Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo REVIJA ZA FLUIDNO TEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO ISSN 1318 - 7279 I JUNIJ, 15 / 2009 / 3 o Intervju o Ventil na obisku o Okolju prilagojena maziva o Mobilni nadzor male hidroelektrarne o Kamera s programirljivim slikovnim procesorjem o Od senzorja do prave odlo~itve o Okolju prijazna maziva in hidravli~ne teko~ine o Breme kot izvor energije Parker CZZiE® SICK Sensor Intelligence. Power and productivity for a better world™ POCLAIN HYDRAULICS GROUP RAZVOJ, PROIZVODNJA IN TRŽENJE SESTAVIN, SISTEMOV IN STORFTEV S PODROČJA FLUIDNE TEHNIKE t^ '"<1 m "ti Im/iräeööxZlz« A > tHEUl'C ■IM iijj .mijiii a HIDRAVLIČNE SESTAVINE HIDRAVLIČNI SISTEMI STORITVE 7< A t « Unikatne tehnološke rešitve FLEKSIBILNI PROIZVODNI SISTEMI Iskra ASING d.o.o., je priznani ponudnik celostnih rešitev projektiranja, izdelave in tehnološkega inženiringa na sledečih programskih sklopih: • Navijalni stroji in naprave • Montažne linije in sistemi • Namenski obdelovalni stroji • Merilne naprave in sistemi @ Iskra Iskra Avtoelektrika Group ASING d.o.o. Vrtojbenska cesta 62 SI-5290 Šempeter pri Goric Telefon: 05 33 93 412, 33 asing@iskra-ae.com www.iskra-ae.com 93 401 Impresum 199 Beseda uredništva 199 ■ DOGODKI - POROČILA 204 - VESTI ■ NOVICE - ZANIMIVOSTI 224 ■ ALI STE VEDELI 274 Seznam oglaševalcev 292 Znanstvene in strokovne prireditve 262 Naslovna stran: OLMA, d. d., Ljubljana Tel.: + (0)1 47 69 990 Poljska pot 2, 1000 Fax: + (0)1 47 69 946 Ljubljana e-mail: office@sick.si Tel.: + (0)1 58 73 600 http://www.sick.si Fax: + (0)1 54 63 200 e-mail: komerciala@olma.si IMI INTERNATIONAL, d. o. o. OPL Avtomatizacija, d. o. o. (P.E.) NORGREN HERION BOSCH Automation Alpska cesta 37B Koncesionar za Slovenijo 4248 Lesce IOC Trzin, Dobrave 2 Tel.: + (0)4 531 75 50 SI-1236 Trzin Fax: + (0)4 531 75 55 Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)1 562 12 50 MIEL Elektronika, d. o. o. Efenkova cesta 61, 3320 FESTO, d. o. o. Velenje IOC Trzin, Blatnica 8 Tel: +386 3 898 57 50 SI-1236 Trzin Fax: +386 3 898 57 60 Tel.: + (0)1 530 21 10 www.miel.si Fax: + (0)1 530 21 25 www.omron-automation. com PARKER HANNIFIN Corporation Vial Automation, d. o. o. Podružnica v Novem mestu Predstavnik podjetja Velika Bučna vas 7 BAUMER v Sloveniji 8000 Novo mesto Gotovlje 57 Tel.: + (0)7 337 66 50 3310 Žalec Fax: + (0)7 337 66 51 Tel: +386 3 713 27 96 Fax: +386 3 713 27 94 HYDAC, d. o. o. Internet: http://www.vial- Zagrebška c. 20 automation.si 2000 Maribor Tel.: + (0)2 460 15 20 ABB, d. o. o. Fax: + (0)2 460 15 22 Koprska ulica 92 1000, Ljubljana SICK, d. o. o. Tel.: +386 1 2445 457 Cesta dveh cesarjev 403 Fax: +386 1 2445 490 0000 Maribor www.abb.si RUDNO TEHNIKDi AVTOMMIZAOJO H NEHAIRONK) BPL . Ventil na obisku • Okolju prilagojena maziva • Mobilni nadzor male hidroelektrarne » Kamera s programirljivim slikovnim procesorjem » Od senzorja do prave odlo~itue • Okolju prijazna maziva in hidravli~ne teko~ine • Breme kot izvor energije ■ INTERVJU Ronald Knecht, produktni vodja oddelka Fluid Power Europe v podjetju Quaker 200 ■ VENTIL NA OBISKU HAWE - »Rešitve za svet pod pritiskom« 228 ■ OKOLJEVARSTAVO IN TEHNIKA Boris KRŽAN, Jože VIŽINTIN: Okolju prilagojena maziva 232 ■ MOBILNO VODENJE Luka SELAK, Alojzij SLUGA: Mobilni nadzor male hidroelektrarne 240 ■ RAČUNALNIŠKI VID Aleš GORKIČ, Drago BRAČUN, Janez DIACI: Razvoj kamere z vgrajenim programirljivim slikovnim procesorjem 246 ■ VODENJE IN NADZOR Stanko STRMČNIK, Dani JURIČIC, Bojan MUSIZZA, Janko PETROVČIČ: Od senzorja do prave odločitve ■ FLUIDNA TEHNIKA Milorad KRSTIC, Patrick LÄMMLE: Okolju prijazna maziva in hidravlične tekočine - 2. del ■ IZ PRAKSE ZA PRAKSO Breme kot izvor energije ■ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE Rexroth IndraMotion za strego - časovno optimizirano gibanje več osi (DOMEL) Kalibracija kot način vzdrževanja meril (LOTRIČ) Frekvenčni regulatorji ABB (ABB) Podjetje National Instruments razširja ponudbo izdelkov za merjenje zvoka in tresljajev za uporabo v aplikacijah za diagnosticiranje naprav (NATIONAL INSTRUMENTS) ■ NOVOSTI NA TRGU Prenosne hidravlične črpalke (ENERPAC) Izboljšanje izkoristka fotovoltaičnih sončnih kolektorjev (HYDAC) Energetsko učinkovit hidravlični pogon z zobniško črpalko PGH-3X z notranjim ozobjem (LA & Co) Preizkusite delovanje krmilnikov Trio Motion Technology! (PS) Kalibrator procesnih veličin DIGISTANT 4423 (PSM) Prilagodljivost z uporabo Inspectorja I20 (SICK) Vakuumski regulator serije IRV 10/20 (SMC) Elektromagnetni ventili serije VXE (SMC) Mokre noge? Ne hvala! (VIAL) ■ PODJETJA PREDSTAVLJAJO EPSON Roadshow 2009 Slovenija ■ LITERATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA Nove knjige Fluidna tehnika - novosti na področju standardizacije ■ PROGRAMSKA OPREMA - SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh 254 264 270 276 278 280 281 282 283 283 284 284 285 286 286 287 288 290 291 292 Tres chic: Designerski agregat. Je Lahko hidravlični agregat spLoh Lep? Mi mislimo, da celo mora biti. Zato smo naš novi kompaktni agregat KA oblikovali tako, da ugaja ocšem. Ampak to še ni vse. K popolnem agregatu spadajo tudi številne možnosti uporabe. V aplikacijah kot so obdelovalni stroji, dvižne platforme in hidravlična orodja razvije KA svojo polno moč in 700 bar delovnega tlaka. Mobilna ali stacionarna enota je lahko vgrajena stoje ali leže, ž eno ali tri faznim napajanjem -odločitev je vaša! Usklajeni motorji, ventili in dodatna oprema iž obsežnega modularnega sistema omogočajo, da agregat KA ižpolni vsa vaša pričakovanja. Za več informacij HAWE Hidravlika d.o.o., tel. 03 7134 880. Solutions for a World under Pressure HYDRAULIK © Ventil 15(2009)3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. ©Ventil 15(2009)3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.fs.uni-lj.si/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL - revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko -Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik Letnica Številka 15 2009 3 Volume Year Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industrije Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFTinGZS-ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: doc. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIC, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Aleksander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor izr. prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK^ FS Ljubljana doc. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS - ZKI-FT doc. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, KLADIVAR Žiri doc. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. d/. Santiago T. PUENTE MENDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska prof. dr. Gojko NIKOLIC, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka izr. prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBE Oblikovanje oglasov: Barbara KODRUN Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof.; Raul McGUINESS Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICTA, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo - Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR - letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Družbeni denar za raziskave in izobraževanje Minister za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo, minister za šolstvo in šport ter drugi ministri sedanje vlade stalno ponavljajo, da bodo povečali sredstva za znanost, raziskave in predvsem za tehnološki razvoj in da ga za izobraževanje v nobenem primeru ne bodo zmanjševali. Celo več, minister za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo je napovedal, da se bodo sredstva za tehnološki razvoj že v tem letu povečala za skoraj 70 %. To je ogromno in nepričakovano povečanje. Uspešnega »gospodarja« v širšem pomenu besede pri taki napovedi takoj spreleti vprašanje: ali bo denar res koristno in optimalno uporabljen? Ali so vsi, ki denar delijo, ki ga porabljajo, in tisti, ki porabo kontrolirajo, sposobni opraviti tako drastično povečan obseg dela? Prav te dni smo iz sredstev javnega obveščanja slišali, da bodo študentje, ki v Sloveniji študirajo po »bolonjskem« programu, imeli pravico do enoletnega absolventskega statusa po prvi in po drugi stopnji. To pomeni, da bodo slovenski izobraženci študirali od 33 pa celo do 40 % dalj časa kot njihovi kolegi v drugih državah in da bo morala slovenska družba za študirajočo mladino v primerjavi z drugimi v evropskem prostoru prispevati od 20 do 33 % več sredstev, kot prispevajo druge države za enako populacijo in za enako stopnjo izobraževanja. Vprašanja, ki se pri tem pojavijo, so: ali ta družba vsa prej našteta vlaganja denarnih sredstev zmore ali ne, kje in kdaj se bodo ta vlaganja poznala ter kdaj in v kakšnem obsegu se bodo ta sredstva vrnila nazaj v državno blagajno? Naslednje vprašanje je: kakšen bo izkoristek vloženih sredstev? Ce se ozremo nekoliko nazaj v preteklost, potem hitro ugotovimo, da v celotni zgodovini človeštva, ne glede na čas in kraj, na barvo oblasti v določeni državi, politični režim ali narodnost ljudi, sredstva, vložena v izobraževanje širših množic, še nikoli niso bila slabo naložena. Podobno velja za sredstva, ki so v novejšem času vložena v znanost in tehnološki razvoj. Tiste države in družbe, ki so vlagale v izobraževanje ljudi, so se razvijale, tiste, ki tega niso počele, so pač zaostale. V zgodovini pa tudi v sedanjem času lahko v različnih državah najdemo številne dobre in slabe primere izobraževanja in razvoja družbe. Toda prav gotovo je nekje meja. Ali je možno, da bodo povečana sredstva v razvoj v takšnem obsegu, kot je navedeno zgoraj, res optimalno porabljena. Iz razvitega sveta je znano, da podjetje ne sme rasti za več kot 10 % letno, ker je nevarnost, da se »prekuri«. Preprosto povedano: vsi zaposleni v podjetju, od vratarja in snažilke pa do vodstva, večje rasti kot 10 % na leto ne morejo prenesti. Ali ne velja nekaj podobnega tudi za celotno družbo in državo ter za posamezne institucije v njej? Tako veliko povečanje sredstev za tehnološki razvoj je vsekakor koristno, toda ali bodo tisti, ki skrbijo za javne razpise, ki odobravajo razdelitev denarja, tisti, ki ga porabljajo, in tisti, ki kontrolirajo porabljena sredstva, zmogli svoje aktivnosti povečati za 70 %. Vedno je nevarnost, da v takšni verigi povezanih oseb, ki so med seboj odvisne, nekdo nekje odpove, kar vodi do neoptimalnega delovanja. Drug problem je izobraževanje po srednji šoli. Število šolajoče mladine se je v zadnjih letih tako hitro povečevalo, da nastopi vprašanje, ali so vsi tisti, ki so bili odgovorni za izobraževanje, zmogli ta povečani obseg dela. Ali se je s kvantiteto povečevala tudi kvaliteta? Na področju izobraževanja, na visokošolskem in višješolskem področju, je odgovor na prejšnje vprašanje negativen. Za to trditev nimamo prav trdnih dokazov, ker teh ugotovitev nihče ne spremlja in ne preverja. Toda splošno večinsko mnenje je, da so sedanji študijski programi mnogo manj zahtevni, kot so bili tisti pred desetletji. Ali je sploh mogoče tako hitro in kvalitetno usposobiti tako veliko število visokošolskih učiteljev, kot jih potrebujejo nastajajoče univerze in visoke ter višje šole pri nas? Na koncu lahko zapišemo, da je zelo koristno, da se povečujejo sredstva, namenjena za raziskave in tehnološki razvoj - podobno velja tudi, da se povečujejo sredstva za izobraževanje. Pri tem pa je treba imeti razumno mejo in vsak preskok v enem letu za več kot 10 % v eno ali drugo smer vsekakor ni najbolj optimalen. Janez Tušek Ronald Knecht, produktni vodja oddelka Fluid Power Europe v podjetju Quaker Podjetje Quaker Chemical je v svetu vodilno na področju valjavskih tekočin, poleg tega pa je med največjimi proizvajalci izdelkov za obdelavo kovin in težko gorljivih hidravličnih tekočin. Za revijo Ventil smo se z gospodom Ronaldom Knechtom pogovarjali o težko gorljivih hidravličnih tekočinah. Quaker proizvaja različne vrste težko gorljivih hidravličnih tekočin, od katerih je nekaj tudi biološko hitreje razgradljivih. Glede na to, da je Quaker s svojimi izdelki prisoten tudi na slovenskem tržišču, smo prepričani, da je razgovor zanimiv tudi za marsikaterega bralca - morda celo uporabnika Quakerjevih izdelkov. Slika 1. Ronald Knecht Ventil: Gospod Knecht, radi bi Vam zastavili nekaj vprašanj, predvsem s področja težko gorljivih hidravličnih tekočin. Na začetku pa Vas prosim, če nam lahko na kratko predstavite podjetje Quaker. R. Knecht: Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1918. Od tedaj vzdržuje dolgoročne odnose z vodilnimi podjetji na področju proizvodnje in obdelave kovin in drugimi bazičnimi procesnimi industrijami po vsem svetu. Danes smo poslovno in s svojimi izdelki prisotni v vseh glavnih proizvodnih državah sveta. Quaker je podjetje s 581,6 milijonov dolarjev prometa v letu 2008, glavnim sedežem v kraju Conshohocken, Pensilvanija, ZDA, in lokalnimi sedeži v Uithoornu, Nizozemska, Riu de Janeiru, Brazilija, in Šanghaju, Kitajska. Javno kotira na borzi vrednostnih papirjev v New Yorku. Quaker ima zelo močno globalno pozicijo v industrijah, ki jih servisira. Cenjen je po svoji tehnološki podpori na področju tehnologije emulzij, korozijske zaščite in mazanja. Ventil: Katere vrste maziv proizvaja Quaker? R. Knecht: Quaker dobavlja vsa maziva, ki se uporabljajo v večini procesov v industriji jekla med proizvodnjo jeklenih trakov in profilov, maziva za industrijo aluminijevih trakov, obdelavo kovin in proizvodnjo konzerv. Quaker poleg tega dobavlja težko gorljive hidravlične tekočine, ki se uporabljajo povsod tam, kjer obstaja potencialna nevarnost požara. To je lahko na primarnih trgih, vendar Quaker prav tako dobro servisira tudi trge mobilne opreme (naše težko gorljive tekočine so namreč hkrati tudi biološko hitreje razgradljive), rudarstvo, gradnjo predorov itd. Ventil: Prosil bi Vas, če lahko predstavite tudi svoje delo in vlogo v podjetju. R. Knecht: Sem produktni vodja oddelka Fluid Power in tako povezava med »tržiščem« in »razvojnimi laboratoriji«. Opravljam vlogo svetovalca številnih uporabnikov naše palete težko gorljivih hidravličnih tekočin Quintolubric, odgovoren pa sem tudi za trženje in uvajanje novih izdelkov. Ventil: Ali ste s svojimi izdelki prisotni tudi na slovenskem tržišču? Kdo so vaši partnerji v Sloveniji? R. Knecht: Da, navzoči smo na slovenskem tržišču. Naš kompletni proizvodni program predstavlja partner Olma. Ventil: Katere so prednosti Quakerja pred ostalimi proizvajalci maziv? R. Knecht: Quaker je poznan po svojem tehnološkem znanju, razumevanju specifičnih potreb uporabnikov maziv in sposobnosti prenosa teh potreb v izdelek. Vse to je kombinirano z močnim poprodajnim servisom. Ventil: Katere vrste težko gorljivih hidravličnih tekočin proizvajate in kakšno je razmerje med njimi? J>uaker Slika 2. Lokalni sedež podjetja Quaker v Uithoornu, Nizozemska R. Knecht: Danes mednarodna organizacija za standardizacijo ISO priznava štiri glavne skupine težko gorljivih hidravličnih tekočin (FRHF - Fire Resistant Hydraulic Fluids) in jim je dodelila oznake, ki temeljijo na njihovi kemični sestavi: HFA za tekočine z visoko vsebnostjo vode, HFB za inverzne emulzije, HFC za zmesi vode in glikolov in HFD za sintetične tekočine brez vode. Tekočine HFA - imenujemo jih tudi tekočine z visoko vsebnostjo vode (HWCF - High-Water-Content-Fluids) ali 95/5-tekočine, kajti originalno gre za 5-odstotno emulzijo olja v vodi. Olje omogoča mazanje, korozijsko zaščito in bakteriološko stabilnost, toda večino tekočin HFA predstavlja voda, tako da so njene dobre in slabe strani še vedno zelo pomembne. Tekočine HFA so na primer izjemno odporne proti požaru, vendar zahtevajo opremo, ki je bila konstruirana posebej za uporabo z vodo. Zato z njimi ne moremo nadomestiti mineralnega olja v tipični hidravlični opremi. Tekočine HFA pogosto uporabljamo v valjavskih ogrodjih in premogovnikih, kjer je oprema prilagojena uporabi teh tekočin. Še vedno se uporabljajo klasične tekočine HFA na osnovi mineralnega olja, toda izpodrivajo jih sintetični izdelki, ki omogočajo boljše mazanje, stabilnost in bakteriološko odpornost. Tekočine HFB - so prav tako emulzije. V njih je voda suspendirana v mineralnem olju, ki s 60 % predstavlja večino izdelka. Te tekočine omogočajo veliko boljše mazanje in korozijsko zaščito kot tekočine HFA in v nekaterih primerih se njihove lastnosti približajo lastnostim mineralnega olja. Voda omogoča mehanizem gašenja v primeru pojava ognja. Za varno in nemoteno obratovanje tekočin HFC je potrebno njihovo redno vzdrževanje. Temperature moramo vzdrževati tako nizke, da ne pride do izparevanja vode. Prav tako je potrebno redno kontrolirati stabilnost tekočine, da zagotavljamo odpornost proti požaru. Zaradi vzdrževalnih zahtev in naravne nestabilnosti emulzij vode v olju tekočine HFB ne uporabljajo pogosto. Tekočine HFC - ali vodni glikoli so najpogosteje uporabljane težko gorljive hidravlične tekočine. Vsebujejo 35-45 % vode, podoben glikol, kot je uporabljen pri tekočinah proti zmrzovanju, in posebne zgoščevalce, ki izboljšajo viskoznost. Voda omogoča odpornost proti požaru, tako kot pri tekočinah HFB, zato moramo njeno vsebnost kontrolirati in vzdrževati na ustreznem nivoju. Tekočine HFC imajo običajno primerne mazalne in protiobrabne lastnosti. Vendar se življenjska doba krogličnih in kotal-nih ležajev pri uporabi tekočin HFC lahko skrajša. Tekočine HFC lahko uporabimo v večini opreme, ki je predvidena za uporabo olj, vendar moramo prilagoditi hitrosti črpalk, temperature in tlak tekočine. Vse tekočine na osnovi vode, vključno s tekočinami HFC, so izjemno nesti-sljive. Pri obratovanju hidravličnega sistema to lahko zelo hitro privede do tlačnih udarov. Ekstremni tlačni sunki lahko poškodujejo hidravlične sestavine, kar je potrebno pri uporabi tekočin HFC upoštevati. Nova veja v tej vrsti so tekočine HFC-E, ki v primerjavi s tekočinami HFC vsebujejo le okrog 20 % vode, kar zaradi boljših mazalnih lastnosti omogoča več kot podvojitev življenjske dobe sestavin. Tekočine HFD - vsebujejo nekaj različnih vrst izdelkov, ki vsi veljajo za sintetične, ker ne vsebujejo niti mineralnega olja niti vode. Nekoč široko uporabljani fosfatni estri so bili prve tekočine HFD in so v tej družini tekočin najbolj odporni proti požaru. Označujemo jih HFD-R. Njihova uporaba se zmanjšuje zaradi slabega vpliva na okolje, omejene združljivosti in visoke cene. Nekateri fosfatni estri imajo zelo visoke temperature samovžiga, zato jih še vedno uporabljamo v specifičnih aplikacijah, kot so letala ali elektrarne. Fosfatne estre v veliki meri izpodrivajo poliol estri, ki temeljijo na organskih es-trih, imajo naravno dobro odpornost proti požaru in so danes najbolj Slika 3. FZG-lastnosti klasičnih tekočin HFC, HFC-E (serija Quintolubric 777) in HFD-U (serija Quintolubric 888) Sveža tekočina Starana tekočina 600 ur pri 70 °C + zrak HFC 6-7 ni bilo testirano Quintolubric 777-46 >12 ni bilo testirano Quintolubric 777-68 >12 >12 Serija Quintolubric 888 >12 ni bilo testirano Slika 4. Videz testnih aksialnih batnih črpalk po 1000-urnem testu pogosto uporabljane tekočine HFD. Označujemo jih kot HFD-U. Poliol estri ponujajo dobro združljivost z materiali v sistemu, lahek prehod z mineralnega olja in odlične lastnosti hidravlične tekočine. Organska narava teh tekočin jim dodatno omogoča dobro združljivost z okoljem glede biološke razgradljivosti in toksičnosti na vodne organizme. Poliol estri so več kot dvakrat dražji od mineralnega olja, zato jih še vedno uporabljamo le tedaj, kadar sta odpornost proti požaru ali hitrejša biološka razgra-dljivost visoki prioriteti. Druge vrste sintetičnih težko gorljivih tekočin so bile razvite za popolnitev določenih tržnih niš. Polialkilenglikoli (PAG) brez vsebnosti vode se odlikujejo s podaljšano življenjsko dobo tekočin in dobro združljivostjo z okoljem. V nekaterih kritičnih aplikacijah uporabljamo tudi silikonska olja, vendar so ekstremno draga. Quaker trenutno trži vse te skupine izdelkov, najmočnejši del pa predstavljajo tekočine HFA v rudarstvu in industriji jekla in tekočine HFDU, ki predstavljajo več kot 70 % naše skupne količine. Quaker je bil pionir na področju izdelkov HFD-U, osnova-nih na poliol estrih. Prve formulacije je uvedel ob koncu 60. let prejšnjega stoletja, kar je pomenilo tehnološko vodilno vlogo, ki traja še danes. Serija Quintolubric 888 si je pridobila zelo spoštovano mesto med težko gorljivimi hidravličnimi tekočinami. V tem trenutku imamo po vsem svetu več kot 50.000 sistemov, kjer uspešno uporabljajo naše tekočine HFD. Ventil: Kakšni so trendi razvoja na področju težko gorljivih hidravličnih tekočin in čemu dajete trenutno največji poudarek v vašem podjetju? R. Knecht: Nekateri trendi, ki jih danes opažamo v oddelku Fluid Power, so: 1. vprašanja, vezana na okolje, kot so biološka razgradljivost, razred ogrožanja vode (WGK), iritacija človeške očesne veznice; 2. zmanjševanje izgub maziva, kolikor je to le mogoče (zmanjšanje stroškov in ogrožanje okolja); 3. vidimo, da so novi hidravlični sistemi postali bolj kompaktni in obratujejo pri višjih tlakih. Posledica je potem seveda ta, da so zahteve za hidravlično tekočino postale vedno bolj ostre, predvsem glede oksidacijske stabilnosti in lastnosti EP/AW. Okolju je Quaker vedno posvečal veliko pozornosti. Neodvisne inštituci-je so potrdile, da so izdelki serije Quintolubric 888 odlično biološko razgradljivi, uvrščeni v WGK = 1 in ne iritirajo človeške očesne veznice. Glede na to je torej povsem razumljivo, da niso označeni kot nevarni izdelki. Mazalne lastnosti serije Quintolubric 888 so že izvrstne. Naš glavni cilj je povečanje oksidacijske stabilnosti na še višji nivo od sedanjega. Ventil: Ali lahko okvirno ocenite strošek razvoja nove težko gorljive hidravlične tekočine? R. Knecht: Razvoj nove težko gorljive hidravlične tekočine je drag. Traja namreč nekaj let, da razvijemo dobro usklajen paket aditivov in ga ustrezno ocenimo tako pri laboratorijskih testiranjih kot tudi pri testiranju črpalk. Prav tako moramo upoštevati, da je potrebno opraviti zunanja testiranja v neodvisnih testnih inštitucijah, ki so draga in dolgotrajna. Ventil: V zadnjih letih se je začel razvoj nove vrste tekočin HFC z manjšo vsebnostjo vode, to je skupina HFC-E. Ali gre po vašem mnenju le za e-nega izmed poskusov za izboljšanje mazalnih lastnosti tekočin HFC ali bo morda razvoj tekočin HFC v prihodnje usmerjen prav v to smer? R. Knecht: Eno od protislovij pri tekočinah HFC je vsebnost vode. Potrebna je za zagotovitev težke gorljivosti, stranski učinek pa je slabšanje mazalnih lastnosti z naraščanjem njene vsebnosti. Življenjska doba hidravličnih sestavin je predmet razprave od samega začetka uporabe tekočin HFC. Pri tekočinah HFC-E smo našli ravnotežje obeh lastnosti. Čeprav smo vsebnost vode znižali za 50 %, so vse zahteve glede varnosti pred požarom še vedno izpolnjene. Istočasno pa smo izredno izboljšali mazalne lastnosti. Slika 3 prikazuje primerjavo rezultatov testa FZG klasičnih tekočin HFC in tekočine HFC-E (serija Quintolubric 777). Pri seriji Quintolubric 777 smo opravili tudi 1000-urni test z nastavljivimi aksialnimi batnimi črpalkami, kjer se je tlak vsake 4 sekunde spreminjal od 0 do 340 bar. Rezultate so pozitivno ocenili proizvajalci teh črpalk in motorjev. Slika 4 prikazuje testne črpalke/motorje po skoraj 1000-ur-nem testiranju. Ventil: Na kakšen način izvajate tehnični servis za uporabnike vaših izdelkov? Kako rešujete problem njihove oddaljenosti, saj so razširjeni praktično po vsem svetu? R. Knecht: Quaker ima po vsem svetu svoje predstavnike, ki v večini primerov govorijo lokalni jezik. Redno se izobražujejo, tako da se lahko spopadajo z vsakodnevnimi teoretičnimi in praktičnimi