St. 287.
V Ljubljani, sobota dne 14. decembra 1918.
Leto II.
HflPREJ
ii) \m\m\i socialno Imum itiaate.
izhaja rasen nedelj In p razni kor vsakdan popoldne.
Cradnlitv* t» «»rav«IItv* * Llnbljanl, Frantiikaailr* nliea »te*. 6. L “1,tt
Učiteljska tiikaro*.
Naročnina i
S Sl
Inai po polti a dobavljanjem aa dom m celo leto K «—» “ p°j.lel* ta ietrt Uta K 10-50, i.a meaec K 3’50. Za Nemčijo e«>o 'e’® * *»• l* oataJo tujino in Ameriko K 64.
Jn**ratJi Bnoatopna p«ti» vratiča 30 v; pogojen proator KI—; raiglaai in po«!»j»« vratiča po 60 r; večkratne objave po dogovora primeren popu»t
Reklamacije »a li*t »• poitnine prosta.
Posamezna Številka 20 vinarjev.
Pozdravljeni.
Jutri se snidejo delegati članov Konzumnega društva za Ljubljano in okolico, da sklepajo o delu svoje zadruge v minolem poslovnem letu. V obširnem poročilu je načelstvo podalo članom pregled izvršenega dela, prodaje blaga ter društvenega premoženja. Iz poročila posnemamo, da ie v 1. 1917/18 oddalo društvo med J člano blaga za K 2,738.594.13. Blago je oddajalo v 10 | prodajalnah, od teh jih je 6 v Ljubljani oz. v njeni okolici, | 4 pa na Gorenjskem. Članov ima društvo 3330; preskrbuje pa 17.211 oseb. Povprečno je prejela iz društvenih prodajalen v minolem letu vsaka družina blaga v vrednosti nekaj nad 800 K.
Društvo ima lastnih denarnih sredstev: K 182.794.14. —- V I. 1917/18 izkazuje čistega prebitka K 78.110.65 K. Aktiva znašajo K 557.276.29. — Prometa pa je društvo imelo v 1. 1917/18 K 11,771.313.54.
Društvo izplačuje v slučajih potrebe svojim članom bolniško podporo ter v slučajih smrti pogrebno podporo, bolniški sklad znaša K 21.000, pogrebni K 1.000, ki pa so avtomatično glasom pravilnika popolnuje iz tekočih
Prejemkov.
Konzumno društvo za Ljubljano in okolico je mlada organizacija. Z dokončatvijo poslovnega 1. 1917/18 slavi tudi desetletnico svojega obstoja. Iz malih počet-kov je izraslo v mogočno organizacijo. In to v 10 letih, ki pomenjajo: deset let marljivega dela, deset let neprestanega boja za priznanje vrednosti samopomoči potom zadružne organizacije, deset let sistematične vzgoje za porazumevanje zadružne ideje!
V dobi desetih let jo oddalo društvo med člane blaga za 8,756.332 kron ter razdelilo dobička 288.326 kron. Kdor vc, kaj pomeni to v naših razmerah, vo oceniti delo društva.
Svojo desetletnico društvo ne proslavlja, tako kot bi se sploh pričakovalo — no priredi velike manifesta-c>ie za zadružno misel. Obzir na dobo, v kteri živimo, jo vodstvo napotilo na druge misli.
Društvo se hoče ob svoji desetletnici spomniti trojih činiteliev, ki se mu zdti nad vse važni za daljni razvoj, namreč:
svojih uslužbencev, slovenskega delavstva in narodnogospodarskega znanstva med nami.
^ato predlaga občnemu zboru, da dovoli iz prebitkov
K 10.000 za penzljski sklad svojih uslužbencev —
K 10.000 za izobraževalno delo med slovenskim delavstvom —■
K 1.500 za nagrado za spis o pomenu in potrebi založništva, ki naj obsega najmanj 6 tiskanih pol. —
*
Razvoja in napredka to našo zadružne organizacije so veselimo iz vsega srca. Pozdravljamo zato pionirje zadružne misli, ki so snidejo na važnem zborovanju. Le ‘luprej po ti poti v prid in blagostan našega ljudstval Usedanji uspehi naj bodo krepko bodrilo za bodočo delo.
^ozdravljeni I
"Cjo
kult
Dr. Al. Zalokar:
Nujne zdravstvene naloge.
n.
Kdor hoče vedeti, na kateri stopnji kulture se kak narod nahaja, naj pogleda statistiko o umrljivosti njegovih otrok! Cim kulturncjši je narod, tem manjša je umr-'"vost njegovih otrok, m čim nižje stoji narod kulturno, tam več otrok mu umira v najnežnejši dobi. Umrljivost (>tr°k je naravnost merilo za kulturno stopnjo naroda.
s tem merilom merimo kulturno stopnjo sloven-' v®Ka naroda, pridemo do žalostnega in sramotnega za-ioo^a' visokokulturnimi Norvežani umre letno od dojenčkov — osem, med Slovenci jih umre od 100 dvajset. Te številke nam brez vsega komentarja ri-
Velikansko gorje. Pripovedujejo nam o sramotni nežnosti.
. Nekulturnosti?
Govorijo nam o našem hlapčevstvu, našem ‘bstvu, našem tlačanstvu. Naši otroci so žo tlačanih |l^*n, kateri je blezel samo po tem, da je imel vsako eto dovolj rekrutov in da je imel v svojih tovarnah do-(.l)'J slovenskih kiilijev. Tujec se ni_ brigal za naš na-' ni ga brigalo zdravstveno stanje naših dojenč-
kov, naših otrok. Zato no sinemo pripisovati visoko otroške umrljivosti nekulturnosti, temveč pripisovat* jo moramo našemu tisočletnemu robstvii.
Zdaj ko smo otresli tlačanski jarem in smo v lastni državi svobodni državljani, morajo prenehati nekdanje razmere, poskrbeti moramo za svoj naraščaj! Naša naloga bodi, da obvarujemo kolikor mogočo otroke pred boleznijo in da bolnemu otroku ustvaHmo možnost, da se zopet ozdravi.
Na slovanskem jugu se doslej za bolne otrokp ni še ničesar storilo. Vlada ni ničesar storila in privatna dobrodelnost je bila še premalo organizirana, da bi bila mogla kaj narediti za bolne otroke. Naša jadranska obal od Clradeža do Kotorja je najkrasnejše in najprimernejše zdravilišče za tuberkulozno otroke, in vendar so oddelki naših bolnic vedno napolnjeni z malčki, ki hirajo za tuberkulozo in umirajo v slabih prostorih in v meglenem ozračju. Na kirurgičnem oddelku deželne bolnice se. vsako leto zdravi več sto otrok, bolnih za kostno tuberkulozo, ki v našem podnebju navadno pomrejo, dočim bi jim jasno jadransko nebo vrnilo zdravje in jih ohranilo domovini.
Poleg tuberkuloze kosijo našo mladino še mnoge druge bolezni, ki bi se dale izzdraviti tudi v našem nezdravem podnebju. Toda manjka nam otroških bolnic, manjka nam strokovno izobraženih zdravnikov, manjka nam babic, ki bi materam pametno svetovale.
Na celem slovenskem ozemlju obstoja edina otroška bolnica v Ljubljani — cesarice Elizabete otroška bolnica. Last je privatnega dobrodelnega društva in se kot taka nikoli ni mogla povzdigniti do tega, da bi bila res zatorišče vsem bolnim ofrokom. Njena sredstva so bila premajhna, da bi bila mogla zadostiti potrebam nekdanje Kranjske. . Leta 1912. je imela 47 postelj in je irtagja sprejeti le 526 bolnih otrok. Res je sicer, da tudi v dru- j gih avstrijskih kfonovinah niso boljše skrbeli za bolne i otroke, toda naša država se tudi v tern oziru ne bo smela sklicevati na prosluie avstrijske vzglede.
