Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111
Telefoni uredništva in nprave: 40-01, 404)2, 40-03, 40-04, 404)5 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznik«
Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za iuserate; Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. 39.011, Praea-Ounaj 24.797
Lipr a v a: Kopitarjeva ulica štev. 6,
XJ.
Vatikansko mesto 10. februarja 1939.
Davi ob 5 uri in 31 minut je umrl sveti oče papež Pij XI. Tik pred smrtjo je še blagoslovil vse navzoče, med katerimi je bil njegov državni tajnik kardinal Pacelli. Zadnje besede, ki jih je vrhovni poglavar katoliške Cerkve jasno in razločno zašepetal, preden je odšel v večnost, so bile:
„Mir, mir, o Jeszus!
4*
V takem času, kakor je naš, se pretresljivi dogodki najrazličnejšega značaja vrstijo drug za drugim, kakor da so med seboj v skrivnostni zvezi. Še ni premagan vtis ene zlovešče novice, ko nas vznemiri drugo žalostno poročilo, zdaj z enega zdaj z drugega konca sveta. Čeprav seveda ni vsak tak dogodek znamenje viharne dobe, v kateri živimo, pa nas vsa na kakršenkoli že način opominjajo resnobe časa in poglob-ljujejo občutek tesnobe, ki se je polastila vseli src. Tudi smrt papeža Pija XI. se na temnem ozadju naših dni odraža v našib dušah s posebno pretresujočo silo.
Umrl je vladar ogromnega katoliškega sveta, pontifex maximus tistega Kima, ki je večen tako kot izhodišče krščanske vere, kakor kot temelj naše evropske posvetne omike, varuh in branik vse naše kulturne tradicije pa kažipot večne resnice Kristusovega nauka. Zato je papež vladar v brezprimerno širšem smislu nego je poglavar kakšne druge verske družbe; on ima poslanstvo, da združi ves svet v veliko duhovno in moralno enoto, na kateri so že pred Izveličarjem delali naj-plemenitejši duhovi našega kulturnega sveta kot njegovi,
od božje milosti ozarjeni predhodniki. Papež je vesoljski glavar in ker ves svet to čuti, je vse, kar se njegovega dela in osebne usode tiče, svetovnega pomena. Danes pa se te usodnosti zavedamo tem bolj, čim bolj je važno razdobje, v katerem je Pij XI. živel in umrl.
Pokojni papež je za časa svojega sedemnajstletnega vladanja v polnem obsegu izvršil nalogo, ki mu jo je na najvišjem mestu krščanske družbe zaupal vladar vseh časov: da v vrtincu od svetovne vojne do dna razburkanih strasti, ki razdirajo, in dobrih
teženj, ki ustvarjajo, sveti omikanemu človeštvu kot svetilnik, ki temo loči od luči, zmote razkriva in obsoja, sile obnove in vstajenja pa krepi ter pravilno usmerja. Ako okrožnice, navodila, nagovore in izjave ter priložnostne govore Pija XI. bistveno povzamemo kot med seboj zvezano celoto, vidimo, kako je papež postavil kot celico družabne preosnove družino, v kateri se rodi posameznik kot oseba, ki ima na eni strani neodjemljive pravice svobodnega samouveljavljanja, na drugi pa je vezan na družino, na ves svoj krvni in narodni okoliš ter na vse občestvo sploh, pred vsem pa na Kristusovo občestvo žive Cerkve, ki naše svobodno osebno in naše na družbo vezano življenje spravlja med seboj v najvzornejši sklad po pravilih božjega nravstvenega zakona. Pij XI. je zato videl čisto v duhu vsega krščanskega izporočila temelj ozdravljenja v vzgoji vsakega posameznika v popolnega človeka, v izoblikovanju polne krščanske osebnosti, v pono-tranjenju duhovnega življenja vsakega člana krščanske družbe, o čemer nam najlepše govori njegova okrožnicn o krščanskem svečeništvu. Le po poti take osebne prevzgoje moremo priti do trajne reforme človeškega občestva, zakaj družabni red sloni na etični višini posameznikov, na zvestobi, pra-vicoljubnosti, premagovanju samoljubnih nagonov in oni vzajemnosti, ki jc ne ustvarja nc posamična ne kolektivna korist, ampak edinole ljubezen, ki rodi trajni socialni mir, kateri je po besedah Tomaža Akvinskcga opus caritatis, to jc, delo ljubezni. Šele v tem svitu moremo docela razumeti najcpolinlncjšo okrožnico pokojnega svetega Očeta »Qua«lragcsimo anno«. ki preosnove človeške družbe nc pričakuje od kakšne po sili diktirane
Zvoni, zvoni, zvoni, zvoni čtz visi zemljie zvoni, zvoni,
zvoni in toži, v boli joče -svetu umri ie sveti oče.
»Mir svetu, Jezus, daj mu mir!« zvone zvonovi klic v vsemir. Umrl je On, ki je svetlobe prinašal v noč zemeljske zlobe. »Mir Njemu daj in mir ljudem!«
Zvone zvonovi... Svet je nem..v in verniki kleče potrti, proseč Boga v Njegovi smrti: »Njegovo delo blagoslovi!«
Zvone, zvone, zvone zvonovi.
Razpotnilc Jožo,
mehanične preurcdbe proizvajanja gmotnih dobrin, niti upa čudežev od zavesti skupne koristi vsega kolektiva, ampak pred vsem od obnove krščanskega duha in življenja, ki božje kraljestvo na zemlji gradi v globinah srca, v osredju človeške osebnosti, na kateri in iz. katere raste občestvo, trdno zvezano med seboj po vzajemnosti, ki druži otroke nebeškega Očeta. Če ni tega temelja v duši, če ne sveti ta smernica vsakemu posamezniku, ne more rešiti družbe nobena socialna reforma, naj bo še tako radikalna. In prav zato je papež Pij XI. tako resno svaril svet pred sodobnim komunizmom, ker je najhujše brezboštvo, kar ga je kdaj doživelo človeštvo; nikakor ne zaradi tega, ker je v njem stremljenje po osvoboditvi od velekapitalizma, ki je svet zasužnii industrijskemu in bančnemu bogataštvu. Še nihče ni tako odločno in do dna razgalil in obsodil brezsrčnega veledenarskega izrabljanja delovnega ljudstva in ponižanja ter teptanja človeškega dostojanstva po peščici vsemogočnih izkoriščevalcev, kakor pokojni sveti oče. Toda obenem je Pij XI. v svoji okrožnici pokazal, da bi ne bila nič manjša poguba za človeštvo, če bi se proti-kapitalistični družabni red postavil na podlago ateizma, zanikanja krščanstva in njegove morale ter brezbožnega lažiznanstva, to je, na svetovni nazor, ki jc bil tudi zi-
belka vclckapifalfstični eri naše družbe. Da je delo sveto, da mora vsakega človeka pošteno in dostojno preživljati in da so z lastnino zvezane socialne dolžnosti, in sicer tem večje, čim večja jc lastnina, pa da si družabni stanovi ne smejo drug drugemu in vsej družbi na škodo biti sovražniki, ampak se vzajemno podpirati — to je člo-večnnski nauk krščanskega evangelija in pridobitev krščonske kulture, in kdor ta temelj izpodmika, človeštvu ni prijatelj in odrešenik. Vekotrajna zasluga pokojnega papeža je, da je v dobi, ki jo zagrinjajo valovi najusodnejših zmot, zmed in iskanj« to resnico z vso avtoriteto svojega, vse čase do konca sveta objemajočega poslanstva v znameniti okrožnici »Divini redemp-toris« poudaril in ob številnih drugih prilikah znbičevul. S tem je v globini vseh src povzročil iztreznjenje in pripravil preobrat, ki se že danes vidno kaže in bo imel najblagodcjnejše sadove v desetletjih, ki bodo sledila ter svetu dala zopet novo lice v prerojenem in poglobljenem krščanskem mišljenju in življenju.
Nič manj važno pa ni stališče, ki ga je Pij XI. zavzel nasproti drugemu nanku, ki se je iz političnih korenin rodil kot reakcija zoper internacionalni kolektivizem, se je pa sam v enem svojih žarišč izrodil v protikrščansko pojmovanje človeka in kulture. To je skrajnost tako imenovanega rasizma, ki prezira skupni izvor človečan-ske družine in njeno duhovno bratstvo ter mednarodno vzajemnost, pa uči bistveno razliko med plemeni, ki so sama sebi najvišja vrednota in ki svoj čisto prirodno pojmovan blagor v težnji za gospodstvom nad manjšimi in šibkejšimi smatrajo za edino merilo svoje »krvne morale« in pravic. Pokojni papež je te vrste čisto materialistični nacionalizem obsodil v svoji okrožnici »Mit brennender Sorge« in se ni ustrašil nobenih posledic; in kakor je komunizem terjal od Cerkve hekatombe mu-čeniških žrtev, je tudi odločna krščanska izpoved prave hiimnnitete stala Cerkev preganjanje od strani rasizma. Toda prav ta nastop Pija XI. je Cerkvi pridobil simpatije vsega kulturnega človeštva, ki je zopet videlo, dn je le ona branik najvišjih vzorov omikane družbe proti vsakomur.
To je pomenil Pij XI. katoliški Cerkvi in vsemu kulturnemu svetu. Bil je najmogočnejši branik krščanske omike v času, ko je butal ob njene temelje eden najhujših viharjev v zgodovini. Umrl je in izročil svojo dušo Stvarniku z mirno vestjo, da je storil svojo dolžnost in da bo ladja, ki jo je z močno roko krmaril, človeštvo zopet pripeljala v mirni in varni pristan.
Papežev življenjepis
Sveti oče Pij XI. se je pisal, preden je postal poglavar katoliške cerkve, Arliilles Ratti. Rodil so je dne 31. maja 1857 v Desio pri Milanu kot sin tkalskega obrtnika. Njegova mati je zelo želela, da bi se posvetil duhovsketnu stanu in je pri stricu duhovniku Rattiju dosegla, da se je začel za malega nadarjenega lanta zanimati. Izposloval je zanj, dn je študiral v raznih kolegijih v Desio, Monza, Milanu in pozneje v Rimu na Oregoriani. V Rimu je bil 1879 posvečen za duhovnika potem, ko je na gregorijanski bogoslovni fakulteti pro-nioviral za doktorja bogoslovja. Lela 1882 so je vrnil nazaj v Milan, kjer je postal profesor na nižjem semenišču. Takrat žo se je začel živo zanimati za planinarstvo in je kot plezalec najvišjih alpskih vrhov dosegel sloves, ki je bil za tisto čase zelo redek. Saj je bil med prvimi, ki so zmagati Matternhorn. Svoje turistične spomine je popisal pokojni papež sam v knjižici »Alpski spisi duhovnika dr. Arhilla Ratti«, ki je bila prevedena v vse svetovne jezike ne toliko zaradi pisatelja, marveč zaradi strokovnega znanja, ki ga je knjiga razodevala. Že takrat tudi je govoril francoščino, angleščino in nemščino popolnoma gladko, kot da bi to bili njegovi maternl jeziki. Iz semenišča je bil premeščen kot skriptor, pozneje pn kot kon-servator na slovito knjižnico »Ambrosiano«. Pre-fekt te knjižnice je postal leta 1007 in s tem je tako rekoč dosegel tisto višino na svoji življenjski poti, s katere so mu poštnin pola odprta na najvišje vrhove vpliva in ugleda. Prišel je v stik z največjimi učenjaki sveta in seveda tudi z najvišjimi odličniki vatikanskega Rima. Že štiri leta pozneje ga je sveti oče poklical v Rim, kjer mu je izročil Vatikansko knjižnico, potem ko je dotedanji prefekt pater Ehrle iz D. J. vsled starosti odstopil. Prefekt knjižnice je postni z dekretom papeža Benedikta XV. leta 1914.
Papež Benedikt XV. je imel v Ratti ja takšno zaupanje, da mu je [.overil silno težavno diplomatsko misijo na Poljskem, kninor ga je takoj po prevratu leta 1918 poslal za apostolskega vizita-torja, čeprav se Ratti do takrat v vatikanski diplomaciji niti malo ni udejstvoval. Poljska je bila takrat že od Nemcev zasedena in je bil poklic Rattija skoraj nevzdržen. Računati je moral z Nemci, ki so bili gospodarji v deželi, računati s Poljaki, ki so bili lastniki narodne zemlje in o katerih je vedel, da bodo na njej kmalu organizirali svojo lastno narodno državo. Leta 1910 Je bil imenovan za apostolskega nuncija v Varšavi in istočasno tudi posvečen v titularnega nadškofa lepantskega.
Leta 1921 Junija meseca je nenadoma umrl milanski kardinal Ferrari. Papež Benedikt XV. je poklical Rattija iz Varšave ter ga imenoval za
svetosti katoliškega zakona in zakonskega življenja, nadalje velika okrožnica o socialnih vprašanjih, ki je dala smernice za dolgo dobo let v naprej, kako katoliška cerkev pojmuje organizacijo družabnega reda. Vse svoje sile je posvetil Katoliški nkciji, ki je njegova tvorba, plod njegovega prodornega duha, program vladarja, ki gleda naprej in s pomočjo božje previdnosti najde sredstva, ki so v danih trenutkih zgodovine potrebna za obrambo človeštva pred zmotami. .Ve-
liko ljubezni je posvetil tudi misijonom in Je Ott tisti papež, ki Je posvetil prvo, kitajske škofe —
domačine, ki je posvetil v škofe •Črnokožce in jo preoshoval vsem misijonsko službo.
Njegov pontifikat je položil temelje za delo, ki ga bo katoliška cerkev morala nadaljevati in končati pod vodstvom drugega moža, ki ga bo božja previdnost poklicala, da vlada svet v razdobju, ko je človeštvo zavito v temo zmotnih trenj in da ga pripelje zopet nazaj k luči vere.
Kako je bil kardinal Ratti izvoljen za papeža
Papež Nikolaj II. je 1. 1059 določil, da imajo le kardinali pravico voliti novega papeža. Pozneje je Cerkev uredila, da sta za izvolitev potrebni dve tretjini glasov. Zato se volitev ponavlja toliko časa, da kdo dobi toliko glasov. O volitvi sv. očeta Pija X. 1. 1903 eo listi objavili natančno poročilo, koliko glasov so dobili posamezni kandidati. O poteku volitev 1. 1914 pri izvolitvi Benedikta XV. listi niso poročali, prav tako tudi ne o izvolitvi sedanjega sv. očeta Pija XI. 1. 1922. Pač pa je v decembru 1935 neki italijanski list objavil poročilo o teh volitvah. Po njem ga je povzela potem tudi salzburška Katholische Kirchenzeitung. Takrat je volilo skupaj 53 kardinalov, torej je bilo za izvolitev potrebnih 36 glasov. Kardinal Ahil Ratti je pri prvem glasovanju dobil 5 glasov, pri 14. pa 42 glasov in je bil torej izvoljen. Privzel si je ime Pij XI. Glasovanje 6e je vršilo takole;
3. februarja 1922.
3. glas. 4. glas.
	1. glas.	2. glas.
Merry del Val	12	11
Maffi	10	10
Gaspari	8	10
Lafontaine	4	9
Ratti	5	5
Van Ro&sum	4	—
Bisleti	3	1
14
10 11 2 6
17 9
13 1 5
De LaI	2	2	T	
Pompili	2	1	1	1
Mercier	1		—.	—
Laurenti	2	4	3	2
Lega	—	'4. februarja	1 1922.	1
Gaspari	21	24	24	24
Merry del Val	13	7 '	1	—-
Lafontaine	T	13	22	21
Ratti	5	4	4	5
Bisleti	2	2	1	1
Laurenti	2	2	1	1
De Lai	1	1		—
Maffi	1	—	—	t—1
		5. februarja 1922.		
Gaspari	19	16	2	f
Lafontaine	18	8	23	22
Ratti	11	14	24	27
Laurenti	3	5	4	3
Di Belmonte	_	8	—	—
Giorgi	1	1	—	—
Pompili	1	—	—	—
Sbarretti	—	1	—	i—i
		6. februarja 1922.		
Ratti	30	42		
Lafontaine	18	9		
Laurenti	4	9		
De Lai
Obredi ob smrti papeža
Ko papež zatisne oko, se naznani njegova smrt takoj kamerlengu svete rimske Cerkve. (Služba ka-merlenga je silno važna, zlasti ob vakanci svete sto-lice, ker je kamerlengo predsednik sv. kolegija kardinalov v konklave in vlada sv. Cerkev do izvolitve novega papeža.) Ko kamerlengo sprejme vest o smrti papeževi, se poda ogledat mrliča. Preden stopi v sobo, kjer leži papeževo truplo, udari s srebrnim kladivom trikrat na duri, potem se trikrat vrže pred umrlim na tla, ga pokliče z njegovim krstnim imenom in trikrat s kladivom potrka na njegovo mrzlo čelo. S tem naznani, da se je z lastnimi očmi prepričal o smrti papeževi in da je zakon o enakosti smrti zadel ' fudi najvišjega duhovnika sv. Cerkve. Prvi služabnik
mu nato poda ribičev prstan in druge pečatnike raj-nikove. Na teh se papeževo ime izbriše v znamenje, da je papeževa oblast na zemlji jenjala. Ko se nato
novega milanskega nadškofa ter mu fudi kmalu poslal kardinalski klobuk.
Dne 6. februarja je bil kardinal Ratti od kar-dinalskega konklava izvoljen za naslednika papeža Benedikta XV. in je izbral ime Pija XI. Prvič po 52 letih, to se pravi, odkar je Italija zasedla cerkveno državo in Rim, je novoizvoljeni papež dal blagoslov »Urbi et orbit ne več v notranjosti bazilike sv. Petra, marveč z zunanjoga balkona. S tem prelomom 50 letne tradicije je ta-kpj nakazal, da bo nadaljeval že od papeža Benedikta XV. začeto politiko sporazuma z italijansko vlado. Tudi je obdržal kardinala Gaspar-ri ja za svojega državnega tajnika, kar se le redkokdaj dogaja v zgodovini cerkve.
Vsebina pontifikata papeža Pija XI. Je vsa označena po geslu, ki si ga je izbral: Pax Christi in regno Christi, Kristusov mir v Kristusovem kraljestvu. V tem pravcu je vodil katoliško cerkev 7, duhom, ki je takoj pokazal, da je nevklonljiv in 7. roko, ki je takoj pokazala, da je železna. Njegov pontifikat je zares organizacija miru med cerkvijo in raznimi državami s pomočjo konkor-dalov, ki jih je sklenil več kot katerikoli drugi papež ter vzpostavitev Kristusovega miru v človeški družbi s pomočjo Katoliške akcije, ki jo je postavil v fronto proti raznim razdiralnim idejnim gibanjem duha, ki so se pojavili na razvalinah Evrope in sveta ob zaključku svetovno vojne. Prvo veliko delo je bila sprava med cerkvijo in državo v Italiji s podpisom lateranskega konkordata dne 7. julija 1929, ki m uje takoj sledila lateranska pogodlia, ki je končnoveljavno izbrisala tako imenovano »italijansko vprašanje« ter je osvobodila »vatikanskega ujetnika«. Na dan svoje zlate maše Je papež Pij prvič tudi zapustil vatikansko ozemlje, ki je postalo samostojna vladavina. Kmalu nato sta prišla italijanski kralj in kraljica, da so poklonita svetemu očetu. Sledila je nato cela vrsta konkordatov. Najprej z Letonsko, zatem z Bavarsko, s Poljsko, z Litvo, s Prusijo, potem s hitlerjevsko Nemčijo in z bivšo Avstrijo.
V njegovem pontifikatu ni manjkalo težkih preizkušenj za katoliško cerkev. Okruta preganjanja katoliške cerkve in njenih vernikov v Mehiki so bila le začetek. Sledila je Španija, kjer je komunizem porušil skoraj do tal vso, kar jo kalo-liškn cerkev štela lastnega, razen globoke vere španskega naroda, ki je pri večjem delu ostala neoškodovana. Tudi trpljenje krščanstva v Rusiji je papežu Piju prizadelo mnogo duševnega trpljenja in je bilo vedno predmet njegove velike skrbi.
Svoje obnovitveno delo je papež Pij XI. za-čttal v svojih velikih okrožnicah, v katerih zavzema stališče do sodobnih idejnih trenj in potreb. Semkaj spada njegova velika okrožnica o
kamerlengo pelje zopet nazaj v svoje stanovanje, zazvoni veliki zvon v stolni cerkvi «v. Petra ter naznani večnemu mestu papeževo smrt. Takoj nato se oglasijo zvonovi po vseh rimskih cerkvah in zvonijo skozi eno uro. Štiriindvajset ur po smrti se papeževo truplo odpre in mazili. Truplo se obleče v domačo papeževo obleko in se položi na posebno posteljo, do Katere ima pristop občinstvo. Zraven postelje, ob kateri gore štiri velike sveče, stojita dva stražnika, tudi nekaj menihov neprestano moli ob truplu rajnika.
