^morski dnevnik 11Zače! Izhaiati v Trstu PredhSu 1945, nie90v oN|te PARJIZANSKI bra iqAK pa 26' novem-a 1943 v vasj Zakri. nad S".'?1' razmnožen na 3S«"- °d 5. do 17. se-Pternbra 1944 se je tiska| „ skarni »Doberdob« v Pri Gorenji Trebu-dč , 18-. septembra 1944 •Sin.' maja 1945 v tiskarni Wl M®"118* pod Vojskim pa 'dr'Ji, do 8. maja 1945 kipr 0sv°bojenem Trstu, ka r? lzšla 2adnJa števil-1 J.e edini tiskani par-suL ' DNeVNIK v za-sužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 272 (13.503) Trst, sobota, 25. novembra 1989 Po osmih dneh množičnega ljudskega vrenja in protirežimskih manifestacij V Pragi spet pomlad Partijski sekretar Jakeš odstopil z vsem svojim vodstvom - CK KP ČSSR zavrnil njegov recept normalizacije Aleksander Dubček je pozval ljudstvo, naj se ne prepusti ekstremizmom, vojsko pa, naj ljudem stoji ob strani teh ^GA — Kljub strupenemu mrazu cih novembrskih dni je v sr- ta Gehov in Slovakov pomladansko IggP^ženje podobno onemu leta je y Češkoslovaško partijsko vodstvo Jalr 9eneralnim sekretarjem Milošem tr„e8e™ odstopilo, na Vaclavskem žico 133 ie Pred večstotisočglavo mno-pQ . sPregovoril tvorec prve praške v, adi, Aleksander Dubček. luutaP.0Ved kolektivnega odstopa pojo . r°ia in predsedstva KP ČSSR, ki telif- °b P°1 osmih sporočil osrednji jg lzijski dnevnik, so Čehi in Slova- ^Prejeli z izbruhom veselja, odrešil-Svoh r1*3 spoznanju, da se boj za Sed °do in demokracijo začenja prav ttiitej lloš Jakeš je pred centralnim ko-1 češkoslovaške partije s prasne '“dnistično formulo zahteval »sapa mnlll~no oceno partijskega dela«, to na u ni pomagalo, prav tako je večini; avrnila njegov recept, »naj partija sl nastali položaj v državi«. Do po-sed Je9a trenutka sta Jakeš in pred-radivV? ostala dosledna v oceni, da bi kaos ■ 6 reforme »pahnile državo v m anarhijo« in da je potrebna stvi(( p rzacija z vsemi pravnimi sred-žifni', Pd,rtija je v teh osmih dneh mno-sp0z ljudskih manifestacij namreč bezad a' da ne more več zaustaviti d>al0 0vpJjstva, da mora stopiti na pot bij; 9a in reform. Jakeš in njegovi so Zato s8 .tel Poti nepremagljiva ovira, tarja ° Jih žrtvovali, za novega sekre-^rban v *menovali 48-letnega Karla nistra xja' Grožnje obrambnega mi-Clalnih lana Vaclavika, premiki spe-Pra§k0 °delkov milice, ki so ojačili zaleqip 9arnizijo, po vsem sodeč niso sPrejeii' Generala Vaclavika so včeraj »s pr , v bolnišnico zaradi zastrupitve P°rjierij ^^rno dozo zdravil«. Kaj to [Puko^r111 ko je češkoslovaška partija le ha v 1, ala izhod iz slepe ulice, pa IpO tiSQ ?cj:avskem trgu pred več kot ^Ubček -rJudi spregovoril Aleksander l>°stal c; ? >>mali veliki človek«, ki je |Paneo tnbol praške pomladi m hu-'etih SnrSocializma, je po več kot 20 L!°vaknnf®OVord »svojim Čehom in bilo sam*11*' ^ njegovih besedah ni 10 Pod °Zadovoljstva, da se tla maje-?v9Usta i.,?arni tistim, ki so tistega 21. ^°s1ovačvta 1968 podprli invazijo Češ-ln°rrnali7= in se postavili na čelo tvo prekirv* ,e<<' Dubček, ki ga je ljud-^hltjenin, 13, 0 z ovacijami, je s svojim h °vakom 9lasom svetoval Čehom in i® Prepust?3! “stanejo trezni, naj se t v°jsko i )0 ekstremizmom. Policijo ničnih 1 pozval. naj bo kot v tistih ?b strani ,av?Ustovsklh dneh leta 1968 3niU ohrindstVU' Na razpolago je Fo-■ h1 kotenak°V' da s svojimi izkušnjama na deču16? enakimi prispeva, da k ljisVobod>Slovaškem Ponovno vz-Sr> njim 3 m demokracija. i?re9ovorii nePregledni množici pa1So mu Drdflram3tur9 Vaclav Havel, pild strli tLl i3li' ko so praško po-nf do sedala >>bJatskih zaveznikov«, p13' »Mi smTnH demokratičnega vre-(1-! .,Partija V7ri p.raviU svoje, sedaj pa 1 Havel. postavi dialog,« j e dou- spravne bodo 6. »ih Dramaturg Vaclav Havel In tvorec prve praške pomladi Aleksander Dubček * (Telefoto AP) Ceausescu ponovno tajnik romunske KP BUKAREŠTA — Kot je bilo pričakovati, je bil 71-letni »karpatski genij«, kot tudi imenujejo Nicolaa Ceausesca, ob zaključku 14. kongresa ponovno soglasno izvoljen za generalnega sekretarja Demokratične fronte in socialistične enotnosti, na čelu katere je že od leta 1974. Govor, s katerim je romunski voditelj zaključil kongres romunskih komunistov, je bil ves usmerjen v ortodoksno gradnjo komunizma in »novega« romunskega človeka. S svojim posegom je Ceausescu še enkrat dokazal, da ostaja v Evropi (ob Albaniji) v bistvu še zadnja trdnjava stalinizma, kjer se o človekovih pravicah ne pogovarjajo in kjer o političnih reformah nočejo nič slišati. Prav tako soglasno kot njegov voditelj je bilo izvoljeno novo 21-člansko vodstvo romunske partije. V njem je bila za »condu-catorjevega« pomočnika izvoljena žena Elena, za las pa izvolitev v ožje vodstvo ni uspelo sinu Niču Ceausescu, ki je odgovoren za partijo v Transilvaniji, v ožjem državnem partijskem vodstvu pa je obdržal »le« položaj nadomestnega člana. Izredni kongres KPI bo še pred spomladanskimi volitvami Dve tretjini CK za Occhettov predlog Tradicionalna enotnost partije se maje DUŠAN KALC RIM — Včeraj pred Botteghe oscure ni bilo vrveža in živahnosti, ki sta v ponedeljek spremljala začetek zasedanja centralnega komiteja KPI. Ni bilo ne oporečnikov Occhettove linije, ne njegovih oboževalcev. Ni bilo zastav, ne simbolov, ne vzklikov. V kislem hladu in nadležnem pršenju je voditelje KPI in člane CK pričakala le večja skupina prav tako nadležnih novinarjev. Počutje in občutki tistih, ki so po petih dneh zapuščali rdeče poslopje, je bilo nekako v skladu s pustobnim vremenom. Morda je prišla do izraza utrujenost po tako dolgem in intenzivnem razpravljanju. Morda pa je na »jesensko« razpoloženje vplivalo tudi spoznanje, da je Occhettov načrt sicer prodrl, a hkrati krepko zamajal tradicionalno enotnost partije, ki se je nenadoma znašla pred velikimi izkušnjami, morda največjimi v sicer burni povojni zgodovini. To so ne samo preizkušnje, ki jih nalaga načrt o prenovitvi in preosnovi stranke, temveč tudi preizkušnje, ki jih odpirajo novonastali notranji problemi. Occhetto je zmagal. Njegov »državni udar« znotraj stranke, kot so nekateri poimenovali prejšnji torek njegov presenetljiv nastop na seji vodstva stranke, je uspel, vendar cena te zmage ne bo nizka. Skoraj tretjina udeležencev petdnevne maratone se je izrekla proti njegovemu predlogu, ali pa se je vzdržala. To pomeni, da so se izoblikovala povsem nova razmerja znotraj stranke, ki jih je težko opredeliti, ker ne gre za točno določene notranje politične razvrstitve, temveč za nekakšno tranzverzalno opozicijo, ki prav tako nima enotnih stališč, a se iz različnih zornih kotov kritično loteva nelahke problematike korenitih sprememb v partiji. Po včerajšnji dolgi Occhettovi repliki, ki je marsikoga ogrela in izvabila burne aplavze, je sam tajnik dal na glasovanje kratko in jedrnato resolucijo. Po neskončnem plimovanju besed, se je bilo treba izreči o nenavadno kratki formulaciji: »CK KPI sprejema predlog glavnega tajnika o odprtju ustanovne faze nove politične formacije. Ta predlog bo podvržen odločitvam izrednega kongresa.« Skupno se je glasovanja udeležilo 326 članov centralnega komiteja in jamstvene komisije. Najprej se je glasovalo o »ustanovni fazi«, to je o bistvu Oc-chettovega prenovitvenega načrta. Izid glasovanja je bil naslednji: za predlog je glasovalo 219 ljudi, proti jih je bilo 73, glasovanja pa se je vzdržalo 34. Kmalu zatem so glasovali še o izrednem kongresu in velika večina se je izrekla za njegovo sklicanje pred spo-mladnimi upravnimi volitvami. V tem pogledu je bil odločilen poseg samega tajnika, ki je poudaril, da popolnoma razume praktično in politično zaskrbljenost tistih, ki bi radi odložili kongres po volitvah, vendar je treba upoštevati demokratično korektnost, ki narekuje, da se komunistično ljudstvo izreče o usodi partije čimprej, to je še pred prihodnjo volilno preizkušnjo. Kar zadeva datum sklicanja kongresa in ostale organizacijske podrobnosti je bilo sklenjeno, da bo o tem odločal prihodnji CK. Pred včerajšnjim glasovanjem so med drugim posegli za krajše glasovalne izjave tudi Natta, Pajetta, Ingrao, Tortorella, Asor Rosa, Cazzaniga in Barbagallo. Vsi ti so se izrekli proti Occhettovemu predlogu. Po tem, kako je potekalo zadnje dejanje najdaljšega centralnega komiteja v zgodovini partije, bi se dalo sklepati, da je Achille Occhetto morda nekoliko ošibil svojo pozicijo za krmilom največje komunistične stranke na Zapadu, kar pa še ne pomeni, da je ošibil tudi pozicijo svoje stranke znotraj italijanskega političnega sistema. Njegova pogumna poteza, ki prav gotovo ni bila brez nevarnosti in tveganj, je odvzela še en kupček argumentov političnim nasprotnikom, ki se ne morejo otresti razvade, da bi KPI kar naprej očitali njeno zasidranost v preteklosti, in nemoč, da bi se otresla starih ideoloških okov. Prav to - sleči neudoben in utesnjujoč ideološki NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ob 120-ktnid slovenskega športa na Tržaškem TRST — Veličastno, prijetno, slovesno, spodbudno, v bodočnost uperjeno. Tako lahko označimo sinočnjo proslavo, ki je bila v Kulturnem domu v Trstu ob 120. obletnici slovenskega športa na Tržaškem, če pa temu dodamo množičnost in vedrino prisotne publike, si lahko le predstavljamo, kakšno vzdušje je vladalo sinoči v hramu slovenske kulture na Tržaškem. Sinočnja proslava je bila predvsem potrditev tu živečega slovenskega življa, ki se lahko ponaša s 120 leti organiziranega športa, odkar so daljnega 5. maja 1869 v Trstu ustanovili Južni Sokol, pa tudi simbolični veliki spravljivi objem med tu živečima narodoma, saj si lahko prav tako razlagamo spodbudne pozdravne besede župana Richettija, pa tudi nastop telovadke Ginnastice Triestine, državne prvakinje Roberte Kirkmayer. Celotno proslavo je okusno in brez pavz zrežiral Marko Sosič, napovedovalca pa sta bila Saša Rudolf in Noemi Calzo-lari. Zelo posrečeno so slavje povezovali po eni strani mladi zamejski športniki, po drugi pa Tržaški oktet, ki je zapel šopek slovenskih pesmi. Os-redni govor je napisal prof. Josip Tavčar, ki je žal prav pred proslavo obolel, tako da ga je bral gledališki igralec Vladimir Jurc, za njim pa sta svoj pozdrav prinesla član predsedstva SRS Andrej Marinc, tržaški župan Franco Richetti, ter še pokrajinski predsednik CONI Emilio Felluga. Omeniti moramo nastop mladih telovadk Bora in telovadcev Partizana Narodnega doma, najslovesnejši trenutek pa je bil, ko je nekdanji sokol Marjan Dolgal izročil Sokolov prapor predsedniku TO ZSŠD1 Ladiju Budinu, slednji pa Borovemu predsedniku Mitji Race tu. (dj) V Titovi Mitroviči nadaljevanje procesa zaradi »protirevolucionarnega delovanja« Obtožnica proti VUasiju in soobtožencem na ravni slabega političnega pamfleta TITOVA MITROVIČA — V Titovi Mitroviči se je včeraj nadaljevala sodna obravnava proti Azemu Vllasiju in drugim štirinajstim obtožencem, ki naj bi s svojim tako imenovanim protirevolucionarnim delovanjem ogrožali obstoječo ureditev Jugoslavije. Predsednik senata je sporočil, da so pristojni pravosodni organi zavrnili zahteve obrambe za izločitev iz postopka enega sodnika in okrožnega javnega tožilca. Nato pa je javni tožilec Spasoje Zafirovič prebral obtožnico proti Vllasiju in drugim obtožencem. Obtožnica je pravzaprav slab politični pamflet in zelo spominja na stalinistične procese, za katere smo menili, da so že zdavnaj odšli v zgodovino. Obtožnica izhaja sicer iz sedaj veljavne uradne politike in trditev, da so Azem Vllasi in drugi obtoženi s svojim delovanjem, izjavami in drugimi postopki, ki pa so bili, dodajamo, povsem javni in v skladu z njihovimi pravicami oziroma položaji, omogočili in spodbujali tako imenovane protirevolucionarne dogodke na Kosovu, in sicer v obdobju od novembra lani do rudarske stavke v Starem trgu preteklega februarja in do demonstracij v marcu, ki so terjale tudi človeška življenja. Obtoženci naj bi se sploh priključili protirevoluciji, katere cilja sta tudi proglasitev Kosova za republiko in priključitev slednje k Albaniji. Vllasija obtožujejo marsičesa, kar sicer spada v dovoljeno javno in politično delovanje vodilnega funkcionarja oziroma politika zveze komunistov na Kosovu, kar je tudi bil. Kriv naj bi bil tudi tega, da je svoj položaj in vpliv izkoristil za pomirjanje demonstrantov in zato, da bi preprečil kadrovske zamenjave na vrhu kosovske politike. Vllasi je obtožen, da se je pri svojem delovanju in v govorih lažno skliceval na stališča državnih in političnih organov, in zatrjeval, da nadaljuje politiko predsednika Tita na Kosovu. Okrožni javni tožilec ga obtožuje, da je kriv za ostavke, ki so jih po demonstracijah in stavki starotržkih rudarjev morali dati na svoje položaje kosovski politiki Rahman Morina, Ali Šukrija in Hu-samedin Azemi. Ostale obtožence javni tožilec obtožuje za različna dejanja, ki naj bi jih napravili med stavko rudarjev v Starem trgu, pri čimer je navajal posamezne misli ali poglede obtožencev, kar vse naj bi potrjevalo njihovo krivdo. Poskušal pa jih je prikazati izključno v vlogi lojalnih izvajalcev politike in programa Azema Vllasija. Posamezniki so na primer obtoženi tudi tega, ker naj bi rudarjem v Starem trgu med njihovo stavko preskrbeli hrano in skrbeli za njihovo zdravje. Tudi omenjena dejanja so namreč po trditvah okrožnega javnega tožilca Spasoja Zafi-roviča, pomenila neposreden napad na bratstvo in enotnost jugoslovankih narodov in narodnosti in na njihovo enakopravnost, kar da je povzročilo tudi oslabitev gospodarskih temeljev Jugoslavije. Obtoženci so izjavili, da so obtožnico sicer razumeli, toda samo v jezikovnem smislu. Nekdo je menil, da je smešna, drugi je dejal, da je obtožnica sestavljena zunaj časa in prostora. Eden izmed obtožencev je izjavil: Hvala bogu, da ni tako, kot trdi javni tožilec. Obtožnice ne bom razumel do konca življenja, trdi spet drugi obtoženec. Azem Vllasi je dostojanstveno dejal, da obtožnico razume le v jezikovnem smislu, v vseh drugih pogledih pa dokument okrožnega javnega tožilca ne potrebuje nobene obrazložitve. Tako je torej na Kosovu, kjer pravnega sistema praktično ni, čeprav se jugoslovanski politiki zavzemajo za pravno državo in poudarjajo, da bodo v tem smislu spremenili tudi obtoječo kazensko zakonodajo. Sodna obravnava proti Azemu Vllasiju in drugim štirinajstim obtožencem se bo nadaljevala v ponedeljek, 4. decembra, v Titovi Mitroviči. Predsednik senata je pri tem ironično dejal, da toliki predah zato, da bi se Azem Vllasi lahko pripravil na svojo obram- bo MARJAN DROBEŽ Na Kosovu danes sklep o uresničitvi množičnega mitinga resnice v Ljubljani LJUBLJANA — Polemika okrog mitinga se zaostruje, še vedno pa ni povsem odločeno, če bo ali ga bodo odpovedali. Novosti pa je precej: združenje »Božur« je brutalno in arogantno odgovorilo na poziv predsednika Drnovška, hrvaški Sabor se je odločno izrekel proti mitingu, zvezna vlada je izdala zapleteno in dvoumno uradno sporočilo, sojenje Vllasiju pa so spet prekinili. Zvezni jugoslovanski predsednik Janez Drnovšek je