Naloga najbližji bodočnosti jo, da naša vlada poskrbi za to, da se za bolne otrdke preskrbi dovolj bolniških postelj. 2e s tein se bo dalo — brez ozira na vse druge profilaktično naprave; posvetovalnina za matere, oskrbovalno sestre za dojenčko itd. — mnogo doseči, da se zmanjša umrljivost otrok.
Prvi korak, ki se da in ki so tudi mora takoj izvršiti, je ta, da država prevzame otroško bolnico v svojo last in upravo. Otroška bolnica naj se prideli k sedanji deželni bolnici kot poseben oddelek. Na ta način se zmanjšajo režijski stroški —• vlada ima potem svojih organov zadosten vpliv in potrebno kontrolo — obenem se razbremenijo kirurgični in medicinski o.ddeiek de?, bolnico, ki bi poslej sprejemali samo odraslo bolnike.
- Poleg teh razlogov govorijo za ta nasvet še sledeča dejstva. Doslej se na Kranjskem nobeden zdravnik ni mogel izobraziti v otroških boleznih, poslej pa bi vsak deželni sekundarij lahko dolal nekaj mesecev tudi pri otrocih. Našo babice po dosedanjem učnem načrtu niso bile zadostno podučene o otroku in njegovih boleznih, poslej bi se jih lahko praktično podučevalo v negovanju starejših dojenčkov in otrok ua otroškem oddelku deželno bolnice. (Seveda bi st; moralo pri tem paziti na nalezljive bolezni.) Nadalje bi morala postati otroška bolnica nekako središče, v katerem bi se zbiralo' in osredotočevalo vse skrbstveno delo za mladino, v kolikor prihaja v poštev higiena. Tam naj bi se izobraževale skrbstvene sestre in otroškemu oddelku naj bi se priklopila tudi posvetovalnica za doječe matere, katero ie nameravalo ustanoviti društvo »Dobrodelnost«.
V finančnem oziru no bi dodelitev otroške bolnice k deželni bolnici delala veliko težkoč, ker bi se dala zainteresirati tudi javnost, da bi z dobrodejnimi prispevki pripomogla dobremu delu do uspehov.
V smislu teh izvajanj je stavii deželni zdravstveni referent dr. Dolšak Narodni vladi utemeljen predlog. V interesu našega javnega zdravstva, v interesu bolnih otrok, ki v sedanjih razmerah trpe več kot kdaj prej, v interesu naše mladine, ka kateri sloni narodna bodočnost, je, da Narodna valda takoj sprejme ta predlog in ga izvrši.
Široka javnost bo hvaležna vladi in bo gotovo priskočila tej akciji na pomoč z izdatnimi gmotnimi prispevki.
Merimo slovensko kulturo po tem, kar storimo za naraščaj!
Londonska konferenca.
Trst, 9. decembra 1918.
Do 28. novembra t. i. nas je hranilo avstrijsko časopisje z vestmi, ici so prijavile avstrijski vladi in vrhovnemu armadnemu vodstvu. Do resnice jtišmo prišli. Sedaj zajemamo pri nas dnevno duševno hrano iz enten-tinega časopisja in zopet ne izvemo, kar bi radi izvedeli. Tudi ententino časopisje, zlasti italijansko, ima dovoli prostosti, da piše vse, kar dovoljujejo ententine oblasti. Torej zopet težka pot za vsakogar, ki bi rad prodrl do resnice. V splošnem se je govorilo povsod, to se mora priznati, o demokraciji, zlasti o demokraciji zapadnih evropskih držav, o samoodločbi narodov, o odpravi tajne diplomacije in še o drugih lepih rečeh. Tako se jo res govorilo in danes se nam lahko zdi, da so bile vso to le lepozveneče bc-sede, le limanice, na katere naj bi so vjelo dobrohotno in precej lahkomiselno ljudstvo. Danes ni več nekdanje nevarnosti. Dekle je dobilo ženina in nima več potrebe so lišpati. Blagor njej. In vendar je res, da so govorile one lepozveneče besede jezik resnične potrebe. Je resnica, da nam je demokracija potrebna, da je potrebna samoodločba narodov in je, najprej in pred vsem, potrebna odprava tajne diplomacije. Čutimo potrebo to priznati, ker ne spadamo v krožek onih elementov, ki so jim lepe besede le zato, da prikrijejo svoje resnične namene, marveč v krog onih ljudi, ki se ne boje dnevne svetlobe. Tajna diplomacija je za človeštvo bolj nevarna kot vse roparske družbe in bolj nevarna kot vsi banditi. Boj zoper tajno diplomacijo bi moral tvoriti častno nalogo vsakega poštenega človeka, ki zna socialno misliti. Toda danes je tajna diplomacija še vedno gospodarica; vlada in nadaljnje streljati kozle, ki jih mora potem plačevati ljudstvo z dragocenim žrtvovanjem svoje krvi.
Vršo se neke predpriprave za takozvano mednarodno mirovno konferenco. V to svrho so se sešli v Londonu zastopniki treh največjih ententinih velesil. Anglije, Francijo in Italije. In v Londonu so sejali za dvojnimi zaprtimi durmi in v tako zastraženem prostoru, da no bi ušel niti en diskreten glas v javnost. Vse, kar ie povedalo časopisje o tej konferenci, je bilo to, kako so bili namreč gostje v Londonu sprejeti iti na katerem stolu je sedel ta in na Katerem stolu je sedel drug minister pri večernem banketu. In pravkar došla ofici-jozna, t. j. pol oficijelna, vest iz Londona se glasi med drugim še tako:
»Italijanski interesi, ki so dobili v prvih mesecih 1915. v londonskem paktu solidno jamstvo aliirancev, so bili na pravkar se vršeči londonski konierenci po italijanskih, angleških in francoskih ministrih složno priznani' in potrjeni in sicer ne lo v smislu pogodbe, po kateri so bili določeni pogoji italijanske intervencije, marveč tudi v duhu jadranske situacije, ki je bila povzročena po naši rezolutni zmagi nad habsburškim cesarstvom. Seveda je tudi Italija, s svojo strani, z bratskim veseljem priznala Angliji in Franciji njihove življenske interese«.
Tako torej. Ministri treh ententinih držav se zberejo. Zborujejo v strogo zastraženem zaprtem prostoru in določajo, kako si bodo razdelili plen in kako bodo skupno in solidarno postopali na mednarodni mirovni konferenci. In o vsem tem ne ve ljudstvo ničesar in ra-zun nekaterih pametnih francoskih in angleških dnevnikov so no zgraža nad tem nihče.
Poleg ministrov je šlo v London seveda še mnogo žurnalistov. Nas zanima, zaenkrat, kaj so poročali domov italijanski časnikarji. Nekateri pravijo, da je bil londonski pakt še izpopolnjen in uredništvo lista »Po-polo d’Italia« pravi, da oni pasus, ki govori o novi situaciji, ki jo je vstvarila italijanska zmaga, pove odkrito, da so je določilo tudi priklopitev Reke in Zadra Italiji. Sonnino, da bo že govoril po angleško tudi VVilsonu. Prosim Vas, ali se naj ne čudimo, ako prizna Italija Angliji, da no more ta poslednja niti živeti brez bivših nemških kolonij. Torej ima do njih pravico. Seveda v imenu demokracije, v imenu samoodločbe narodov. V fimski »Tribuni« piše znani publicist Rastignac (odvetnik Mo-rello), da je treba londonski pakt povečati in preskrbeti za sicer ne strategične, vendar pa obrambne meje. Milanski »Šecolo« pa, ki je v narodnih rečeh precej popustljiv, piše v dolgem članku, da se mora priklopiti Italiji kolikor mogoče manj neitalijanskega ozemlja. Zato pa seveda si mora Italija zagotoviti — in preko tega
se ne gre — pravi, zagotoviti, da ne bo imela, razun nje, v Jadranskem morju vojne mornarice nobena druga država.	Pod tem pogojem, pravi	nadalje	»Secolo«, ne
bomo	le zagotovili	vseh možnih	garancij	onim slovanskim	manjšinam, ki	morajo ostati v naših	mejah, mar-
več tudi prosto uporabo vseh trgovskih poti in sredstev, ki jih potrebuje njihov narod za svoje življenje.