vprašanji. V primeru potrebe po bolj obsežni diskusiji z uporabniki ali v primeru večje težave pridejo strokovnjaki z glavnega sedeža na Nizozemskem in pomagajo zadovoljiti želje uporabnikov. Quaker si je z leti prislužil dobro ime »partnerja v procesu«, zato vlagamo vse svoje sile v to, da ta renome zadržimo. Ventil: Najlepša hvala za pogovor. Veseli nas, da ste si vzeli čas zanj. Želimo Vam še veliko uspeha pri delu, uporabnikom Quakerjevih izdelkov pa čim več zadovoljstva pri njihovi uporabi. Mag. Milan Kambič OLMA, d. d., Ljubljana □7,-09,10, 2009 CELJE-SLÜVENIA Mednarodni strokovni sejem za profesionalno elektroniko nternational "rade Fair for proffesional electronic PASSION FOR PERFECTION WWW. intronika.si, e-mail:in'tronika@icnn.si Slovenski študenti letalstva na tekmovanju DBF v ZDA Na tekmovanje v gradnji daljinsko vodenih brezpilotnih letal, imenovanem Zasnuj/Izdelaj/Poleti (Design/Build/Fly), ki je potekalo od 17. do 19. aprila letos v zvezni državi Arizoni, ZDA, se je odpravila tudi ekipa slovenskih študentov letalstva s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani in v konkurenci 54 ekip z različnih univerz po svetu dosegla odlično 7. mesto. Študenti tretjega letnika in absolventi smeri Letalstvo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani so se pod mentorstvom doc. dr. Tadeja Kosela in somentorstvom asistenta Dejana Nožaka oktobra 2008 prijavili na študentsko tekmovanje z naslovom Zasnuj/Izdelaj/Poleti (Design/Build/ Fly - DBF), ki ga vsako leto organizirata podjetji Cessna Aircraft Company in Raytheon Missile Systems s podporo Ameriškega inštituta za aeronavtiko in astronavtiko (AIAA). Tekmovanje je potekalo od 17. do 19. aprila letos na vzletišču za daljinsko vodena brez-pilotna letala TIMPA v bližini mesta Tucson v zvezni državi Arizona, ZDA. To tekmovanje je bilo že trinajsto po vrsti. V šolskem letu 2008/09 je bilo prijavljenih 54 ekip, predvsem z ameriških univerz, iz tujine pa poleg nas še Izraelci, Turki, Angleži in Kolumbijci. Naša konstruktorska ekipa se je imenovala Ekipa Edvarda Rusjana. Letalo pa smo poimenovali EDA100. Uvrstili smo se na 7. mesto. S tem so študenti letalstva s Fakultete za strojništvo, ki so v ta projekt vložili veliko študijskega in prostega časa, dokazali, da so v konstruiranju, izdelavi in letenju daljinsko vodenih brezpilotnih letal, ki morajo zadostiti kompleksnim tehničnim zahtevam, v svetovnem vrhu. S tekmovanjem želijo organizatorji spodbuditi študente letalstva oziroma aeronavtike k praktičnemu delu, da študenti sami konstruirajo brezpilotno letalo na daljinsko vodenje, ga izdelajo in z njim letijo. Slika 1. Tekmovalna ekipa z letalom EDAIGG Osnovne tehnične zahteve tekmovanj DBF so: letalo mora vzleteti samo s pomočjo lastnega elektromotorja, največji dovoljeni električni tok do motorja je 40 A, vir električnega napajanja so baterije NiCd ali NiMh, dovoljena masa baterij je 1,8 kg in največja vzletna masa letala 25 kg. Vsako letalo je bilo najprej tehnično pregledano. Ustrezati je moralo varnostnim zahtevam. Organizator namenja zelo veliko pozornost varnosti tekmovalcev in gledalcev. Letošnje posebne tehnične zahteve so bile, da mora letalo nositi pod trupom prazen oz. poln rezervoar z vodo (prazen 0,52 kg, poln 4,81 kg) in pod krili štiri rakete Estes Patriot v merilu 1:10, vsaka z maso 681 g. Vseh pet kosov tovora je letalo moralo biti sposobno odvreči. V ta namen je bilo potrebno razviti mehanizem za odpenjanje. Letalo z vso opremo (letalo, tovor, baterije, RC-oddajnik) pa je moralo biti zloženo v največ dveh škatlah z največjimi Slika 2. Daljinsko vodeno brezpilotno letalo EDA1GG Slika 3. EDA100 s podtrupnim tovorom mase 4,81 kg pred pristankom zunanjimi merami 609 x 609 x 1219 mm vsaka. Tekmovanje je bilo poleg ocene tehničnega poročila, ki je vsebovalo opis zasnove letala, aerodinamične in trdnostne preračune, numerične simulacije leta letala, uporabljene materiale in način gradnje in na koncu tudi tehnične risbe letala, sestavljeno iz štirih nalog: sestavljanja, 1. naloge, 2. naloge in 3. naloge. Pri sestavljanju se je meril čas sestavljanja letala z montažo vseh kosov tovora, tehtala pa se je škatla z vso vsebino. S tem je bil določen faktor kompleksnosti sistema, ki je predstavljal število točk za nalogo sestavljanja. Pri 1. nalogi je bilo potrebno leteti s praznim rezervoarjem za vodo dva šolska kroga, pri tem pa se je meril čas letenja teh dveh krogov. Letalo je moralo pri vseh nalogah vzleteti na razdalji 30 m. V poziciji z vetrom je moralo narediti zavoj za 360 stopinj v nasprotni smeri šolskega kroga. Dolžina šolskega kroga je bila v vsako stran od začetne linije 152 m. Letalo je po pristanku moralo ostati na vzletno-pristajalni stezi. Pri 2. nalogi je bilo potrebno leteti s polnim vodnim rezervoarjem štiri šolske kroge. Pri 3. nalogi je moralo letalo leteti s štirimi raketami in brez vodnega rezervoarja. Leteti je moralo štiri šolske kroge in po vsakem krogu pristati. Po prvem pristanku je moralo v posebno označenem kvadratu velikosti 3 x 3 m odvreči zunanjo raketo na krilu, ki je gledalo proti sodniški Slika 4. Celoten sistem, zložen v škatli ekipi oziroma publiki. S tem je bilo letalo prečno nesimetrično obteženo, kar je povzročalo tekmovalcem največ težav. Po naslednjem krogu je moralo letalo odvreči zunanjo raketo na nasprotni strani, tako da je bilo spet prečno simetrično obremenjeno in tako naprej. Poleg tega se je pri tej nalogi upošteval tudi čas montaže raket na letalo. Konstruiranje letala ni bilo lahko delo. Glede na vse zahteve in naloge je bilo potrebno najti čim boljšo rešitev. Naša ekipa je zasnovala ramenokrilno letalo z V-repom, ki se je skupaj z vsemi kosi tovora zložilo v škatlo velikosti 600 x 370 x 1200 mm. Trup letala in škatla sta izdelana iz kompozita, ojačanega z visokonosilno ogljikovo tkanino textrem, stene škatle pa so sendvič konstrukcija z jedrom iz styrodura. Krila so izdelana iz balse in prevlečena s folijo oracover; glavni nosilec je iz ogljikovega kompozita (rovinga). Rep je povezan s trupom s cevjo iz ogljikovega kompozita. Letalo se razstavi na pet delov: centralni del s trupom, podvozjem in osnovo repa, dve polovici krila in dve polovici repa. Teža letala s tovorom, baterijami, RC-oddajnikom in škatlo (RAC) znaša 16,8 kg, letalo pa je ekipa treh študentov sestavila v 26,7 s. 1. nalogo smo opravili brez težav s časom letenja 1 : 26 min, 2. nalogo prav tako, letalo se je odlepilo točno na razdalji 30 m pri rahlem bočnem vetru, kar kaže na natančno zasnovo letala za to nalogo. Pri tretji nalogi pa smo imeli težave v drugem krogu pri nesimetrični obremenitvi (dve raketi Slika 5. EDA100 s polno »bojno« opremo Tabela 1. Tehnični podatki EDA100 Veličina Vrednost Enota Razpetina kril 2350 mm Dolžina letala 1150 mm Višina letala 605 mm Višina trupa 310 mm Širina trupa 158 mm Površina krila 0.65 m2 Površina V-repa 0.38 m2 Kot V-repa 100 O Masa krila 1242 g Masa V-repa 107 g Masa trupa 1940 g Masa baterij 1020 g Vzletna masa 4309 g Masa praznega vodnega rezervoarja 520 g Masa polnega vodnega rezervoarja 4808 g Masa rakete 688 g Vzletna masa s polnim vodnim rezervoarjem 9117 g Krilna obremenitev 14 kg/m2 Vzletna masa z raketami 7059 g Masa škatle 3838 g Masa RC-oddajnika 1028 g Masa celotnega sistema 16.8 Kg Baterije LRP SUB C LongLife 4000 mAh 14 kos v seriji RC-oddajnik Futaba T12FG 2.4 GHz RC-sprejemnik Futaba R6014FS 2.4 GHz Motor Scorpion S4020-16 Kontrolnik Scorpion Commander 60A ESC Propeler Graupner CFK 17x10 Aeroprofil krila Eppler 560 Servomotor Futaba S3150 digital 10 kos na levi in ena raketa na desni) in bočnem vetru z leve (ok. 3-5 vozlov). Posledica obeh vplivov je bila močno zavijanje letala v levo v fazi zaleta, ki ga ni bilo moč odpraviti s smernim Za izvedbo projekta so zaslužni študenti: Aleš Štupica, Anže Merhar, Blaž Bajc, Blaž Cizerle, Črt Sambo-lec, Dejan Kastelic, Gašper Šubic, Gregor Bizilj, Gregor Verko, Jaro Koritnik, Jošt Laznik, Lin Regali, Luka Kenk, Maja Dokic, Matej Pušnik, Matic Vrečko, Primož Grkman, Primož Prhavc in Atina Lazic, ki so izdelali letalo, škatlo, mehanizme in vse, kar spada zraven, ter organizirali celotno odpravo. K uspešni izvedbi projekta so pripomogli sponzorji s svojimi finančnimi in materialnimi prispevki: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije, SPS, d. o. o., Kamnik(Oxeon), RPS, d. o. o., Ljubljana, Laboratorij za aeronavtiko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, Kolegij dekana Fakultete za strojništvo v Ljubljani, Delta team, d. o. o., Krško (Yamaha), Mantua modeli, d. o. o., Ljubljana, Miha Holc, LRP, d. o. o., Aerodrom Ljubljana, d. d., STAL, d. o. o., STA Ljubljana, Intereuropa, d. d., Ljubljana (UPS), Vzajemna zdravstvena zavarovalnica Ljubljana, Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU) in Študentska organizacija Fakultete za strojništvo (ŠOFS). Posebna zahvala gre študentu Blažu Bajcu, ki je bil pobudnik projekta, in asistentu Dejanu Nožaku, ki je študente neomajno spodbujal in jih usmerjal na pravo pot. Viri krmilom in nosnim kolesom. To je bil razlog za neuspešno izvedeno 3. nalogo. Zaradi velikega števila ekip pa naloge nismo mogli ponavljati v bolj ugodnih razmerah. Uradna stran tekmovanja DBF, http://www.aiaadbf.org/ Vzletišče za brezpilotna letala na daljinsko vodenje, http://www. timpa.org/ Dr. Tadej Kosel, UL, Fakulteta za strojništvo Že 43. strokovni seminar sekcije elektronikov in mehatronikov pri OZS Sekcija elektronikov in mehatronikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije je v soboto, 23. maja, izvedla svoj 43. strokovni seminar, kar jo uvršča v sam vrh izobraževalnih aktivnosti, ki se organizirajo v okviru sekcij OZS. Sekcija mimogrede šteje preko 1100 članov iz vseh regij Slovenije. Seminar je bil tokrat organiziran na OOZ Maribor. Bil je umeščen v slavnostni dogodek ob 35. obletnici OOZ Maribor. Na seminarju sta predavala doc. dr. Iztok Kramberger s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Univerza Maribor, in Jernej Lipuš iz Philipsa Slovenija. Strokovne teme so bile: tehnologije OLED in WOLED, interaktivna televizija, interaktivna osvetlitev, tehnologija elektromočenja in drugo. OLED (Organic Light-Emitting diode - organske svetleče diode) je osnovna tehnologija za napredne zaslonske tehnologije. Svetleča dioda kot osnovni gradnik je iz organskih sestavin določene polimerne snovi, ki omogoča depozicijo organske sestavine. Depozicija na ravni (nosilec) s tehnologijo tiskanja ni več točkovni, temveč površinski izvor svetlobe. Tehnologija OLED danes omogoča razvoj novih zaslonskih tehnologij z različnimi načini delovanja. Med pomembnejše sodijo: PMOLED kot Utrinek s predavanj pasivna matrika, AMOLED kot aktivna matrika, TOLED kottransparentna možnost zaslona, TEOLED kot reflek-tivna izvedba zaslona in FOLED kot pregibna tehnologija OLED iz plastike ali kovinske folije, kar zagotavlja vzdržljivost, lahkost, zmanjšano možnost lomljenja itd. FOLED se navezuje tudi na druge tehnologije, še zlasti v povezavi s tekstilno industrijo. Kot posebej zanimivo novost je dr. Kramberger predstavil tehnologijo WOLED (white OLED). Gre za oddajanje bele svetlobe, ki je prijetna za oči in ima izjemen svetilni učinek. Ta tehnologija bo v prihodnosti predvsem zaradi izjemno prijetne svetlobe, majhne porabe in številnih drugih prednosti zamenjala številna dosedanja svetila, npr. fluorescenčna svetila. Strokovni dogodek je bil osredotočen predvsem na prihajajoče tehnologije. Odlična udeležba pa je ponovno potrditev, da napredni in razvojno naravnani obrtniki in podjetniki potrebujejo znanje o naprednih tehnologijah, tako s področja elektronike, mehatronike in novih materialov, ki prinašajo številne nove tehnološke rešitve. Sekcija elektronikov in mehatronikov pri OZS je ob tej priliki organizirala tudi ogled ulice obrti v središču Maribora in predstavitev strokovnih sekcij, še zlasti sekcije elektronikov in mehatronikov in sekcije elektrodejavnosti. Sekciji sta se ob tem dogodku predstavili skupaj s srednjo elektro-računalniško šolo iz Maribora. Predstavljene so bile napredne tehnologije in tudi novodobni poklici na področju elektronike, računalništva, energetike in mehatronike. Na dogodku sta se predstavila tudi revija IRT 3000 in industrijski forum IRT, stalni in resni partner sekcije in OZS. Janez Škrlec, predsednik odbora za znanost in tehnologijo pri OZS ■EVIH ZA FLUIDNO TEHNIKO. AVTOMATIZAajO IN MEHATRONIKO Poročilo o posvetovanju lAT '09 - Inovativna avtomobilska tehnologija 23. in 24. aprila sta bili v Novi Gorici 9. mednarodna konferenca in razstava z naslovom Inovativna avtomobilska tehnologija - lAT '09. Tradicionalno konferenco so organizirali Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo - Laboratorij za vrednotenje konstrukcij in Slovenski avtomobilski grozd ACS v sodelovanju z Zvezo strojnih inženirjev Slovenije, Skupina za vozila in motorje (ZSIS - SVM), ki je članica Evropskega združenja nacionalnih združenj avtomobilskih inženirjev (EAEC) in Mednarodnega združenja nacionalnih avtomobilskih inženirjev (FISITA). Celotna konferenca in razstava sta bili organizirani in izvedeni pod vodstvom prof. dr. Matije Fajdiga s sodelavci. Moto letošnje konference IAT '09 je bil »Pomen znanja in inovacij pri soočenju s krizo v avtomobilski industriji«. Konferenca je imela dve vodilni temi. Prva je bila »Razvoj-no-inovacijska tehnologija«, ki je zajela ekologijo, varnost v prometu, življenjski cikel izdelka, raziskave s področja vozil in motorjev in razvojne tehnologije. Druga vodilna tema pa je bila »Proizvodna tehnologija«, ki je obravnavala raziskave materialov, izdelovalne tehnike, zagotavljanje kakovosti, gospodarnost in upravljavske sisteme. Letos so organizatorji izvedbo konference in razstave zaupali hotelu Perla v Novi Gorici. Prvi dan je konferenco v dvorani Pinta odprl predsednik organizacijskega odbora prof. dr. Matija Fajdiga. Poudaril je, da so v kriznih časih taka srečanja še kako pomembna in dajejo številne priložnosti za izmenjavo mnenj, pridobitev novih informacij in priložnosti za sklepanje novih poslov. f. Uvodni govor; prof. dr. Matija Fajdiga V imenu Gospodarske zbornice Slovenije je udeležence konference nagovoril mag. Jože Rener, ki je poudaril pomen takšnih srečanj. Dr. Janez Slak je pozdravil udeležencev imenu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pri Ministrstvu za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo, dr. Andrej Cvelbar pa v imenu Direktorata za tehnologijo pri Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Prof. dr. Iztok Golobič je udeležence nagovoril v imenu Zveze strojnih inženirjev Slovenije. S sorodne univerze in fakultete iz Maribora se je posveta udeležil prodekan prof. dr. Zoran Ren, ki je udeležence prav prisrčno pozdravil v imenu Fakultete za strojništvo v Mariboru. Kot predstavnik mestne občine Nova Gorica se je konference udeležil podžupan Vojko Fon, ki je v pozdravnem nagovoru izrazil najboljše želje za uspešno delo. V imenu vodstva Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani pa je udeležence nagovoril in jim zaželel uspešno delo prodekan prof. dr. Janez Tušek. Za pozdravnimi nagovori je imel krajše uvodno predavanje predsednik organizacijskega odbora prof. dr. Matija Fajdiga. Otvoritveni slovesnosti je sledilo plenarno zasedanje. Prvi je stopil pred mikrofon prof. dr. Bernd Sauer iz Kai-serlaterna iz Nemčije. Predstavil je prispevek z naslovom Transmission investigation procedure for impact loaded cars (slovensko?). Za njim sta bili pred kosilom predstavljeni še dve plenarni predavanji. Prvi je bil na vrsti g. Christof Droste iz podjetja Hella Saturnus s predavanjem Kako se pripraviti na izhod iz recesije. Za njim pa je nastopil g. mag. Tomaž Blatnik iz Revoza iz Novega mesta. Predstavil je referat z naslovom TWINGO RS, razvoj nove izvedenke modela. Prav to predavanje je pokazalo, kaj pomeni dober projekt za uspeh na trgu. G. Blatnik je več let aktivno sodeloval pri razvoju novega twinga, kar pomeni, da gre zasluga tudi njemu, da imajo danes zaposleni v Revozu dovolj dela, ker se njihov produkt zelo dobro prodaja po celem svetu. Po kosilu so se pričela predavanja po sekcijah. Prvi dan popoldne je bilo predstavljenih po sedem predavanj v vsaki od dveh sekcij. V istem času je bila organizirana okrogla miza z naslovom Mednarodno sodelovanje avtomobilske industrije in ACS, ki jo je vodil g. Dušan Bušen. Zvečer pa je bilo organizirano družabno srečanje. Udeleženci so se zbrali pred hotelom Perla in se z avtobusom odpeljali v slovenska Brda. V petek dopoldne je delo potekalo v šestih sekcijah - hkrati tri v treh različnih dvoranah. Predavanja v sekcijah so bila smiselno povezana, tako da so se udeleženci lahko sami odločali, katera bodo poslušala in katera izpustili. Predavanja so se končala v petek nekoliko po trinajsti uri. Nato je sledil še kratek komentar posvetovanja in zaključek konference. Organizatorji srečanja so imeli zlatega pokrovitelja. Tokrat je bilo to podjetja Hella Saturnus, d. o. o, iz Ljubljane, ki je svetovno priznan izdelovalec avtomobilskih žarometov za številne prestižne avtomobilske znamke. Bronasta pokrovitelja pa sta bila dva, in sicer CadCam lab, d. o. o., iz Ljubljane in REVOZ, d. d., iz Novega mesta. Poleg omenjenih pokroviteljev pa so organizatorji pridobili tudi Javno agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije pri Ministrstvu za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo kot sofinancerja in štiri podjetja kot sponzorje. To so bili: Agit mbH iz Nemčije, Cimos, d. d., iz Kopra, Iskra Avtoelektrika, d. d., iz Šempetra pri Gorici in Trilogiq iz Francije. Splošna ocena večine udeležencev je bila, da so takšne konference potrebne in pomembne, saj prav v času krize v avtomobilski industriji takšni dogodki nudijo številne možnosti za izmenjavo izkušenj, pridobitev novih informacij in znanj, za sklepanje novih znanstev in novih poslov. Prav tako se je večina udeležencev strinjala, da je bila konferenca odlično organizirana, da so organizatorji privabili odlične predavatelje z zanimivimi temami, zato je bila udeležba izjemno številčna. Vse to govori, da je slovenska industrija močno vpeta v svetovno avtomobilsko industrijo. V tem trenutku smo tudi v Sloveniji soočeni s krizo, zato moramo ravno tako kot razviti svet misliti z lastno glavo, iskati rešitve za našo industrijo, iskati nove produkte in storitve in optimirati našo proizvodnjo, tako bomo konkurenčni razvitemu svetu, od naših produktov pa nam bo ostalo več dohodka. Prof. dr. Janez Tušek UL, Fakulteta za strojništvo FUIIDNO TEHNIKO. AVTOMATIZACUO IN MEHAIRONIKD telefon: + (0) 1 4771-704 telefaks: + (0) 1 4771-761 http/Mww.fs.uni-lj.sj/ventil/ e-mail: ventil@fs.uni-lj.si NATEČAJ ZA IZBOR NAJBOLJŠIH DIPLOMSKIH DEL S PODROČJA FLUIDNE TEHNIKE »ZLATA DIPLOMA FLUIDNE TEHNIKE« Slovensko društvo za fluidno tehniko - SDFT - razpisuje natečaj za izbor najboljših diplomskih del s področja fluidne tehnike. Namen natečaja je vzpodbuditi študente, ki so opravili diplomsko delo s področja fluidne tehnike, da slovenski in širši strokovni javnosti s tega področja predstavijo svoja diplomska dela, nove ideje oz. dosežke ter na ta način pripomorejo k povečanju zanimanja za študij vsebin predmetov, ki se navezujejo na področje fluidne tehnike kot tudi tehnike nasploh. Slovensko društvo za fluidno tehniko bo podelilo zlato diplomo fluidne tehnike na strokovni konferenci Fluidna tehnika, ki bo v septembru 2009 v Mariboru. Na natečaj se lahko prijavijo vsi diplomanti, ki so zaključili svoj študij na univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem programu na eni od slovenskih izobraževalnih ustanov v obdobju od junija 2007 do izteka roka za vložitev prijave. Tematika diplomskega dela se mora nanašati na strokovno področje hidravlike, pnevmatike oz. na področje konstruiranja, vzdrževanja, vodenja in nadzora sistemov fluidne tehnike, strege in montaže. Kandidati, ki želijo sodelovati na natečaju, naj pošljejo tri (3) izvode diplomske naloge v tiskani obliki v lahki vezavi (npr. vezane s spiralo). Nalogi naj bo dodano pisno dovoljenje avtorja diplomskega dela in mentorja diplomanta, da se diplomsko delo lahko pregleda, oceni in predstavi (javno ali v medijih). Dopisu morajo biti priloženi osnovni podatki: naslov diplomskega dela, kratek povzetek (do največ 500 besed), ime in priimek ter naslov avtorja, strokovni naziv avtorja, ime in priimek mentorja in somentorja, naziv predmeta, v okviru katerega je delo nastalo, naziv ustanove, na kateri je diplomant opravil zagovor svoje diplomske naloge, in datum zagovora. Diplomska dela, ki sodelujejo na natečaju, je potrebno poslati na naslov SDFT do 20. avgusta 2009. Poslani izvodi diplomskih nalog postanejo last društva. Dragan Grgič, predsednik lO SDFT Sejem Hannover Messe 2009 Sejem sejmov - osrednji svetovni dogodek na področju tehnologij Letošnji industrijski sejem v Hannovru - HANNOVER MESSE 2009, je ob težki gospodarski krizi pokazal odločenost proizvajalcev, da krizo in vse probleme, ki jih ta prinaša s seboj, premagajo s svojo inovativnostjo in izkoristijo vse priložnosti za boljše tržne položaje ob (skorajšnjem) izhodu iz nje. Ob zaključku sejma je bila v tem smislu podana tudi sklepna misel: »Številni razstavljavci so dokazali, da inovacijska moč industrije ni zlomljena. Zato v središču dogajanj na sejmu nista bila sama kriza in njen potek, temveč so bile v ospredju številne rešitve, novosti in predlogi.« Prikazane številne novosti razstavljavcev so tako popolnoma upravičile geslo letošnjega sejma: »GET NEW TECHNOLOGY FIRST!