vozila zabeleženih približno 1400 interesentov, saj je samo za mopede nad 1000 interesentov. Tudi tovarna motorjev v Zagrebu TMZ bo letos dala na tržišče 5000 do 6000 mopedov. Pri ljubljanskem podjetju »Volan« je že zabeleženih kakih 400 do 500 kupcev za te motorje. Pravijo, da bo že letos tovarna »Vogošče« poslala na trg 4000 motornih koles znamke NSU. Potrošnja pri nakupu motornih vozil in mopedov narašča, kljub vestern da bodo vozila na jesen verjetno cenejša. Sedaj je namreč sezena za motorje in ljudje plačajo vsako ceno. Veliko število motornih vozil prihaja tudi iz inozemstva. Kakor je kev 82 —• deklico Dušico! Srečnim mamicam čestitamo! Umrla je Rotar roj. Hočevar Ana, gospodinja iz Kompolj 59, stara 72 let. DRAGA Poročila sta se: Cimprič Ivan, lovski čuvaj iz Podpreske 34, star 36 let in Poje Albanca, kmetoval-kia iz Lazca 6, stara 29 let. Srečnima zakoncema čestitamo! žalujoča žena Antonija ter družine Lesar in Krašovec. Ribnica, Piran vil, posebno s tistimi, ki so si do- ............—............ misijah, da so hudo bolni. Med njegovimi pacienti je bila tudi da-Izdaja in tiska ČZP »Kočevski ma, ki si je vtepla v glavo, da jo tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški boli želodec. Nenehoma je nadle-cdbor, odgov. urednik Jože Košir govala zdravnika z vprašanja, kaj Uredništvo in uprava v Kočevju, bilo obešeno veliko ogledalo, v katerem je vsak sebe ogledoval kot naj več j ega osla, ker je plačal vstopnino, da si je ogledal svojo podobo. ~k Ribniška Neki znani angleški zdravnik je Starega Janeza, ki je s tremi s svojimi pacienti kar hiltro opra- drugimi očanci nosil »nebo« na v^jega <*kfna sv^^ je dal potegniti za nos in šel v So- potniške avtomobile in mrt^kto tor Obiskovalci so čudnih obrazov ki jjh naši dajani dobe Imtda? prihajali iz šotora, povedal pa ni ................. aoi oa nobeden, kaj je videl. V šotoru je RIBNICA spodimi'!? ■'*e Vodogaz Nevenka, go- a"r8nj« « -<&- Srečnj mamici čestitamo! je Ambrožič ,roj. Mihelič Umrl v Ljubljanska, cesta 14a. Telef. 3-89. Tek. račun pri podružnici NB Kočevje št. 617-T-388. — Letna naročnina znaša 400 din, polletna 200 LOŠKI POTOK Poročila sta se: Rovan Miroslav, delavec iz Grčaric 22 (23 let) ha j. . šega Danijela, delavka iz Šegove K Peljiva vnaprej. Za ino- vasi 31 (24 let). zemstvo 800 din. Poštnina plačan« Srečnima zakoncema čestitamo! v gotovini. Rokopisi se ne vračajo. sme jesti, katerih jedi se mora ogibati in podobno. Zdravnik je nekaj časa potrpežljivo poslušal njena vprašanja in tarnanje, naposled pa je odločno odgovoril: »Rad bi vam nekaj povedal, gospa. Jeste lahko vse, samo motik in mehov ne. Motika je namreč pretrda, da bi jo pa človeka preveč procesiji, je vzel župnik po končanih ceremonijah trdo v roke. »Veš, Janez, tisti glasovi, ki si jih pri procesiji spuščal, so 'bili zelo nespodobni!« Janez: »Naj mi ne zamirjo ge-sput fajmošter. Teku sem biv v boga zavrvan, da sm na ... čisto pozaibu!