Tako pišejo različni italijanski veliki dnevniki. Take so nedvomno govorili ministri na londonski konferenci. Govori se torej o nadvladi na morju po strani’ Anglije* se govori o nadvladi v Jadranskem morju od strani Italije. Ta poslednja mora biti dobro zavarovana pred vsakršno	gospodarsko	konkurenco	in mora	imeti dobre
obrambne meje pred eventuelnim napadom. Anglija potrebuje nemške kolonije in no, plen je velik in
imajo aliiranci nečesa razdeliti. Vsled tega ne more priti med njimi niti do konflikta. Toda čemu te tajne seje in konference? Cernu ta pisava meščanskega časopisja? Čemu strategične meje, ako pridemo do samoodločbe narodov in do mednarodne zveze svobodnih narodov, ki bo preprečila vsakršno vojno? Ali se ne verjame več morda v demokracijo, v samoodločbo, v mednarodno zvezo? Ali se je sploh kedaj verjelo? Cernu so se narodi klali in čemu, zakaj niso imele socialistične stranko dovolj moči ne si prevzeti odgovornosti za zastonj pre=-lito kri. Interesi meščanskih držav so močnejši od vseh ideologij. Nacionalizem je močnejši od vseh demokratičnih teorij. Nehajmo vsaj mi enkrat za vselej pomagati trositi v svet meščanske laži in imejmo še mi pogum povedati le to, kar vidimo, le to, kar smo vendar že davno priznali za resnico. Proč s tajno diplomacijo in na dan s samoodločbo narodov.	i.	r.
Politični pregled.
= Češki socialisti proti češkim imperialističnim elementom. Praga, 12. dec. (Lj. k. u.) Za narodno spravo na Češkem se poteguje Večerni list »Pravo Udu«. Žalostno je; piše list, da so v češkem narodu imperialistični elementi, ki hočejo nemškemu ozemlju Češke diktirati nevtralistično upravo. Socialistični zastopniki v narodni skupščini in pri vladi se bodo prizadevali, da- kmalu pojasnijo to'stvar. V kulturnem oziru se mora nemškemu prebivalstvu dati dalekosežna'avtonomija. Pripoznati se mu mora tudi zastopstvo v deželni skupščini.	■ '	1	1	•
= Čehoslovaki v Libercu. Liberec, 12. dec: (Lj. k. u.) Snoči je iznova dospela približno 400 Čehoslo vakov na Ješted (Jeschkčn); razorožili so ondotni oddelek narodne obrambe in zasedli tam hišo, akotudi je zasebna tast. Telefonska zveza z'Ještedom je od tedaj prekinjena. V Libercu je'mir.	1	■
= Čehi v Ustju nad Labo. Ustje nad Labo, 12. dec. (Lj,1 k, u,) Včerajšnji d,an je v splošnem potekel brez fesnčjših ižgreaoV1. 'Ob zadnjih izgredih so raznesli ali uriičili vrednote za milijone. Včeraj opodlne'je'v tpesio, vkorakalo nekaj novih čehoslovaških čet. 'Tekom popoldne so se spoprijeli pa kolodvoru državne železniške družbe. Nemške kolodvorske napise so pobelili, poveljnik Čehpslova ških čet, major Hulik, pa je odredil, da še mora belilo zopet odstraniti, in je izjavil, da se poslej kaj takega ne bo več zgodilo. Kljub temu so ponoči izginile nekatere počestpe napisne table. Ker je bil v tej stvari posredoval mestni svet, pošte niso zasedli. Popoldne 'šo tudi na okrajnem glavarstvu izobesili čehoslo-vaško zastavo.
= Čehi v Karlovih varih. Karlovi vari, 12. dec. (Lj. k. u.) Po desetih zvečer je dospelo na tukajšnji glavni kolodvor pod poveljstvom podpolkovnika Šlezačeka 800 mož in 30 častnikov češkega vojaštva, ki so se nastanili deloma v tukajšnji meščanski šoli. deloma v Fischernu. Pred kolodvorom zbrana množica, več sto ljudi, je bila popolnoma mirna. Ko so Čehi vkorakali, so prepevali češke pesmi.
= Glavar Nemške češke na Saksonskem. Berlin, 12. dec. (Lj. k. u.) Okrajni glavar Nemške Češke je odpotoval s poslujočimi člani de^ želne skupščine v* Zittau na Saksonskem, da bi od tam opravljal posle Nemške Češke.
— Poljsko zastopništvo na Ruskem razpuščeno. Dunaj, 12. dec. (Lj. k. u.) Poljska novinarska agentura poroča iz Varšave: Glasom uradnih poročil je poljska vlada ukazala poljskim zastopništvom na Ruskem kakor tudi vsem poljskim ekspozituram na Ruskem, naj se razpuste in naj varstvo poljskih državljanov na Ruskem preneso na dansko poslaništvo. ’
Demisije v ogrski vladi. Budimpešta. 12. dec. (Lj. k. uj Vojni minister je, kakor poroča ogrski kor. urad. demisijoniral že snoči. Današnji demonstracijski obhod vojakov ni mogel vplivati na sklep vojnega ministra. Ra-
zen vojnega ministra je podal ostavko tudi državni tajnik v vojnem ministrstvu Kobek.
~ Tuje čete na Ogrskem. Budimpešta, 12. dec. (Lj. k. u.) Tiskovni odsek vojnega mi-nististva objavlja danes nastopno poročilo o tujih četah na Ogrskem. Čehi:	Pri	Devinu
(L>cveny Ujtalu), severno zahodno od Požuna, je bila praska s češkimi četami. V včerajšnjem boju pri Nagy-Macsedu za obrambo demarkacijske črte se je posebno odlikoval pr^jjorščak 32. pehotnega polka Porja, ki se ni nehal boriti, čeprav je krvavel iz več ran. V tem boju se je slovaško prebivalstvo prostovoljno bojeval > i. nami proti Cehom. Boj je končal uspešno za nas. Sicer se položaj v sevemozahodni Ogrski ni izpremenil.
• — Predsednik državne zbornice v Nemčiji za prehodni mir. Berlin, 12. decembra. (Lj. k. u.) Wolffov urad poroča: Predsednik državne zbornice je danes poslal Narodni vladi nastopno pismo: Rok za premirje mine prihodnje dni, akotudi bi ga podaljšali. Skleniti moramo takoj predhodni mir, ako hočemo domovino obvarovati nadaljnje in velikanske škode. Vesti iz taborišča naših sovražnikov poročajo, da ne pripoznajo naši sovražniki današnjemu državnemu vodstvu zmožnosti za pogajanja, pač pa da pripoznajo zakonodajne organe države, zvezni svet in državno zbornico, za upravičena, da ustvarita legitimno državno vlado, kakor tudi da skleneta volilni zakon za narodno skupščino. Brezuspešna so ostala moja prizadevanja, da bi preveril gospoda Eberta v interesu državnega vodstva o nujnosti sklicanja državne zbornice. Čas ne dopušča več, da čakam, in. mi daje pravice, da skličem tudi brez odobritve vlade državno skupščino v zmislu pooblastila, ki sem ga dobil v seji dne 26. oktobra t. 1. Sklicujem s tem državno zbornico, pridružujem si pa določitev časa in kraja zborovanju. Gospode kolege pa prosim, da se pripravijo za odhod in da pridejo polnoštevilno k seji. Podpisan Fehrenbach. — Ta podpis je sprejel svet narodnih pooblaščencev, ki je gospodu Fehrenbachu odgovoril tole: Na Vaš cenjeni dopis z današnjega dne Vam odgovarjamo nastopno: Neosnovana je Vaša trditev, da ne pripozna ententa današnjemu zveznemu svetu zmožnosti za pogajanja, pač na da pripozna zvezni svet in državno zbornico za upravičena, da ustvarita legitimno državno vlado, kakor tudi da skleneta1 volilni zakon za narodna skupščino. Ta trditev inore dovesti entento do mnenja, da nimamo vlade,'zmožne za pogajanja. Svet narodnih pooblaščencev je ponovno razložil, da po političnem preobratu ni več zvezhega sveta in državne zbornice kot zakonodajnih Orghnov. Ako bi pa vendar sklicali državni zbor, bi-bili orgovorni za vse posledice.