včeraj pozval vse Jugoslovane, da umirijo odnose, da preprečijo zaostrovanje, zato naj ne prirejajo mitingov, za širjenje resnice pa naj uporabijo vsa druga možna sredstva. »Božur« je včeraj odgovoril s posebnim pismom, v katerem pravijo, naj se Drnovšek ne boji, miting ne bo enonacionalen, ker bo Srbe, Albance in Črnogorce s Kosova dočakala velika večina slovenskih bratov in Ljubljana ne bo na Bledu in Pohorju. Na koncu pa so pripisali ironično željo, da bo tudi Drnovšek 1. decembra na Trgu Revolucije v Ljubljani skupaj s kosovskim in slovenskim narodom. Prištinski občinski komite ZK pa je uradno spročil, da ni organizator mitinga v Ljubljani, da pa prepoved ni sprejemljiva. Prepoved je nedemokratična in potrjuje dvoličnost slovenske politike. Kon- čno besedo o mitingu pa bo izreklo združenje za povratek Srbov in Črnogorcev na Kosovo na sestanku, ki bo danes, potrjeno pa je, da se je veliko ljudi že izreklo za ljubljanski miting. Že v četrtek pozno v noč je CK ZK Hrvaške sprejel negativno stališče do mitinga, ki ga nameravajo Srbi prirediti v Ljubljani. Včeraj pa je predsestvo SR Hrvaške na razširjeni seji obsodilo eno-nacionalne mitinge, saj je taka politika nesprejemljiva. Taka dejavnost ruši državnost, ruši socializem, ruši Jugoslavijo in onemogoča reformo. Ne bomo dovolili - pravijo Hrvati -, da se v naš prostor vrine nacionalistično-populistični koncept, prihodnost je v skupnih stališčih in razumevanju vseh narodov in narodnosti. Hrvaška skupščina je sprejela soglasno stališče proti mitingu in sklep, da je treba zaščititi javno varnost in red tudi na ozemlju SR Hrvaške. O celotni zadevi je zasedala zvezna vlada. V dolgem uradnem sporočilu najprej zagovarjajo ustanovitev posebnega odreda milice, ki se je "proslavil" s svojo odločnostjo in brutalnostjo na Kosovu. V tem odredu morajo sodelovati predstavniki in oddelki milice iz vseh republik, ker je položaj težak in zapleten zaradi nasilnosti albanskega separatizma in iredentizma in ker Srbija sama ni sposobna, da se zoperstavi sovražniku čeprav so sedaj jasnejše njene naloge in obveze. V zaključku pa obravnavajo ljubljanski miting, ker je SR Slovenija opozorila na varnostne zaplete, do katerih lahko pride zaradi mitinga. Vlada pravi, da je za dovoljenja za javna zborovanja pristojna republika in da morajo vse ostale republike te sklepe spoštovati, ker so republike odgovorne za javni red in mir na svojem ozemlju. V nadaljevanju pa je na zelo nejasen način rečerio, da so zadolžili zvezni sekretariat za notranje zadeve, da sprejme vse ukrepe za varstvo javnega reda in miru. Očitno je to sporočilo v tesni zvezi z napovedanim ponedeljkovim zasedanjem slovenske republiške skupščine izključno o Kosovu, mitingu in slovenskih obvezah. Ni dvoma, da bo slovenska skupščina skrajno negativno ocenila sodelovanje slovenske milice pri represiji, da so Slovenci proti posebnemu jugoslovanskemu programu za Kosovo, ki naj bi osredotočil sredstva izključno v korist Srbov in Črnogorcev. Sredstva, ki jih federacija daje v korist nerazvitim naj bi razporedili izključno za področja, kjer žive Srbi in Črnogorci in naj bi črtali sredstva v korist Albancev. Končno pa gre tudi za zakon o bivših kolonistih na Kosovu, ki so seveda ponovno Srbi in Črnogorci in katerim naj bi izplačali denarno odškodnino ali dodelili zemljo na Kosovu. Ta zakon zajema tudi SR Makedonijo, ki se odločno upira. Seveda bo slovenska skupščina v ponedeljek sklepala tudi o mitingu in o izvajanju svojega že znanega sklepa, da je treba zaščititi javni red in mir in suverenost SR Slovenije. V tej zvezi se govori tudi o možnosti popolnega bojkota mitinga v Ljubljani po vzorcu pasivnega odpora, ki je bil izveden v Ljubljani med italijansko okupacijo 1941. in 1942. leta. Takrat je po navodilu OF Ljubljana izumrla. V določenih urah ni bilo na ulicah niti enega človeka, vsa vrata so bila zaprta, trgovine, gostilne in drugi javni lokali povsem prazni. O taki možnosti je včeraj uradno govoril tujim dopisnikom član sloveske-ga predsedstva Čiril Ribičič. Tudi to je stvarna možnost ob istočasni uporabi močnih policijskih enot, ki bodo skrbele za varnost domačega prebivalstva kot mitingašev in preprečile predvsem možne in verjetne provokacije. BOGO SAMSA • Dve tretjini CK za Occhettov predlog NADALJEVANJE S 1. STRANI oklep in obleči sveža oblačila ne*L nove levice, ki bi do temeljev stre sistem »blokirane« in večkrat sa navidezne demokracije v Italiji ' ^ bistvo te Occhettove operacije, ki ^ sicer dosledno drži smeroKazu«, jih postavili že drugi pred njim. * smerokazi graditve novega social® ' demokratičnega, pluralističnega, ^ manističnega socializma, ki se ^j. more v ničemer istovetiti, ne v 0 kah, ne v vsebini, z realnim soc® mom na Vzhodu. To je s socializ®0 j ki se neustavljivo ruši tudi pod im9 tistih pogledov, načel in stališč, ki J je KPI med prvimi komunistični®1 lami na Zapadu začela uveljavljati- Prav v tej luči zadobivajo pos® pomen besede, s katerimi je Ocen začel svojo včerajšnjo, toliko prica ^ vano repliko, rekoč, da je Povr9rj-Aleksandra Dubčka na politično P zorišče znak neverjetne razsezno demokratične revolucije, ki Prelr -e Vzhod. S tem izrazom solidarnosti ^ hotel Occhetto nekako poudariti, sta Dubček in on sam dva obraza medalje, s to razliko, da deluje PrVlge demokratično preobrazbo zato družbe realnega socializma, drugi v za demokratično preobrazbo v ®aza. katerem pogledu prav tako zatohle padne demokracije. 0. Jasno je, da je spričo takšnih re ^ lucionarnih premikov vprašanje sp^_ membe imena povsem postranska deva. Miti se podirajo in kadar ^ podirajo, povzročajo velik hniP-hrup pa ne bi smel preglušiti pri51 in spodbudnih glasov o novem, a gačnem reševanju svetovnih Pr° idej3. Tajnik pa se je v včerajšnji replij^. spustil bolj v odgovor vsem tistim, c r\ rra \r toVi H n o Vi -7 lovo Ali Z d 6 V tem je glavna Occhettova so ga v teh dneh z leve ali z <-kritizirali. Napolitanu in njegovi® odgovoril, da se KPI v odnosih s soc^ listi ne bo spustila ne na pozicije p rejenosti, pa tudi ne na pozicije zan ranja. Ingrau in njegovim pa je P11 j. da vodijo njihova stališča o Pr. .-tev nem oblikovanju novih zaveznis vodo na mlin Craxiju in njegove^.^ nesprejemljivemu predlogu o >>s° v listični ideološki enotnosti«. y 7 nj primerih je bil vsekakor Craxi 9laza. naslovljenec Occhettovih poslanic, čenši s pozivom, da je sedaj na ■ PSI, da naredi jasen korak v s j programske alternative. To je v s bodočnosti, ne pa gledanja v Pre lost. olika »Iz nas samih lahko vznikne v idealna sila, politična in moral®' korist vse italijanske levice in dr ja-sploh. Uveljavimo jo!« S temi hes mi je vsedžravni tajnik KPI 1ZV Q(j. včeraj zadnji aplavz, potem ko Je k ločno pozval stranko k enotnosti jasnim izbiram. ni Razprava se z včerajšnjim dne zaključila. Pravzaprav se je šele .0 la. Izredni kongres bo njen najvisl najvidnejši izraz. V senatu končali z razpravo o osnutku zakona o mamilih RIM — Včeraj zvečer se je v senatu zaključila splošna razprava o zakonskem predlogu za boj proti mamilom. V razpravo so včeraj posegli mnogi senatorji iz vrst večine in opozicije, odgovori zastopnikov večine, opozicije in vlade pa bodo na vrsti na naslednjem zasedanju senata, ki bo v torek popoldne. Takrat naj bi v senatu tudi glasovali o posameznih členih zakonskega osnutka in o vseh predvidenih amandmajih, ki so jih med splošno razpravo vložili. Kot so se na predlog predsednika Spadolinija soglasno dogovorili načelniki posameznih skupin v senatu, naj bi do zaključnega glasovanja o tem zakonskem osnutku prišlo najkasneje do 6. decembra. Za včerajšnje glasovanje je značilno, da sta tako večina kot opozicija vztrajali na svojih stališčih, samo včeraj pa je govorilo 21 senatorjev. Predstavniki opozicije so si bili dokaj enotni v nasprotovanju predvsem tistim določilom zakonskega osnutka, ki predvideva kazni tudi za uživalce mamil. Namesto kaznovanja bi se morala država po njihovem mnenju odločiti za preventivne in vzgojne metode, ki naj bi privedle do ozdravitve in ponovne vključitve narkomanov v družbo. Nasprotnega mnenja so bili predstavniki večine, ki so trdili, da zakonski osnutek sploh ni tako trd do uživalcev mamil, kot bi to nekateri radi dokazali. Po njihovem mnenju določila osnutka uživalcem marfiil ponujajo mnoge možnosti, da se rešijo tega zla, sama možnost kaznovanja pa naj bi imela tudi preventivni učinek, saj se na ta način lahko od uživanja mamil odvrnejo mnogi, ki od tega sodobnega strupa še niso odvisni. Novi predsednik Libanona je maronit Elias Hravi BEJRUT —- Elias Hravi je novi predsednik Libanona. Le dva dni je torej trajalo brezvladje, ki je sledilo nasilni smrti bivšega predsednika Moavada. Predsedniku libanonskega parlamenta Huseinu je torej uspelo prepričati večino poslancev, da se je udeležila zasedanja parlamenta v mestecu Šturi v Dolini Bekaa. Zaman je maronitski general Michel Aun zagrozil, da bo razlastil imetja tistih krščanskih poslancev, ki se bodo udeležili predsedniških volitev. Za Auna, ki ga je predsednik Džemajel pred potekom svojega mandata imenoval za premiera, so bile tudi sedanje kot prejšnje predsedniške volitve nezakonite. Aun je namreč razpustil parlament, češ da poslanci ne zastopajo več Libanoncev, ker so s sporazumom v Taifu v bistvu prodali Li- banon Siriji in ker v Libanonu že 17 let ni bilo političnih volitev. Po vsem sodeč se general Aun že zaveda, da je ostal popolnoma osamljen. Krščanska cerkvena hierarhija vseh veroizpovedi mu je namreč obrnila hrbet, zapuščajo pa ga tudi množice, ki so site nasilja. Prav zato je general kljub svojemu nasprotovanju »izdajniškemu« predsedniku Muavadu za danes oklical dan žalovanja. Muavada, ki je izgubil življenje v sredo, bodo namreč danes pokopali v rodni Zhorti. Muavadova nasilna smrt pa je nedvomno okrnila število kandidatov za predsednika republike. Elias Hravi, 63-letni latifundist in poslovnež, je bil po vsem sodeč eden redkih, ki se ni bal izvolitve. Kot prekanjen lavantinski poslovnež si do sedaj ni nakopal sovražnikov, ostal je v dobrih odnosih z vsemi. Pogovor o perečih problemih Slovenije LJUBLJANA — Dva dni so bili v Sloveniji gostje slovenske vlade tuji dopisniki akreditirani v Jugoslaviji in nekateri časnikarji iz Italije in Avstrije. Največ zanimanja je seveda bilo za tiskovno konferenco predsednika slovenskih komunistov Milana Kučana in člana predsedstva predsednika komisije, ki je sestavila nov program, Cirila Ribičiča. V dvorani Cankarjevega doma je tako debele tri ure trajala tiskovna konferenca, na kateri je bilo zastavljenih kar 52 vprašanj. Spraševali so časnikarji iz vsega sveta: Kitajske, Sovjetske zveze, ZDA in seveda iz vse Evrope. Zanimalo jih je vse možno povzano z razvojem socialistične misli, krize komunizma, pa odnos do arabskega sveta, do Izraela, konkretni odnosi v Jugoslaviji. Prvo vprašanje je že poseglo na zanimiv teren: v krizi so vse socialistične države, povsod so mitingi, kakšna je razlika med njimi? Milan Kučan je ugotovil, da je povsod kriza socializma in nezadovoljnost množic z bedo. To pa je tudi edini vezni člen, ker so specifični pogoji bistveno drugačni. V Jugoslaviji je bila izvedena samostojna socialistična revolucija, v drugih vzhodno evropskih državah pa so bile spremembe posledice prihoda Rdeče armade. Tudi mitingi v Jugoslaviji so odraz nezadovoljstva z bedo in neizpolnjenimi zahtevami po človeških pravicah. Napovedani miting v Ljubljani pa je povsem drugačna zadeva, zato se je Slovenija uprla in bo branila svojo ustavnost in svojo suvereno ureditev. Slovenija je za kulturen in civiliziran razgovor, ker je resnica močna, zato ker je resnica. Toda resnice se ne posreduje z množičnim kričanjem. Mnogo je nezaupanja, ljudje se boje. Predsednik SZDL Smole je iskal stike, da ponudi okroglo mizo v Cankarjevem domu, TV je ponudila razpravo na ekranu, odgovorni urednik Dnevnika Meden pa več strani. Toda niti razgovora ni bilo. Obsežen razgovor se je razvnel okrog političnega pluralizma, glede katerega Milan Kučan ni slepomišil, odkrito je govoril o večpartijskem sistemu, toda ne kot idealu brez problemov, temveč ustvarjanju za Slovenijo potrebnega modernega resnično demokratičnega družbenega ustroja. V ta okvir je spadala tudi razprava o simbolih in pozitivna ocena prizadevanj italijanskih komunistov, da spremene svoje blago, na katerega bodo seveda postavili ustrezno nalepko. Sovjete je zanimal demokratični centralizem, ki ga Slovenija zavrača in poudarja demokratičnost. (B. S.) Pomen povezav med regijami o t! biia KOPER — Velika Evropa bo Evropa regij. To l^eje zaključna misel pogovora s predsednikom vlade ej-Furlanije-Julijske krajine Adrianom Biasuttijem inzjnigo-sednikom slovenskega izvršnega sveta Dušanom jem v današnji radijski oddaji Studio ob sedemnajstin kako priti do Evrope s pomočjo regionalnega povezovanj ^gllj\ »V Sloveniji smo že veliko prispevali k temu,« pJ]£>s( Dušan Šinigoj, »ko smo se vključili v delovno sKr ^e. Alpe-Jadran, čeprav smo bili zaradi tega iz določen jp din celo ozmerjani. Vendar se zdaj razmere spremi I p0jj postaja Alpe-Jadran ter regionalno povezovanje t zanimivo za vso Jugoslavijo. Ravno včeraj nam je 0 atlje & zunanjo politiko pri zvezni skupščini prvič dal pij2"^ pod' podprl našo logiko delovanja na zunanje politične^aStal° ročju.« Evropa 92 po Šinigojevem mnenju ne bo joVe®' čez noč. »V tej Evropi smo že sedaj, saj na primer ,g £v'' ja ustvari več kot 65 odstotkov vsega izvoza v de pe opske skupnosti. Brez regionalnega povezovanja mogli doseči...« verje. Adriano Biasutti je poudaril, da je FJK ves nej bi mogli doseči...« vefje^ Adriano Biasutti je poudaril, da je FJK ves ^aS,gati ne.[ da lahko sodelovanje s Slovenijo pomaga Prem° ajje P[J’ koč tako trdne meje. Zdaj tudi druge evropske r 9 vZpodiSOn.............. 7810 S . 8P' nc .......... 2375 ........ ....... ™ Z S 6a„.r,sP. ........... 3060 c"Sl°9i . 2670 ^au . 370 ............... 3540 i1 24.11. 21.11. 24.11. 42100 17150 10750 27630 12750 18200 7850 1985 1169 3110 3110 2295 2826 2810 1645 7200 3500 3582 2185 1240 3140 2680 365 3590 *!Vn$KT~~~--—--------- 24.11, spr. % ^vaT'Atrija - kmetijstvo 6ririania ............. 11810 +0,38 ž,9°®nia risp .......... 7550 -0,67 *AVa 7500 —1,19 S 45 U,8 ,a ................ 14370 0,21 G«ner A?s- Ord.......... 1945 +0,26 Nia ,ah Ass '.......... 14490 +0,56 Abei|uSS' 1000......... 42150 +0,36 UFp'6 ••■... .......... 13340 +0,30 U p°?d|aria Spa....... 115500 -0,26 LSl *'ldenteP ......... 58910 +1,01 tatico............. 22495 +0,11 8As az' 17400 +1,99 S ?!' p°rt. ........... 27610 —0,68 3.-ic°d- ... 12750 -0,31 ScaPriV' .............. 21750 +2,11 ti^aaliana::;: 1s :sjj Srb»Jtaliano ........... 2149 H-0,66 ^6dioh a Priv. ......... 2760 +0,18 °anca , 63000 —3,08 5A|»|Rlkl. ............ 17850 +0,34 _________ SC* ... 14500 —0,30 Sara?0* Priv.' i ;..... 32100 — Ce,T,anti|Editoria|e. 25300 +0,40 llr 6025 +0,43 3380 +2,39 Fldis......................... 