Drugo jutro se zbero kardinali z duhovščino cerkve sv. Petra in truplo blagoslove. Potem ga nese osem duhovnikov, katere spremljajo kardinali, druga duhovščina, nobelgarda in Švicarji, v cerkev sv. Petra, tu se opravijo mrtvaški obredi in se postavi truplo v kapelo Najsvetejšega zakramenta. Tu leži truplo za omrežjem odgrnjeno; samo noge so skozi omrežje dostopne; verniki, ki prihajajo rajnega sv. očeta kropit, poljubujejo noge,
Na večer tretjega dne se kardinali zopet zbero v tej kapeli in med prepevanjem psalma »Miserere« se truplo prenese v komo kapelo. Tu stoji krsta iz ci-presnega lesa, katero vikar cerkve sv. Petra blagoslovi kot zadnje bivališče papeževih zemskih ostankov. Če je med kardinali kdo papežu v rodu, ga ta pokrije z belim prtom po obrazu in po rokah. Sicer stori to papežev hiJnih. K nogam rajnika polože tudi rdeč žametast mo?njiček, v katerem so zopet trije mošnjički, enake barve, v prvem je toliko zlatih, v drugem toliko srebrnih in v tretjem toliko bakrenih novčičev, kolikor let je rajnik vladal kot papež. Naposled dva papeževa služabnika pogrneta rdeč svilnat prt čez truplo in nato se krsta zapre in zabije. Ta krsta iz cipresnega lesa se dene potem v večjo krsto iz svinca, v katero je vdolbeno ime papeža, število let njegovega vladanja, dan in leto njegove smrti. Nato
Objava škofijskega ordinariata
ob smrti papeža Pija XI
Škof. ordinariat v Ljubljani je ob smrti sv. očeta papeža Pija XI. izdal sledeči odlok:
1.	V vseh cerkvah škofije naj zvoni tri dni zapored zjutraj, opoldne in zvečer, in tlcer s trikratnim prestankom. Zvoni naj tudi po vseh cerkvah ob papeževem pogrebu in sicer četrt ure.
2.	Prihodnji torek, dne 14. februarja, naj M v vseh župnih, kuratnih in samostanskih cerkvah opravi slovesna maia De Requie z absolucijo ad tumbam. Vernikom naj se to v nedeljo, dne 12. februarja oznani in naj se povabijo k službi božji. V krajih, kjer so oblastva, naj se ta povabijo. Te službe božje naj se udeleži tudi iolska mladina Kjer |e zaradi krajevnih razmer bolje, da ima iolska mladina posebej službo božjo, naj se to zgodi.
3.	V Ljubljani se bodo slovesne zadušnice za sv. očeta opravile prav tako r torek, dne 14. februarja, in sicer v stolnici ob desetih, v drugih župnih in samostanskih cerkvah pa ob urah, ki jih določijo cerkvena predstojništva, kar naj se vernikom oznani.
4.	Vse papeške proslave, cerkvene in izvencer-kvene, določene za nedeljo, 12. februarja, odpadajo.
V LJubljani, dne 10. februarja 1939.
kamerlengo sv. rimske Cerkve in papežev hišnik svinčeno krsto zapečatita; ta se potem dene še v večjo leseno krsto. V tej trojni krsti polože potem visokega mrliča v predal vrh vrat, ki so na desni od korne kapele. Tu toliko časa leži, da mu narede nov grob. Ako se je rajni papež izvolil poseben grob, ga preneso tja šele čez leto dni.
Za dušo umrlega so devetdnevne molitve, ki se začno tretji dan po smrti. Zjutraj ima zaporedoma en kardinal v korni kapeli črno sveto mašo. Sredi kapele je mrtvaški oder, ki stoji do sedmega dne, ko je namreč veliki, prekrasni katafalk sredi cerkve svetega Petra postavljen. Tu se opravljajo potem mrtvaški obredi za rajnega. Prvi dan se bere v cerkve svetega Petra za rajnega dvesto črnih maš, druge dni pa po sto, razen tistih, ki se bero po drugih cerkvah. Deveti dan pa ima kardinal, ki ga sv. kolegij v to določi, mrtvaški govor. Nato se s slovesno aasolucijo dovrše cerkveni mrtvaški obredi.
Kardinalski koleg!) šteje 62 članov
Vatikan, 10. febr. AA. Havas. Kardinalski kolegij, ki bo izvolil novega papeža, šteje sedaj 62 članov, od katerih je 35 Italijanov. Med ostalimi člani je 6 Francozov, 4 Nemci, 3 iz Severne Amerike, 1 Ceh, 1 Poljak, 1 Belgijec, 1 Madžar, 1 Anglež, 1 iz Daljnega vzhoda, 1 Braziljanec, 1 Ar-gentinec, 1 Portugalec, 1 Irec in i Kanadčan. Kardinalov, članov kurije, to je tistih, ki se mude v Rimu, je zdaj 28. Od njih je 1 Francoz (kardinal Tisserand), ostali pa so Italijani. Od 62 sedanjih kardinalov Jih je 52 imenoval Pij XI., 9 Benedikt XV., enega pa Pij X. Vsi kardinali imajo pravico glasovanja, tudi oni, ki ,še nimajo kardi-nalskoga klobuka. Glasovati ne morejo samo tisti, ki so se odpovedali tej pravici.
Za časa svojega -pontifikata je sv. oče Pij XI. imenoval 71 kardinalov, od katerih jih živi še 52. Teh 52 kardinalov skupno z desetimi, ki jih je imenoval že papeš Benedikt XV. ali pa Pij X., tvori kardinalski kolegij, ki bo izvolil novega poglavarja katoliške Cerkve.
Volitve novega papeža
Vatikansko mesto, 10. febr. dl. Volitveni zbor kardinalov, ki ho izvolil novega poglavarja katoliško Cerkve, so zbere v Vatikanu 24. februarja in bo zasedal v couclavo do izvolitve novega papeža.
Kdo bo naslednik
Vatikan, 10. febr. AA. Havas: Od trenutka, ko je postalo zdravstveno stanje sv. očeta brezupno, so se visoki cerkveni krogi začeli baviti z vprašanjem njegovega nasledstva. Čeprav je na vprašanju nasledstva možno konkretno odgovoriti šele po sestanku conclava. vendar jo treba poudariti, da se žo zdaj razširjajo glasovi o tem, kdo bo bodoči poglavar rimske Cerkve. Med drugimi omenjajo za naslednika Pija XI. kardinala P a c e 111 | a. Znano Je, da je 'Pij XI. večkrat kazal zanj posebno zanimanje. Med drugimi omenjajo kot l.aslodnikn milanskega nudškofa kardinala Schustorja, torinskega nadškofa Mae« saglia, Rocca in nekatere druge
Sožalja narodov
Šef Italijanske vlade Mussolini jo poslal vatikanskemu državnemu tajniku kardinalu Pacce-liju brzojavko, v kateri poudarja zasluge papeža Pija XI. Prav tako so prispele žo sožalne brzojavke od šefov raznih držav, kardinalov, nadškofov, škofov, katoliških zvez, organizacij itd.
Kardinali z vseh strani sveta potujejo v Rim, da prisostvujejo izvolitvi novega papeža.
ff
Mir,
To
mir^
je bila
o Jezus...!"
zadnja molitev
poglavarja vesoljne katoliške Cerkve
Rim, 10. febr. b. Davi ob 5.31 je timrl ev. oče papež Pij XI. Snoči po drugem napadu srčne astme se je 6tanje visokega bolnika znatno poslabšalo, toda z naglo pomočjo dr. Filipa Roccia, ki je nadomcstoval obolelega prof. Milanija, papeževega osebnega zdravnika, se je posrečilo pokojnemu sv. očetu olajšati dihanje in vse je kazalo, da je kriza prebrodena in da se bo stanje zboljšalo.
Ko se je papeževo zdravje nekoliko obrnilo na bolje, ga je zapustil vatikanski državni tajnik kardinal Pacelli, ki je bdel pri sv. očetu do polnoči. Pri izhodu iz papeževe palače je kardinal Pacelli izjavil, da stanje visokega bolnika ni tako težko, da bi se moglo pričakovati katastrofo.
Umirajoči papež še blagoslavlja
Medtem pa je davi ob 3 dobil bolnik tretji »rčni napad. Zdravnik dr. Rocci je mogel_ samo ugotoviti, da puls neprestano pojema, O tem je takoj obvestil msgr. Conpanoliera ter mu sporočil, da je vsak trenutek pričakovati smrti sv. očeta. O tem je takoj obvestil tudi vatikanskega državnega tajnika kardinala Pacellija ter papeževega nečaka grofa Rattija.
Okrog 4 je podelil msgr. R o m a n i s papežu poslednje sv. olje. Okrog bolnikove postelje bo bili zbrani kardinali Pacelli. C a c c i a, Dominioni. gro! R a 11 i, guverner vatikanskega mesta in prof. Milani, ki je navzlic težki bolezni vseeno prišel k smrtni postelji sv. očeta, da mu olajša zadnje trenutke. Za olajšanje dihanja so skušali ob 4.20 dati bolniku kisika. Toda malo pred 5 je papež Pij XI. padel v agonijo, vendar je še nekajkrat prišel k zavesti in navzoči so slišali besede umirajočega, ki jih je tiho izgovarjal: »M i r, mir, o Jezus!« Tako je počasi gasilo življenje velikega pokojnika in ob 5.31 je papež izdihnil. — Zdravniki so takoj ugotovili smrt in vsi navzočni so pokleknili k molitvi
Kardinali pri truplu pokojnega papeža
Ob postelji sv, očeta so molili tudi številni Kardinali, rodbina ev. očeta ter redovniki. Takoj po njegovi smrti je prišlo 40 kardinalov, ki so se poklonili smrtnim ostankom velikega pokojnika. Nato so pričeli sestavljati zapisnik o smrti sv. očeta in opravili obrede, ki so za ta primer predpisani. Papeža Pija XI. so položili nato na mrtvaški oder s srebrnim križem in rožnim vencem v roki. Nad njegovo glavo je bila postavljena slika sv. Terezije.
Kardinal Pacelli -kamerlengo
Vatikanski državni tajnik kardinal Pacelli in njegova dva pomočnika v vatikanskem tajništvu sta takoj določila vse, kar je bilo poirebno, da se za časa, ko bo izpraznjena papeška stolica, upravljajo tekoči posli. Baročna vrata so bila tako) zaprta, dvorišče sv. Damaza pa izpraznjeno. Papeževa garda čuva po določilh ceremonija papeške
Cerkev bo po kanonskih predpisih upravljala komisija štirih kardinalov pod predsedstvom ka-merlenga, ki je državni tajnik kardinal Pacelli. _ O smrti sv. očeta so bili takoj obveščeni vsi diplomatski predstavniki tujih držav. Zvonovi vseh rimskih cerkva in malo pozneje zvonovi vsega sveta so napovedali sto milijonom katoličanov smrt sv. očeta.	..tu Kardinali rimskega kolegija so se takoj zbrali v Vatikanu, prav tako pa tudi 200 italijanskih škofov, ki so prišli nemudoma v Rim, da prisostvujejo svečanostim, ki bodo v soboto in nedeljo za proslavo 17. obletnice papeževega kronanja in 10 letnice podpisa lateranske pogodbe, s ka-
Francija je na ganljiv način proslavila spomin na pokojnega Pija XI.
Pariz, 10. febr. c. Na svojstven in zelo lep način jo nocoj vsa Francija proslavila spomin velikega papeža Pija XI. Vse državne radijske I>osta.jo so v dveh oddajah vesti, ob osmih in ob pol devetih, za uvod priredile kratko radijsko reportažo o pokojnem poglavarju katoliške Cerkve.
Pred redno oddajo vesti se je zaslišalo zvo-njenje zvonov cerkve sv. Petra v Rimu, posneto na gramofonskih ploščah. Takoj nato pa se jo v dveh presledkih zaslišal glas sv. očeta, posnet tudi na gramofonski plošči. Glas sv .očeta je bil jasen in čist ter zelo močan. Obakrat pa je govoril v italijanščini.
Nato pa je kratko predaval o sv. očetu znani profesor katoliške univerze v Parizu Jacques Ma-ritain, ki je izrekel nekaj izredno lepih misli o pokojnem sv. očetu. Omenil je, da spada pokojnik v isto vrsto takoj za papežem Gregorjem VII. in Inocencem III. Naštel je njegove boje za rešitev veličine človeške osebnosti, ki je bila ustvarjena po božji podobi, in navajal več odstavkov iz papeževih poslanic iz zadnjih let. Zaključilo pa je to reportažo zopet zvonjenje zvonov s cerkve svetega Petra.
Ta izredno lepa manifestacija francoskih državnih radijskih postaj za pokojnega sv. očeta in katoliško Cerkev sploh, pač najlepše dokazuje tudi to, kako velik ugled uživa danes katoliška Cerkev v Franciji. Se pred nekaj leli kaj takega v Franciji niti misliti ne bi bilo mogoče. Spored so prenašale tudi številne zasebne radijske |>o-staje in kratkovalovne postaje v francoske kolonije.
Sveti očo Pij XI. med pontifikalno sv. mašo v cerkvi sv. Petra v Rimu.
tero je bilo doseženo premirje med Vatikanom in Italijo. Papež Pij XI. je v nedeljo zvečer še dolgo delal v svojem kabinetu in je pripravil govor, ki bi ga moral imeti v soboto pred kardinali in italijanskimi škofi.
Davi ob 7.15 je kardinal Canaria odslužil prvo veliko ceremonialno sv. mašo. Od tega trenutka dalje hodijo mimo odra kardinali in ostali visoki dostojanstveniki, višji funkcionarji vatikanske države in papeževi komorniki, ki poklekajo pred velikim pokojnikom in moljo. Počasi gredo drug za drugim mimo odra vsi nadškofje in škofje, ki 60 prispeli na' veliko konferenco episkopata.
Ob 10 dopoldne je prispela v Vatikan tudi sestra pokojnika, ga. Marija Ratti, z nečakom pokojnika grofom Rattijem. Ga. Ratti je dolgo molila ob mrtvaškem odru in ,je nato poljubila roko svojega brata. Nato so jo odpeljali iz dvorane vso potrto in žalostno.
Ob 11 se je sestala apostolska zbornica na prvi sestanek, da določi vse, kar je potrebno za pokop velikega dostojanstvenika in za izvolitev novega papeža. Ob 11 je kardinal Pacceli izvršil pregled trupla papeža Pija XI. v prisotnosti določenih osebnosti.
Popoldne je bil tudi juridični pregled pokojnika ter so tako končane vse formalnosti glede njegove smrti, nakar je bilo truplo papeža Pija XI.
prenešeno v sikstinsko kapelo, kjer bodo fiokoj-niku izkazali zadnjo čast vatikanski funkcionarji. Storjeni so bili tudi potrebni ukrepi, da bi masa vernikov ne prodrla v notranjost vatikanskih vrat in motila izvršitev ceremonialnih predpisov.
Ogromne množice se poslavljajo
Že od davi se zbirajo v Vatikanu ogromne množice ljudstva, ki bi se rade poslovile od svetega oqeta- Ljudstvo se neprestano udeležuje po-božnosti v baziliki sv. Petra in žalnih maš v vseh rimskih cerkvah in v cerkvah po vsej Italiji. Zvo-
Tedaj je bil star 80 let. Prej ni bil nikdar bolan, in je tokrat prvič čutil utrujenost. Bivanje v Ca-stel Gandolfu mu je storilo dobro in že je kazalo, da bo sv. oče popolnoma ozdravel. Hodil je na daljše sprehode ter opravljal po malem svoj posel. Potem se je konec meseca septembra vrnil v Rim, da prevzame svoj redni posel. Nekaj tednov pozneje ni mogel več niti poklekniti, pač pa je svoje dolžnosti opravljal sede. Kljub temu pa je še sjire-jemal v avdijenco. Prve dni decembra 1036 so je njegovo zdravstveno stanje že poslabšalo. Zatekla mu je leva noga ter je tedaj sv. oče moral jvrvič ostati v postelji. Zdravniki so priporočali, da se ne sme dosti premikati, profesor Milani, zdravnik sv. očeta, pa ga je pregledal trikrat na dan. V šestih tednih je bila zaskrbljenost zaradi njegove bolezni velika, a se je zdravstveno stanje sv očeta počasi le nekoliko zboljšalo, tako da jo mogel vsak dan vstati ter hoditi po nekaj ur. Pet mesecev bivanja v Castel Gandolfu je vplivalo zelo dobro na njegovo zdravstveno stanje. Sv. oče je ozdravel, v kolikor so mu to dovoljevala visoka leta sta-
novi neprestano" zvonijo. V vseh šolah so bila ■■•rosti. Tako .je-mogel *pot sprejemati v avdijeJim, ustavljena predavanja in se vršijo le kratka pre- imeti govore, težko duhovno delo pa je izčrpalo davanja o pokojniku in o pomenu lateranskega
pakta. V vseh italijanskih mestih so izšle posebne izdaje, ki so prinesle dolge članke o delu sv. očeta. Prve vesti o njegovi smrti so bile objavljene po radiu.
Vatikan, 10. febr. A A. Havas: Proti koncu pomladi leta 1936 je sv. oče začutil prve bolečine.
njegov organizem ter ga čedalje bolj slabilo. Dne 30. aprila je ponovno odžel v Ca«tel Gandolfo. Dober zrak je sicer zelo dobro učinkoval nanj, toda sv. oče se ni mogel več prosto gibati. Njegova duhovna delavnost pa je ostala še vedno popolna. Konec meseca oktobra se je vrnil v Vatikan, in to je bilo njegovo zadnje potovanje.
Vtis papeževe smrti v Jugoslaviji
V Zagrebu
Papež Pij XI. na vatikanskem vrtu.
ff
ff
Govori vam umirajoči...
Pretresljiv razgovor med papežem in Chamberlainom o delu za mir med narodi
London, 10. februarja. TG. Nocojšnji listi objavljajo pretresljive podrobnosti iz razgovora, ki ga je imel angleški ministrski predsednik Chamberlain s svetim očetom, ko ga je ob priliki svojega bivanja v Rimu v spremstvu lorda Halifaxa obiskal. Sveti oče je Chamberlaina prisrčno pozdravil, mu dolgo stiskal roko in ga takole nagovoril:
»Vedite, da Vam govori umirajoči llovek. Nadaljujte s svojim delom za mir. Rad bi doživel uspeh Vašega dela in Vaših naporov. Toda vem, da tega ne bom vei doživel. Naj vsemogolni Bog blagoslovi FaS trud za mir med narodi c
Listi ponatiskujejo te pretresljive besede vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve ter prinašajo tudi besede, ki jih je Chamberlain spregovoril o svojem obisku pri papežu, ko je parlamentu poročal o svojem potovanju v Rim.
»Obisk pri papežu je bil za mene največji dogodek v življenju in nikoli ne bom pozabil na trenutek, ko mi je sivolasi starček, ki ga je oprijemala bolezen a se od nje ni dal streti, govoril o miru in o naporih, ki jih je treba zanj storiti, ko mi je govoril o Angliji, o angleškem ljudstvu in o mojem vladarju
Zagreb, 10. februarja, b. Vest o smrti papeža Pija XI. se je razširila po Zagrebu in po vsej Hrvatski z bliskovito naglico. Prvi je zvedel za smrt velikega pokojnika tajnik nadškofa gospoda dr. Stepinca, ki je poklical takoj nunciaturo, ki mu je to potrdila. Nato je obvestil o smrti svetega očeta hrvaškega metropolita nadškofa g. dr. Alojzija Stepinca. Zvonovi zagrebških cerkva so žalostno odjeknili v dušah vseh hrvaških katolikov, ki v sv. očetu niso videli le svojega duhovnega verskega očeta, temveč resničnega in pravega prijatelja hrvatskega naroda. Na zagrebških cerkvah, župnih uradih, na hrvaških ustanovah ter uradnih poslopjih so bile takoj razobešene črne ali pa državne zastave na pol droga. Prav tako so razvili zastave tudi tuji konzulati. Z zagrebške katedrale ter tudi z nadškofovskega dvorca se vijejo črne zastave, na samem nadškofovskem dvorcu pa je razobešena papeška zastava s črnim florom. Hrvaška in katoliška društva so odpovedala vse prireditve, ki so bile na|iovedane za prihodnje dni ter tako manifestirajo žalost vsega Zagreba in vsega hrvaškega naroda za pokojnim velikanom. Nocoj ob 6. 60 se sestali v nadškofovskem dvorcu dostojanstveniki, ki so organizirali proslavo papeževega dne, ki bi morala biti 26. februarja v prostorih zagrebškega velesejma. Na tej seji so proučili značaj napovedane prireditve, ki bo izmenjana.
Hrvaški metropolit in zagrebški nadškof gosp. dr. Alojzij Stepinac je izdal danes tudi posebno okrožnico na duhovščino in na ljudstvo zagrebške nadškofije, v kateri opisuje pomen pokojnega sv. očeta za katoliško Cerkev, vso njegovo veliko delavnost na vseh področjih, zlasti pa naglasa simpatije in ljubezen, ki jo je gojil sv. oče do hrvaškega naroda. Na koncu okrožnice se omenjajo vsi ukrepi, ki jih je treba izvršiti v zvezi s smrtjo pokojnega sv. očeta ter določa naslednje ceremonije: 1. Da se v vseh župnih cerkvah in javnih kapelicah zagrebške nadškofije skozi osem dni zvoni dopoldne ob 10. in popoldne ob 4. skozi pol ure v treh presledkih ter da se tako verniki po-zovejo k molitvi za blaženega pokojnika. 2. Da se v torek 14. februarja služijo svečane zadušnice za pokojnim sv očetom, in sicer missa pro de-funetis prima cum orationibus in depositirne sum-mi Pontificio in libera. Na te zadušnice naj župniki pozovejo vse javne oblasti, šole in vernike. 3. Da vsak duhovnik zagrebške nadškofije odsluži sveto mašo za blagega pokojnika. 4. Da se v znak žalosti do izvolitve novega papeža ustavijo V6e prireditve katoliških društev.