Pohlepnost po ozemljih postaja večja. Rotterdam, 12. dec. (Lj. k. u.) Dopisnik »Nieuwe ‘Rbtterdamsche Courant« poroča: V Brusčlju prevladuje mnenje, da vesti o odcepitvi ustja reke Skalde (Schelde) in' o odcepitvi Zelandske Flandrije in Nizozemsko-Linibtirškd Izvirajo iz želje Francije, da si priklopi hadvojvodino Limburško, za odškodnino pd prepusti Belgiji to nizozemsko ozemlje. Uradno se ta vest ne potrjuje in tudi ne zanika.
- Demobilizacija na Angleškem. Amsterdam, 12.’ dec. (Lj. k. u.) Kakor poroča Reuterjev urad iz Londona, je izjavil minister za osnovo, dr. Addizen, v svojem govoru, ki ga je imel’v Londonu, da je vlada ukrenila vse potrebno .v pospešitev demobilizacije. 60 do 70 odstotkov vseh v inozemstvu nahajajočih sc čet bodo demobilizirali kar najhitreje. Vlada namerava razveljaviti tudi izvozne prepovedi, kolikor bo to dopuščala blokada in obveznosti proti zaveznikom. Doslej je bila razveljavljena izvozna prepoved že za 300 vrst raznega blaga.
= Zakaj se WHson ne udeleži mirovnih pogajanj? Amsterdam, 11. dec. (Lj. k. u.) Kji-kor poroča eden tukajšnjih listov, pišejo »Times«: Sklep predsednika Wilsona, da se ne bo udeležil prave mirovne konference, je dokaz previdnosti, čeprav je Wilson, kot ministrski predsednik v Angliji, voditelj stranke, vendar je zunaj Amerike nekak republikanski kralj, simbol moči in dostojanstva Amerike_
Dnevne vesti.
— Cankarjev večer v veliki dvorani »Mestnega doma«. Izobraževalno društvo .Svoboda« priredi v sredo, dne 18. t m. zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« Cankarjev večer, da počasti na primeren način spomin velikega pisatelja, človekoljuba in sodruga. Na večeru
bodo referirali najboljši Cankarjevi prijatelji in poznavalci njegovega dela. Vabimo vse, da se številno udeležite tega večera. Program Cankarjevega večera pravočasno priobčimo.
— Uradni Ust Narodne vlade SHS v Ljubljani. Izišf. sta 21. iti 2Ž. številka.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske v času od 1. do 7. decembra 1918, Novorojencev i6, inrtvo-rojenca 2, umrlo je 29 oseb, in sicer 19 domačinov in 10 tujcev. Za tifuzom je umrl 1 tujec, za jetiko 3 osebe (2 tujca), za mrtvoudom 3 osebe, za različnimi boleznimi 13 oseb; za pljučnico 4 osebe, za influenco 5 oseb (med njimi 1 tujec). Za vratico je obolel 1 domačin.
— Cene mesa. Od več strani prihajajo pritožbe, da mesarji zlasti po deželi prodajajo incso po naravnost nezaslišanih cenah, češ, da se le živina podražila. V pouk prebivalstva se naznanja, da je na podlagi novih cen živini določila Narodna vlada SHS cene mesu z odlokom z 1. decembra 1918, štev. 168 tako-le: goveje meso sprednje 6 K 20 vin. za kg s priklado, goveje meso zadnje 8 K s priklado, soj 6 K, jezik 8 K, pljuča 1 K 20 vin., telečje meso I. vrste 10 K za kg s priklado, telečje meso II. vrste 9 K za kg s priklado. K zadnjemu mesu spada tudi pljučna pečenka, bržola in druge boljše vrste mesa. Mesarji tudi za te vrste mesa nimajo pravice zahtevati višjih cen. V splošnem interesu ljudstva je, da vsi sode-ljujejo pri nadzorovanju, po kakšnih cenah mesarji prodajajo meso. Vsak posamezen slučaj naj se ovadi okrajnemu glavarstvu oziroma mestnemu magistratu v Ljubljani, katere oblasti bodo krivce strogo kaznovale in jim eventuelno obrt odvzele. Če bodo pa ljudje sami trpeli navijanje cen in zamolčali znane slučaje iz bojazni, da ne bi imeli kake sitnosti, potem se bo oderuštvo brez strahu razvijalo in bodo ljudje sami krivi, če trpe vsled odiranja. Zgoraj omenjene cene mesa veljao za vse v območju Narodne vlade nahajajoče se ozemlje, t. j. za bivšo Kranjsko, Koroško, Štajersko in Primorsko, in sicer za mesta in deželo.
— Sprejem strank pri oddelku za prehrano. V oddelku za prehrano Narodne vlade so sprejemajo stranke odslej samo v sredo in soboto od 9. do 10. ure dopoldne. — Druge dneve, oziroma v drugem času se — izvzeti so le najnujnejši primeri — stranke ne sprejemajo. —- Za poverjenika: Senekovič s. r.
— Z dežja pod kap. Iz krogov Ijudskošoskih učiteljev se nam piše: Trpini, ljudskošolski ‘ učitlji, smo veselo pozdravili Narodno vlado v nadi, da nam bo izboljšala naše obupno materijalno stanje. A varali smo se. Prvi nlen korak ie bil, da nam zadržuje plače. Za mesec december t. 1. niti danes še nismo prejeli viharja. Torej ne le nič nabavnega prispevka, nič izboljšanja: še to, kar smo do sedaj redno dobivali, nam ie ustavljeno! Zakaj se taka praksa ne poizkuša na bolje plačanih uradnikih? Ali mora res trpin-učitelj biti prizadet? Prosimo slavno Narodno vlado, da brez odloga stori svojo dolžnost proti nam. Mi ne moremo čakati na krvavo zaslužene vinarje.
— Nakazovanje razstreliva. Za izključno nakazovanje razstreliva je pooblaščen nadporočnik ing. F. Rueh, ki ima svojo pisarno v skladišču na glavnem kolodvoru v Ljubljani, in se je zato v vseli teh zaddvah edino na njega obračati. — Poverjenik za javia dela in obrt.
— »Radnlčke novlne«, glasilo socialno demokratične stranko za Dalmacijo. V Splitu je izšla 7. t. m. prva številka »Radničkih novin«, glasila socialno dmokratične stranke za Dalmacijo. Ves čas vojne ni izhajal v Dalmaciji noben socialistični list, sedaj po vojni pa, ko je tudi Dalmacija svobodneje zadihala, šo pričeli izdajati dalmatinski sodrugi svoj tednik »Radrtičkc novlne«. Želimo mu srečno pot v boju za Socializem in mu kličemo. Pozdravljen!
— Združitev dopolnilnih poveljnlštev In črnovojnl-škega okrajnega poveljništva. Dopolnilno okrajno povelj-ništvo prejšnje skupne Vojske In domobranstva, nadalje črnovojniško okrajno poveljništvo v Ljubljani so so združila v skupno poveljništvo pod naslovom »Vojno dopolnilno poveljništvo v Ljubljani«, kamor je odslej pošiljati vse zgoraj imenovanim poveljništvom namenjene spise, vloge itd. »Vojno dopolnilno povcllništvo« je na Ambroževem trgu štev. 7 v prostorih nekdanjega dopolnilnega okrajnega poveljništva štev. 17.
