Političen list za slovenski narod P« poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 10 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat - 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. J^tev. • V Ljubljani, v petek 7. decembra 1888. Letni It XVI. B&ržsmii zbor. Z Dunaja, G. decembra. Podražene smodke. Poslanec Bareuther je pred nekaterimi tedni finančnega ministra interpeliral, kako more opravičevati svoj ukaz, s katerim je podražil cene raznoterim smodkam? Minister Dunajevski je danes prav obširno odgovarjal na to interpelacijo. V prvem delu svojega odgovora je omenjal raznih zakonov in postavnih določb, katere dajejo vladi pravico določevati cene raznim, državni upravi izročenim izdelkom. Potem omenja, da je zbornica sama pri-poznavala vladi to oblast, ker ji je 1. 1880 v neki resoluciji priporočala, naj podraži cene smodkam in tabaku. Tudi bi bilo silno težko in za upravo zaviralno, ako bi se morale cene določevati v državnem zboru, ker bi se morali dotičnim zakonom pri-devati obširni izkazi o raznih vrstah smodk in ta-baka, katerih je 300. Iu ker se raznim vrstam po-gostoma preminjajo cene, morali bi se primerno preminjati tudi dotični zakoni, kar bi prizadevalo veliko sitnosti in zaprek. Dalje minister omenja, da ravno tako, kakor pri nas, ravnajo tudi na Ogerskem, in da za premembo cen pri smodkah in tabaku po določbah dotičnega zakona ni treba druzega, kakor porazumljenja med našo in ogersko vlado, ki se je tudi doseglo. Konečno minister omenja, da so se smodke podražile iz dveh vzrokov, 1. ker se je podražilo tabačno blago in 2. ker se je podražila izdeljava. V zadnjih osmih letih je cena tabaku od 81 gld. za stot poskočila na 111 gld., to je za 38 odstotkov. Za izdeljavo se je prej plačevalo po 15 gld. od stota, zdaj stane 21 gld., torej so se dotični troški pomnožili za 40 odstotkov. Smodk se pokadi na leto več kakor 1300 milijonov, cigaret pa nad 500 milijonov. Ako bi bili podražili ceno samo finejšim smodkam, bi jo bili morali povikšati za 70 odstotkov, kar bi bilo pa skoraj gotovo zadušilo kadenje finejših smodk. Iz teh kratkih črtic razvidite, da je bil odgovor ministrov v marsikateri zadevi jako zanimiv. Morda posnamete iz njega še sami kaj, kar bi utegnilo zauimati čitatelje, zlasti kadilce. Davčni odsek. Predno se je pričel dnevni red, sprožil je poslanec Zalli nger živahen napad na davčni odsek, kateri so začeli od vseh strani napadati, kakor da bi se bili prej mej seboj dogovorili. Zalli nger je čuden mož; kadar se pričenja državni zbor, pride na Dunaj, da se vpiše in da ne zgubi svojih dijet. Par dni pozneje se pa zaman po njem oziraš po zbornici; navadno jo že prve dni popiha nazaj na Tirolsko, kjer si glavo beli, s čim bi po svoji vrnitvi svetu pokazal, da je tudi on ud državnega zbora. Kadar se bliža konec meseca ali zasedanja, pokaže se poslanec Zallinger zopet v zbornici, oglasi se k besedi in ropota s tako odločnostjo, kakor da bi bil najmarljivejši in najgorečnejši poslanec. Za pred-božično zasedanje vzel je davčni odsek na muho. Iludoval se je, da je preteklo že dvaindvajset mesecev, odkar je s tirolskimi poslanci izročil predlog o premembi hišnega davka, da pa davčni odsek še zdaj ni rešil te reči. Zato predlaga, naj se imenovanemu odseku naroči, da mora o tej zadevi poročati v treh tednih potem, ko se državni zbor po novem letu zopet snide. Ko je počila prva bomba, začeli so na davčni odsek streljati od vseh strani. Poslanec Tausclie je omenjal, da ima ta odsek rešiti še mnogo drugih važnih reči, da pa ne da nobenega znamenja, ali še živi, in da je celo zginil z deske, na kateri so zapisani razni odseki. Poslanec Kathrein je povdarjal, da se glede važnosti predloga o hišnem davku tudi on strinja s svojim tirolskim predgovornikom, vendar pa misli, da odseku v treh tednih ne bo mogoče dotičnega predloga izgotoviti, ker ima še marsikaj poizvedeti od vlade. On predlaga torej, naj se mu v ta namen odloči obrok petih tednov. Dr. Weeber tudi podpira Zallingerjev predlog, kateremu pa še dostavlja, naj ob enem reši neko peticijo olomuške občine, ki je s to rečjo v zvezi. Dalje se oglasi Lienbacher in opozoruje na svoj že davno izročeni predlog, da se prazne hiše oproste hišnega davka, ter prosi, naj od Zallingerja sproženi predlog velja tudi za ta nasvet. Za njim se vzdigne S i g m u n d in omenja še neke reči, katere davčni odsek še ni rešil, ravno tako tirja Mačeko, da že skoraj v roke vzame neko reč, ki je njemu na srcu. K a t h r e i n o v predlog je hudo zabolel Zal-lingerj a, ki še enkrat vstane in se čudi, da njegovemu predlogu nasprotuje poslanec, o katerem bi sodil, da mu je ta za tirolsko deželo tolikanj važna reč enako pri srcu kakor njemu. Očividno je hotel govornik s to opazko zatožiti svojega tovariša pred svojimi rojaki. Dr. Kathrein je takoj izprevidel ta malovredui namen in je svojemu tovarišu posvetil, kakor se spodobi, rekši, da je nasvetoval obrok peterih tednov samo zarad tega, da bo reč tem goto-veje rešena. Čez 14 dni se pričenjajo božične počitnice, med katerimi pač noben poročevalec ne bo nič delal, ker poslanci, ki zmerom bivajo tukaj, imajo silno veliko dela in komaj čakajo, da pridejo domu in si malo odpočijejo. Po zopet-nein shodu državnega zbora preteče nekaj dni, predno se prične resno delovanje, torej pač ni mogoče, da bi mogel davčni odsek v treh tednih rešiti vse, kar se mu nalaga. Poslanci so pohvalno pritrjevali govorniku, ker je res predrzno, da se poslanci, ki jih ni skoraj nikdar na Dunaji, izpodtikajo nad tem, ako tukaj bivajoči nemudoma ne rešijo reči, katera je njim posebno pri srcu. Dnevni red. Prestopivši na dnevni red bili so v 3. branji sprejeti zadnjič skleneni zakoni o kmetskem dednem pravu, o zidanji novega poslopja za državno tiskarno in o pobiranji davkov v prvih treh mesecih prihodnjega leta, potem je bil potrjen iu rešen zakon o pomnožitvi železniških vozov pri državnih zeleznicah. Razprava o vojaškem zakonu se prične še-le jutri in bosta v splošnji razpravi na vsaki strani govorila Raztreseni listi. m. Nekega dne je bilo, ne vem ravno katerega, ko je imel učeni Darvin hudo „merkvico". Učil je ta mož čudne reči. Kaj pa? Svojim učencem je iz-tresal iz polne torbe svoje modrosti ta-le nauk: „Clovek je razvita, inteligentua opica". Kakor toča usuje se po njem ves krščanski svet. O pomilovanja vredni človek. Jaz pa mislim, da bi noben „muc" ne bil zamijavkhl, ko bi se bil primerjajoči mož poslužil primerjajoče besedice „kakor" ter rekel: „človek je — kakor — opica". Kako to? Opice imajo to lastnost, da vse posnemajo, kar vidijo, bodisi dobro ali slabo. In ta slabost je prirojena tudi človeku. Posebno razvita je pri nežnem spolu. V nekem mestu Pallagonije postajajo ua trgu večkrat rovtarski volički. Okrog čela in čez oči imajo ti volički ob poletenski vročini neko „franže", da odganjajo sitne muhe. Imajo torej nekak „frufru". To zapazi neka „prepeličarica", všeč ji je volovski afrulru", napravi si ga s škarjami in tako zanese to grdo razvado tudi v prestolnico Paflagonije. Ali ni torej človek — kakor — opica?. Potlej pa še udrihajte po modrem (?) Darvinu. Neki „kebrologist" je gotovo čital Darvina, ker je zasledil prečudne hrošče „kubikarje". Ti hrošči so mnogo večji od navadnih lubadarjev in tudi bistro-umnejši v stroki lubadarstva, ker spopolnjujejo umetnost lubadarstva. „Kubikar" v kratkih urah zgloda debelo deblo. Lubadarjiso zadovoljni s smreko, k ub i k ar j i pa se lote tudi trdega hrasta. Bistri Darvin še ni poznal teh snedenih hroščev, gorenjskim Eovtarjem pa so dobro znani. Zdaj pa reci kdo, da ljudje niso — kakor — opice. Darvinovo teorijo pa poznajo tudi drugi višji gospodje, „A1' je čudo, al' 'ni čudo?" povpraševal sem se, ko sem čital vest, da je ob otvorjenji novega deželnega muzeja govoril g. Dežman — slovenski. Nihče, najmanj pa on, no bi si tega mislil za one dobe, ko je prestopil pod nasprotni nam prapor. A časi se preminjajo. Ko sem ga za časa zadnjega deželnega zbora motril z galerije, zdel se mi je pravi vzor kranjskega nemštva. V istini smilil se mi je takrat g. Dežman, a smili se mi sedaj še bolj. Ko mi je namreč zadnjič prišlo pred oči ouo poročilo o njegovem slovenskem govoru, v katerem je povdarjal zlate besede, naj bode muzejska zgradba hiša miru in sprave, prišle so mi na misel besede: „Hi3Hing musst dich tiefer biicken, tiefer bilcken!" Ali ni človek — kakor — opica? Skoro žal mi je, da nisem slišal onega pomenljivega govora; zapustil sem namreč megleno Ljubljano. Sedaj bivam v slavni Glavkopiji. Krenil sem tam v domačo gostilno, ki ima sicer nad vratini napis v tujem jeziku, a ima vendar to prednost, da se za ono desko na zidu skriva domače ime gostilne — za posebne priložnosti. Sedel sem v kot ter se zatopil v razne misli o bodočih deželno-zborskih volitvah , o imenovanji novih okrajnih šolskih nadzornikov in o raznih dobrotah, ki nas Slovence čakajo. Pri drugi mizi je sedelo nekaj domačih gostov, ki so se razgovarjali o slabih razmerah v Glavkopiji. Tarnali so posebno o nekem gospodu, ki se je domačega jezika toliko naučil, da ume po domače kleti. Gostje so sklepali, da bodo njihove slovenske vloge še v debelejšem prahu ležale v predalih pisarničnib. Pa dovolj o tem. Govoriti moram z vami, gosp. vrednik, resno besedo. Nekaj časa sem je že posebna čast, da ne rečem milost, ako komu odprete spodnje nadstropje svojega lista. Tega si ne morem^p^v dva govornika, potim bo pa konec razprave in govorita le še generalna govornika. Ob dveh popoludne bil je konec današnje seje. Pred sklepom je poslanec Oberndorfer vprašal naučnega ministra, je li res priporočal šolam, da kupijo cesarsko pesem s podobami, in neče li tega priporočila preklieati in omenjenih izpodtakljivih podob za šole prepovedati ? Tudi Pernerstorfer je izročil neko interpelacijo, katere pa zarad šuma ni bilo slišati. Iz Hrvatske. (Izviren dopis.) Kaj je točarina, katero bodo Madjari uveli ne samo na Ogerskem, nego tudi pri nas na Hrvatskem, razjasnil sem že v enem poprejšnjih dopisov; danes mi je le to sporočiti, da je zares točarinski odbor našega sabora sprejel postavo o točarini po ogerskem kalupu, kajti vsi dokazi učenega profesorja na našem vseučilišči dr. Pliverida, ki je v več lepih člankih dokazal, da Ogerska ni pooblaščena pri nas uvajati tega davka, niso prepričali večine našega zbora o istinitosti njegovih trditev, nego se hočejo tudi v tem za našo kraljevino tako važnem vprašanju udati. Žalostno je to, ali najhuje bo še prišlo na siromašni narod; ko bo moral plačevati morda še enkrat toliko daca kakor dozdaj, potem je od-zvonilo našim občinam. Vlastodržci seveda ne mislijo o tem, kar nam je najboljši dokaz naredba zagrebškega velikega župana, ki je nazval v njej pred-stavko glavnega mesta Zagreba brezmiselno, in da občine sploh nimajo nobene pravice v takih zadevah in tudi ne peticije na zbor pošiljati, nego samo ono izvršiti, kar se jim zapoveduje. Radi te glasovite naredbe je bila v zboru stavljena tudi interpelacija po poslancu dr. Vrbaniču, ali brez vspeha, kajti ban je v odgovoru odobril sodržaj naredbe, samo slog in način mu ni po volji, kajti veliki župan prve županije bi moral že malo bolj uljudno govoriti o sklepih tako važnega zastopstva kakor je zagrebško. Sploh se pa nobeden ne čudi pri nas takim pojavom od strani velikega župana, kajti njegov slog je že zdavnej vsem poznat, pa tudi ni nič čudnega, saj je bil dolgo časa strog privrženec Starčevičev, katerega duha se je nalezel ter se ga zdaj ne more rešiti. Sploh pa se more o tem velikem županu reči: Je style est 1' homme". Da je prišlo radi te naredbe vsled interpelacije med velikim župancm in interpelantom skoraj do dvoboja, vam je znano. Stvar se je med tem poravnala zopet v zboru z izjavo interpelantovo, da ni nameraval razžaliti osobe, nego je le naredbo podvrgel kritiki, kar mu je kot poslancu gotovo slobodno storiti. Naše odnošaje razsvetljujejo najbolje interpelacije v saboru, kajti časopisi ne smejo drugače niti v uvodnih člankih, niti v dopisih o našem položaju soditi, iz takih razprav se pa vsaj nekaj izve iz Hrvatske v inostranem svetu. Tako na pr. ni odgovorila vlada še na nobeno interpelacijo radi mad-jarskega jezika, kajti proti jasnemu zakonu, po katerem je Hrvatski narodni jezik zagotovljen v vseh strokah notranje uprave, vendar-le ne more odobravati ravnanja madjarske vlade, pa zatorej raje drugače razlagati, kakor da so vam »pavšale" za listkarje izdatno povikšali. Za jedeu goldinarski bankovec se nikdo rad ne trudi „navlašč", še za dva ne s posebnim veseljem. In vendar prinesete na mesec po osem do deset »resnih" listkov v me- j seci, ki vas gotovo stoje mej brati 10 forintov. To so sicer vaše tajnosti, a moj praktični razum hitro zasledi take reči. »Sviftijanec" se vam je skujal, škoda zanj, bil je vrl dečko. Kaj je temu vzrok? Meni se nekaj dozdeva, a povedati si še sedaj ne upam. »S—n" je pošteno od vas vzel slovo, kakor vam je prej služil pošteno. Najnovejši vaš „z" pa se rad kroti nad izvožčki v »Zvezdi" in pred „Mo-karjem". Ta posel ni ravno prijeten, kdor pozn4 naše nadležne izvožčke. Tudi »predpustnega" listkarja imate, ki pa je preveč glasan, tako, da še poštene delalce nad črto moti. Tudi z vami, g. vrednik, govori tako prijateljski, kakor bi bila krave skupaj pasla. Skoraj bi bil pozabil, kar sem vam hotel povedati. Svetujem vam, da si preskrbite debel mošnjiček in z novim letom zberete vso „staro gardo" pod črto. Imeli bodete listkarje »comme il fant" ter prekosili morda novega tekmeca, ki že pripravlja svoj »Brus". Mene ne štejte vmes; priskočim vam na pomoč le v sili. Pa zdravi! ž. molči. Tako je sprožil zopet v tem zasedauju zastopnik dr. Amruš dve interpelaciji radi madjar-skega jezika, in sicer radi madjarskih bilegov, ki bi