Takoj po obvestilu o smrti papeža Pija XI. so nadškofa dr. Stepinca obiskali v. d. bana savske banovine g. Mihaldžič, poveljnik savske divizijske oblasti in poveljnik mesta divizijski general gosp. Josip Antič ter mnogi drugi ter so izrazili svoje sožalje zaradi smrti sv. očeta.
V Belgradu
Belgrad, 10. febr. m. Glas o smrti sv. očeta se je že v zgodnjih urah razširil po naši prestolnici. Tukajšnja apostolska nunciatura je radijsko brzojavno obvestilo prejela okoli 6 zjutraj. Na palači so razobesili papeško zastavo na pol droga. O smrti sv. očeta je bila v jutranjih urah obveščena tudi vlada od našega poslanika pri Vatikanu g. Miloševiča-Sorga. Predsednik vlade je izdal takoj nalog, da se v znak žalosti za umrlim svetim očetom razobesi na vseh državnih uradih državna zastava na pol droga. V nunciaturo so prihajali dopoldne zastopniki tukajšnjih oblasti ter diplomati tujih držav, ki so apostolskemu nunciju msgr. Feliceju izrekali sožalje v imenu svojih vlad.
Zaradi smrti sv. očeta je izdal danes belgrajski nadškof dr. Ujčič okrožnico na vso duhovščino belgrajske nadškofije. V okrožnici jih najprej obvešča o smrti sv. očeta, nato jim pa naroča, da se mora po vseh cerkvah v belgrajski nadškofiji trikrat na dan zvoniti za pokojnini sv. očetom in da se na vseh cerkvah izobesijo žalne zastave. Na dan pogreba se mora za umrlim papežem brati requiem. Dalje naroča svoji duhovščini, da mora opravljati predpisane molitve za izvolitev novega papeža.
Prva komenioracija za sv. očetom bo v Rel-gradu v nedeljo po deseti sv. maši v cerkvi Kristusa Kralja. O življenju in delovanju pokojneca sv. očeta bo govoril belgrajski nadškof msgr. Ujčič. Slovesni requiem bo istega dne in ob isti uri kakor v Vatikanu. Na requiemu bodo zastopane vse cerkvene in vojaške oblasti, senat, skupščina in diplomatski zbor.
Zaradi smrti sv. očeta je izrekel državnemu tajništvu v Vatikanskem mestu v imenu jugoslovanske vlade sožalje predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič.
Predsednik senata dr. Anton Korošec jo prav tako fioslal državnemu tajniku, Nj. Eminenci kardinalu Pacelliju sledečo brzojavko: »Oh smrti Njegove Svetosti papeža Pija Xl. blagovolite sprejeti tako v imenu senata kraljevine Jugoslavije kakor tudi v mojem izraze globokega sožalja.c
G. dr. Korošec je izrazil sožalje tudi tukajšnjemu apostolskemu nunciju msgr. Feliceju.
Dolžniki plačujejo boljše
Ljubljana, 10 febr.
V Londonu obstoja društvo lastnikov inozemskih papirjev (Council of Foreign Bondholders), ki izdaja vsako leto poročila o tem, kako plačujejo angleški dolžniki svoje dolgove.
Predvsem pravi to poročilo za 1938, da so jc začelo tesno sodelovanje z upniškimi organizacijami drugih držav (severnoameriške Zedinjenc države, Francija, Švica in llolandija). Nadalje pravi poročilo, da posebnih ustanovitev plačil po vladah leta 1938 ni bilo, kar smatra društvo za ugodno znamenje svetovne gospodarske konjunkture. Med najvažnejše sporazume upnikov z dolžniki šteje društvo angleško-nemški transferni sporazum. Nato pa poroča o napredku v drugih državah. Tako da sta dali na razpolago Bolgarija in Romunija potrebne vsote za kupone svojih državnih papirjev ia ono leto, Jugoslavija je celo plačevala dve leti v redu. Gola vrsta držav so skuša sporazumeti sedaj z upniki, da tako dvigne svoj gospodarske kredit. Marsikatera država čuti tudi ugodne posledice dejstva, da jo ne smatrajo več za slabega dolžnika.
Kje bamo dobili silose
Belgrad, 10. febr. A A. Družba za silose je izdelala načrt omrežja silosov za vso državo in je ta načrt že odobril predsednik ministrskega sveta v sporazumu z kmetijskim, trgovskim, prometnim in vojnim ministrom. Društvo bo v najkrajšem času začelo graditi silose, ker je vplačana žo četrtina osnovnega kapitala, to je 35 milijonov din. Graditev silosov jo razdeljena v tri skupine. V prvi skupini (v podonavskem področju) bo zgrajenih 6 velikih silosov s kapaciteto 60.000 ton. Ti silosi bodo zgrajeni v Belgradu, Pančevu, Pe-trovgradu, Šabcu, Vukovarju in eden ob Tisi. To bodo v glavnem skladišča za našo žito, ki je namenjeno za Izvoz. Druga skupina silosov bo zgrajena v krajih, kjer so prideluje žito. To bodo javna skladišča. Takšna skladišča bodo v Mlade-novcu, Smederevu, Palanki, Kragujevcu, Kruševcu, Leskovcu, Zaječarju, v Kuinanovem, veliko skladišče v Prištini, Prilepu, Nišu, Novi Gradiški, Dja-kovem, v Našicah, Slavonski 1'ožegi, Vukovarju, Bjelini, Bihaču in Bosanskem Novem. Njihova kapaciteta bo znašala 46.000 ton. Tretja skupina silosov, tako imenovanih potrošnjih žitnih skladišč bo zgrajena za preskrbovanje pasivnih krajev. Takšna skladišča bodo v Nikšiču, Podgorici, Mo-starju, Priboju, Gospiču, Prijedorju, Goraždi, v Čaplini, Raški in Beranah. Njihova skupna kapaciteta bo znašala 44.600 ton. Poleg teh skladišč bo zgrajen tudi en pretovorni silos v Sisktl, na skrajni točki vodnih poti proli severu. Ta skladišča no bodo služila samo za spravljanje žita, pač pa tudi za spravljanje in odpremo sadja. V načrtu je tudi zgraditev osmih stalnih sadnih skladišč in pet kombiniranih z žitnimi skladišči. Samostojna sadna skladišča bodo v Brčkem, Skopiju, Užicah, 1'ožegi, Novem Sadu, Valjevu, v Zagrebu, Mariboru in Ljubljani. V Belgradu, Šabcu, Nišu, Priboju in Goraždi ni določena kapaciteta tamkajšnjih silosov. Skupna kapaciteta teh silosov je 155.00 ton. Za njihovo zgraditev jo določenih 187
milijonov din in bo zgrajenih 45 objektov. *
Dve novi zadrugi. V zadružni register sta bili vpisani: Nabavna in prodajna zadruga v Dravogradu, zadruga z om. jamstvom (prvi član načelstva Koral Franc), Kmetijska strojna zadruga z om. jamstvom v Št. Jerneju (prvi član načelstva Dur-java Peter),
Borski rudnik bakra je dal januarja 1. 1039 43.366 ton bakrene rude (decembra 193« 42.4-SO ton), topilnice pa so proizvedle 3.765 (3.319) ton bakra.
Tropca. Produkcija rude je dala januarja 1939 57.791 ton, nadalje 6.277 ton svinčenih koncentratov s 79.51% svinca in 28.40 unče srebra ter 5.285 ton cinkovih koncentratov z 49.897o cinka.
Carinska in javna skladišča, d. d. Zagreb. Izbrisani so člani uprave: dr. Gustav Fall, dr. Albert Grabscheid, dr. Avgust Weissel, dr. Erne6t Mittlcr, vpisani pa dr. inž. Luigi Maccallini, dr. Feliks Schnack, dr. Fric Maurer in dr, Viljem Hermann. Vsi dosedanji in prejšnji upravni svetniki so z Dunaja.
Izprememba rodbinskega fmena. Banska uprava savske banovine je dovolila Walterju Sauer-brunnu iz Zagreba izpremembo družinskega imena v Slatin.
G&Ap&daK&tvo
Zaključek pogajanj s Francijo
Ljubljana, 10. febr.
Dno 12. januarja 1939 so začela v Parizu pojenja za sklenitev novega trgovinskega sporazuma s Francijo, ki so bila dne 9. februarja letos uspešno zaključena. Ta pogajanja so izredne važnosti za našo gospodarstvo, v prvi vrsti pa , ker poli eni njih uspeh prelom dosedanje trgovinske politike Francije z nami.
Naša trgovina s Francijo je bila lani zelo pasivna: [>o francoski statistiki za 23.8 milij. frankov, po naši pn za 66.8 milij. dinarjev. Toda naš položaj je v razmerju s Francijo nujno zahteval aktivno trgovinsko bilanco. Kajti mi Imamo v Franciji velike finančne obveznosti, katere plačamo le s franki ali z drugimi devizami, katere lahko Francija pretvori v franke. To so naše državne obveznosti iz Francije, ki izvirajo iz ku-ponske službe predvojnih in povojnih posojil v Franciji. Že leta 1932 smo bili prisiljeni proglasiti za te obveznosti delni transferni moratorij, ki je bil lela 1935 podališan za dve leti, leta 1937 pa za tri leta: 1937, 1938 in 1939. V tem času smo sicer velik del obveznosti plačevali v frankih, zla-
sti pa funding obveznico, katere smo izdajali namesto plačila v frankih. Odstotek frankov, katere so dejansko dobili francoski upniki, je bil od sporazuma do sporazuma večji. Ker pa je zadnje čase naš izvoz v Francijo bil slab in ker tudi naša bilanra z neklirinškimi državami ni bila ugodna, da bi dobili dovolj deviz za kuponsko službo, smo morali nujno misliti na povečanje izvoza v nekli-rinške države. Tu nam je lahko Francija napravila dragocene koncesije. Francija sama je to uvidela že prej in nam je v pogodbi iz leta 1937 zagotovila za 20% aktivno trgovinsko bilanco prav v ta namen, da bi lažje plačevali kupone.
Sedaj poročajo o samem sporazumu, da je Francija pristala na še večji odstotek aktivnosti, in sicer 40%. Računati je, da bo znašal obseg naše trgovine s Francijo leta 1939 260—300 milijonov frankov na strani našega izvoza. Pripominjamo, da je znašal po francoski statistiki naš uvoz v Francijo leta 1938 100.6 milij. frankov. Uvoz v Francijo se bo več ko podvojil, v najboljšem primeru potrojil. Skupno je bilo podpisanih 11 raznih pogodb.
Naša trgovina z Nemčijo. Lani smo izvažali
največ naslednje predmete v Nemčijo (v milij. din, v oklepajih podatki za 1937): les 216.0 (159.3), živi prašiči 210.8 (40.7). pšenica 208.1 (278.9), konoplja 129.9 (113.5), sveže sadje 112.6 (16.9), surov baker 85.4 (132.6), koruza 83.2 (123.0), sveže meso 75.fi (59.7), masrt 71.3 (74.1). jajca 70.4 (50.9), boksit 60.6 (04.6), perje 56.3 (50.5). zaklana perutnina 55.5 (42.3), konji 39.8 (4.7), kože 37.8 (25.5), goveda 37.1 (13.5) milij. din.
Schachtov obisk na Balkanu. Iz Berlina poročajo, da bo bivši predsednik Reichsbanke in nemški gospodarski minister dr. Schacht obiskal že v teku tega ali prihodnjega meseca našo državo in ostalo balkanske države.
Nova delniška družba. V Belgradu je bila vpisana v trgovinski register Jablan, d. d. za trgovino z lesom ild. (glavnica 2 milijona din). Člani uprave so dr Jovan Rajič, Belgrad, dr. Robert Paulovič, Novi Sad in Dragoljub R. Drngovič iz Belgrada; člani nadzorstva pa Bernard Krešič, Osijek, inž. Miša Manojlovič iz Belgrada in Marko Komič iz Novega Sada. Prokurist družbe je Vladimir Kraus iz Novega Sada.
Pančevska ljudska banka v Pančevu, ki je že
o,d leta 1934 pod začito, objavlja računski zaključek za 1938, iz katerega je razvidno, da so nove vloge narasle že na 21.5, dočim so stare padle na 38.85. milij. din. Povečal se je tudi reeskont pri Narodni banki od 8.4 na 10.7 milij. din. Med aktivi odgovarja povečanju vlog zvišanje likvidnosti. Tudi čisti dobiček banke sc je znižal od 0.44 na 0.57 milij. din.
Dobave. Ravnateljstvo drž. železnic v Ljubljani sprejema do dne 15. februarja ponudbe za dobavo zložljivih nosilnic, za bolnike in 15 ton ne-gašenega apna; 16. februarja rešilnih skrinjic; do dne 17. februarja za dobavo obvezilnega materiala in drugih zdravniških potrebščin za sanitetni odsek.
Licitacije: Dne 13. februarja bo v pisarni »štaba utrjevanja« v Ljubljani licitacija za dobavo raznih kontrolnih aparatov. — Dne 16. februarja bo v pisarni referenta inženjerije dravske diviz. obl. v Ljubljani licitacija za dobavo gumenih cevi in cevi za kompresorje. — Razpisane so naslednje licitacije: dne 14. februarja pri komandah mesta: Celje, Škofja Loka; 16. februarja Murska Sobota, Ljubljana, Slov. Bistrica; 18. februarja Dolnja Lendava, Maribor, Boh. Bela; 20. februarja Ptuj, Novo mesto in Mojstrana za dobavljanje mesa po gar-nizijah vojaštva za čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1. — Dne 14. februarja bo v skladišču glavne carinarnice v Ljubljani licitacija za prodajo blaga, kateremu je rok ležanja potekel (razne tkanine, barve, dežniki).
Naslednje licitacije bodo dne 14. febr. pri komandah mesta Celje, Škofja Loka; 16. februarja Murska Sobota, Ljubljana, Slovenska Bistrica; 18. febr. Dolnja Lendava, Maribor, Bohinjska Bela; 20. febr. Ptuj, Novo mesto in Mojstrana za dobavljanje mesa po garnizijah vojaštva za čas od 1. aprila do 30. septembra t. 1. — Dne 27. februarja bo v pisarni komande dravskega žandar-merijskega polka v Ljubljani licitacija za prodajo konjskega gnoja — Dne 27. febr. bo pri Upravi smodnišnice v Kamniku licitacija zaradi dobave 100.000 kg žvepla in dne 8. marca 8584 kg tri-nitrotoluoia.
Kino Sloga, tel. 27-80 Ob 16, 19. in 21. uri
Varšavska cifadcla
Ifiktoria v. Ilallasko
Film o Jnnaftki horlii za svobodo P jI iske. — Veren prikaz vzvišene ljuhoznt do domovine! — Trpljenje tn izgnanstvo v Sibiriji. —_
Ob 14.30 po znižanih cenah! N\ BULVARU! Dvrstna in zabavna komedija!
I
Danes premi jera • 2 senzaciji I
KINO MATICA, tel. 21-24
Film v tehnikoloru. Najnovejše modne kreacije prvih modnih salonov Pari/.a in New Yorka. Filmska novost, ki Vas bode navdušila
SONJA HENNIE
(Nemški dialog) v filmu ..P01ARNK JVfUOST".
Ona sama je že dovolj reklame. Predstave ob 16. 19. in 21. uri
ran
Življenjski roman velik« umetnice,
ki se bori za svojega otrokal Prvi film male
Carmen Lahrmann 1
Premiera!
V ostalih vlogah:
Marija Andergast, Ivan PetrovIC
Theodor Loos, Julia Serda. Use Petri i. t d.
Tel. Dane* premiera!
22 21 Predstave ob 16, la j n 21
radiopovke, kateri prerokujejo veliko ln sijajno bodočnost
Kino Union
MONIKA
Borba na ledu vedno živahnejša
PavIetiČ
I
*
V V.V
Kacic
Curih, 7. februarja, dopoldne ob 3. je igrnln Češkoslovaška proti Nemčiji. Ljudi je bilo okoli 5000. Čehi so pred-vedli boljšo tehnično igra in so le po krivdi desnega branilca Nemci izenačili v zadnji tretjini. Nato so bili podaljški trikrat no 10 minut, ki isto-tako niso prinesli odločitve. Vse občinstvo jo bilo dobesedno na strani Čehov.
Zvečer smo gledali prvič Kanado, ki je nastopila proti Angliji Zopet se nam je odprlo novo polje pri gledanju igre Kanade, ki je igrala tako, kakor si moremo sam* misliti. Vsi so so čudili žilavi obrambi Angležev, ki so vse do šest minut pred koncem tekme vzdržali peklenski napad za napadom Kanade. V zadnjih minutah je bil tempo še hujši, česar Angleži niso izdržali in so v treh minutah dobili 4 gole ta s tem jo bil postavljen končni rezultat.
Curih. 8. februarja. Dane« zjutraj smo Imeli trening v popolni opremi. Treningu je prisostvoval češki trener Bukva in par čeških igralcev, ki so nam marsikaj pokazali. Po enournem treningu Sffl.o šli »alg ija
sprehod ln nato na kosilo. Takoj po kosilu smo nekateri zopet šli na umetno drsališče Dolder, a drugi k počitku, ker mislijo, da jim bo to koristilo. Ko to pišem, je vprav končana prva tretjina zelo zanimive tekme v razmerju 0:0.
Nemčija : Anglija.
Občinstva je okoli 10.000, ki neprestano navija za Anglijo. Dobil sem vtis, da so Nemci in Madžari tu zelo nepriljubljeni, ker občinstvo neprestano navija in odobrava vsako njihovo izključitev. Ko je sodnik izključil najboljšega angleškega igralra, ki je res faulal, je občinstvo protestiralo proti temu in žvižgalo. Tik pred koncem druge tretjine se je nudila Nemčiji prilika, da zabije gol, ko se je pred golom čisto prost znašel Novak, pa je golman rešil in isti čas je sirena naznačila konec druge tretjino.
V odmoru igra radijo razne koračnice in čistilci pO taktu Čistijo 1«"1 Imajo tudi motor, s katerim pometajo in stružijo led, kar bi bilo po-epbuo pripravno tudi zg, našega Mlakarja,
V tretji tretjini v četrti minuti zabijejo Nemci gol. Tempo je vse hitrejši, ker hočejo Angleži za vsako ceno izenačiti, publika neprestano navija in ves stadion vpije hop — Anglija, bop — Anglija. Malo pred koncem je prišlo do zanimivega incidenta. Dva igralca se namreč pričneta med seboj pretepati s palicami in izgledalo je, da bo sodnik oba izključil, pa sta si podala roke in ostala v igri. Igra je končana z rezultatom 1:0
Tekmi Kanada : Češkoslovaška nismo prisostvovali, ker smo mo>ali biti v hotelu in čakati, da nas z avtobusom odpeljejo na stadion. Ali vseeno smo videli zadnjo tretjino. Vse do en in pol pred koncem je Češkoslovaška vodila z rezultatom 0:1 in vsi smo že mislili, da bo velika senzacija, ko bodo Čehi, ki 60 imeli vso publiko, katere je bilo okoli 6—7 tisoč, na svoji strani, zmagali. Ali slučaj je hotel, da je Kanada v zadnji minuti zabila dva gola in s tem nas prikrajšala, da nismo mogli gledati podaljškov in nam preprečila pričakovano senzacijo. Takoj nato smo nastopili mi v postavi: Rihar — Žitnik, Pogačnik — Kačič, Pavletič, Gregorič — Eržen, Lombar, Gogala — rez. Stipetič.
Drugič smo se danes sestali z Letonci in. cilj nam je bil, da rezultat 6:0, ki smo ga dosegli zadnjikrat, popravimo. To se nam je v polni meri posrečilo ali žalibog imeli smo zopet dve zreli priliki, ki pa jih je preprečil letonski golman, ki je eden najboljših golmanov na svetovnem prvenstvu. V prvi tretjini sn Letonci vodili 2:0 in v štirinajsti minuti se mi je nudila prilika za zboljšanje skora. Lejio sem preigral nasprotni napad, podal Žitniku, ki mi je vrnil, streljal sem iz neposredne bližine in že sem mislil, da je gol, ali golman je zadnji čas rešil.
Druga tretjina je končala z rezultatom 0:1, skupno 0:3 za Letonsko. V zadnji tretjini se nam je zopet nudila ugodna prilika in to Žitniku, ki mu je krasno dodal Gcpgorič. ali golman zopet rpši. Tik pr«d koncem igre po krivdt Iceta, ki je bil sicer odličen, dobimo četrti in poslednji gol.
Življenje nam poteka enolično — rekel bi lahko: Hotel — cestni železnica — žična železnica — drsališče — gtedanie tekem in zopet — hotel, v katerem pri natboliši volji ne moreš drugega početi v prostem času, kakor Jesti, spatf in kvarlatli	f	J»
Borze
Dne * 10. februarja 1939|
Svetovne efektne borze
Pariz: v začetku slabše, nato splošno izboljšanje.