« Sedanji sejmi sodobnih tehnologij, ki se prirejajo na sejemskem prostoru v Hannovru, imajo svoje začetke že v letu 1947 - Export-Messe 1947 Hannover. Sprva trgovski sejmi so iz leta v leto preraščali svoje okvire, se specializirali in postajali mednarodno stičišče tehnologij z vsega sveta. Med najbolj znanimi sta sedaj zagotovo CeBIT in HANNOVER MESSE, med Slika 1. Utrinka s sejma obiskovalci poznan kot industrijski sejem. Slednji je za različne branže in snovalce tehnologij osrednji dogodek leta. Vsako drugo leto pa je pozornost v večji meri posvečena pogonskim tehnologijam in avtomatizaciji - zato je sejem takrat pravi pokazatelj dejanskega stanja na tem področju tehnologij. Dovolj velik vzrok za razstavljavce, da pokažejo svoje dosežke, in za udeležence, da si te ogledajo. Letos je industrijski sejem v petih dneh (od 20. do 24. aprila 2009) obiskalo okoli 210.000 obiskovalcev, kar je približno 9 % manj kot pred dvema letoma. Okoli 70 % obiskovalcev je prišlo iz evropskih držav, 19 % iz Azije in 7 % iz Amerike, največ iz Nizozemske, Avstrije, Bel- Slika 2. Nemška kanclerka dr. Angela Merkel in korejski predsednik vlade Seung-soo ob otvoritvi (zgoraj) in ulica razstavljavcev iz Koreje (desno) gije, Indije, Danske in Italije. Peščica obiskovalcev je bila tudi iz Slovenije. Kljub številnim omejitvam potovanj s strani podjetij, je število obiskovalcev preseglo pričakovanja prirediteljev, kar potrjuje veliko atraktivnost tega sejma oz. to, da je obisk sejma velikokrat tudi nuja. Glavni namen obiska sejma pa sta bila verjetno nadzor in ogled, kaj dela konkurenca. Veliko število razstavljavcev je ponovno dokazalo, da je sejem eden najpomembnejših svetovnih dogodkov na področju tehnologij. Svoje proizvode je na 224.800 kvadratnih metrih razstavnih prostorov predstavilo 6.150 razstavljavcev iz 61 držav. V primerjavi s sejmom izpred dveh let je ta številka manjša za 4 %, kar je bilo tudi opazno po večjem številu »počivališč« za obiskovalce. Razveseljivo pa je to, da je bilo predstavljenih več kot 4.000 novosti - kar je do sedaj največ. Tudi na področju razstavljavcev je bila opazna velika mednarodna pisanost: čepravje bila polovica razstavljavcev še vedno iz Nemčije, pa je druga polovica prišla od drugod - iz evropskih dežel največ iz Italije in Turčije, iz ostalih pa iz Kitajske, Indije ter Južne Koreje. Slednja je bila letos »dežela partner«, ki se je na sejmu predstavila z geslom »Make it work«. Na sejmu se je s številnimi tehnološkimi novostmi predstavilo kar 210 korejskih podjetij in raziskovalnih institucij. Razen svojega visokoteh-nološkega nivoja izdelkov in svoje gospodarske moči je Koreja ob robu sejemskih dogajanj predstavljala tudi svojo kulturo in umetnost. Sejem sejmov Sejem Hannover Messe dejansko združuje več manjših, tematsko orientiranih sejmov, združenih v pet večjih tematskih skupin: Industrial Automation, MDA - Motion, Drive & Automation, kot najobsežnejša ter nekoliko manjši Wind, ComVac in SurfaceTechnology. V okviru 13 vzporedno potekajočih tematsko orientiranih sejmov je bilo možno dobiti pregled nad dogajanjem svetovne industrije s področja industrijske avtomatizacije, pogonske tehnike, energije ter raziskav in razvoja. Letos je bil velik poudarek na učinkovitosti rabe energije v industrijskih procesih. Ta je bila kot vodilna tema prisotna na vseh področjih tehnike - možnosti in učinkovita raba energije ter energijsko učinkoviti proizvodi in postopki. Razen porabe energije na področju industrije je bila v ospredju dogajanja problematika pridobivanja energije. Tako se je v okviru novega tematskega sejma Wind kar 156 razstavljavcev predstavilo z najrazličnejšimi načini izkoriščanja energije vetra, v glavnem vetrnimi elektrarnami. To dokazuje, da proizvodnja energije z vetrnicami ni več samo sramežljiv poskus oz. tržna niša, temveč samostojna, lahko bi rekli kar "boom branža", ki daje delo številnim ostalim dobaviteljem in branžam - med drugim tudi proizvajalcem komponent hidravlične pogonske tehnike in sistemov za nadzor stanja. Če ste obiskali še ostala tematska sejma na temo energije, kot npr. Energy (konvencionalna in regenerativna proizvodnja energije) in Power Plant Tabela 1. Sejmi v okviru sejma Hannover Messe 2009 Industrial Automation • Energy • Power Plant Technology • MobiliTec • Digital Factory • Industrial Supply • MicroTechnology • Research & Technology MDA - Motion, Drive & Automation • Condition Monitoring Systems • E-MOTIVE • Wasserhydraulik Wind ComVac Surface Technology Technology (načrtovanje, gradnja in obratovanje energetskih objektov), ste vsekakor dobili celovit pregled s področja pridobivanja, rabe in izkoriščanja energije. Na področje energije se je nekako navezoval tudi tematski sejem »E-motive« (elektromobilnost). V njegovem okviru so se proizvajalci vozil, sistemov in komponent ukvarjali s tehnologijo električnih in hibridnih pogonov za vozila - s samo elektro-pogonom ali v kombinaciji z elek-tropogonom. Samo v tem segmentu se je predstavilo 22 razstavljavcev. Vprašanja, kot so visoka gostota energije, možnosti za vračanje energije, pridobivanje in uporaba električne energije iz obnovljivih virov, kažejo smeri nadaljnjega razvoja na področju pogonov vozil - potrebe po spremembah na tem področju. Pa naj gre za kombinacije z motorji z notranjim zgorevanjem, gorivni-mi celicami, zgolj akumulatorskim napajanjem ali pa kombinacijo s hidravličnim pogonom. Sejem ComVac je stalnica hanno-vrskega sejma. Namenjen je predstavitvi programa pridobivanja stisnjenega zraka in vakuumski tehniki - zadnje dosežke s tega področja je predstavljalo 160 razstavljavcev. V okviru tega sejma lahko obiskovalec vidi vse segmente te energetske verige: od proizvodnje in priprave stisnjenega zraka vse do njegove uporabe na strojih in napravah. Prigrajena sodobna elektronska kr-milja in regulacije prevzemajo vse pomembne funkcije. Sejem zaokrožujejo sistemi za analize dejanskega stanja stisnjenega zraka. Vsekakor pa je bila v ospredju racionalna raba energije - inovativne in energetsko učinkovitejše rešitve. Osrednja tema so bile regulirane hitrostno nastavljive črpalke in kompresorji, ki proizvajajo stisnjeni zrak ali vakuum glede na dejanske potrebe. Prikazane številne nove rešitve bodo prispevale k racionalnejši rabi energije: optimirani gradniki v kompresorjih, kombinirani hladilniki in absorberji, ponovna raba sproščene toplotne energije, novi pogonski koncepti kompresorjev, npr. z magnetnim uležajenjem. Tudi na tem področju razstavljavci oz. proizvajalci s previdnim optimizmom zrejo v prihodnost: na področju obnovljivih virov energije, še posebej na področju fotovoltaike, je povsod prisoten bodisi stisnjeni zrak ali pa vakuum. Sejem SurfaceTechnology je namenjen različnim tehnologijam zaščite površin, pri čemer je bila letos v ospredju predstavitev energetsko učinkovitejših površinskih tehnik. V okviru tega sejma je svoje inovacije na področju obdelave in zaščite površin predstavljalo 267 podjetij. Kot trend na tem področju se je izkazala t. i. laserska fotoablacija kot vrsta zaščite po meri. S tem postopkom je možno nanašati skoraj vse materiale na poljubne substrate, npr. diamante na kovine. Nove tehnologije so tudi na področju biokompatibilnih zaščitnih slojev na medicinskih im-plantantih, npr. baktericidna srebrna zaščita. Novost so tudi korozijske zaščite Nano-Top-Coat, kjer z 30 % manj nanesenega materiala dosegajo enako obstojnost kot z običajnimi zaščitami. Z novimi tehnologijami se v tej branži ozirajo za novimi področji uporabe, še vedno pa čakajo na prebujenje avtomobilske industrije, kjer vidijo svoje velike potenciale. Razstavljavci obeh omenjenih sejmov so si glede letošnjega obiska enotni: kljub slabi gospodarski situaciji in pričakovanemu manjšemu zanimanju so bila povpraševanja večja od pričakovanj. Pozitivni vtis je zaradi večjega števila povpraševanj in višjega deleža udeležencev iz zunaje-vropskih dežel (JV Azija, Indija in Južna Amerika) in pa povečanega zanimanja za energetsko manj potratne rešitve. Industrial automation -industrijska avtomatizacija Trije sejmi, INTERKAMA (avtomatizacija procesnih sistemov), Factory automation (avtomatizacija proizvodnih sistemov) in Industrial Building Automation (avtomatizacija v zgradbah), tvorijo tematski okvir industrijske avtomatizacije. Pod avtomatizacijo kot skupnim imenovalcem seje letos predstavilo 1.125 razstavljavcev in s tem celotna ponudba svetovnih proizvajalcev. Ena od osrednjih tem so bili novi senzorji, aktuatorji in krmil-ja, namenjeni boljši izrabi energije in surovin. Nadaljnja pozornost je bila posvečena virtualizaciji in svetu informacijskih tehnologij v podjetjih. Poleg RFID je bilo veliko zanimanja tudi za komunikacijske tehnologije in rešitve, ki bazirajo na sistemih GSM, UMTS, Bluetooth, ZigBee, WLAN in WirelessHART. Process Automation ostaja vodilni sejem številnih branž, kot so kemija, kozmetika, farmacija, prehrambena industrija, biotehnologija. Tukaj najdejo rešitve svojih problemov tudi obiskovalci z drugih področij, kot npr. predelava kovinskih materialov in umetnih mas, papirna in avtomobilska industrija, elektrotehnika in elektronika, izdelava polprevodniških komponent in gospodarska energetika. Omeniti je potrebno še sejem Digital Factory, IT-informacijske tehnologije, v okviru katerega se je predstavilo 195 razstavljalcev s področja programske opreme in rešitev za industrijsko rabo. Razen že znane, vendar nadgrajene programske opreme so bili sodobna tema CRM-sistemi, PLM-sistemi, modularizacija uporabe programske opreme in IT-podprto Slika 3. Forum CMS-MDA in utrinek z razstavišča sodelovanje med različnimi oddelki podjetij in tudi med podjetji. Samo pregled dogajanja na teh treh segmentih tehnike povprečnemu obiskovalcu vzame vsaj en dan. Sejem MDA narekuje smer in tempo razvoja na področju pogonske tehnike Sejemski sklop MDA - Motion, Drive & Automation, je zagotovo eden največjih v svetovnem merilu in je z več kot 1.100 razstavljavci zastavonoša hannovrskega sejma. Zajema celotno svetovno ponudbo s področja električne in mehanske pogonske tehnike kot tudi hidravlike in pnevmatike, poteka pa vsako drugo leto. Še zlasti v tem letu se je pokazalo, da je na področju pogonske tehnike osrednja tema, tako proizvajalcev kot uporabnikov, učinkovitost rešitev. Ta sejem smo tudi podrobneje vzeli pod drobnogled. Velik del sejma MDA, ki se razprostira v sedmih halah, obsega električno in mehansko pogonsko tehniko - od zobnikov in zobniških prenosnikov in ostalih vrst prenosnikov, ležajev, sklopk, proizvodov linearne tehnike in mazalnih sistemov, zavornih sistemov, elektromotorjev, elektromotornih pogonov in elektronskih pogonskih sistemov do motorjev z notranjim zgorevanjem in storitve poddobaviteljev tovrstnim proizvajalcem. Zelo obsežno je predstavljeno tudi področje fluidne tehnike - hidravlike in pnevmatike z različnimi proizvodi in sistemskimi rešitvami - od posameznih komponent hidravlične pogonsko krmilne tehnike, kot so črpalke, hidromotorji, ventili, akumulatorji, cevi in pribor, pa vse do agregatov in preskuševališč za komponente, pribora ^ in celovitih rešitev. Zaradi te svoje širine, priznanih razstavljavcev in inovativnih rešitev ter idej, uživa ta sejemski sklop v svetovnem merilu ugled največjega tovrstnega sejma na svetu. Ker dejansko predstavlja stanje tehnike in razvojne smeri branže, si ga kot osrednji dogodek leta ogleda največje število obiskovalcev s področja strojegradnje ter pogonske in fluidne tehnike. Številne debate in predstavitve v okviru spremljajočih forumov dajo temu segmentu še dodatno veljavo - tehnološke inovacije, predpisi, izkušnje ^ . Forume MDA organizira VDMA (nemško združenje graditeljev strojev in naprav), ki z različnimi predavanji poskrbi za aktiven prenos know-howa med proizvajalci in uporabniki. Tako se lahko obiskovalci, razstavljavci in razvojni inženirji informirajo o trenutnih trendih, izmenjajo ocene in spoznanja. Strokovna predavanja strokovnjakov iz industrije pa zainteresiranim nakazujejo številne poti optimalne gradnje, nadzora in uporabe s področja pogonske in krmilne tehnike. V okviru sejma MDA so potekali tudi trije manjši, strokovno ožje usmerjeni sejmi: poleg že omenjenega tematskega sejma E-motive sta bila tudi letos organizirana tematska sejma CMS -Condition-Monitoring-Systems, ki Slika 4. Obiskanost razstavnih prostorov znanih in manj znanih proizvajalcev s področja fluidne tehnike je bil v celoti posvečen nadzoru stanja komponent in naprav, ter sklop Wasserhydraulik, ki je bil tematsko orientiran na področje uporabe vode kot hidravličnega medija z vsemi svojimi specifičnostmi. CMS se je letos pojavil v podobnem obsegu kot pred dvema letoma. Upravljavci strojev in naprav se namreč v vse večji meri zavedajo, da morajo ob višji stopnji produktivnosti, razpoložljivosti in avtomatizaciji stroja in naprave več pozornosti namenjati tudi zanesljivosti in varnosti. Zaradi tega je odločilnega pomena, da možne napake pravočasno prepoznamo, še preden se te pojavijo. Le na ta način je možno preprečiti zastoj proizvodnje in načrtovati zaustavitev naprave za vzdrževalni poseg. Takšno prediktivno vzdrževanje glede na dejansko stanje je tako postalo eden pomembnejših faktorjev konkurenčnosti proizvajalcev. Sodobni sistemi CM postavljajo najvišje zahteve glede senzorike, zajemanja in posredovanja podatkov, njihove avtomatske obdelave (analiza in diagnoza) kot tudi poznavanja specifičnih znanj, vezanih na vrsto posamezne naprave. Na ta način ti sistemi predstavljajo ogromen potencial prihranka stroškov, saj omogočajo v celoti izkoristiti življenjsko dobo kritičnih strojnih elementov, hkrati pa potrebna vzdrževalna dela terminsko načrtovati. Letos se je v okviru tega sejma predstavilo 22 razstavljavcev, ki so poleg znanih rešitev in tovrstnih proizvodov predstavili tudi številne novosti, tako s področja nadzora komponent flui-dne tehnike kot tudi ostalih strojnih delov in sistemov. Forum CMS pa je s predavanji na to temo vseh pet dni pritegnil veliko število poslušalcev. Tematski sklop Wasserhydraulik (vodna hidravlika) je bil letos v manjšem obsegu - zgolj pet razstavljavcev, ki pa so predstavili celo paleto komponent, namenjenih uporabi v temu segmentu hidravlike. Na sejmu MDA so bili prisotni vsi pomembnejši proizvajalci. Nekateri od teh so se na letošnji sejem pripravili še bolje in bolj skrbno kot prejšnja leta. Od proizvajalcev s področja hidravlike so manjkali samo nekateri, npr. Bucher Industries, Sauer Danfoss, Linde Hydraulics, Daikin, Nachi, Bieri Hydraulik. Tudi novosti je bilo na letošnjem sejmu ogromno. Le redki so bili tisti razstavljavci, ki so se predstavljali samo z eksponati »že videno«. Velika večina razstavljavcev je prikazala veliko novosti. Že zajeti samo najpomembnejše bi bilo na tem mestu preobsežno. Omenimo samo nekatere tendence: povečan prehod od analognih k digitalnim sistemom vodenja, večje število Power-Pack in frekvenčno reguliranih agregatov (zaradi povečanega obsega uporabe na vetrnih elektrarnah), povečana uporaba on-board elektronike na komponentah, hidravlične črpalke s servomotorji, povečan obseg uporabe sistemov CAN-BUS, _ Zanimiva so bila tudi nekatera gesla, kot npr. FESTOV: Mit Innovation gegen Rezension - Z inovacijami proti recesiji, s katerim so jasno sporočali svoje namene in pot rešitve iz sedanje krize. Na njihovem razstavišču so se obiskovalci lahko prepričali, da mislijo resno. Razen novosti je pozoren obiskovalec sejma lahko v pogovorih in z ogledom razstavljenega »med vrsticami« sam pridobil pomembne informacije. Marsikje je bilo moč opaziti, da pohitijo s predstavitvijo novosti, ki pa žal še ni dosegljiva kupcem na tržišču. Tako je bilo možno videti proizvode, ki so bili kot novost predstavljeni že pred dvema letoma in tudi letos, kupcem pa bodo na voljo šele jeseni (če). Drug primer so npr. razstavljeni proizvodi, ki jih sicer lahko kupite, le če ste iz ustrezne države. V primeru, da predstavništvo proizvajalca ni dovolj »podkovano« za tehnično podporo izdelku, ga ne morete kupiti, saj so stroški intervencije iz matičnega podjetja preveliki (!?). Možno pa je bilo videti tudi nekaj primerov, ko uspešne rešitve evropskega proizvajalca ne povzamejo samo konkurenti iz Azije, temveč konkurenca iz Evrope. Prav zaradi tega je bila tudi ena od tem na forumu - zaščita proti plagiatorstvu. Še splošen vtis o obiskanosti razstavnih prostorov proizvajalcev s področja fluidne tehnike. Vsaj prve tri dni sejma je bilo moč opaziti ve- liko večje zanimanje za bolj znane oz. renomirane proizvajalce. Kljub izredno velikemu številu razstavljavcev iz Azije, predvsem na manjših razstavnih prostorih, združenih v prava mesteca, prijaznosti osebja, so ta bolj ali manj samevala. Vsekakor pa bi bila ta ocena bolj realna, če bi bili na sejmu vseh pet dni. Še končna ocena. Kljub recesiji je sejem obiskalo veliko obiskovalcev, čeprav je številka nekoliko nižja kot pred dvema letoma. So pa zato prišli tja obiskovalci z namenom videti, kar je pomembno. Letos je bilo splošnih obiskovalcev - turistov - veliko manj. Obisk tega sejma je nekako nuja. V takšnem obsegu in vsebini bo ponov- no čez dve leti. Do takrat pa se bo marsikaj spremenilo. Če ste ga letos zamudili, ste mogoče prikrajšani za marsikatero idejo ali informacijo, kajti svetova pogonske in fluidne tehnike se srečata na sejmu v Hannovru vsaki dve leti. Dr. Darko Lovrec O sejmu so povedali Milan Kopač, direktor Kladivar, d. o. o., Poclain Hydraulics Group »Zaradi časovne stiske sem si ogledal samo razstavni prostor MDA- Motion, Drive & Automation, znotrajtega prostora pa predvsem razstavljavce s področja oljne hidravlike. Splošni vtis se je pričel oblikovati že pri vstopu na sejmišče. Namesto pričakovane gneče smo se lahko brez zastoja z avtomobilom pripeljali v neposredno bližino razstavišča. Število razstavljavcev je bilo na oko precejmanjše. Opazni so rezultati združevanj in nakupov družb v zadnjih letih, ki so jih pospeševali Parker, Bosch Rexroth in Eaton, ter preprosto neudeležba proizvajalcev. Tako ne razstavljajo niti take družbe, kot so Sauer Danffos, Bucher, Poclain Hydraulics itd. Kladivar po dvajsetih letih redne udeležbe na vodilnem sejmu naše panoge tokrat ni razstavljal. Tudi razstavni prostori velikih družb (Parker, Bosch Rexroth, Eaton ...) so bili občutno manjši kot sicer. Opazna je bila večja udeležba kitajskih proizvajalcev. Skratka: razstavne hale niso bile v celoti zasedene. Obiskovalcev je bilo po moji oceni precejmanjkot običajno, sajniti v torek kot najboljšem dnevu sejma, ni bilo gneče v nobenem paviljonu. Tudi množica »Kitajcev« je bila po moji oceni manjša. Odmevnih inovacij na področju fluidne tehnike oziroma oljne hidravlike nisem zasledil. V industrijskem bumu zadnjih petih let so bili očitno vsi viri usmerjeni v zagotavljanje rasti proizvodnje in ne razvoja proizvoda. Po mojem bo kriza kot običajno čas čiščenja proizvodnega programa in razvoja novih proizvodov pri tistih družbah, ki bodo obstale. Vsebine večine pogovorov na razstavnih prostorih so se nanašale na 'prilagajanje za preživetje'. Lažnega optimizma ni bilo zaslediti, sajje kriza tako močna, da niti tega ne dopušča. Skratka, sejem je bil popoln odraz stanja na trgu v času, ki ga preživljamo. To pa je čas velike krize.« Milan Kambič OLMA, d. d. »Splošen vtis glede na predhodni sejem: drastično povečanje števila razstavljavcev iz Azije. Na mojem strokovnem področju še vedno pogrešam avtomatski števec delcev, ki bi bil primeren za določanje stopnje čistosti težko gorljivih tekočin vrst HFA in HFC, torej tekočin z vsebnostjo vode. V ponudbi številnih senzorjev za on-line meritve lastnosti oljtrenutno manjkajo senzorji za viskoznost - nekateri ponudniki jih sicer razstavljajo, ni pa jih mogoče kupiti. Pa še zanimiv odgovor enega od razstavljavcev na vprašanje, kako se njihovo podjetje bori v sedanji krizi: Mit Innovation gegen Rezession, kar bi lahko prevedli Z inovacijami proti recesiji.« Rado Kraljič FESTO, d. o. o., Ljubljana »Ob obisku industrijskega sejma v Hannovru sem opazil, da je manjrazstavljavcev, veliko praznih mest v razstaviščnih halah, vendar več razstavljavcev iz Azije. Razstavljavci razstavljajo na manjših površinah. Konkurenti s področja industrijske avtomatizacije si prizadevajo ponuditi tudi servis energetskega varčevanja - komprimirani zrak in drobne izboljšave pri varnosti pnevmatskih naprav. Razstavljavci ponujajo sofisticirane rešitve s področja bionike (posnemanje gibov iz narave oz. živalskega sveta) in tudi preproste, že preizkušene rešitve, kjer so z drobnimi inovacijami dosegli nižjo ceno.« Vito Tič, mladi raziskovalec OLMA d. d., FS Maribor »Hannovrski sejem sem tokrat obiskal že drugič. Znova me je navdušil. Zanimiv je predvsem za vse, ki jih zanima področje tehnike in avtomatizacije. To se širi in razvija vedno hitreje, zato je obisk takšnega sejma še toliko bolj pomemben in zanimiv. Videti je bilo mnogo razstavljavcev z vsega sveta. Nekateri so sklepali posle, drugi so se igrali (world cup v robotskem nogometu), tretji so našli zaposlitev. Iskanje prve zaposlitve je trenutno ena od perečih tem med prijatelji - hannovrski sejem je namenil celotno halo grajenju kariere in prve zaposlitve. Škoda le, da ga niso mogli obiskati vsi, ki so si to želeli. Sejem je zelo obširen, prijazen, odprt, interaktiven, ... Namen sejma je bil ostati v koraku s časom v tehniki in avtomatizaciji. Ogledati si nove produkte in rešitve na področju nadzora stanja sistemov ter sistemov za zajem in prenos podatkov na daljavo ter navezati nove stike, poznanstva.« Samo Ulaga Tinex - Industrijska diagnostika, d. o. o. »Sejem sem obiskal že sedmič. Splošni vtis o dogodku - v primerjavi s predhodnimi - bi lahko opisal kot: mnogo manjblišča in kiča, pa tudi nekajmanjvsebine! Razlika je očitna! Na področju ležajne tehnike so manjkali skorajvsi največji proizvajalci. Na področju industrijske diagnostike je bila ponudba neprimerno manjša kot pred dvema letoma. Opazen je porast števila razstavljavcev iz Azije. Število obiskovalcev je bilo, po moji oceni, v primerjavi s predhodnim sejmom manjše vsajza 30 %. Ne glede na navedeno pa je hannovrski industrijski sejem še vedno dogodek, kjer je mogoče na enem mestu in v relativno kratkem času za malo denarja pridobiti ogromno strokovnih informacijin navezati veliko poslovnih stikov!« Dragan Grgič Nevija, d. o. o. »Sejem združuje kar nekajmanjših sejmov, tako da je možno dobiti celovit pregled o industrijski avtomatizaciji, pogonski tehniki, tehnologijah prihodnosti, proizvodnji in dobavi izdelkov, energetiki - in še bi se kajnašlo. Sejem poteka v Nemčiji, vsekakor pa bi bilo zanimivo videti dogodek še z druge strani, kajse npr. dogaja v Aziji. Sejem tudi ni zgoljklasična razstava, je nekajveč - ob-sejemskih aktivnosti, od strokovnih forumov, kongresov, sestankov, predstavitev, tudi kulturnih dogodkov, je toliko, da ne veš, kam bi šel prej. In tudi, če bi rad spoznal ožje vodstvo podjetja, npr. za navezovanje poslovnih stikov-vsi so tam, zato je to enkratna priložnost. Pogosto so naši strokovnjaki mnenja, da je obisk izredno velik strošek in se sejma ne udeležijo. Spanje z zajtrkom v prijetnih vasicah ok. 50 km pred Hannovrom je popolnoma primerljivo s Slovenijo. Potovanje z avtomobilom pa je racionalno že pri dveh potnikih. Pridobljene informacije vsekakor odtehtajo te stroške.« Fluidna tehnika 2009 7. bienalna konferenca Drugi poziv avtorjem 17. in 18. september 2009 Maribor, Kongresni center Habakuk / Temeljni namen konference FLUIDNA TEHNIKA 2009 je pospešiti prenos najnovejših raziskovalno-razvojnih dosežkov in spoznanj v vsakodnevno prakso in predstaviti nove proizvode in storitve z vseh področij tehnike, kjer se uporabljata hidravlika in pnevmatika. Se posebej sedaj, ko vlada svetovna recesija, se moramo zavedati, daje imeti prave informacije s strokovnega področja velika strateška prednost podjetja. Na konferenci FT 2009 bomo namenili osrednjo pozornost aktualnim usmeritvam na področju razvoja komponent in sistemov fluidne tehnike - tako mobilnih kot stacionarnih. Dotaknili se bomo vseh segmentov fluidne tehnike: tehničnih novosti na področju razvoja komponent, hidravličnih tekočin, njihovi negi in nadzoru stanja, številnih konstrukcijskih podrobnosti, ki izboljšajo delovanje in zanesljivost komponent ali sistema, novosti na področju zakonodaje in standardov, premišljenih primerov uporabe in izobraževanja na tem področju. Na preteklih konferencah smo uspešno prepletali nove tehnološke dosežke s poslovnimi cilji slovenskih podjetij, s predstavitvijo dobrih praks in problemov iz prakse. Zato je tudi letos osrednji moto konference FT 2009: povežimo raziskovalno in podjetniško sfero - tudi v širšem evropskem kontekstu. Konferenca Fluidna tehnika 2009 prerašča svoje dosedanje okvire: postaja mednarodna konferenca, prepoznavna med domačimi in tuji strokovnjaki s področja fluidne tehnike. Vljudno vabljeni k prijavi svojega prispevka kot avtorji, razstavljavci ali pokrovitelji! Doc. dr. Darko Lovrec, vodja organizacijskega in programskega odbora konference Več informacij lahko dobite na elektronskem naslovu: d.lovrec@.uni-mb.si oz. na spletni strani: http://ft.fs.uni-mb.si/. HYDAC, d. o. o. - dan odprtih vrat Letos smo znova odprli vrata našega podjetja z namenom, da vsem, ki jih to zanima, predstavimo široko paleto naših izdelkov, še posebej pa novosti in dosežke razvoja. 