morali po nagodbi hrvatski biti, in pa radi pečata zagrebške glavne pošte, ki se je pred nekimi dnevi kar čez noč premenil v dvojezičen, namreč na prvem mestu z madjarskim in na drugem s hrvatskim napisom. Zastopnik se temu tembolj čudi, ker se je novi poštni ravnatelj Vučetic prigodom ua-stopa svoje službe izjavil, da bode skrbel za to, da se bode v vseh poštnih in brzojavnih uradih hrvatski uradovalo, posebno pa bode gledal, da se nemščina odstrani. Ali od vsega tega se ni nič zgodilo, nego so je začela madjarščina na vseh poštarskih uradih uvajati, kar so zopet najboljši dokaz madjarski poštni uradniki v Zagrebu, ki ne znajo čisto nič hrvatski, nego jim je poštni ravnatelj moral odrediti rok, da se nauče hrvatski. Hrvatski poslanci se ne sramujejo, da vise po hodnikih saborske dvorane železniški oglasi v sami madjarščini, včasi tudi v nemščini, ali prav redko kdaj v siluo pokvarjeni hrvaščini. Pravega ponosa narodnega manjka tem ljudem, kakor se iz tega vidi. Politični pregled. V Ljubljani, 7. decembra. .Metraj&j® dežele. Francoski list »France" simpatično omenja štiridesetletnice avstrijskega cesarja, na-glaša njegove vladarske čednosti ter se spominja navdušenja, s katerim ga je sprejel francoski narod v Parizu leta 1867. Potem nadaljuje »France": Grofa Taaffeja poljudnost je vsled napadov z nemške 6trani postala le še večja. Jako verojetna je vest, da ga bo cesar povzdignil v knežji stan; s tem ga bo tudi zadostno odškodoval za to, ker ga je nemški cesar povodom svojega bivanja na Dunaji prezrl pri podeljevanji mnogih redov. Prusija in njeni avstrijski privrženci črtijo grofa Taaffeja in njega notranjo politiko zaradi tega, ker vedo, da bo v danem slučaji ravno ta politika podlaga, na kateri se bo Avstrija približala Franciji in Rusiji. »Agr. Tagbl." je dobil brzojavko iz Trsta: „1 rredentovci živahno delujejo. Došli so jim novi navodi iz Rima. Redarstvo je preiskalo mnogo hiš ter našlo pri tem važna pisma in vstajne pro-klamacije. Tudi je odvedlo veliko oseb v zapor. V predvčerajšnji seji hrvatskega sabora je odgovoril sekcijski načelnik notranjih zadev na interpelacijo dr. Amruša zaradi izključno madjarskih poštnih tiskovin, da so prišle te le po naključbi na Hrvatsko. V bodoče se kaj tacega ne bo zgodilo. Sekcijski načelnik Klein je odgovoril na interpelacijo poslanca Valušnika zaradi ustanovitve okrajnega sodišča v Vrbovskem, da se je to že zgodilo. Rešilo se je še nekaj manj važnih točk, potem pa se je preložilo zasedanje na nedoločen čas. Vnanje države. Papež Leon XIII. je preložil prihodnji konzistorij do meseca marca ter bo še-le takrat imenoval tako nove škofe kakor kardinale. Storil je to zaradi velikih težav pri imenovanji francoskih in ruskih škofov. Kardinal Lavigerie bo v kratkem priobčil v pariškem »Revue des deux Mondes" daljšo razpravo suženjskega vprašanja. Obsezala bo tri dele: 1. o sedanjem stanji suženjstva v Afriki; 2. o njegovih vzrokih in 3. o sredstvih, da se odpravi. Kardinal bo izdal tudi poziv ženam na celem svetu, naj se po svojih močeh vdeleže križarske vojske zoper suženjstvo. Srbski radikalci so zopet zmagali pri prvotnih volitvah za veliko skupščino. Dve tretjini mandatov sta jim neki zagotovljeni, v ostalem pa bodo večinoma prodrli liberalci in le skromno število napred-njakov. Odnošaji mej Avstrijo in Nemčijo so na Dunaji predmet resnim govoricam. Pravijo, da se bodo vršile važne osebne premembe, pred vsem da bodeta odpoklica na z Dunaja veleposlanik princ Reusi in iz Berolina grof Szechenyi. Nemški cesar je popolnoma okreval. — »Kreutz-Zeitung" pravi, da vlada ne bo še tako hitro izročila državnemu zboru predloge o kreditu za topništvo, ker še ni izdelala potrebnih načrtov. Neki časnikar je izračunil, da ima Rusija 3870, Francija 5166 topov, obe državi skupaj 8536. Nemčija ima 2365, Avstrija 1616, Italija 1694, mirovna liga skupaj tedaj 5675 ali za 2861 topov manj, nego Rusija in Francija. Francoska zbornica le predvčerajšnjim potrdila prvih pet točk proračuna za bogočastje ter pri tem odbila neki nasvet, naj se z nova vravna število škofij. Pravosodnji miuister se je izjavil, da je vlada sicer za ločitev države od cerkve, toda dokler je kon-kordat veljaven, mora se tudi izvrševati. Italija je imela dosedaj pet najvišjih sodnjih dvorov, in sicer Turinu, Florenciji, Rimu, Napolji in Palermu. Ker pa potrebuje vlada, kakor se je izjavil pravosodnji minister Zanardelli, v Rimu velika in silna središča duševnega in državljanskega življenja nasproti »sovražni" moralni sili, predložila je zbornici postaven načrt o centralizaciji soduijstva, oziroma o ustanovitvi enega samega najvišjoga sod-njega dvora s sedežem v Rimu. Zakon je potrdil že senat, pa tudi zbornica bo storila isto vzlic mnogim ugovorom prizdetih zgorajšnjih mest iu dotičnih pokrajin. Izvirni dopisi. Z Dunaja, 29. novembra. (Dunaj ima premalo cerkva.) [Dalje.] Običajno pripisuje se vsa verska mlačnost, ki izpraznjuje najkrasuejše cerkve naše, novodobnemu liberalizmu, ki se od francoskega prevrata vedno globočeje zajeda v kri in mozeg narodov. Res je, mnogo je zagrešil, a ue vsega. Pred vsem se mora povdarjati, da ni povsod jednako razsajal pogubonosno. Pa liberalizem ima konečno to neposredno zaslugo, da je katolike na Nemškem združil in jim lepo pomogel k politični veljavi, koja je provzročila Bismarcku vže mnogo preglavice. V pruskem Šlezkem vže davno ni sluha ni duha o verskem življenji; toda ko prekoračiš meje katoliške države, tu veje opazovatelju drug vzduh nasproti. Zakaj neki na zapadnem in v severnem, to je, nemškem Češkem, in ua severni Moravi najhuje razsaja liberalizem? Dolenjo Avstrijo ovlada liberalizem, a na Gorenjem Avstrijskem se cerkev bori ž njim zmagonosno. Planinske dežele so doslej povsem katoliške! Osobito se v tem oziru odiikujete Tirolska in Kranjska! Zato ima pa v Madjariji katoliška cerkev jako krušno stališče — vzlic vsemu njenemu bogastvu. Tu je katoliško gibanje zavisno od nekaterih oseb. Nasprotno je pa Hrvatska doslej popolnem ohranjena cerkvi, iu čegava je ta zasluga, o tem ui treba tu nadrobno razpravljati. Povsem se mora priznati, da je liberalizem primerno največ škode učinil na Dolenjem Avstrijskem, preko' Rudogorja, Krkonoš in Sudet. Toda priznati se mora, da je tu tovarniška obrt vplivala škodljivo, toda ta obrt procvita tudi na prusko-slezijski strani, kjer vendar ni toliko škode pro-vzročil. V protestantskem Pruskem katoliški ljud ni bil tako zadremal, kakor pri nas. Ondi moral se je vedno boriti za svojo versko eksistencijo in vsled tega se je ondi vzdržal tudi močnejši. Tam ni bila sv. cerkev tako birokratično ukovana, kakor je to povsod po Avstrijskem. Jako čuden obraz je to. Na Pruskem se v življenji povsem izkazuje za prusko-luteranski; na Angleškem za a n g 1 i č a u s k o - h el v e tsk i; na Švedskem in Danskem vselej odločno luteranski, in samo pri nas manjka veri