— Poročilo Iz Trsta. V Skedenj je prišlo danes nekoliko mož v spremstvu karabinerjev, ki so prebarvali vse slovenske napise, češ, da se to godi na višji ukaz. Na kaštelu držijo kakih 200 bivših avstro-ogrskih vojakov Dalmatincev interniranih. Tudi enega srbskega vojaka. ki ima kot tak legitimacijo, držijo zaprtega. Na namestništvu so zaprli vse sobe, kjer so še delali prejšnji referenti, in so jim izjavili, da jim lil treba več priti v urad. Isto so rekli tudi v računskem oddelku, ki jo pripravljal izkaze za plačo državnih uradnikov pri politični upravi, med temi tudi za državne učitelje. Slovenski državni učitelji do danes niso dobili plače In se bojijo, da je z ozirom na gorenjo odredbo sploh ne dobijo-
—• Razglas vinogradnikom. Narodna vlada SHr» predstojništvo za kmetijstvo, naznanja vinogradnikom* da se bodo spomladi leta 1919. iz državnih zalog oa Kranjskem oddajali amerikanskl ključi (rcznice) in korenjaki (bilke, sajenke) po naslednjih pridelovalnih cenah: 25 K za 1000 ključev in 60 K za 1000 korenjakov-Znižanje te ceno iC mogoče dovoliti le v slučajih do
Stev. 287.
N A P R E J.
Stran 3.
zane revščine. Cepljene trte, ki so zaradi prošlega mrzlega in deževnega poletja v rasti zaostale,' se leta 1919. ne bodo oddajale. Razen navedenih cen morajo prejem-*iiki trt plačati še 1 K ovojnih stroškov za vsakih 100 trt, ako jih ne prevzetno nezavitih na oddajnem prostoru. Prevozne stroške (voznino) morajo plačati prejemniki. Prosilci za ključe ali korenjake se morajo zglasiti najkasneje do 15. februarja 1919 naravnost pri vinarskem nadzorniku B. Skalicky-ju v Kandiji pri Novem mestu ter obenem navesti, koliko in kakšnih trt potrebujejo. Ključi in sajenke se oddajajo v ta namen, da se z njimi vinogradniki zasade svoje lastne vinograde. Zaraditega je vsaka trgovina ali vsako drugo ravnanje iz dobičkarije s temi trtami najstrožje prepovedano. Kdor bi prestopil to prepoved, ta izgubi za vedno pravico dobivati trte iz državnih trtnic.
—• »Prva hrvatska hranilnica« v Zagrebu poviša delniško glavnico. Na glavni skupščini delničarjev »Prve hrvatske hranilnce« v Zagrebu je bilo sklenjeno, da se poviša delniška glavnica, hranilnice za 10,000.000 kron, t. j. na 25,000.000 kron, zato se zda 5000 novih delnic po -000 kron nominaie.
— Na Uunalu so zaprli vse šole. Kakor poročajo dunajski listi, je deželni šolski svet na Dunaju odredil, da se <norajo zapreti dne 14. t. m. vse dunajske šole. Sole ostanejo zaprte najbrže do 7. januarja. Vzrok tej odredbi jo pomanjkanje premoga.
' ‘— Pouk na dunajskih univerzah ustavijo zaradi pomanjkanja kuriva. Kakor poroča »Zeit«, bodo na dunajski univerzi 14. decembra zaradi pomanjkanja premoga sisti-rali vsa predavanja.
— Nov časopis »Zora« namerava izdajati v Osjeku skupina trgovcev in veleindustrijcev.
— Brezžični brzojav med Prago in Parizom. Dne 10. t. m. so prvič poizkusili brezžični telegraf med Prago in Parizom. Postaja na Eifflovem stolpu v Parizu je brzojavko sprejela. Brzojavljanje se torej uvede.
— Pri izkladanju živine, ki jo je dobila »Vnovčeval-mca« za aprovizacijo mesta te dni, se je na potu s ko-°dvora na Zeleni hrib izgubila ena žival. Kdor ve kaj o *em’ nai naznani »Vnovčevalnici za živino in mast v
-jubljani«, Turjaški trg štev. 1, proti primerni nagradi.
novčevalnica za živino in mast v Ljubljani.
™ Otvoritev šol v Trstu. Lj. k. u. poroča iz Trsta: sredo, dne 4. t. m. so zopet otvorili italijanske srednje, meščanske in ljudske šole in italijanski rikreatorij in otroške vrtce ter slovenske občinske ljudske šole spod-hje in zgornje okolice. Za druge slovenske šole v mestu, kakor CM ljudske šole pri Sv. Jakobu in na Acque-fottu, za CM meščansko šolo pri Sv. Jakobu, za slovensko trgovsko šolo in trgovsko nadaljevalno šolo, kakor tudi za slovensko gimnazijo in učiteljišče ni še nič do-|°Čeno. Predolge za otvoritev navedenih šol s prenare-; lenimi učnimi načrti in z navedbo učnih knjig, ki naj bi bili odsihmal v rabi, so vložili Slovenci pri gubernljskl °blasti takoj prve dni po okupaciji. Vršile so se ondi *udi nekatere konference s slovenskimi zastopniki, ven-^ar do danes še ni nobene rešitve. Razglas gubernijske oblasti od 1. t. m. zahteva, da morajo vse privatne šole vložiti pri gubernijski oblasti prošnjo, da se jim podeli ovoljenje, zopet povzeti svoje delovanje. Nemške dr-- j»vne šole, kakor ljudske in meščanske, gimnazija in re-a|ka, ter nemški privatni ženski licej bržkone ne bodo Wč otvorjene, ker je njih poslopja deloma zasedlo italijansko vojaštvo, deloma so pa že določena za italijanske šole. Tudi poslopje CM šole pri Sv. Jakobu je že zasedlo vojaštvo, vendar je guverner na protest obljubil, da bo dal zopet izpražniti poslopje.
»H ~~	cesa^ca	nevarno	obolela.	Kakor	poroča
^aderland«, je prejšnja nemška cesarica nevarno
ela na srčni hibi v Amerongenti. Nekega berlinskega ravnika so brzojavno poklicali v Amerongen.
Francozi so zatvorlll nemško vseučilišče v Strass-°argu ‘n Profesorje odpustili.
Kovinarji!
I)ne 22. decembra 1918 ob 9. dopoldne se 0 vršila v mestni posvetovalnici v Ljubljani
konferenca zaupnikov
kovinarske organizacije na Štajerskem Podnjern Koroškem in Spodnjem
<ratl-^n-Vn'- r°f 'vil sitl‘ac'jsko poročilo, 2. or-nepLZv.CIJ‘^ 111	ustanovitev	central-
nega društva kovinskih delavcev za Jmroshi-
sln°’ 4‘ od°britev pravil, 5. uvedba obligatnega :Panskega strokovnega glasila, 6. slučajnosti, lih H 0st' imajo vstop le proti izkaznicam, ki -5 dobe pri načelnikih podružnic. Tajništvo.
Dopisi.
dne * ukovca Pri C®'!11- Pri nas se te vršil v nedeljo sod 4' m' iaven shod rudarlev’ na katerein. Je poročal ie	^obal- Shod je bil jako dobro obiskan, navzočih
tudi	Pol,,a dvorana do zadnjega kotička med njimi
^ * ne^aj poduradništva. Izvajanje govornika so na-sPr*'mlJali z odobravanjem. Po enolnpolurnem go. ^ u >n izvolitvi odbora rudarske organizacije se je 0r<lvanJe zaključilo. Omeniti moramo še, da Je pri nas
344 rudarjev organiziranih In da Je le. še kakih 20 neorganiziranih, pa tudi te upamo, da pridobimo v kratkem za organizacijo.
Zidan Most. Cementnim tovarnarjem: Delavci cementne tovarne se poživljajo, da se pripravijo na močno delavsko organizacijo; vsak naj bo član političnega društva, vsak se pripravljaj tudi na močno strokovno organizacijo. Pripravljalni odbor, ki je bil 1. decembra na shodu izvoljen, je dolžan, da deluje za strokovno organizacijo kolikor je v njegovi moči. — 19. decembra ob 6. zvečer je sestanek odbora in delavskega sveta v društveni sobi pri Juvančiču. Vsak odbornik naj se ga gotovo udeleži. Vse naročnike »Napreja« pa vljudno prosimo, da oddajo pravočasno naročnino za list. Naročnino sprejema sodrug Pečnik, predsednik političnega društva »Naprej« v Zidanem mostu.