7300 Gerollmlch..................... 116 Gerolimich rlsp................. 88 SME .......................... 4170 Štet.......................... 4618 Štet W 10 ....................... — Štet W 9 ........................ — Štet risp..................... 3920 Tripcovich ................... 9280 Tripcovich risp. nc........... 3660 Att. Immobiliari ............. 4550 FIAT......................... 11066 FIAT priv.................... 6850 FIAT risp.................... 6870 Gilardini..................... 4920 Gilardlnl risp................ 3760 Dalmine ...................... 348 Marzotto..................... 7115 Marzotto risp................ 7800 Marzotto risp. nc............ 5635 7390 114 88 4150 4650 3940 9330 3699 4550 11210 6892 6875 4930 3750 347 7315 7500 5670 1. c. c. u 830 830 SO. PRO. ZOO 1000 900 Carnica Ass 10900 10900 MILANSKA BORZA 24.11. spr. % Italcementi .. 124150 + 0,20 Unicem 26470 + 0,72 Unicem risp 13520 + 0,22 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 4910 — Fidenza Vetrar 1000 . . . 7670 —1,16 Italgas 2905 + 0,21 Mira Lanza 62100 —0,64 Montedison 1000 1985 + 0,61 Montefibre 1298 + 0,62 Pirelli 3114 + 0,10 Pirelli risp 2294 + 0,61 Recordati ord 12650 + 0,32 Saffa 10750 —0,05 Siossigeno . . 43200 + 0,68 Snia BPD 2824 + 0,86 Snia Fibre 1647 + 0,98 Snia Tecnopolimeri . . . . 7080 — TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7195 + 0,28 Standa 30555 + 0,34 Standa risp. po rt 12360 + 0,08 Alitalia cat. A 2300 —0,86 Alitalia priv 1725 —1,15 Italcable 17170 —0,06 SIP 3126 + 0,51 SIP risp. po rt 2671 + 0,23 Sirti 11649 + 0,47 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti 4800 + 0,67 Tecnomasio 3501 + 3,00 24.11 spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% ... 98,65 —0,05 BTP maj 1990 98,85 — BTP januar 1990 12,5% . . 99,95 — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . 99,90 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 100,80 —0,49 CCT ECU 1984/91 11,25% . 101,90 —0,49 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 102,05 —0,24 CCT ECU 1985/93 9% . . . 97,90 + 0,41 CCT ECU 1985/93 9,6% . . 99,50 + 0,30 CCT ECU 1985/93 8,75% . 96,50 —1,33 CCT ECU 1985/93 9,75% . 99,45 —0,45 CCT april 1992 10% 94,45 — CCT julij 1992 IND 97,70 — CCT januar 1991 IND .... 99,55 —0,15 CCT julij 1993 IND 95,75 — VODILNE DELNICE 24.11. spr. % Bastogi 365 —1,08 Bonifiche Siele 28680 —0,07 Bonifiche Siele risp 8000 — CIR - Comp. Ind. Riunite . 5250 + 0,94 CIR risp 5200 + 0,97 Cofide 5000 + 0,20 Comau Finanziaria 3585 + 0,96 Editoriale SpA 3500 + 2,79 Euromobiliare 5900 —0,84 Ferruzzi Agric 2500 —1,58 Fidis 7350 + 0,27 Fimpar 2785 + 0,72 Finarte 5690 —1,04 Fiscambi Holding ....... 5700 —2,56 Fiscambi risp 2375 + 1,50 Fornara 3300 + 0,46 Gaic 22500 + 0,90 Gemina 2121 + 0,76 Gemina risp 1427 —0,35 Gerolimich . 114,25 —1,30 Gerolimich risp. port. . . . 87,75 + 0,86 IFI priv 23900 + 1,06 IFIL fraz 7199 + 0,28 IFIL risp. port. fraz 3431 + 0,91 Italmobiliare . 190500 + 0,08 Pirelli & C 8980 —0,66 Riva Finanziaria 8550 — Saes 3155 —0,50 Schiapparelli 1240 — Sisa 3370 + 0,66 SME 4173 + 0,36 SMI Metalli 1340 —0,07 SMI Metalli risp 1110 —1,68 SOGEFI 3530 + 0,28 Štet 4635 —0,02 Štet risp. port 3890 —0,33 _____________________________24.11 spr, % CCT december 1990 IND . . 99,95 +0,05 CCT februar 1991 IND_____ 99,50 — CCT februar 1997 IND_____ 93,15 — CCT junij 1993 CV IND____ 99,00 — CCT marec 1991 IND....... 99,40 —0,05 CCT nov. 1993 CV IND . . . . 96,95 — CCT sept. 1993 CV IND ... 94,70 — CCT avgust 1992 IND...... 97,85 — CCT avgust 1993 IND...... 94,75 + 0,05 CCT avgust 1990 IND...... 99,75 +0,10 CCT avgust 1991 IND...... 100,10 — CCT avgust 1995 IND...... 93,60 —0,11 CCT avgust 1996 IND...... 93,00 —0,05 CCT april 1991 IND ....... 100,35 — CCT april 1995 IND ......... 92,85 — CCT april 1996 IND ......... 93,15 — CCT december 1990 IND . . 101,20 +0,05 CCT december 1991 IND . . 100,05 — CCT december 1995 IND . . 94,70 —0,05 CCT december 1996 IND . . 93,75 — —Billi—i iilliililll 24.11. spr. % Tripcovich ........ Tripcovich risp. nc . 9325 —0,27 3699 —0,03 NEPREMIČNINE • GRADBENIŠTVO______________ Attiv. Immobiliari........... 4550 +0,22 Calcestruzzi............... 17475 +0,06 Cogefar ..................... 6648 +0,42 Del Favero................... 5950 —3,25 Grassetto SpA ............. 14760 +0,48 IMM Metanopoli............... 1441 +1,19 Risanamento Napoli ........ 37980 +0,21 Vianini ..................... 4250 +0,83 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord......... Danieli & C........... Data Consyst.......... Fiat priv. Fiat risp. Gilardini....... Magneti Marelli Merloni......... Necchi ord...... Olivetti ord. . . . Olivetti priv. . . . Rodriguez SpA . Saipem .... Saipem risp. Teknecomp 3228 + 0,23 9073 + 0,70 11177 + 0,06 21795 — 11210 + 0,81 6900 + 0,72 6880 + 1,18 30850 + 0,82 4910 + 1,68 2160 + 0,93 3193 + 0,41 3530 —0,56 7880 —0,13 5055 + 0,30 12890 —0,08 9710 + 0,10 10470 + 0,38 10090 —2,04 2718 + 1,46 2600 + 0,39 1405 + 1,81 24.11. spr. % CCT februar 1991 IND .... 101,00 + 0,05 CCT februar 1992 IND 98,85 + 0,05 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND .... 96,15 — CCT februar 1996 IND .... 94,65 — CCT februar 1997 IND 93,15 — CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,05 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,10 —0,05 CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 99,85 — CCT januar 1991 IND 101,05 + 0,05 CCT januar 1992 IND 99,80 + 0,05 CCT januar 1992 11% .... 97,00 —0,31 CCT januar 1993 IND 98,45 —0,10 CCT januar 1996 CV IND . . 94,40 — CCT januar 1997 IND 93,50 + 0,05 CCT januar 1995 IND — . — CCT januar 1996 IND 94,90 — CCT julij 1990 IND 99,75 — CCT julij 1991 IND 100,25 —0,05 CCT julij 1995 IND 94,35 —0,11 CCT julij 1996 IND 93,70 —0,05 CCT maj 1991 IND 100,55 — CCT maj 1992 IND — — CCT maj 1995 IND 92,85 —0,05 CCT maj 1996 IND 93,45 —0,05 CCT maj 1997 IND 92,70 —0,05 CCT marec 1991 IND 100,25 + 0,05 CCT marec 1995 IND 93,15 — CCT marec 1996 IND 93,85 + 0,05 CCT marec 1997 IND 93,15 + 0,05 CCT nov. 1990 IND 99,90 — CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,25 — CCT nov. 1991 IND 100,30 — CCT nov. 1992 IND 97,95 — CCT nov. 1995 IND 94,80 — CCT nov. 1996 IND 93,35 —0,05 CCT oktober 1993 IND 97,60 + 0,10 CCT oktober 1990 IND 99,80 — CCT oktober 1991 IND ... . 100,10 — CCT oktober 1995 IND ... . 94,25 —0,05 CCT oktober 1996 IND ... . 93,00 — CCT sep. 1990 IND 99,50 + 0,05 CCT sep. 1991 IND 99,95 —0,05 CCT sep. 1995 IND 93,65 —0,05 CCT sep. 1996 IND 93,15 —0,05 CTS marec 1994 IND 73,35 + 0,20 CTS april 1994 IND 73,20 + 0,07 ED SCOL 1975/90 9% 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% 101,20 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 100,50 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 105,10 — RENDITA — 35 5% 75,00 —2,28 KPI in SSk obsodili provokacijo, dvomljivo stališče PSI Razburjenje zaradi četrtkovih dogodkov na Opčinah in Proseku Dokumenti o Rižarni niso izginili Resnični škandal je imobilnost sodstva Četrtkovi dogodki med sejo vzhod-nokraškega rajonskega sveta na Opčinah so hudo razburili slovensko javnost. Ne samo zaradi fašistične provokacije, ki se vključuje v bedno logiko nacionalistične gonje proti še tako omejevalnemu vladnemu osnutku o zaščiti slovenske manjšine, ampak tudi zaradi medlih reakcij nanjo s strani tistih, ki bo jo morali onemogočiti. Predstavnika Slovenske skupnosti v vzhodnokraškem rajonskem svetu Oz-bič in Močnik se hudujeta predvsem zaradi zadržanja predsednika Turitta in občinskega odbornika za urbanistiko Cecchinija. Odbornik se je seje sicer udeležil le kot gost, a je v bistvu začel sam predsedovati zasedanju ter celo delil nauke, kako onesposobiti fašistično provokacijo, vštevši z nasvetom slovenskim rajonskim svetovalcem, naj se izražajo v italijanščini. Dokaj čudno zveni, nam je povedal Močnik, da občinski odbornik ne spoštuje občinskega pravilnika, ki izrecno dovoljuje rabo slovenščine na sejah rajonskih svetov. Po njegovem mnenju pa bi moral predsednik Turitto sam prekiniti sejo in poklicati sile javnega reda (ki so jih nasprotno, kot kaže, poklicali samo neofašisti, ki so se morda zbali odločne reakcije na njihovo provokacijo). Tako pa so sejo prekinili šele, ko so predstavniki KPI in Slovenske skupnosti zapustili sejno sobo, s čimer je zmanjkalo legalno število svetovalcev. Močnik in Ozbič sta vsekakor že naslovila na predsednika rajonskega sveta vprašanje, ali misli prijaviti pristojnim oblastem četrtkove dogodke, kot mu to nalaga zakon. Občinski svetovalec Slovenske skupnosti Aleš Lokar pa je v zvezi z openskimi dogodki naslovil vprašanje na tržaškega župana Richettija. Komunistična svetovalska skupina v vzhodnokraškem rajonskem svetu je izrazila svoje ogorčenje, da je lahko peščica fašistov onemogočila delo tega organa. »Opčine zavračajo provokacije, ki so možne le ob podpori nekaterih nacionalističnih krogov Trsta,« je rečeno v izjavi skupine KPI. »Na zadnji seji so bili prisotni slovenski in italijanski občani, ki so odločno podprli slovenske izvoljene predstavnike, da bi jim bila zagotovljena mirna raba slovenščine. Ob prepričanju, da je resnična želja vseh, ki živijo na Opčinah, da se tu izpostavi ne samo deklarirano, temveč realno sožitje, komunistični svetovalci odločno zahtevajo, da občinska uprava prevzame odgovor- Sporočilo Sindikata slovenske šole Sindikat slovenske šole sporoča, da prinaša Uradni list z dne 7. novembra t.l. (posebna priloga) datume za pisne preizkuse v okviru natečaja za nadzorniška mesta na slovenskih nižjih oziroma višjih srednjih šolah. Pisni preizkusi bodo potekali na ministrstvu za šolstvo v Rimu, Ul. Trastevere 76/A, soba št. 30/B, in sicer 4., 5. in 6. aprila 1990 za kandidate za nižje srednje šole, 8., 9. in 10. maja pa za kandidate za višje srednje šole. nost, da bodo lahko prihodnje seje potekale v povsem demokratičnem in mirnem duhu.« Predstavniki KPI so tudi obsodili zadržanje odbornika Cecchinija, češ da tako »pripomore samo k razdoru, ki ga na Vzhodnem Krasu nočemo.« Občinska svetovalka KPI Anamarija Kalc, ki je v prejšnji mandatni dobi predsedovala vzhodnokraškemu rajonskemu svetu, pa je četrtkove dogodke na Opčinah in tudi na Proseku povezala s podobnimi izpadi v Skednju in pri Sv. Ivanu in ugotovila, da nekatere stranke, in v prvi vrsti KD in PSI, skušajo ustvariti okrog »slovenskega vprašanja« videz neke kontrapozicije med MSI in KPI. »Vsem mora biti jasno,« je izjavila, »da ne bomo dopuščali, da si peščica pretepačev privošči take provokacije. Istočasno pa mora biti jasna tudi odgovornost, ki jo za to nosijo stranke, ki so v občinskem odboru, in v prvi vrsti župan, da je to mesto v teh zadnjih letih zdrknilo na tako nizko kulturo, civilno in politično raven, da si lahko prisotni občinski odbornik na Opčinah privošči celo v brk pravilnikom pozvati slovenskega izvoljenega predstavnika, naj govori v italijanščini.« O dogodkih na Opčinah in na Proseku se je pokrajinski tajnik Perelli pogovarjal s predsednikoma obeh rajonskih svetov, Turittom in Busetti-jem, nato pa je komentiral, da »smo priča novim epizodam nestrpnosti v zvezi s problemom rabe slovenskega jezika v rajonskih svetih na Krasu. Fašistična desnica,« je nadaljeval, »izvaja vrsto provokacij, ki po eni strani dokazujejo - tudi zaradi neumnosti in absurdnosti teh pobud - pomanjkanje vsakršnega političnega predloga s strani stranke, ki je usojena na postopno izginotje, po drugi strani pa dajejo duška tistim, ki so na drugi strani venomer delovali v logiki etnične kontrapozicije. Izoliranje teh ljudi,« razvija Perelli svoje znane teze, »ki so na srečo maloštevilni, je prvi pogoj, če se hočemo lotiti resničnih problemov skupnosti z ustreznim upravnim angažiranjem. Socialisti upajo,« se zaključuje izjava pokrajinskega tajnika PSI, »da bodo vse politične sile v Trstu in v deželi odgovorno zavrnile vse poskuse ustvarjanja novih napetosti, ki so tojiko bolj absurdne danes, ko se na italijanskem in evropskem prizorišču pojavljajo velike spremembe.« »Novica je neosnovana. Iz svežnja dokumentov o preiskavi o zločinih v tržaški Rižarni ni izginil noben dokument. Še zlasti pa ni iz svežnja izginil noben seznam kolaboracionistov, ker teh seznamov v svežnju dodatne preiskave nikoli ni bilo.« Tako trdi preiskovalni sodnik Patriarchi, ki trenutno vodi dodatno preiskavo o grozodejstvih v lagerju smrti pri Sv. Soboti. Novico o domnevni izginitvi seznamov italijanskih in slovenskih kolaboracionistov sta s precejšnjim poudarkom objavila deželni radijska in televizijska postaja RAI. »Kriminalka v tržaški sodni palači,« kot je radijska postaja sprva označila zadevo, je najbrž sad nesporazuma, ali, kot je dejal dr. Patriarchi, »svobodnega izvajanja, kajti tistih seznamov v našem svežnju gradiva nikoli ni bilo, ker jih tudi nismo nikoli iskali«. Sedanja preiskava naj bi bila namreč usmerjena le v to, da odkrije imena vseh pripadnikov nacističnih enot, ki so prispevali k delovanju pošastnega stroja smrti v Rižarni pri Sv. Soboti, ker je med svojo prvo preiskavo sodnik dr. Serbo odkril samo del teh profesionalnih morilcev, ki so bili člani skupine Einsatzkomando Reinhard. Predstavili so ga včeraj »Linea Azzurra«: telefon za pomoč otrokom v stiski Senatorka Elena Marinucci včeraj v Trstu »Kemični splav« bi omogočil dosledno izvajanje zakona 194 Skupina prostovoljcev, povečini staršev, je v Trstu ustanovila združenje Linea Azzurra (Modra linija) z namenom, da bi pomagala otrokom, ki so žrtve fizičnega ali psihičnega nasilja. Združenje bo od 1. decembra naprej dva dni na teden odgovarjalo na pozive na telefonsko številko 040/306666, če bo potrebno, pa bodo na osnovi pozivov na terenu posegli socialni asistenti tržaške pokrajinske uprave ter drugi strokovnjaki in prostovoljci. Poleg tega bo združenje prirejalo tudi predavanja, posvete in drugo dejavnost, s katero bo opozarjalo na problem nasilja nad otroki, ki se tudi v Trstu postavlja na pereč način. Združenje Linea Azzurra se je predstavilo javnosti včeraj na tiskovni konferenci, na kateri so govorili njegova predsednica Maria Stella Cana-rutto Tolentino, podpredsednik Tullio Varini in pokrajinski odbornik za socialno skrbstvo Martini. Med drugim so povedali, da je bilo združenje ustanovljeno oktobra letos po letu pripravljalnega dela. Trenutno združuje kak ducat prostovoljcev, med katerimi je nekaj tudi takih, ki so sodelovali tudi pri telefonski službi Telefono Amico. Kot rečeno, bo telefon Linee Azzur-re začel delovati 1. decembra, in sicer za zdaj le ob sredah od 15. do 18. ure ter ob petkih od 19. do 22. ure. Njeni pobudniki upajo, da bodo v kratkem umik lahko podaljšali s pomočjo novih sodelavcev. Pokrajinski odbornik Martini je na predstavitvi dejal, da bo njegova uprava to pobudo podprla tudi finančno, poleg tega, da ji bo »posodila« socialne asistente. Novemu združenju sta