konfesijonalui značaj. Pri nas se katoliškemu ljudstvu oznanja vspored božjih služb in vsi drugi cerkveni obredi in slavnosti s propovednic. Stoprav v novejši dobi oznanja se to i v novinah. Birokraciji javljajo se izredne cerkvene slavnosti z uradnimi pripisi, kakor bi se hotelo reči: Gospodje brez tega ne hodijo k prepovedim v cerkev, zaradi tega se jim to mora pismeno doposlati, da ne pozabijo priti »ex ofio" k cerkveni slavnosti. Možno, da je to unikum po vsem katoliškem svetu. Oj, kaka koncesija je to birokraciji s cerkvenega stališča v skoro izključno katoliški državi. Za vse druge stanove zadostuje za objave pro-povednica, samo tu se dela izjema. Kako se imajo neki čislati osebe, ki se vse svoje življenje — razven teh oficijalnih slavnostij — ne prikažejo v cerkev in ne prejemajo sv. zakramentov? Med birokracijo se nahaja sicer mnogo odkritosrčnih katoličanov, koji pa — in to je pomenljivo — morajo postopati lik Nikodemi — oprezno. Da birokracija kot skupina v cerkev ne hodi iu da ob nedeljah in praznikih posluje dopoludne v pisarnah, to nobenim načinom ne more biti lepo. In če cesarski uradi v nedeljo dopoludne delajo, zakaj bi neki ne uradovali tudi samoupravni uradi, denarni, zavarovalni itd.? In tako se dogaja, da vsakdo, ako ima le na razpolaganje malo pisarnico, tudi v nji pusti poslovati v nedeljo dopoludne. (Konce prih.) Iz Prage, 2S. novembra. Neizprosna smrt pobrala nam je zopet moža, ki se sicer ni odlikoval po fenomenalnem duhu, toda po mravljinčji marlji- (Dalje y prilogi.) Priloga 282. štev. »Slovenca" dn6 7. decembra 1888. vosti, s katero je vse svoja življenje delal za svoj narod in kojega ime se bode vedno imenovalo med prvimi zaslužnimi sinovi za češki narod; položili smo na Višegradu namreč danes k večnemu počitku bivšega ministra iu češkega pisatelja Josipa Ji reč k a. Političnemu časopisu pač ne pristoji, da bi se obširno bavil z literarno in vednostno delavnostjo njegovo, vendar mi bodi toli dovoljeno omeniti, dasi je izdal in spisal mnogo učenostnih proizvodov, vendar ni bil pokojnik tak velikanski učenjak in ženijaleu, kakoršnega proglašajo najbližji prijatelji njegovi. Kar je bil, to je Jirečka učinila doba, in vednostni pomen in važnost njegove osebe poveličevala je tudi okoliščina, ker je bil naučni minister pod ministerstvom Hobenvvartovim. Vzlic temu, kakor rečeno, stekel si je Jireček za češko slovstvo znamenitih zaslug. Pravi se: „De mortuis nil nisi bene" (ne opravljajmo mrtvih), toda tega načela se niso držali dunajski listi, koji so pokojniku očitali, da je bil prvi minister avstrijski, ki se je družil s pauslavistično stranko in da je kot poročevalec o proračunu naučnega ministerstva na vse pretege počešil šolstvo ua Češkem. Josip Jireček bil je od leta 1849 državni uradnik, a vsled tega ni pozabil na svoj narod, kakor so to delali drugi Čehi za dobe Bachove, Schmerlingove in Auerspergove. Jireček ostal je vedno čeh in je posloval kot uradnik v naučnem ministerstvu vselej v prospeh svojega naroda. Jireček je delal tiho in neumorno, znal je vse jezike države naše, tudi slovenski, kar je ravno v naučnem ministerstvu potrebno. Jireček je postal leta 1859 ministerski tajnik, leta 1869 svetnik in duč 6. februarija 1871 nakrat naučni minister v Ilohen-wartovem kabinetu. Josip Jireček ministroval je samo devet in pol meseca in je za narod več storil v tej dobi, nego so čehi dosegli po celih 9 letih za dobe Taalfejeve. Na Moravskem ustanovil je nekoliko srednjih šol, kjer ste bili za njegove dobe dve češki gimnaziji (v Olomuci in Brnu), ua pražki uuiverzi imenoval je nekoliko rednih čeških profesorjev. Levovsko vseučilišče je popoljačil, in vrhu tega je založil Poljakom akademijo ved v Krakovem. Slovani avstrijski, osebito pa Poljaci, imajo Jirečka zaradi tega v živem spominu. Da na pr. Jireček Čehom ni založil akademije, je ta vzrok, ker so bili svesti si zmage pod Hohenwartom, z Dunaja je pa hoteli niso. Pokojnik bil je prijatelj nepozabnega prošta Vaclava Štulca in mnogo druzih odličnih duhovnikov na Češkem, kajti bil je mož odločno konservativnih načel. Političui protivniki Jircčkovi naziv-Ijali so ga pri vsaki priliki nazadnjaka, vendar je ta nazadnjak za omiko in izobraženje češkega naroda več storil, nego vsi ti prosvetljeni liberalni protivniki njegovi. Josip Jireček je zapustil ogromno literarno gradivo in zapisnikov, koje je prevzel sin njegov, pro-sluli slavist in zgodovinopisec prof. dr. Konstautin Jireček, ki bo vso ostalino dal na svetlo. Pokojniku bil je tast učenjak P. J. Šafafik. Jirečku bil je življenski cilj, spisati obširno po-vestnico češke literature, kojo tako pogrešamo, zlasti iz 17. in 18. stoletja. Toda bolehnost je preprečila njegovo delovanje. V 70 letih preselil se je v Prago, da bi mogel marljiveje delovati na literarnem polji. Jireček bil je pravi član krakovske akademije ved, član jugoslovanske akademije v Zagrebu, član srbske učene družbe v Belemgradu, član arheologične družbe v Moskvi, častni član londonske „Royal Historical Socifcty" in mnogih drugih društev. Vrhu tega je bil član mestnega starešinstva pražkega; pfibramski mestni okraj poslal ga je v državni zbor leta 1879 in do svoje smrti v starosti 63 let bil je član deželnega zbora češkega. Porodil se je pa Jireček dne 9. oktobra leta 1825 v Visoki Miti. Smrt njegova provzročila je po vseh čeških pokrajinah globoko bol in sožalje, in se je brzojavila v vsa mesta in kraje na Češkem in Moravskem, kjer je bil pokojnik častni občan. Umrlemu bojevniku bodi čast in neminljiv spomin! In poslovivši se pri Jirečkovi gomili ua Višegradu, preidem naj k veselejšemu prizoru k njegovemu sovrstniku, ki bode 10. decembra praznoval svojo sedemdesetletnico, to je g. jur. dr. Fr. Ladislav Rieger, voditelj češkega naroda, ki v ta dan dovrši svoj sedemdesetletni rojstveni dan. Skoro pol stoletja že deluje dr. Rieger neumorno, da pribori na- rodu svojemu, kar mu gre, da mu pribojuje dostojno mesto bodisi v političnem, bodisi v kulturnem oziru; vse življenje njegovo je prava podoba teženj in osod naroda češkega tekom zadnjih petdeset let. Ni ga vspeha v narodu češkem, da bi se zanj ne bil g. dr. Rieger, neustrašeni ta bojevnik za prava domovine in naroda, z vsemi močmi potezal: kakor politik in državnik, iskren govornik in kakor pisatelj stal je vselej in stoji na straži naroda, zmagonosno odbijajoč sovražue napade neprijateljev ter silno vzbuja in drami zavednost v vseh vrstah naroda. Iskrena ljubezen do domovine iu naroda je njemu zvezda-vodniea neumorne in zaslužne činosti: edino plačilo njemu je priznanje in hvaležnost narodova. Češki narod bode pa tem povodom tudi pokazal, da izkaže svojemu ljubemu voditelju nekaljeno hvaležnost za tolikauje petdesetletne žrtve, in zlasti češka mesta, kojih vseh je dr. Rieger častni meščan, proslavijo ta dan dostojnim načinom. V Pragi utvoril se je v to svrho poseben slavnostni