« rilo iz tujine od sorodnikov, ne plača prometni davek, ampak samo carina. Ljudje so se hitro znašli V dveh mesecih je prišlo na carinarnico v Ljubljani že 152 motornih koles in mopedov in 60 avtomobilov. OD BERLINA DO LJUBLJANE NA 3IOPEDU Majhna motoma kolesa, imenovana moped, za katere ni treba nobenih izpitov, so vedno bolj pri- »Tako torej, Pepe. Praviš, da se bomo priključili k Ljubljani.« »Seveda, Šime. Menim pa, da se bomo z ljubijančani dobro razu- „ ________________________ prebavili, meh meli, saj imamo mnogo skupnega okvare. Nekaj mopedov te tovarne napenja.« z njimi in nosimo tudi mi hlače.« imamo tudi v Kočevju. so vedno ljubljena po vsem svetu, številne tovarne izdelujejo mopede v velikem številu. Tovarne tudi med seboj tekmujejo, kateri motorji bodo trpežnejši in cenejši. Te dni se je pripeljal v Ljubljano šofer iz velike tovarne motorjev »Jawa«. Prevozil je na najnovejšem mopedu te tovarne pot iz Berlina do Ljubljane brez vsake Iz naših krajev ..... ........... NAM P I S E J < Gasilci iz Lašč so delavni Prostovoljno gasilsko društvo v v tem in prihodnjem letu dokone-Velikih Laščah obstaja že 61 let. no uredili gasilski dom, za gasilce V preteklem letu je PGD proslavi- in gasilke pa bodo nabavili tulilo 60-letnico svojega delovanja. Qb forme in delovne obleke. Sklenili so tej priliki so‘bili najzaslužnejši ga- tudi, da bodo bolj skrbeli za vzgo-silci odlikovani s častnimi diplomami. Med odlikovanimi so bili tudi gasilci,, ki delujejo v gasilstvu že 48 let. Najbolj požrtvovalen je predsednik gasilskega društva Janez Modic, ki je aktivni gasilec že nad 48 let. V lanskem letu je društvo priredilo radijsko oddajo »Za našo vas« v Laščah. Glavno breme prireditve je ležalo na ramenih gasilcev. Gasilsko društvo ima težave z adaptacijo gasilskega doma. V domu je bil med okupacijo hlev za italijanske mule. Pred osvoboditvi- TO SE ZGODI V SODRAŽICI! Sin padlega borca bi šel rad v uk v neko trgovino v našem okraju. Tisti, ki so fanta sprejemali, so si ga temeljito ogledali, nato pa strokovnjaško ugotovili: »Eh, fant, saj bi bil drugače kar dober za trgovino, toda ker nimaš lepe posta- ŠE 0 VELIKEM POŽARU V RIBNICI Požar ali parada? Pod tem naslovom nam je oficir JLA iz ribniške garnizije tov. Bulatovič poslal daljši članek o gašenju velikega požara v Ribnici. Objavljamo izvleček iz tega dopisa. Na dan požara je večje število sko Reko z gasilskim ribniških gasilcev odšlo na prosla- lom? Menda so šli zato s tem av- vo v Kočevsko Reko. Medtem, ko je požar izbruhnil, so se gasilci že nekaj gasilskih vaj. je v gasilskih uniformah, ki niso vedeli, kje se jih drži iglava. Vojaki so doslej že večkrat požrtvovalno gasili. Pomagali so pri velikem gozdnem požaru v Mali gori, na lesnem skladišču LIP Rib-avtomobi- “ca 111 drugje. Priznanje so jim dali prebivalci Ribnice, pa tudi re-temobilom tja, da bi tam izvedli publiške ustanove za njihovo po- žrtvovalnost pri zadnjem požaru pa vračali in so bili takrat nekje pri žalostno pa je pri vsej stvari se- ^aj bi vsa krivda padla na vo- jo pionirjev. Na zboru so kritizi- ve> te naenkrat še ne moremo spre- Rakitnici- Gasilci so bili precej v daj to, da mečejo gasilci krivdo violi nclrof OVA rnnlrAlArini»tA non rln . . . _ * >xvirirzi n r> Iv // hnv iia i-iottOizJo . r7 n vi on ip-aaI rx n*A AAnirt rali nekatere funkcionarje, češ, da se premalo zavedajo važnosti in pomena gasilske organizacije. Franc Rigler jeti.