TOMAŽIN TOMAŽ: VEČ MORAM STORITI 2A STAREJŠE OBČANE
Vztrajen in trmast sem dovolj
Smo v času velikega predvolllnega boja. Stranke, ozlroma njih predstavniki predstavljajo svoje programe, obljubljajo to In ono, govorijo o novih projektih, o tržnem gospodarstvu, novlh delovnlh mestih, skratka več ali manj sanjajo o boljšem življenju preblval-cev po volitvah.
Ker ste tudi vi eden izmed nosil-cev liste za najbolj odgovorne funkcije v Ljubljani, Vas sprašuje-mo, kaj obljubljate svojim volilcem če boste izvoljeni?
Težko vprašanje. Ne obljubljam ničesar, kajti vse si bomo morali pri-služiti s trdnim delom, dobro orga-nizacijo, znanjem in strpnimi med-
sebojnimi odnosi. Smo globoko v gospodarski in družbeni krizi. Te-meljito bomo morali spremeniti svoj odnos do dela, druge izbire nima-mo. Stare prakse, katere bistov je bilo zahtevajmo od družbe dvakrat več, da bi dobili malo ali pol tistega, kar smo zahtevali, ni več. Vse si bo potrebno zaslužiti.
Precej ostre mlsli za začetek raz-govora, saj Vas naši bralci bolj poznajo iz človeške plati. Bi hoteli kaj več povedati o svoji življenjski poti.
Pripadam generaciji, ki je prežive-la mladost v dobi izgradnje poruše-ne domovine. Rojen sem bil 16. 8. 1941. v Smrečju pri Vrhniki. Izučil sem se za črkostavca v Triglavski tiskarni in strojnega stavca v tiskar-ni Toneta Tomšiča. Želja po znanju pa me je gnala naprej. Studiral sem ob delu, stopnjo za stopnjo in kon-čal kot diplomiran novinar, polito-log. Rad imam mladino, Ijubim pla-nine, sem tabornik že od rane mla-dosti. Bil sem načelnik centrale gor-
ske straže Slovenije, ustanovil sem dve taborniški enoti »Krilate leve« na grafični šoli in odred »Ivana Can-karja« na Vrhniki, skratka nisem mi-roval.
Sem poročen, imam tri hčerke. Najstarejša študira medicino.
V vaši dolgoletni praksi ste velik del svojega življenja posvetili or-ganizaciji dela, socialnim vpraša-n|em, človeškim odnosom zlasti pa mladlni in problemom otroškega varstva. Ali lahko v dveh, treh stav-kih opi&ete svoje dosedanje delo?
Človek dela v življenju veliko stva-ri. Nekje doseže velike uspehe, drugje ne. V spominu ti najbolj osta-ne tisto, kjer si imel tudi največ osebnega zadovoljstva. Zato bi rad poudaril predvsem področje otro-škega varstva. Na tem področju de-lam deveto leto. Začelo se je tako, da sem bil eden od nosilcev pobude za gradnjo vrtca na Vrtači. Kasneje je bila gradnja na mojih plečih. Tako sem pričel z delom na tem področ-ju. Takrat so bile še ostre meje od vrtca do vrtca od občine do občine. Če nisi stanoval v pravi občini nisi mogel otroka vpisati tja, kamor si želel. Danes tega ni več. Ljubljana je na področju otroškega varstva eno-ten prostor. Ni več pogoj kje stanu-ješ, kje delaš, da lahko vključiš otro-
ka v željen vrtec. Pa tudi vsi progra-mi so enotni in enotno smo skrbeli za razvoj, gradnjo in vzdrževanje vseh vrtcev v Ljubljani. V to sem vložil veliko svojega dela in na to sem ponosen.
Ljublfana-mesto kot celota, z vse-mi petim! občinami bo v bližnji pri-hodnosi gotovo spremenila svoje organlzacijske oblike, specifično-stl, torej tudi nanovo vskladila svo-je statute. Kakšni so Vaši pogledi na prihodnost Ljubljane?
Odločno se bom zavzemal za od-pravo vseh meja. Ljubljana je en prostor, eno mesto. Meje so naredili umetno z zlorabo načela »v imenu delovnega človeka in občana«. Lju-dje v Ljubljani pa se ne počutimo kot občani ene občine ampak kot Ljubljančani. Ne glede na bodočo organizacijsko obliko Ljubljane pa se bomo morali dogovoriti, kje in kako bomo Ijudje uresničevali svoje interese in kakšne bodo naše ob-veznosti za reševanje vseh vprašanj. Mislim, da moramo ostati odgovorni za svojo hišo, svojo ulico in dogovo-riti se moramo, da bomo to odgo-vornost uresničevali neposredno tam, kjer živimo.
Barva Ljubljane je zelena, ali to v celoti drži? Kaj bi Vi spremenili, če bi bili npr. izvoljeni za Ijubljan-skega župana?
Najprej moram reči, da to ne bi bil rad. Zato bom povedal, kaj bi storil, če bi bil izvoljen za župana v Centru. Oa se bom boril za ukinitev vseh meja sem že povedal. Posebno skrb
bom posvetil staremu mestnemu je-dru. Ljubljano imam rad, v staro me-sto pa sem zaljubljen. To je moj izziv. Nekako čutim, da so to naše korenine, Ijudje v njem pa brstje. Zato moramo urediti vrsto stvari. V našem mestu morajo najti svoj prostor rože. Kot župan bi omogočil nastopanje vsem poklicnim kultur-nim ustvarjalcem in tistim animator-jem, ki želijo s svojo ustvarjalnostjo obogatiti življenje našega mesta. Več moramo storiti tudi za starejše občane. V našem mestu jih živi mnogo. Boril sem bom za take po-kojnine, ki bodo vsakemu zagotovi-le dostojno in srečno življenje. Na ta način bomo upokojencem omogo-čili tisto ustvarjanje in dejavnost, ki so se jim morali zaradi dela odreči v aktivnih letih.
In končno, ali ste optimist ali pe-sfmist glede nadaljnjega razvoja Slovenije in Ljubljane kot njenega središča?
Po naravi sem optimist. Tudi moje življenje preveva optimizem, čeprav se zavedam resnosti časa. Zavedam se, da planiramo velike in lepe stvari.
Urediti pa moramo še ekonomsko podlago. Velikokrat tarnamo, da ni denarja. Osebno pa ocenjujem, da bi z boljšo razporeditvijo in z večjo učinkovitostjo lahko z istim denar-jem naredili več. Imam veliko orga-nizacijskih izkušenj, pa tudi vztrajen in trmast sem dovolj, da bom izpe-Ijal vse o čemer se bomo dogovorili.
Lojze Cepuš