5. in 6. marca smo v prostorih podjetja organizirali dan odprtih vrat. Pripravili smo strokovno delavnico, izvedeno kot kombinacijo krajših strokovnih predavanjin praktičnih demonstracijuporabe. Po uvodni splošni predstavitvi podjetja, posameznih segmentov proizvodnega programa in uslug, vizije podjetja in kazalcev uspešnosti so sledila strokovna predavanja. V teoretičnem delu smo predstavili novosti: - IXU - napravo za filtriranje in odstranjevanje kislin iz hidravličnih tekočin na osnovi fosfatnih estrov (HFD-R), - TCU Redfox - stacionarni agregat za kondicioniranje transformatorskega olja (odstranjevanje vode, plinov, filtriranje), - TFS - Twist Flow Strainer - nov koncept filtriranja vode, ki je kombinacija ciklona in klasičnega filtra, - CM-Expert - pregleden sistem za nadzor nad množico različnih senzorjev, ki se uporabljajo v proizvodnji, hidravliki, farmaciji, - Hybox - Hydacov kompaktni hidravlični agregat. Udeleženci med preizkusom (agregata, senzorjev in merilnih naprav) Demonstracija delovanja programske opreme CM-Expert Osrednja tema tega dela je bilo predavanje o lastnostih in kondicioniranju transformatorskih olj ter načinih podaljševanja življenjske dobe transformatorjev z rednim vzdrževanjem njihovih oljnih polnjenj. Predstavljeni so bili konkretni primeri izboljšanja stanja olj, zanesljivosti delovanja in ekonomski aspekt proaktivne skrbi za transformatorsko olje. Kot novost smo predstavili pregledni katalog naših izdelkov v slovenskem jeziku in domačo internetno stran www.hydac.si, ki je zaživela 1. 5. 2009. V servisnih prostorih podjetja smo prikazali delovanje kompaktnega hidravličnega agregata Hybox in nanj priklopljenih senzorjev temperature, tlaka in pretoka. Ti so bili povezani s HMG 3000 - ročno merilno napravo, s katero smo izmerjene podatke o tlaku, temperaturi in pretoku shranili in jih kasneje obdelali na računalniku. Prav tako smo predstavili koncept sprotnega spremljanja fizi-kalno-kemičnih lastnosti hidravličnih tekočin (On-line Condition monitoring) in naše senzorje kontaminacije olj s trdnimi delci, npr. napravo FCU2000, Con- tamination Sensor 1000, Contamination Sensor 2000, senzorja za merjenje vsebnosti vode v olju Aqua Sensor 1000 in Aqua Sensor 2000. Z napravo FCU 2000 smo tudi praktično merili onesnaženost olja s trdnimi delci po ISO- in NAS-kalibraciji. Temu olju smo z Aqua Sensorjem 2000 izmerili tudi vsebnost vode. Udeleženci so se lahko preskusili v merjenju tlaka, temperature, nivoja, sprememb viskoznosti, skupaj smo šteli delce in kontrolirali vsebnost vode ... Napol za šalo, napol zares smo preverili stanje 2 vrst "svežih", originalno zapakiranih olj: domačega in tujega proizvajalca. Z veseljem smo ugotovili, da sta oba v dobrem stanju, tako da zmagovalca nismo določili. Zanimanje je vsekakor preseglo naša pričakovanja, tako da so se aktivnosti končale pozneje, kot je bilo predvideno po uradnem programu. Spoznali smo, da so takšni dogodki obojestransko potrebni in koristni, tako da bomo pripravili še več zanimivih tem za naslednji Dan odprtih vrat, ki ga načrtujemo 19. in 20. 11. letos. Člani podjetja HYDAC, d. o. o., se najlepše zahvaljujemo vsem obiskovalcem in sodelujočim za udeležbo na našem Dnevu odprtih vrat. Veseli smo, da so si kljub zaposlenosti vzeli čas in se nam pridružili. Tistim, ki nas ob tej priložnosti niste uspeli obiskati, sporočamo, da so vam vrata podjetja Hydac zmeraj odprta. Amela Krajnc, Hydac, d. o. o. HYDAC HYDAC d.o.o. Zagrebška c. 20 2000 Maribor Tel.: + 386 2 460 15 20 Fax: + 386 2 460 15 22 Email: info@hydac.si www.hydac.com FLUIDNA TEHNIKA HIDRAVLIKA - ELEKTRONIKA Predstavljamo vam novosti: - spletni portal www.hydac.si ( od 1.5.2009) - pregledni prospekt v slovenskem jeziku Izkoristite prednosti naših, uporabnikom prijaznih in učinkovitih, programskih paketov za dimenzioniranje, izbiro in simulacijo delovanja ter elektronske kataloge za: - hidravlične akumulatorje - oljne in vodne filtre - filtrirne sisteme - nadzor stanja sistemov (Condition Monitoring) - kompaktno hidravliko - elektroniko - hladilnike - pribor... Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo - Laboratorij LASIM in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje kovinske industrije Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo LA5IJM LABORATORU ZA STREGO, M0HTA20 IN PNEVMATIKO REPUBIKA SLOVENIJA MINIBIBSIVO ZA VISOKO ŠOiSlVO. ;|MN0;T IM TtHMOLOGUO Gospodarska zbornica mm^ Slovenije I Združenje kovinske industrije najavljajo 6. posvet AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2009 - ASM '09 v sredo, 11. 11. 2009, ob 9. uri v prostorih GZS, Dimičeva ulica 13, Ljubljana. Dnevi slovenske informatike Med 15. in 17. aprilom je v Portorožu potekala že 16. konferenca Dnevi slovenske informatike, katere rdeča nit je bila Z inteligentnimi sistemi do strateške prednosti. To so bili trije dnevi, polni zanimivih predavanj, predstavitev, izmenjave izkušenj, možnosti za druženje ... Pomen konference je zlasti v tem, da olajšuje prenos teoretičnih dosežkov v prakso, razširja spoznanja in podaja poglede in spoznanja najvidnejših domačih in tujih vabljenih infor-matikov. To so udeleženci lahko spremljali preko vabljenih in plenarnih predavanj, predavanj v kar devetih tematskih sekcijah ter študentski sekciji, predstavitev pokroviteljev, delavnic in dveh pestrih okroglih miz. Udeležence in gosteje prvi dan konference pozdravil predsednik Slovenskega društva Informatika Niko Schlamberger. Slovesne otvoritve konference DSI 2009 so se kot govorniki udeležili vabljeni predavatelji in najvišji predstavniki slovenske izvršne oblasti. V imenu predsednika Republike Slovenije dr. Danila Türka je udeležence pozdravil svetovalec predsednika mag. Franc Hočevar. Minister za znanost in tehnologijo Gregor Golobič je v svojem nagovoru poudaril pomen civilne družbe, Niko Schlamberger (foto: Janez Strah) ki lahko neobremenjeno razpravlja in zavzema stališča o aktualnih dogajanjih v informatiki. V uvodnem delu sta bili podeljeni priznanji za dosežke na področju informatike, prejela sta jih Iztok Lajo-vic in RRC, Računalniške storitve, d. d. Predsednik programskega sveta DSI 2009 dr. Marjan Krisper je predstavil rdečo nit konference, ki je njeno programsko vodilo. Po besedah dr. Krisperja je razvoj informacijske tehnologije prispeval h kakovostni podpori transakcijske in operativne ravni v poslovnih sistemih. Akademik dr. Ivan Bratko je v svojem predavanju predstavil področje umetne inteligence: zgodovinski pregled in trenutno stanje. Podrobneje je prikazal delo laboratorija za umetno inteligenco, evropske projekte, na katerih sodelujejo, ter izpostavil apli-kativnost raziskovalnih rezultatov. Dr. Chrisanthi Avgerou z London School of Economics je predstavila organizacijske in socialne vidike inovativno-sti na področju informatike. Ključno sporočilo njenega predavanja je bilo, da tehnologije ne smemo obravnavati izolirano, ampak se moramo ozreti na širši kontekst in obenem proučevati tudi organizacijske in kulturološke vidike, kamor uvajamo IT. Plenarno predavanje dr. Malgorzate Kalinowske Isz- kowske je povzelo pregled najpomembnejših strateških ciljev na Poljskem na področju javne uprave. Pomembni motivatorji za razvoj so evropska sredstva in priložnosti za inventiranje. Slaba stran je nizek BDP, kar posledično vpliva na nižjo digitalno pismenost in manjši interes za uporabo razpoložljivih informacijskih rešitev. Velika so pričakovanja v zvezi z evropsko pobudo i2010 in posebej ECDL. Administrativne ovire so še vedno visoke, kar ne vzpodbuja podjetništva. Veliko pozornosti sta vzbudili tudi obe okrogli mizi. Udeleženci okrogle mize na temo Obama in internet so se strinjali, da gre v primeru Barack-obama.com in change.gov, ki predstavljata nadaljevanje tranzicije po vstopu v Belo hišo, za paradigmatsko spremembo politike. Njene karakteristike so transparentnost, participativ-nost in kolaborativnost. Ni dvoma, da bo slej ko prej sodobna demokratična politika morala sprejeti internet kot dvosmerno komunikacijo. Cilj SDI pri uvrščanju e-demokracije kot ene od centralnih tem DSI je prav to, da bi tudi slovensko politiko prepričali o nujnosti drugačne uporabe interneta v javnem delovanju. Zaključek okrogle mize na temo Z inteligentnimi sistemi do strateške prednosti pa je bil, da inteligentni sistemi postajajo vedno bolj po- Sodelujoči na okrogli mizi Z inteligentnimi sistemi do strateške prednosti (foto: Janez Strah) membni za doseganje strateške prednosti, tako za podporo odločanja, zagotavljanja prihodka in tržnih aktivnostih. Direktorji se še premalo zavedajo možnosti sodobnih tehnologij, vendar se to izboljšuje. Opazen je porast zanimanja za te sisteme v času krize. Seveda ni manjkalo priložnosti za druženje. Druženje prvega dne smo udeleženci zaključili ob dobri hrani, vinski kapljici kleti Babič, stand-up komedijantu Tinu Vodopivcu iz Ko-mikaz in odlični glasbeni spremljavi skupine Rock partyzani. Osrednji dan konference pa smo končali z večerjo na ladjicah, ki sta nas pope- ljali ob slovenski obali, v nadaljevanju večera pa uživali na after-partyju v News Cafeju ob glasbenem izboru DJ-a in stand-up komedijantih Kle-mnu Bučanu in Boštjanu Gorencu (Pižami) iz Komikaz. Zadnji dan konference so udeleženci med drugim lahko prisluhnili predstavitvam projektov, ki so tekmovali na izboru za i-nagrado. Predstavitev najboljših IKT Projektov je novost letošnje konference. Na podlagi razpisa jih je izbrala posebej za to imenovana komisija, ki deluje skladno s pravilnikom Slovenskega društva Informatika. Pomen predstavitve je v tem, da se strokovni dosežki po- pularizirajo, strokovna javnost - to so udeleženci konference - pa lahko vpliva na oceno. Predstavljeni so bili naslednji projekti: SAOP, d. o. o.: Spletna rešitev miniMAX; Ministrstvo za javno upravo: e-VEM za gospodarske družbe in CREA storitve in svetovanje, d. o. o.: CREA-SIGN. Vsi predstavljeni projekti so prejeli priznanja. Nagrado za najboljši IKT projekt, kipec akademskega kiparja Mirka Bratuše, je prejelo Ministrstvo za javno upravo. OB zaključku konference so bile podeljene nagrade izžrebanim udeležencem konference in nagrade najboljšim prispevkom konference po izboru udeležencev. Nagrade za najboljše prispevke so prejeli: Grega Stritar (Neolab, d. o. o.) za prispevek IT 2.G - nova generacija poslovno-informacijskih rešitev, Tomaž Bezeljak (Hermes Softlab, d. d.) za prispevek Elektronsko poslovanje v sodnih postopkih zaradi insolventnosti, akademik prof. dr. Ivan Bratko (UL; Fakulteta za računalništvo in informatiko) za prispevek Aktualne smeri razvoja umetne inteligence ter Aleš Popovič in Jurij Jaklič (UL; Ekonomska fakulteta) za prispevek Poslovna inteligenca 2GG8: raziskava o stanju poslovne inteligence v srednjih in velikih slovenskih organizacijah v letu 2GG8. V študentski sekciji pa so nagrade prejeli: Matjaž Vidovič za prispevek Modeliranje poslovnih procesov v velikem trgovskem podjetju, Lovro Šubelj s soavtorji za prispevek Odkrivanje goljufij na osnovi analize socialnih omrežij in Lija Kondrič za prispevek Večkriterijski model za podporo izbiri študija v tujini. Čestitamo vsem prejemnikom nagrad! Več informacijin utrinkov s konference najdete na spletni strani www.dsi2009. si/. Nasvidenje na DSI 2010! Slovensko društvo INFORMATIKA Utrinek s podelitve nagrade za najboljši projekt IKT: prof. dr. Jozsef Györkös, Niko Schlamberger, predstavniki podjetij prejemnikov priznanj (foto: Janez Strah) Državni tekmovanji RoboT in ROBObum 2009 na FERI v Mariboru V torek, 19. maja, sta bili na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) državni tekmovanji v robotiki za osnovnošolce, srednješolce in študente ROBObum 2009 in RoboT 2009. Državno tekmovanje ROBObum za osnovnošolce se tradicionalno izvaja skupaj z državnim tekmovanjem za študente in dijake RoboT. Otvoritev obeh tekmovanj je skupna. Na letošnji otvoritvi so zbrane tekmovalce in njihove mentorje pozdravili prof. dr. Bojan Grčar, prodekan za izobraževalno dejavnost Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, predstojnik Inštituta za avtomatiko prof. dr. Boris Tovornik in g. Janez Škrlec, predsednik sekcije za elektroniko in mehatroniko pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Letos smo devetič organizirali državno tekmovanje z mobilnimi roboti RoboT 200X. Zanimive tekme v vožnji po labirintu (velikost2,5 x 2 m, z več kot 15 m poti, slepimi hodniki in okrog 36 zavoji) z avtonomnimi mobilnimi roboti, ki so jih konstruirali sami udeleženci, so se udeležile 4 študentske in 34 dijaških ekip iz šestih srednjih tehniških elektro- in računalniških šol. V zadnjih devetih letih se je tovrstnih tekmovanj udeležilo že okrog 1 00 študentov in nad 400 dijakov in mentorjev iz celotne Slovenije in sosednje Hrvaške ter Avstrije. Tradicionalno so se najbolj vztrajni dijaki srednjih šol že petič pomerili tudi za lovoriko Robo-Liga 2009 (finalno tekmovanje v seriji Slovenske robotske lige), kajti pred tem sta bili izvedeni že tekmovanji: RoboPTERŠ, 10. aprila 2009 v ŠC Velenje, in RoboMiš, 23. aprila v TŠC Nova Gorica. Za lovorike tekmovanja RoboT2008 je štela boljša izmed dveh voženj in najuspešnejšim petim tekmovalcem so bile podeljene denarne in praktične nagrade sponzorjev. Najhitrejši so bili: Avla G2 - prizorišče tekmovanj ROBObum in RoboT na FERI v Mariboru Prof. dr. Bojan Grčar pozdravlja tekmovalce in njihove mentorje 1. mesto: Aleš Stojak, dijak ŠC Ptuj, 18,53 s, 2. mesto: Primož Šibanc, dijak ŠC Velenje, 21,08 s, 3. mesto: Gregor Krušič, dijak ŠC Ptuj, 21,58 s. Zaradi majhnega števila prijavljenih študentskih ekip so študentje sodelovali na skupni štartni listi z dijaki. Podjetje Roboti, c. s., je podelilo najuspešnejšemu študentu Dušanu Špilaku posebno nagrado v višini 100 €. Za lovorike Slovenske robotske lige RoboLiga 2009 sta štela oba teka skupaj, kar smo točkovali v skladu s pravili in temu prišteli točke prvih dveh tekem. Zmagovalci v seštevku treh tekem so bili: 1. mesto: Aleš Stojak, ŠC Ptuj, 300 točk, 2. mesto: Primož Šibanc, ŠC Velenje, 245 točk, 3. mesto: Dejan Šeruga, ŠC Ptuj, 175 točk, 3. mesto: Gregor Krušič, ŠC Ptuj, 175 točk. V nagradni sklad (500 €) so prispevali finančna sredstva podjetja Motoman Robotec, Roboti, c. s., in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije. Praktične nagrade so prispevali podjetja AX Elektronika, HTE Elektronika in obrtniki Janez Škrlec, s. p., Miran Slokan, s. p. in Ivan Prešeren, s. p. Zmagovalni robot Aleša Stojaka na štartu labirinta Prikaz trenutnih rezultatov in pretočni video je bil viden na velikem platnu, hkrati pa dostopen vsem uporabnikom spleta »v živo« Vsi rezultati, fotografije, videoposnet-ki in medijski odzivi za zadnjo tekmo kot tudi za prejšnje so na voljo na www.ro.feri.uni-mb.si/tekma/. ROBObum - robotska državna tekmovanja za osnovnošolce ROBObum robotska državna tekmovanja so sestavljena iz dveh tekmovanj: tekmovanja v gradnji samogradnih mobilnih robotov ROBOsled in tekmovanja v gradnji LEGO mobilnih robotov LEGObum. Tekmovanja ROBObum so organizirana na regijski osnovi in temeljijo na mreži tehniških šolskih centrov oziroma srednjih šol po Sloveniji. V letu 2009 je državna tekmovanja ROBObum podprlo v obliki izvedbe predtekmovanj za ROBObum tekmovanje (ROBOsled ali LEGObum) ali kakšni drugi obliki (podpora osnovnošolskim mentorjem) 12 tehniških srednjih šol po vsej Sloveniji. Lanskim srednjim šolam: Poklicni in tehniški elektrošoli, Šolski center Ptuj, Poklicni in tehniški elektro- in računalniški šoli, Šolski center Velenje, Strokovni in poklicni šoli, Tehniški šolski center Kranj, Srednji strojni šoli Maribor, Srednji elektro-računalniški šoli Maribor, Šolskemu centru Ravne na Koroškem, Srednji šoli tehniških strok Ljubljana Šiška, Šolskemu centru Postojna, Šolskemu centru Celje in Srednji poklicni in tehniški šoli Murska Sobota sta se v letu 2009 pridružila še Šolski center Novo mesto in Pomorski in tehniški izobraževalni center Portorož. Letos je na zaključnem državnem tekmovanju ROBObum sodelovalo na tekmovanju ROBOsled 43 ekip osnovnošolcev, na tekmovanju LEGObum (LEGObum-8 in LEGObum-9 skupaj) pa 47 ekip osnovnošolcev. Število ekip, ki so sodelovale na zaključnem državnem tekmovanju v Mariboru, se letos zaradi časovnih in prostorskih omejitev pri izvedbi zaključnega tekmovanja ni povečalo. Na zaključnem državnem tekmovanju je sodelovalo 41 OŠ s svojimi ekipami iz vse Slovenije. Na tekmovanju LEGObum-8 so bile letos najuspešnejše ekipe: 1. mesto OŠ Komenda-Moste (Irinej Papuga), LEGObum-8: mobilni robot LEGOMINDSTORMS mora čim hitreje prepeljati po progi, označeni s črno črto od štarta do cilja. LEGObum-9: mobilni robot LEGOMINDSTORMS mora odstraniti predmete iz območja, označenega s črno črto, in se hkrati izogibati črnim poljem. 2. mesto OŠ Križe (Matevž Poljanc, Miha Poljanc), 3. mesto OŠ Gustava Šiliha Laporje (Primož Skerbiš, Izidor Dreo, Ana Pahič). Na tekmovanju LEGObum-9 so letos zasedle prva mesta: 1. mesto OŠ Komenda-Moste (Matic Matuš, Nejc Urankar), 2. mesto OŠ Tržič (Gašper Markun, Klemen Golmajer, Žan Dragičevič), 3. mesto OŠ Gustava Šiliha Velenje (Izidor Felicijan, Jože Jelen, Miha Pritržnik). Na tekmovanju ROBOsled so bili v razredu DIRKAČ letos najuspešnejši tekmovalci: 1. mesto prva ekipa OŠ Bojana Ilicha iz Maribora (Erik Jankovič), 2. mesto ekipa OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnika (Jan Kristijan Kraner, Žan Jazbec), 3. mesto ekipa OŠ Franceta Prešerna iz Kranja (Miha Grašič, Bogdan Bundalo). V razredu ROBOsled POZNAVALEC je letos zasedla: 1. mesto ekipa OŠ Tabor II iz Maribora (Jakob Šafarič), 2. mesto prva ekipa OŠ Dušana Flisa (Bojan Potočnik, Sebastijan Cizel), 3. mesto pa ekipa OŠ Kamnica pri Mariboru. V razredu ROBOsled INOVATOR je letos osvojila. 1. mesto prva ekipa OŠ Dušana Flisa (Bojan Potočnik, Sebastijan Cizel), 2. mesto ekipa OŠ Tabor II iz Maribora (Jakob Šafarič), 3. mesto ekipa OŠ Šentjernej (Alen Pavlič, Tadej Kuhar). Vsi rezultati tekmovanja so objavljeni na spletni strani ROBObum tekmovanja: http://www.robobum.uni-mb.si, kmalu pa bodo na njej objavljeni tudi posnetki poteka celotnega ROBO-bum tekmovanja. Za uspešno izvedbo ROBObum tekmovanj gre posebna zahvala prof. dr. Karlu Jezer-niku, predstojniku Inštituta za robotiko na FERI, vsem sodelavcem v srednješolskih tehniških centrih in na FERI, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanj, in vsem sponzorjem tekmovanja, ki so prispevali nag- ROBOsled DIRKAČ: Tudi samogra-dni mobilni robot mora čim hitreje prepeljati od štarta do cilja po progi, označeni s črno črto. rade za tekmovalce, sponzorirali opremo za izvedbo predtekmovanj ali državnega tekmovanja ali pa so kako drugače prispevali k izvedbi tekmovanja. Med sponzorji velja posebej omeniti Mladinsko knjigo Trgovino, d. o. o., in trgovino ČIP, d. o. o., iz Maribora, ki sta prispevali nagrade za tekmovanje. Doc. dr. Suzana Uran, FERI Maribor Mag. Janez Pogorelc, FERI Maribor Foto: Jože Korelič ROBOsled POZNAVALEC, ROBOsled INOVATOR sta razreda tekmovanja, v katerih se osnovnošolci pomerijo v znanju iz delovanja in načrtovanja vseh sestavnih delov njihovega robota in v izvirnosti predelave, nadgradnje robota. RoboCup 2009 - svetovno robotsko tekmovanje CRA7 '■■■e29-Julv52009 UnHi Stadlhalle Graz Izbrani slovenski srednješolski in osnovnošolski robotiki pa se bodo udeležili svetovnega robotskega tekmovanja RoboCup 2009. Leto 2009 je posebno, saj bo od 29. junija do 5. julija 2009 v naši neposredni bližini (Gradec, Avstrija) potekalo svetovno robotsko tekmovanje RoboCup 2009 (http://www.robocup2GG9.org). Predlani je bilo izvedeno v Atlanti v ZDA, lani v Sučouu na Kitajskem, letos je v Gradcu v Avstriji, prihodnje leto pa bo v Singapurju. Glavna tema tega tekmovanja je robotski nogomet. Za študente in odrasle poteka tekmovanje RoboCup v 5 razredih: simulacija igranja nogometa, robotski nogomet za majhne mobilne robote, robotski nogomet za srednje velike mobilne robote, robotski nogomet standardno Ö grajenih robotov in robotski nogomet humanoidnih robotov. Pri razredu ^ standardno grajenih robotov je prišlo v letu 2008 do spremembe: poslej namesto štirinožnih Sonyjevih robotskih kužkov AIBO igrajo robotski nogomet humanoidni roboti Nao proizvajalca Aldebaran. Robot Nao je prikazan v vlogi reševalca gasilca na posterju tekmovanja RoboCup. Vsako leto pa se porajajo novi razredi robotskih tekmovanj. Poleg tekmovanja za študente in odrasle je sestavni del tekmovanja tudi robotsko tekmovanje za srednješolce in osnovnošolce, ki se imenuje RoboCup Junior, ki prav tako pozna več razredov: nogomet, reševanje in ples. Na tekmovanju RoboCup Junior 2009 bosta v razredu RoboCup Junior Rescue (Reševanje) sodelovali dve slovenski mladinski ekipi, ena osnovnošolska (SLOVENIA P) in ena srednješolska ekipa (SLOVENIA S). Obe slovenski ekipi imata po štiri člane, ki prihajajo iz različnih krajev Slovenije (Maribor, Ljubljana, Kranj, Velenje, Dravograd, Hrastnik, Murska Sobota). Na tekmovanje RoboCup se bosta obe slovenski ekipi pripravljali na FERI v Mariboru. Obema želimo veliko znanja in uspeha na svetovnem robotskem tekmovanju! Dodane vrednosti sodelovanja med podjetji se premalo zavedamo V Portorožu se je zaključil dvodnevni dogodek Industrijski forum IRT 2009, na katerem so predstavili dosežke in novosti iz industrije, inovacije in inova-tivne rešitve iz industrije in za industrijo. Na okrogli mizi na temo Viri inovacij, razvoja in tehnologij za rast povezovanja, sodelovanja in uspešnega prestrukturiranja je sodeloval tudi Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana. Prvi dan foruma je potekal v luči predstavitev vabljenih strokovnih prispevkov, ki so jih pripravili ugledni strokovnjaki iz industrije. Predstavili so stanje v industriji na vseh tematskih področjih foruma (inovacije, razvoj in tehnologije) in izpostaviti njihove glavne izzive. Direktor AlixPartners GmbH Gorazd Vrbica je v uvodnem govoru z naslovom Prestrukturiranje v času krize med drugim povedal, da podatki pravkar končane študije, izpeljane med avtomobilskimi proizvajalci in njihovimi dobavitelji, kažejo, da naj bi se letos prodaja avtomobilov v Zahodni Evropi znižala tudi do 20 odstotkov, medtem ko naj bi se v ZDA za približno polovico. Približno 50-odstotni padec prodaje pa naj bi v letošnjem letu zabeležili tudi proizvajalci tovornih vozil. Forum je tematsko zaokrožila okrogla miza na temo Viri inovacij, razvoja in tehnologij za rast povezovanja, sodelovanja in uspešnega prestrukturiranja. Sooblikovali so je Gorazd Vrbica, direktor AlixPartners GmbH, Rudi Bric, direktor podjetja PETRA Stroji, d. o. o., Jože Duhovnik, dekan Fakultete za strojništvo v Ljubljani, Iztok Lesjak, direktor Tehnološkega parka Ljubljana, in Simon Štrancar, direktor G-1, d. o. Govorci na okrogli mizi so se strinjali, da je gospodarska kriza, v kateri smo, globlja, kot se je zavedamo, in da bo še trajala. Izpostavili so, da je prav zato izjemno pomembno, da smo fleksibilni in inovativni. Poudarili so, da Slovenija premore sposobne ljudi in dobre izdelke, ki pa se jih je treba naučiti tudi prodajati in hkrati ceniti vloženo znanje, kako pomembno je sodelovanje, da pa se te dodane vrednosti v Sloveniji premalo zavedamo. www.tp-lj.si 90 let proizvodnje električne energije v HE Fala Leta 1913 se je začela gradnja prve hidroelektrarne na Dravi, ki je bila hkrati največja hidroelektrarna v Vzhodnih Alpah. Zasnovana je bila z zamislijo, da bo napajala omrežje industrijskega bazena srednje Štajerske z Gradcem. Razpad avstro-ogrske države in nove državne meje so prekrižali prvotne račune. Ob koncu prve svetovne vojne je bila elektrarna za silo dograjena, vendar še pomanjkljivo opremljena in brez zadostnih daljnovodnih povezav do potrošniških središč, ki pa so v tem času še zelo malo uporabljala električno energijo. Gradnja takšnega objekta je bila izjemen tehniški podvig. Projektiranje in vodenje gradnje so prevzele švicarske firme, ki so imele z gradnjo hidroelektrarn največ izkušenj. Tudi potreben kapital si je STEG priskrbel pri švicarskih bankah. Vgrajena oprema je bila večinoma proizvedena v Švici. V bližnjih Rušah so začeli graditi tovarno za proizvodnjo karbida in dušika, za kar bi bilo potrebne precej električne energije. Tako je tudi gradnja elektrarne Fala dobila prioriteto pri nabavi materiala, dodeljeni soji bili tudi vojni ujetniki in gradnja se je pospešila. V maju 1918 je začelo obratovati prvih pet agregatov od predvidenih sedem, pa še ti so bili slabo