ob predstavitvi zaželela dobro delo tudi tržaška občinska odbornika Luisa Nemez in Mario Bereš. Deželni odbor za zaščito in uveljavljanje zakona o prekinitvi nosečnosti, ki ga sestavljajo predstavnice laičnih strank (KPI, PSI, PR, PLI, PRI, DP in Zeleni), je včeraj ponudil tržaškemu tisku dragoceno možnost, da se sreča s socialistično senatorko in podtajnico pri ministrstvu za zdravstvo Eleno Marinucci, ki je bila v zadnjem mesecu tudi osebno v središču polemik zaradi svojega predloga, da bi v Italiji uvedli francosko tabletko RU-486 za tako imenovani kemični splav. Senatorka, ki se je s predstavniki tiska srečala na sedežu PSI, je obnovila potek dogodkov in orisala posledice, ki bi jih imela morebitna uvedba omenjene tabletke, a je omenila tudi težave pri izvajanju zakona o prekinitvi nosečnosti v naši deželi, na katere je opozorila članica odbora Ester Pa-cor. Sen. Marinucci je obžalovala dejstvo, da je zakon 194 treba vedno znova braniti pred napadi tistih, ki bi ga želeli ukiniti. V zadnjem letu ga je napadel celo bivši minister za zdravstvo Donat Cattin, ki je v ta namen celo izkrivil podatke Višjega inštituta za zdravstvo. Po podatkih le-tega je število splavov po uvedbi zakona 194 znatno upadlo, in to kljub dejstvu, da je čedalje težje splaviti, ker se vse več zdravnikov izjavlja za oporočnike. Prav uvedba tabletke RU-486 bi po mnenju Marinuccijeve pomagala premostiti problem oporečništva: »kemični splav« namreč ne predpostavlja operacijskega posega, kar bi olajšalo delo zdravstvenih struktur in zdravnikov (neoporečniki so večkrat obsojeni, da delajo samo splave). S tabletko bi po eni strani torej lahko pomagali večjemu številu žensk, ki so sedaj prisiljene obdržati tudi nezaželenega otroka, po drugi pa bi ženske doživljale manjši pritisk s strani oporečnikov. Prav to pa je po mnenju sen. Marinucci izzvalo nasprotovanje Krščanske demokracije in vseh tistih (tudi znotraj laičnih strank), ki nasprotujejo splavu in pravici do samostojnega odločanja o materinstvu. Nasprotniki splava se namreč bojijo, da bi ženske splavljale s preveliko lahkoto, pa čeprav je splav - kot je posebej poudarila - za vsako žensko boleča izbira. Res je sicer, je opozorila Marinuccijeva, da so italijanske zdravstvene strukture nepripravljene na tako »revolucijo«. Tabletko je treba namreč vzeti preden poteče sedmi teden nosečnosti, to pa zahteva precej hitro odločitev ženske, a tudi učinkovito delovanje zdravstvenih struktur, ki že sedaj niso v stanju izvajati zakona 194. Zato, je dejala senatorka, bo pred uvedbo tabletke treba reorganizirati delo v bolnišnicah in posvetovalnicah ter usposobiti osebje, kar gotovo ne bo lahka naloga. Marinuccijeva je včerajšnje srečanje izkoristila tudi za to, da je predstavila avtobiografske zapiske pokojne socialistične senatorke Line Merlin, ki je znana predvsem po zakonu o zaprtju javnih hiš. Avtobiografija, ki jo je uredila sama Marinuccijeva za založbo Astrea, pa razkriva celotno delovanje te pogumne ženske, ki je sodelovala pri odporniškem gibanju in pri oblikovanju italijanske ustave (njen je treji člen, ki predvideva enakopravnost med spoloma) ter je bila veliko let edina ženska v italijanskem senatu. Italijanski politiki pa se je na žalost spomnijo le takrat, ko vlagajo zakonske osnutke za ukinitev njenega zakona o zaprtju javnih hiš. (bg) Živahna razprava aktiva na osrednjem sedežu KPI v Trstu Occhettova linija med tržaškimi komunisti vzbuja tudi veliko pomislekov in odporov Linija vsedržavnega tajnika Acchilleja Occhetta, ki je včeraj močno prevladala ob sklepu zasedanja centralnega komiteja KPI v Rimu, na Tržaškem po vsej verjetnosti ne bo tako lahko prodrla. Tako bi vsaj sklepali po prvih reakcijah, ki jih je Occhettov predlog za novo partijo vzbudil v vrstah tržaških komunistov. Proti njegovi liniji se je namreč v sredo skoraj soglasno izrekla sekcija za Sv. Sergij, Sv. Ano in Kolonkovec, podobno je za njo storil sekcijski odbor za Kolonjo in Škorkljo, veliko kritik in nego-vodanja na njen račun pa je bilo slišati tudi na aktivu, ki se je zbral predsinočnjim na osrednjem partijskem sedežu v Trstu. Seveda bi pri ugotavljanju dejanskega razpoloženja oziroma razmerja sil v tržaški KPI morali upoštevati, da se prvi in najmočneje oglašajo najbrž tisti, ki se ne strinjajo z vsedržavnim vodstvom. Toda upoštevajoč, kdo vse ima kaj oporekati Occhettu, pa tudi s kakšno ostrino in odločnostjo se nekateri od njega ograjujejo, ni težko prerokovati, da se posebno za tržaške komuniste zdaj odpira izredno razburkano obdobje. Poglejmo v tem smislu nekoliko podrobneje, kako je potekal četrtkov aktiv, ki ga je tržaško pokrajinsko vodstvo sklicalo z namenom, da bi potipalo pulz svoje baze, preden bi se centralni komite v Rimu dokončno opredelil. Številnim članom, ki so napolnili dvorano v Ul. Capitolina, je uvodoma govoril pokrajinski tajnik Nico Costa. V bistvu je obrazložil Occhettov predlog. Šlo naj bi za odgovor na številne nove izzive, ki jih italijanskim komunistom, a tudi drugim političnim silam postavlja dogajanje doma in po svetu, tako na Vzhodu kot na Zahodu. »Naš resnični problem je,« je dejal Costa, »ali naj novo dogajanje trpi- mo ali pa naj vzamemo vajeti v roke in ga s pogledom uprtim v bodočnost vodimo. To odločitev pa moramo sprejeti čim prej, saj bi nas vsako odlašanje lahko privedlo v usodno zamudništvo.« Gostova izvajanja je dvorana spremljala s precejšnjo napetotjo in mestoma so se zaslišali tudi medklici. Ko je Costa končal, se je v razpravo na mah vpisalo kakih dvajset udeležencev, katerim se je potem v nadaljevanju večera pridružilo še kakih deset. Prvi razpravljale! so se izrekali v večji ali manjši meri proti Occhettovi liniji in so očitno vsaj deloma organizirano nastopali. Najprej je stopila na govorniški oder Cecilia Assanti in s predložitvijo resolucije zahtevala, naj bi aktiv ne sprejemal nikakih odločitev, ker bi to bilo proti statutu. Odločitve naj sprejme izredni kongres, ki bi ga bilo treba sklicati čim prej in vsekakor pred upravnimi volitvami. As-santijeva je potem to svojo resolucijo umaknila, ko je tajnik Costa pojasnil, da aktiv in sam centralni komite v Rimu samo odpirata razpravo in da bo odločitve v vsakem primeru sprejel kongres. Toda nekateri izmed razpravljalcev so izrazili mnenje, da je sama metoda, ki jo je izbralo vsedržavno vodstvo za sprožitev prenovitvenega procesa, nekorektna. Tako je med drugimi povedal urednik lista II Lavoratore Denis Visioli, ki je pristavil, da Occhetto in njegovi premalo upoštevajo čustva partijcev. Visioli je vsekakor poudaril, da je proti spreminjajo imena in simbola partije. Še bolj kritično je kmalu nato nastopil Riccardo Lucio, najuglednejši tržaški pristaš Cossutove linije, ki je opozoril, da po njegovem nista pod vprašajem samo ime in simbol partije, ampak partija sama. Vsedržavno vodstvo je obtožil, da se ne drži sklepov 18. kongresa, zato bi morali takoj sklicati izredni kongres. Seveda pa so se oglasili tudi razpravljale!, ki se strinjajo z Occhettovo linijo. Med njimi so bili predvsem člani pokrajinskega vodstva in sindikalisti. Ugo Poli je dejal, da je linija vsedržavnega tajnika v skladu z novo politično kulturo, kakršno je opredelil 18. kongres in ki je že omogočila ustavitev volilnega osipa in celo dvig stranke. Po njegovem pa je treba v prenovitvenih naporih po eni strani paziti na ohranitev temeljnih vrednot, po drugi pa dati besedo silam, ki so po svoji naravi levičarske in ki se zdaj ne morejo izražati. Od sindikalistov je po svoje izstopal Riccardo Devescovi. Podčrtal je, da se na Vzhodu danes dogajajo velike stvari, o katerih italijanski komunisti ne morejo reči, da jih ne zadevajo; nasprotno, silijo jih, da resneje obračunajo s svojimi notranjimi protislovji. V razpravi je sodelovalo tudi več Slovencev. Gi-orgio Canciani se je opredelil podobno kot Lucio in poudaril, da namerava ostati komunist, pa naj se zgodi, kar hoče. Jelka Gerbec se je tudi zavzela za ohranitev imena in simbola KPI, predvsem pa njene istovetnosti, in sicer zato, ker gre za »zmagovito« istovetnost. Stojan Spetič je bil mnenja, da je Occhettovo vodstvo s svojo nepričakovano potezo napravilo napako, ki pa jo je mogoče popraviti, sicer pa se je zavzel za to, da bi prenovitvena razprava zajela celotno levico, in ne samo KPI. Med zadnjimi se je oglasil pokrajinski koordinator ZKMI Tomaž Ban, ki je dejal, da je ustanovni proces za novo politično formacijo italijanske levice dejansko že stekel in da zdaj niso več mogoči premisleki. (M. B.) Za jasnejšo sliko dogajanja Pa,jgrgjo treben korak nazaj. Sodnik Serbo je svojo preiskavo začel ob k cu šestdesetih let, ko je po naljl. nemških sodnikov zaslišal vrsto 1} ki so bili vpleteni v delovanje la9 « smrti. Na tej osnovi je zbral do gradiva, da je lahko začel tudi nomni sodni postopek, ki se je a 1976 končal s procesom zoper P'vLa. komandanta Rižarne Jospha Obern serja in njegove sodelavce. Proceg(ja tedaj zadeval zgolj umor omejen ti števila ljudi, ki niso na noben na sodili v vojaške ali partizanke en ^ ker je umor odpornikov baje sodi ^ ce zasedbene oblasti, ki so s delom prispevali k delovanju cen okvir vojaškega prava in bi bu proces pristojno vojaško sodišče, kanju dokaznega gradiva je dr. se tedaj odkril tudi kopico kolabora nistov, ki so na različne načine soe-vali z nacistično okupacijsko oblil Šlo je v glavnem za civilne us*Uy0jpii elotne; ga okupacijskega aparata. »PreprU-3® v končno zmago, ali vsaj trdno odl° ni, da izkazujejo zaupanje v to zm ti so funkcionarji Visokega komis31* OZAK (Okupacijska cona Jadrali . Primorje) plačevali za vse ali sk ■ vse civilne uslužbence socialne P spevke zavodoma INAM in IINPS,« ^ v utemeljitvi obtožnice napisal sod Sergio Serbo. Na ta način so PrelSvj]j valci pod vodstvom dr. Serba ses:a v, seznam več kot 700 kolaboracioms ^ ki so na različne načine omogočili bro delovanje okupacijskega str J Del teh ljudi je sodnik Serbo tudi gj slišal, nato pa so se kot priče P°)a {r. tudi na procesu zaradi zločinov v žaški Rižarni. .. a. Sklep sodnika Serba, da obtoži ^ cistične krvnike samo umora ’>ne- p žnih« žrtev (tistih, ki niso bile voj ali odporniki), je izzval val polenu^ tudi sodnik sam se je zavedal neza ^ tnosti svojega dela. Zato je skleni, zaključi samo del preiskave in zase sodišču akte v nadaljnji postopek. s pa je zadržal drugi del preiskav .. katerim je hotel odkriti vse tiste, z bili na kakršen koli način poveza , zločini v Rižarni (še neidentificl^ . nemški vojaki, italijanski in sl°ve kolaboracionisti, kozaški in ukraji »jni težaki nasilja, itd.) in katerih zl ne bi bili zastareli zaradi tako im 0g. vane Togliattijeve amnestije. To ^ nost je v svoji - sicer glede velik0 [Vj gih aspektov vprašljivi - utemej. ,g razsodbe podprl tudi sodni zbor, trdil, da sodba procesa ne sme Pr. ^ piti meja obtožnice, da pa se Pre n0s-va glede drugih dodatnih odgovo ti lahko nadaljuje. i0til Sodnik Serbo se je navdušeno g nadaljnjega dela, a je bil kmalu . dodeljen drugemu oddelku, Pot® g(j-je zapustil sodstvo. Po njegove .a, hodu je preiskava sicer ostala 0 F ed vendar se ni premaknila niti za-^1-ali skoraj. In to je resnična »krl za-ka«, resnični pravi škandal celo deve. Cilj preiskave (po Serbove hodu je sveženj romal iz roke v j. dokler ni pred nekaj leti konen ^jl stal na mizi sodnika Patriarchi]3) $e močno zožen - »odkriti istovetn ^oV neidentifiranih nacističnih čaS:^rcbi.' in vojakov«, je dejal dr. Pat p b> medtem ko je dr. Serbo iskal vs - jjji bili kakorkoli sodelovali pri P arad> in njihov zločin ne bi zastarel gJ]e amnestije - in tudi ni videti jo jasne volje, da bi preiskava Pr d3 konca. Zato je tudi povsem so seznami kolaboracioniste p gradivom, ki je služilo za proo pi- pa po odhodu dr. Sergia Serba ^ ga hče več pregledal. »Sveženj, k* patri' dobil, je zelo skop,« je dejal ■ preis' archi, ki je sicer zajamčil, da kava - čeravno počasi - nadaljuj pp-O specifičnih ukrepih sodni tel govoriti in tudi ne bi mog(pi'sK0v, ” k molku zavezuje tajnost Pr 0 zel® nega postopka. Najbrž pa nl ja r daleč od resnice, če posumi^ gdjt)i bil v trinajstih letih po Pr05veStil° dejanski resnični ukrep °D poslar\ sodnem postopku, ki je " iva" krvniku ukrajinskega P°re ,g je s°v Demjanjuku, ki je osumljen- tud1 deloval pri pokolu v Rižarni- t k. tem primeru je bil ukrep SP ^o9: se mu dejansko ni bilo mog° di’ - ..t K«1 .......... _ ti, če je res, kot se slišijo ydel°vL imeli sitnosti policisti, ki sS,prnjanj ,, pri poskusu identifikacije U Tete$oSjt in razkrinkavanju njegove P - . Vse kaže, da prevladuje . . d3, katero pa ni kriv dr. Patria - y pek dodatno preiskavo ohranja j njem limbu: formalno se s“; prtje P,e. je - tudi ker bi dokončno FgSte iskave izzvalo ogorčene P pjStvU mokratov in antifašistov - Vse,. atov in antifašistov v» ,gj premakne z mrtvega v pričakovanju, da bo z njo P°be tudi Rižarno in vse, kar }e.