Iz Velikovca. Med Celovcem in Velikovcem Nemci nesramno rekvirirajo Slovencem, Nemce in Nemškutarje pa puste v miru. Župnika Dolinarja so zaprli. V Celovcu samem nismo varni življenja. 1’rof. Angerer je na zborovanju nemških žen v Celovcu hujskajoče govoril proti Slovencem: Položaj je vsak trenutek bolj nevaren. Danes so streljali Nemci na našo patruljo v Malem Sv. Vidu; bila je megla in naši niso opazili Nemcev. Nemci so streljali s strojnicami in oddali so tudi več šrapnelov na našo patruljo, ki je šla branit slovenskega kmeta, kateremu je nemška patrulja deinolirala hišo. V Št. Janžu na Mostiču so odpeljali družino predsednika N. S. Koflerja, on sam in sin sta ubežala, družino so Nemci odvedli neznano kam. Nemške čete prihajajo črez Krko. Na več krajih so odvedli duhovnike in trgovce. Župnika v Šmarjeti smo rešili s silo, razorožili smo nemško patruljo in jo imamo tu zaprto.
Rajhenburg. V nedeljo se je vršil napovedani shod, ki je bil ogromno obiskan od strani rudarjev, kmetov in meščanov. Shodu je predsedoval sodrug Danka, zapisnik j« vodil sodrug Palčič Ivan, poročal pa je sodrug P e t e j a n , ki je v daljšem govoru orisal stališče delavstva napram Jugoslovanski državi, ter delavske zahteve v političnem, gospodarskem in socialnem oziru. Poudarjal je naše republikansko naziranje in njega pomen za demokratični ustroj države. Slednjič je priporočal naše razredne, politične, strokovne in gospodarske organizacije. Govornik je žel za svoja poljudna izvajanja burno odobravanje. Shod je jasno pokazal, da je Rajhenburg za socialno demokratično stranko postal važna postojanka.. Tu imamo že sedaj politično organizacijo, ki šteje nad 150 članov in v nedeljo dne 22. t. m. se bo ustanovila podružnica rudarjev. Tudi naročniki »Napreja« rastejo od dne do dne. Po nedeljskem shodu se jo priglasilo 18 novih naročnikov, kar je za ta kraj zelo Častno in je lahko drugim krajem za zsled.
Shoda v Radečah in na Vrhovem. V socialistično stranko ne spada samo industrijski delavec, marveč tudi naš kmetiški človek. Da bo morala socialistična stranka temu načelu posvečati več pozornosti, da bo morala zlasti izdelati naš socialistični kmetiški program, to kažejo shodi, ki jih je prirejala socialistična stranka v teh zadnjih tednih. Dočim so se v prejšnjih letih naši kmetje in naše kmetice izogibale naših shodov, ker so jim slikali socialiste kot družbi nevarne ljudi, kot nekake antikriste, je postalo sedaj vse drugače. Naš kmetiški človek je v marsičem spregledal v tej vojni. Početkoma so mu bili trobili, da gre v tej minuli vojni za vero. Ali spoznal je laž, prišel je v svet in tam se je otresel ozkosrčnosti. Vrnil se je bil na svojo grudo zrevolucijoniran. To priliko socialistična stranka ne sme zamuditi. Smo tu, da propagiramo velike ideje socializma, da zanesemo te ideje v najoddaljenejšo gorsko kočo. Posnemajmo svoje ruske sodruge, ki so šli k mužiku in mu razlagali ideje socializma! Zato bodi naše geslo: Na kmete z našimi shodi! Dva čisto kmetiška shoda sta sc vršila v Radečah in na Vrhovem. Na obeh shodih se je nabralo toliko ljudstva, da ni bilo prostora za vse zborovalce. Na obeh shodih je poročal sodrug L e m e ž o razliki med bivšo Avstrijo in Jugoslavijo, o razliki med podložnikom in državljanom, o zahtevah socialistov glede ureditve nove države, o naših zahtevah glede kmeti-škega vprašanja itd. V Radečah je bila razuntega sprejeta resolucija glede velikih ncrediiosti pri tamošnji apro-vizaciji, katero resolucijo bo predložilo tajništvo utran-ke poverjeništvu za prehrano. Obem shodom je predsedoval sodrug T i č i n i n, ki je poleg sodruga Zatlerja govoril na obeh shodih. Stranka ima v obeh krajih par dobrih agitatorjev zlasti med kmeti.
Položaj železniškega delavca. Železniški delavec, samec, živi danes v prav slabem položaju. Njegova dnevna plača znaša pet kron! S temi petimi kronami naj se potem hrani, plačuje stanovanje in kupuje še druge dnevne potrebščine. Res je, da ima železniški delavec hrano v železniški kuhinji, ki ni ravno draga, toda njegova plača je tako majhna, da niti za ceneno hrano ne more zadostovati. Napravimo majhen račun! Hrana v železniški kuhinji stane delavca na dan 3 K 70 vin.; poleg tega mora plačati še blago, ki ga prejema iz aprovi-zacije, dalje premog, bolniško blagaijno in organizacijo — vse to so redni stroški — kar stane mesečno okoli 50 kron. Ako prištejemo k temu stroške za mesečno hrano, ki znašajo 114 K 20 vin, tedaj dosežejo skupid stroški na mesec vsoto 164 kron. Sedaj pa primerjajmo njegovo dohodke s stroški in,našli bomo, da znaša pri-
manjkljaj okoli 25 kron. Njegova plača torej ne zadostuje, da bi si plačal ž njo najpotrebnejšo hrano in ne-obhodno potrebne stroške. Kako naj se delavec potem še obleče, obuje in kupuje tobak? Kadar pa se drzne izreči kako besedo proti temu lumparskemu družabnemii redu, tedaj je — boljševik!
Zadnji pot Cankarja.
Ogromne množice ljudstva so se pomikale proti tretji popoldanski uri pred »Narodni dom«, da izkažejo velikemu sinu slovenske domovine čast in hvaležno srce na njegovi zadnji poti. Pred »Narodnim domom« so se zbrala korporativno deputacije raznih društev, političnih in kulturnih 'organizacij, dijaštvo in številno ljubljansko občinstvo. Na mrtvaškem vozu je ležal Ivan Catikar, njegov duh pa je napolnjeval duše žalujočih množic, turobna tišina je vladala v ozračju, čutili smo neusmiljen memento neizprosne usode, ki obsodi vsako življenje v smrt... O, mrka ironija usode, najlepši cvet, misli do neba, hrepenenje po življenju in sreči — vse je zapisano smrti... In Cankar! V Tebi je bilo poosebljeno vse, kar more največjega obsegati človeški duh. Ti. ki si tako ljubil to življenje, da si neusmiljeno bičal vse, kar je oviralo in zabranjevalo njegovo udejstvovanje, Ti, ki si napovedal boj smrti, kakor še nihče od nas, si postal njena žrtev, kakor postane žrtev smrti vse, kar nosi na sebi pečat življenja.
Ko smo stali okolo Tebe, ki si ležal na mrtvaškem odru, smo začutili vse Tvoje veliko trpljenje v boju za pravico in resnico v svojih srcih, kakor še nikdar prej. Sedaj, ko si odšel od nas, nas je spreletelo in presunilo, kajti zavedli smo se, da si nas zapustil, da Te ni več med nami. Vsa Tvoja borba od »Vinjet« pa do »Podob iz sanj« je vstajala v nas, obdana od bajne glorijole večne lepote in — srečni smo bili ob tej veliki bolesti... Ti namreč živiš med nami, kakor smo živeli ml v Tebi...