« Fantu predlagamo, da gre v kozmetično-olepševalni salcm, račun za olepševanje pa naj pošlje ocenjevalcem njegove lepote. . , .. _ v stanju vodita gasilske akcije. Tedaj so prevzeli vodstvo gašenja civilisti in oficirji JLA. Pri gašenju in reševanju sta se posebno izkazala vojaka Bahrij in šljoka ter tovariši Starc, Matija Gelze, Andrej Podboj in Stana Ilc. can na zahtevo nadzornega odbora član nadzornega odbora je bil na hišT^ PoročnZa^OTamvK^Hl^ KZ, ker je upravni odbor zadruge letnem občnem zboru izvoljen v ta A " k Jovanovič m Hlu- ~""1~ 1 nezakonito odbor, medtem pa se je ugotovilo, »rožicah«, kar je seveda otežkoča- za neuspelo gašenje na pripadnike lo delo pri gašenju. Na kraju po- JLA. To je napačno mišljenje, ker žara je bila splošna dezorganiza- so pripadniki JLA poskusili vse, cija, ker odgovorni gasilci niso bili da bi preprečili požar. Mnenja smo, vsakem času. jake? Pripadnikom JLA nalaga dolžnost do skupnosti in ljudstva, da pomagamo, kjer je potreba in to v da so tu krivi predvsem pijani Ijud- por. JLA Mile Bulatovič' Razprtije v Fari Še ni dolgo, odkar je ibil v Fari odstopil, na njegovo mesto pa so izredni občni zbor -kmetijske za- izvolili drugega. Tudi v nadzorni druge Fara. Občni zbor je bilskii- odbor so izvolili novega člana. En Kaj pravijo pogorelci V nekaterih zadevah ________ jr_ _______________ jo je bil dom popolnoma opusto- sklepal, ker letni občni zbor ni po- da ni član zadruge in tako°ne mo-šen, vse orodje in cevi so bile um- ,trdil -programa za finansiranje ipd. re -biti član zadružnih odborov cene oziroma pokradene. Po osvo- Udeležbai na zboru je bila precejš- beditvi je gasilsko društvo največ nja. Opaziti pa je -bilo, da sta med skrbelo za nabavo novih cevi in zadružniki dva tabora. To- se je od-drogega gasilskega orodja. Naba- ražalo tudi na zbora samem, ko so vik so tudi motorno brizga-lno. Se- si drug drugemu marsikaj očitali, daj je društvo že dobro opremlje- Prerekanja je bilo na pretek, kar no, člani pa so izvežbani za vsako nikakor ne spada na občni zbor. reševalno akcijo. Le mirnim živcem nekaterih ljudi Na letošnjem gasilskem občnem se jie zahvaliti, da se je zbor v mi- Zaželjeno je in potrebno, -da zadružniki pozabijo na medsebojne brezplodni. razprtije in da vsi delajo v prija- Sprašujemo se, zakaj so šli rib teljstvu za napredek zadruge. niški gasilci na proslavo v Kocev- 70 letnico Orožmovega očeta Velik požar v Ribnici je p-ovzro- če bi ne ovirali pripadnikov JLA čil poleg škode lastnikom tudlhu- pri gašenju. Pri gašenju so gasilci do kri med gasilci. Obiskali smo delali najhujše napake, požar pa je ...... , . . pogorelce. Žalosten je bil pogled