^0 p°z zano, v neprozorno ogrU1! VOJMIR T Novo večino sestavljajo KD, PSI, PSDI, PRI in LpM Socialist Rossini novi miljski župan Lista Frausin po 40 letih v opoziciji j0 - Zgodovinski preokret" se je torej izvršil. Od včeraj ima-letih • nov občinski odbor, v katerem prvič po štiridesetih odb ni komunistov. Novi župan je socialist Jacopo Rossini, en r°r P® sestavljajo trije demokristjani, en socialdemokrat, r®Publikanec in predstavnik Liste za Milje. Lista Frau-strukr ostaia stranka relativne večine, napoveduje konkavno, vendar odločno opozicijo. nabitV°rana oljskega občinskega sveta je bila včeraj res 10 Polna občinstva, veliko ljudi pa je spremljalo doga-je ho V seIni dvorani skozi zvočnike v veliki predsobi. Ura najv l® toino 20.24, ko je bivši župan Mutton, ki je zaradi spornio9® števda preferenc na volitvah predsedoval seji, skeri :1' da le bil Jacopo Rossini izvoljen za novega milj-hitje ^'uPana' Prejel je 16 glasov, kolikor jih od skupnih s0v P.remore nova večina, sam Mutton je prejel 11 gla-c0 j?d Liste Frausin), zeleni Benini je oddal belo glasovni-Gi'ac 1S0VSki predstavnik (tokrat je bil deželni svetovalec udel Li pa je napovedal skorajšen odstop), pa se ni B0r ,ezi‘ glasovanja. V dvorani je manjkal samo poslanec Pr ^ k* Ie bil zadržan v Rimu. si0v reden preidemo k poročilu o seji, gre omeniti, da je sejeenska svetovalka Liste Frausin Barutova proti koncu koli sPre9°vorila v slovenščini, ne da bi sprožila kakršno-ni bijraakeij°. Misovskega svetovalca pa v tistem trenutku dr yn°čnja seja se je začela z uvodnim posegom komisarja obfineI9°neiai ki je štiri mesece - od predčasnega razpusta žnost • 9a sveta do volitev - vodil miljsko upravo. Po dol-m t 2*.Potrditvi izvoljenih pa se je začela razprava o glav-Odnrl -1 Revnega reda, izvolitvi župana in novega odbora, bo ^ i° je bivši župan Mutton, ki je izrazil prepričanje, da drunp? večina šibka, ter poudaril, da so bile možne tudi se. številčno močnejše rešitve. Možnost drugačnih večin je omenil tudi zeleni Benini, medtem ko so predstavniki večine - Rizzi za KD, Colombo za PRI, Di Candia za PSI, Derin za PSDI in Stener za LpM - s sicer različnimi toni poudarili pomembnost preokreta v vodenju občine, marsikdo pa je tudi izrazil željo po konstruktivnem prispevku opozicije. Predstavnik LF Vallon je zagotovil, da bo opozicija res konstruktivna, vendar je dal dokaj negativno oceno nove večine, ki da je najšibkejša med vsemi možnimi. Izid glasovanja je bil že vnaprej zagotovljen. Rossini je, kot rečeno, prejel 16 glasov, prav toliko ali enega manj so prejeli efektivni odborniki Rizzi, Cuscito in Sorgo (vsi KD) ter Colombo (PRI). Nekoliko se je zataknilo le pri glasovanju o suplentih: Derin (PSDI) je bil izvoljen pri prvem glasovanju, za izvolitev drugega suplenta, predstavnika LpM Stenerja, pa je bilo potrebno še eno glasovanje. Tik pred zaključkom seje je bila seveda na vrsti že kratka izjava novega župana. Rossini je omenil "težko dediščino" nerešenih problemov, ki so jo zapustile prejšnje uprave in ki je bila po njegovem prepričanju tudi glavni razlog za to, da so se miljski volilci odločili za spremembo. Bežno je tudi polemiziral z Listo Frausin, vendar je tudi zagotovil, da je pripravljen "gledati samo na bodočnost". Na koncu je treba še omeniti majhen zaplet, ki je nastal med strankami večine tik pred začetkom seje v zvezi s porazdelitvijo odborništev. Krajevni dogovor je namreč predvideval, da bi morala KD dobiti dva efektivna odbornika in enega suplenta, pokrajinsko tajništvo te stranke pa je zahtevalo tri efektivne odbornike. Socialistični pokrajinski tajnik Perelli je moral na vrat na nos prihiteti v Milje in rešiti spor, in tako je socialdemokratski predstavnik Derin v zadnjem trenutku "nazadoval" od efektivnega odbornika na suplenta. Nova večina je bila rešena, (tm) Slovesno so jo odprli sinoči Tržaška hranilnica CRT v Rojanu s prenovljeno sodobno agencijo Tudi Tržaška hranilnica - Cassa di Risparmio di Trieste posodablja svoje prostore in s tem seveda tudi poslovanje. Sinoči so v Rojanu, v Ulici Barbari-ga, odprli nov sedež rojanske agencije CRT. Prej je ta agencija poslovala v bolj tesnih prostorih v sosedni Ul. Stock. Nov sedež je precej velik in zadošča današnjim zahtevam take poslovalnice. V njem so namestili sodobne stroje, s katerimi so povezani s svojo centralo. Na sinočnjo slovesnost je prišlo precej vodilnih funkcionarjev Tržaške hranilnice in klientov rojanske agencije. Priložnosti govor je imel predsednik CRT odv. Aido Terpin (na posnetku D. Križmančiča), ki je tudi prerezal trak ob vhodu v bančno poslovalnico. 2tiQtr erneniene razmere na šolah in Posta i- na^e narodnostne skupnosti dalin V aj° Športno šolo Trst pred če-WniJl0Ve izzive, ki zahtevajo od od-srCu k0V’ pa tudi od vseh, ki jim je pri otrokrazvoi' življenje in sreča naših selno'Vse. večjo angažiranost in domi-s .Pri reševanju mnogih vprašanj, hj rimi se ta organizacija ubada. PreteVvdnem občnem zboru, ki je bil ni ,.rf , četrtek v Gregorčičevi dvora-Š0'l ve, 90 Pa se ga je 23 delegatov Šq1q ,rtcev in društev, ki s Športno tio tofu110 sodelujejo, so zato kot glavna, nn , 0 predlagali spremembo statu-v6(j4 katerem je lahko odslej član no-tesnj,uPravnega odbora vsakdo, ki si niZflr,no ?eli prispevati k rasti te organa in ne več (kot je bilo doslej) »o Šolo otr°L. ki obiskujejo osnov- PoudUo V svojem izčrpnem poročilu Pavleti- Predsednik ŠŠT prof. Bojan Valo VpCJ je takšno spremembo nareko-a°rnilri razlogov. Prvič, nekateri od-°d n; s° aktivni v Športni šoli že vse kot dp?6., ustanovitve, to je zdaj več dasprot„ etje, kar je odločno preveč, dioraj J1 l- pa ni razumljivo, zakaj bi vesejje ekdo, ki mu je ta dejavnost v ?ie3ov'r,t nellati samo zato, ker je solo. q. tr°k prestopil v nižjo srednjo ■ bi blr • dotok novih odbornikov, 6 vedno Pripravljeni stopiti v odbor, staršev tanjši, saj ti prihajajo iz vrst ^.dno m=„°kxna šolah' otrok pa je triih ŠQl aai Število učencev v mes-Prepoiovf} Se ie v zadnjem desetletju v°jni ,m' 0. Prvič po drugi svetovni rrred sin v Trstu celo zaprli eno iz-k0tnanjv„enskih osnovnih šol zaradi Pa so nla učencev, samo še tri šole P° pa . P°ine petrazrednice. Nasprot- Občni zbor odobril tudi statutarne spremembe Dejavnost Športne šole vse bolj presega golo razvijanje gibalnih sposobnosti otrok porast vpisov, saj se čedalje več mladih zakoncev odloča za drugega ali celo za tretjega otroka. Pomanjkanje odbornikov in neugodna demografska usmeritev pa nista edini težavi, ki pogojujeta delovanje športne šole. Tu je treba tudi omeniti, da zaradi novih šolskih določil vstop v vrtce v uradnih urah za vaditelje SŠT ni več mogoč, podobno pa velja tudi za mnoge osnovne šole, kjer imajo celodnevni ali podaljšani pouk. Vse težje je tudi sestavljati skladne skupine, saj pedagoško ni sprejemljivo, da skupaj vadijo otroci iz prvega in petega razreda. Ker se zdaj že na desetine mestnih otrok neposredno vključuje v razne športne organizacije, pri katerih polagajo vse večjo pozornost na delo z osnovnošolci, česar včasih ni bilo, tudi Športna šola delno dopolnjuje svojo dejavnost z drugimi akcijami, ne le v okviru osnovnošolske olimpiade. Kot velik organizacijski uspeh lahko štejemo na primer proslavo desetletnice ustanove v Kulturnem domu in pa spomladanski kulturni natečaj, iz katerega se je razvila razstava v Galeriji Tržaške knjigarne in je bil hkrati povod za okroglo mizo o stanju in perspektivah naše šole, ki pa - po oceni prof. Pavletiča - v naši družbi ni izzvala potrebnega poglabljanja. Po blagajniškem poročilu Nade Bizjak, sprejetju spremebne statuta in razrešnici dr. Pavlice v imenu nadzornega odbora, sta občni zbor Športne šole pozdravila Nerina Švab za odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Mitja Race za ŠZ Bor. Oba sta poudarila, da bo odslej vsa naša narodnostna skupnost morala nameniti večjo pozornost slovenski problematiki v sa- mem mestu, če, kot žal vse kaže, zakon o globalni zaščiti sploh ne bo upošteval naše prisotnosti v Trstu. Delegati so na koncu soglasno izvolili nova odbora, ki sta takole sestavljena: Upravni odbor: Nada Bizjak, Aleksander Koren, Sandra Montanari, Ana Parovel, Bojan Pavletič, Marica Vidmar, Jasna Rauber. Razsodišče: Marta Kocjančič, Alenka Race, Lidija Šušteršič. (ak) Na sliki (foto Križmančič) udeleženci občnega zbora Športne šole Trst, ki je bil v četrtek v Gregorčičevi dvorani. Predstavnika SSG pri vladnem komisarju Vladni komisar De Felice je včeraj sprejel predsednika SSG Jožeta Pirjevca in ravnatelja Miroslava Košuto, ki sta ga seznanila s položajem ustanove in mu izrazila zaskrbljenost zaradi diskriminatorske delitve sredstev na vseh ravneh. Predsednik Pirjevec je s posebnim poudarkom govoril o nujnih obnovitvenih delih v Kulturnem domu, o že obljubljenih sredstvih in bojazni, da obljube ne bodo izpolnjene. Komisar, ki je pokazal veliko razumevanje, je opozoril, da so pred četrtošolci trgovskega zavoda Žiga Zois Po televiziji o svoji ljubezni do Krasa st9a Zois njva trgovskega tehničnega zavoda tržašv adaia' ki poteka pod pokrovitelj-aciji Tržeču Pokrajinske uprave in ob sponsori-l«^nciie UT at ,anilnice (CRT) in potovalne hthe spotp r ' vključuje glasbene vložke, rek- hesytoSnoaoZdLkVi?.inP°dobno- sami,SOse: , rnl°pdai0, ki jo je vodil Roberto Da-Sa"u Posneli L1]tdki vkijučili s filmom, ki so ga Dn„ ..tudi knm„a ,temo »Kraška hiša«, in so ga ta t2,1)0 »Na KrsntlIab s kratko, a zelo doživeto bn~ klavca ihSU ie v.se drugačen večer« Alber-vn9ati knjioi pJL°bjavljena v izredno lepi in odv>ji, jjj Krasa. Nadaljevali pa so z t}jr ?ruiku za iJ,lb zaftavili tako pokrajinskemu $u ktorju Inštitut118 de!a in9- Berniju kot tudi pa P/°L EnricU nji26 preučevanje favne na Kra- ZeJe. Udeležbe^v (S*8^ “brali kot glavno temo Povede^° Prikaza/naše v? televizijski oddaji. je Ujihtu,8 še maršikai 6 Vasi' sPremni tekst pa je hvoričč111 nastanku r? ,z9odovini naših vasi, o skerin^’ d°mačih tak, Bojan in Grega. >EM *y ttnrium Zanon neijFetek, 1. 12, ob 21. uri: Entrange Mr. Knight - ob projekciji Pastot'lma Frankestein Marie Shelley in klavirski spremljavi (p0 Pa belgijska gledališka skupina Theatre de la Mandragore novitvi 2. in 3. 12. ob isti uri). IfBUA z„di„, Petrol-65' U, ob 21. uri: L'incerto palcoscenico (Boccioni-Corra-§. lIU)> rež. Giorgio Gallione, nastopa Teatro delFArchinvolto. OhčlXIT° AL tagliamento izpostava ra"Petr r °' 26-' U- ob 20.30: L'incerto palcoscenico (Boccioni-Cor-rež. Giorgio Gallione, Teatro delFArchinvolto. 0^)anSkO ^ledaMšče FiliPPuf' °b 20.30: Ha da passa 'a nuttata (po Eduardu De Unitičj' rTeZ- Leo de Bernardis, nastopajo Teatro di Leo in Teatri Forte p Napoli, med igralci Toni Servillo, Antonio Neiwiller, Iaia vitev o„u9enio Allegri, Marco Manchisi, Vincenza Modica (pono-Zb- H. ob isti uri). LJUBLJANA Cankarjev dom V DVORANI SF nocoj, 25. 11, ob 19.30: koncert Mladinskega pevskega zbora iz Maribora, dir. Branko Rajšter. Dvorana Magistrata V ponedeljek, 27. 11, ob 22. uri: skladbe Frederica Chopina s pianistom Ivanom Melešem. (Organizatorji: Glasbena mladina Ljubljana, Muzička omladina Beograd, Kulturni center Beograd in Cankarjev dom Ljubljana.) VIDEM Palamostre V ponedeljek, 27. 11, ob 21. uri: v okviru ciklusa Prijatelji glasbe - koncert Jess Trio Wienn (Haydn, Beethoven, Schumann). Palasport Carnera V sredo, 29. 11, ob 21. uri: rock koncert skupine Pat Metheny Group. Cerkev S. Pio X (Ul. Celebrino) Danes, 25. 11, ob 16.15: Cantate e sonate nelFeta del basso conti-nuo z glasbeno skupino L'insieme di mušica antica del Friuli-Ve-nezia Giulia. PALMANOVA Kinodvorana Italia V nedeljo 26. 11, ob 11. uri: v okviru ciklusa Palmamusica nastopa duo Barsotti-Urdido (Buch, Mozart, Faure, Chamminade, Pou-lenc). COLLOREDO DI MONTALBANO Občinska izpostava V nedeljeo,26. 11, ob 20.30: koncert Velikega jazz orkestra Citta di Udine, vodi Lucio Fassetta. TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 29. 11, ob 20.30: koncert pianista Benedetto Lupo (Schumann, Chopin). GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 27. 11, ob 18. uri: nastopa Slovenski kvintet trobil (Anton Grčar in Stanko Arnold - trobenta, Viljem Trampuš - rog, Boris Šinigoj - pozavna, Darko Rošker - tuba). POSTOJNA Kulturni dom V torek, 28. 11, ob 19. uri: koncert Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane, dir. Ciril Cvetko. CELJE Narodni dom V torek, 28. 11, ob 18. uri: nastopa Godba milice iz Ljubljane, dir. Franc Gornik. LJUTOMER Dom kulture V torek, 28. 11, ob 19.30: Pesmi v krvi - večer šansonov, ki jih je uglasbil Jani Golob, z Jerco Mrzel in pianistom Borutom Lesjakom. MARIBOR Velika kazinska dvorana V petek 8. 12, ob 19. uri: sklepni večer prireditve Revolucija in glasba s Triom Lorene. LJUBLJANA Cankarjev dom V SREDNJI DVORANI CD v torek, 28. 11, ob 20. uri: Odisejev povratnik, Plesni teater Ljubljana, kor. Ksenija Hribar. CODROIPO Novo občinsko gledališče (Ul. 29. oktobra) V ponedeljek, 27. 11, ob 20.30: baleta Romeo in Julija in Carmi-na Burana, s skupino Balletto di Venezia in Oriello Dorella. DNEVI PLESA 1989 LJUBLJANA Cankarjev dom V SREDNJI DVORANI v petek, 8. 12, ob 20. uri: Rdeči alarm -Vzhodni plesni projekt Ljubljana. V SEJNI SOBI E 1 v soboto, 9. 12, ob 15. uri: projekcija video plesa Silent Cries, avtor Jiri Kylian. V SREDNJI DVORANI v soboto, 9. 12, ob 18. uri": plesni večer izbranih slovenskih skupin z gosti. Nastopajo: Plesni studio DPD Svoboda iz Ptuja - Delavnica C, Vsakdanjost; Plesna skupina The Space iz Trsta - Aurora; Plesni Forum iz Celja - Ars amphiboliae; Studio Intakt iz Ljubljane - Blazni; Špes Keli iz Kopra - Perpetuum mobile; Plesni center Maribor - Terra incognita; Baletski studio Rebis iz Novega Sada - Human Condition; Plesna skupina Media iz Titovega Velenja - Plesna slika. V SREDNJI DVORANI v soboto, 9. 12, ob 21. uri: plesna skupina iz Lizbone Danza Grupo s predstavo Voos Domesticos. V MALI DVORANI v nedeljo, 10. 12, ob 17. uri: Lojzka Žerdin in študentje AGRFT - Sledi, Eča Dvornik s skupino - Zgodba neke kraljice. V SREDNJI DVORANI v nedeljeo, 10. 12, ob 19. uri: Show Dance s skupinami Ekstrem iz Dobrove pri Ljubljani, King iz Limbuša pri Mariboru, Arruba iz Ljubljane, The Space iz Trsta, Baletski studio Rebis iz Novega Sada, Nero iz Maribora in Vihar iz Limbuša pri Mariboru. Koristne telefonske številke NUJNI POSEGI KARABINJERJI Karabinjerji ... 112 Trst . 734084 Policija 113 Gorica . 82044 Gasilci Tržič . 410276 Čedad . 730405 PRVA POMOČ V BOLNICAH Gorica .. 533991 PROMETNA POLICIJA Tržič ... 482000 Trst . 422222 Krmin ... 60124 Gorica . 22333 Čedad ... 730000 Tržič . 410100 Čedad . 731142 RDEČI KRIŽ Trst ...310310 TAKSIJI Tržič ...482000 Trst 307730 in 54533 Tržič (Trg Unitd). 410440 ZELENI KRIŽ (postaja) .. 44500 Gorica ... 31111 Gorica (Korzo) ... ..34000 (postaja) .. 22033 GASILCI Ronke (letališče) . .779193 Tržič ... 410222 Čedad (postaja) .. .731830 Karakteristične številke: za Trst 040, za Gorico 0481, za Videm 0432. OVEN (21.3.-19.4.) ~ VI IN DELO: Zvezde so vam naklonjene, zato lahko pričakujete kar ^d.en. Pozitivni vnli- ?vaianip , uu ^poaouain dstite dnhV Šlh nartov. Izko-yam bo t ® Priložnost, ki se i-ahko °sani=tTla sredi tedna. Kovanem za‘h,»vdl & nepriča' Petek vam k !ku' Četrtek in njena. v?\m0^Ž mani nakl°- ?n tako icuJ?! DRUGI: Nekdo DVOJČKA (21.5.-*"1 'f* 20.6.) — VI IN I I DELO: Vstopate v razgiban in pred-vsem pester delovnik. Počutili se boste v formi in brez večjih težav boste kos nalogam, ki ste si jih zadali. V torek ali sredo lahko naletite na manjše ovire ali sitnosti, ki pa ne bodo bistveno vplivale na končni uspeh vašega dela. Nekoliko bolj muhast bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Nikar se v čustvenih zadevah ne prenaglite. Ugodna dneva bosta sobota in petek. _ LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Zvez-JL # de vam tokrat niso \ kaj preveč prijaz- ne. Neugodna Luna in Mars vam lahko prekrižata načrte. Bodite pri delu nadvse previdni, ker se vam lahko v neugodnih okoliščinah kaj zaplete. Za uresničitev svojih ciljev se boste morali tokrat nekoliko bolj potruditi. Nekoliko muhasta bo nedelja. VI IN DRUGI: Zaradi neke nepričakovane izjave boste vznemirjeni. Ugodna dneva bosta torek in sreda. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Napoved je — kar ugodna, kljub temu pa vam ob koncu tedna grozi nekaj prehodnih težav. Izkoristite pozitiven vpliv Merkurja za uresničitev ciljev in uspelo vam bo, kar si želite. Ponudilo se vam bo nekaj dobrih priložnosti. Z malo truda in kančkom prizadevnosti lahko dosežete pomembne rezultate. VI IN DRUGI: Našli boste pomoč, ki jo potrebujete. Ugodna dneva bosta torek in sreda. STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Obeta se vam precej prije-ten in delovno zanimiv teden. To je pravi čas za izpeljavo zahtevnejših načrtov. Spremljala vas bo odlična delovna forma. Ustvarjalni in zadovoljni boste. Možnost prijetnih presenečenj na poslovnem ali denarnem področju. Neka želja se vam bo izpolnila. VI IN DRUGI: Ljubljena oseba vam pripravlja lepo presenečenje. Ugodna dneva bosta torek in sreda. ... VODNAR (20.1.