odbor, v kojem so zastopana vsa društva in korporacije, z nastopnim vsporedom : 1. V predvečer slavnosti (to je v nedeljo 9. decembra) je slavnostna predstava v »Narodnem gledališči"; 2. ponedeljek v 10. dan decembra vspre-jemal bode g. dr. Rieger počeuši ob 10. uri v svojem stanovanji čestitke odposlancev, društev, korporacij itd.; 3. popoludue ob 5. uri je v gorenji dvorani žofinjskega otoka slavnostni banket (kuvert pri banketu stane 8 gold.); vse druge ovacije odklonil je dr. Rieger v svoji nesebičnosti in pohlevnosti, kar dodava 701etnici njegovi občno narodno veselje in neizbrisno nravno veljavo. Ali slavnost, koja se je vršila minolo nedeljo na Kralj. Vinogradih poleg Prage, je pa poimenovati jedna onih prelepih in pomenljivih slavnostij, koje se ne ponavljajo v nekolikoletnih presledkih, temveč tekom sto let jedva enkrat. Praznovalo se je blagoslovljenje iu položenje temeljnega kamna k obljubljeni cerkvi sv. Ljudmile. Slavnost ta je zaradi tega pomembe velike in spomenska, ker se je v nji spajal pojav proslave cesarjeve 40letnice. Iz Prage, Žižkova, Karlina, Smihova prišlo je nebrojuo ljudstva, dostojanstvenikov, dalje so se te slavnosti in corpore vdeležili: šolska mladina vinogradska, svita oboroženih pražkih meščanov, dalje eskadrona teh meščanov (na konjih), oddelek ostrostrelcev z godbo, meščanska pehota, granatniki meščanske garde, obrtniško društvo z godbo, veterani z godbo itd. — Vinogradska občina kupila je zemljišče za stavbo hrama za 70.000 gold., načrt izvršil je arhitekt svetovidske cerkve na Hradčanih, g. J. Mocker; po njegovem proračunu stala bode zgradba 369.922 gl., in sicer stavbeuo delo 276.482 gold. in notranja oprava 93.440 gold. Zasebni odbor nabral je vkupe 30.856 gold., in vlada prispela je s podporo 30.000 goldinarjev iz verske matice. Kakor vam je že brzojavka poročala, je »češka hranilnica", pri koji so vodje, uradništvo iu upravitelji baš tacega mišljenja, kakor vaše »kranjske hranilnice", sklenila v svoji zadnji seji darovati v spomin 40!etnice cesarjevega vladanja ogromno svoto 300.000 gold. v založenje samostalnega zavetišča za slepce iu se zajedno vladar naprosil, da se sme nazivati ta ustav: »Po češki hranilnici založeno zavetišče za slepce Franca Jožefa I." Hranilnično vodstvo imelo bode nadzorstvo nad upravo tega zavoda. Za zgradbo odbrano je mesto na Hradčauih pri Daliborki, in sicer na zemljišči, koje je cesar daroval Klarovemu ustavu za slepce. Neki posestnik v Rakovniku z imenom Josip Tvrdy (a ne Tordy, kakor so listi napačno poročali), v istini mecen, volil je tudi v proslavo cesarjevega jubileja 40.000 gld. v ustanovo štipendij za slušatelje češkega vseučilišča in za češke gimnazijske dijake. Jednako darilo v znesku 40.000 gold. namenil je ustanovitvi češke akademije. Ko bi Bog tudi Slovencem obudil tacih vzornih dobrotnikov in mecenatov! Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, due 5. decembra. Župan Grasselli opozori mestni zastop, da bo dnč 10. t. m. voditelj češkega naroda, dr, Lad. Rieger, praznoval svojo sedemdesetletnico. Prijateljske razmere mej Čehi iu Slovenci nalagajo mestnemu zastopu dolžnost, da dr. Rieger-ju tem povodom čestita in ga pozdravi. Predlog, da župan v imenu mesta ljubljanskega čestita češkemu izbor- nemu rodoljubu, vsprejrae se soglasno z živahnim odobravanjem. Soglasno se dalje sprejme predlog odbornika Hribarja, da g. župan z dvema odbornikoma čestita g. Gregorič-u, ki bo dnč 13. t. m. praznoval šestdesetletnico svojega zdravniškega službovanja. V imenu vodovodnega odseka je poročal odbornik Hribar ob oddaji polaganja cevij za vodovod. Poročevalec naznanja, da je John Gramlich dne 30. novembra za polaganje cevij stavil novo ponudbo s 40.907 gld. Sicer je ta ponudba višja od prve, a vedno še za 12.656 gld. nižja od drugih, zato poročevalec nasvetuje: 1. Sklep z dne 13. novembra se razveljavi. 2. Polaganje cevij se oddd. Johnu Gramlichu za 40.907 gld. 3. Magistrat naj ta sklep naznani stavbinskemu voditeljstvu. Predlog obvelja. Dalje je odbornik Hribar prečital submisijske in splošuje pogoje o napravi stroja. Odbornik Go-gala je kritiko val nekatere pogoje ter poudarjal, da je vadium prenizek iu da glede kolavdacije mestna občina ni zadostno zastopana. Naprava stroja je proračunjena na 41.500 gld., in sicer na 40 do 60 konjskih sil. Po kratki debati je bil predlog potrjen in za strojevo napravo razpisal se bode natečaj. V imenu stavbinskega odseka je poročal ces. svetnik Murnik o razširjenju Travniških ulic ter nasvetoval: 1. Pot ob Hudovernikovi njivi od Parnih do Travniških ulic se opusti in Hudoverniku d& v zameno. 2. Cene za svet, ki se potrebuje za razširjenje Travniških ulic, se potrdijo. 3. Gg. Fr. Pir-kerju, Janezu Globočniku in Ot. Faukalu izreče mestni zbor zahvalo, ker so brezplačno odstopili svet za ulice. Predlogi obveljajo. Dr. Stare poroča o vpeljavi plinove razsvetljave v Parnih in Travniških ulicah. Treba bode 23 svetilnic, mestna občina plača polovico troškov za polaganje cevij, namreč 1580 gld. Obvelja. Odbornik Hrasky je poročal o napravi mestnega načrta ter po obširnem vtemeljevanji nasvetoval: 1. Zemljemerec naj zvrši mestni načrt za primerno plačo, in ko to delo končd, naj ima pozneje v pregledu mestni kataster. 2. Generalni načrt o razširjenji in vravnavi mesta naj se pridobi potom konkurencije. Program iu natančnejše pogoje naj določi stavbenski odsek, ki se pomnoži za jednega uda. 3. Določeni načrt naj sestavi mestni zemljemerec na podlagi končanih pravnih razprav. Letna plača zemljemerca bi utegnila biti 1500 gld., 2000 gld. pa bi se potrebovalo za potrebno orodje. Predlogi so bili vsprejeti izvzemši vprašanje o zem-Ijemerci. Konečno je sklenil zbor, da se ne popravi hlevno poslopje mestne, prej Jalenove hiše, ker mesto ne misli ohraniti te podrtije. Dr. vitez Blei-weis je nasvetoval, naj se to posestvo v celoti ali dveh delih prodi kot stavbeni prostor. Predlog obvelja, seja se konča. Dnevne novice. (Deželni muzej.) Deželni odbor je določil nastopni red za obiskavanje muzeja: 1. Muzejske zbirke morejo se ogledati vsak dan proti vstopnini 30 kr. Vstopnice se dobivajo pri vratarji. 2. Prosti dnevi brez vstopnic so nedelje od 10. do 12. ure, za dijake srednjih šol ob sredah od 2. do 4. ure. 3. Učenci ljudskih šol smejo v muzej le v spremstvu svojih nadzornikov ali starišev. 4. Palice, dežniki in solnčniki naj se puščajo pri vratarji. Psi se ne smejo voditi v muzej, kadenje je prepovedano. 5. Občinstvo naj ne onesnaži muzejskih prostorov. 