izkoriščeni, saj je bila skoraj edini porabnik elektrike tovarna v Rušah, ki pa je v tistem času potrebovala le približno 5 MW moči. Z elektrarno je bila povezana z 10-kilovoltnim daljnovodom brez kakršnekoli vmesne transformacije, kar je povzročalo številne preboje izolacije statorskih navitij, ker so se atmosferske prenapetosti brez dušenja prenašale z daljnovoda na generatorje. Glavna skrb takratnih upravljavcev elektrarne je bila, kako povečati odjem električne energije, zato so intenzivno gradili daljnovode različnih Pogled na strojnico v delu tehničnega napetostnih nivojev (80 kV, 35 kV, 10 kV) v smereh proti Mariboru, Prek-murju, Varaždinu in Zasavju. V letu 1926 je poraba električne energije že tako narasla, da so dogradili šesti, leta 1932 pa sedmi agregat. V tem obdobju je imela elektrarna velik narodnogospodarski pomen. Pospešila je industrializacijo Maribora z okolico. Oskrba z elektriko pa je segla vse do Prekmurja in Hrvaškega Zagorja. Leta 1936 je proizvodnja električne energije v HE Fala predstavljala petino celotne proizvodnje elektrike v takratni Jugoslaviji. Med drugo svetovno vojno je elektrarna redno obratovala in bila skupaj z zgrajenim omrežjem, velenjsko in trboveljsko termoelektrarno vključena v posebno podjetje EVSÜD s sedežem v Mariboru, ki so ga ustanovile okupacijske oblasti. Po osvoboditvi je bila elektrarna nacionalizirana in vključena v nastajajoči elektroenergetski sistem Slovenije, ki se je oblikoval z izgradnjo omrežja napetosti 110 kV. V strojnico je bilo vgrajenih sedem agregatov. Vsak je sestavljen iz dvojne horizontalne Francisove turbine in sinhron-skega generatorja, regulatorja hitrosti vrtenja in pomožnih naprav. Pretočna polja so opremljena s po dvema tabla-stima zapornicama, ki visita na Gallovih verigah in služita za evakuacijo vo-muzeja HE Fala cinih količin, ki presegajo poži-ralnost turbin. Napetost na sponkah generatorjev je bila 10 kV. Skupna inštalirana moč vseh agregatov je znašala 34 MW pri pretoku skozi turbine 350 m3/s. Povprečna letna proizvodnja je bila 190,000.000 kWh. Ko je bila zgrajena celotna veriga elektrarn na odseku od Dravograda do Maribora, se je pokazala potreba po povečani zmogljivosti turbin HE Fala. Elektrarne, ki ležijo po reki navzgor od Fale, so bile dimenzionirane na turbinski pretok 460 m3/s. Zaradi pretočnega načina obratovanja elektrarn v verigi je Fala predstavljala ozko grlo. Da bi bilo to odpravljeno, so med letoma 1974 in 1977 vgradili še en agregat, in tako se je skupni turbinski pretok povečal na več kot 500 m3/s, inštalirana moč pa na 48 MW. Življenjska doba starih turbin in generatorjev se je počasi iztekala in pričeli so razmišljati, kako elektrarno celovito obnoviti in posodobiti. HE FALA danes Obdelane so bile številne variante nadomestitve starih agregatov. Najbolj logična in enostavna rešitev bi bila, da bi stare agregate (turbine z generatorjem) nadomestili z novimi, vendar bi taka obnova pomenila odrekanje nekaj odstotkom izkoristka turbin. Prvotni način vgradnje turbin Projektiranje in izdelava strojev, krnnilnil^ elektro omaric in prodaja komponent s področja avtomatizacije. Celotna strokovna ekipa pod eno stretio omogoča kratke odzivne časei AO Gvtomotlzocllo industrijskih piocesov Adept plus d.o.o. Hrašče 5,51-6230 Postojna www.ad-avtomatlzaclja.sl je namreč tak, da je turbina vgrajena nad gladino spodnje vode in jo s to povezuje sesalna cev, kar pa zmanjšuje izkoristek. Zaradi sesalnega učinka je nastajal podtlak v turbini in kot posledica tega veliko večja kavitacijska ogroženost turbine. Da bi se vsemu temu izognili, bi morali turbino namestiti pod nivo spodnje vode, zato bi morali spremeniti celotno gradbeno zasnovo strojnične zgradbe. Kot najugodnejša je bila odobrena rešitev, da se stari in dotrajani agregati nadomestijo z dvema novima vertikalnima agregatoma s Kaplanovo turbino, ki bi bila vgrajena ob desni brežini. Splavnica tako ni bila več potrebna, saj je splavarstvo z izgradnjo preostalih elektrarn na Dravi zamrlo. Leta 1987 se je pričela obnova HE Fala. Obsegala je vgradnjo že omenjenih dveh novih agregatov po 20 MW, zamenjavo zapornic v pretočnih poljih, energetskih transformatorjev, naprav lastne porabe 0,4 kV in prav tako vodenje in nadzor elektrarne. Večja gradbena sanacijska dela niso bila potrebna, saj je objekt po temeljiti sanaciji leta 1967, ko so bili z injekti-ranjem učvrščeni temelji, še vedno v zelo dobrem stanju. Vsa našteta dela so bila končana do sredine leta 1991, ko sta nova agregata pričela obratovati. Z zaključkom obnovitvenih del se je iztekel tudi čas obratovanja starih agregatov, ki so se za vedno ustavili, še danes pa predstavljajo veliko vrednost kot del bogate tehniške dediščine prve slovenske hidroelektrarne na Dravi. Po dokumentaciji Dravskih elektrarn Maribor povzel Dragan Grgič Občni zbor SDFT na HE Fala V petek, 8. maja, smo po vodenem ogledu stare strojnice HE Fala in zelo nazornem filmskem prikazu značilnosti celotne verige dravskih elektrarn na slovenski strani izpeljali občni zbor članov Slovenskega društva za fluidno tehniko. Hidroelektrarne so prava stičišča ši-rokega področja tehničnih ved, pri katerih je fluidna tehnika v funkciji tako v strojnem kot v procesu elektrosegmentu »od kapljice vode do svetlobe žarnice«. S hidroelektrarno Fala nas je temeljito seznanil g. Vojislav Vujanovic, ki je celotno delovno kariero ustvarjal na dravskih elektrarnah, med drugim je vodil HE Ožbalt, v prvi polovici 90. let pa je aktivno urejal tehnični muzej HE Fala. Gospodu Vujanovicu in podjetju ELDOM Maribor - upravitelju muzeja - se iskreno zahvaljujemo za kakovostno vodenje in dobro organizacijo. Vsekakor je pomemben dogovor udeležencev občnega zbora SDFT, da letos 17. septembra med tradicionalno strokovno konferenco FLUIDNA TEHNIKA 2009 v Mariboru razrešimo sedanje vodstvo SDFT in izpeljemo volitve novega. Predlog IO SDFT je, da društvo v naslednjem obdobju vodi kolega Kristian Les (HAWE, d. o. o.). Dragan Grgič Slovensko društvo za fluidno tehniko Bosch Rexroth Filtration System Bosch Rexroth je lani prevzel podjetje K. & H. Eppensteiner, ki razvija in proizvaja industrijske filtre, in ustanovil novo podjetje Bosch Rexroth Filtration Systems - PRFS, ki ima 260 zaposlenih in 28 milijonov evrov prometa. akumulatorjev pod blagovno znamko EPE®. Njihovi izdelki se uporabljajo v vseh vejah industrije na svetu. Naloga Rexroth Filtration Systems GmbH je uveljaviti ime Rexrotha tudi na tržišču dodatkov za hidravlično opremo. Podjetje La & Co, ki ima bogate iz- račevalni, sesalni, visokotlačni in tokovni filtri kakor tudi posebne izvedbe in naprave za ugotavljanje čistoče olj. Vse dodatne informacije in kataloge kakor tudi preračune filtrov ter strokovna literatura so na spletni strani: PRFS nadaljuje proizvodni program enega največjih proizvajalcev hidravličnih filtrov in hidravličnih kušnje na področju hidravlike, bo zastopalo in tržilo tudi ta del Rexrotho-vega programa. To so različni odz- http://www. eppensteiner. de/Deut-sch/download/download.htm www.la-co.si ISL PRONTO - z enim klikom do spletnih obiskovalcev ISL Pronto je učinkovito orodje za spletno komunikacijo, ki uporabniku omogoča, da pride v stik s svojimi obiskovalci spletne strani, medtem ko jo ti pregledujejo. Svetovalci ali prodajni-ki tako lahko hitro odgovorijo na vsa prodajna vprašanja ali rešijo morebitne težave strank. ISL Pronto poleg enostavnega spletnega pisnega pogovora omogoča tudi multimedijsko sodelovanje s prenosom zvoka in slike med stranko in svetovalcem ter delitev računalniškega namizja. To pripomore k bogatejši in bolj zanimivi predstavitvi izdelka ali hitrejši in učinkovitejši rešitvi težave. Orodje ISL Pronto hkrati odlikujejo enostavna uporaba, bogat nabor funkcij in visoka varnost pogovorov. Program je oblikovan tako, da olajša in izboljša delo podjetja s strankami na spletu. Svetovalci lahko istočasno govorijo z več obiskovalci in oblikujejo samodejne pogoste odgovore, kar-v primerjavi z običajno telefonsko prodajo in podporo - omogoča hitrejše in učinkovitejše delo. Vsak pogovor s stranko je vir informacij o strankinih željah, predlogih, težavah. Funkcija, ki omogoča prepis pogovora, lahko podjetju pomaga pri izboljševanju storitve oziroma izdelkov. ISL Pronto je brezplačen za lastnike licence ISL Online ali uporabnike z aktivnim brezplačnim začasnim poskusnim računom. ISL Pronto je mlajši brat v svetu že močno uveljavljenega izdelka ISL Light (programsko orodje za podporo na daljavo), ki ga danes uporablja več tisoč podjetij z različnih področij po vsem svetu. Podjetje XLAB je naredilo korak naprej od svojih tekmecev in trgu ponudilo paket vse v enem, ki združuje štiri njihove izdelke. Za eno ceno prejme uporabnik poleg ISL Light in ISL Pronto še ISL AlwaysOn (dostop do oddaljenega računalnika) in ISL Groop (spletni sestanki). Celovita storitev, združena v enem paketu, omogoča uporabnikom še bolj kakovostno spletno podporo strank. Več o licenčnem modelu podjetja XLAB, d. o. o., ki je pridruženi član Tehnološkega parka Ljubljana, lahko preberete na njihovi strani www.islonline. com, kjer lahko prav tako pričnete s 15-dnevnim brezplačnim preskusom vseh izdelkov ISL Online. Več informacij: Barbara Viškovič, e-pošta: barbara.viskovic@xlab.si, spletna stran: www.xlab.si www.tp-lj.si Izboljšajte produktivnost. Avtomatsko. Izboljšati produktivnost podjetja ne pomeni nič drugega kot narediti več, bolje in v krajšem času. Ne glede na to, v kateri panogi delujete, vam bo avtomatizacija v vsakem primeru zagotovila prihranek časa in sredstev. V Motomanu bomo skupaj z vami oblikovali rešitve, prikrojene specifikam vaše panoge in podjetja. Zagotovili bomo popolno podporo projekta robotizacije, od planiranja in implementacije do servisiranja in izobraževanja. Dvignite pričakovanja, izpolnite vaš potencial. Prestopite v svet avtomatizacije! MOTOMAN Motoman Slovenija, Lepovče 23, 1310 Ribnica T: + 386 (0)1 83 72 410, E: info@motoman.si www.motoman.eu HAWE - »Rešitve za svet pod pritiskom« »Rešitve za svet pod pritiskom« je geslo podjetja in blagovne znamke HAWE, pa kakorkoli pač želimo razumeti to sporočilo - naj gre za visoke obratovalne tlake ali pa za različne drugačne pritiske na tržišču in v branži. Blagovna znamka HAWE je namreč znana po tem, da večino svojih komponent izdeluje iz jekla, kar omogoča kompaktno izvedbo komponent ob visokih tlakih. Po drugi strani pa zaradi tega dominira na področjih, kjer te lastnosti še kako pridejo do veljave. O podjetju, proizvodnem programu, viziji in vpetosti v slovenski in svetovni prostor smo se pogovarjali z direktorjem podjetja HAWE Hidravlika, d. o. o., gospodom Kristianom Lesom. HAWE Hidravlika, d. o. o. - projektiranje hidravličnih sistemov s pomočjo sodobne 3D programske opreme Ventil: Spoštovani gospod Kristian Les, podjetje HAWE Hidravlika, d. o. o., in s tem blagovna znamka HAWE sta v tej obliki že skoraj pet let prisotna v Sloveniji na področju hidravlične pogonske in krmilne tehnike. Prosimo vas, da nam na kratko predstavite matično podjetje in vaše podjetje v Sloveniji. Kristian Les: Prvi začetki dejavnosti matičnega podjetja HAWE v Nemčiji segajo v daljno leto 1949, ko sta inženir Karl Heilmeier in trgovec Wilhelm Weinlein ustanovila podjetje Heilmaier und Weinlein, Fabrik für Oelhydraulik GmbH & Co. KG. Pri tem ju je vodila osnovna ideja, da je za vsako aplikacijo in za vsak problem potrebno narediti hidravlični sistem po meri, kot material pa uporabiti jeklo. S pionirskim duhom, inovativnimi idejami in predvsem vrhunsko kvaliteto proizvodov je mlado podjetje hitro osvojilo trg in našlo zveste kupce. Od takrat je preteklo že 60 let. Malo podjetje je medtem zraslo v enega izmed vodilnih proizvajalcev hidravličnih komponent, ki je bolj poznan pod imenom HAWE Hydraulik in ima več kot 2000 zaposlenih v Nemčiji in tujini. Sedež podjetja HAWE Hydraulik SE je v Münchnu. Široko razširjena distribucijska mreža trenutno zajema 6 proizvodnih mest v Nemčiji in hčerinska podjetja na Kitajskem, Finskem, v Franciji, Indiji, Italiji, Koreji, Avstriji, Švici, Španiji, ZDA, Japonski, Avstraliji in zadnjih pet let tudi v Sloveniji. Poleg tega sodeluje HAWE Hydraulik z več kot 30 neodvisnimi podjetji, ki zastopajo HAWE po vsem svetu. V teku časa je HAWE doživljal velike spremembe, vendar pa smo ostali zvesti vrednotam, ki so bile postavljene že ob ustanovitvi podjetja. Še vedno smo privatno družinsko podjetje - trenutno že v tretji generaciji. Kljub vsem tehničnim pripomočkom imajo naši zaposleni še vedno odločilno besedo, kajti oni razvijajo naše proizvode in prenašajo svoje neprecenljivo znanje na mlajše sodelavce. Ne nazadnje so oni tisti, ki vsak končani proizvod še enkrat preverijo z večjo pazljivostjo, kot to lahko naredi katerakoli naprava. Lahko se pohvalimo, da je celotna naša proizvodnja v Nemčiji in da izdelamo vse ključne sestavne dele sami, kar je izredna redkost v tej industriji. Selitev proizvodnje v dežele tretjega sveta samo zaradi povečanja dobička je za lastnika podjetja HAWE nesprejemljiva. Ventil: Že pet let vodite hčerinsko podjetje HAWE Hidravlika, d. o. o., v Sloveniji, vendar na področju niste novi oz. začetnik. Kristian Les: HAWE Hidravlika, d. o. o., je bila do lani najmlajše hčerinsko podjetje v družini HAWE. Ustanovljena je bila ob koncu leta 2004 z namenom distribucije izdelkov in tehnične podpore kupcem na področju Slovenije, Hrvaške, Srbije, Črne gore, Bosne in Hercegovine ter Makedonije. S tehnično usposobljenim kadrom, lastno proizvodnjo hidravličnih sistemov in s svojim prodajnim mestom v Novem Sadu (Srbija) nudimo svetovanje, strokovno podporo in dobavljamo kompleksne hidravlične sisteme. Nudimo tudi širok spekter storitev s področja servisa, vzdrževanja, montaže in zagona hidravličnih sistemov. Smo eno redkih podjetji v Sloveniji, ki je opremljeno z instrumenti, kot so na primer laserski števec delcev za merjenje onesnaženosti hidravličnih olj s trdimi delci po standardu ISO 4406. Naša servisna oprema pa poleg instrumentov za diagnosticiranje onesnaženosti olja premore tudi napravo za vakuumsko destilacijo vode iz hidravličnih in mazalnih olj. Je pa res, da na področju hidravlike nismo začetniki. Kar nekaj članov našega podjetja ima dolgoletne izkušnje na področju fluidne tehnike. Moj oče in njegov brat sta že pred dvajsetimi leti skupaj ustanovila podjetje, ki je tržilo hidravlične komponente. Tudi sam sem kar nekaj let delal v tem podjetju. Ventil: Ali bi lahko v nekaj stavkih opisali osnovne značilnosti proizvodov HAWE? Kristian Les: HAWE po 60 letih še vedno verjame in je zvest svojemu idejnemu konceptu: za vsako aplikacijo narediti sistem po meri in uporabiti jeklo kot osnovni gradnik. Prav ta koncept da našim komponentam značilnost, po kateri se razlikujemo od konkurence. Jeklo kot osnovni gradnik nam omogoča veliko fleksibilnost pri razvoju namenskih in posebnih rešitev. Izredne lastnosti tega materiala, kot sta žilavost in trdnost, omogočajo, da naši ventili delujejo pri izredno visokih tlakih (700 bar in več), so zelo kompaktnih mer in imajo nadpovprečno dolgo življenjsko dobo. Visoka natančnost obdelave komponent (tu pogosto govorimo le o nekaj 100 nanometrih) zagotavlja, da so naši sedežni ventili dejansko brez puščanja in da imajo proporcionalni ventili izredno malo puščanja ter zelo natančno regulacijo. Zelo bogato razvit modularni sistem ventilov in agregatov nam omogoča, da lahko večino hidravličnih sistemov rešimo s standardnimi komponentami iz kataloga. proizvodi so na primer polnilni in sedežni ventili, kompaktni agregati z v olju potopljenim elektromotorjem in integriranim zračnim ali vodnim hlajenjem. Po eni strani je to laskanje našim inženirjem, saj se slabi proizvodi ponavadi ne kopirajo. Ventil: Konkurenca ponudnikov na področju izdelkov pogonsko-krmil-ne hidravlike je dokaj velika. Lahko Kompaktni agregat HAWE Ventil: Širina palete proizvodov HAWE? Katere proizvode bi izpostavili? Kristian Les: HAWE pokriva skoraj celotno paleto hidravličnih proizvodov. Tako sami proizvajamo vse hidravlične komponente od črpalk, ventilov, senzorjev pa vse do krmilne PLC-elektronike. Vsekakor bi izpostavil proizvode, ki so jih naši inženirji razvili že pred leti in jih sedaj na veliko kopira konkurenca. Takšni na kratko predstavite, na katerih področjih so vaše prednosti? Kristian Les: Naša edinstvena konstrukcija ventilov nam omogoča veliko fleksibilnost pri razvoju novih specifičnih rešitev. Tako smo prisotni v tržnih nišah s specifičnimi in op-timiranimi rešitvami. V teh nišah je vsak majhen kupec za nas pomemben, kar radi pokažemo. Kupci, ki nas poznajo, cenijo tudi dolgo življenjsko dobo naših komponent. S kompaktnimi agregati in sedežnimi ventili smo zelo pomemben dobavitelj vpenjalnih agregatov. Odlično tesnjenje sedežnih ventilov in visoki delovni tlaki omogočajo našim kupcem uporabo majhnih vpenjalnih valjev in zanesljivo vpenjanje. Majhna količina olja v kompaktnem agregatu zagotavlja hitro doseganje delovne temperature hidravlične tekočine in s tem večjo natančnost obdelovalnih strojev. Ti hidravlični sistemi so energijsko zelo učinkoviti, še posebej če vgradimo tudi 8-wattne hidravlične elektromagnetne ventile. Pri mobilni hidravliki je naša velika prednost proporcionalni ventil PSL s funkcijo „load sensing". Zaradi izjemno natančne regulacije tudi majhnih pretokov jih uporabljajo skoraj vsi proizvajalci črpalk za beton. To je izredno pomembna lastnost pri tej aplikaciji, saj v neposredni bližini žerjava črpalke stojijo delavci, ki usmerjajo curek betona iz gumijaste cevi. Vsak nekontroliran gib te cevi lahko poškoduje delavca ali ga celo pahne v globino. Tako imamo v tem sektorju kar 80-odstotni tržni delež. Ventil: Razen izdelkov svojega proizvodnega programa imate kot HAWE Hidravlika, d. o. o., v svoji ponudbi tudi izdelke drugih proizvajalcev. Kristian Les: Res je. Naš program (znamka HAWE) dopolnjujemo še z izdelki drugih proizvajalcev, npr. ATOS-a, ki je znan po odlični proporcionalni tehniki, CETOP-a, znanega po ventilih in hidravličnih cilindrih po ISO 6020-2 standardu. S proizvodi podjetja OLEAR imamo v naši paleti produktov hidravlične akumulatorje in izmenjevalnike toplote. Pod okriljem blagovne znamke RMF Filters nudimo filtre in filtrirne sisteme nizozemskega podjetja Doedjns. Pri tem ne gre zgolj za filtre oz. vse vrste filtrov in filtrirnih sistemov, ampak dejansko za celoten menedžment ohranjanja čistosti hidravličnega fluida. Ventil: Omenili ste menedžment čistosti hidravlične tekočine. Kakšne storitve ponujate svojim strankam na tem pomembnem segmentu? Kristian Les: V tem segmentu ponujamo širok spekter storitev, ki se vsekakor začne z analizo trenutnega stanja hidravlične tekočine. Nudimo meritve števila trdih delcev z našim laserskim merilnikom kakor tudi celovite analize odvzetih vzorcev s pomočjo neodvisnega laboratorija na Nizozemskem. Na osnovi analiz, ki jih opravimo, stranki svetujemo, kako rešiti težavo. Naredimo tudi analizo ROI (Return on Investment) za opremo, ki jo je potrebno namestiti. Z njeno pomočjo stranki prikažemo, v kolikšnem času se jim investirani denar povrne v obliki prihrankov, npr. zaradi vgrajenega dodatnega filtrirne- Hannover 2GG9 - Obiskovalci na razstavnem prostoru HAWE ga sistema. Na koncu se vse vedno vrti okoli denarja in vsaka investicija mora biti finančno upravičena. Naš servis je opremljen tudi z mobilno filtrirno napravo in napravo za odstranjevanje vode iz olja s pomočjo vakuumske destilacije. S temi napravami izvajamo čiščenja hidravličnih tekočin trdih delcev, smol in drugi produktov oksidacije olja ter vode. Vse več podjetij se zaveda ključnega pomena čistosti hidravlične tekočine. Finančni prihranki se zelo hitro pokažejo. In nenazadnje je hvaležno tudi okolje, kar je še najpomembnejše. Ventil: Razen proizvodnje komponent ponujate tudi celostne rešitve in prodirate na manj značilna področja, npr. vetrnice - tržne niše, neklasične rešitve in področja. Kristian Les: Tržne niše so pomemben ciljni trg podjetja HAWE zaradi šibke oz. neobstoječe konkurence. Pogosto se zgodi, da nek nišni trg kar na enkrat postane tako rekoč »main stream«, kot se je na primer zgodilo z vetrnicami (vetrnimi elektrarnami). S tem vstopajo v te nekdanje tržne niše tudi največji svetovni koncerni, saj so postali ti trgi finančno zanimivi. Z njihovo močjo in pogosto cenejšo proizvodnjo v tretjem svetu so zelo resen in močen konkurent. Celoten koncept hidravlike HAWE je idealen za aplikacije v sektorju obnovljivih energetskih virov. Lastnosti, kot so kompaktnost, energijska učinkovitost in dolga življenjska doba, so ključne lastnosti hidravličnih sistemov v tej industriji. HAWE je eden vodilnih ponudnikov v tem sektorju - tako pri vetrnicah, sončnih elektrarnah in na področju geotermične energije. Enkrat letno imamo vsi direktorji matičnega podjetja in hčerinskih družb tedensko srečanje, kjer poleg drugih aktivnosti izvajamo skupinski »brain storming« o takšnih in podobnih temah. Vsaka ideja se zabeleži, ne glede kako nenavadna ali celo nora se zdi na prvi pogled. Včasih se zgodi, da kakšna od idej čez nekaj let postane zanimiva in rodi se nov izdelek ali aplikacija hidravličnega sistema na čisto novem in celo nenavadnem področju, kot na primer pri avtomatu za kavo. Ventil: HAWE je prikazal številne novosti tudi na letošnjem industrijskem sejmu v Hannovru. Ali bi lahko našim bralcem omenili nekaj najpomembnejših novosti na tržišču? Kristian Les: Zaradi hude gospodarske krize v svetu je bil letošnji sejem v Hannovru še toliko pomembnejši. Večina podjetij je svoje proračune za sejme zmanjševala ali celo odpovedala sodelovanje na sejemski prireditvi, mi pa smo storili ravno obratno - proračun za sejem smo povečali. Predstavili smo ogromno novosti, od katerih bi še posebej rad izpostavil novo serijo kompaktnih agregatov KA 4. V bistvu gre za »večjega bratca« agregata KA 2. Z njim pokrijemo vse do 5 kW moči elektromotorja. Prvi v svetu smo predstavili tudi trovejni regulator tlaka brez lekaže, ki nastane zaradi hidravličnega krmiljenja ventila. Poleg zgoraj omenjenih novosti pa je pomembna tudi integracija CAN-BUS-a s proporcionalnimi ventili PSL. Ventil: Tudi doma, v Petrovčah, sami razvijate določene vrste izdelkov. Katere? Kristian Les: Redno projektiramo namenske hidravlične bloke. Trenutno pa razvijamo tudi novost na področju senzorike in meritev, vendar je projekt še v fazi prototipa in je še prekmalu, da bi konkretno govoril o njem. Ventil: Veliko vlagate tudi v promocijo blagovne znamke in izdelkov. Kje vse ste prisotni? HAWE hidravlika, d. o .o. - utrinek iz servisno-montažne delavnice Kristian Les: Smo redni razstavljavci na sejmu Terotech v Celju. Prav tako redno sodelujemo tudi na konferenci Fluidna tehnika v Mariboru, ki je za nas vsekakor najpomembnejša prireditev s tega področja v Sloveniji. Občasno razstavljamo tudi na Srečanju vzdrževalcev na Rogli in Beograjskem sejmu tehnike. In seveda redno oglašujemo v vaši reviji. Ventil: Razvojna vizija? Kristian Les: Zavedamo se, da zgolj ponudba komponent in inženiringa nista več dovolj. Zato si ves čas prizadevamo za izpolnjevanje vedno kompleksnejših potreb naših kupcev. Tako našim kupcem poleg že prej naštetih storitev nudimo tudi montažo in zagon hidravličnih sistemov ter strokovna izobraževanja njihovih projektantov in vzdrževalcev. Kupci pričakujejo vse večjo integracijo dobaviteljev v njihovem razvoju končnega proizvoda in tudi v dobavni verigi. Po drugi strani zahtevajo tudi tesnejšo obratno povezavo. Tako posegajo v naš sistem kakovosti in vodenja razvoja in projektov s postavljanjem pravil, struktur in pogojev. Vsekakor je to velik izziv za prihodnost, saj ne govorimo več le o prodaji, kajti vključena sta tudi servis in poprodajna podpora. Gospod Kristian Les, v imenu bralcev revije Ventil se