London: Boria mirna, tečaji so delno popustili, posebno ameriških papirjev.
Amsterdam: Lahko popuščanje. N e w Y o r k : Tečaji so se popravili, posebno v prvi polovici sestanka.
Denar
Angleški fun! 238 oz. 258
Nemški čeki 13.80
V zasebnem klirlngu je ostal angleški funt neizpnemenjen na 236.10—239.90.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.70—13.90, nadalje so beležili v Zagrebu za konec aprila 13.50—13.70.
Grški boni so beležili v Zagrebu 37 denar, v Belgradu 35.15—35.85.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 7,762.530 din, v Belgradu 4,616.000 din. Prometa v efektih je bilo v Belgradu 3,003.000 din.
LJubljana — Tečaji a p r i m o m. Amsterdam 100 h. gold. . , , 2358.50—2396.50
Berlin 100 mark...... 1762.12—1779.88
Bruselj tOO belg...... 739.-- 751,—
Curih 100 frankov ..,,„, 995.--1005,—
London 1 funt ...,«,, 205 30— 208.50 Newyork 100 dolarjev , , , , 4360.50—4420.50
Pariz 100 frankov......115.70- 118,—
Praga 100 kron ...... 150.75— 152.25
Trst 100 lir ...... k . 230.95— 234.05
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.685, London 20.685, Newyork 441.25, Bruselj 74.40, Milan 23.22, Amsterdam 237.70, Berlin 177.10, Stockholm 106.60, Oslo 103.925, Kopenhagen 92.35, Praga 15.15, Varšava 83.50, Budimpešta 87.25, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.37, Helsinglors 9.1225, Buenos-Aire« 101.625.
Vrednostni papirji Vojna škoda:
v Ljubljani 471.50—473 v Zagrebu 470.50—474 v Belgradu 471.75—472
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 100.25—100.75. agrarji 61.50—62.50, vojna škoda promptna 471.50—473, begluške obveznice 90.25—91.25, dalm. agrarji 90—91, 8% Blerovo posojilo 100—100.75, 7% Blerovo posojilo 93—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—100.75, 7% stab. posojilo 99—100. — Delnice: Narodna banka 7.725—7.800, Trboveljska 187—192.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99.50—100.50, agrarji 60.75—62, vojna škoda promptna 470.50—474, begluške obveznice 89.50—90.50, dalm. agrarji 89.50—90.50 (89.50), 4% sev. agrarji 60.75—61.25, 8% Blerovo posojilo 100 denar, 7% Blerovo posojilo 94—94.25 (93.50, 94), 7% posojilo Drž. hip. banke 101 denar, 7% stab. posojilo 98—99 (98). — Delnice: Narodna banka 7800 denar, Priv. agrarna banka 224 denar, Trboveljska 187—190, Gutmann 35—40, Osj. sladk. tov. 75—77.50, Osješka livarna 175 blago, Jadranska plovba 850 denar.
Belgrad. Državni papirji! 7% investicijsko posojilo 101 denar, agrarji 60.75—61, vojna škoda promptna 471.75—472 (472, 471.75), za konec marca 470—471, begluške obveznice 90 do 90.25 (90.25), dalm. agrarji 89.80—90.25 (90), 4% sev. agrarji 60 denar, 8% Blerovo posojilo 100.25 do 101 (100.50), 7% Blerovo posojilo 94.25—94.50 (94.25, 94), 7% stab posojilo 99 denar (99.25). — Delnice: Narodna banka 8000 blago, Priv. agrarna banka 231.50 denar (231).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bač 153-155, srem, ban 153—155, slav 154—156. Koruza bač parit Indjija Vršac 96—98, bač per Indjija sušena 109—ill, bač per Vršac sušena 107—109. Tend. slaba. Promet srednji,
Sombor. Pšenica bač, bač okolica Novi Sad, okolica Sombor, slov kosa duplikat, južna ban, gornja ban, bač ladja Kanal 152—154, gornja bač 153—155, bač ladja Begej 153—155, bač Tisa šlep 154—156, bač ban ladja Dunav 153—155, srem ladja Sava 151—153. Koruza. Bač prompt 96—98, beč sušena 110—112. Tend. mirna. Promet 46^ vag.
Živinski sejmi
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Šmarju pri Jelšah dne 7. februarja 1939: Voli I. vrste 5—6.10 din, II. vrste 4—5, III. 3-4 din, telice
I.	vrste 4.50—5.50, II. vrste 3.50—4.50, III. vrste 2.50—3.50 din, krave I. vrste 4—5, II. vrste 3—4, III. vrste 2—3 din, teleta I. vrste 5—6, II. vrste 4—5 din, prašiči špeharji 10—11 din, pršutarji 8—10 din za 1 kg žive teže. — Goveje msto I. vrste 10—12, II. vrste 8—10, III. vrste 6-8 din, svinjina 14 din, slanina 16—17 din, svinjska mast 18 din, čisti med 20 din, neoprana volna 15 din, oprana volna 30 din, goveje surove kože 10 din, telečje surove kože 12, svinjske surove kože 8 do 10 din za 1 kg. — Pšenica 250 din, ječmen 150 do 200, rž 200, krompir 100-125, seno 50—70, slama 30—40, jabolka I. vrste 300—400, II. vrste 200 do 300, pšenična moka 325, koruzna moka 200 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—4.50 din za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 5—6 din liter.
Ceno živine in kmetijskih pridelkov v Kamniku dne 6. februarja 1939: Voli I. vrste 5.50 din,
II.	vrste 5, III. vrste 4 din; telice I. vrste 5.50, II. vrste 5, III. vrste 4 din; krave I. vrste 4.50, II. vrste 4, III. vrsto 3.50 din; teleta I. vrste 6.50, II. vrste 6 din; prašiči špeharji 9,—9.50, prašiči pršutarji 8—8.50 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 12 din, II. vrste 11, III. vrste 10 din; svinjina 14 din. slanina 17, svinjska mast 18 din, čisti med 18—20 din za 1 kg. — Pšenica 195 din, ječmen 190, rž 200, oves 180, koruza 140, fižol 300, krompir 80, seno 80, slama 50, jabolka I. vrste 500, II. vrste 400, III. vrste 300 din, pšenična moka do 300, koruzna moka 200 din za 100 kg.
Mariborski svinjski sejem dne 10. februarja: Pripeljanih je bil 108 svinj, prodanih pa 82. Cene: mladi prašiči 5—6 tednov stari 70—90 din, 7 tednov 95 do 125 din, 3 do 4 mesece 200 do 300, 5 do 7 mesecev 310—420. 8 do 10 450 do 310. 1 leto 720 do 980. Kilogram žive teže 6 do 7.75, mrtve teže 8 do 15 dinarjev,
Shol dr. Gregorij Rozman slovenskim fantom:
ff-.. da boste nekoč vsi vzorni katoliški možje in očetje!"
— Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na piazeD želodec kozarec naravne »Fran»-JoseU grenčice.
Proste vaje slovenskih fantov na ljubljanskem
ob lanskem mednar. mladinskem taboru.
Bolnišnice — varne pred bombami
Zdaj gradijo v Angliji podzemske bolnišnice, ki bo imelo v njih 15.000 bolnikov prostora. Bolnišnice bodo že 15. marca izgotovljene in tako je že zdaj poskrbljeno, da v primeru vojne ne bi bili bolniki v nobeni nevarnosti. Klinike stojijo pod betonsko plastjo, ki je 3 m debela in ki je tudi najhujše letalske bombe ne bodo mogle porušiti. Izdatki za te bolnišnice so preračunani na 20 šilingov za posteljo. Ko bodo te kleti zgrajene, bodo po mnenju strokovnjakov trajale tudi 1000 let dolgo. V mirnih časih ho mogoče te bolnišnice uporabljati za shrambe avtomobilov in za podobno. Polagoma pa resnično se bodo naši sodobniki spremenili v jamske ljudi...
Francove čete so iznašle novo propagandno sredstvo: rakete napolnjujejo s časopisi in jih izstreljujejo proti zadnjim ostankom rdeče vojske, da bi tudi tam brali, kako se vojna razvija in opustili nesmiselni odpor
Ob prireditvi, ki jo je Ljubljanska podzveza fantovskih odsekov priredila v proslavo 17 letnice, odkar v sv. Cerkvi vlada papež Pij XI., je škof dr. Gregorij R o ž m a n imel na fante naslednji govor:
Dragi fantje I
Na vprašanje, kaj od vas kot škof pričakujem, bi najlažje in najbolj na kratko mogel odgovoriti: da boste pred svet postavili tako podobo fanta in moža, kakor ste opisani v Jerajevi knjigi: Vzori
Častna četa slovenskih fantov.
slovenskih fantov. Ako pa naj to misel določneje izrazim, pa kot najvažnejše in največje pričakujem' od vas, da tako rastete in živite, da boste nekoč vsi vzorni katoliški možje in očetje. Nobena zadeva se mi danes ne zdi bolj važna, bolj pereča. Jaz, ki čutim odgovornost za rod, ki sedaj živi, in za rod, ki bo prišel za njim, z veliko skrbjo gledam, kako naše nove družine bolehajo, ker se že v velikem obsegu gradijo na lahkomiseln način. Od zakonske skupnosti, ki se sklene brez pravega pojmovanja o njeni vzvišenosti in brez praktičnih osnov, pa narod ne more pričakovati zdravega življenja. Če mož in žena hočeta, da bosta mogla vzgajati nov rod, da bosta otrokom iz sebe mogla nekaj dati, morata najprej sama imeti trdna tla pod nogami. Njun duševni svet mora nekaj vsebovati, da bosta otrokom mogla kazati pravo pot k tistemu cilju, h kateremu smo mi vsi namenjeni.
Mislite vzvišeno o družini
Da pa bo iz naših družin moglo zadihati bolj zdravo življenje, se mora predvsem izpremeniti naziranje o družini, ki je danes v zelo širokem obsegu kaj površno in poniževalno. In to pričakujem od vas, dragi fantje, da se vi v vsem svojem naziranju in pojmovanju družinskega življenja tako visoko dvignete nad poulično pojmovanje, da boste nad mlakužo povprečnosti stali tako visoko, kakor Aljažev stolp stoji visoko nad Ljubljanskim poljem. Družina ni kaka nadležna posledica neke pogodbe ali dogovora ali kaj med možem in ženo, družina je košček raja, svetel žarek, ki še sije skozi zaprta rajska VTata v človeštvo. To je svetel in topel žarek, ki vsakemu rodu v njegove skrbi in težave prinaša nekaj veselja in toplega oddiha.
Tako ozračje pa more dihati samo iz družine, ki ima svoje korenine v Bogu. Iz Boga smo in le tedaj je naše življenje vredno življenja, če družine vodijo svoj zarod k Bogu.
Vez med možem in ženo mora biti duhovna
Bolj kakor na katerokoli važno zadevo se je na ustanovitev družinske skupnosti treba temeljito pripraviti. Vse drugo se more izpremeniti, ta pa je življenjska in najtrajnejša. Pri tem ne sme odločati ne lepota, ne denar, čeprav ob prazni skledi ljubezen sama težko diha. Toda vse to se da nadomestiti z najvažnejšim, to pa je: duhovna zveza med možem in ženo. Duševno morata biti mož in žena med seboj povezana, le potem bosta mogla prav prenašati vse težave, ki so z vsakim družinskim življenjem združene, in jih zmagovati, ker ni zakonske skupnosti in ni družinskega življenja, v katerem prej ali slej ne bi bila mož in žena prisiljena napeti vse sile, da obvarujeta svoje gnezdeče. Ta duševna zveza med možem in ženo pa je nekaj več kot zaljubljenost. Po njej se drug drugemu dasta, se drug za drugega žrtvujeta in s temi medsebojnimi žrtvami se bogati nov rod. Spoštovanje morata imeti drug do drugega — to j e tisto trajno razpoloženje v zakonu, ki vedno ostane in skupno življenje vzdržuje na višini. Medsebojno spoštovanje med možem in ženo je tisti skalnati temelj, ki ga ne razrušijo ne viharji in nobene povodnji ne odnesejo. V četrti zapovedi je spoštovanje otrok do staršev ukazano kot prvi
Slovenski fantje izvajajo proste vaje.
pogoj k zemski sreči. Isto velja za starše med seboj, med očetom in materjo. Kakor vsem vam želim vso družinsko srečo, tako tudi želim, da bi odnose med seboj in ženo gradili na spoštovanji!, da se boste v zakonu dopolnjevali, da bo tudi v vašem zakonu »dvoje v enem«. ..■..;...:■.
Zakon je zakrament
Tudi sv. oče, ki gleda vse bolj daleč v svet kot nii, pravi, da je največja nevarnost za narode, zlasti krščanske, v tem, da so izgubili pravo pojmovanje o svetosti zakona in družinskega življenja. Da bi narodom pomagal pridobiti si nazaj to
.Vopošilov prekop' med Donavo in Kolpo
V pripravljalnih delih so sovjeti zgradili 11 koncentracijskih taborišč za 60.000 kaznjencev
'Sovjetska vlada se bavi z velikopoteznim načrtom, kako bi s prekopom zvezala Don in Volgo. Ta prekop bi spadal k tistim vodnim prometnim zvezam, med katerimi sta izpeljani že zveza med Vzhodnim in Belim morjem in prekop Volga— Moskva. Tozadevni načrti so že zelo stari, saj eo se inženirji s takimi mislimi pečali že v 17. stoletju. Od kar pa je sovjetska oblast vojno industrijo iz Leningrada prestavila bolj v notranjost proti Uralu in v območje Volge, se je potreba po vodni zvezi med Donom in Volgo še bolj pokazala.
Za prekop med Donom in Volgo nameravajo pri mestu Komovskoje na Donu zgraditi velik jez 37 m visok in 12 m dolg. S tem jezom bi med Donom in Volgo nastalo veliko umetno jezero, ki -j?i merilo 56 milijard kub. metrov. Suha zemlja med obema veletokoma pa bi se tako skrajšala, da bi bil pravi krekop dolg samo 40 km. Tako bi nastala 638 km dolga vodna pot, ki bi se začela v Rostovu na Donu in bi segla v mesto Krasno-armiejsk na Volgi, kjer bi bilo zadnje pristanšče. Nova vodna zveza naj bi omogočila lahek in cenen prevoz blaga iz pristanišč ob Črnem, Kaspi-škem in Azovskem morju proti moskovskem pristanišču in odtod dalje na sever sovjetske Rusije.
Po gospodarskem računu sovjetskih inženirjev bi se na leto po tem prekopu prepeljalo 20 milij. ton blaga, predvsem premoga, lesa, rudnin in zemeljskih olj. — To je veliko več, kar sta v prvih letih svojega obstoja zmogla Sueški in Panamski prekop. Gradbeni stroški znašajo po proračunu 5 milijard rubljev, graditi bi ga bilo pa
treba 5 let. Obenem bi v Donsku in v Krasno-armiejsku zgradili velike električne centrale, in sicer zelo globoko pod zemljo, da bi bile varne pred obiski sovražnih bombnikov.
Kako pa 6ovjeti gradijo taka velika dela, ki gotovo nič ne zaostajajo za piramidami egiptovskih faraonov, najbolj kaže okolnost, da 6o takoj, ko so ljudski komisarji načrt o Vorošilovcm prekopu potrdili, začeli graditi 11 koncentracijskih taborišč. Tu bo varno spravljenih in zastraženih 60.000 političnih kaznjencev, ki bodo brez sleherne socialne zakonodaje s svojim življenjem gradili prekop, ki se bo imenoval po poveljniku rdeče vojske. Poleg teh obsojencev bo pri gradnji zaposlenih še kakih 2700 obrtnikov in strokovnjakov.
odrešilno visoko pojmovanje družine, je izdal prelepo okrožnico »Časti C o n u b i i«. Zakon ni kakšna pogodba napol trgovska, napol družabna, zakon ni dogovor, ki naj velja dokler, to prija nekemu mehkužnemu razpoloženju, zakon je zakrament, kakor sv. krst, sv. Evharistija. Kakor drugi zakramenti človeka podpirajo, tako tudi zakrament sv. zakona daje zakoncem potrebno moč — dejansko milost. Imejte to veličino zakona vedno pred očmi: zakon je zakrament.
Varčujte z denarjem, telesnimi in duševnimi močmi
Vsak ima pravico ustanoviti si družinsko skupnost in Cerkev prav v našem času vedno glasneje poudarja, da mora vsak moški s svojim duševnim ali ročnim delom toliko zaslužiti, da si bo v pravih letih mogel ustanoviti družino, da ne ho materi — ženi treba hoditi za kruhom, ko ima vendar v družini vso drugačno mesto. Je pa družinsko življenje neprestano združeno tudi z žrtvami. In najboljša priprava na zakon je: učiti se žrtvovanja. Zaradi te duševne priprave pa tudi zaradi materielnih vprašanj samih vam pravim: Varčujte v teh letih, da bo družinska skupnost kadarkoli si jo boste pač ustanovili, že imela ob
sebi nekaj zalog. Varčujte z denarjem, varčujte s telesnimi in duševnimi silami. Le kdor čil in ohranjen stopi v zakonsko skupnost, ji bo mogel dajati polno duševno in telesno življenje. Varčevanje z denarjem in telesom vam bo dalo srečen zakon, kdor pa iz kakršnihkoli okoliščin v zakon ne stopi, mu tako življenje da srečno in lahko starost. Ne morem razumeti fanta, ki brez kvante in pol litra vina ne more biti vesel, saj vendar eno in drugo pravo veselje le ubija. Kdor s tem trati mlade moči, zapravlja veliko bogastvo, ki ga bo v zakonu težko pogrešal.
Dragi fantje, rastite in živite tako, da boste zmogli ko pride čas, ustanoviti družino po božji zamisli, da bo vsaka vaša družina košček izgubljenega raja.«
C I S TEK
Na Prešernovem
tihem domu
Ne na onem, kjer je zagledal beli dan, marveč na onem, kjer je sprejel svoj večni mir.
»In pozen vnuk poroma k tvoj'mu grobi...« poje Prešernov verz.
Poromajmo torej na Prešernov grob. Kateri na dan obletnice njegove smrti niste mogli tja poromati v resnici, pa pojdite 6edaj v duhu s temle spominom.
Letos, 8. februarja, je bil res prav pomladni dan v Kranju, kaj šele na Prešernovem grobu. Njegovi častilci niso pozabili Prešernovega groba.
Niso pozabili? Ne vem, če je to povsem prav rečeno. Res da so bili na grob položeni štirje šopki, ne ravno veliki; dva v rdečih nageljnih s slovensko trobojnico in dva v belem telohu med belimi zvončki, čebele so, za ta čas nenavadno, živahno šumele po mladem cvetju. Le to je bilo čudno videti, da se bralke sladkega medu niso kar nič pomudile, niti ena med njimi ne, na rdečem cvetu, ampak vse se kopičile le v obeh belih šopkih.
Na peščenem obrobku pa je gorelo ooem sveč. Morda je bilo to slučajno tako, morda je kdo pri tem mislil na osmi februar?
Spomeniku samemu se pozna, da že dolgo stoji. Napis na vzhodni strani nam pove: V PESMIH neumrlimu postavili častitelji njegovi
1852
Stoji torej že blizu devetdeset let. Težko, da bi se obdržal še enkrat toliko let. Stoletnico pa bo že še dočakal. Pred leti ga je morala že neka roka popravljati, ker se v marmornatih tenkih razpokah vidijo rumenkaste lise, ki motijo sicer lepo ponositost grobnega spomenika. Prav tako je že pričel razpadati spomenikov zaglavek, ki mu manjka oziroma se mu počasi odkrhava zob za zobom ob slikovitem marmornatem robu.
Vzporedno s kamnom bledi tudi napis:
Dr
France Prešerin rojen v Verbi 3. decemb. umeri v Krajnji 8. febr.
1849
Ena se Tebi je želja
spolnila: V zemlji domači de
truplo leži.
Presenetljivo lepo pa se med vsem raznoterim bledenjpm in staranjem blestita v zlatem žaru: Lira in lovorjev venec. Tako se moreš tudi ob tem spomeniku spomniti pomembnih besed: »Si hi ta-cebunt, lapides clamabunt.. .< Lira in lovor pričata nenmrljivnal Prešprnovega genija.
Toda Prešernov grob tudi sicer v letu ni zapuščen. Zeleno smrečje na grobni gredici namreč kaže, da spe pod njim rože, ki oiive in zacveto
v pomladni in poletni čas. Dva velika železna oklepa v obliki košare, stoječg ob levi in desni strani groba, utegneta biti sicer nosilca dveh palmovih ali lovorovih dreves. Ob obletnici, 8. febr., jih žal! ni bilo tam, čeprav bi ob izredno toplem dnevu nič ne občutila mraza.
Tak je torej pogled na Prešernov grob.
Kaj pa naj pove naš obisk na tem Prešernovem tihem domu?
Najprej seveda vse to, kar slovenski narod misli in čuti ob Prešernovem imenu in njega nesmrtnem delu. Potem tudi vse ono, kar so drugi narodi priznali večnoštrfrga našemu Prešernu.
Vendar to ni še tisto, kar smo hoteli prav danes s svojim obiskom povedati na Prešernovem grobu. Kaj torej?