6. Konec obisku bode se naznanjal s trikratnim znamenjem zvona. (Obrtni muzej v Rudolfinnmu.) Merodavni krogi se posvetujejo, da bi razširili prostore za razstavo obrtnih izdelkov. V ta namen bodo del velikega hodnika v prvem nadstropji, kjer je obrtna dvorana, zaprli z vratini in naredili okna. Tako bodo dobili precej prostora za vse obrtnike. (Deželni odbor) je sklenil naročiti arhitektu g. W al ter ju, da izdela načrt za novo deželno gledališče. Deželni inžener g. Ilrasky bo sodeloval pri izdelovanji načrta. (Z Dunaja) se brzojavlja, da je podpornemu društvu za slovenske velikošolce kot podpornik iz domovine pristopil g. dr. Vošnjak, končaje dotično pismo: Bog daj prevažnemu društvu mnogo podpornikov. (C. kr. deželna vlada) je potrdila pravila, vložena po kranjskem obrtnem društvu za osnovo „Mojsterske bolniške blaga j niče za zadruge rokodelskih obrtuij v Ljubljani." Osuovalui odbor je sklical na nedeljo dopoludne ob 10. uri v Schreinerjevo pivarno prvi osuovalui zbor. Prečitala se bodo pravila, vsprejemali udje k društvu in eventualno vršila volitev predstojništva. (Za slovensko šolo) je tudi občina Št. Martin v Rožni dolini pri Celji sklenila dne 4. t. m. potrebne korake ter odposlala vloge ua naučno ministerstvo oziroma na deželni šolski svet. („Sokolov" Miklavžev večer) je bil zadnjo sredo v restavraciji „Evropi" prav lep iu dobro obiskan. Za „Sokolov" dom se je nabralo 87 gold. 67 kr. Starosta g. Hribar se je v svojem govoru spominjal sedemdesetletnice dr. Riegra. (Imenovanje.) Gosp, Karol Lubec, višji dav-karski nadzornik v Mariboru, je premeščen kot finančni tajuik v Gradec; g. Simon Goričnik, finančni komisar v Mariboru, je postal višji finančni komisar. (Izseljevanje v Braziljo.) Sporočili smo že, da se je iz Trsta odpeljalo nad 1200 izseljencev v Brazilijo. Neki tržaški bankir je nekda z braziljansko vlado sklenil pogodbo, da bo okoli 10.000 izseljencev preskrbel v Avstriji. In sedaj vse tišči čez morje, vsled mnogih obljub. Kakor se poroča iz Logatci, je te dni do 70 oseb pri tamošnjem okr. glavarstvu dobilo potne liste za Brazilijo, akoravno jim je naravnost odsvetovalo. Dne 26. t. m. odpeljal bo parnik tretji oddelek izseljencev iz Trsta. (Iz Št. Petra) na Dolenjskem se nam poroča, da je treba zadnji dopis dne 1. t. m. popraviti tako, da je gosp. župan govoril prvo napituico na presvetlega cesarja, iu na to se mu je zahvalil gosp. vladni svetnik. (Suženjsko vprašanje v Avstriji.) Veliki napovedani shod na korist zamorskim sužnjem afriškim se bo vršil na Dunaji vsled poziva princa Friderika Wrede-ta, pooblaščenca kardinala Lavigerieja, v petek dne 14. t. m. ob i/2l. uri zvečer v velikem „Musik-vereinssaal". Natančnejša naznanila se bodo še-le izdala. (Trije otroci zgoreli.) Ponoči od 3. na 4. t. m. se je užgalo predivo na peči posestnika Janeza Kotnika na Gor. Jezeru. V dotični sobi so spali trije otroci v starosti 4, 8 in 9 let ter so zgoreli. (Duhovniške premembe v lavantski škofiji.) Čast. gosp. Fr. Mešiček je premeščen iz Šmartua pri Velenji k sv. Janžu na Peči. (Prošnja.) Ker „Katol. tiskovno društvo" še nima poverjenikov po dekanijah, prosi odbor najvljudneje vse gospode društvenike-letnike, naj bi udnino blagovolili prilično pošiljati neposrednje odboru. Utegnejo pa tudi doneske izročiti „Katol. Bukvami" ali upravništvu „Slovencali, ki bode denar oddalo društveni blagajni. Raznoterosti. — C e s a r J o s i p II. je rad zahajal med priprosto ljudstvo. Bil je takrat vselej priprosto oblečen, svoj cesarski blišč pustil je doma. Enkrat se pelje v na-vaduem poštnem vozu do piihodnje postaje. Vozniku so na tihem povedali, naj le varno vozi in dobro pazi, ker danes se bo sam cesar ž njim peljal. Po-stiljon skrbno ogleduje vsacega potnika stopajočega v poštui voz; pa kakor tudi pazi, razločiti le ne more, kateri bi bil cesar, vsi so skoraj enako oblečeni. So se pa zopet ponorčevali z menoj, godrnja zasedajoč vzvišeni svoj prostor. Ni bil dobre volje, to sta čutila konja, ko je udrihal po njih, da sta divjala, kar najhitreje sta mogla. Cesar se je čudil, da se danes tako urno vozi, najbrž so me spoznali, in zavoljo mene tako drvimo. Ukaže tedaj svojemu spremljevalcu, naj dii vozniku dva tolarja kot darilo. Vesel sprejme postiljon na postaji veliko nagrado; vsa nejevolja ga je na mah popustila, ko je glasno se zahvalil: No zdaj mi je pa vse jedno, naj se je cesar vozil z menoj ali ne, saj več bi mi tudi on ne bil podaril, kakor dva tolarja. — Dr. Franc Ks. Wi 11 f. Dnš 2. t. m. je umrl, kakor piše „Augsburger Postztg.", zuani skladatelj in reformator cerkveno glasbe. Zjutraj ob 5. uri je daroval še sv. mašo, potem pa je v svojem stanovanji izpovedoval več kmetov iu kmetic. Naenkrat je potožil, da se mu v glavi vrti. spil je še kozarec vode, potem se je vsedel in umrl — vse to se je zgodilo v teku 5 minut. Dr. Fr. Witt je bil rojen 1. 1834. v Waldenbachu, v mašnika posvečen leta 1856., ter postal leta 1873. župnik v Schatzhofenu pri Landshutu. — Človek brez žolča. Leta 1767 umrl je v Geufu (v Švici) učenjak Abaoc.it. O njem se bere, da jeze ni poznal. Njegovi prijatelji so ga dolgo že občudovali radi njegovega mirnega značaja, iu tudi dekla, ki mu je stregla celih trideset let, ni opazila v tako dolgem času niti najmanjše nejevolje pri njem. Poskusili bi bili pa vsejedno radi Abaocit-ovi prijatelji, ali ga je moči vjeziti, ali ne. Nagovarjali so njegovo postrežoico, naj mu kako kljubuje, da ga razdraži, a o tem udana starka ni hotela dolgo časa nič slišati. Ker so jo pa le nadlegovali iu ji nazadnje precej veliko nagrado obljubili, udala se jim jo. Bila je ženska. Ni je toliko premotila lepa svota denarja, več je k temu pripomogla njena zvedavost, je li njen gospod brez žolča, ali ne. Še tisti večer svojemu gospodu ne pripravi po navadi posteljo. Drugo jutro prosi prav mirno učenjak postrežnico, naj ne pozabi na večer v spalnici vse pripraviti. Pa ko hoče po/no v noč k počitku, zopet vidi, da je dekla pozabila, kakor sinoči. Drugo jutro zopet prejšnjo prošnjo mirno pouovi. Bilo jo zopet zastonj. Učenjaku ne gre v glavo, kako da je zvesta in na-tančna postrežniea kar naenkrat tako neredna postala. Stara je že, spomin jo zapušča, si misli, tedaj bi bilo tudi zastonj jo opozarjati. Teden dni uič ne omeni. Na jutro potem reče pri zajutraku prav mirno brez vsake uevolje postrežuici: „Zdi se mi, da ti je pretežko postalo na večer mi posteljo pripraviti. Le pusti zanaprej, sem se že privadil, tudi tako lahko spim " Solze oblijejo staro ženico, pričakovala je vse kaj druzega kakor to. Pove mu, odkod vse izvira. Mož ji rad odpusti. Ko mu dekla zatrjuje, da ne bode nikoli več k enakemu ravnanju dala se pregovoriti, je že vse pozabil. K svojim knjigam idoč rekel je le: „2e dobro, že!" Telegrami Dunaj, 7. dec. Zbornica poslancev je odklonila sodnijsko postopanje zoper Verganija ; potem je pričela razpravo o orožni postavi. Rim, 7. dec. „Osservatore Romano" pre-klicuje vest, da se namerava sklicati v Eimn shod vseh katoliških društev. — Papež jo sprejel Izvolskega, ki mu je izročil carjevo pismo. — Komisija je zavrgla vladne finančne naredbe. Odsek za posvetovanje o izrednem vojnem kreditu je sklenil vprašati vlado, ali more z zahtevanimi zneski deželo zadostno zavarovati, ne da bi jej bilo treba zahtevati nadaljnih kreditov; ob enem je tudi sklenila, cla morajo ostati pojasnila vojnega ministra tajna. Um rl š s«: 5. decembra. Anton Vidie, umirovljeni računski revident, 76 let, Židovske ulice št. 3, pneumonia. V bolnišnici: 4. decembra. Marjana Grošel, delavka, 34 let, comitio cerebri. Wr«MMeMč»ko sporočilo. I Vn majska borza. (Telegrafično poročilo.) 