-18.2.) — VI IN DELO: Teden bo razgiban in poln novosti. Sobota, nedelja in ponedeljek vam z neprijazno Luno in Marsom ne bodo preveč naklonjeni, odtod slabše počutje in spremenljivo razpoloženje. Pri delu gre lahko kaj po zlu. Preostanek tedna bo prav prijeten in delovno učinkovit. Nekaj se bo obrnilo v pozitivno smer. VI IN DRUGI: Nekdo pogreša vašo pozornost. Ugodna dneva bosta torek in sreda. x s Vj najugodne]ša.aGle- k°sta Mars in to' da vam n°m p" .ln Luna med ted- 9r°zijo nenri^vSprotna' vam al1 nepredv,rirk°Vane sitnosti ?°v- BoditI d yvi nesporazu- ?edelja vi^ne- KritičŽa bo n6 si Čas za nnDRUGI: Vzemi-"ebo. UoP„°SLz RAK (21.6.-21.7.) /TS VI IN DELO: Pred vami je prijeten in w Ul sproščen delovni teden. Ugoden položaj zvezd bo spodbudil srečen potek dogodkov in izpolnitev nekaterih želja. Čas je ugoden za nove pobude. Dobra sreča vam bo naklonjena. V četrtek ali petek vam neprijazna Luna lahko kaj pokvari. Odtod tudi možnost slabšega razpoloženja. VI IN DRUGI: Nekomu odločno povejte, kar mu gre. Ugodna bosta sobota in ponedeljek. DEVICA (23.8.-22.9.) — VI IN DELO: Zvezde so vam prijazne, zato lahko pričakujete prijeten in uspešen teden. Precejšnja je možnost pozitivnih sprememb, ki vam bodo dale novega elana in vas pri delu spodbudile. Marsikje boste napredovali in poželi zasluženo priznanje. Torek in sreda vam bosta za spoznanje manj po godu. VI IN DRUGI: Pogovor vas bo spravil na izvirno misel. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI IN DELO: Pred vami je precej naporen, a uspešen delovni teden. Pozitivni vplivi zvezd bodo prispevali k dobremu razpoloženju in pomembnim delovnim uspehom. Lahko si obetate prijetna presenečenja na finančnem področju. Ne zamudite enkratne priložnosti, ki se vam bo ponudila, in napredovali boste. VI IN DRUGI: Nekdo si zelo želi vašega obiska. Ugodna dneva bosta sobota in petek. KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: Nebo vam je prijazno, zato ne pričakujte posebnih težav. Ponudile se vam bodo nekatere nove ustvarjalne možnosti. Čas je primeren za nove načrte in tudi za drznejše pobude. Ugodne okoliščine bodo prispevale k lažji izpolnitvi vaših namenov. Sreča se vam bo izpolnila predvsem v poslovnih zadevah. VI IN DRUGI: V ljubezni se vam bo kar lepo godilo. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. , RIBI (19.2.-20.3.) — ^ f VI IN DELO: Pred vami je kar precej uspešen teden. Čas je primeren, da poskusite uresničiti cilje, ki ste si jih že zdavnaj zastavili. Izkoristite naklonjenost Marsa, Jupitra in Venere za vse, kar vam je najbolj pri srcu. Šreča vam bo tokrat naklonjena. Poskusite čimbolj e izkoristiti svoj prosti čas. Torek in sreda lahko kaj ponagajata. VI IN DRUGI: Nekdo se bo zavzel za vas. Ugodna dneva bosta nedelja in petek. Pokrajinski kongres KD: občutiti je veter z Vzhoda V avditoriju Luigi Fogar se je sinoči pričel 33. pokrajinski kongres krščanske demokracije, ki se bo predvidoma zaključil v nedeljo dopoldne. V sinoč-nem, uvodnem delu, so delegati najprej opravili nekatere statutarne obveznosti, nato pa prisluhnili pozdravom gostov, predstavnikov strank in organizacij, zatem pa uvodnemu poročilu dosedanjega tajnika Roberta Oriona, ki bo, kot je slišati, ostal na čelu stranke, tudi v prihodnjem mandatu. Danes bo na vrsti razprava, jutri pa zaključni del z volitvami. Ne bo pretirano, če povemo, da je bilo tako v pozdravih gostov, kakor v poročilu Roberta Oriona občutiti vpliv prenovitvenih vetrov, ki prihajajo iz vzhoda, začenši od prvih sosedov. Po drugi strani pa ne kaže niti zamolčati določenih poudarkov, zlasti kar zadeva nedavno pobudo osrednje vlade glede postopka za globalni zaščitni zakon, ki vse preveč spominjajo na strahove preteklosti. Župan Scarano, ki je kot prvi pozdravil udeležence kongresa je naglasil, da pri dojemanju novosti ne gre izgubljati časa. Nadaljevati je treba v dosedanjih prizadevanjih, vendar z novimi, bolj ustreznimi odgovori na dogajanja in izzive. Pokrajinski tajnik Pini socialistične stranke je svoj poseg usmeril na gospodarsko problematiko in politična zavezništva, od krščanske demokracije pa zahteval predvsem jasnosti. Kritičen do odnosov s KD je bil republikanski predstavnik Bagni, ki pa ga, kot se zdi, najbolj skrbi kaj bo z osnutkom zakona za globalno zaščito. O vlogi Gorice v tej novi stvarnosti, ki se zelo hitro spreminja je govoril predstavnik KPI Salomoni, hkrati pa načel splošno občuteno vprašanje prenove institucij, oziroma reform, ki naj ovrednotijo pojem političnega delovanja. Marjan Terpin, ki je na kongresu zastopal Slovensko skupnost je uvodoma poudaril odlične odnose in sodelovanje s KD in preferenčno os, ki naj bi se sčasoma ustvarila v odnosih med strankama, v drugem delu pa kritiziral vlogo, ki naj bi jo v Rimu, pri pripravi zakonskega osnutka imel deželni predsednik Biasutti. To so ugotovitve, ki bi lahko prisilile Slovensko skupnost, do revizije dosedanjih izbir. Giuliano Bon, ki je govoril v imenu treh sindikalnih zvez je opozoril na številna vprašanja, na katera naj bi kongres odgovoril. Kratek pozdravni nagovor je imela tudi pokrajinska tajnica liberalne stranke. Kongres se je nato nadaljeval z branjem zajetnega in izčrpnega poročila, ki v uvodnem delu ocenjuje dogajanja v Vzhodni Evropi in skuša opredeliti smernice pokrajinske in deželne politike do teh sprememb. V tem delu je tudi govor o pobudi vlade, ki je izdelala zakonski osnutek za zaščito slovenske narodnostne skupnosti, kar je nedvomno prvi in konkreten korak za reševanje tega vprašanja. Grion je nato opredelil odnose do drugih strank. Do KPI jasno in deklarirano konfrontacijo. Do PSI priznanje odločilne vloge te stranke, čeprav potek zadnjega deželnega kongresa pušča dovolj prostora za pomisleke, do manjših laičnih in socialističnih strank v glavnem uglajeno sodelovanje (motnje v odnosih naj bi bile bolj sporadične in nepomembne). Priznanje SSk za izredno korektnost in zvestobo izbiram in programom. V osrednjem delu poročila je govor o gospodarski in splošni družbeni problematiki (vloga Goriškega sklada in pozitivne posledice dosedanjih posegov) sklepni del pa zadeva organizacijska vprašanja. Ob koncu velja omeniti, da je Roberto Grion, ki opravlja tudi funkcijo župana v Koprivnem, vodil stranko v izredno težavnem obdobju notranjih sporov in zlasti številnih kriz glede upravnih koalicij na Občini v Gorici, glede uprav v nekaterih manjših občinah in tudi glede nelahkih izbir na področju javne zdravstvene službe. Ko je na tem mestu, "začasno" zamenjal Gianfranca Criscija, ki je prevzel mesto predsednika Pokrajine, je kazalo, da bo začasnost trajala le nekaj mesecev. V tem času pa je, kot je slišati, pokazal veliko sposobnost usklajevanja raznih tendenc v stranki in veliko mero strpnosti v pogajanjih z drugimi strankami in si seveda s tem pridobil točke za potrditev na tem mestu. Tolminski puntarji v Verdijevi dvorani Koncertna izvedba opere U, Vrabca V okviru širšega kulturnega programa pod naslovom Tolminci za mit' i® bila v četrtek v Verdijevi dvorani premiera opere v treh dejanjih Tolminsk1 puntarji, tržaškega skladatelja Ubalda Vrabca. Avtor libretta je Janez Dolenc. Opera, ki jo bodo jutri zvečer ponovili v Slovenski filharmoniji, 4. decembra pa v Kulturnem domu v Trstu, je bila v koncertni izvedbi. Izvajalci so bi Simfonični orkester iz Ljubljane in solisti Jurij Reja, Neven Belamarič, Iv3?1 Sancin, Borut Gorinšek, Venčeslav Zadravec, Marjan Trček, Marjan Puškarib Jože Jores, Borut Gorinšek, Olga Gracelj in Mojca Vedernjak in moški zbo Consortium musicum. Dirigiral je dr. Mirko Cuderman. O pomenu kulturnega dogodka in o njegovi povezanosti z zgodovino Slovencev je na četrtkovi premi6) ri spregovorila predsednica SSO Marija Ferletič. Na sliki: (foto Čubej) izvajal61 na četrtkovi prireditvi). Na obisku delegacija bocenske pokrajine V naši deželi se je v četrtek in včeraj mudila na obisku komisija za kulturo v bocenskem pokrajinskem svetu. V Gorici so se člani komisije, na njihovo željo, srečali z delegacijo SSk in se seznanili s statusom slovenske na- rodnostne skupnosti. Včeraj je delegacija bila na obisku v Trstu, pri deželnem odborniku Antoniniju. Na sliki: (foto Čubej) delegaciji na pogovoru na sedežu dežele v Gorici. Zaskrbljujoč dogodek v Krminu Rop in Krminski karabinjerji še niso prišli na sled dvojici roparjev, ki je v četrtek zjutraj z zvijačo stopila v stanovanje mesarja Antonia Cestara v Krminu, v Vicolo delle Fornacii, pretepla in zvezala 13-letnega Alessandra Cestara ter ukradla okrog 500 tisoč lir. Zdi se sicer, da se krog osumljenih oseb stalno krči. Preiskovalci so menda našli krznen plašč, ki naj bi izginil iz Cestarovega stanovanja, razpolagajo pa menda tudi z drugimi elementi. Pred sedmimi meseci so bili Cestarovi že žrtev podobnega izpada. Tudi takrat so se za vstop v stanovanje poslu-žili Alessandra. Ustavili so ga na cesti in prisilili, da jim je odprl vrata. Dogodka, vsaj kar zadeva storilce, utegneta biti torej povezana. V četrtek, okrog 8.10 sta neznanca pozvonila na vrata Cestarovih. Ales-sandro je bil namreč zaradi bolezni doma. Nenapovedana gosta sta se predstavila za pismonošo. Alessandro je nič hudega sluteč odprl spodnja vhodna vrata (dan prej je namreč pravi pismonoša prinesel ob isti uri priporočeno pismo) in je takoj razumel, da ne gre za pismonošo. Dva moška z zakritima obrazoma sta vdrla v stanovanje in Alessandra zavezala s kablom televizijske antene ter mu povrh vse- nasilje ga še priselila nekaj zaušnic. Nato sta začela brskati po sobah. Njun napor ni bil bogato poplačan, saj sta dobila le 500 tisoč lir. Prebrskala sta vse kotičke in predale z izjemo omare, kjer sta dva, morda ista tatova, dobila pred sedmimi meseci milijon lir, krzneni plašč in nekaj zlatih predmetov vrednih približno pet milijonov lir. Prestrašeni Alessandro je med obiskom ležal na fotelju. Kmalu zatem sta jo odkurila, še prej pa sta Cestarovega sina zaprla v bližnjo sobo. Alessandru je uspelo se razvezati in je telefonsko obvestil starše. Na kraj ropa so prihiteli tudi domači karabinjerji, saj je kasarna le nekaj stotin metrov stran. Alessandro je preiskovalcem povedal, da je prepričan, da sta rop izvedli isti dve osebi, ki sta v stanovanje že vdrli pred sedmimi meseci. Tedaj je dvojica zagrabila fantka, ki je bil s kolesom namenjen v šolo. Prisilila sta ga, da jima je odprl stanovanje, nakar sta fantka zavezala in si podrobno "ogledala" stanovanje. Alessandro je med drugim povedal, da sta bila tatova enako visoka kot prejšnja dva, pa tudi glas sta imela enak. Menda sta se nameravala polastiti televizorja, vendar sta potem namero opustila. SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME DANES od 15. do 17.30 v prostorih SPD v Ulici Malta, 2. Ob tej priložnosti bodo vpisovali v tečaj smučanja. Naročnike, bralce in oglaševalce obveščamo, da smo te dni namestili telefax tudi v goriškem uredništvu. Naša številka telefaxa je 532958 Naši telefonski številki pa sta 533382 in 535723. ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO GORIŠKI SEJMI ■Ut kmečke in obrtniške" ■ HRANILNICE ti udarec«, 22.00 »Fascination«. ^ SVOBODA - Šempeter 20.00 sled«. i ,,SU°vi' »Krv3V DEŽURNA LEKARNA V GO*|C/teL Al giardino - Verdijev korzo •> 531879. DEŽURNA LEKARNA V TRi Občinska lekarna št. 2 (Comun Ul. A. Manlio 14 - tel. 480405. ŽIČU. 2)' pogrebi .. jsfar>u Danes v Gorici ob 9.30 AmahJa1 g0ga vd. Nanut iz bolnišnice Janeza ° jrežu’ v cerkev in na pokopališče v St t Sporočamo, da je 23-Trstu umrla Zora Piščanc (stara 77 let) Pogrebno podjetje Prescner^ Prispevki Pokrajine (220 mil.) za razne kulturne dejavnosti Bogata razstava v Kulturnem domu Stvaritve dveh desetletij slikarja Fulvia Monaia '^a sredini seji pokrajinskega sveta Poleg drugih vprašanj odobrili tudi enarrie prispevke za kulturna in več-■ ,®enska društva, ki delujejo na goje kein območju. Pokrajinska uprava i, na podlagi deželnega zakona štev. ]it2z kta 1987 (zakon o utrjevanju po-ike miru in sodelovanja) razdelila 80 Dr av!n0V br' PrisPevbe, o katerih je sii v!OC*no razPravbala posebna komi-J.a, bodo prejeli: občinska uprava Kr-do*h 1 m^bjon, občinska uprava Dober-2 “ ,1 milijon, občinska uprava Poljan mulijona, občinska uprava Medeja j;.0 bsoč, občinska uprava Tržič 2 mi-jj°n® 500 tisoč, občinska uprava Škoc-: n 2 milijona, občinska uprava Šta-s,ncan 2 milijona, Kulturni večnamen-v1 lavni center Ronke 5 milijonov, mturni dom Gorica 4 milijone, Svet j 0^enskih organizacij 3 milijone, sin *'vo Kinoatelje 3 milijone, Zveza n v®nskih kulturnih društev 2 milijo-t ' 2.veza slovenske katoliške prosve-j a milijone, društvo Štandrež 1 mili-r n' krožek Arci Dimensione A iz Štabna 1 milijon, Inštitut za mittelev-Pska kulturna srečanja v Gorici 2 7 bjona, Inštitut za socialno in versko godovino v Gorici 1 milijon 500 tisoč, nter Terra Nuova iz Gorice 1 mili-jjn' Pokrajinsko združenje ACLI 2 mi-ric°na 5g9 tisoč, Lega Nazionale iz Go-* ®. 1 milijon 500 tisoč, državno zdru-1 mn italijanskih mornarjev iz Tržiča ^‘dom združenje ANED iz Ronk 3 s . —-, ii. i ilirci i milijon n- 5nn Center CISAC iz Tržiča 1 milijon nj tisoč, Združenje Castrum Cormo-4 7 milijone, center CVCS iz Gorice i^tlijone, znanstveni licej Buonarroti za rzi^.a 1 milijon, pokrajinska uprava Drilrazlične prispevke in izdatke ob mn.^oosti odprtja vojnega muzeja 15 ‘“bonov. 