na besnel in uničeval. Zvedeli smo, da in sta, hotela z nekaterimi vojaki zoglenelo tramovje in -razdejanje, ki bi stanovanjsko hišo lahko tibva-prasekati vez med hišo in goreči- je nastalo po požaru. Iz razgovora rovali pred uničenjem. Vsaka šola stane. Gre za ugled gasil-za prostovoljne čuvarje mi gospodarskimi poslopji. Delo pa s prizadetimi smo -razbrali, da bi nekaj so jim onemogočili gasilci. Kasnej- bila škoda manjša, če bi gasilski stva - __ si napori pri gašenju hiše so bili stroj delovali tako, kot -bi moral in ljudskega premoženja! -žem zbora so gasilci sklenili, da -bodo ra zaključil, s pomočjo občinske gasilske zveze NARAVA CELI PRIZADETE RANE Majski sneg in pozeba še nista Stanka Oražma so prinesle ro- se je leta 1924 preselil v Kočevje En elan upravnega odbora KZ je jenlce na svet 21. junija, 1887. ži- in od takrat stalno tu živi. vel in rasitel je v znani ključavni- Mladi Stanko je aktivno so-delo-čarski družini Oražmovih v Ribni- val pri ribniškem Sokolu. Bil je ci. Doma je bil vse do prve sve- med prvimi, ki so pomagali So-ko-tovne vojne, ko je moral na bojne 1-u do veljave, in ugleda, ki ga je -poljane. Tam je preživel štiri leta. imelo -to društvo v Ribniški -dolini. Imel je srečo, da ni bil ranjen in V zakonu sta se mu rodila dva pozabljena. Spočetka je kaza-lo, da je .prinesel zdravo kožo iz Ite voj- sinova: Savo in Dušan. Vzgajal ju bodo ostala drevesa d-o prihodnje ne. Ko je razpadla avstro-ogrsk-a je v naprednem duhu. Med drugo pomladi gola. Toda narava svoje država, se je nekaj časa boril na svetovno vojno so oba sinova pre- rane tudi celi. Akacije in orehi so koroSki fronti. Ko je bil demobili- ganjali in zaprta sta bila v tabo- znova ozeleneli, tako da sledov al-a-ziran se je vrnil domov, vendar je riščili v Italiji in Nemčiji. Tudi ne na njih sploh -ni videti. Le cve- O-d tam sam oče Oražem je aktivno po-dpi- todi ne bodo več. ral osvobodilno gibanje, kolikor Ilovi C E ŽRTVE ATOMSKE BOMBE tovili, da je najboljše zdravilo za Ljudje vsega sveta vedno bolj dobro spanje samozaupanje in opu-vztnajno zahtevajo, da velike dr- s-titev vsakdanjih skrbi. Spanje je ave, Amerika, Anglija in Sovjet- tudi umetnost, ki se je lahko na- ska zveza,, prenehajo z atomskimi učimo. Majhen sprehod, branje le- _____ poskusi, M zahtevajo tudi vedno Pega čtiva, topla kopel ali vroč na- £mldV odšel v Ljubljano, več človeških žrtev. P°j Pred spanjem veliko bolj de- Pred nedavnim so na, otokih Bi- luje, kakor uspavalno sredstvo, kini Amarikanci preizkusili vodi- Pri ljudeh, ki opravljajo fizična kavo bombo, ki je imela meč 15 dela, je spanec najgloblji kakšno megatonov. Ta rušilna sita je ena- uro po tem, ko zaspijo. V zgodnjih ka 15 milijonom bomb, v kateri bi jutranjih urah pa se prebudijo sve-bilo 1000 kg najmočnejšega eks- ži in spočiti Pri duševnih delavcih ploziva. Bomba je s svojo močjo pa nastopi najgloblji spanec šele in izžarevanjem vplivala na pro- tretjo uro po tem, ko zaspijo in se štor s 100 kilometri premera, spanje po