Pomislimo vendar, da pokojni vpdo za nas, kakor mi vemo zanje; verujmo vendar in nikar ne dvomimo, da vedo, kako se godi našemu rodu, naši družini in domovini v sedanjih časih.
Kako topel in koliko prisrčnejši je naš spomin na Prešerna, če se pri tem živoverni spomnimo, da tudi on misli na nas. Kar je Prešeren mislil, želel in pel včasih, prav isto misli, poje in srčno želi za nas še dane«:
Da bi nam srca vnel za čast dežele, Med nami potolažil razprtije. In spet zedinil rod Slovenšč'ne cele
Da b' od sladkate njega poezije Potihnil ves prepir, bilč vesele Viharjev jeznih mrzle domačije.
Ako hočemo zares obuditi in ohraniti Prešernovega duha med nami, ne pozabimo, kaj nam poje naš Orfej iz tihega doma. »Da b' od sladkote njega poezije«, ne iakali samo pesniških in estet-
skih užitkov, da se ne bi samo ponašali z njegovim delom, marveč da bi sprejeli in spolnili tudi njegovo srčno misel.
Ko smo rr torej v govorih in listih, v šoli in gledališču in tudi na njegovem grobu spominjali Prešernove 90 letnice, smo si tu in tam rekli: »Sedaj pojdemo Prešernovi 100 letnici naproti.«
Stoletnici naproti? Pa kakšna bo ta stoletnica, če še do tedaj ne bo spolnjena Prešernova srčna želja? Naš veliki pesnik, klicar in prerok čaka'na naša dejanja.
Potom pa moramo preusmeriti marsikaj v našem knjižnem, narodnem, socialnem, političnem in gospodarskem življenju.
Preden smo na spominski dan zapustili Prešernov tihi dom smo videli ob njem še zanimiv prizor, ki nam more v podobi služiti za to, kar snfo hoteli povedali v besedi.
Mlad fotografski amater je pristopil z mlado deklico, da jo naslika: stoječo ob pesnikovem grobu. Deklica ni vedela, kako in kam naj se prav za prav obrne. Amater pa je vedel, kaj hoče in naravnal je dekličin obraz in pogled, kakor je rekel: »Naravnost v Prešernovo ime.«
Deklica je z mirnim obrazom in pogledom obstrmela ob grobu in Prešernovem imenu.
Amater je pripravil pristroj. »To bo lepa slika. V Ozadju se vidijo tudi ožarjene snežene pla nine...<
Fotograf je v svojo zadovoljnost zajel zaželeno sliko v svoj pristroj.
Ko bi bila vsa Slovenija tako zaverovana v Prešernovo domoljubno in miroljubno misel. Te šele bi bila lepa slikal In v ozadju bi žarele slo venske gore...
»Vremena bodo Kranjcem ee zjasnila ...« S. S.
novice
Koledar
Sobota, 11. febr.: Lurška Mat božja; Adolf, škof. Zadnji krajec ob 5.12. Herechel napoveduje sneg in vihar.
Nedelja, 12. febr.: Druga predpostna nedelja.
Evlalija, devica mučenica.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je umrl Jakob Leskovic, pekovski mojster na Opekarski cesti štev, 8, star 77 let. Bil je poštenjak starega kova, Trnovčanam dobro znan pod imenom »Pekov ata«. Zapušča tri sinove, od katerih vodita dva pekovsko obrt, eden pa je tiskar. Njegova žena, ki jo bila prava krščanska mati in znana po svojem dobrem srcu, mu jc umrla že pred tremi leti. Pogreb rajnika bo v nedeljo 12. t. m. ob 2 popoldne izpred hiše žalosti, Opekarska cesta štev. 8, na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku, ki je umrl po kratki in mučni bolezni, naj Tolažnik dodeli večni mir. —■ Spoštovanim preostalim naše iskreno sožalje!
Osebne novice
= Ban dr. Marko Natlačen častni občan obilno Brusnico. Občinski odl>or občine Brusnice je na svoji seji dne 5. februarja 1939 izvolil častnim občanom g. bana dr. Marka Natlačena v priznanje za neštete zasluge, ki si jih je pridobil g. ban kot predstavnik najvišje državne oblasti v Sloveniji za razvoj občinskih go«j>odarstev in napredek vsega slovenskega naroda.
— Novi predstojnik mestno policijo v Kranj«. Za predstojnika podržavljene mestne policije v Kranju je bil imenovan, kakor smo svoj čas že javili, g. Anton Uršič, dosedanji pristav pri upravi I>olicijo v Ljubljani. O. Uršič je te dni nastopil svojo službo. S tem je prevzel to važno mesto mlad in sposoben upravni uradnik, ki se je žo večkrat odlikoval v mnogih važnih policijskih In preiskovalnih poslih. G. Uršič je pred svojim službovanjem v Ljubljani služboval na višjem policijskem tečaju v Belgradu. G. UrSiČu k imenovanju čestitamo z željo, da bi v Kranju prav tako uspel s svojim delom, kakor na svojih prejšnjih službenih mestih!
Dom Spd na koimi
1520 m
= Sodniški izpit. Pred izpitno komisijo ape-
lacljskega sodišča v Ljubljani je včeraj napravila sod. pripravnica ga. dr. Donata Capuder sodniški izpit. Ga. pripravnica je dodeljena v službi izvršilnemu oddelku ljubljanskega okrajnega sodišča. Pred dnevi pa sta napravili isti izpit na apelaclji sodni pripravnici: Valentina 1'oheraj in Mira Bez-laj, obe dodeljeni nespornemu oddelkn omenjenega okrajnega sodišča. Vsem gospem iskreno čestitamo! Na ljubljanskem sodišču je sedaj že 5 slovenskih žen, ki opravljajo sodniske posle.
Prosvetna zveza v Ljubljani
naroča vsoin včlanjenim prosvetnim društvom ob priliki smrti sv. očeta papeža Pija XI. sledeče:
1.	Prosvetna društva naj z drugimi katoliškimi organizacijami prirode spominske komomora-cijo v teku meseca februarja. Za to priliko posebno priporočamo predavanje: Življenjepis Pija XI. s skioptičnimi slikami; Vatikan tudi s slikami; sv. očo in Vatikan, film.
2.	žalno službe Irožjo, ki bodo po vseh župnijah, naj so udeleži vsako društvo po svojih zastopnikih s svojo zastavo.
3.	Na društvenih prosvetnih domovih naj se razobesijo žalno zastavo na dan pogreba.
Katoliškim ženskim društvom in ženskim odsekom
včlanjenim r Slovenski krščanski ženski zvezll Slovenska krščanska ženska zveza prosi in poziva, da ob smrti poglavarja katoliške Cerkve, sv. očeta Pija XI., priredite v svojih društvih žalno komemoracijo ali v svojem društvu (odseku) ali pa se pridružite komemoraciji prosvetnega društva v kraju. Istotako se udeležite žalne službe božje, ki bo v vseh župnijah. Posebno pa zbirajte duhovne darove za blagoslovljen mir in pokoj duši našega velikega skupnega očeta.
Slovenska krščanska ženska zveza.
JCaj JpKaviJbe.?
Na neki ljubljanski šoli so ta teden predavanja za starše šoloobveznih otrok tistega okraja. Do sreie tedna je šlo vse lepo v redu, zalo pa je tembolj v četrtek iznenadilo številno poslušalstvo — skoraj same matere —, ko je sliSalo namesto narodnostne vzgoje političen govor. Odgovorni voditelj jvedaranja je angaiiral nekega nevzgoji-teljn, ki je predava' o vzgoji. Oba sta našla so-trudnika v nekem debaterju iz neposredne bliti-ne, ki naj bi pomagal ustvariti potrebno štimungo. Kakšne vrste predavanje je to bilo, se ne razvidi samo iz osebe predavatelje, ki je notorifen marod-ni naprednjakr, ampak ludi iz predavanja samega, ki je obravnavalo tudi naš reiim, češ, da ne skriti za invalide in dobrovoljce. Vprašam sedaj: 1. S čigavim pooblastilom se ta gospod poteguje za invalide in dobrovoljceP 2. Jeli sam invalid ali dobrovoljec? 3. Je-li kdaj v )>retcklih 20 letih vprašal odgovorne voditelje, kaj so ie napravili za invalide in dobrovoljce? Sicer pa na predavanja pedagoških tednov ne spadajo nobena politična vprašanja bodisi neposredno, bodisi posredno, ker za to so poklicani drugi linitelji, nikakor pa ne šola. To je tem bolj obsodbe vredno, ker je bil ta pedagoški večer očividno arnnliran z namenom, da gotovi ljudje dajo duška svojim političnim čustvom. Nam staršem in otrokom pa političnih nazorov in čustev kogarkoli ni nič mar in prosimo, da bi pedagoški večeri slutili za to, za kar so namenjeni. Najbolje bi pn, mislim, bilo, če bi se vzgojni tečaji prirejali za gospode, ki ve vedo, da deta potrebuje vsega bolj za rroj duševni in moralni napredek, kakor politike, poiebno te je laka, kakor je pri srcu nekaterim.
—	Piju XI. v spomin bo govoril ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman v nedeljo 12. t. m. ob 9.45 v Radio oddajni postaji v Ljubljani.
—	Ravnateljstvo Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in uradniki-poslanci. Pretekli četrtek je imelo ravnateljstvo SUZOR v Zagrebu sejo, na kateri je sklenilo, da se nameščencem delavskega zavarovanja, ki so bili izvoljeni za poslance, dovoli dopust za toliko časa, dokler bodo poslanci, z znižano plačo v višini pokojnine. O tem so dolgo časa razpravljali, ker je prejšnji sklep določal, da se vsd nameščenci delavskega zavarovanja, ki so bili: Izvoljeni za poslance, odpuste Iz službo. Sedaj so la sklep spremenili In se bodo uradniki, ko bo potekel njihov poslanski mandat, zopet lahko vrnili na svoja službena meela.
—	Nurodnovzgojni tečaj Slovenske straže, ki bi se moral pričeti v ponedeljek 13. t. ni. se preloži na kusnejši čas. Na to opozarjamo vsa ona društva, ki so priglasila svoje udeležence.
—	Velikodušen dar v znesku 6000 din je poklonila Podpornemu društvu za gluhonemo mladino v Ljubljani dobrotnica, ki v svoji skromnosti ne želi biti imenovana. Pač pa želi, da bi tako priskočili na pomoč našim gluhonemim sirotam, ki niso nič manj nesrečne od slepcev in torej vredne največjega sočutja, še mnogi, ki so premožnejši od nje in bi se jim nič ne poznalo, če bi opravili tako dobro delo usmiljenja. Društvo se tej plemeniti ženi iskreno zahvaljuje in želi, da bi njen zgled ne ostal osamljen,
—	Hud« nesreča v kovaški delavnici. Včeraj so pripeljali v ljubljansko bolnišnico 19 letnega kovaškega vajenca Ivana Medveščka iz Jarš pri Homcu na Gorenjskem. Medvešček je v kovačnici svojega mojstra napenjal jermen na transmisijo, pri čemer ga je zgrabila transmljeka oe ter ga butnila vstran. Medvešček 61 je pri padcu zlomil obe nogi v stegnih.
—	Namesto venea na grob rajn. škofa Gnidovca je daroval profesorski zbor škof. klas. gimnazije v Št. Vidu n. Lj. njegovemu sirotišču v Skoplju 682 din.
—	Živinski in kramarski sejem bo v četrtek 10. februarja v Št. Lovrencu na Dolenjskem.
—	Pregled motornih vozil sa okraj Slovenj Gradeo 1k> v četrtek 23. februarja 1939, in sicer v Slovenjem Gradcu z začetkom ob 8.30, v Šoštanju z začetkom ob 12.
—	Razpisana »travniška služba. V »Službenih Novlnah« štev. 27 z dne 6. februarja 1989 je objavljen razj)is mesta zdravnika pripravnika v umobolnici na Studencu. Prošnjo je predložiti neposredno ministrstvu socialne politike in ljudskega zdravja v Belgradu.
prvovrstno ureiena postojanka
—	Kdo ve, kaj prinese bodočnost. Ni preroka — bodočnost je zagonetka — eno ie in sigurno, da v borbi zinaga oni, kateri je odpornejši in boljših živcev. Današnja doba neetalnosti iin hitrosti zahteva od človeka dobro zdravje, fizično odpornost in dobre živce. Kateri temu ni dorasol, podleže v življenjski borbi. 1—2 skodelici Ovomaltine za zajtrk in južino da telesu najvažnejše življenjske sestavine in mnogo vitaminov, t. j. vse ono, kar je za razvitek neobhodno potrebno.
— Pri neredni stolici, napetosti črev vsled zapeke prav odlično odvaja naravna »Franz>Josefova« grenka voda zaostanke prebave nakopičene v črevih. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josefova« voda s polnim uspehom pri odraslih kakor tudi otrocih.
Reg. po min. soo. pol. in n. zdr. S-br. 15 485. 25. V. 35
—	Darovi ta bolniški sklad Društva slovenskih likovnih umetnikov (I. izkaz). Od 5. decembra 1938 do 19. januarja 1939 je prejelo Društvo slovenskih likovnih umetnikov za 6Voj bolniški sklad sledeče darove: Darovali 60 po 500 din: dr. Pris-lan Fr., notar, Laško; po 200 din: Celjska posojilnica, Celje; Eberle J., trgovec in dr. Kral A., univ. profesor, oba v Ljubljani; po 150 din; Prva kranjska tov. pletenin in tkanin Drag. Hribar, Ljubljana; po 100 din: Bizjak & dr., tov. keksov, Zagreb; dr. Černej D., odv., Ljubljana; Dolničar & Presker, kavarna Emona, Ljubljana; dr. Gorišek Milan, odv., Št. Lenart; Hribar R., Industrijalec, Ljubljana; Kobler Fr., odv. Radovljica; Krejči A., direktor, Ruše; dr. Matko 1., docent, Ljubljana; Meli-kova M., Ljubljana; Nova založba, Ljubljana; Pu-celj Ivan, minister n. r., Belgrad; Robič Anica, Maribor; Skubec R., gen. ravnatelj in mg. Sušnik R., lekarnar, Ljubljana; po 50 din: Hity Albina, Ljubljana; dr. Kmet, St., lekarnar, Ljubljana; dr. Maček V., odvetnik, Ljubljana; Palovec F., den-tist, Ljubljana; dr. Petrič J., zdravnik, Bohinjska Bistrica; Poznik V„ notar, Lož; Rudolf Vida, koncertna pevka, Ljubljana; Sire Fr., Kranj; Sitar Val., župnik, Preddvor; S. S., Ljubljana in Verbič Ant. dvorni dobavitelj, Ljubljana; po 40 din: dr. Puher Srečko, zobozdravnik, Ljubljana; po 25 din: Goričar F. I., Ljubljana in Lončar Ivo, Ljubljana; po 20 din: Čapek P., uradnik, Ljubljana in dr Sla-vič M., univ. profesor, Ljubljana; po 10 din: Bav-dek Angela, Videm; dr. Grossmann V., odvetnik, Ljubljana In Ivanovič N., uradnik Nar. banke, Ljubljana. — Vsem gg. dobrolnicam in dobrotnikom ki so pokazali s svojimi darovi svojo posebno simpatijo do slovenskih likovnih umetnikov ter so jih s svojimi darovi podprli za primer bolezni in onemoglosti, izreka podpisano društvo svojo toplo zahvalo, — Društvo slov. likovnih umetnikov v Ljubljani.
—	Prijavo zu znižanje dopolnilnega davka k zemljarini. Dopolnilni davek k zemljarini so zniža samo pod sledečimi (»goji: 1. da se davčni zavezanec bavl samo s kmetijstvom; 2. da obdeluje svoje posestvo sam ali s člani svoje rodbine; 3. da šteje rodbina takega davčnega zavezanca več kot 5 članov; 4. da dopolnilni davek k zemljarini ne presega 5000 din, in 5. da predloži v odrejenem roku prijavo na predpisani tiskovini. V smislu omenjenega zakona se nestnatrajo za člane hišne zajednice 1. »sebe, ki so stalno odsotne. Za stalno odsotne pa ee smatrajo osebe, ki odslužujejo vojaški rok, ki se šolajo, uče obrta, zdravijo in podobno. 2. Osebe, ki se bavijo poleg kmetijstva z industrijo, trgovino ali kakim drugim poslom, ki se zanj plačuje prldobnina; 3. osebe, ki so v javni ali privatni službi; 4. žene in otroci oseh, omenjenih v točki 2 in 3; 5. domača služlnčad In nameščenci. Davčni zavezanci, ki imajo pravico do znižanja, morajo vložiti prijave na predpisanih obrazcih do 81. januarja
Prijave, ki so bodo vložile po tem roku v naslednjih 15 dneh, se ne bodo upoštevale, če se ta zakasnitev ne bo obenem z vloženo prijavo s posebno tehtnimi razlogi opravičila, pozneje vložene prijave se ne IkkIo obravnavale. Prijave Be morajo vložiti pri pristojni občini, v Ljubljani pri mestnem poglavarstvu, na predpisani tiskovini, kl se dobi istotam. Vložiti mora prijavo zavezanec zemljarine sam ali pa njegov zastopnik, ki pa mora prijavi priključiti tozadevno pooblastilo. Na zahtevo davčnega zavezanca izpolni prijavo tudi občina po prosilčevi napovedi. Za resničnost števila Članov hišne zajednice, kakor tudi podatkov [>o točkah 1—5 je odgovorna, razen davčnega zavezanca tudi občinska oblast — mestno poglavarstvo. —
— Svarilo služkinjam. Družba sv. Rafaela v Ljubljani je prišla na sled sleparjem, ki skušajo izvabiti denar od brezposelnih deklet s tem, da jim obetajo dobre službe v Nemčiji, kamor jih bodo baje z lahkoto spravili. Navadno zahtevajo od njih predujem za stroške potnega lista in drugo. 0|K)zarjamo vsa dekleta, naj se v takem ali podobnem slučaju vselej takoj obrnejo na Družbo sv. Rafaela (Ljubljana, Tyrševa cesta 31) za svet, preden komu verjamejo. Če bo njih le-selltev res mogoča in varna, bo Družba sv. Rafaela radevolje še pomagala. V slučaju sleparije bo pa obvarovala deklet bridkih razočarani, morda celo nesreče. Prav te dni je »Zveza gospodinjskih pomočnic« sporočila Družbi sv. Rafaela tak slučaj.
pO cbviavi
•mu Q imiuaiaB'1: uimii luuuutuRnuuuuii moiui minauuj] irtna^ti i^uni tai R< irtnruiti nnmmvrKntiui i m omuitn nrmBinrnituoj] nnrtuiu rv
*	Smrt uglednega hrvatskega gasilca. V Samo-boru je umrl znani hrvatski gasilski delavec Marijan pl. Heržič, dogoletni upravitelj škofijskega posestva v Djakovu. Kot gasilski delavec je zavzemal važne funkcije v gasilstvu, ni bil samo predsednik gasilske čete, marveč tudi prdsednik gasilske zajednice. Izkazal se je kot izboreD gasilski organizator in je prejel za evoje zasluge številna domača in tuja odlikovanja.
*	Številni odpusti rudarjev v Dalmaciji. V Split so prišli zastopniki rudarjev iz Siveriča, ki so se oglasili pri rudarskem nadzorstvu, Delavski zbornici in banski upravi ter izročili spomenico rudarjev drniške občine. V spomenici rudarji navajajo, da je rudnik Monte Promina v decembru in januarju odpustil 600 rudarjev, sedaj pa je nevarnost, da bodo delo v rudniku popolnoma ustavili. Če ee to zgodi, bo ostalo brez dela i« kruha 6000 članov rudarskih družin. Kot vzrok odpustov v rudniku Momte Promina se navaja, da siveriški j>remogovniki zaradi previsoke voznine ne morejo konkurirati z ostalimi premogovniki, posebno s tujim premogom. Rudarji zahtevajo, da ee zniža prevoznina za siveriški premog. To bi bila edina rešitev, da bo mogel siveriški rudnik konkurirati z ostalimi rudniki in samo na ta način bo mogoče preprečiti ustavitev dela.
*	Avtomobilska nesreča pri Indjiji. Deputa-cija novosadskih meščanov se je v več avtomobilih
februarja in marca najboljše
snežne razmere za smučanje
peljala v Belgrad, da bi povabila predsednika vlado i,n še nekatere ministre na narodno prireditev, ki 1k> v Novem Sadu v nedeljo, dne 12. februarja. Pri Indjiji pa je avtomobil Milana Popova trčil z nekim drugim avtomobilom, kl je prlvoz.il od nasprotne strani. Bila je namreč tako gosta megla, da se ni prav nič videlo naprej. Več potnikov je bilo hujše ranjenih. Člani deputacije, ki 60 odnesli zdravo kožo, so nadaljevali pot v Belgrad z vlakom.
*	Dveletna deklica v plamenih. Barica Novtič iz neke vasi pri Zagrebu, stara dve leti, se je igrala v domači hiši. Prišla je v bližino ognja in vnela se ji je oblekca. Naenkrat je bilo ubogo dete v plamenih. Starši so hitro strgali oblekco z otroka in ga prepeljali v zagrebško bolnišnico, kjer pa je kmalu v hudih bolečinah izdihnila.