Pevski zbor »Glasbene Matice« je zapel veličastno pesem — žalostinko, srca pa so se solzila ob pretresljivih tonih poslavljajoče se pesmi. Sprevod se je pričel pomikati po blatnih cestaih proti sv. Križu. Kakor je bila vsa Cankarjeva pot skozi življenje trpka in kakor so hodili njegovi junaki po klancu življenju nasproti v blatu, taka jo bila tudi njegova zadnja pot. Usoda mu je bila zvesta do konca. Pred krsto je korakala najprej depu-tacija železničarjev, za njo šolska mladina, dijaštvo, so-kolško in orlovo društvo z zastavami in neštevilnimi venci. Licejke so nosile z venci okrašene napise Cankarjevih del, 32 po številu, za njimi pa se je pomikal mrtvaški voz s truplom velikega pokojnika. Za krsto so se vrstili pisateljevi sorodniki, umetniki in nato številno občinstvo. Pred Narodnim gledališčem se je ves sprevod ustavil in iz Talijinega poslopja so zazveneli tragični akordi in padali kakor težki udarci na duše pogrebcev. Še enkrat se je ustavil sprevod pred kapelico ob Martinovi cesti, kjer se je razlegla pretresljiva »Gozdič je že zelen . . .«
V mraku je dospel sprevod na pokopališče in sanjavi mesec je razlival svojo turobno svetlobo na žalostni prizor ob odprtem grobu, kamor so položili zemeljske ostanke Ivana Cankarja. Še zadnjič je zapel pevski zbor in povečal bolest žalujočih src. Na grobu se je poslovil od dragega pokojnika njegov največji in najvernejši prijatelj pesnik Oton Zupančič; v genljivih besedah se je poslovil od svojega in narodovega ljubljenca. Slovenski narod je zgubil ž njim največjega svojega sina, slovenski proletarec pa še posebej svojega velikega borca za pravico in resnico. Vse trpljenje teptanih je vzžarelo v čudoviti lepoti v njegovih delih in slovenski narod vidi v njem velikega učitelja, kakršnega še ni rodila slovenska mati. Cankar je bil velik kot umetnik, človek in učitelj. Pesnikov nagrobni govor prijatelju in pisatelju — geniju je izzvenel v bolestne besede- slovesa. V imenu socialistov se je poslovil od zvestega sodruga Albin Prepeluh.
Večer je legel na grobove, pogrebci pa so odhajali potrtih src s smrtnih poljan v mesto; na Cankarjevo, z venci posuta grobnico pa je sijala sanjava mesečina in se poslavljala od njega . . . Spavaj sladki sen, dragi Cankar, naše duše pa se Te bodo spominjale na vekov veke. Mučenik v življenju, borec za človeške pravice, največji umetnik, ki ga je rodila naša zemlja, dragi sodrug: Z Bogom I
Umetnost in književnost.
— Spisi Ivana Cankarja. 1. Erotika. (Kleinmayer & Bamberg). V Ljubljani 1899. 2. Vinjete. (Bamberg). 189<>. 3. Jakob Ruda. Drama v treh dejanjih. (Schvventner). 1901. 5. Za narodov blagor. Komedija v štirih dejanjih. 1901. 5. Za narodov blagor. Komdija v štirih dejanjih. (Schwentner). 1901. 6. Tujci. (Knezova knjižnica. Vlil, knj.). Matica 1901. 7. Kralj na Betajnovi. Drama v treh dejanjih. (L. Schwentner). 1902. 8. Erotika. Nova izdaja. (Schwentner). 1902. 9. Na klancu. (Knezova knjižnica, IX. knj.) Matica 1902. 10. Ob zori. (Kleimayer & Bamberg). 1903. 11. Življenje in smrt Petra Novljana. (Knezova knjižnica, X.) 1903. 12. Križ na gori. (Knezova
knjižnica, XI. zv.) Matica 1901. 13. Gospa Judit. (Lav. .'•chwentner). 190!. 14. Miša Marije Pomočnice. (Lav. Schwntner). 1901. 15. Potepuh Marko in kralj Matjaž. V mesečini. (Knezova knjižnica, XIL zvezek). Matica 1905. Ki. Martin Kačur. Življenjepis idealista. (Knezova knjižnica, XII. zvezek). Matica 1906.	17. Nina. (Lav.
Schwentner). 1906. 18. Krpanova kobila. (Schwentner). 1907. 19. Hlapec Jernej in njegova pravica. (L. Schvvent-ner). 1907. 20. Alež z Razora. (»Narodna založba«). 1907. 21. Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Farsa v treh aktih. (Schwentner). 1908. 22. Zgodbe iz doline šentflorjanske. (Schvventner). 1908. 23. Novo življenje. (Knezova knjižnica, XV.) 1908. 24. Za križem. (Sehwentner). 1909. 25. Kurent. Starodavna pripovedka. (Schvventner). 1909. 26. Bela krizantema. (Schwentner). 1910.	27. Hlapci.
Drama v petih dejanjih. (Schwentner). 1910. 28. Volja in moč. (Schwentner). 1911. 29. Troje povesti. (Mohorjeva družba v Celovcu). 1911. 30. Lepa Vida. Drama. (Schwentner). 9112. 31. Milan in Milena. Ljubezenska pravljica. (Lav. Schwentner). 1913. 32. Podobe iz sanj. (»Nova založba«). 1917. Prevoda: Shakespeare: Zalo-igri: Hamlet, Romeo in Julija.
Narodna galerija. O. Valentin Šubic iz Poljan, brat slavnih slov. umetnikov Janeza in Jurija Šubica je obljubil, da odstopi »Narodni galerjji« vsa znamenitejša dela h zapuščine bratov Janeza in Jurija Šubica, da se uvrste v slovensko umetniško galerijo, ko se bo otvo-riia. £l>irka g. Val. Šubica, ki si bo pridržal na umetni-< uh lastninsko pravico, obsega razen slik tudi znamenite kartone in risbe. Nadalje je ne.menovana dobrotnica poklonila »Narodni galeriji« v last krasno sliko »Marina v mraku« dalmatinskega umetnika Vidoviča, ki je bila pred leti kupljena v Jakopičevem paviljonu.
Trunk, »Amerika in Amerikancit« Dobi se knjiga, ki nas seznani z življenjem one države, kateri se imamo največ zahvaliti za našo svobodo. Vsi vemo, da nam je bila Amerika druga domovina. Sedaj ko nam ta ogromna velevlast vrača človeški materijal, ko je tisoče njenih sinov padlo na evropskih bojiščih za nas in za demokratične ideje sedaj se je treba pobliže seznaniti z njo. Knjiga vsebuje vse polno zanimivih opisov o ameriški industriji, trgovini in politiki, peča se mnogo s kultur-uimi vprašanji in nudi med drugim tudi precej obširno zgodovino mlade severno ameriške države. Knjiga bi služila za krasno božično darilo in stane 17 K 60 vin. Opremljena je z ilustracijami, ki nam pojasnijo značilne poteze iz ameriškega življenja. Dobi se v Katoliški knjigarni v Ljubljani.
»Demokracija«. Izšle so štiri številke (19. do 22.) socialistične revije »Demokracija« z \Vilsonovo sliko in naslednjo vsebino: Woodrow \Vilson. — Fran Albrecht: ln memoriam. — Pavel Flere: h poglavja o naših najnujnejših nalogah. — Inženir Anton Štebi (Outlaw): Resnice in ideali jugoslovanskega problema. —■ Fran Erjavec: Lokalna uprava. — F/au Albrecht: Sodobne misli.
Marija Kmetova: O naših altarjih. — Urez naslova. Zbral H. P. — Dr. Viktor Adler. — Pregled: Politika. — Narodnostni problemi. — Socializem. — Narodno gospodarstvo.
        »■■■■.  —
VSI POLITIČNO ORGANIZIRANI se vabijo, da se zborejo jutri, v nedeljo, od 10. do 11. ure v društvenih pr*.štorih, v Šelenburgovl ulici 6. II. Blagajnik.
Zadnje vesti.
Pogajanja med Cehoslovakl In Ogrl izjalovljena.