vam najlepše zahvaljujemo za pogovor in vam želimo veliko poslovnih uspehov. Dr. Darko Lovrec UM, Fakulteta za strojništvo inovadjerazvojtehnologije www.irt3000.si J stroinistvo.com ktižiSče strojnikov Okolju prilagojena maziva Boris KRŽAN, Jože VIŽINTIN Izvleček: Na tržišču maziv prevladujejo maziva fosilnega izvora, vendar bodo zaradi nevarnosti, ki jo predstavljajo za okolje, imela v okolju prilagojenih mazivih vedno hujšega tekmeca. Ocenjujemo, da najmanj 40 % odpadnih maziv nenadzorovano konča v okolju. Določenih količin sploh ni mogoče zbrati, del pa jih konča v okolju zaradi naključnega ali pa tudi namernega izlitja. Na srečo današnja okolju prilagojena maziva ustrezajo tako tehničnim kot okoljskim zahtevam. Uporaba biološko razgradljivih maziv je še posebno pomembna v kmetijstvu, gozdarstvu in gradbeništvu, saj so stroji in naprave v neposrednem kontaktu z zemljo, vodo in rastlinami. Ključne besede: okolju prilagojena maziva, biološka razgradljivost, odpadna olja, toksičnost, ■ 1 Uvod Povpraševanje po mazivih v državah EU 15 je v letu 1997 znašalo 4,900.000 ton [3]. Ta količina se za najrazvitejše evropske države praktično ne spreminja in zato jo tudi po dobrem desetletju lahko privzame-mo. Skoraj pet milijonov ton maziv bi bilo potrebno po uporabi zbrati in na ustrezen način predelati oziroma kontrolirano uničiti, saj v nasprotnem primeru odpadna olja predstavljajo veliko nevarnost za okolje. Večina maziv je namreč fosilnega izvora in so v naravnem okolju težko razgradljiva in toksična. V različnih državah je že sprejeta množica zakonskih aktov, smernic in odredb o ravnanju s svežimi in odpadnimi olji, vedno več pa je tudi zahtev za uporabo ekološko manj nevarnih maziv, t. i. okolju prilagojenih maziv. Slednja se na tržišču vse bolj uveljavljajo, vendar zaenkrat dosegajo le nekaj odstotkov letne porabe. Slika 1 shematsko prikazuje gospodarjenje z odpadnimi mazivi znotraj EU 15 in je izdelana na podlagi podatkov, objavljenih v poročilu Evropske organizacije za zdravje, okolje in varnost CONCAWE [3, 4,5]. Boris Kržan, univ. dipl. inž., prof. dr. Jože Vižintin, univ. dipl. Inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Slika 1. Gospodarjenje z odpadnimi mazivi v EU 15 S slike 1 je razvidno, da se v EU 15 organizirano zbere približno 40 % odpadnih maziv, od katerih se del rafinira in pripravi za ponovno uporabo, večji del pa kontrolirano uniči v posebnih sežigalnicah. Približno 15 % maziv zbiranje ne zajame in 700 tisoč ton se nelegalno sežge ali pa enostavno izlije v okolje. V okolju se znajde tudi velik del maziv, ki jih zaradi same izvedbe mazalnega sistema ni mogoče zbrati (mazanje verig gozdarskih žag itd.), na kar odpade približno 35 % letne porabe maziv. Pri sistemih mazanja s popolnimi izgubami je že zaradi zasnove mazalnega sistema predvideno, da mazivo po uporabi izteče neposredno v okolico. Upoštevati je potrebno še nenamerno izlito olje zaradi raznih nesreč, izgube olja zaradi puščanja hidravličnih sistemov, izhlapevanja itd. Zanemariti ne smemo niti ostankov olja v 90 milijonih posod za dobavo svežega olja in 20 milijonov zamenjanih oljnih filtrov, od katerih jih mnogo konča na za to neustreznih odlagališčih. Vsi zgoraj navedeni podatki veljajo za Evropsko unijo, kjer se gospodarjenju z rabljenimi mazivi posveča precej pozornosti. Nenazadnje, tako natančnih podatkov, na osnovi katerih je izdelana slika 1, za ostale države niti ni mogoče dobiti. Državam EU 15 lahko postavimo ob bok samo še nekaj ostalih industrijsko najrazvitejših držav, stanje v preostanku sveta pa je veliko bolj kritično. Delež zbranih in kontrolirano uničenih maziv je veliko manjši, večja pa je količina maziv, za katera ni ustreznih podat- kov, kje so končala. Če pomislimo, da lahko malomarno odvržena maziva onesnažijo vodna zajetja za več sto let, potem je jasno, da je zakonska ureditev gospodarjenja s svežimi in odpadnimi mazivi nujna. Po eni strani je potrebno izboljšati sistem zbiranja odpadnih olj, na drugi strani pa izkoristiti možnost, ki jo ponujajo okolju prilagojena maziva. Slednja so v nadaljevanju prispevka predstavljena bolj podrobno. ■ 2 Kriteriji za okolju prilagojena maziva Kriterijev za razvrščanje maziv med okolju prilagojena je več. Najpomembnejše zahteve so: biološka razgradljivost, toksičnost v vodi, določitev vpliva maziva na vodo in odstotek iz obnovljivih virov pridelanih surovin v končnem produktu. 2.1 Biološka razgradljivost Biološko razgradljivost lahko opredelimo kot sposobnost razgradnje organskih snovi s pomočjo mikroorganizmov. Osnovni pogoji za začetek procesa biološke razgradljivosti snovi so: - zadostna populacija mikroorganizmov, - prisotnost zraka (kisika) - mikroorganizmi ob uporabi kisika mineralizirajo organske snovi, - temperatura - mikroorganizmi so najbolj aktivni pri temperaturi olja med 10 in 30 °C, - viskoznost - nizkoviskozna olja se hitreje razgradijo, - sončna svetloba - svetloba vpliva na razgradljivost s fotooksidacijo in fotosintezo, - pH-vrednost tal - populacija različnih mikroorganizmov lahko preživi v širokem pH-območju, vendar je najbolj ugodno območje med 6,5 in 7,5, - mineralne soli in dostopnost dušika, - topljivost in mešljivost z vodo -biološka razgradljivost temelji na razgradnji snovi z mikroorganizmi v aerobnih pogojih v vodnem mediju. Razgradnja se prične z zaporedjem biološko-kemičnih procesov v za to primernih razmerah. Da mikroorganizmi lahko izkoristijo organsko snov kot izvor energije in ogljika, jo je potrebno najprej razcepiti na spojine z enostavnimi kemijskimi vezmi, ki lahko kasneje preidejo v metaboli-zem mikroorganizmov. S preskusnimi metodami biološke razgradnje dobimo podatke o poteku razgradnje maziva ter tako predvidimo, kako se bo mazivo razgradilo v naravi. Različne preskusne metode za določanje biološke razgradnje navajajo OECD (Organisation for Economic Co-operation and Development), CEC (Coordination European council for the Development of Performance Tests forLubricants and end Engine Fuels) in DIN (Deutches Institut fur Normung). Po OCED sta najpomembnejši vrsti biološke razgradnje naslednji [12,15]: - primarna biološka razgradnja (Primary Biodegradation, Primärabbau), snov A ^ B Sprememba v strukturi organske snovi zaradi biokemijskih razgradnih procesov, ki povzročijo izgubo prvotnih lastnosti snovi. - končna biološka razgradnja (Ultimate Biodegradability, Endabbau), snov A ^ B ^ ... ^ CO2 + H2O (+ biomasa) Pretvorba organske snovi z mikroorganizmi v mineralne produkte, kot so CO2, H2O in anorganske soli ob istočasnem povečanju biomase. Preskuse za ugotavljanje biološke razgradljivosti delimo na kontinuirane in nekontinuirane. Pri nekon-tinuiranih preskusnih metodah primerjamo potek razgradnje preskusnega vzorca s potekom razgradnje referenčne snovi v enakem testnem sistemu. Preskusi ne simulirajo nobenega konkretnega stanja v okolju, poznano pa je, da so pogoji pri teh testih strožji kot v naravi. Najbolj znana testna metoda iz te skupine ima oznako CEC L-33-A93. V prvotni obliki CEC L-33-T82 je bila razvita za določanje biološke razgradljivosti maziv za izvenkrmne dvotaktne motorje vodnih plovil. Slabost metode CEC je nezmožnost natančne razmejitve med primarno in končno biološko razgradnjo, vendar menimo, da je rezultat, ki presega 80 %, jamstvo za zadovoljivo končno biološko razgradnjo. Hkrati pa je potrebno povedati, da se metoda CEC L-33-A93 v praksi najpogosteje uporablja. V skupino nekontinuiranih preskusnih metod sodijo tudi metode z oznakami OECD 301 A do F. V praksi sta uveljavljeni predvsem metodi OECD 301 B (modificirani Sturmov test) in OECD 301 F (respiratorni test). Čas preskusa po metodi CEC je 21 dni, po metodah OECD pa 28 dni. S kontinuiranimi preskusnimi metodami simuliramo biološko razgradnjo v določenem okolju, npr. v biološki čistilni napravi. Preskusna metoda, značilna za to skupino, nosi oznako OECD 303 A, z njo pa določimo končno biološko razgradljivost organske snovi. Razgradljivost okolju prilagojenih maziv mora presegati: ^ 60 % po metodah OECD 301 B, C in D, ^ 70 % po metodah OECD 301 A in E, ^ 80 % po metodi CEC L-33-T93. 2.2 Toksičnost v vodi Poleg biološke razgradljivosti je pomembna tudi toksičnost maziva, ki se nanaša na zaščito živih organizmov. Ekološko prilagojena maziva ne smejo dražiti in iritirati kože. Preskusi toksičnosti so namenjeni določanju vpliva maziv na žive organizme, od bakterij in alg pa do rib. Težave pri vrednotenju testov izhajajo iz dejstva, da enaka koncentracija strupenih snovi različno vpliva na žive organizme v različnih okoljih, po drugi strani pa tudi opazovanje samo ene vrste organizma ne odraža realne situacije. Preskusne metode za določanje toksičnosti maziv so OECD 201 do 204 in OECD 209 do 210. V uporabi so tudi nemški standardi DIN 38 412-8, 38 412-9, 38 411-12 in 38 412-15. 2.3 Vpliv maziv na vodo Zajetja sladke vode obsegajo le okoli 2,5 % celotne razpoložljive količine voda na zemlji. Z današnjo tehnologijo smo za pridobivanje pitne vode sposobni izkoriščati le 0,27 % virov razpoložljive vode in mnogi razglašajo vodo za strateško surovino stoletja [9]. Zaščita vodnih virov pred onesnaženjem z mazivi je zelo pomembna, saj lahko samo en liter mazalnega olja onesnaži milijon litrov vode [10]. V Nemčiji so v okviru zakona o gospodarjenju z vodami uvedli postopek razvrščanja kemičnih snovi v razrede WGK (Wassergefährdungsklasse), ki označujejo stopnjo potencialne nevarnosti za onesnaženje vode. Klasifikacija se je v Nemčiji dobro uveljavila, zaradi zapletenega postopka razvrščanja snovi v razrede pa se ni razširila na ostale države. Pomen oznak, ki so veljavne od 1. 6. 1999 [8,14]: NWH - ne ogroža vode, WGK 1 - nizka ogroženost vode, WGK 2 - ogroženost voda, WGK 3 - visoka ogroženost voda. Okolju prilagojena maziva morajo biti razvrščena v razred NWH ali vsaj v WGK 1. 2.4 Surovine iz obnovljivih virov Čedalje bolj pogosta zahteva za uvrstitev med okolju prilagojena maziva je čim višji odstotek surovin iz obnovljivih virov. Najpomembnejši evropski nacionalni programi za pospeševanje pridelave in predelave surovin iz obnovljivih naravnih virov v industrijske namene so: FNR (Fachagentur Nachwachsende Rohstoffe) v Nemčiji, AGRICE (Agriculture pour la Chimie et L'Energie) v Franciji in AIACE (Agricultura Innovativa per L'Ambiente, la Chimica e L'Energia) v Italiji [16, 17]. V okviru EU sestavljajo združenje za promocijo surovin iz naravnih virov ERRMA (European Renewable Raw Materials Association) [18]. Prav tako pod okriljem EU poteka program IENICA (Interactive European Network for Industrial Crops), v okviru katerega se ustvarja informacijska baza podatkov za surovine iz obnovljivih naravnih virov [19]. Subvencije za izkoriščanje surovin iz obnovljivih naravnih virov v industrijske namene so bile leta 2002 uvedene tudi v ZDA, kjer se izvaja obsežen program Farm Bill [20]. 2.5 Označevanje ekološko primernih maziv Označevanje okolju prilagojenih proizvodov so uvedli v mnogih najrazvitejših državah. Če izdelek ustreza postavljenim kriterijem, lahko na svoji embalaži nosi oznako, ki kupce opozarja na ekološko prilagojenost proizvoda. V Nemčiji se oznaka imenuje Blauer Engel, v Avstriji uporabljajajo znak umetnika Hundertwasserja, skandinavske države White Swan, Kanada Maple Leaf, Japonska znak JEA, kjer roki objemata globus itd. (slika 2). Kriteriji za podelitev posameznih znakov med sabo niso usklajeni, zato se pospešeno uvaja enotni znak držav Evropske unije - Euro Marguerite. ■ 3 Okolju prilagojena maziva Podobno kot ostala mazalna olja so tudi okolju prilagojena olja sestavljena iz baznega olja in aditivov. Pri masti sodi med osnovne komponente še zgoščevalec, ki mora biti pri biološko razgradljivih masteh nevtralen do okolice. Biološka razgradljivost maziv je pogojena predvsem z baznim oljem, aditivi pa povzročajo zlasti toksičnost. Okolju prilagojena maziva delimo glede na vrsto baznega olja, lahko pa tudi na osnovi njihove mešljivosti z vodo. 3.1 Biološko razgradljiva bazna olja Biološko razgradljiva bazna olja ne smejo vsebovati spojin žvepla in dušika in ne smejo biti toksična. Bazno olje bistveno vpliva na stopnjo biološke razgradljivosti, pa tudi na oksidacijsko stabilnost in cenovni razred maziva. Tri najbolj uveljavljene vrste biološko razgradljivih baznih olj so rastlinska olja, sintetični estri in poliglikoli. Slika 2. Nacionalne oznake, ki kupca opozarjajo na ekološko prilagojenost proizvoda Preglednica 1. Glavni komponenti okolju prilagojenih mazalnih olj Bazna olja - 80 do 98% Aditivi - 2 do 20% ^ rastlinska olja ^ sintetični estri ^ poliglikoli ^ (PAO 2, PAO 4) ^ antioksidanti ^ protiobrabni aditivi / aditivi za visoke tlake ^ antikorozijski aditivi ^ aditivi proti penjenju 3.1.1 Rastlinska olja Do začetka 20. stoletja so se kot maziva uporabljala izključno olja in masti živalskega ali rastlinskega izvora. Vzporedno s prodorom motorjev z notranjim zgorevanjem pa so prevlado na tržišču prevzela maziva fosilnega izvora, ki ob primerni ceni zagotavljajo zadovoljive mazalne lastnosti. Povečana skrb za okolje pa razkriva največjo pomanjkljivost mineralnih olj: slabo razgradljivost v naravnem okolju. Rastlinska olja jih v tej lastnosti močno prekašajo. Za maziva se najpogosteje uporabljajo rastlinska olja na osnovi oljne ogrščice in sončnice, zunaj Evrope pa pretežno palmovo in sojino olje. Po sestavi so rastlinska olja trigliceridi, sestavljeni iz glicerola kot osnove in različnih maščobnih kislin. Razlike med olji iz posameznih rastlin se kažejo predvsem v različni sestavi maščobnih kislin, ki se med sabo ločijo po številu ogljikovih atomov in po številu dvojnih vezi v ogljikovi verigi. Mazalne lastnosti rastlinskih olj (nizek koeficient trenja, dobra zaščita proti obrabi) so odlične, prav tako se viskoznost s spremembo temperature spremeni manj kot pri mineralnih oljih. Pomembni sta njihova visoka stopnja biološke razgradljivosti in netoksičnost in to, da so izdelana iz obnovljivih naravnih virov. V primerjavi z mineralnimi olji kažejo rastlinska olja slabšo odpornost na staranje in hidrolitično stabilnost, ožje pa je tudi temperaturno obratovalno območje, ki je omejeno med -20 in 70 °C. Mešljivost z mineralnimi olji je dobra. Rastlinska olja so se uveljavila predvsem za mazanje verig in vodil motornih žag, dvotaktnih bencinskih motorjev, vencev koles lokomotiv, mazanje vodnih zapornic, kot hladilno-mazalna sredstva pri obdelavi kovin in v gradbeništvu kot opažna olja. 3.1.2 Sintetični estri Sintetični estri predstavljajo zelo raznoliko skupino maziv, tako po kemični sestavi kot po ceni. Nekateri estri imajo odlično biološko razgra-dljivost, medtem ko drugi niso biološko razgradljivi. Proizvajajo se s sintezo maščobnih kislin in alkoholov. Maščobne kisline so običajno rastlinskega izvora, alkoholne komponente pa proizvodi petrokemične industrije. S sistematičnimi variacijami različnih maščobnih kislin in alkoholov se lahko izdelajo maziva, ki ustrezajo točno postavljenim tehničnim zahtevam. V primerjavi z rastlinskimi olji imajo sintetični estri predvsem boljšo oksidacijsko stabilnost in precej širše temperaturno območje uporabe. Za okolju prilagojena maziva so najbolj uveljavljeni diestri in poliolestri, v zadnjem času pa tudi kompleksni estri. Mešanje z mineralnimi olji bistveno ne spremeni lastnosti sintetičnih estrov, sorazmerno pa se zmanjša biološka razgradljivost. Sintetični estri zaradi postopka izdelave "kreiranje po zahtevi uporabnika" lahko pokrivajo celotno področje uporabe maziv in se odlično obnesejo tudi v najtežjih obratovalnih pogojih (maziva za prenosnike moči, motorna olja itd.). Množična uporaba je omejena z visoko ceno, ki je lahko tudi nekajkrat višja od proizvodov na mineralni osnovi. Okolju prilagojene hidravlične tekočine na osnovi sintetičnih estrov presegajo kakovost ostalih fluidov, uveljavljajo pa se v kmetijstvu, gozdarstvu in gradbeništvu na zavarovanih območjih narave. 3.1.3 Poliglikoli Najbolj značilni predstavniki poli-glikolov so polietilenglikoli (PEG) in polipropilenglikoli (PPG). PEG z nizkimi molekulskimi masami so dobro razgradljivi, poliglikoli z viso- kimi molekulskimi masami in PPG pa slabše. Uporabljajo se predvsem kot hidravlične tekočine (oznaka HEPG), manj pa v druge namene. Imajo dobro strižno stabilnost, ustrezno viskoznost za uporabo v hidravliki, dobre mazalne lastnosti ter zadovoljivo odpornost na staranje. Nemešlji-vost poliglikolov z mineralnimi olji pomeni, da moramo pred prehodom na uporabo poliglikolov opraviti temeljito izpiranje tehničnega sistema, v katerem je bilo mineralno olje. V sistemu lahko ostane največ 1 % mineralnega olja. Pozornost je potrebno posvetiti tudi tesnilom, saj nekateri materiali niso združljivi s poliglikoli. Značilna lastnost poliglikolov je njihova topnost v vodi, zato je potrebno preprečiti dostop vode do sistema, v odprtih mazalnih sistemih pa se poliglikoli ne smejo uporabljati. 3.2 Aditivi za biološko razgradljiva maziva Na začetku uvajanja okolju prilagojenih maziv so skušali uporabiti kar aditive za mineralna olja, vendar rezultati niso bili zadovoljivi. Lastnosti maziv se niso dosti izboljšale in prevladalo je spoznanje, da je potrebno razviti povsem nove aditive, ki niso toksični in ne vsebujejo halogenov in težkih kovin. Danes se dodatno zahtevata še biološka razgradljivost samih aditivov in nizka ogroženost voda (NWH ali WGK 1). 3.3 Primerjava lastnosti Primerjava najpomembnejših lastnosti je prikazana na primeru formulira-nih okolju prilagojenih olj gradacije ISO VG 46 na osnovi nenasičenega poliol oleat estra (TMP+A), olja Slika 3. Staranje preskusnih olj pri konstantni temperaturi 95 °C Slika 4. Tribološke lastnosti preskusnih olj na osnovi oljne repice (R + A), nasičenega kompleksnega estra (ES + A) in mineralnega olja fosilnega izvora (M + A). Odpornost olj na staranje je prikazana s spremembo kinematične viskoznosti po 72 in 144 urah segrevanja na konstantni temperaturi 95 °C ob prisotnosti zraka. Kinematično viskoznost olj smo določili po standardu SIST ISO 3104 pri temperaturi merjenja 40 °C. Najpočasnejše je staranje mineralnega olja, medtem ko je olje na osnovi nasičenega estra bolj oksidacij-sko obstojno kot olji na nenasičeni osnovi (slika 3). Po 72 urah je porast kinematične viskoznosti nenasičenih formulacij TMPA + A in R + A približno enak, znatna razlika pa se pokaže po 144 urah. Olju na osnovi oljne repice se je viskoznost povečala za 14 %, kar je že na sami meji sprejemljivosti. Tribološke lastnosti preskusnih olj so prikazane s koeficientoma trenja in obrabe, ki sta podana v odvisnosti od koeficienta X, ki je funkcija hitrosti, obremenitve, materiala in površinske hrapavosti kontaktnih površin. Preskuse na napravi "pin-on-disc" smo izvedli s preskušanci iz DIN 100Cr6 jekla in enako površinsko obdelavo, premer ploščice je bil 24 mm, premer kroglice 12,7 mm. Napravo "pin-on-disc" sestavlja sistem, v katerem sta v kontaktu mirujoča kroglica in ploščica, ki se vrti. Kroglica nalega na ploščico ekscentrično, oba elementa pa sta potopljena v olje, ki se preskuša. Preskusi so potekali pri sobni temperaturi, normalna sila je znašala 10 N, skupna drsna pot za vsak preskus pa 1750 m. Edina spremenljivka je bila hitrost in je znašala 4,45,17,1,47,3,131,1 in 238 mm/s. Majhne vrednosti X pri nizkih hitrostih so značilne za mejno področje mazanja, z naraščanjem hitrosti in s tem koeficienta X pa sistem prehaja v področje hidrodinamičnega mazanja. Koeficient obrabe je definiran kot razmerje med obrabnim volumnom kroglice, izmerjenim po končanem preskusu, ter obremenitvijo in potjo. Tribološke lastnosti formulacij iz nenasičenih estrov so boljše od lastnosti formulacij nasičenih estrov in mineralnih olj. Vrednost koeficienta trenja TMP + A je bistveno nižja kot za ostali dve olji, posebno pri višjih vrednostih X, ki se veča s porastom hitrosti (slika 4). Estri so zaradi svoje sestave zelo polarne molekule, ki se oprimejo kovinske površine in tvorijo nizko strižno plast, kar je posebej očitno pri višjih hitrostih medsebojnega relativnega gibanja. Tudi formulacija nasičenega estra ES + A kaže precej boljše torne lastnosti v primerjavi z mineralnim oljem M + A. Razlike v protiobrabnih lastnostih posameznih olj se kažejo predvsem v področju mejnega mazanja, ko so hitrosti majhne in se mora zaščitni mazalni film kar najhitreje formirati. Visoka reaktivnost nenasičenega estra TMP + A omogoča hitro in učinkovito protiobrabno zaščito, medtem ko se pri ostalih dveh formulacijah mazalni film podobnih lastnosti tvori pri višjih hitrostih gibanja. Za hidravlične pogone je značilno, da obratujejo v pogojih mešanega in hidrodinamičnega mazanja, kar pomeni da koeficient presega vrednost 1. 3.4 Področja uporabe okolju prilagojenih maziv Nadomeščanje mineralnih maziv z okolju prilagojenimi je smiselno na področjih, kjer odpadnih maziv po uporabi ni mogoče zbrati ali pa obstaja velika nevarnost nenamernega izlitja olja in in s tem onesnaženja okolja. Vpliv razlitega maziva je odvisen od vrste baznega olja, količine in vrste podlage. V primeru razlitja mineralnega olja po travnati površini, pride do tako imenovanega požiga nadzemeljskega zelenega dela kot tudi korenin. Razlitje okolju prilagojenega olja na enako površino pa povzroči le razbarvanje zelenega dela rastline, medtem ko korenine ostanejo nepoškodovane. Travna ruša se v 7 do 10 dneh popolnoma obnovi in običajno ni nikakršnih trajnih posledic. 3.4.1 Sistemi mazanja s popolnimi izgubami Sistem mazanja s popolnimi izgubami lahko opredelimo kot mazanje z enkratnim prehodom čez mazalno mesto, kjer je že v zasnovi predviden stik odpadnega maziva z okoljem. Tovrstna maziva predstavljajo približno 15 % letne količine porabljenih maziv. Slika 5 prikazuje razmerje med mazivi za sisteme mazanja s popolnimi izgubami [5]. ostalo 10% olja za gozdarske žage 8% olja za dvotaktnel motoije 30% sredstva proti koroziji 10% Slika 5. Razmerje med mazivi za sisteme s popolnimi izgubami ni redek pojav. Komisija za gozdove (Forestry Commission) iz Velike Britanije ocenjuje, da v gozdovih, ki pokrivajo približno 10 % njihovega ozemlja, iz strojev in naprav dnevno izteče 340.000 litrov hidravličnih tekočin [2]. ške funkcije in v predelih zavarovane narave [13]. ■ 4 Sklepi S porastom ekološke zavesti se povečuje tudi zanimanje za uporabo okolju prilagojenih maziv. Na področjih, kjer lahko zaradi onesnaženja okolja nastane nepopravljiva škoda, je kljub višji nabavni ceni potrebno pospešeno uvajati okolju prilagojena maziva. Proizvajalci okolju prilagojenih maziv so sposobni ponuditi kakovostne proizvode, ki po lastnostih ne zaostajajo Pri sistemih mazanja s popolno izgubo maziva po uporabi končajo neposredno v okolju, zato vse več držav sprejema zakonske predpise, s katerimi se zahteva uporaba okolju prilagojenih maziv. Najbolj aktivne na tem področju so srednjeevropske in skandinavske države. V Sloveniji je s tega področja trenutno v veljavi samo en zakonski akt. Zakon o delu v gozdovih predpisuje uporabo okolju prilagojenih olj za mazanje verig motornih žag v območjih s prvo stopnjo poudarjenosti hidrološke funkcije in v predelih zavarovane narave [13]. Potrebno je izpostaviti izvrstne adhe-zijske lastnosti estrov, ki se oprimejo na površino, zato so izgube v okolico bistveno manjše kot z uporabo mineralnih olj. Kot primer: za razrez 100 m3 lesa je tako potrebnih 34 litrov olja iz oljne ogrščice v primerjavi s 56 litri mineralnega olja. Tudi pri opažnih oljih je poraba 2- do 7-krat manjša, če se uporabljajo maziva na osnovi estra. 