*	Samomor Slovenca v Zagrebu. 25 letni kovaški pomočnik Franc Gtneiner s Pragerskega, se je po opravkih pripeljal v Zagreb. Ko je vse opravil, je šel na Zavrtnico in se tam vrgel pod osebni vlak, ki je ravno mimo vozil. Kolesa so nesrečnemu Gmeinerju odrezala glavo in je bil takoj mrtev. Pri njem so našli razglednico brez naslova, na kateri je bilo napisano: »Pošiljam Ti zadnji jx>zdrav iz Zagreba. Na svidenje nad zvezdami.« Iz tega bi se dalo sklepati, da je Gmeiner skočil pod vlak zaradi nesrečne ljubezni.
*	Nevaren goljuf, ki je strašil tudi po Sloveniji — prijet. Še lansko poletje je župnik v Vrapču na Hrvatskem, Franjo Horvat naznanil oblastem, da je izginil njegov hlapec Ivan Stepan, ki je ukradel župnikov voz in konja v vrednosti 15.000 din. Preiskava je dognala, da je Ivan Stepan identičen z znanim goljufom Ilasanom Keserovičem. Šele sedaj so Keseroviča aretirali v Novi GTadiski. Keserovič priznava, da je ukradel konja in voz, povedal pa je, da je tudi v Višnji gori v Sloveniji zagrešil jjodoben zločin.
*	Trgovec z belim blagom aretiran. Pančevska policija je prejela ovadbo, da je zasebni uradnik Mllorad Gajič s pomočjo trafikantinje Zore Odačič posredoval za neki nočni lokal v Skoplju dekleta. Obetala sla dekletom dobre službe in zaslužek. Dekleta je prevzela Dora Popovič, ki je imela nalogo, da jih pelje v Skoplje in tam odda v nočnem lokalu Anke Pešič. K sreči se je policiji posrečilo preprečiti to kupčijo in trgovce aretirati. Zagovar-
iajo se, da so najeli dekleta kot služkinje za Anko 'eSič. Policija je vse tri izročila sodišču.
*	S tujim denarjem pobegnil. Policija v Pe-trovgradu je na podlagi tiralice belgrajske policije prijela trgovskega pomočnika Svetozarja Todoro-viča iz Belgrada. Todorovič je pred nekaj dnevi prejel od svojega gospodarja trgovca Marka Deu-tseha 40.000 din, da bi jih nesel na pošto. Todorovič pa je z denarjem pobegnil. Najprej je bil v Starem Bečeju, nato pa je šel v Petrovgrad, kjer je zapravil ves denar.
*	Samomor 87 letnega starca. V Osijeku je živel mestni cestni pometač 87 letni Mato Taba-kovič pri svoji hčerki Ani. Zadnje dni je starec pri|)ovedoval. da si bo vzel življenje. Seveda domači lega pripovedovanja niso vzeli za resno. Preteklo sredo zvečer je bil starec prav dobre volje. Po večerji je legel spat. Po desetih je hčerka začula, da oče nekaj rogovili po kuhinji. Vprašala ga je, kai dela. Ko oče ni odgovoril, je šla hčerka gledat v kuhinjo in tam je našla očela obešenega.
*	Zločin odpuščenega delavca. V Stanisiču pri Somboru je bil odpuščen delavec Milan Velič iz Podgorice. Takoj nato je prišel v pisarno delodajalčevega sina Antona Volička ml. z dvema listkoma v roki. En listek je izročil Voličku. Medtem ko Je Vollček bral listek, je Velič Izvlekel nož in ga zasadil Voličku v želodec. VoliČek je kmalu nato izdihnil. Nekega dne je bil na zidu tovarne
Ljubljana, 11. februarja
Gledališče
Drama: Sobota, 11. febr.: »Upniki — na plani« Izven. — Nedelja, 12. febr. ob 15: »Sne-gulčica«. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Ob 20: »Trideset sekund ljubezni.« Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 13. februarja: »Hlapci«. Red A. — Torek, 14. fefer.: Zaprto. — Sreda, 15. febr.: »Potovanje v Benetke.« Premiera. Premierski abonma.
Opera i Sobota, 11. febr.: Balet Devi Dja. Deloma nov spored. Cene znižane. —> Nedelja, 12. februarja ob 20; »Tosca«. Gostovanje Vere Maj-dičeve in J. Gostiča. Izven, Znižane cene. — Ponedeljek, 13. febr. Zaprto. — Torek, 14. februarja: »Lohengrin«. Red B.
Radio Ljubljana
Sobota, 11. febr.s 12 Da bo postrežemo vsako uho, naj v pisanem venčku zdaj plošče pojo — 12.45 Poiočila — 18 Napovedi — 18.20 Da bo po-streženo vsako uho, naj v pisanem venčku zdaj plošče pojo — 14 Napovedi — 17 Otroška ura: a) belina Lagerlttff: Kako je Niels Halgerson popo-toval t divjimi gosmi. Povest ▼ nadaljevanjih; b) Nastop otrok (vodi gdč. Slavica Vencajzova) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust, igra Radijski orkester — 18.40 Ukrajina vstaja (g. prof. Etbin Boje) — 19 Napovedi, poročila — 19.80 Nac. ura — 19.50 Beseda k prazniku (g. F. S. Flnžgar)
—	20 O zunanji politiki (g. urednik dr. Alojzij Kuhar) — 20.30 0 žabah, klobasah in drugih rečeh. Kmečki pisan večer. Besedilo napisal ml O. Muck. Izvajajo Člani rad. igr. druž. Sodelujejo Fantje na vasi ln Radijski orkester.
Vodi inž. I.
Pengov — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dober konec tedna, Igra Radijski orkester.
Drugi programi
Sobota, 11. februarja: Belgrad: 20 Narodne pesmi — 21 Operni odlomki — 22.15 Plesna glasba — Zagreb: 20 Opera. — Praga: 19.26 Ja« — 20.40 Orkestralni koncert — 21.10 Plesna glasba.
—	Sofija: 19 Mandoline — 19.30 Vokalni koncert
—	20 Violina. — Varšava: 19.15 Pisan koncert — 21 Zabavna glasba — Budimpešta: 18,80 Orkestr. končen — 21 Plesna glasba. — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba — 21 Puceinljeva opera »Tosca«. — Rim-Bari: 21 Pihala — 22.10 Moderna glasba — Dunaj: 20.10 Pisan spored — 21.10 Motivi iz roko-koja. — Berlin: 19 Rlhard Straussove skladbe — 20.10 Plesni večer. — KBnlgsberg: 20.10 Verdijeva opera »Otelo«. — Hamburg: 20.10 Operna in operetna glasba. — Stuttgart: 20.10 Plesna glasba. — Monakovo: 20.10 Pustni program.
Prireditve in zabave
Pevski »bor Ljubljanskega Zvona bo stopil
zopet na koncertni oder v petek 17. t. m. Na tem svojem koncertu bo počastil spomin dveh izredno popularnih slovenskih skladateljev, bratov dr. Benjamina in dr Gustava Ipavca. Vstopnice bodo v predprodaji od ponedeljka dalje v knjigarni Gl. Matice na Kong-esnem trgu. Koncert bo v veliki Filharmonični dvorani.
šiškarjil V nedeljo vsi v samostansko dvorano. Dramatični odsek priredi »Dve nevesti«.
Lutkarski odsek čoekoslovaške Obce v LJubljani priredi jutri ob 3 popoldne v Narodnem domu predstavo lutkovega gledališča. Igrana bo veseloigra »Vrag in Katra«, ki Je prirejena po istoimenski češki pravljici. Najbolj zanimivo drugo dejanje je polno humorja in se odigrava v peklu, kjer Gašperček išče Katro, da jO privede nazaj obupani materi.
Mrakova igralska skupina uprizori danes ob 20 v frančiškanski dvorani tragedijo »Grohar«. Predprodaja od 10—1 in od 3—5 pri blagajni pred dvorano.
Sestanki
Članski sestanek Stolne prosvete, ki je bil naznanjen za nedeljo zvečer, se zaradi splošnega žalovanja katoliške Cerkve preloži na poznejši čas.
Lekarne
Nočno službo imafoi mr. Kmet, Tvrieva 43;
mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Še-lenburgova ul. 7.
narisan kljukasti križ, ki pa je bil kmalu zbrisan in namesto njega narisan revolver. Nemški delavci so tega osumili Veliča. Prišlo Je do preiskave in tovarna Je Veliča odpustila. Velič se je pred sodniki zagovarjal, da ni imel namena ubiti Volička. V pismu, kl mu ga je izročil, ga je prosil, naj ga spet sprejme na delo, sicer bo izvršil samomor. Med tem, ko je Voliček bral pismo, so nemški delavci gledali skozi okno in se mu posmehovali. To ga je tako razburilo, da se ni mogel več premagati in je zabodel nesrečnega Volička. Sodišče je Veliča obsodilo na šest let robije.
Anekdota
šef je divjal: »Že spet ste prišli prepozno v pisarno. Ostanite rajši kar doma!« Uradnik se je smehljal: »Prav radi Ampak, kako bo s plačo? Ali jo boste pošiljali na dom, ali naj jo pridem vsakega prvega iskat?«
»St« li v sorodu s Klemš^tom?*
»To sem jaz sam.«
»A, odtod ta podobnosti«
Zadnja svetna proslava papeža Pija XI.
v pričakovanju 17. obletnice njegovega kronanja
Ljubljana, 10. febr. Wa večer, ko ee Je zemsko življenje rajnkega papeža približalo meji, od koder se že odpira po-
gled v večnost, je ljubljanska podzveza fantovsldh odsekov v frančiškanski dvorani priredila slovesnost v proslavo 17. obletnice papeževega kronanja,
bi Ki W v ! rvinl r>xnnn/\<int! •• n n J « I ! n 1_ S_ ____ 1__
ki bi jo imel praznovati v nedeljo in je ves katoliški svet prosil Boga, da bi jo učakal. Dvorano so napolnili sami mladi fantje iz Ljubljane in okolice, na galeriji je bila postavljena rakovniška godba, ki je krepko poživljala slovesnost — takrat v naš svet še ni prišla vest, da papež Pij XI. končuje svojo pot in odhaja. Vsa mlada vojska je bila vesela in ponosna, da smo otroci njegove velike mednarodne družine, kateri je on skrben oče in moder vladar, da smo pomožna sila njemu tako ljube Katoliške akcije. Bili smo srečni, da moremo proslaviti njegovo 17 letno vladanje (za papeža je bil izvoljen 6 februarja 1922) in nas ta zavest tolaži tudi še danes, ko molimo že za rajnkega — dva dni pred 17. obletnico njegovega kronanja (slovesno kronan je bil 12. februarja 1922).
Ko je v dvorano stopil prevzv. škof dr. R o ž -man, ga je vsa množica dolgo pozdravljala s takim mladim veseljem in ognjem, kakor to samo fantovske duše znajo narediti Godba je zaigrala fantovsko himno, ki so jo vsi udeleženci proslave stoje poslušali. Nato je na oder stopil predsednik ljubljanske podzveze ravnatelj dr. Blatnik, ki je pozdravil najprej Prevzvišenega — na kar so 6e mu fantje z živahnim pozdravljanjem odzvali — nato pa ostale odličnejše goste. Značaj, da prireditev proslava papeža in papeštva, je dala naslednja točka: branje iz evangelija, kjer evangelista sv. Matej in sv. Janez opisujeta tiste dogodke, ob katerih je Kristus postavil sv. Petra in njegove naslednike za poglavarje v svoji Cerkvi.
Naslednja točka je bila posvečena Katoliški akciji — veliki zamisli papeža Pija XI. Govoril je
sanitetni polkovnik v pokoju dr. Justin najprej o splošnem razkristjanjenju in razkristjanjevanju družbe in o odporu, s katerim je katoliški svet dolžan take poskuse ustaviti. Nato je poudarjal o nevarnosti organiziranega brezboštva in nujnosti naše organizacije Danes gorečnost osamljenega posameznika ni več uspešna, ampak mora biti gorečnost vseh organizirana in usmerjena k enemu cilju. V lepi primeri iz Časov prve Cerkve je pokazal. kakšno mora biti to naše sodelovanje z duhovnišlvom: v prvi Cerkvi je delovalo 12 apo-etolov-duhovnikov, samo oni so maševali, zakramente delili, vsi drugi kristjani pa so z njimi sodelovali in jim prav pri njihovem .najožjem pastirskem delu pomagali. Tako tesna mora biti danes tudi naša pomoč duhovništvu in to — organizirana pomoči Nato je (proril o organizacijskih načelih Katoliške akcije in zaključil svoja izvajanja s pozivom, naj se vsi fantje z vnemo popri-mejo dela v KA kot njena pomožna eila.
Nato je na oder stopil škof dr. G r e g o r i j R o ž m a n. Ko se je poleglo pozdravljanje, je govoril fantom, kaj on kot škof pričakuje od članov fantovskhi odsekov: da bi bili nekoč vsi vzorni katoliški možje in očetje. Govoril je tako k srcu in s takim ognjem, da je iz vsake njegove besede odsevala zavest, da gre za nekaj velikega in daljnosežnega. Govor v celoti prinašamo na posebnem mestu. — Po njegovem govoru je godba zaigrala papeško himno, ki so jo vsi stoje poslušali.
Prireditev je zaključila močna zborna dekla-maoija, posvečena Kristusu Kralju. Nato je ves mladi zbor ob spremljevanju godbe pel himno »Povsod Bogac, na kar se je dr. Blatnik vsem. zlasti članom daljnih odsekov, zahvalil za udeležbo, najbolj pa Prevzvišenemu, ki je s svojo navzočnostjo in svojim govorom tako povzdignil vso slovesnost.
Ljubljana žaluje
za sv. očetom
1 Vest o smrti sv. očeta papeža Pija XI. se je bliskovito naglo razširila po Ljubljani in bližnji okolici. Tudi druga mesta v Sloveniji so že zgodaj dopoldne prejela obvestila o papeževi smrti. Po ljubljanskih in okoliških cerkvah so vernikom naznanjali zvonovi žaloslno vest. Na mnogih cerkvenih zavodih in na vseh cerkvah, prav tako tudi na škofijski palači so zavihrale črne zastave. Popoldne pa so bile izobešene na vseh poslopjih državnih uradov, tako na banski in justični palači, na finančnem ravnateljstvu, na okrajnem glavarstvu in drugod državne zastave na pol droga. Tudi po mnogih odličnih privatnih hišah so bile izobešene državne zastave na pol droga ali pa črne.
Avtobus
Ljubljana—Mengeš—Kamnik— Gornji grad—Ljubno — od ponedeljka, dne 13. februarja dalje zopet redno obratuje, ker je cesta popravljena.
1 Prosvetna zveza priredi v petek, 17. februarja ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona komemo-racijo za pokojnim sv. očetom Pijem XI.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Klub absolventov trgovskih akademikov v Ljubljani je tudi letoš razpisal več štipendij revnim, a marljivim dijakom Drž. trgovske akademije v Ljubljani. To društvo, ki je v Ljubljani znano po svojem prirejanju javnih predavanj naših najodličnejših gospodarskih strokovnjakov, deluje tudi zelo marljivo na socialnem polju. Kakor nam je znano, posreduje klub svojim brezposelnim članom nameščenje ter siromašne od njih tudi gmotno podpira. Z razpisom štipendij je Klub absolvi-ranih trgovskih akademikov ponovno dokazal, da zasluži za svoje delo moralno in gmotno podporo ter priznanje vse javnosti.
1 Zaradi ustavljanja tramvaja na postajališčih so se pojavile pritožbe, da vozovi sem in tja ne obstanejo na postajališču in vozijo dalje tudi tedaj, če je kak potnik v vozu, ki bi rad izstopil, ali pa če na postajališču kdo čaka, da bi vstopil. Vozno osebje ima strogo navodilo, da ustavi na vsaki postaji ne glede na to, ali je kakšen potnik, ki namerava izstopiti ali vstopiti na postaji. Zato uprava električne cestne zeleznice naproša vse potnike, naj ji vsak primer take nerednosti takoj javijo ter navedejo čas in številko voza zaradi preiskave. Tramvaj se mora ustaviti na vsaki postaji brez izjeme!
1 Univ. prof. dr. France Štele govori drevi ob 18.30 v knjigarni Akademske založbe (Šelenbur-gova vhod z dvorišča) o delu Monumenta artis Slovenicae. Vstop prost.	(2009)
1 Predavanje socialno-ekonomskega inštituta.
V četrtek zvečer je v Delavski zbornici imel tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik v okviru socialno-ekonomskega inštituta zelo zanimivo predavanj« o ljudskem gibanju v Jugoslaviji ter Sloveniji v zvezi s porazdelitvijo poklicev. Predavanje j" bilo spremljano « skoptičnimi 6likami, namreč z diagramom in grafike,ni ter je zelo lepo uspelo. Predavanja se je udeležilo lepo število poslušalcev, ki so posegli v debato. Predavatelja je pozdravil predsednik inštituta univ. prof. dr. Gosar, ki je tudi sam dodal ob zaključku preda-.vania nekaj zanimivih opazk.
1 Na trgu velika izbira rib. Včerajšnji ribji Irg je bil prav bogato založen z morskimi in sladkovodnimi ribami. Nekatere morske ribe so se zelo pocenile. Tako so bile včeraj palamido, ribe, ki so podobne tuni, po 16 din kg, ko so drugače po 30 din. Na trgu je bilo do 50 kg palamid, ki so bile naglo prodane. Druge morske ribe: osliči 28, komarče 40, trilje 40, kovači — 10 komadov — po 28 din kg, ligne 28. Ščuke 16, du-navske postrvi 22, domače postrvi 40, belice, mrene, klini in pečenke 10 do 12 din kg. Veliko je bilo povpraševanje po skušah. ki pa so sedaj izredno redki na trgu, kajti njih sezona je nehala in se bodo te dobre morske ribe pojavilo v večji množini na trgu v aprilu.
I Ura na Karlovškem mostu. Mestna občina :s te dni ustregla prošnji prebivalcev dolenjskega in karlovškega okraja ter je zopet dala montirati javno uro na karlovškem mostu in »icer ie na bolj
vidnem mestu, kakor je bila prej. Prebivalstvo ji je za to hvaležno.
1 Revnemu akademika je bila včeraj v opoldanskih urah v Ljudski kuhinji ukradena temnot-. siva suknja, v kateri je bila tudi akademska legitimacija. Pozivamo osebo, ki je suknjo odnesla, naj jo odda takoj v Ljudski kuhinji. V nasprotnem primeru sledi kazenska ovadba, ker je oseba dobro znana.
1 Uprava policije v Ljubljani opozarja vse delavce in nameščence, ki imajo delavske oziroma poselske knjižice izdane do vključno 27. septembra 1938, da jih v smislu uredbe o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev z dne 24. III. 1938 zamenjajo. V to svrho naj se
Prepustile odslej mirne dale meni skrb za nego svoje kote t Edino, kar morate atoriti, je I o, da redno maiete koto i Ni?eo. Zakaj samo N ive« vsebuje Eu-cerit, najboljše okreptevalii« sredstvo ia koio. Z njim vpliv« Ni r e a blagodejno na kotno ata-ničje. Nivea Vam ohranja koto mladostno in krepko, celo ostro vreme ji ne more škoditi. Zato si kupite še danes Niveo ; bolje je namreč bolezen pre-nreč'ti kakor se idraviti!
zglase vsi na področju uprave policije v Ljubljani stanujoči delavci in nameščenci na tukajšnji upravi Bleiweisova c. 22, pritličje soba 2 a, kjer dobe vsa potrebna pojasnila in izjx>lnijo tozadevno tiskovino. S seboj je prinesti staro poslovno knjižico, 2 istovetni fotografiji v velikosti 4.50X 6 cm v smislu čl. 5 točka 4 pravilnika o izvrševanju uredbe o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev z dne 14. VIL 1938 SI. nov. br. 201-L XII od 5. 9. 1938. Nadalje opozarja uprava policije v Ljubljani na člen 17 citiranega pravilnika, po katerem se mora izvršiti zamenjava dosedanjih poslovnih knjižic najdalje do 31. dec. 1939 1. Po preteku tega roka izgube vse poslovne in delavske knjižice, legitimacije in slične izkaznice značaj poslovnih knjižic. Zato se vabijo vsi lastniki delavskih knjižic, da iste čimpreje pred-lože upravi policije v svrho zamenjave, zlasti zaradi tega, da ne bi bilo ob koncu leta nepotrebnega navala.
1 Ženini — neveste — za halo — poceni, ma-nufaktura Jeločnik & Simončič, Ljubljana, Pred Senklavžem.
1 Ponesrečenec s Šmartmske ceste. Včeraj emo poročali o hudi nesreči, ki 6e je pripetila nekemu hlapcu na Šmartinski cesti, kateremu so se splašili konji. Včeraj se je posrečilo ugotoviti identiteto do tedaj neznanega ponesrečenca. Je to 23 letni hlapec pTanc Mostar, uslužben pri trgovcu Ogrinu na Laverci. Mostarjevo stanje je slejkoprej zelo nevarno.
I V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani, pri frančiškanskem mostu, 6e sedal nahaja optik in urar F r. P Z a i e c . torej ne več na Starem t r -g u. Samo kvalitetna optika.
26 koles so pokradli'
Stroge sodbe za domače mariborske tatove.
Maribor, 10. februarja.
Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je vršila danes razprava, za katero je bilo v mariborskem podzemlju veliko zanimanje. Na zatožno klop je prišla petčlanska gagnsterska družiba, ki je bila dve leti pravi trepet in strah mariborskih kolesarjev. Nemalo preglavic so povzročili današnji obtoženci tudi mariborski policiji in okoliškim oroižnikom.
Na zatožni klopi so bili 28 letni tkalec Feliks Germ iz Pobrežja, 30 letni pekovski pomočnik Adolf Pinter iz Brezja, 21 letni delavec Bruno Gajšek iz Brezja, 40 letni trgovski potnik Friderik Mavrič in 25 letni čevljarski pomočnik Anton Lovše iz Maribora. Poslednji je prišel le slučajno v to družbo, ostali pa so večinoma že okoreli grešniki ter imajo nekateri že hude predkazni. Prvi trije so tvorili pravo tatinsko in vlomilsko družbo, ki jo je vodil Germ. Špecijalizirali so se skraja na tatvine koles, ki so jih priznali nič manj kot 26. Najbrž pa jih imajo še veliko več na vesti. Kolesa so predelali na ta način, da so izmenjali posamezne dele ter jih potem na novo prelakirali tn prodali. Lansko jesen pa so se začeli baviti tudi z večjimi vlomilskimi podvigi, Skraja 60 se omejevali na vlome v pralnice v Magdalenskem predmestju ter so kradli perilo, potem pa so napravili načrte za nekaj večjih vlomov, ki jih pa ni6o izpeljali, ker jih je policija poprej izsledila in aretirala. Skupno pa so povzročili Mariborčanom s svojimi tatvinami in vlomi okrog 50.000 din škode,
Pri današnji razpravi so vse tajili, tudi to, kar so na policiji priznali. Seveda jim nI to nič pomagalo. Sodba, ki jo je sodišče izreklo, je bila stroga: Feliks Germ je obsojen na 1 leto strogega zapora in 3 leta izgube častnih pravic; Adolf Pinter je dobil 4 leta strogega zapora in 5 let izgube častnih pravic; Gajšek Bruno 2 leti strogega zapora in 4 leta izgube častnih pravic; Mavrič Friderik 3 mesece strogega zapora nepogojno, Lovše Anton pa 3 mesece strogega zapora pogojno na 2 leti, Senatu |e predsedoval dr. Čemer, prised-nik. sta bila Lenart in dr. Grmovšek, obtožbo pa je zastopal državni pravdnik Košenina.
m Maribor žaluje za papežem Pijem XI. Nenadna smrt papeža Pija XI. je v Mariboru bolestno odjeknila. Maribor se je ravno pripravljal, da bi na veličasten način proslavil v nedeljo obletnico papeževega kronanja. Te proslave so bile vsako leto zelo slovesne, letošnja pa bi bila vse prejšnje še prekosila. Mesto se je zavilo v črne zastave, ki plapolajo 8 cerkvenih stolpov in mnogih zasebnih hiš. Z vseh občinskih poslopij in državnih uradov pa so ob smrti poglavarja katoliške cerkve in suverena razobešene državno zastave na pol droga.
m Obvestilo. Pripravljale so se v Mariboru rerkvene in zunanje slovesnosti ca nedeljo, dne 12. februarja ob ohletnici kronanja papeža Pija XI. Vsled smrti sv. očeta Pija XI. teh slovesnosti ne ho. Dijaške kongregacije in druge cerkvene organizacije naj opravijo svojo pohožnost v soboto 11. in v nedeljo 12. t. m. po določenem sporedu z edino izjemo, da darujejo sv. obhajilo za velikega pokojnika Pija XI. in za blagor sv. Cerkve. Škofijski odbor Katoliške Akcije.
m Prisrčen sprejem ljubljanske drame. R popoldanskim brzovlakom včeraj je prispel v Maribor ljubljanski dramski ansambl, ki bo zvečer nastopil v mariborskem gledališču. Igralci so prispeli pod vodstvom dramaturga g. .Vidmarja. Na
kolodvoru go jih sprejeli vsi igralci mariborskega gledališča z upravnikom dr. BrenČičem na čelu. Navzoč je bil za Umetniški klub predsednik g. Šnu-derL Sprejem na kolodvoru je bil nadvse prisrčen.
m Poročila sta sc v frančiškanski baziliki g. Zimerl Ivan iz Počehove in gospodična Vudlor Marija iz Košakov. Mladima zakoncema obilo sreče.
m Umrla je v mariborski bolnišnici trgovka Marija Savli, roj. Klakočer, stara 54 let. Naj počiva v miru.
m Mariborska protituberkulozna liga dostavlja te dni vsem svojim darovalcem po en izvod glasila »Delo proti tuberkulozi« št. 6., v katerem sta objavljena računska zaključka protituberkuloznega tedna za 1. 1937. in 1938. Poročilo je podano zelo izčrpno ter je s tem podana možnost točne kontrole dela tukajšnje PTIIge.
m Davčne zadeve. Davčna uprava za mesto Maribor razglaša, da je finančni minister podaljšal redni rok za vlaganje davčnih prijav giede odmere pridobnine, posebnega davčnega dodatka, davka na poslovni promet pavšalcev in davka na luksuzne predmete do vključno 28. februarja t. 1. izredni rok pa do 15. marca.
m Prosvetno društvo na Pobrcžju vabi somišljenike in prijatelje na prosvetni večer, ki bo drevi ob pol 8 v Slomškovem domu. Na sporedu je zanimivo predavanje pobreškega zdravnika g. dr. Škerjanca o zdravstvu. Skioptične slike. Brez vstopnine. — Igra, ki bi se morala vršiti jutri, se preloži na prihodnjo nedeljo ter veljajo že prodane vstopnice za omenjeni dan.
m Odhod tekmovalcev in funkcionarjev na tekme Fantovske podzveze v Guštanj danes popoldne s prvim vlakom.
m Nabori tujcov. Pozivajo se vsi vojni obvezniki, ki niso pristojni v Maribor, želijo pa priti na letošnjo regrutacijo v Maribor, da se nemudoma a najkasneje do 1. marca javijo pri mestnem vojaškem uradu soba št. 2.
m Nabava drv za vojaštvo. Danes se vrši ponovna licitacija za nabavko 276 kub. metrov drv za pogranično četo. Pogoji se dobe na mestnem vojaškem uradu.
m Prste pustil v žagi. V Zg. Kungoti se je ponesrečil 25 letni hlapec Jože Leskovar. Pri žaganju drv mu je cirkularka odrezala tri prste na levi roki. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
m Dva moža pogrešajo. Marija Sitar iz Strme ulice je javila policiji, da je njen mož 5. februarja odšel od doma ter dejal, da gre na sprehod, s tega sprehoda pa se še do danes ni povrnil. Ivan Sitar je star 27 let, srednje postave, plavolas, malo plešast, oblečen je v temnosivo zimsko suknjo, temnorjavo obleko, rjav klobuk. — Horvat Josipina, soproga trgovskega potnika s Pobrežja, je javila policiji, da se je njen mož podal na običajno trgovsko potovanje po bližnjih mestih že 18. januarja ter se ji je zadnjič javil 24. januarja, potem pa ni več glasu od njega, Štefan Horvat je star 40 let, visoke postave, črnih las, suhega podolgovatega obraza, plavih oči, oblečen v tom-nosiv plašč, rjavo obleko in rjave čevlje. Obe ženi sta prosili policijo, da jima najde moža.
m Prijavite kolesa. Predstojništvo mestne policije opozarja zadnjikrat lastnike koles, da poteče zakoniti rok za prijavo biciklov dne 28. t. m.
m V vinjenosti zmrznil. Delavec ceršaške tovarne Avgust Eger v št. Ilju je včeraj zjutraj ob Šestih šel na delo, pa je našel ob poti poldrugi kilometer od štrijovca mrtvega človeka. V mrtvecu je prepoznal 58 letnega zidarja na železniški postaji v Št. Ilju Marka Jožefa iz Selnice ob Muri. Obvestil je o tem takoj šentiljske orožnike, ki so se podali z zdravnikom na lice mesta. Zdravnik je ugotovil, da je Marko zmrznil ter da je že več
ur mrtev. Marko je prejšnji večer pil v Štrihovcu, pa se je vinjen podal domov. V pijanosti je poleg poti zaspal ter je zmrznil. Zapušča ženo in troje odraslih otrok.
m Najdena zlata ura. V dvorani na Aleksandrovi cesti so v sredo zvečer po zaključku prosvetnega večera našli zlato damsko uro. Lastnica jo dobi v podružnici »Slovenca«, Koroška cesta 1.
Gledališče. Sobota, 11. februarja ob 20: Auto-melody. Red A. — Nedelja, 12. februarja ob 15: Matura. — ob 20: Vse za šalo.
Celje
c Katoliško prosvetno društvo v Celju bo priredilo za velikonočne počitnice 9. in 10. aprila dvodnevno potovanje na Trsat. Natančnejša navodila kakor tudi program potovanja dobite v pisarni v Cankarjevi ulici 4.
c Dekliška Marijina kongregacija imn jutri v nedeljo ob 8 zjutraj sv. mašo v kapelici čč. šolskih sester.
c Celjska gasilska župa bo imela jutri v nedeljo svoj redni letni občni zbor v Celju.
o -f Anton Agrež. Na Cesti na grad je izdihnil celjski trgovec g. Agrež Anton, doma iz Podsrede. Kdo ga ni poznal, saj je bil vedno tako dobre volje, ljubezniv in prijazen, da so k njemu prav radi zahajali in od njega kupovali. Posebno rad je hodil na lov. Tuberkuloza pa ga je vrgla na bolniško posteljo tako, da smo ga zadnje leto videli prav redko na prostem. Zapušča 4 nepreskrbljene otroke in ženo. Dragega pokojnika bodo jutri ob 3 popoldne položili k večnemu počitku na mestnem pokopališču. Hudo prizadeti družini naše iskreno sožaljel
c Advokati mu bodo najbrž odpustili. Pred kratkim smo poročali o neznanem advokatskem pripravniku, ki je hodil po Celju, ee izdajal za advokatskega koncipienta in zbiral prispevke za almanah, ki naj bi bajo v kratkem izšel. Posrečilo so mu je, d j je s svojo zgovornostjo izvabil od celjskih advokatov, da so mu dali po 50 do 100 din na »konto«. Kdo ne bi zaupal svojemu kolegu, če se ti izkaže s pravilno legitimacijo, kdo se ne ne bi usmili svojega kolega, če mu še malo potoži o težavah. Čez nekaj dni je inkasant izginili iz Celja, za zadevo pa je zvedela celjska policija in začela z obširnimi poizvedbami. Ljubljanska policija je sporočila, da ni v Ljubljani koncipienta z imenom, s kakršnim se je izdajal sumljivi inkasant v Celju. V četrtek zvečer pa je celjska policija aretirala v nekem celjskem hotelu okrog 38-letnega advokata dr. Gonda iz Ba-nata in ga odvedla na policijo. Advokat je bil seveda presenečen, ko je moral na policijo, kjer so ga zaslišali. Aretiranec je priznal, da je pobiral v Celju prispevke za almanah, zagotavljal pa je, da bo ta kmalu izšel, izdal pa da ga bo on sam. Denar, ki ga je dobil od advokatov, je porabil za potne stroške. Včeraj popoldne so ga odpeljali v Zagreb, kjer ga bodo izročili zagrebški policiji. Dr. Gonda zagotavlja, da je nekaj strani almanaha že v tisku v Zagrebu. Neki celjski advokat se je izrazil, da mu vse odpusti, 6amo da bo imel mir.
c V celjski bolnišnici sta umrla 69-letni posestnik Iršič Franc iz Vitanja in 20-letna delavka Martina Gradišnik iz Loke pri Zidanem mostu. Naj v miru počivata I
c Nedeljski šport v Celju. Jutri bosta v Celju kar dve prijateljski nogometni tekmi. Ob pol 2 [»opoldne se bosta spoprijela na Olimpovem igrišču v Gaberju SK Olimp in SK Laško, ob treh pojioldne pa bo pri Skalni kleti zanimiva prijateljska nogometna tokma med SK Jugoslavijo in celjskimi Atletiki. SK Jugoslavija bo nastopila z ojačenim možtvom, s katerim bo po prestanku dveh let zopet nastopil dober nogometaš Zager. Prav tako bodo tudi Atletiki nastopili z dobrim moštvom.
Cigani ukradli za 20.000 din blaga
Celje, 10. februarja. Vlomilska tolpa ciganov iz Luč je kar v eni noči zagrešila več vlomov blizu Vranskega in pokradla za okrog 20.000 din blaga in jestvin. Najprej se je oglasila pri posesniku Borštnu Tomažu v Stopniku kjer je ukradla kramp. S tem je nato vlomila v stanovanjsko hišo posestnika Jelena Fr. v Stopniku ter mu odnesla tri kompletne moške obleke, suknjič, 'deset možkih srajc, 6 prtov, 6 brisač, 30 robcev, razno žensko in moško perilo, zlatnino in arebrnino, zlat in srebrn prstan, v skupni vrednosti 10.000 din. Odtod se je podala tolpa k Borštnarju Mihaelu in vlomila v klet. Vzela je s seboj 16 kg masti in nekaj mesa. Nato je vlomila v zinanico Brdnika Simona, kjer je ukradla 100 litrov vina in 4 litre žganja ter 30 kg jabolk. Marljivi vranski orožniki so takoj pričeli z zasledovanjem, in že v teku enega dneva se jim je posrečilo, da so izsledili cigane v gozdu v neposredni bližini Čemšenika V začetku so «e cigani branili in niso hoteli priznati vlomov; izdalo pa jih je vino. Orožniki ao vse aretirali. Našli so cele zaloge ukradenega blaga, perila in obleke. Aretirani »o bili 8 moški, dve ženski in dva otroka.
Kranj
Zaradi smrti sv. očeta Piia XI. drevi in iutri .^poldne v Ljudskem domu ne bo napovedane gre »Tisočak v telovniku«, ^
po Jgr
KULTURNI OBZORNIK
Še k Vebrovi knjigi o krščanstvu in nacionalizmu
»Slovenec« je 'že dvakrat govoril o tem najnovejšem Vebrovcm delu, toda predmet je tako važen in obravnava tako temeljita, da sc še znova povračamo nanje.
Doslej smo bili cnd Vebra vajeni del, ki so pred vsem zanimala strokovnjake filozofije, tokrat pa je posegel v sredo življenja in se lotil našega perečega narodnega problema, ki nas zanima prav vse, kar nas živi na slovenski in jugoslovanski zemlji. Glavni predmet pove naslov: razmerje med nacionalno in versko mislijo, toda filozof je ob tej priliki trčil tudi na druge, sorodne probleme, kakor odnos med slovcnstvo.m in jugoslovan-stvom, med individualizmom in kolektivizmom. O vsem tem se sicer mnogo piše. Novost Vebrove knjige pa je, da sc je vprašanja lotil filozof, ki ga rešuje v luči načel in izsledkov, ki so plod njegovih prejšnjih, strogo strokovnih študij. Zato njegova izvajanja niso niz lepih, navdušujočih, strankarsko pobarvanih misli, ampak od začetka do konca filozofsko utemeljena razprava o najvažnejših vprašanjih, ki jih mora rešiti prav naša generacija. Žc na prvi strani te prime logika in te vodi do zadnje. Pisatelj ti ne zbudi le občudovanja, marveč te prepriča; njegova rešitev ni samo lepa, marveč, kako-r vedno sproti uvidevaš, skoz in 6kojz pravilna.
Vsebina knjige sc razvija ob dilemi: ali jc človek samo naravno bitje, posebna zvrst živali, ali je obenem duhovno bitie, z višjimi cilji.
Dokler se je človeka smatralo za drobec narave, sc jc tudi ravnalo po zakonih živalskega sveta. Močnejši poedinec si je zasužnjil slabejšega, bojevitejše pleme si ie podvrglo miroljubnejšega. Na taka nasilja ni bilo priziva na nobeno višja pravico, kakor za živali ni priziva proti zverem. V prirodnem boju za obstanek odločata samo sila in zvijača.
Krščanstvo pa je prineslo in utemeljilo nazo.r, da je človek izjemno bitje v naravi. Na njegovem naravnem življenju se gradi še svojsko, duhovno. Človek je oseba in kot tak šc na poseben način otrok boižji in odgovoren svojemu Očetu. Fizična moč ni več najvišja vrednota, marveč osebno dostojanstvo. Kot oseba je pa človek enak človeku, naravna sila se mora umakniti duhovni ljubezni in pravici. Kar velja o posameznikih, velja o plemenih. Kakor je človek enak človeku, ne glede na fizične «>ile, ki z njimi razpolaga, tako so družine enake družinam, narodi narodom. Isti krščanski nazor, ki je vsem posameznikom priznal enako osobno dostojanstvo, je tudi vplival, da so se človeška plemena, ki so se dotlej brezobzirno borila za nadoblast, začela spoštovati in smatrati za enakopravne narode. Prehod od poganstva h krščanstvu je obenem prehod od plemena do nacionalne misli. Čim bolj raste krščanska zavest, tem bolj se čutijo narodi varne drug poleg drugega, tem lažje uveljavljajo svoja svobodo in svoje dostojanstvo.
Veliki narodi bi morda imeli začasno korist, ako bi zopet prevladovalo nekrščansko pojmovanje. V človeku b i ne bilo treba več upoštevati o,sebe in njenih pravic, ampak samo njegov pomen za skupnost, ne bilo bi se treba ozirati na enakopravnost vseh, tudi malih narodov, ampak bi se plemena zopet neovirano borila za plen. Rasizem se kaj trudi za tak nazor. Toda kdo ne
vidi, da bi bila to smrt ali vsaj suženjstva malega člaveka in malega naroda in končno tudi pogin velikih narodov samih, ki bi se med seboj uničili?
Komur je torej res pri srcu nacionalna misel, ta ne bo rušil krščanstva, saj bi žagal vejo, ki na njej sedi. V imenu česa pa naj zahteva enakopravnost in svobodo za 6voj narod, zlasti če je ta narod majhen, aka je sam zavrgel načela, ki so te pravice utemeljevala? Isto je reči o materialistu, ki se z vsem idealizmom bori zoper izkoriščevalce in za pravice malega človeka ter enakost vseh ljudi. Vse to so krščanski ideali. Kdor se zanje bori, pa je krščansk nazor zavrgel, dela kakor tisti, ki bi se boril za taploto, pa bi poprej pogasil ogenj, ki jo daje. V prirodi ni enakosti, marveč močnejši izkorišča slabejšega in to ni ne pravica, ne krivica — saj ni nikogar, ki bi podal obče veljavno normo — to je preprosta naravno dejstvo. Kako naj bo med ljudmi drugače, ako je tudi človek samo drobec prirode? Komur so pa kljub vsemu sveti krščanski ideali, pa naj si bo to osebno dostojanstvo posameznega človeka, narodna enakopravnost ali pravičen družabni red, ta ne sme rušiti krščanskih načel, ki edina te ideale utemeljujejo. Med krščanstvom in nacionalizmom ne samo, da ni naspratje, ampak nujna zveza, zveza razlotfa in poslcdice.	, ,
To je iz bogate vsebine samo nekai misli, ki bi utegnile posebej zanimati slovenčeve bralce. Kdo drug bi se morda ustavil pri drugih.
Avtor si mnogo obeta od svojega dela: »In če sa vsa moja dosedanja izvajanja vsaj v načelu pravilna in ne vsebujejo samih napačnih, zmotnih postavk, tedaj menda tudi ne more biti dvoma, da jc na kaj napačni poti vsak, ki meni, da bo to neobhodno potrebno — kulturno zavest našega naroda dvigal samo pa poti neprestanega pobijanja resničnih krščanskih idealov človeka in družbe (st. 195). Njegova knjiga bi res mogla zbuditi med nami složen nacionalni pokret, ki bi se opiral na naše krščanske narodne svetinje. Samo ko bi jo Slovenci in Jugoslavani bralil Toda kakršni Slovenci smo, se bodo ti in oni najprej vprašali, ali je pisatelj »naš«. Ako da, potem knjigo kupim, da podprem »našo« 6tvar, brati pa je ni treba, ker če je »naša«, tako vem, kaj je notri. Ako ni »naš«, ne kupim in ne berem. Zato bi v teh vrstah radi povedali na ta in na ono stran, da jc avtor »naš«, naš tu in tam in da bi ne smelo biti inteligenta, ki bi je ne prebral, ali bolje, ne premislil. Pisana je s toliko ljubeznijo do slovenskega naroda in do jugoslovanske domovine, ohravnava tako temeljita življenjska vprašanja ob odločilni uri, da bi bil velik narodni greh, ako bi jo prezrli. Če bi bila izšla v Irancoščini ali angleščini, bi jo bilo treba takoj prevesti, tem bojj jo moramo biti veseli sedaj, ko je tako izvirno naša, ter jo morda prevesti v druge jezike. Bratom Čehom bi bila danes brez dvoma v veliko tolažbo in spodbudo.
Veliki narodi so imeli svoje filozofije, ki sa jih načelno utemeljili njihova nacionalna gibanja, Nemčija ima svojega' Fichtcja in druge. Vebrova knjiga je takšna, da bi mogla služiti za idejno podlago skupnemu slovenskemu narodnemu in jugoslovanskemu nacionalnemu gibanju. Filozof je storil svojo dolžnost, 6edaj je vrsta na drugih.