nekaj urah zopet pribli-Oblak po eksploziji pa se je dvig- žal budnosti, vendar proti jutru pre-nil nad 30 kilometrov visoko. ide v globok sen. če tega -človeka Po sedmih urah so v krajih, ki potem zbudimo, je zbit in utrujen, so jih imeli za nenevarne, začeli Duševni delavci naj bi ponoči spa-padati beli kosmiči in na koži pre- li samo 6 -ur, uro ali dva pa naj bi bivalcev so se pojavile opekline, spali čez dan. Ko je na otok prispela zdravniška Napačno je tudi mnenje (to nam-komisija, je bilo že prepozno; ve- reč trdijo ti strokovnjaki) da dol-čina ljudi je po-dlegla opeklinam. g0 spanje na vsak način pomeni Nehote se nam vsiljuje vpraša- razbremenitev in počitek, ker je nje, kaj bi bilo, če bi tako 'bombo ravno nasprotno; razbremenitev je vrgli na naseljeno mesto. BI sploh pogoj za dober spanec, ki šele v kdo ostal živ? Tisti, ki pa bi jih tem primera prinaša pravo osveži-neposredna moč eksplozije takoj ne tev. ubila, bi bili obsojeni n-a počasno LADJA Z MASTJO SE JE POTOPILA Te dni se je iz neznanih razlogov .pred reškim pristaniščem potopila motoma ladja .»Brioni«. Ladja je tovorila 140 ton masti in je smrt. 6000 KG PŠENICE Vse kaže, da bodo donosi italijanskih -sort pšenice veliki. Po sedanjih ocenah bodo površine, posejane z italijansko pšenico, dale verjetno kratkotrajne nevihtne padavine. Takoj potem -bo spet lepo vreme. SPET CIGANI Premnogi cigani se še vedno drže nomadskega načina življenja, to se ,pravi, da nimajo st-ailnega bivališča. niti zaposlitve, ampak potujejo in se preživljajo z beračenjem in krajo. Ni dolgo tega, ko se je večja 3e Pozeba je za nami, nagaja pa le mogel. Leta 1950 je stopil v za- nam še vedno nestanovitno vreme, skupina ciganov ustavila ,pri go-služeni pokoj. Vendar mu žilica ne Kar na lepem začne deževati in stilni Lovšin na Bregu pri Ribnici da mira. še sedaj dela kot hono- nagajati kmetovalcem pri košnji. Medtem ko so -bili nekateri liudie rarni uslužbenec pri podjetju '»Av- Pa poglejmo, kakšno vreme se v gostilni, pa se ie prebrisana ci-to« v Kočevju. Za njegovo 70-let- nam obeta v prihodnjem tednu! če ganka lotila kraje. Neopazno ie nico življenja mu želimo, da bi ži- verjamemo vremenskim napovedo- smuknila v neko spalnico rnukrad-.ved zdrav in zadovoljen v krogu valcem, bomo imeli prihodnji ite- la 92.000 dinarjev gotovine svoje družine še dolgo let. den lepo in toplo vreme z izjemo med 28. in 29. junijem, ko bodo Jlet&eiasrjit otrok 10. junija se je vrnilo s trite- otrok ibodo prispevali tudi starši, den&kega letovanja iz Malinske ob vendar samo tisti, ki jim premo- morju 39 predšolskih otrok. Otroci so se na letovanju dobro počutili. 18. junija pa je odšlo na tritedensko letovanje v -Steimberg v Avstrijo 60 otrok iz vseh krajev Rinže?