3.4.2 Obtočni sistemi mazanja Pri sistemu obtočnega mazanja mazivo kroži v zaprtem mazalnem sistemu in do stika med mazivom in okoljem ne bi smelo priti. Zaradi puščanja olja in/ali zaradi raznih poškodb pa vseeno prihaja do nenamernega izlitja iz sistema. Najbolj ranljivi so hidravlični sistemi vozil in mobilnih delovnih strojev, ki se uporabljajo v kmetijstvu, gozdarstvu in gradbeništvu. Če iz takega stroja izteka olje s hitrostjo ene kapljice na sekundo, izteče v okolje okoli 950 litrov olja na leto. Kapljanje iz slabo vzdrževanih vozil pa sploh Preglednica 2. Glavne specifikacije in zahteve za okolju prilagojena hidravlična olja Uradne specifikacije in standardi Specifikacije proizvajalcev (OEM) ISO/FDIS 15380:2001(E) Mannesmann Rexroth RE 90221/05.93 Swedish Standard SS 15 54 34 Sauer danfoss ATI-9101-D German RAL-UZ 79 Blue Angel Caterpillar BF-1 German VDMA 24568, VDMA 24569 Komatsu BO Austrian Standard C 2027 Part 4 in 5 Vickers Guidelines ASTM D 6006-97a, ASTM D 6046-98a Volvo Technical Specification 766 107 Nordic White Swan 0002/3.1 Mil PRF-32073 Canadian ECP-05-94 Glede na podatke o povpraševanju po okolju prilagojenih proizvodih v EU se polovica celotne količine nanaša na hidravlične tekočine, kar znaša 51.000 ton letno [19]. Velik tržni delež tovrstnih fluidov se kaže tudi v velikem številu uradnih specifikacij in standardov, ki določajo minimalne zahteve. Zelo dejavni so tudi proizvajalci strojev in opreme za prvo vgradnjo s svojimi zahtevami, saj hočejo zagotoviti nemoteno delovanje svojih strojev in naprav. V preglednici 2 so navedeni najpomembnejši standardi in specifikacije. Po predpisih o uporabi okolju prilagojenih hidravličnih tekočin pred-njačijo nemško govoreče in skandinavske države, kjer je zavest o bogastvu gozdov, s katerimi upravljajo, visoko razvita. V Sloveniji uporabo biološko razgradljivega hidravličnega olja predpisuje Zakon o delu v gozdovih, in sicer pri delu v območjih s prvo stopnjo poudarjenosti hidrolo- za mazivi mineralnega izvora, tako da je vsaka skrb o tehnični primernosti in lastnostih tovrstnih maziv odveč. Naloga državnih ustanov je spodbuditi večjo uporabo okolju prilagojenih maziv s sprejetjem ustrezne zakonodaje in s tem zagotavljati dolgoročne koristi za celotno družbo. Pomembna spodbuda je tudi obveščanje potrošnikov, sajso nekateri še vedno skeptični in novosti ne sprejemajo avtomatično in zlahka. Prejko slejbo potrebno uveljaviti tudi prakso, kdor onesnažuje, najtudi plača, ki bo prinesla temeljit zasuk v miselnosti in kalkulaciji stroškov, povezanih z mazanjem. Kljub trenutno višji nabavni ceni imajo okolju prilagojena maziva utemeljen razlog za obstojin bodočnost. Literatura 1. Bartz, W. J., (1998) Lubricants and the environment, Tribology International, Vol. 31, Numbers 1-3, pp. 35-47. 2. Burrows, C. R., Hammond, G. P., McManus, M. C., (1998) Life-cycle assessment of oil 8. hydraulic systems for environmentally-sensitive applications, IMECE 98, November 15-20, 9. 1998, Anaheim, USA. 3. CONCAWE (1996) Report no. 5/96. 4. Disposing of used lubrication 10. oils, (2000) CONCAWE 9/2 October 2000. 5. Defrang, M., (1999) Loss lubricating - Use of vegetable oil and derivatives in concrete industry, Proceedings of CTVO- 11. Workshop on Lubricants and Hydraulic Fluids, 17th February 1999, Eibar, Spain. 6. Erhan, S. Z., Asadauskas, S., (2000) Lubricant basestocks from vegetable oils, Industrial Crops and Products, Vol. 11, 12. pp.277-282. 7. Lambent Technologies Corp., (1997) Biodegradable lubricants - a growing trend, #4GO197-3. Mang, T., Dresel, W., (2001) Lubricants and Lubrication, Wiley-VCH. Raven, P. H., Berg, L. R., Johnson, G. B., (1993) Environment, Saunders CollegePublishing, USA. Robertson, A. J., Randles, S. J., (1990) The use of laboratory techniques to simulate biodegradation of lubricants in the environment, JUGOMA Professional Publications, Vol. 205. Stempfel, E. M., (1998) Practical experience with highly biodegradable lubricants, especially hydraulic oils and lubricating greases, NLGI Spokesman, Vol. 62, No. 1, April 1998, pp. 8-23. Udovč, A., (1996) Preskusne metode za dolo anje biološke razgradnje maziv, SLOTRIB 96, 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 13.-14. november 1996, Gozd Martuljek, Slovenija. Zakon o delu v gozdovih, Uradni list Republike Slovenije, št. 92, 11. 10. 2000, 17. len, Varstvo vodnih obmo ij. Willing, A., (2000) Lubricants based on renewable resources - an environmentally compatible alternativeto mineral oil products, Chemosphere, Vol. 43, pp. 89-98. Wilkinson, J., (1993) Biodegradable lubricants - a review, Lubricants 93, No. 234, Pore , Hrvaška. http://www.fnr.de/. http://www.ademe.fr/parte- naires/agrice/index.htm. http://www.errma.com/. http://www.ienica.net/ienicare- ports.htm. http://www.biobased.oce.usda. gov/FSRIA/03-31347.pdf. Environmetally adapted lubricants Abstract: The market for lubrication is dominated by mineral-oil-based products whose non-ecological characteristics are no longer acceptable with respect to the environment. We can estimate that more that 40% of these products end up in the environment, either because they cannot be collected or because they are subjected to accidental losses or voluntary disposals. On the other hand, environmentally adapted lubricants are able to satisfy both the technical requirements and the environmental issues. Biodegradable lubricants are especially useful in agricultural, forestry and building equipment, because here they can easily come into contact with the soil, ground water and crops. Key words: environmentally adapted lubricants, biodegradation, waste oils, toxicity, ^DVS 19. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije Rogla, 15. in 16. oktober 2009 VABILO K SODELOVANJU NA 19. TEHNIŠKEM POSVETOVANJU VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Spoštovani sponzorji, razstavljavci, predavatelji, udeleženci in poslovni partnerji! V Društvu vzdrževalcev Slovenije že potekajo priprave na 19. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije na Rogli, ki bo v četrtek in petek, 15. in 16. oktobra 2009. Dvodnevno posvetovanje letos ponuja nekaj novosti. Začelo se bo v četrtek, 15. oktobra 2009 ob 10. uri s slavnostno otvoritvijo, kjer bomo podelili nagrade zmagovalcem Natečaja za najboljša diplomska dela, predstavili pa se bodo tudi glavni sponzorji srečanja. Udeležence bomo potem povabili k ogledu razstavnih mest ter k obisku zanimivih strokovnih predavanj s področja vzdrževalne dejavnosti. Prvi dan posvetovanja bomo zaključili s slovesno večerjo, kjer bomo razglasili zmagovalce celoletnega Natečaja za najboljšo idejo s področja vzdrževanja, nato pa nadaljevali s prijetnim druženjem ob večerji in glasbi. Drugi dan se bo nadaljevalo dogajanje na razstavišču, v predavalnicah pa se bodo zvrstila še druga zanimiva predavanja domačih in tujih strokovnjakov. Možnosti sodelovanja na 19. Tehniškem posvetovanju vzdrževalcev Slovenije RAZSTAVLJAVCI in SPONZORJI K sodelovanju vabimo razstavljavce z različnih področij - od vzdrževalske opreme, orodij, strojev in naprav, pa tudi s področja storitev, vzdrževalskega outsourcinga, izobraževanja,... Priporočamo, da razstavljavci, sponzorji in poslovni partnerji, ki želite sodelovati na razstavi vzdrževalske opreme in storitev, najkasneje do 1.9.2009 rezervirate razstavna mesta s pomočjo prijavnice, ki je objavljena na spletni strani www.drustvo-dvs.si. SODELOVANJE V CELOLETNEM NATEČAJU ZA NAJBOLJŠO IDEJO S PODROČJA VZDRŽEVANJA Eden od ciljev delovanja Društva vzdrževalcev Slovenije je spodbujanje inovativne dejavnosti v vzdrževanju. Zato smo dosedanji Razpis za najvzdrževalski pripomoček razširili na celoleten Natečaj za najboljšo idyo s potlročja vzdrževanja. Pogoji in načini za sodelovanje na natečaju so objavljeni na www.drustvo-dvs.si ter v vsaki reviji Vzdrževalec. Najboljše ideje bomo na večerni slovesnosti nagradili s plaketami, k sodelovanju pa smo pritegnili tudi nekaj podjetij-sponzorjev, ki bodo prispevali konkretne nagrade za zmagovalce natečaja. PREDAVATEIJI Prijazno vabimo vse zainteresirane avtorje, ki bi želeli predstaviti svoje poglede in izkušnje na vzdrževanje, ali predstaviti svoja raziskovalna dela s področja vzdrževanja, da nam pošljejo prijavo svojega prispevka. Okvirna izhodišča glede tematike posvetovanja: inovacije v procesih (proizvodnja, vzdrževanje, logistika, organizacijski procesi, IT procesi, ...); udejanjanje inovativnih zamisli; ustvarjanje in zagotavljanje inovativ-nega okolja; obravnava inovativnih idej (zbiranje, obdelava in evidentiranje predlogov inovacij); obvladovanje inovacijskih tveganj; lastnina inovacij, nagrajevanje inovatorjev,...; zagotavljanje trajnostnega razvoja inovacij; TPM in inovativnost; Inovacije v povezavi s prihranki energije; inovativni pristopi pri zagotavljanju varstva okolja; nove tehnologije kot generator inovativnih idej; primeri iz prakse; zakonodaja in standardi. Avtorje vabimo, da svoje referate prijavijo najkasneje do 20.7.2009. Najave referatov sprejemamo na elektronski naslov tajnik@drustvo-dvs.si, prijava referata pa je mogoča preko spletne strani www.drustvo-dvs.si. DIPLOMANTI Tudi na 19. TPVS bo Društvo vzdrževalcev Slovenije izvedlo natečaj za izbor najboljših diplomskih del s področja vzdrževanja. Vsi, ki ste diplomirali v študijskem letu 2007/2008 in 2008/2009, ste vabljeni, da sodelujete na natečaju in svoja dela predstavite širši javnosti. Diplomante vabimo, da svoja diplomska dela prijavijo do 20.7.2009. Najave sprejemamo na elektronski naslov tajnik@drustvo-dvs.si, prijava diplomskega dela pa je mogoča tudi preko spletne strani www.drustvo-dvs.si. UDELEŽENCI Tehniško posvetovanje je namenjeno vsem, ki se pri svojem delu neposredno ali posredno srečujete s področjem vzdrževanja. Udeležence vabimo, da svojo udeležbo prijavijo najkasneje do 30.9.2009 s pomočjo prijavnice, ki bo je objavljena na spletni strani www.drustvo-dvs.si. Rezervacije prenočišča so mogoče do 4.9.2009. Prijave udeležencev sprejemamo tudi preko telefona, Ikksa, e-pošte ali osebno na DRUŠTVO VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE Stegne 21 c, 1000 Ljubljana Telefon: 01 5113 006 Faks: 01 5113 007 GSM: 041 387 432, E-pošta: tajnik@drustvo-dvs.si in www.drustvo-dvs.si. VABLJENI! Mobilni nadzor male hidroelektrarne Luko SELAK in Aloizii SLUGA Izvleček: Prispevek obravnava razvoj sistema za mobilni nadzor male hidroelektrarne. Cenovna dostopnost in zanesljivost mobilnih komunikacijskih tehnologij omogočata njihovo uporabo na povsem novih področjih. V povezavi s polprevodniškimi senzorji lahko sedaj nadzorujemo in upravljamo kompleksne sisteme. Razvit je bil robusten in na zunanje vplive odporen komplet senzorjev za nadzor MHE, povezan z merilno opremo. Zajeti podatki se računalniško obdelajo, ovrednotijo, prikažejo operaterju in shranijo v podatkovno skladišče za kasnejše analize vzdrževanja. V primeru napake obratovanja elektrarne je operater obveščen s SMS-sporočilom. Operater lahko elektrarno na daljavo zaustavi, zažene in krmili na osnovi nivoja vode na jezu. Ključne besede: MHE, mobilni nadzor in upravljanje, polprevodniški senzorji, podatkovno skladišče, alarmiranje, ■ 1 Uvod V Sloveniji obratuje skoraj petsto malih hidroelektrarn, ki so večinoma v zasebni lasti in skupaj proizvedejo 12 % celotne energije, proizvedene iz obnovljivih virov energije v Sloveniji [1]. Večina hidroelektrarn je bila zgrajena okoli leta 1990. Amortizacijska doba se je večinoma že iztekla [3], zato se zmanjšuje tudi premija pri odkupu električne energije. Uvajanje novih informacijsko-komunika-cijskih tehnologij nudi obstoječim hidroelektrarnam nove možnosti pri učinkovitejšem nadzoru vodenja obratovanja in vzdrževanja. Te tehnologije so postale cenovno dostopne in zanesljive, s tem pa so zanimive tudi za lastnike in operaterje malih hidroelektrarn. Glavni vplivi na gradnjo in današnje stanje elektrarn so rečni režimi potokov, okoljska zaščita [2] in stanje razvoja tehnologije v obdobju, ko je bila elektrarna zgrajena. Posledično se elek- Luka Selak, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Alojzij Sluga, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo trarne med seboj razlikujejo glede na tip turbine, način aktuiranja vodilnika turbine, pretok vode, ki ga izkoriščajo, nivo zgornje in spodnje vode. V prispevku želimo predstaviti razvoj univerzalnega kompleta za mobilni nadzor malih hidroelektrarn, ki bo ustrezal širokemu krogu zahtev uporabnikov. Nadzorni parametri omogočajo varno oddaljeno zaustavitev, zagon in aktuiranje vodilnika elektrarne. Pri nadgradnji elektrarne za oddaljeno upravljanje je potrebno dobro poznati konkretno elektrarno, saj se med seboj razlikujejo po načinu izvedbe aktuiranja vodilnika, varnostni tehnologiji in načinu izvedbe avtomatskega zagona. Kljub zahtevni izvedbi je možnost oddaljenega upravljanja elektrarne odločilnega pomena pri odločitvi za nadgradnjo elektrarne. ■ 2 Razvoj sistema nadzora male hidroelektrarne Namen mobilnega nadzora male hidroelektrarne (MOMHE) je operaterju elektrarne omogočiti vsepovsoden nadzor in upravljanje [5]. Sistemi za oddaljeno vodenje velikih hidroelek- trarn so že razviti, vendar so prekom-pleksni za male hidroelektrarne. Napredek polprevodniške tehnologije in možnosti izdelave stroškovno ugodnih senzorjev omogočajo njihovo uporabo v širokem spektru aplikacij in vgradnjo večjega števila senzorjev v obstoječih aplikacijah. Združitev z modernimi komunikacijskimi tehnologijami omogoča, da lahko sedaj sisteme vsepovsodno nadzorujemo in upravljamo [4]. 2.1 Fizični nadzor elektrarne Operater elektrarne z opazovanjem nadzoruje stanje elektrarne (npr.: preverja nivo gladine vode na jezu, moč proizvajanja električne energije, temperaturo ležajev, amplitude vibracij, dnevno proizvedeno električno energijo) in ob napakah ukrepa (npr.: zamenja ležaj, odstrani listje). Krmiljenje in aktuiranje vodilnika turbine je izvedeno v strojnici na osnovi ogleda stanja nivoja vode na jezu, analognega prikazovalnika moči proizvajanja električne energije in drugih navodil operaterju, npr. zagotovitev biološkega minimuma pretoka (slika 1a). Ob nenadnem izpadu elektrarne iz omrežja mora operater ponovno Slika 1 a. Tradicionalni nadzor MHE Slika 1 b. Nadzor in krmiljenje MHE v mobilnem okolju - MOMHE obiskati elektrarno in jo vklopiti v omrežje, medtem pa ta lahko več ur ne obratuje. Časovno kritično je obveščanje operaterja o zaustavitvi elektrarne, pobegu generatorja, pomanjkanju ali presežku vode na jezu. Klasična povezava elektrarne z jezom pri pretočnih elektrarnah vključuje drag vkop vodnika do jeza, ker brezžično radijsko komunikacijo večkrat onemogočajo naravne ovire. in željami operaterjev razviti univerzalni komplet (KIT) za nadzor in upravljanje hidroelektrarne. Glavni komunikacijski del sistema je mobilno omrežje, ki mora omogočati oddaljeno vsepovsodno nadzorovanje in upravljanje elektrarne (slika 1 b). Senzorji skrbijo za zajem trenutnih vrednosti fizikalnih veličin stanja elektrarne in jih posredujejo v računalniško obdelavo (slika 2). Sistem nadzora mora biti ločen od obstoječega na elektrarni, hkrati pa mora dovoljevati zahtevano upravljanje elektrarne. Obveščanje operaterja o napakah na elektrarni mora biti zanesljivo in realizirano v realnem času. Najhitreje in z najmanjšim posegom v obstoječi sistem določimo zaustavitev ali pobeg generatorja z meritvijo frekvence vrtenja generatorja in pošiljanjem SMS-sporočila. Slika 2 prikazuje modul MOMHE, ki je sestavljen iz treh glavnih delov: zajema signalov, upravljalnega vmesnika in predstavitve stanja obratovanja elektrarne operaterju. Fizikalne signale iz okolja (DAQ-modul) zajema oprema, ki je povezana z upravljalnim vmesnikom (osebni računalnik). Upravljalni vmesnik signale obdela (povpreči, frekvenčno analizira ...), jih shrani v podatkovno skladišče in grafično prikaže na lokalnem ali oddaljenem računalniku. Operater upravlja elektrarno na osnovi obvestila o kritičnem stanju in po lastni presoji. Ukaz aktuiranja pošlje iz oddaljenega računalnika preko upravljalnega vmesnika, DAQ-modula in relejne enote, povezane s stikalnim vmesnikom. Slabost nadzora elektrarne s klasičnim internetnim omrežjem je omejenost s prenosom na oddaljeno lokacijo, ki mora biti priključena v internetno omrežje. Na elektrarni hkrati potrebujemo telefonski kabel in dostop do interneta. 2.2 Zasnova sistema MOMHE Cilj sistema mobilnega nadzora in krmiljenja male hidroelektrarne (MOMHE) je v skladu z zahtevami Slika 2. Shema modula mobilnega nadzora in krmiljenja MOMHE Podatki, shranjeni v podatkovnem skladišču, omogočajo grafični prikaz preteklega obratovanja, dokumentiranje dogodkov ipd. 2.3 Izbira senzorjev Izbira senzorjev je odvisna predvsem od odpornosti ohišja senzorjev proti zunanjim vplivom. Cenovno ugodna rešitev so polprevodniški senzorji za merjenje temperature, zasuka, vibracij in tlaka. Primer senzorja za merjenje vibracij je prikazan na sliki 3. Senzorji so priključeni na napajalnik (slika 4). Za temperaturni senzor in senzor za merjenje vibracij smo razvili ustrezno ohišje, za nekatera ostala pa moramo ohišja prilagoditi možnosti prigradnje na elektrarni. Odločili smo se za senzorje z analognim izhodnim signalom. Prednost analognega signala je v enostavnosti prenosa signala na razdalji nekaj deset metrov, za kar ne potrebujemo prilagoditvenih elementov, AD-pre-tvorba električnega signala pa je možna z DAQ-modulom. 2.4 Meritev moči in energije obratovanja Meritev moči proizvajanja električne energije predstavlja osnovno informacijo o obratovanju elektrarne. Iz Slika 4. Napajanje senzorjev preteklega obratovanja lahko operater ugotovi stanje obratovanja: pomanjkanje vode na jezu, zamašenost turbine z listjem. Moč obratovanja se odčitava z obstoječega števca proizvedene energije v intervalu vsakih pet minut. Števec mora biti digitalen, poznati pa moramo ukaze za branje podatkov preko optičnega vmesnika (slika 5). Zbiranje podatkov o proizvedeni energiji nam omogoča hitro in avtomatsko izdelavo različnih poročil o proizvedeni električni energiji (npr. poročilo o dnevni oz. mesečno proizvedeni električni energiji, pisanje zaključnih računov, izdajanje računov kupcem električne energije). 2.5 Zajem in shranjevanje podatkov Celostno obvladovanje hidroelektrarne vključuje zajemanje in shranjevanje podatkov iz senzorjev. Za zajem analognih vrednosti senzorjev skrbi Slika 3. Senzor vibracij, vgrajen v ohišje Slika 5. Števec proizvedene energije oprema National Instruments (zajemni DAQ-modul NI USB-6009), ki je programsko podprta s programom Labview. Zajemna oprema odčitava analogne vrednosti senzorjev vsaki dve sekundi, računalniški upravljalni vmesnik naredi pretvorbo v fizikalne vrednosti in jih prikaže operaterju na zaslon računalnika. Upravljalni vmesnik fizikalne veličine nadzoruje. V primeru presežene vrednosti ukrepa z alarmiranjem (npr.: zaustavitev elektrarne) oz. obveščanjem o kritični vrednosti veličine (npr: gladina vode na jezu je upadla). Velike količine podatkov iz Labview-a se shranijo v bazo podatkov MySQL (slika 6). Odločitev o shranjevanju je prepuščena operaterju z nastavitvijo meje proženja shranjevanja. Tako se shrani le tisti podatek, ki se razlikuje od prejšnjega za nastavljeno vrednost. Tak način se uporablja tudi pri pošiljanju podatkov o gladini vode na jezu. Pošlje se le podatek o spremembi gladine. Mobilno omrežje in podatkovno skladišče sta tako razbremenjena prometa. 2.6 Prikazovanje preteklega stanja elektrarne Spletni vmesnik, povezan s podatkovnim skladiščem na elektrarni, prikazuje preteklo stanje elektrarne. Operater se z oddaljene lokacije poveže preko spletnega vmesnika na elektrarno in naredi poizvedbo po želenih podatkih v podatkovnem skladišču. Tako operater na svojem računalniku ne potrebuje podatkovnega skladišča. Podatki iz elektrarne se ne pošiljajo stalno na drugo lokacijo, s tem pa je razbremenjeno mobilno omrežje. Podatkovno skladišče omogoča izdelavo poročil o obratovanju, saj so shranjene vse pretekle vrednosti stanja elektrarne. Iz oddaljene lokacije lahko naredimo vsa poročila o obratovanju elektrarne: poročilo o času neobratovanja in nenadnih izklopih elektrarne iz omrežja v preteklem obdobju, poročilo o proizvedeni električni energiji v preteklih letih ipd. Slika 6. Upravljanje s podatkovnim skladiščem 2.7 Upravljanje elektrarne Fizično upravljanje v strojnici elektrarne je izvedeno preko uporabniškega stikalnega vmesnika. Operater za zaustavitev elektrarne pritisne tipko stop, po odpravi napake tipko kvitiranje napake (zagon). Oddaljeno upravljanje je zagotovljeno s pomočjo dodatne relejne enote, ki sproži stikali za ustavitev in zagon elektrarne. S tem je poseg v obstoječi sistem minimalen. Relejno enoto krmilimo z modulom NI USB-6009 preko digitalnih izhodov. Aktuiranje vodilnika je možno krmiliti z nastavljanjem referenčne lege vodilnika. To nastavljamo s koračnim motorjem, ki je krmiljen z NI USB-6009. S pomočjo digitalnih vhodov lahko beremo stanja ostalih indikatorjev na nadzorni plošči. 2.8 Mobilno omrežje Odločilna prednost uporabe mobilnega omrežja je praktična vsepovso-dnost mobilnega signala. Ponudniki mobilnih omrežij ponujajo poslovnim uporabnikom storitev poslovnega prenosa podatkov, ki nudi varno mobilno zasebno IP-omrežje. To pomeni, da lahko znotraj mobilnega privatnega omrežja kadarkoli in od kjerkoli komuniciramo med SIM-karticami. Uporabniku sta dodeljena lastni APN (angl. Access point number) in geslo, vsaka SIM-kartica pa dobi svoj IP-naslov. Hitrost prenosa podatkov je primerljiva s klasičnim modemskim in zadostuje zahtevam MOMHE. Odziv (PING) med SIM-karticami, vključenimi v privatno omrežje, je običajno manj kot sekundo, v nekaterih primerih pa tudi nekaj sekund. Uporabnik omrežja plačuje zakupljeni prenos podatkov, cena pa je odvisna od operaterja. Slika 7. Mala hidroelektrarna moči 70 kW Slika 8. Implementacija MOMHE ■ 3 Implementacija sistema MOMHE Sistem je preizkušen na mali hidroelektrarni MHE Zgornja Volaka, moči 70 kW (slika 7). Elektrarna obratuje na potoku Volaščica v Poljanski dolini. Zajemati je možno podatke o temperaturi turbinskega ležaja, temperaturi generatorja, temperaturi vode in povprečne parametre o zasuku vodilnih lopatic Francisove turbine, trenutni moči proizvajanja in hitrosti vrtenja generatorja (slika 8). Podatki se shranjujejo v podatkovno skladišče na elektrarni. Podatek o nivoju gladine vode se pošilja iz jezu v elektrarno preko mobilnega privatnega omrežja in UDP-komunikacije. Operater na oddaljenem računalniku ali računalniku na elektrarni vidi enak uporabniški vmesnik. Spremlja lahko trenutne vrednosti senzorjev (slika 9): grafični prikaz moči obratovanja (zgoraj levo), gladine vode (zgoraj desno), zasuka vodilnih lopatic (spodaj desno) in aktuira stikali za zagon in zaustavitev. Povezava na spletni strežnik mu omogoča prikaz preteklih vrednosti obratovanja (slika 10). Na levem grafu je prikazan zasuk vodilnih lopat, na desnem moč obratovanja v noči z 18. na 19. januar Slika 9. Uporabniški vmesnik MOMHE 2009 (nenadna zaustavitev). | Ob nenadni zaustavitvi je operater obveščen s sporočilom SMS. Operater se nato poveže s prenosnim računalnikom na elektrarno. Preveriti mora stanja vseh senzorjev. Če so vrednosti senzorjev znotraj normalnih vrednosti, elektrarno lahko zažene (vzrok zaustavitve je napaka na omrežju), v nasprotnem pa mora napako odpraviti na elektrarni. ■ 4 Prednosti uporabe sistema Mobilni nadzor in upravljanje elektrarne MOMHE nudi naslednje prednosti: - Povečanje količine proizvedene mesečne energije do 5 %. - Dodatni senzorji omogočajo spoznati lastnosti elektrarne v povsem novi luči, kar pripomore k pocenitvi in lažjemu vzdrževanju Slika 10. Vsepovsoden prikaz preteklega obratovanja elektrarne 244 sistema elektrarne. - Vsepovsodnost upravljanja elektrarne operaterju omogoča svobodo gibanja in višjo kvaliteto življenja. - Cenovna dostopnost in varnost zasebnega nadzornega mobilnega omrežja. - Fleksibilna zasnova sistema omogoča enostavno prilagoditev sistema različnim izvedbam elektrarn. - Grafični uporabniški vmesnik operaterju omogoča na enem mestu vpogled v stanje celotne elektrarne. - Sporočanje napak (alarm) in zajemanje podatkov je izvedeno popolnoma avtomatsko. - Baza podatkov nudi možnost izdelave različnih poročil in avtomatsko izdajanje računov kupcem električne energije. Strošek opisane nadgradnje hidroe-lektarne je dva tisoč evrov. Mesečni prispevek za uporabo mobilnega omrežja pa je odvisen od ponudnika in znaša v sedanjem času 20 evrov. ■ 5 Zaključek Modularno zasnovan sistem omogoča različne nivoje uporabe in avtomatizacije. Lahko izbiramo med nadzornim sistemom, nadzorno-kr- milnim sistemom, različnimi nivoji sporočanja napak, raznovrstnimi senzorji, uporabo različnih tehnologij komunikacije (mobilna, širokopasovna, ...) in različnimi nivoji shranjevanja preteklih podatkov. V nadaljevanju se projekt razvija v smeri analize malih hidroelektrarn v Sloveniji. Raziskava gre v smeri trenutne avtomatizacija elektrarn in stroškovne upravičenosti posodobitve različno močnih elektrarn ... Cenovna sprejemljivost sistema omogoča uporabo sistema za različne namene: - kot vzporedni sistem dražjim nadzornim sistemom za obveščanje širše zainteresirane skupine ljudi, - kot pomožni nadzorni sistem vzdrževalnim službam (npr.: vzdrževalna služba za turbine), - nadzorni sistem lahko ob stroškovni upravičenosti vgradimo in prilagodimo tudi drugim objektom. Literatura [1] Ministrstvo za okolje in prostor (http://www.mop.gov.si/ nc/si/splosno/cns/novica/arti-cle/12118/5723/) (dostopano: 16. 