68 3.Podlagi deželnega zakona štev. lz leta 1981 (3. naslov) pa je Pokraji-lir P°razdelila 89 milijonov 800 tisoč v sledeči način: Občinska uprava a;«1?111 500 tisoč, občinska uprava Gra-2 mn.! milijon, občinska uprava Tržič tisoč °na' občinska uprava Ronke 500 Soc-°bčinska uprava Šempeter ob ~ miliinna SAD licnč- nn- ra a btarancan 800 tisoč, občinska up-•hen 500 tisoč, Kulturni večna- turn** javni center 5 milijonov, kul-tis ,° društvo Sedej iz Števerjana 700 C' Mohorjeva družba iz Gorice 1 milijona 500 tisoč, občinska up- milijon 300 tisoč, kulturno društvo Štandrež 1 milijon, društvo Jadro iz Ronk 700 tisoč, kulturno društvo Hrast iz Doberdoba 350 tisoč, Zveza slovenske katoliške prosvete 5 milijonov 300 tisoč, Zveza slovenskih kulturnih društev 1 milj on 500 tisoč, kulturno društvo Briški grič iz Števerjana 400 tisoč, kulturno društvo Danica z Vrha 400 tisoč, kulturno društvo Oton Župančič iz Štandreža 400 tisoč, kulturno društvo Paglavec iz Podgore 400 tisoč, kulturno društvo Skala iz Gabrij 400 tisoč, kulturno društvo Sovodnje 400 tisoč, kulturno društvo Kras iz Doberdoba 400 tisoč, kulturno društvo Jezero iz Doberdoba 400 tisoč, Kulturni dom iz Gorice 3 milijone, krožek Ri-nascita iz Gorice 1 milijon 800 tisoč, pokrajinski komitč ARCI 500 tisoč, center Terra Nuova 700 tisoč, pokrajinsko združenje ACLI 500 tisoč, FIAF iz Gorice 1 milijon 500 tisoč, CAPIT iz Gorice 2 milijona, center Stella Mattu-tina iz Gorice 1 milijon 300 tisoč, go-riška skupina AGESCI 700 tisoč, študijski center Rizzati iz Gorice 4 milijone, inštitut socialne in verske zgodovine 7 milijonov, center Studium iz Gorice 2 milijona 500 tisoč, MOVI iz Gorice 500 tisoč, krožek Mazzini iz Tržiča 1 milijon 300 tisoč, krožek II Gardo iz Ronk 600 tisoč, združenje Micron C iz Gorice 800 tisoč, krožek Galbiati iz Poljana 800 tisoč, krožek Brodolini iz Ronk 500 tisoč, center za raziskave Krasa Seppenhofer iz Gorice 1 milijon 200 tisoč, paleontološki kraški muzej v Tržiču 1 milijon 500 tisoč, muzej della Rocca v Tržiču 2 milijona 500 tisoč, združenje za kraške študije Lindner 700 tisoč, fotografska galerija Incontro v Ronkah 800 tisoč, rekreacijski krožek železničarjev iz Gorice 1 milijon, goriški fotografski krožek 2 milijona, društvo Dante Alighieri iz Gorice 2 milijona, Agriturist iz Števerjana 1 milijon, "Zelena" univerza iz Tržiča 1 milijon, združenja Italia Nostra 900 tisoč, WWF iz Tržiča 500 tisoč, WWF iz Gorice 700 tisoč, gobarsko društvo iz Gradišča 500 tisoč, gobarsko društvo iz Gorice 350 tisoč, združenje Pro Se-nectute 1 milijon 500 tisoč, kulturno društvo Lipizer iz Gorice 2 milijona, združenje Castrum Cormonis iz Krmi-na 2 milijona 500 tisoč, astronomski krožek iz Fare 3 milijone, MOPOEITA iz Gorice 350 tisoč, raziskovalna skupina I Scussons iz Romansa 2 milijona V goriški galeriji D Torchio razstavlja likovnica Sguazzi ^a*'io. cv na Italijansko prvenstvo FunD ^ se v za jadralne deske. Pri najboljs* izkazaU razredu optimist letos najbolj laS iz-Ivan Zidarič, kateremu se Je nStvU 10 muznil nastop na državnem Pr . sta d°' Iztok Colja in Andrej Petaros, c0llsketn segla 5., oziroma 7. mesto na prvenstvu v tej kategoriji- lBjC KLAVDIJ C m Jadranovi košarkarji jutri v Padovi Virtus favorit Jutrišnji Jadranov nasprotnik v 10. olu košarkarske B-2 lige je Virtus Pa-®0Va. ki se je kot Jadran v minulem Prvenstvu uvrstil v končnico prven-'Va. V tej sezoni pa moštvo iz Padove ue skriva ambicij, da bi napredovalo v . 1° ligo. Zato pa se je tudi primerno pačilo s tremi visokimi košarkarji, ako da je sedaj ekipa zares priprav-lena na kakovostni skok. Nove okrepitve pa so: Massimo ^enghini (20 let, 200 cm, krilo, Porto iq? Borgio), Armando Merlitti (21 let, cm, bek-krilo, Pescara), Luca Mar-,as (22 let, 202 cm, center, Forze arma-e)- Potrjeni trener Gianni Trevisan azpolaga torej z dokaj homogeno eki-P°' v kateri sta dva starejša igralca (in sveda Jadranova znanca) Gianni Bor-ujozzi (32 let, 198 cm, krilo-center) in j * vio Salmistraro (30 let, 196 cm, kri-°)- Sicer pa je to v glavnem mlado in mbiciozno moštvo, ki je doslej najbo-le uvrščeno od vseh treh padovskih. »Večkrat smo govorili s predstavni-1 drugih košarkarskih društev iz Pa- dove, da bi končno sestavili moštvo, ki bi s skupnimi človeškimi, organizacijskimi in finančnimi močmi, čimprej napredovalo v B-l in nato v A ligo. Vse kaže pa, da so društveni ineterši močnejši od mestnih in vse je šlo po zlu. Škoda, predvsem če pomislimo, da smo še pred nekaj leti imeli močno ekipo v A ligi, da ne govorimo o časih, ko je v Padovi treniral Aca Nikolič..,« se nam je po lanski tekmi Virtus-Jad-ran potožil eden od odbornikov pa-dovskega društva. Jadranovce čaka torej jutri izredno težko gostovanje, še posebno, ker ima naša združena ekipa tudi pred to tekmo veliko tažav s poškodbami nekaterih igralcev. David Pregare, ki ima bolečine v kolenu, ni treniral ves teden, Robert Daneu pa je z redno vadbo po sobotni tekmi pričel šele v četrtek. Sicer tudi pred srečanjem v San Lazzaru je bila Jadranova zdravstvena slika precej »žalostna« in vendar so naši tam poskrbeli za podvig, (bi) V ženski odbojkarski C-l ligi Bor Elpro doma Po dveh gostovanjih bodo odbojkarice Bora Elpro v 4. kolu C-l lige spet igrale doma in (zaradi nerazpoložlji-vosti dvorane Suvich) bodo vnovič prisiljene nastopiti v telovadnici »Er-vatti« pri Briščkih. Varovanke Marka Kalca bodo gostile ekipo Ausa Pav iz Cervignana, ki je pravzaprav doslej med vsemi udeleženkami lige najbolj razočarala. Štar-tala je kot kandidat za visoko končno uvrstitev, a ima zaenkrat samo dve točki in to kljub temu da je bil za Furlanke dosedanji spored tekem v bistvu ugoden. Toda za uvod so doma izgubile z novincem Cordenonsom (ki odtelj ni več zmagal), v kraju Piove di Sacco so šele po petih nizih strle odpor Ghemarja (ta ne prej ne potem ni osvojil niti niza), prejšnjo soboto pa so doma s 3:0 izgubile v derbiju z Latisa-no. Nasprotnik, ki so ga borovke letos dvakrat že premagale tudi v tekmovanju za italijanski pokal, (s 3:0 v Trstu in s 3:1 v Červinjanu) torej ne bi smel delati našim igralkam prevelikih preglavic, toda trener Kalc svari svoje igralke pred podcenjevanjem: »Cervignano je ekipa, ki si bo zdaj na vse kriplje prizadevala nadoknaditi zamujeno, zato si ne smemo delati utvar, da bo to srečanje lahko, čeprav seveda pričakujem čisto zmago, saj sem prepričan, da smo boljši od dre-višnjih nasprotnic. Za nas je pomembno, da do konca leta (se pravi v prihodnjih petih kolih, op. ur.) dosežemo maksimalno število točk, da bi lahko nato med novoletnim odmorom neovirano nabirali kondicijo za povratni del sezone, ko bodo padale odločitve o končnem vrstnem redu.« V Borovem taboru so v tem tednu vse igralke dokaj normalno trenirale, čeprav je še nekaj težav s sanacijo poškodb in s sezonskimi boleznmi, toda po besedah trenerja Kalca to drevi nikakor ne sme biti pretveza za zmanjšanje učinka na tekmi. Rokometna C liga Kras Trimac prvič doma V drugem kolu rokometnega prvenstva C lige bo Kras Trimac prvič igral doma in sicer proti Celliniju iz Padove. To bo težka tekma, ki jo krasovci lahko osvojijo, le če igrajo preudarno in pazljivo. Padovsko moštvo sicer ne spada med močnejše ekipe, Krasovi rokometaši pa so v lanskem prvenstvu ravno s Cellinijem imeli najslabše izkušnje, saj so v obeh tekmah ostali praznih rok po izdatnem vodstvu. Tokrat si morajo Lazarjevi varovanci prizadevati, da ne bi ponovili istih napak, ki so jim bile lani usodne. Za Kras ne bo mogel igrati Grilanc, ki bo zaradi poškodbe na roki počival še cel mesec dni. Med tednom pa je k vojakom odšel še vratar Glavina. Tekma bo v Zgoniku jutri s pričetkom ob 11.00 LESTVICA PO PRVEM KOLU: Pas-tajolly TV, Kras Trimac, Cividin, S. Dona, Q. d'Altino in Cellini 2, Padana, Fides, Paese, Nardi, Vitt. Ven., Jolly Campoformido in Libertas 0. (Pjotr) V Sovodnjah osrednja tekma deželnih odbojkarskih lig Agorestov izziv Kennedyju Nad tekmami drevišnjega 5. kola v 6zelnih odbojkarskih ligah se nema-g8 Vzpenja dvoboj ženske C-2 lige v °vodnjah med še nepremaganima vr-arna Agoresta in Kennedyja iz Adeg-pacca' Tile ekipi skupaj s tržiškim tocantierijem imata na lestvici po Se® točk, sledi pa jima Sloga Koim-s šestimi in s tem je krog kandi-atov za napredovanje zaenkrat, vsaj a ede na dosedanje rezultate, že skle-stv ■ Pred samim pričetkom prven-,■ a ni bilo dvoma o tem, da je zdru-na goriška ekipa zmožna odigrati v J sezoni vidno vlogo, toda med po-ayalci ni uživala enakega spoštova-drp ■ ostale tri omenjene ekipe, zato qa J^nja tekma s Kennedyjem za Str-da/6Ve varovanke predstavlja še do-j-, ®h izziv za temperamenten nastop. slej niso Goričanke naletele na res v. cne tekmece, zato bo ta tekma pra-s Pokazatelj zmogljivosti in zrelosti Zan 6ns^e šesterke. Pri tem ni prav-izi|TaV niti tako pomemben končni njil' ki navsezadnje še ne odloča o aj.erner, pomembno pa je preveriti, tt0 Se lahko Agorest enakovredno Za n S ®esterko, ki jo vsi proglašujejo Znaa]b°ljŠ° v in le bila sposobna £} 9ati tudi proti slogašicam na Op-kar je nedvomno lep podvig, pa strl j Nabrežini je Kennedy gladko kui„• P°r sokolovk. Furlanke se odli-po j ° .bodisi po igri v obrambi bodisi Rri v napadu (tako s centra kot s s tem ome-še naj- elei? *n m°čan je tudi servis, s j it j 5®nt°m pa jih je mogoče tudi b°lj ran,S0 J ranljive. * V isti li, sprejemu servisa vabfK SIRENa Pes tI9 klubsko večerjo, ki bo da-b0 ’ : *• m- ob 20.30. Poskrbljeno c° in 9°™ato hrano, pristno kaplji-ije. Za infor-št. 422696. t. m., od 10. do do 19. ure ter v m., od 18. do 21. Piarji£,V,es,el° razpoloženje. Za ŠD tel" P° 14' uri na št- 422L_. priremREG ' SMUČARSKI ODSEK sicer v tse.iem smučarske opreme, in "Ptenio'?ovadnici v Dolini. Prodaja 21. „ *e ?° danes, 25. t. m., od 18. do 12. J” jutri, 26. ^ f7 \6" fn j®ni vsi zainteresirani! priredYLADlNA ieip *v Domu A. Sirka v Križu se-?P^eine f ln rabljene smučarske ^Hl sporn T^odalovanju s trgovino p0Uedei[*k ^ SeJma: iutri- 26 -in Ure. pg.1,.k' 27. t. m.r od 10. do 2o. Petek in Je?° °Premo sprejemamo v bura. Vabljeni” °b urah društvenega SfSjiS; to sokol o°rani i„ " in 27- novembra v (v nen° ^ruden - Nabrežina št. koka, sem”Sredni bllžini Trga sv. ^rske oilmn“ve ,ln rabljene smu-y*Po 3 aPs mU- Stojan in Any s trgo-^UrC0 51 ' Drevored San ?°v°stmi 1 nor, bosta na razpolago z ?cS' 25. iJv89^90- Urnlk sejma: da-i5- do 21 , J Ponedeljek, 27. t. m., ob 4° 21. ur'e 6 in iutri' 26- t. m., od 10. ko^VlN ^upje v Bnv° prirela božično zimo- Združeno ekipo Agorest čaka drevi težka preizkušnja na domačih tleh rcx gi bodo igralke Sloge Koim- zacca, Pi. ^.ost°vale v Fontanafreddi pri eki-let0s 16 bda še predlani zelo močna, vetistPa Ie P° lanskem skromnem pr-vrstpVU Se nekoliko pomladila svoje steru ln s°di letos med najšibkejše še-v bgi. Slogašice so torej na tej tekmi nesporen favorit, čeprav doslej niso vedno igrale tako kot zmorejo. Izredno zanimivo pa bo v Nabrežini, kjer bo Sokol Indules gostil solidni videmski CUS. Gre za derbi dveh novincev, ki sta že lani v D ligi v medsebojnih obračunih pokazala zelo dobro igro in rivaliteta bi se lahko nadaljevala tudi letos, saj sta obe šesterki že dali razumeti, da nameravata med out-siderji odigrati pomembno vlogo. Obe ekipi imata na lestvici po štiri točke. V moški C-2 ligi bo vodilna 01ym-pia drugič zapored igrala doma. Tokrat bo gostila solidni Pav iz Reman-Okrepljena furlanska šesterka ima letos pirecejšnje ambicije, čeprav doslej ni igrala dovolj konstantno. Pred dvema tednoma je na primer izgubila v Trstu z Rozzolonp ki je bil prejšnjo soboto lahek plen Špacapana in tovarišev. Vsekakor je 01ympia na tej tekmi favorit. Svojo odlično serijo zmag lahko poveča tudi združena ekipa Meblo Imsa, ki bo igrala v bližnjem Marianu. Tamkajšnja Intrepida je v dosedanjih štiri kolih izbojevala samo en niz. Igralci Bora Cunje Av-toprevoz pa bodo igrali v Turjaku, ki je prav tako še brez točk. Giacca in tovariši imajo torej možnost, da prekinejo črno serijo porazov, ki traja že tri kola in prepričani smo, da je to v njihovih močeh, če bodo igrali zbrano in preudarno. V ženski D ligi bosta obe naši ekipi pred težko nalogo, čeprav igrata na domačih tleh. Kontovelke bodo gostile tržaškega novinca Ferroviaria, ki je povsem presenetljivo še nepremagan na vrhu lestvice. Breg Agrar pa bo v Dolini gostil ekipo Banca popolare iz Cente, ki je doslej izgubila samo s premočnim Promovolleyjem, kateremu je doslej kot edina iztržila niz. domači šport - domači šport DANES SOBOTA, 25. NOVEMBRA 1989 ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 na Proseku, Dom Ervatti: Bor Elpro - Ausa Pav Cervignano MOŠKA C-2 LIGA 17.00 v Marianu, Ul. dello Šport: Intrepida Mariano - Meblo Imsa; 20.30 v Gorici, Drevored 20. septembra: 01ympia -Pav Remanzacco; 20.30 v Turjaku, Drevored Gramsci: Libertas Turriaco - Bor Cunja Avtoprevoz ŽENSKA C-2 LIGA 20.00 v Sovodnjah: Agorest - Kennedy Adegliacco; 20.00 v Fontanafreddi, Ul. dello Šport: Virtus Fontanafredda - Sloga Koimpex; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - CUS Videm ŽENSKA D LIGA 17.30 v Dolini: Breg Agrar - Tarcento; 18.30 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - Ferroviario Trst UNDER 16 ŽENSKE 15.30 v Trstu, Ul. Zandonai: O MA -Kontovel Electronic Shop; 15.30 na Opčinah: Ricreatori A - Sloga KOŠARKA MOŠKA D LIGA 18.30 na Proseku, Dom Ervatti: Bor Radenska - Roncade PROMOCIJSKA LIGA 20.00 v Krminu, Ul. Brazzano: Alba -Dom G ometal; 20.30 v Trstu, šola da Vinci: Ferroviario - Kontovel NARAŠČAJNIKI 15.00 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi Basket - Kontovel; 19.30 v Trstu, Ul. For-lanini: Ricreatori - Polet NOGOMET UNDER 18 14.30 v Miljah: Muggesana - Breg CICIBANI 14.30 v Krminu, Ul. Brazzano: Cormo-nese B - Juventina; 14.30 v Gorici, Ul. Cipriani: Borgo SanfAnna - Sovodnje; 15.00 v Trstu, Sv. Sergij: San Sergio -Breg; 15.00 v Trstu, Giarizzole: Ponziana - Primorje; 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor -San Nazario Supercaffe; 14.30 v Ronkah: Ronchi - Mladost Z občnega zbora Atletskega društva Bor Inf or dota V danih razmerah skrb za kakovost Iz predsedniškega in tehničnega poročila ter redkih posegih razpravljal-cev je na občnem zboru Atletskega društva Bor Infordata izšla ugotovitev, da je ta panoga po odmevnosti v naši javnosti in podpori, ki jo od te javnosti dobiva, ene od pepelk našega športa, čeprav si to po rezultatih, ki jih dosega, nikakor ne zasluži. Kam in do kam torej naj pravzaprav ta naša atletika gre, če do src naših mladih ne more, pa je navkljub vsemu (naj to obračamo, kakor želimo) eden naših najuspešnejših športov? Ta absurd bo z odmikom časa navsezadnje še bolj očiten, saj ima prav atletika z zdajšnjo sicer skromno garnituro atletov možnost, da na sam vrh celo stopi. Društvo pa vendarle ni ustvarilo vsega, kar je bilo v danih razmerah še mogoče. Poiskusi, da bi pritegnili k atletiki šolsko mladino, so v preteklem letu bili, a le redki mladi so se zanjo odločili. Poročila z občnega zbora torej samo sankcionirajo obstoječo stvarnost. Potrebno bo torej gojiti kvaliteto! Da bi pa temu primerno stregli, bo potrebno smotrneje urediti dotok sredstev, ki so v ŠZ Bor dozirana tako, kot pa ustreza večini športov v njem: sezona atletike je namreč v fatalnem razkoraku z ostalimi, pretežno dvoranskim športi, temu ustrezna pa je inte-zivnost porabe sredstev (glej težave društva z zagotavljanjem sredstev za špici letošnje atletske sezone). Vendar pri tem ne gre zgolj za sredstva, pač pa tudi in predvsem za kompetenten strokovni kader. V tem pogledu je bil že v pretekli sezoni opazen premik v primerjavi s prejšnjimi: v vrste trenerjev vstopajo nekateri starejši atleti, intenzivna je pomoč kvalitetnih trenerjev iz matične domovine in konsodili-ran je celotni tehnični štab. Naloge odbora društva - tudi ta ostaja na svojih položajih - bodo tako usmerjene predvsem k reševanju opisanih nalog. Na občnem zboru so bili s praktičnimi darili nagrajeni najboljša atleta društva Claudia Coslovich in Igor Sedmak ter njuna trenerja. (I. P.) Na slikah (foto Magajna): zgoraj predsedstvo, spodaj pa članstvo na občnem zboru AD Bor Infordata MLAJŠI CICIBANI 15.00 v Trstu, igrišče Soncini: Soncini -Zarja Adriaimpex A; 15.15 v Trstu, Sv, Alojzij: San Luigi Vivai Busa - Zarja Ad-riaimpex B NAMIZNI TENIS ŽENSKA A LIGA 17.00 v Zgoniku: Kras Globtrade - Sur-gelati Arena Verona MOŠKA C LIGA 19.00 v Trstu, Ul. Fratelli Romoli: Fin-cantieri Trst - Kras ŽENSKA B LIGA 18.00 v Zgoniku: Kras - Bor Farco* ŠAH ZAMEJSKO PRVENSTVO 15.30 na Opčinah, Prosvetni dom: nastopajo naši šahisti OLIMPIADA ŠŠT 15.00 v Trstu, na 1. maju: nastopajo naši osnovnošolci JUTRI NEDELJA, 26. NOVEMBRA 1989 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 17.30 v Rubanu, Ul. Rovigo: Virtus Padova - Jadran PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS -Cicibona DEŽELNI MLADINCI 9.00 v Miljah: CGI Dino Conti - Cicibona; 9.00 v Trstu, šola da Vinci: Ferroviario - Kontovel NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, šola Caprin: Santos - Bor DEČKI 9.00 v Trstu, šola Caprin: Santos - Breg NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 14.30 v Visinaleju: Visinale - Juventina 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Porpettu: Porpetto - Vesna; 14.30 v Gonarsu: Gonars - Primorje; 14.30 v Ogleju: Terzo - Zarja 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Sovodnje; 14.30 v Trebčah: Primorec - Breg; 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina -Kras; 14.30 v Nabrežini: Junior Aurisina -Gaja NARAŠČAJNIKI 9.45 na Opčinah, Villaggio del Fanci-ullo: Chiarbola - Breg; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Audax; 12.00 na Opčinah, Villaggio del Fanciullo: Azzur-ra - Primorje NAJMLAJŠI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Servola; 10.45 v Miljah: Fortitudo - Primorje ZAČETNIKI 9.45 v Sovodnjah: Sovodnje - Itala San Marco A; 11.45 v Bazovici: Zarja Adria-impex - S. Luigi Vivai Busa; 11.45 v Dolini: Breg - San Nazario Supercaffe; 12.30 na Proseku: Primorje - Zaule Rabuiese; 10.30 v Doberdobu: Mladost - S. Marco ODBOJKA UNDER 18 MOŠKI 9.