« okraja, 10 otrok pa je šlo 21. junija v Eeebodem v Avstrijo. ženjske razmere to dopuščajo. Krajo denarja so domači opazili, šele zvečer in -budni ter hitri organi Ljudske .milice iz Ribnice so cigansko tolpo kmalu odkrili, seveda že na Notranjskem. Cigani so vso pot -popivali in denarja ni bilo več. Prav bi bilo, da oblastni organi prepovejo vsako premikanje ciganov, posebno še prehod iz sosednje republike. S ČIŠČENJEM RINŽE se bo začelo s čiščenjem VESELICA POD NOVO Prostovoljno gasilsko- ŠTIFTO društvo nali« pri ObLO Kočevje. Odgovorih so nam, da je to vprašanje po-s Stanko Oražem kot član Sokola v mladih letih KAJ JE :»Kdaj S™kt Zamostec priredi v nedeljo dne"23. "™ junija veliko vrtno veselico v Ravnem dolu pod Nevo Štifto. Pričetek prireditve je ob 14. uri. Na spo-.... „ ... , .. - redu je tudi otvoritev novih vodo- je V.K®?:er„15° °!rok- Sta™- hišami na Trgu 3.ok- VO(Mh Mdrantov ter nastop pionir- o ra. Dela so v teku in so -do po- jev društva Zamostec. Vljudno va-lovice ze gotova Teren je slab in blmo vsa okollška gasilska dru- _ ---- ------ letovali “°rato nf n*atenh predelih ko- gtva in prijatelje gasilstva. Na po- tudi na Travni gori. Prva skupina kanale v živo skalo. Ta kana- mogt __________ Odbor. Veliko -otrok iz našega okraja b-o vezano s kanalizacijo. Najprej bo letos letovalo v Kopru. 20. junija treba urediti kanalizacijo za sta-t Kopei vah bodo v Dijaškem -domu in -b-o do preživeli tam dvajset dni. Letos bodo naši otroci 4000 do 6000 kilogramov pšenice na b^a namenjena v Piran. Ladja se je nenadoma nagnila in vsi napori posadke, -da -bi jo rešili, so bili zaman., Moštvo se je rešilo. hektar. 13 METROV JE PADEL Pri neki -gradnji v Vršcu je zi- OPEKA NAMESTO LESA darski delavec Vašo- Ikič padel z odra na stavbi 13 metrov globoko, a se mu ni nič pripetilo. Pobral se ne v Pragerskem, je izdelal opeko, (računajo, otrok) bo Travno goro 15. julija. Tu -bodo do 4. avgusta. Od 5. avgusta do 25. avg. pa bo letovala na Travni gori draga skupina otrok, ki bo verjetno tudi štela 40 mladih izletnikov. Tudi v Dolu v Kolpski rabil. Tudi na- zadnji seji ObLO je b° letwal° priMžn0 45 -rx-iSnl mr,,,- T>~ ,1 ~ 1-I . OtrOilt. V SODRAŽICI — DELAVNICA ZA CEMENTNE IZDELKE Zadružni hlev v Sodražici že več let ne služi svojemu namenu. O tem . , _ , , hlevu je bilo že vrsto razprav in Adolf Pen, _0;brat°vodJa_ opekar- predlo,gov, za kaj naj bi se da bo približno 40 kzacija je potrebna zato, da se bo odšla na letovanje na P° nl'ej odtekala umazanija v glav- ni kanal. Dokler pa kanalizacija ne bo urejena, se Rinža ne bo čistila. Ali ste že naročili »Novice« fantom, ki služijo- vojaški rok? upo- N Sodca žrtev strele V torek 18. junija se je razbes- Zdravnik iz Lašč je prišel takoj na je, očistil obleko in se vrnil na de- ki bi lahko povsod nadomestila les. snet na »rito« PrWHH <*«*• z letovanjem bodo začeli 8. / ™ ZJ *•naravnm iz Lase je pnsel takoj na -°- “ - isysssr^ sjl t a s^sssrs sts M- SPATI NE MOREJO Za Amerikance je nespečnost le, ki lija. Letovanje bo na prostem in strela .. pomoč brezuspešna. Pa ie udarila na večih me- Pokojni Košir zapušča tri brate , . . 