2. 2009). [3] [4] [2] Gorenjske elektrarne. (http:// www.gorenjske-elektrarne.si/ Izobrazevanje/Strokovni-clanki/ Problematika-umescanja-malih-hidroelektrarn-v-prostor) (dostopano: 16. 2. 2009). Zveza društev MHE (http:// www.zdmhe.si/) (dostopano: 16. 2. 2009). Golob, M., Steiner, I., Krajnc, M., Tovornik, B., Bratina, B., Muškinja, N. in Polutnik, A., Univerza v Mariboru, FERI, Inea, d. o. o., Telem, d. o. o.: Tehnologije daljinskega in porazdeljenega vodenja, 2007 (dostopano: 16. 2. 2009). [5] Počkaj, A., Košir, M., Selak, L., Habe, J., Povšič, K.: Nadzor male hidroelektrarne na daljavo, seminar, FS, 2009. Zahvala Pri izvedbi projekta se zahvaljujemo podjetju Mobitel za vzpostavitev testnega privatnega omrežja, družini Selak (financiranje opreme), lastniku elektrarne g. Stremflju, podjetju RLS (senzorji zasuka), osebju laboratorija LAKOS, FS, UL, in kolegom Aljoši Počkaju, Matjažu Koširju, Jerneju Habetu, Klemenu Povšiču, s katerimi je bil izpeljan ta projekt. Mobile control of a small hydropower plant Abstract: This article deals with the development of a system for the mobile control of a small hydropower plant (SHP). Affordable and reliable mobile communication technologies can be used in completely new fields. By using semiconductor sensors we can now control and operate complex systems. The robust sensor kit, resistant to external influences and connected with measuring equipment, was developed to control a SHP. The data acquired by the sensor kit are processed, evaluated by computer, shown to the operator and stored in a database for further analysis and maintenance support. In the case of a failure the operator is contacted via an SMS message. The operator is able to stop, start and control the plant on the basis of the water level in the dam from anywhere and at anytime. Keywords: small hydropower plant, mobile surveillance and control, distant data aquisition, semiconductor sensors, alarm, Gospodarska zbornica mm^ Slovenije ■■■ uuw Združenje kovinske industrije J stroinistvo.com križiSCe stroj [likov Razvoj kamere z vgrajenim programirljivim slikovnim procesorjem Aleš GORKIČ, Drago BRAČUN in Janez DIACI Izvleček: Za potrebe laserske profilometrije smo razvili hitro kamero, ki vsebuje slikovni senzor ločljivosti 667 x 502 pikslov in FPGA-vezje Xilinx Spartan 3E, ki zajete slike obdela v realnem času. Za prenos podatkov smo uporabili vmesnik USB2.0, katerega pasovna širina (38 MB/s) ne zadošča za prenos žive slike pri tej hitrosti zajema. Za zmanjšanje pretoka podatkov preko USB smo razvili namensko aritmetično-logično vezje, ki zna iz signala slikovnega senzorja izluščiti pozicijo laserske črte s podtočkovno ločljivostjo. Tako izračunane profile potem pošljemo v PC, ki iz njih izračuna tridimenzionalne (3D) koordinate površine merjenca. Z uporabo lokalnega procesiranja slike dosežemo hitrosti merjenja do 196 profilov na sekundo. Več takih kamer je možno povezati v sinhroniziran sistem, ki omogoča zajem tridimenzionalne oblike površine kompleksnih objektov. Ključne besede: laserska profilometrija, slikovni senzor, FPGA, procesiranje slike, ■ 1 Uvod Hitra laserska profilometrija je ena od metod, s katerimi lahko zajamemo obliko merjenca. Temelji na osvetljevanju površine s strukturirano lasersko svetlobo, zajemu slik osvetljene površine z videokamero ter računalniški obdelavi zajetih slik. V novejšem času se v laserskih profilomerih uveljavljajo digitalne videokamere. Takšna kamera je preko hitrega vodila povezana z osebnim računalnikom (PC), ki iz zajete slike izračuna 3D profil površine. Če merjenec ali strukturirani svetlobni vzorec premikamo, lahko izmerimo 3D koordinate površine merjenca (slika 7). Ključna dejavnika, ki omejujeta hitrost merjenja takih sistemov, sta predvsem prepustnost vodila in hitrost obdelovanja slike. Dr. Aleš Gorkič, univ. dipl. inž., dr. Drago Bračun, univ. dipl. inž., izr. Prof. dr. Janez Diaci, univ. dipl. inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Prenos zajete slike v računalnik ponavadi poteka preko vmesnika IEEE-1394 (FireWire) ali USB (angl. Universal Serial Bus - univerzalno serijsko vodilo), ki imata pasovno širino 400 oz. 480 Mbit/s. Na tržišču obstajajo tudi hitrejši vmesniki, kot so npr. GigaLAN (1,25 Gbit/s), FireWire 800 (800 Mbit/s) in CameraLink (12x2,38 Gbit/s), ki pa so praviloma bistveno dražji in zahtevajo dodatno strojno opremo osebnega računalnika. Slika 1. Princip laserske profilometrije Da bi lahko bistveno povečali hitrost merjenja z lasersko profilometrijo, smo razvili kamero, ki omogoča lokalno procesiranje zajete slike. Takšna kamera bistveno razbremeni PC, tako sproščene zmogljivosti pa je mogoče uporabiti za hitrejše generiranje 3D modelov iz zajetih izmerkov in druge s tem povezane naloge. Tak pristop omogoča da en PC sočasno sprejema podatke z več kamer, kar omogoča hitrejši zajem 3D oblike kompleksnih objektov (npr. človeško telo). Kamera je zgrajena okoli dveh ključnih komponent: slikovnega senzorja in programirljivega logičnega vezja tipa FPGA (angl. Field of Programmable Gate Array). FPGA je v osnovi skupek logičnih vrat, pomnilniških celic in programirljivih povezav v enem samem integriranem vezju. Z njim lahko sestavimo logično vezje, ki opravlja poljubno funkcijo. Za gradnjo takih vezij njihovi proizvajalci nudijo močna razvoja orodja in že izdelana funkcionalna jedra, ki omogočajo, da razvijalec gradi svoj sistem z integracijo izbranih funkcionalnih jeder. Primeri takšnih jeder so npr. krmilniki vodil, pomnilnika, standardne vhodno-izhodne enote in celo mikroprocesorji različnih zmogljivosti [1]. Ideja o analizi slike z FPGA-vezji sicer ni nova [2, 3], vendar pa na tržišču ni kamer z vgrajenimi FPGA-vezji, ki bi omogočale implementacijo lastnih algoritmov za procesiranje slike. Za razvoj infrastrukture za zmogljive laserske profilomere nove generacije smo v okviru doktorskega dela [4] razvili lastno digitalno kamero z vgrajenim FPGA-vezjem, v katerem smo lahko implementirali hitre algoritme za obdelavo slike, ki smo jih razvili v predhodnih raziskavah na področju laserske profilometrije [5, 6]. V tem prispevku pa je opisan razvoj zadnje generacije teh kamer. ■ 2 Razvoj kamere Razvoj kamere smo razdelili na štiri podsklope: razvoj elektronskih vezij, razvoj sistema za obdelavo slike, razvoj ugnezdenega mikroprocesorskega sistema ter razvoj programske opreme za osebni računalnik. 2.1 Razvoj elektronskih vezij Kamera je zgrajena iz dveh modulov - tiskanih vezij: vezja s slikovnim senzorjem in vezja s FPGA-slikovnim procesorjem. Razvoj smo začeli z izbiro FPGA-mo-dula. Ena izmed osnovnih zahtev za ta modul je bila njegova povezljivost s PC-jem preko vodila USB. Ker na tržišču nismo našli dovolj majhne in zmogljive platforme za primerno ceno, smo v sodelovanju s Trenz Electronic razvili modul TE0300 [7]. TE0300 (slika 2) vsebuje FPGA-vezje Xilinx Spartan3E-1600, 64 MB DDR SDRAM pomnilnika, 4 MB SPI FLASH pomnilnika in Cypressov mikrokrmil-nik FX2, ki skrbi za povezavo USB2.0 do osebnega računalnika (slika 3). Modul meri 40,5 x 47,5 x 7 mm. Za ta modul smo v sodelovanju s slovenskima podjetjema Optomotive in Dewesoft razvili celotno programsko opremo, ki vključuje program za Slika 2. FPGA-modul TE0300 FPGA, program za FX2, USB-gonilnik in dinamično knjižnico z osnovnim naborom funkcij za komunikacijo modula s PC-jem. Za kamero, vgrajeno v laserski profilomer, je pomembno, da ima hiter in velik senzor [4]. V našem primeru smo izbrali slikovni senzor Micron MT9V403, ki omogoča zajem slik velikosti 502 x 667 pikslov (slikovnih točk) s frekvenco do 196 celih slik na sekundo. Velikost piksla je 9,9 pm x 9,9 pm, tako da je aktivna ploskev senzorja velika 5,0 mm x 6,6 mm, standardna diagonala pa meri 12,7 mm. Ob vsakem pikslu sta integrirana fotodioda in ojačevalnik. Na izhodu ojačevalnika se ustvari napetost, ki je sorazmerna osvetlitvi fotodiode. Slikovni senzor ima vgrajen 10-bitni analogno/digitalni (A/D) pretvornik, ki pretvori izhodno nape- tost ojačevalnika v digitalni signal. Tako ima senzor 10 priključkov za prenos slike, preko katerih je mogoče prenašati podatke pri frekvenci do 66 MHz. Priključke neposredno povežemo na vhode FPGA-vezja. Za pritrditev slikovnega senzorja smo razvili tiskano vezje, ki je enako veliko kot modul TE0300. Na tiskanem vezju (slika 4) sta poleg senzorja še priključka za USB-vodilo ter dodatne vhodno-izhodne enote - VI KON. (asinhroni serijski vmesnik, signal za sinhronizacijo kamer v sestavljenem sistemu, krmilnik koračnega motorja 2.2 Razvoj jedra za obdelavo slike Za obdelavo slike smo razvili arit-metično-logično vezje XPS_PEAK, Slika 3. Blokovni diagram celotnega sistema Slika 4. Tiskano vezje za povezavo slikovnega senzorja z modulom TE0300 ki zna iz signala slikovnega senzorja izluščiti pozicijo laserske črte. To potem pošljemo na PC, ki izračuna koordinate projekcije na merjencu. ti 196 slik na sekundo, moramo torej v sekundi zajeti 196 x 334.834 = 65.627.464 pikslov. Ker intenzivnost signala za vsak piksel opišemo z 10- Slika 5. Zajeta slika laserske črte, kot jo vidi kamera, s povečano vrstico v območju črte bitnim zapisom, to pomeni, da mora pasovna širina celotnega sistema omogočati obdelavo 10 bitov v 15 ns (ura 66 MHz), kar znaša 83 MB/s. Najboljša rešitev za obdelavo slike je sinhroni računalnik, ki obdeluje tok podatkov z enako hitrostjo, kot ta prihaja iz senzorja za zajem slike. Hitrost računalnika je torej pogojena s frekvenco prenosa slike. Razvoja algoritma za analizo slike smo se lotili v programskem paketu Matlab. Razvili smo interaktivni grafično podprti model (slika 6), ki naloži sliko laserske črte ter izračuna točke profila v kamerinem koordinatnem sistemu [5, 6]. Z drsnikom na vrhu slike izberemo želeno vrstico slike, vrednosti intenzitete za izbrano vrstico v območju laserske črte pa so prikazane v zgornjem diagramu. V diagramu pod njim so logične vrednosti za detekcijo laserske črte (presežen prag).V tretjem diagramu je prikazan signal, ki izstopa iz kon-volucijskega filtra FIR (angl. Finite Impulse Response - filter s končnim impulznim odzivom). V četrtem diagramu je prikazana detekcija prevoja, v petem (spodnjem) diagramu pa izločeni vrednosti levo (a) in desno (b) od prevoja. Pozicija točke, ki jo izračunamo s podtočkovno detekcijo, pa je izpisana v desnem zgornjem vogalu slike 6. Senzor pošilja sliko v obliki toka podatkov, ki je strukturiran v vrstice, začetek in konec vrstice pa določa signal za horizontalno sinhronizacijo. Vertikalna sinhronizacija pa določa začetek in konec slike. Laserska črta poteka preko vrstic senzorja, kot je prikazano na sliki 5. Za določitev oblike merjenca moramo čim bolj natančno določiti pozicijo slike laserske črte na senzorju. Slika iz senzorja prihaja kot zaporedje pikslov, tj. od izhodišča (X = 0, Y = 0) do konca prve vrstice (X = 0, Y = 667). Nato začne izpisovati drugo vrstico (X = 1, Y = 0) in tako naprej vse 502 vrsti. Na desni strani slike 5 je izrisan del signala za 84. vrstico za območje od Y = 315 doY = 335. Ena slika torej obsega 502 x 667 = 334.834 pikslov. Če hočemo zajema- Slika 6. Interaktivni model algoritma za analizo slike Slika 7. Blokovni diagram algoritma za obdelavo slike Algoritem za izračun koordinat točke vsebuje le take elemente, ki so primerni za implementacijo v logičnem vezju. Taki elementi so na primer konvolucija z uporabo filtra FIR, filtriranje z gibljivim povprečenjem in razne celoštevilčne primerjave. Ko smo algoritem temeljito preizkusili na modelu, smo shranili koeficiente za izdelavo konvolucijskega filtra v FPGA. Programska oprema za FPGA je bila razvita z Xilinxovimi orodji ISE, ki se uporabljajo za razvoj programov za namensko razvita logična vezja. Za razvoj konvolucijskega filtra smo uporabili programsko orodje FIR Compiler, ki je del orodij ISE. Na sliki 7 je prikazano, na kakšne funkcijske enote smo razdelili arit-metično-logično vezje za obdelavo slike. Na vhodu v vezje imamo 10 bitov široko vodilo za prenos slike in dva sinhronizacijska signala. Vse signale s senzorja beremo preko vstopnih registrov pri frekvenci do 66 MHz. Vstopne slikovne podatke nato vodimo v dva paralelna filtra FIR. Z enim filtrom računamo konvolucijo, z drugim pa zgladimo intenziteto signala. S konvolucijskim filtrom FIR intenziteto hkrati zgladimo in odvajamo. Nato v konvoliranem (odvedenem) signalu poiščemo prehod čez ničelno lego, ki predstavlja vrh intenzitete. Ta prehod sproži podtočkovno de-tekcijo (interpolacijo med dvema piksloma) in shrani podatek na štev-niku pozicije točke (celoštevilčni del koordinate Y) ter zglajeno intenziteto. Podtočkovna detekcija iz leve in desne točke od prehoda čez ničlo izračuna pozicijo ničelnega prehoda na 1/16 piksla natančno. Na koncu preračuna točke sortiramo, ker je v eni vrstici več ničelnih leg. Za vsako vrstico izberemo le tisto, ki ima najvišjo zglajeno intenziteto. Podatki za eno 3D točko vsebujejo 32 bitov: 14 bitov za pozicijo točke v vrstici, 10 bitov za številko vrstice in 8 bitov za podatek o intenziteti. Pri hitrosti zajema 196 slik na sekundo je tako izhodna podatkovna pasovna širina 400 kB/s, kar je za 200-krat manj kot pasovna širina zajema slike. Za tako nizko pasovno širino bi lahko uporabili tudi kakšen drug počasnejši vmesnik. TE0300 namreč omogoča do 38 MB/s pasovne širine preko USB, kar s pridom izkoristimo pri predogledu žive slike s slikovnega vezja. Največji problem pri razvoju jeder za FPGA so zakasnitve posameznih procesov (logični elementi + povezave med njimi). V našem primeru nobena zakasnitev procesa ne sme biti večja od 15 ns. Če nam to ne uspe, potem se morajo kritični procesi razbiti v več procesov, ki se lahko izvršijo v enem urnem ciklu. Čas, ki preteče od vstopa zadnjega podatka o intenziteti v vezje do izstopa zadnjega podatka o poziciji laserske črte, imenujemo latenca. Pri tem moramo poudariti, da nobenega podatka ne izpustimo. Več kot imamo procesov, ki si sledijo drug za drugim, večja je latenca. V našem primeru je latenca znašala 42 urnih ciklov ali 630 ns. Latenca ne vpliva na točnost izračuna, saj tudi vse ostale signale temu ustrezno zakasnimo. Po izračunu podatke prenesemo v zunanji pomnilnik, kjer jih skladiščimo, dokler jih preko USB ne prenesemo na PC. Za dostop do zunanjega pomnilnika DDR SDRAM smo uporabili visoko zmogljiv pomnilniški krmilnik MPMC (angl. Multi Port Memory Controller) [8]. MPMC ima 400 MB/s (megabajtov na sekundo) pasovne širine pri frekvenci 100 MHz in omogoča priklop do 8 različnih vodil, ki delujejo sočasno. V našem primeru je nanj priključen krmilnik NPI_DMA za hiter prenos podatkov brez obremenjevanja procesorja. Ta prenaša podatke iz senzorja v jedro za obdelavo slike XPS_PEAK ter na USB preko XPS_FX2. Jedra na sliki 8, ki so obarvana modro, so bila razvita na novo v jeziku VHDL (angl. Very High Speed Hardware descriptive Language), ki je eden od standardnih jezikov za programiranje FPGA. Od programskih jezikov se razlikuje po tem, da omogoča opis sočasnih procesov, česar jeziki za mikroprocesorje ne omogočajo. Sočasnost in paralelnost omogočata izjemno hitro obdelavo podatkov in prave »real-time« odločitve pri zelo nizki porabi energije. Kamera namreč porabi le 2 W električne energije. 2.3 Razvoj ugnezdenega mikroprocesorskega sistema Ugnezdeni mikroprocesorski sistem služi kot v aktivni vmesnik med PC-jem in slikovnim senzorjem ter dodatnimi vhodno-izhodnimi napravami in omogoča fleksibilno konfiguracijo kamere. Razvitje bil sXilinx-ovimi orodji EDK in SDK. EDK je orodje za mikroprocesorskega jedra in perifernih enot v vezju FPGA, SDK pa je orodje za razvoj programske opreme za te ugnezdene mikroprocesorske sisteme [8]. Jedro sistema predstavlja zmogljiv 32-bitni mikroprocesor MicroBlaze, ki deluje pri frekvenci 50 MHz in izvaja programsko kodo iz 32 kB velikega notranjega pomnilnika (slika 8). Sistem vsebuje še periferne enote za komunikacijo s senzorjem (XPS_I2C), FLASH-pomnilnikom (XPS_SPI), koračnim motorjem (XPS_STEPPER), časovnik, asinhroni serijski vmesnik ... Vse periferne enote procesor naslavlja preko PLB-vodila in tako krmili celotni sistem. 2.4 Razvoj programske opreme za PC Za ogled zajete slike in profilov smo razvili dinamično knjižnico (angl. DLL Dynamic Link Library), ki omogoča integracijo v različne grafične uporabniške vmesnike. Knjižnica je bila razvita v programskem jeziku C++ v razvojnem okolju Microsoft Visual Studio. Za začetni prikaz in shranjevanje zajetih podatkov ter nastavitev kamere smo uporabili grafično okolje LabView (slika 9). Ta program omogoča prikaz slike s slikovnega senzorja kot tudi prikaz zajetih profilov v realnem času. Poleg ogleda in shranjevanja zajetih podatkov omogoča tudi nastavitev vseh parametrov kamere. Slika 8. Blokovni diagram ugnezdenega sistema znotraj FPGA 250 Slika 9. Okno za prikaz podatkov Slika 10. Prikaz šuma detekcije pri mirovanju merjenca V okviru testiranja kamere smo izvedli analizo delovanja algoritma za analizo profilov. Na mirujočem merjencu smo zajeli 100 profilov. Za vsako točko v profilu smo določili razliko med minimalno in maksimal- no vrednostjo, ki sta bili zajeti znotraj vzorca 100 profilov. Na sliki 10 je prikazan diagram razlik v odvisnosti od zaporedne številke točke v profilu. Na ta način lahko ocenimo velikost šuma, ki je posledica zajema in analize slike. Kot vidimo, ta le redko seže preko 1/8 piksla. ■ 3 Zaključek Zasnovali, razvili in izdelali smo hitro kamero za potrebe laserske profilome-trije. Pri tem smo uporabili FPGA za procesiranje slike. Na ta način lahko zajamemo in obdelamo do 196 celih slik na sekundo. S tem smo omogočili bistveno povečanje hitrosti 3D meritev površin hkrati z razbremenitvijo osebnega računalnika. Izračunani profil vsebuje 494 točk, ki imajo 14-bitno ločljivost pozicije. Poleg pozicije vsaka točka vsebuje tudi podatek o intenziteti laserske črte, ki ga lahko uporabimo za prikaz sivinske teksture na senčenem 3D modelu površine. Razvita kamera je bila vgrajena v različne sisteme: sistem za merjenje oblike obraza, sistem za karakterizaci-jo učinka večvrstnih laserskih bliskov na obsevano površino, sistem za 3D lasersko označevanje, sistem za merjenje geometrije gumijastih cevi ter eksperimentalni mobilni robot [4, 9]. Hitrega senzorja MT9V403 ne izdelujejo več, dobavljiv pa je njegov naslednik MT9V034, ki pa zmore zajeti le do 65 slik na sekundo, a ima malenkost višjo ločljivost in boljše razmerje signal/šum. Ta je vgrajen v zadnjo generacijo FPGA-kamer tipa Cameleon, ki jih proizvaja podjetje Optomotive [10]. Te omogočajo priklop in obdelavo slike z do treh senzorjev hkrati. Na ta način lahko z eno samo kamero nadomestimo tri klasične kamere. Stem lahko merimo kompleksnejše objekte ali pa lahko povečamo hitrost merjenja, merilno območje ali ločljivost. Poleg tega so vsi trije senzorji natančno sinhronizi-rani pri polni hitrosti, kar s klasičnimi kamerami ponavadi ni mogoče. Reference [1] S. Kilts, »Advanced FPGA Design: Architecture, Implementation, and Optimization«, Wiley-IEEE Press, 2007. [2] Podatkovni list za hitri profilomer VDS Vosskühler ZPS-1000 (http://www.vdsvossk.de/down-load/doc/en/ZPS-1000_Datash-eet_V2_00_en.pdf) [3] Predstavitvi hitrih profilome-rov SICK IVP Ranger in Ruler (http://www.sickivp.com/sick-ivp/products/3d_cameras/) [4] A. Gorkič, »Optodinamska ka-rakterizacija in nadzor laserskih obdelovalnih procesov z večvrst-nimi laserskimi bliski«, doktor- sko delo, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2007. [5] D. Bračun, »Meritev oblike teles na osnovi laserske triangulacije«, doktorsko delo, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2002. [6] M. Jezeršek, »Laserski sistem za tridimenzionalno merjenje hitro spreminjajoče se oblike teles«, doktorsko delo, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2004. [7] Predstavitev industrijskega modula TE0300 (http://www. trenz-electronic.de/products/ fpga-boards/trenz-electronic/in-dustrial-micromodules.html). [8] Spletna stran dokumentacije za Xilinx EDK (http://www.xilinx. com/ise/embedded/edk_docs. htm). [9] L. Kuščer, »Sistem za detekcijo ovir na osnovi kamere z vgrajenim slikovnim procesorjem«, Ventil 14/5, 2008, s. 464-468. [10] Spletna stran podjetja Optomotive (http://www.optomotive.si). Developing a camera with a built-in programmable image processor Abstract: For laser profilometry applications we developed a high speed camera with a 667 x 502 pixels imaging sensor connected to a Xilinx Spartan 3E FPGA which processes the acquired images in real time. For a connection to a PC we used USB2.0 bus, whose bandwidth (38 MB/s) is not enough for image transmission at the high acquisition speed allowed by the imaging sensor. To reduce the required bandwidth we developed a custom arithmetic-logic circuit which calculates the position of the laser line from the acquired image with a sub-pixel resolution. The calculated profiles are sent to the PC, which calculates 3D coordinates of the measured object surface. Using the local image processing we have achieved up to 196 profile measurements per second. Several such cameras can be synchronized into a system that allows the acquisition of 3D surface shape of complex objects. Keywords: lasers profilometry, imaging sensor, FPGA, image processing, TEHNOLOŠKI PfiRH LJUBLJfiNfl 01 MEDNARODNI OBRTNI SEJEM CEUE, 9.-16. SEPTEMBER 2009 www.ce-seiem.si SERVO VENTILI, PROPORCIONALNI VENTILI IN RADtALND-BATNE ČRPALKE Zakaj radlalno-batne visokotlačne črpalke MOOG? - preverjena kvaliteta še nedavno pod "BOSCH-evo" prodajno znamko, - robustna izvedba in visoka obrabna odpornost omogočata dolgo življenjsko dobo črpalk. - primerna za črpanje tudi specialnih medijev olje-voda, voda-glikol. sintetični ester, obdelovalne emulzije, izocianat, poliol. ter seveda za mineralna, transmisijska ali biorazgradijtva olja, - nizka stopnja glasnosti, - visoka odzivna sposobnost in volumski izkoristek. - velika izbira regulacije črpalk. Moogovi servo ventili, proporcionalni ventili radiaino-batne Črpalke so sestavni deli najboljših tildraviicnih sistemov. Brez njih si ne moremo zamisliti delovanje strojev za i^rlzganjo plastike in aluminija, strojev za oblikovanje v železarnah in lesni industri|i, v ietallih in napravaii za simulacijo vožnje. ZA&rOPA IN PRODUA DOT