Praga, 13. decembra. (Lj. k. u.) Posebni poročevalec »Venkova« poroča s Slovaškega: Dne 10. t. m. jo dospela mešana ogrska komisija iz Požuna in Budimpešte v Malacko, da se porazgovori o prehodnjih ukrepih glede politične, železniške in poštne uprave ter o zgolj vojaških vprašanjih. Kot zastopnik čehoslovaškega vojaškega poveljstva je stavil stotnik Stuchlik edini pogoj, da se ima vojaško poveljstvo v Požunu izročiti Čc-hoslovakom. To zahtevo je komisija odklonila in je nato odpotovala, ne da bi prišio do stvarnih pogajanj. Za glavno mesto Slovaškega bo najbržo izbrana Žolna.
Cene tkaninam /.nižajo.
P r a g a, 13. decembra. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tiskovni Urad poroča, rla so Sklenili trgovci s tkanino, znižati cene za toliko, da se zednačijo s cenami na svetovnem trgu.'Naprošajo ministrstvo za prehrano in trgovinsko ministrstvo, naj odpravita vse predpise, ki omejujejo trgovino s tkanino.
Spremembe- v ogrskem ministrstvu.
Budimpešta, 12. decembra. (Lj. k. u.) Ogrski kor. urad poroča: Včerajšnji ministrski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Karolyija je začel ob desetih in trajal do štirih zjutraj. Vzel je na znanje demisijo ministra za notranje stvari grofa Teodorja Batthyanyja in vojnga ministra Barthe. Ministrom notranjih stvari je bil imenovan državni tajnik v ministrskem predsedništvu dr. Vincenc Nagy; listnico vojnega ministrstva je začasno prevzel ministrski pred-sdnik grof Karolyi, ki je poveril vodstvo tega ministrstva državnemu tajniku Viljemu Bohmu. Odstopa državnega tajnika v vojnem ministrstvu Kobka ministrski svet ni vzel na znanje; naprosil ga je, naj ostane na svojem mestu.
V Reki je pričel izhajati francoski dnevnik.
Reka, 13. decembra. (Lj. k. u.) Danes je pričel izhajati tukaj francoski list »Echo de Li-torale«, ki ga urejajo tukajšnji Hrvatje in posadka francoskih ladij. Na Reki vlada mir in red. Po mestu skrbijo za red mešane ententne obhodne straže. Uvedena je tudi mednarodna časniška cenzura, ki že deluje. Danes je zasegla daljši članek italijanskega lista »Bilncia«.
Mnifestacije v Zagrebu povodom godu kralja Petra.
Zagreb, 13. (Lj. k. u.) Povodom godu kralja Petra je bilo danes v tukajšnji pravoslavni cerkvi slovesno bogoslužje, ki so se ga udeležili zastopniki Narodnega vječa in drugih državnih oblasti ter ogromno število občinstva. Pred cerkvijo je bil postavljen bataljon srbskega vojaštva z oddelki Sokolske in Narodne straže. Po cerkvenem opravilu so vojaki z godbo odkorakali v vojašnico, na poti spremljani po zelo številni množici, ki je manifestirala za ujedinjenje naroda SHS.
Srbska skupščina odgodena za nedoločen rok.
B e 1 g r a d , 13. decembra. (Lj. k. u.) Srbska skupščina je bila prvotno sklicana na 14. t. m. Sedaj pa je odgodena na nedoločen čas. Doslej je došlo v Belgrad dobro polovico srbskih poslancev.
Regent Aleksander dobiva pozdrave.
Belgrad, 13. decembra. (Lj. k. u.) Regent Aleksander dobiva številne brzojavne pozdrave iz hrvatskih in slovenskili pokrajin. Med drugim so doslej došli brzojavni pozdravi 88 dalmatinskih občin. Rogaške slatine in T rotira.
Avdijjenee pri regentu Aleksandru.
Belgrad, (Lj. k. u.) Danes popoldne je sprt jel regent Aleksander v avdijenci dalmatinskega politika Iva Grigosona. Regent je pov-daijal, da ceni v polni meri delovanje dalmatinskih narodnih zastopnikov. Dal se je natanko informirati o preganjanjih prebivalstva s strani Italijanov.
Publicist Milan Marijanovič v Helgradu.
Belgrad, 13. decembra. (Lj. k. u.) V spremstvu ministrskega predsednika HiiSioa. se je vrnil v Belgrad tudi jugoslovanski publicist Milan Marijanovič.
Kralju Petru pripravljajo v Parizu slavnosten sprejem.
Belgrad, 13. decembra. (Lj- k. u.) V Parizu pričakujejo v prihodnjih dneh kralja Pe-
tra, -ki mu-faameravaio Kot prvemu jugoslovanskemu kralju prirediti svečan sprejem.
Aprovizacija.
Prodajalci moke se vabijo, da pridejo po nakazila za moko v mestno posvetovalnico v torek, dne 17. t. m. ob 9. uri dopoldne.
Prodaja moke. Radi božičnih praznikov se bode oddajalo od četrtka 19. do vštete sobote 21. t. m. na vsako-močno izkaznico po jedcu kilogram moke za pecivo^ štev. 0. Kilogram moke stanc 2 kroni 66 vin.
Aprovlzačne stranke se opozarjajo, da strogo pazijo na svoje izkaznico za živila, ker aprovizacija za-izgubljene izkaznice vsled pomanjkanja blaga pod nobenim pogojem ne bode izdajala novih. Tudi zapadlih izkaznic ne bode zamenjavala, ker je dolžnost vsake stranke, du gre pravočasno po moko, sladkor itd.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petcjan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
• GORICA -
Stolni olica 2
; F. Batjel
-UM-
Stari trg it. 28.
Trgovina in mehanična delavnica.
Moika In ien-ska dvokolesa
I« s staro prevmatlko
šivalni In pisalni stroji, gramofoni, električne žepne sve-■ tilke. NajbolJSe baterije. BS
Posebno nlika cona *» preprodajal««.
Miši, podgane, stenice, »čurkl*
Izdelovanje in raz-pošlljatev preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za Ščurke K 5'-; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura K 5’—, uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2'— in K 4‘— ; tinktura za človeSke uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uši v obleki in perilu K 2; tinktura proti pasjim bolham K 150; prašek proti pernlm ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadl (uničev. rastlin) K 3; Pošilia po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. JUnker, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, m.
Popolno belo platno m
morete dobiti z vporabo našega izbornega luga prašek za platno. Velik prihranek in malo truda pri pranju. 1 zavoj 150 gr. K 1, 450 gr. K 2-50.
Najmanj ne more naročiti 10 zavojev!
Pri naročilu 5 kg popust I — Razpošilja se po povzetju. Prodajalci dobe popust. mmmm Zavod za izvoz M. JOnKER, ammmm Zagreb 40. Petrinjska 3/IIL Telef. 23-27.
Vojna posojila mesto denarja v gotovini
sprejema po izredno visoki kurznl vrednosti podpisana družba kot enkratno zavarovalnico /.a sklenjena živijenuka zavarovanja Proti vplačilu zavarovalnine z vojnim posojilom izplača se zavarovana svota v gotovini po preteku zavarovalne dobe za slučaj doživetja; v slučaju prejšnje smrti izplača se takoj tudi cela zavarovana K>“''nlc« v cotovini in vrhutega povrne družba od skupne vnaprej plačane premije še toliko, kolikor je ostalo neporabij eg . Zavarovanje se pa tudi lahko sklene tako, da se vojno posojilo kot enkratna hranilna vloga naloži prt armm, ki po preteku zavarovalne dobe izplača končno jako ugodno obrestovano glavnico v gotovini. Tako za\ arovanje je priporočati ne le posameznikom, temveč tudi zakladom, penzijskim zavodom, hranilnicam, zadrogam m arugim Kor poracijam. — Ako se zavarovanje predčasno opusti, izplača se v gotovini obrestovana odkupna vrednos .
Pojasnila daje in predloge sprejema:
Generalni zastop
zavarovalne druibe Feniks v Ljubljani, Sodna ulica St. t.
obrestuje hranilne vloge po čistih \	t1	0 4	brez bdbitka rentnega davka.
Rezervni zaklad nad K 1,000.000. ^			Q — Ustanovljena 1. 1881. ——