1 ,• Dvajsetletni Jože Košir iz in sestro. Dva brata služita voja- z-a 'letovanje omenjffliih Malih Lašč je bil dopoldne 18. ju- ški rQk| ,brat, m ima 13 let, in se- ki. .kijih muči. nespečnost in upo- S ^ ^ “ šča 32 knait 80 m in nosilec 27 ‘krat namreč na zemljišču, ki je last tev fašističnega terorja pa bo pri-krat 12 cm. Te tri opeke bi privatnikov, KZ Sodražica pa je speval Glavni odbor ZB Slovenije. načelni skle-p, da se hlev izroči v , . , . _ , . Gre za tri samostojne opečne de- uporabo občinski »Komunali«. Ta otroci bodo spah pod šotori, jih je -mogoče v raznih va- naj v prostorih bivšega hleva ure- Stroški prava tego-ba. Pravijo, da je več riantah uporabljati na 32 načinov, di delavnico za izdelavo cementnih otrok bodo šli v glavnem iz občin-kot polovica prebivalcev v Ame-ri- ~ rahljajo uspavalna sredstva. S tem vprašanjem se bavijo po- 16 sebni strokovnjaki, -ki so -tudi ugo- lahko nadomestile 'lesene tramove, lastnik hleva. Del stroškov za letovanje svojih Ijave, je bil na mestu mrtev. . _ ______po 11.30 je strela udarila po električ- osvoboditvi. Ponesrečeni -mladenič ni napeljavi v delavnico. Košir, ki je bil priden fant in je preživljal stal zelo blizu električne nape- malega bratca in sestro. -žem PRIREDIL B. MLAKAR ZGODBA s, Z DIVJEGA SEVERA NARISAL C.OBLAK 13 Z enim ugrizom je volkulja raztrgala Baloojevo ramo. Ta se je tuleč od bolečine in jeze vrgel nanjo-. Hotela je zbežati v Bliskovo zavetje, toda bilo je že prepozno; poglavarjeve čeljusti so jo že držale za grlo in ko jo je čez -trenutek izpustil, je bil njen vrat ena sama krvava rana. Umirajoč se je zavlekla do Bliska. Ko je začul njeno pridušeno ječanje, se je v njem vzbudil duh Velikega Danca — psa kavalirja-, ki je dolžan braniti samico. Zarjul je svoj poziv na dvoboj. Počasi, komaj za prst vsakikrat, sta se sovražnika začela pomikati drug proti drugemu. Bližnji volkovi so pustili pojedino in se strnili v krog smrti, v katerem je moral eden od borcev obležati mrtev. Blisk je imel pol toliko -let kot Baloo in to mu je pomagalo tako glede moči kakor tudi odpornosti. Toda -poglavar se je vse življenje boril; bil je zvit in premeten v vojni umetnosti, kajti le tako se je lahko o-bdržal na čelu plemena. Blisk je prvi navalil z vso svojo silovito močjo, toda Baloo je mahnil z glavo od strani navzgor in njegovi zobje so se kot noži zazrli v nasprotnikov trebuh. Rana je -bila globoka, kri je curkoma lila iz nje. Nato so si ugrizi hitro sledili. Nekaj časa sta si bila enakovredna nasprotnika, toda kmalu je začel Blisk popuščati, kajti bil je izmučen od težke borbe z jelenom. Ce bi bil Baloo potrpežijivejši, bi prav lahko zmagal, toda hotel je hitre odločitve. ’ ’Nepričakovano se je pognal Blisku na hrbet, da bi ga podrl; toda skok je. bil za malenkost prekratek in stari vodja je presenečen omahnil na tla. Vstati ni imel več časa, kajti Bliskavi zobje so ga že držali za tilnik, njegovi zobje so počasi in premišljeno stiskali. Baloojev vrat je bil zlomljen in -boj je bil končan. Krdelo, iki ju je gledalo, se je vrglo na truplo svojega bivšega vodnika in -ga začelo -trgati. Le Blisk se ni udeležil te zadnje pojedine.