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Pallavolo TS - Bor; 9.30 na Opčinah: Sloga - Inter 1904; 11.00 v Ločniku: Le Mode S. Luigi -Soča Sobema UNDER 18 ŽENSKE 11.00 na Opčinah: Sloga Koimpex -Prevenire; 11.00 v Dolini: Breg Agrar -Club Altura Omse; 11.00 na Proseku: Kontovel Electronic Shop - O MA UNDER 16 MOŠKI 10.30 v Repnu: Sloga - Tečno Progres UNDER 16 ŽENSKE 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - Ricreatori B NAMIZNI TENIS ŽENSKA B LIGA 10.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Farco -Recoaro Agostini ROKOMET MOŠKA C LIGA 11.00 v Zgoniku: Kras Trimac - Cellini Padova Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 12.000,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000,-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000, - din, trimesečno 65.000,- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch Izdaja in-liska ZTT Trst inlnrnikOV sobota, 25. novembra 1989 Dva najeta morilca v četrtek zvečer v Bagherii umorila tri ženske Po vsej veijetnosti je šlo za maščevanje mafije nad »skesanim« sorodnikom žensk PALERMO — Mafijski zločinci se, kot vse kaže, na svojih »maščevalnih pohodih« ne ustavijo pred ničemer in se odločijo tudi za poboj žensk, če je to edini način, s katerim je mogoče »kaznovati« morebitne skesance, ki jih »roka njihove pravice« trenutno ne more doseči. Tako so v četrtek zvečer pod streli dveh najetih morilcev v Bagherii padle mati, sestra in teta mafijca Francesca Marina Mannoie, ki je bil v velikem procesu proti Cosi nostri obsojen na 17 let zapora, zdaj pa naj bi se po nekaterih vesteh »skesal« in preiskovalcem izdal mnoge podrobnosti o delovanju in organiziranosti mafije. Zločinca sta s streli iz puške s skrajšano cevjo in pištole ubila 63-letno Francescovo mater Leonardo Costanti-no (na sliki AP), 25-letno sestro Vin-cenzo in 59-letno teto Lucio Costanti-no. Do napada je prišlo pred stanovanjem Mannoievih, ko so se vse tri ženske, kot vsak večer po večerji, podale na obisk k sorodnikom. Morilca naj bi takoj zaprla pot citroenu AX, ki ga je vozila Vincenza Mannoia. Iz neposredne bližine naj bi nato izstrelila pet strelov iz pištole in štiri iz puške. Nesrečne ženske so zaradi ran umrle že na kraju napada. Preiskovalci še niso potrdili, da naj bi bil umor povezan z domnevnimi dodatnimi priznanji Francesca Marina Mannoie, zvedelo pa se je, da raziskujejo še drugo pot, ki vodi k mafijski družini Bartolomea Scaduta, ki so ga ubili 23. maja letos. Vincenza Marino Mannoia je bila namreč zaročena z Bartolomeovim sinom Giuseppom, ki ga je policija že zaslišala. Giuseppe Scaduto pa je tudi brat Pietra Scaduta, ki ga je mafija »eliminirala«, tako da je 15. junija letos izginil neznano kam, podobno kot se je aprila zgodilo s Francescovim bratom Agostinom Marino Mannoio. V preiskavo o zločinu v Bagherii pa je posegel tudi sodnik Falcone, ki se je ze sestal s palermskim kvestorjem Masonejem in vodstvom leteče policije. To srečanje pa naj bi po mnenju nekaterih dokazovalo, da preiskovalci menijo, da gre za maščevanje nad Francescom Marino Mannoio. . Intifada so tudi nesmiselni umori kolaboracionistov TEL AVIV — Intifada niso samo s kamenjem oboroženi palestinski otroci, duh po solzivcu, rušenje palestinskih hiš in oljčnih gajev, intifada je tudi slepo in brezumno sovraštvo do vseh, ki mislijo drugače kot voditelji palestinskega upora. K dolgemu seznamu žrtev terorja izraelske soldateske je treba skoraj dnevno dodati mrtve, ki jih je pokončala roka palestinske nestrpnosti. V Nablusu so tako aktivisti palestinske uporniške skupine »rdeči orli« hladnokrvno ubili 35-letno Hanjeh Sviseh. Sedem v olivnozelene uniforme oblečenih Palestincev in ovitih s tradicionalno kefijo je žensko ustavilo na cesti, jo obtožilo kolaboracioniz-ma, eden od sedmerice pa ni niti počakal, da bi ženska zavrnila obtožbe in vanjo hladnokrvno izpraznil šaržer iz samokresa. Na kraju eksekucije se je zbrala množica Palestincev, ki se je nato znesla nad truplom ubite. »Zločin« Hanjeh Sviseh ni znan. Po vsem sodeč je bila ženska prostitutka, ki je svoje stranke zbirala glede na denar in ne glede na njihovo nacionalno, versko ali ideološko pripadnost. Bila je torej drugačna in kot toliko drugih Palestincev, ki se iz strahu, oportunizma ali lastnega prepričanja odločajo živeti v miru z Židi, obsojena na smrt. Meje med pravim kola-boracionizmom in samoohranitvenim nagonom so skrajno labilne. Taki umori pa nedvomno škodijo predvsem Palestincem, saj dajejo netiva tistim židovskim skrajnežem, ki zavračajo vsak dialog s Palestinci, češ da so nasilni teroristi. Veliko ogorčenje Korošcev zaradi odklonitve subvencije CELOVEC — »Če se da celo v Pragi politike spraviti k pameti, se jih bo dalo tudi na Koroškem,« je na včerajšnji tiskovni konferenci zagrozil edini slovenski poslanec v avstrijskem parlamentu Karel Smolle. Povod za to je bila vladna odklonitev enkratne subvencije dvojezični privatni verski šoli Mohorjeve v Celovcu in dogajanje v zvezi z zaprtjem tovarne celuloze Obir. Smolle, ki je z obrazložitvijo, da želi novi dialog z oblastmi, glasoval za sporno spremembo manjšinskega šolskega zakona, je danes poudaril, da je odklonitev deželne vlade, »bojna napoved tistim političnim organizacijam koroških Slovencev, ki so poskušale uveljaviti politiko novega dialoga.« Odklonjena pomoč je »udarec v srce koroških Slovencev«, saj je naperjen zoper njihovo nad sto let staro izobraževalno ustanovo, Mohorjevo družbo. Smolle, ki je nastopil kot podpredsednik Narodnega sveta koroških Slove cev (NSKS), je ostro obsodil politiko deželne vlade glede Obirja in velikovškega okraja sploh. Čeprav je vlada že pred leti vedela, da je usoda Obirja zapečatena, niso ne v Celovcu ne na Dunaju doslej pripravili nobenega alternativnega programa. Ta del Koroške je postal »sirotišnica Avstrije«, kjer je vsak deseti brezposeln, vozačev na delo pa sta dve tretjini, kar še bolj pospešuje asimilacijo Slovencev. Obenem so v tem delu Koroške mezde in plače v povprečju najnižje. Smolle je napovedal vrnitev »politike konfrontacije« in demonstracije. Tajnik NSKS je ugotovil, da »dialog ni mogoč«, če se deželne stranke po nekaj pozitivnih potezah izmaknejo. NSKS proučuje tudi možnost tožbe pred ustavnim sodiščem zaradi odklonjene subvencije. Kot je izjavil ravnatelj Mohorjeve dr. Anton Koren so finančno podporo šoli obljubili deželni glavar Haider, njegov namestnik Zernatto in socialistični minister Schiller, zdaj pa je deželna vlada prošnjo odklonila, češ da privatnih šol ne subvencionira. V Obirju nadaljujejo gladovno stavko. Na mesto onemoglih stavkajočih stopajo novi. Za soboto pripravljajo veliko demonstracijo, med drugim »preimenovanje« deželne ceste s Cesto snedenih obljub. Medtem je deželni glavar Haider napovedal, da bodo »v doglednem času« odprli lesnopredelovalno podjetje v Sinčni vasi z najmanj sto delovnimi mesti. Direktor Obirja inž. Feliks Wieser je sporočil, da bo delovno razmerje delavcev končalo 31. decembra, nameščencev pa konec marca. Ostalo bo deset delavcev pri odkupu lesa. JOŽE ŠIRCELJ Potem ko je vrhovni sovjet priznal zgrešenost Stalinove zločinske narodnostne politike Kako popraviti krivico razseljenim narodom SZ MOSKVA — »Barbarske so bile akcije stalinskega režima, ko so v letih 2. svetovne vojne izselili iz rodnih krajev Balkarce, Inguše, Kalmike, Karačajev-ce, krimske Tatare, Nemce, meshetinske Turke in Čečence. Politiko nasilnega preseljevanja so občutili na svoji koži tudi Korejci, Grki, Kurdi in drugi narodi. Vrhovni sovjet SZ brezpogojno obsoja preselitev celih narodov kot najhujši zločin, ki je v polnem nasprotju s temelji mednarodnega prava in humanistične narave socialistične ureditve.« To so včeraj med drugim brali sovjetski ljudje v Pravdi in drugih dnevnikih. Brezzakonje in nasilje nista prizanesla nobenemu narodu in republiki, pravi uvodoma ta kratka izjava, ko omenja množične aretacije, mučenje po taboriščih, svoji usodi prepuščene ženske, starčke in otroke v conah, kamor so jih nasilno preselili. Sovjetski ne in humanih norm. v c.viruxX| rvuiiiv/i ij m iiujiriru kV r v-\ lili. u v j x3 L J parlament zdaj slovesno jamči, da se v tej deželi i bo nikoli več ponovilo kršenje človekovih pravic Zastran vračanja mnogih preseljencev v nekdanje rodne kraje pa so se deputati zedinili le na zelo splošni izjavi, češ da bodo s posebnimi zakoni »vsekakor obnovili pravice vseh sovjetskih narodov, ki so bili žrtve represij«. V resnici pa gredo ti procesi izredno mučno. Krimskim Tatarom delajo vse mogoče ovire tudi takrat, ko se hočejo naseliti na zapuščene stepske kmetije krimske oblasti. Ves Krim so razglasili za vsezvezno zdravilišče; ljudje so zdaj tam čisto ruskojezični in z vseh vetrov, tako da se tudi politične strukture v Simferopolju upirajo vsakršnemu obnavljanju avtonomije za krimske Tatare. Parlamentarna komisija, ki naj bi rešila še hujši problem razseljenih sovjetskih Nemcev (teh je okoli 2,5 milijona), je očitno prehitro dala v javnost svoje spoznanje, da bi bilo treba obnoviti avtonomno republiko povolških Nemcev, ki jo je Stalin likvidiral v začetku vojne z obtožbo, da ima Hitler med njimi kolaboracioniste. V mestih in vaseh, kjer so nekoč Nemci postavili vrhunsko razvito gospodarstvo, zdaj na množičnih mitingih Rusi in drugi priseljenci zavračajo vsakršen pogovor o tem, da bi puščali v stare kraje ljudi, ki so tam živeli okoli dvesto let. Nemci so se med tem povsod organizirali na vsedržavni ravni so ustanovili zvezo z imenom Preporod, v osrednjih glasilih dobivajo kar dosti izrazov razumevanja in simpatij za svoje želje in zahteve - toda v staro domovino jim bo skrajno težko prodreti. Zadnje čase krožijo celo govorice, da bi Nemcem predlagali kompaktno naselitev v sicer popolnoma opus-tošeno oblast Kaliningrada, bivšega Konigsberga v Vzhodni Prusiji. Enako usodo delijo maloštevilni meshetinski Turki: Gruzijci niti slišati ne marajo o tem, da bi jih sprejeli nazaj. Po pogromih v uzbekistanski Fergani so jih (kot začasno) poselili v oblasti osrednje Rusije, kjer je ogromno zapuščenih vasi in zemljišč. ANTON RUPNIK Prihodnje leto razstava o Langobardih V Čedadu in Passarianu P1j Codroipu bo prihodnje leto, °a 2. junija do 30. septembra, bogat prikaz langobardske Py' sotnosti v naši deželi in v Italiji nasploh. S pripravo na razstavo se že nekaj let ukvarja znanstvena skupina 30 PT0‘e' sorjev iz raznih evropskih dežel. Sem štejemo prof. Carla Guida Mora iz Čedada, P°' membno mesto pa zavzema prof. dr. Volcher Bierbauer z univerze v Bonnu. Med sode Iavci je tudi prof. Drago Svoj/ šak, vodja arheološkega oddei ka Narodnega muzeja iz Ljub ljane. V tej skupini so profesorji z italijanskih, avstrijskih, nemških, madžarskih in drugih univerz ter muzejev. Prvotno so razstavo nameravali prirediti že leta 1988. Nekateri so jo hoteli imeti v v))) Manin v Passarianu, drugi pa v Čedadu. Vila Manin je že znana kot primeren razstavni P10' štor, tu so z velikimi razstavami pričeli na začetku 70. let' zadnjo so zaprli pred nekaj dnevi. Na vsako teh razstav H prišlo več deset tisoč obiskovalcev. Pomembno sredisce langobardske države pa je bu Čedad, kjer so ohranjeni številni spomeniki iz časa njihovega vladanja, še zlasti je znano njihovo svetišče. Po zaslugi deželne uprave FJK, ki je prevzela pokroviteljstvo nad to razs™" vo, so jo prenesli na prihodnj leto. Odprli jo bodo v dneh, k bodo v Vidmu nekatere tekm svetovnega nogometnega PJ' venstva. Pobudniki upajo, “ bo kak navdušen nogometa navijač, šel tudi na ogled razstave v dva prej omenjena kraja, Čedad in Passariano. Cedoj ci s svoje strani upajo, da boa obiskovalci razstave šli tudi n obisk kmetijskih posestev, kje pridelajo dobro vino. O razstavi je bil včeraj govor v Pala.,i deželne vlade v Trstu. Govor) so predsednik deželne vlaa Biasutti, odbornika Francescui- to in Antonini, arh. Luigi " van, potem pa še zastopnik o bora Italia '90 in župana iz L. dada in Codroipa. Rečeno I bilo, da bo dežela v ta namej dala 4 milijarde lir. Razstav bodo prikazali v Rimu in ar g ih mestih srednje ter sever . Evrope. Poskrbeli bodo za Ji posebnih knjižic, ki jih bo delili šolarjem. Skrbeli bo ' da si bodo obiskovalci °g/e" razstavi v obeh krajih. Na a' so posebne agencije, ki b skrbele za stike z javnostjo ■ za reklamo. To bo v P1, »ja njem letu osrednja in na/v'® 7 j kulturna manifestacija v h deželi. Na deželi si nadejD da bodo tudi v drugih me ^ FJK prirejene razstave (v 1 ,g, razstava klasicizma, v ^S-aai-nonu antološka razstava ne, itd.), tako da bo mogočo okrožiti obisk. V reklamo o v vložili precej napora, saj s prihodnjem letu v Italiji n vedane še druge poznem ^ razstave. Predstavniki pg- razstave. Predstavniki in krajevnih uprav, kot tua‘Jgi-budniki razstave o Lang0 t. dih, si nadejajo, da bo ta stava večjemu številu °D $j valcev nudila možnost, a g0. pobliže ogledajo še drugo dovinske znamenitosti v r niji-Julijski krajini, (mv/) IMPORT- EXPORT MEDNARODNA DISTRIBUCIJA LESA IN LESNIH PROIZVODOV S. r. I. 34132 TRST - Ul. Ghega 3 - Tel. (040) 62088/64310/64677 Tlx 460442 DILATS - Fax (040) 362595 - P.l. in C.F. 00519540322