7. decembra. Papirna renta 5% po 10O gl. (s 16% davka) 81 gl. 65 kr. Sreberna „ 5% „ 100 ,. „ 16% „ 82 „ 25 „ 4 % avstr. zlata renta, davka prosta ... 109 „ 30 „ Papirna renta, davka prosta............97 ., 50 "„ Akcije avstr.-ogerske banke ...'.. 874 „ — ; Kreditne akcije ....................302 „ 30 l London....................121 75 01 ............» IJ 1» . Srebro................_ francoski napoleond....................9 65 " i Cesarski cekini..... ..........5 " 77 " j Nemške marke ..........59 I 70 " ! Vsi stroji za kmetijstvo ! posebno asu sedanjo clol»o. Škoporeznice po najnovejših sistemih. Izdelovanjo v 30 raznih velikostih in jamčeno izvrstnih sestavah; najceneje in pod jako ugodnimi pogoji jih prodaja IG. HF.L.LER, Dunaj, II. Praterstrasse Nr. 78. Obširni katalogi na zahtevanje zastonj in franko. — Na vsako vprašanje se radovoljno odgovarja. Jamči se za najboljši materijal in izborro delovanje strojev. Posredovalci se vsprejmo ter dobro plačajo, isto tako pošteni agentje. (6) |Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto!^. Visokočastiti duhovščini priporočam so vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineškega srebra in iz medenine najnovejše obliko, kot Ilai% s ve|iif feo¥ itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika, bodisi da so delo prepusti mojemu ukusu, bodisi da se mi je predložil načrt. Staro reči popravim, ter jih v og-iiji pozlatim in posrebrim. čč. gg. naročniki naj mi blago-vole poslati iste nefrankovane (4) Teodor Slabanja, | srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17. ^Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prostolfT' s Ml Na najnovejši in najboljši način umetne a a P Čas Stanje Veter V r e m e Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomeru T inm toplomera po Celziju 6 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 746-3 746 6 7499 —12 ££0 2 -0-4 sl. svzh. n sl. SZiip. oblačno » 0-00 Srednja temperatura —0'6° C., za —1-0° pocl normalom. k Obj ava. Dne 17. decembra tek. 1. ob 3. uri popoludne se bo na ljubljanskem kolodvoru c. kr. državne železnice v skladišči voznega blaga dražbenim potom prodalo 5 rezalnih strojev (llackseliiiaseliiiiieii). Kupci se uljudno vabijo. Predstojnik c. kr. železnično-opravilnega urada: (3) Jon. I>cttela. ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije, — odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem živca zobozdravnik A. Paichl, poleg Hradeckega (čevljarskega) mostu , I. nadstropje. (50—1) 1IBBII l l llllJi S 5 Slovenski Žepni koledar leto S **«*-* izšel je ter se dobiva v jako lični obliki v Katol. Bukvami, pri Jos. Gerberji in J. Giontiniju komad po 20 kr., po pošti 2 kr. več. Knjižica je posebno primerna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po jako znižani ceni. Tudi je dobiti v „Katol. Bukvami" jBlBflar Mol.tiskoviiB£a društva v ljubljaui" za 1.1889, namenjen zlasti slovenski duhovščini. Med drugim podaja veroučiteljem zapisnik učencev za več nego 400 otrok. Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezani Koledar zastonj; neudoin stane 1 gld. 20 kr., po pošti 5 kr. več. 11 imuni 11 iib Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno vplivajoče pri želodčnih boleznih. Neprosegljive pri pomanjkanji teka, slabosti želodca, smrdljivi sapi iz ust, napelji, kislem riganji, koliki, pre-hlajonji želodca, gorečici, kamenu, preobilnem sluzu, gnjusu in bruhanji, glavobolu (ako ima svoj izvir v želodci), želodčnem krču, zaprtju, pre-obložcnji želodca z jedili ali pijačami, boleznih vsled glist, boleznih na vranici in jetrah, ter zlati žili. — Cena steklenici z navodom o rabi 40 kr., dvojni steklenici 70 kr. Glavni razpošiljatelj lekarnar Karol I Si*:i JUr.:«-. Iste, 2 m. dolge, l'/2 m. široke, komad samo gl. l.SO. Elegantne, žvepleno-rnniene fija-karske plalite s štirikratnimi širokimi, črno-rudečimi ali modro-rude-čimi bordurami, blizo 2 metra dolgo in l'/a metra široke, komad samo » a o mogoče nizke") ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. n K jg&er«E£«a a** izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov. H Pleskarska obrt za stavbe in meblje. w vuS>]» BJi sbbss za Frančiškansko cerkvijo v g, J. Vilharja hiši št. 4. V priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilno za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbiiohson) v domačem ^^ lanenom oljnatem flrneži najlineje naribane in boljše ^ nego vse te vrste v prodajalnah. Cenike nu zalitevanje. Za domačo rabo! Tkano sukno najfinejše in najmočnejše vrste, platno od bele preje in polbeljeno platno za črevljarje in sedlarje, modro platno, fino sivo platno, močno dvojno platno za požarne brambe, belo platno za posteljno perilo, damast in dvojtkanino (cvilih), platnen in volnat kanafas, beljeno polplatno, gorsko platno, močno platno za vreče, kakor tudi izgotovljene vreče, platnene robce od oksforta in širtinga, dvojtkaninske in damastne oprtače, servijete in namizne garniture od damasta priporoča po najnižjih cenah (4) društvo tkalcev v Vali pri Dobruški na Češkem. Cenilniki in obrazci na zahtevanje zastonj in franko. Naše platno je po katoliško-obrednih predpisih popolnoma pripravno za «?«■• isrlUs in fl sa^ia-^a «» g » « " ffl " 5 P _ w Sl ■ta n \tf 3 t) avstro-francoska družba za zavarovanje $ avstro-francoska družba za zavarovanje proti življenja in rent. | elementarnim škodam in nezgodam. Ravnateljstvo: S> MMfeMie štev, 43, f) milijonov gl Imovina družbe: avstr. velj. S 2 milijona gld. avstr. vel Ji® a-Ha<»s«. saj«' človi-ško življenje v vseli navadnih kombinacijah; Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obmišljencem: zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost; Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati. a) proti škodam, katere napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozije, ali so narediš z gašenjem, podiranjem in izpraznjenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah, zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah; b) proti škodam, katere napravi ogenj ali strela ob žetvi in košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih: c) proti škodam, ki jih napravi toča na poljskih pridelkih; d) proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in jo suhem Zavarovanje proti telesnim nezgodam se še ni pričelo, a so bode pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične. Zastopstva družbo : V Budimpešti, Wionergasse 3 in Schiffgasse 2; v Gradci, Albreerhtsgasse 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hutel „Goldenes Schiff" v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaclava trg 54; v Tstu, Via St. Nieolo 4, na Dunaji, I., Hohenstaufengasse 10. V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogerske monarhije nahajajo se glavne in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila in dajo ponudbene pole ter prospekte zastonj in vsprejomajo zavarovanja. Crlavni zastop v ILgiibl jaaii. Šlclcnburgovc ulice štev. 3, pri JOSIPU PKOSEI€.H. (12) Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikerih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njenih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, IS., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko jo uplačal prvi obrok, in ker so vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 00. letu), ali pa njegovim dudičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima a*«»- n ^ B oiSI -v H3* S , katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez Icacega posebnega priplačila deležen vsega Čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal I0°/o, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25°/0 celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri bnnki „SLAVIJ!" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (71) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastne j liisi (Grosposke ulice 12.) Lekarna Trnkoczy, zraven rotovža v Ljubljani na velikem Mestnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnk6ezyjenh lirm so: Na Dunaji dve (in kemična tovarna), v Gradci (na Štajarskem) ena, pa ena v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je ua tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkaczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, ur it k, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl. g^T" Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnk<5czy-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. MM=ZE1LER TR0PFEN * NUR ECHT BEI APOTHEKER TRNK0CZY LAIBACH 1 STliCK 20i Cvet zoper trganje (Gicht), je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvet zoper trganje po dr. Maličuu z zraven stoječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat 4 gl. 50 kr. Ce ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite. Scl)ufjmarf«» Ml i sirop Kranj za odrasle in otroke, je najboljši zoper^ kašelj, hri-pavost, vratobol, jetiko. prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi. MT Kričistilne krogljice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. £? Zdravila za živino.^ &tupa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kužnih bo-lez.nij,kaslja,pljučnih in vrathih bo-leznij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja lo 50 kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet za konje. ^Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp-nenji vboku,vkriži itd., otekanji nog, mehurjih na nogah, izvinjeujl, tiščanji od sedla in oprave, pri snSici itd. s kratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 ;tekl. z rabil, navodom vred samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža (9) in se vsak dan s pošto razpošiljajo. „«'!«»»' čistil bi c kraljice. Najboljše sredstvo zoper zaprtje in lenost jeter. S_ UjŠ.sjo - kakor _ mnoga druga zdravilna sredstva - bolnikovega stanja, predno se ne kdor čuti boločine čistilnih krogljie Mnogokrat provzročujo in z vžitkomSeigelovih lagoden, no da bi provzročovale kakove bolečino. Kdor ima hud nahodTn mu preti mrzlica, ftu„.„ ... , v. glaT1' f hrbtu ali v udih, temu bodo Seigelovo krogljice odstranilo nahod in prognale mrzlico. H. J, , s, sliimm okusom provzrocujejo škodljivo tvarine v želodci. Lo nektori vžitki Sci^elovih čisti scistili bodo želodec, odstranili slabi okus in dali zopet tek; s tem se pa povrno tudi zdravje - J: pol segnita hrana v želodi bruhanjo, slabosti in drisko. Ako so oprosto črova teli nečistih tvarii krogljic, zginejo neprijetni učinki in prikažo so zopet zdravje. — Ako vzamemo Seigelovo čistilne krogljice, predno gremo spat, zabranijo slabo nasledke preobile jedi in pijačo, no da bi motile spanje. Cena zavoju Seigelovih čistilnih krogljic je i>0 kr. — Dobivajo so lo v podolgastih škatljicah. n2) Svari se pred ponarejanji, ki so brez vse vrednosti ter še celo škodljivo vplivajo. „. ... , Blagorodni gospod S Izvolite mi kakor hitro mogočo poslati proti poštnemu povzotju dvo steklenici „bliaker-ekstrakta in jedno skatljico „8eigelovih" krogljie. Zadovoljen sem, in z mano cela moja družina z zdravstvenim vspehom, ter prosim, da mi pošljete dobro blago. Z odličnim spoštovanjem Josip Leopold, lovec. Lastnik: dr. White, Limited, 35 Faringdon Road, London. Ustanovljena leta 1847. zaji J. J. NAGLASA JLij ubljana, Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, hišne in gostilni-čarske oprave p po najnižjih eenali. (100) fa CcnilniJci gratls in franko. W Ilffld. 315» a.v.: : (glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franžaml iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene Anton €M»i*cza, tapecirar in dekorater v T^J lil >1 j;i ni, Šelonburgove nlice št. Uzorci blaga rosnim kupcem franko na razpolago. Vsa v inojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federinadratzen) lO gjl. in višjo. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge. Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje. !Hoben cilinder več ne bode počil!! c3 ■tJ C. kr. priv. č PATENT MARIJASf (z varstveno znamko) ** dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalogi % w® m&mm^mv JEL trgovina s steklom, (U) ,CD p" v Ljuliljaiii, Stari trg št. 15. Pred ponarejenimi cilindri brez varstvene znamke se svari. ""•G Priporoča dalje prečastiti duhovščini in sl. občinstvu svojo bogato zalogo cerkvenih svečnikov, svetilnic, oljnatih podob, steklenine, porcelana, beloprstene robe, kakor tudi izdelovanje cerkvenih barvanih oken z raznovrstnimi podobami. XX XX II .X X,.X'.X X X X X X X X X c r priporoča Andrej Druškovič-a trgovina z železnino, Mestni trg 10, v velikem izboru in prav po nizki ceni okova za okna in vrata, štorje za š1 o k o (lov arije, drat in eveke, samo-kolnice, vezi za zidovje, traverze in stare železniške šine za oboke, priznano najboljši kamniški JPortland- in lio-man-cement, sklejni papir (Dachpappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena štedilna ognjišča in njih posamezna dela. JT" :h- Ji. m -C c* -v a«. Ie, 9 kjer ni blizo vode neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malih urah in majhnimi stroški na pravem mestu dobivati votlti; ravno tako tudi se dobivajo vsi deli za izkopane vodnjake, železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železna okova. s (41) vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd. Tutli se dobiva smirom sveži dovski mavec (Lengcnfelder Ggps) »a gnojenje polja.