Dr. J. Jč.
Pr« Fr. Jaklič: Svetla pot
(2. izdaja)
Založila Jugoslovanska knjigarna. Strani 269. V platno vezano 48 din.
Ta ^njiga, ki govori o vzgoji in samovzgoji k čistosti, ]e bila v prvi izdaji razprodana že v enem letu, kar se ne zgo,di zlepa s kakšno vzgojno knjigo. Že to dovolj izpričuje, kako potrebna je bila in kako dobro je v njej obdelan važni in kočljivi problem mladostne seksualne etike. Naši in hrvaški listi so knjigo zelo po.hvalno ocenili in jo toplo priporočili mladini, pa tudi staršem, vzgojiteljem, društvom in knjižnicam. Vseučiliški profesor dr. K. Ozvald je v vzgojeslovnem listu »Popotnik« (1. štev. 1938) zapisal o njej: »Reči moram, da je to ena izmed najlepših knjig, kar jih v zadnjem času lahka pokaže naš knjižni trg. Elegantna je, in sicer ne samo po vnanii opremi, ampak tudi po jasno — razumljivo podani vsebini, po finem jeziku in stilu in po pisateljevi miselnosti;« o pisanju pa pravi: »Glede na obdelavo je avtor pač stoodstotno izpričal, da ume vzeti v roke tudi najgloblja in najkočljivejša vprašanja iz žive, ob konkretnih zgledih zakoreninjene psihologije.« Stvarno in živahno govori »Svetla pot« o namenu in pomenu seksualnega nagona in a potrebi, brzdati ga; o seksualnih zablodah in o njih nesreči za posameznika in za družbo, za narod; o mladostnih nevarnostih; o vzgoji volje in o drugih pripomočkih za čistost. Poglavje o odnosu med fantom in dekletom ie tako mojstrsko obdelano, da ga prof. Ozvald imenuje »prekrasno poglavje«; v njem razpravlja avtor o razlikah med moško in žensko du-ševnostjo, o razliki med pravo, etično ljubeznijo in lahkomiselnim, nenravnim ljubimkanjem, o fantovem viteštvu do dekleta. S toplimi besedami go-
vori o devištvu in njegovem pomenu, na koncu pa a povratku na svetlo pot nravnosti, če jo je kdo zgrešil. V knjigo je vpletenih več zgledov, nekaj tudi iz domačih krajev.
Sedaj je ta knjiga, ki je že v prvi izdaji storila mnogo dobrega, izšla v drugi, predelani izdaji. Na novo je vstavljen vanjo »Pouk«. Mnogi starši in vzgojitelji so v zadregi, kako doraščajo.čemu fantu ali doraščajoči deklici pravilno obrazložiti, kar mora v tistih letih vedeti, in jo rahločutno seznaniti s seksualnim vprašanjem. Zopet in zopet se poudarja, kaka potrebna je taka pojasnitev, da staršev ne prehiti ulica s svojo umazano besedo in doraščajočemu človeku za vedno ne zagnusi družinskega življenja. Težko pa je dobiti stvaren, jasen in dovolj rahločuten pouk a tej važni, pa težavni zadevi. Starši, ki so hodili kupovat »Svetlo pot«, so izražali željo po takem pouku, ki bi jim služil pri tej njihovi vzgojni nalogi. Zdaj ga je avtor vstavil v drugo izdajo. Podal ga je v treh stopnjah: Spoštuj svojo mater, Spoštuj svaje telo in Spoštuj svoje starše. Lepo, obzirno in stvarno ga je podal. Že zaradi tega pouka je staršem in vzgoiiteljem koristno in skoraj potrebno, da si omislijo to knjigo. Pa tudi mlad človek sam to poglavje lahko čita, saj ne stopa iz okvirja ostale knjige in ne presega njene miselnosti.
Pisatelj pravi v uvodu k drugi izdaji: »Tiste, katerim je mar naše mladine in našega prihodnjega rodu, zopet prosim, da knjigo blagohotno priporočajo mladini, 6taršcm in vzgojiteljem.« Njegovi prošnji sc pridružujemo tudi mi, z iskreno željo, da bi tudi druga izdaja »Svetle poti« šla hitro med ljudi in čim prej prinesla 6Vojo vzgojna korist.
Letonska : Jugoslavija 4 :0
Predsinočnjiin je Jugoslavija v zadnji tolažilni tekmi na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu podlegla Letoneki e 4:0. Rezultat je z ozirom na igro Jugoslovanov previsoko izražen, kajti naši so igrali zelo dobro, ker so mnogo pridobili na tem svetovnem turnirju. Letonci so pokazali v tej igri, da so boljši drsalci in boljši strelci, kar je odločilo njihovo zmago. Naši so si na tem turnirju toliko naučili, da bodo ob prihodnjem takem srečanju imeli drugačno vlogo samo, da se bodo dobro pripravljali in kar je še važnejše, da bodo imeli priložnost za trening, kar jim pa sedaj zaradi neugodnih zim ni bilo mogoče.
Radijska poročila o svetovnem smuškem prvenstvu v Zakopanem
V poljskih Visokih Tatrah, v krasnem zimsko-športnem kraju v Zakopanem, 144 km jugovzhodno od Krakova, bodo v dneh od 11 do 19 februarja smuške tekme za svetovno prvenstvo mednarodne smuške zveze FIS. Na teh tekmah bo sodelovala tudi močna reprezentanca izbranih jugoslovanskih smučarjev poleg predstavnikov 24 drugih držav. Zagrebška radio-postaja je organizirala poročevalsko službo od teh važnih tekem za evojo in belgrajsko postajo. Da bodo lahko mnogoštevilni prijatelji smuškega športa vsak dan zvedeli za rezultate važnih tekem, bosta omenjeni dve postaji oddajali poročila po naslednjem sporedu:
Sobota, 11. februarja: Slovesen začetek zimskih iger v Zakopanem. Začetek ob 12 ali ob 18. Mimohoda narodov jugoslovanske radijske postaje ne bodo prenašale.
Nedelja, 12. februarja: Tekma v emuku za moške in ženske. Začetek ob 12, konec okrog 2. Jugoslovanski radio postaji Zagreb in Belgrad bodo prenašale poročilo in kratko reportažo e ploščami od 20—20.15.
Ponedeljek, 13. februarja: Tekma štafet štiri krat 10 km. Začetek ob 9, konec okrog 2 popoldne. Radio postaji Zagreb in Belgrad bosta prenašali reportažo neposredno s cilja ob 13.30
Torek, 14. februarja: Slalom za moške in ženske. Začetek ob 10, konec okrog 1 opoldne. Radio postaji Zagreb in Belgrad bosta dali poročilo in reportažo s ploščami od 20 do 20.15.
Sreda, 15. februarja: Tek na 18km za prvenstvo in kombinacijo. Začetek ob 10, konec okrog 1. Radio postaji Zagreb in Belgrad bosta poročali od 20 do 20.15.
Četrtek, 16. februarja: Skoki za kombinacijo. Začetek ob 12, konec okrog 16.30. Tega tekmovanja naše radio postaje ne bodo prenašale.
Petek, 17. februarja: Tekme vojaških patrulj. Začetek ob 8. konec okrog 1. Teh tekem ne bodo prenašale naše postaje.
Sobota, 18. februarja: Tek na 50km. Začetek ob 9, konec okrog 2 jx>poldne. Radio postaji Zagreb in Belgrad bodo v času od 19 do 19.20 podale ločno poročilo z vsemi rezultati ite za Jugoslovane izredno važne tekme.
Nedelja, 19. februarja: Zaključek zimskih iger v Zakopanem z velikimi skakalnimi tekmami. Začetek ob 12, konec ob 15.30. Radio postaji Zagreb in Belgrad bosta dajali neposredno reportažo od 14 do 14.30.
Sankaška tekma na Ljubelju
Zimsko-športni klub Sv. Ana nad Tržičem, bo priredil v nedeljo, dne 12. februarja s pričet-kom ob 2 popoldne sankaško tekmo, na progi z vrha Ljubelja ob državni meji do cestarske hiše pri cerkvi sv. Ane. Prijave bodo sprejemali na startu pred gostilno »Ljubelj« od 1 opoldne naprej. Startali bodo v treh skupinah. Udeležite 6e v čim-večjem številu te naše tekme, ker boste s tem pripomogli našemu mlademu društvu do boljšega in večjega razmaha, saj bo to najbrž zadnja sankaška tekma v letošnji sezoni.
Mars : Hermes
Tekma bo v nedel jo ob 3 popoldne na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Občinstvu, ki si bo ogledalo to zanimivo, sicer prijateljsko tekmo, bodo šišenski in poljanski lantje postregli z dobro igro.
Tovarniški vestnik KID - za smučarski šport
Prejeli smo tretjo številko letošnjega »Tovarniškega vestnika KID«, ki ga izdaja Kranjska industrijska družba na Jesenicah. Zanimiva je ta številka še prav zato, ker je posvečena izključno
smučarskemu Športu in odličnim našim emuča^ jem, ki so zaposleni pri Kranjski industrijski družbi. Vprav pri tem podjetju so zaposleni naši državni smučarski prvaki, ki so opetovano zastopali naše državne barve v inozemstvu bodisi na mednarodnih, bodisi na svetovnih ali olimpijskih tekmah. Kranjska industrijska družba ima veliko razumevanje za šport, saj je vedno radevolje podeljevala dopuste svojim uslužbencem, kadar jih je pozvala vrhovna smučarska organizacija na mednarodne tekme ali kadar so zato zaprosilo organizacije, katerim pripadajo ti športniki. Sedaj pa je posvetila celo številko svojim najodličnejšim športnikoni-snuičarjem, ki morajo biti po_ našem mnenju tudi najboljši sodelavci v tovarni. Kdor je dober tu, mora biti dober tudi v svojem poklicnem delu in tega se prav gotovo zaveda tudi vodstvo KID-a, ki gre vselej na roko našim odličnim fantom, kadar je potrebno.
V to smučarsko številko »Vestnika KID« so prispevali svoje članke naši odlični smučarski delavci in aktivni tekmovalci, kakor: Jože Činkovec, Smolej Albin, Ciril Praček, Sušnik Matija, Langus B. in Silva Poharjeva. V prelepih člankih, kakor: »Jeseniški kovinarji vodijo smuški šport Jugoslavije«, »Beseda našega prvaka«, »Naš najboljši planinski smučar«. »V telesu zdravem zdrav prebiva duh< in »Kaj pa naše smučarke«, nam v preprosti besedi nanizajo toliko zanimivega in lepega od smuškega športa naših kovinarjev, da se more vsakdo čudit'. d& je kaj takega zmožen naš gorenjski tovarniški delavec. Med članki pa so zelo zanimivi posnetki taistih tekmovalcev in naše mamutske skakalnice v Planici.
Čestitamo tem odličnim borcem-kovinarjem za to izredno delo, vso pohvalo pa zasluži tudi Kranjski industrijska družba za tako veliko razumevanje za šport in za hotenje sodobne mladine.	I. K—er.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK LJUBLJANA. Obveščamo celokupno članstvo, da se bo v smislu svojefasne objave vršil izredni občni zbor kluba v četrtek, dne 16. februarja ob 20 v salonu restavracije pri »šestici« s tem-le dnevnim redom: otvoritev, volitev novega odbora, slučajnosti. Ob tej prliiki se lahko prijavijo v članstvo kluba tudi prija* telji in simpatizerji. — Odbor.
•JUGOSL. ŠPORTSKA REVIJA«, St. 3, ki jo urejujeta znana športni, urednika «Poli*ine«, Bora Jova-noviS in Ljuhomir Vukadinovič je izšla iz tiska. Za nas je ta številka prav zanimiva, saj prinaša nekatere sestavke, ki so jih napisali odlični slovenski Športni delavci in športniki. V tekstu so slike z naših športnih terenov in fotografije naših delavcev. Pomembna sta informativna sestavka inž. Bloudka in Josipa Gorca. V tej številki piše o hokeju na ledu M. Milanovič. Ostali sestavki so predvsem posvečeni nogometnim zanimivostmi.
Snežne razmere
Poročilo Tnjskoprometnih zvez v Ljubljani in v Mariboru, SPD in JZSZ, dne 10. februarja 1939: Kranjska gora 810 m: —i, sončno, barometer pada,
25 em snega, pršič. Rateče-Planica 870 »t: —4, sončno, 35 cm snega, priič,
skakalnice uporabne. Planica-Slalna 950 m: —2, sončno, 50 em finega, pršič,
drsališče uporabno. Planica-Tamar 1108 m: —3, sončno, 50 cm »nega priiS. Peč-Pctclinjrk 1140 m: —3, sončno, 60 cm snega, pršič. Dovje-Mojstrana 650 cm: —2, sončno, % om snega, srež. Pokljuka 1300 m: —5, delno oblačno, 75 cm snega, pršič,
na sončnih legah osrenjen. Jiohinj iZlatorog* 530 m: —5, sončno, 15 snega, osTenjen. Dom na Komni 1520 m: —4, sončno. 175 cm snega, prSič. Dom na Voglu 1510 m: —5, sončno, 170 cm snega, pršič. Dom na Krvavcu 1700 m: —5, 70 cm snega, prisojno
osrenjen, osojno pršič. Velika Planina 15sSm: —5, 55 cm snega, prisojno osto-
njen, osojno pršič. Celjska koča 700 m: —4, sončno, 10 cm snega, srež. Mozirska koča 13U m: —8, sončno, 60 cm snega, pršič. Srnjnrjcv dom 7.522 m: —5, sončno. 50 em snega, pršič. Ribnica na Pohorju 715 m: —1, 10 cm snega, srež.
ZFO
Smuške tekme mariborske fantovske podzveze
bodo jutri, v nedeljo 12. februarja na snežiščih pod Dršljo goro v bližini Rimskega vrelca. Zjutraj ob 8 bo smuk z vrha Uršlje gori do Smuškega doma. b pol 11 pa slalom na travniku pod domom. Največje zanimanje pa vlada za patrolni tek, ki bo popoldne ob 2. V tej panogi se bodo odsekovna moštva, sestavljena vsako iz 3 članov, borila za dragocen prehodni pokal mariborskega župana dr. Alojzija Juvanr.. Zaključek tekem pa bo ob razglasitvi uspehov in razdelitvi daril oh j popoldne v Društveni dvorani v Guštanju. Vse tekmovalce, funkcionarje in ostale ndeiežen rt tekem opozarjamo, da bo sv. maša ob 10 dopold.ie na prostem pred Smučarskim domom na kraju tekem. Tekmovalci in funkcionarji naj odpotujejo v Gnštanj danes v soboto s popoldanskim vlakom. Oh prihodu vlaka v Gnštanj bo skupen odhod tekmovalcev v smuku na llršljo goro. Tekmovale! za slalom in patrolni tek, ki ne hi mogli v Gnštanj ie v sohoto. na! se peljeto v nedeljos prvim iutran m vlakom. Opozarjamo vse na ugodnost nedeljske povratne vozovnice, ki velja že za sobotni popoldanski vlak. — Podzver.a fantovskih odsekov v Mariboru.
Vas z dvema prebivalcema in kolodvorom
Angleška vas Ditchford blizu Northamptoma, je vsekakor nekaj posebnega na zemlji: ima natančno toliko moških kakor ženskih prebivalcev, vsega skupaj pa dva. Tu sta mr. Adame in njegova
Revije in časopisi
Planinski Vestnik, št. 1.. št. 2. Letos sta izšle že dve številki naše planinske revije »Planinski Vestnik«. Začel je letošnji letnik p. Janez Žurga s člankom: Iz geologije našiih Alp (kako so nastale naše gore, itd.). Pavel Kuna-ver: Triglav pozimi — pred leti. Anka Turna : Od Gurgla do Venta — na dilcah. Dr. Andrija M. Ristič: Rtanjski vtiski. Vilko Mazi: Pešač do — vzpenjače. Josip Van dot: Pokopana preteklost pod Prisojniikom. — Karlo T a r t e r : Novi vzponi v Julijskih in Savinjskih Alpah v I. 1937-38. Drobiž. To je vsebina prvega zvezka. — Drugega pa naslednja: Marjan Lipo v še k: Za božič na Golem vrhu. Uroš Župančič: Zimske poti na Mojstrovko in Jalovec. Mirko Pleter-eki: V ledu pod Dolgim Hrbtom. Edi Hofler: Plezalna šola na Kleku. Evgen Lovšin: Pele-mele (Pariz-London-Miinchen). J<*»ip fiter pri-občuje sonet: Na Komni. Antse pa Iz dnevnika planinca. Med društvenimi vestmi beremo zanimivo sporočilo, da je sedanji predsednik češkoslovaške republike dr. Hflcha bil pred vojno član Slovenskega planinskega društva, ter da je bil velik ljubitelj naših planin. — Tudi sicer je ta oddelek bogat s poročili, ki zanimajo naše planince, časopis stane letno 50 din, urejuje pa ga dr Josip Tominšek v Mariboru, odgovarja pa dr. A. Brilej v Ljubljani. Naroča se pri Slovenskem nlaninekem druitm, katerega glasilo je.
V palači St. James v Londonu se je začela palestinska konferenca, ki jo vodi ministrski predsednik Chamberlain. To sta dve ločeni konferenci, na eni so zastopniki Judov, na drugi zastopniki Arabcev, ker 6o se Arabci izjavili, da Judov ne priznavajo kot sopogodbenikov. Na sliki Chamberlain med zastopniki Arabcev
žena. Vas ima eamo eno stanovanjsko hišo — pred nekaj leti sta bili še dve, pa se je družini v njej zdelo preveč samotno in je odšla, hiša pa je začela razpadati, tako sta mr. Adama in njegova žena ostala sama v vasi I Kljub tako nizkemu številu prebivalstva pa ima vas svoj kolodvor in mister Adams je postajenačelnik, premikač, nosač in vratar. Poleg tega je seveda tudi pismonoša, cestni pometač in mlinar v »svojem« kraju. Na dan steče skozi ta kolodvor 24 vlakov, pa se osebni vlak le enkrat na teden ustavi: ko pripelje plačo za mr. Adamsa. če pa gre njegova žena v Nort-hampton na trg, ima pravico, sama ustaviti osebni vlak. Sicer pa svojemu možu »udi pomaga pri prestavljanju signalov in kretnic — torej ee ji spodobi taka izjemna pravica.
To čudno vas s kolodvorom so umetno ustvarili pred 70 leti gospodarstveniki in teoretiki, ki so tu hoteli napraviti neko središče za daleč na okoli raztresene kmetije. Toda vas na noben način ni hotela postati tako velika, kakor je bila v načrtih na papirju zaznamovana, po neki drugi progi so kmetije dobile pripravnejšo zvezo na Northampton — načrt se je izjalovil in vas Dichford s svojim kolodvorom in »prebivalci« je obstala taka, kot danes je: dve hiši, od katerih ee ena podira. '
Rojstva in vera v Španiji
Od začetka 20. stoletja dalje je tudi v Španiji, kot povsod v Evropi, zmeraj manj otrok rojenih. Leta 1900 je bilo na 1000 prebivalcev rojenih še 34 otrok, pa jih je bilo 1. 1936 rojenih samo 28. Pomembno je, da je vprav v pokrajini Valenciji, kjer so prebivalci jako verni, največ otrok rojenih. Iz te pokrajine je tudi največ novincev in novink za špansko posvetno in redovniško duhov-ništvo. Najmanj otrok pa pride na svet v Kataloniji, posebno v njeni prestolnici Barceloni.
Franco zasedel otok Minorco
Anglija je posredovala, da so rdeči brez boja odšli z otoka
Barcelona, 10. febr. dl. Minorca je sevemovzhod-
ni in manjši otok španskih Balearov. Minorca leži sredi morske poti med Marseilleom in Alžirom. Zaradi tega se ni čuditi, da je Minorca veljala od po-četka španske državljanske vojne za eno izmed poglavitnih strateških točk.
Minorca meri 700 kv. km in šteje okrog 50.000 prebivalcev, od katerih živi polovica v glavnem mestu Port Mahonu.
Večji del Balearskih otokov imenovanih Mallorca so Francove čete kmalu po izbruhu državljanske vojne zasedle. Poizkus rdečin, da bi s posebnim armad-nim zborom, ki so ga poslali iz Barcelone, otok iztrgali iz Francovih rok, se ni posrečil in tako je Mallorca bila ves čas oporišče Francovega ladjevja in zlasti letalstva, ki je neštetokrat priletelo nad Valencijo in Barcelono in druga obmejna mesta ter jih bombardiralo Minorca pa je ostala ves čas v rokah rdečih čet. Otoka se Francove ladje niso upale napasti, ker ga je neka angleška oboroževalna tvrdka po nalogu španske vlade tik pred izbruhom državljanske vojne utrdila v najbolj moderno pomorsko utrdbo.
Zadnje dni so se širile vesti, da bodo Italijani otok zasedli, zaradi česar so se zlasti v Franciji razburjali. Zadnje dni pa je posredovala Anglija v tem smislu, da Francove čete zasedejo otok. Na krovu angleške križarke »Devonshire« je bil na Minorco poslan Francov polkovnik Luis. Ta se je pogodil z republikanskim poveljstvom, da rdeče čete brez boja zapuste otok. Nato so Francove Čete pod poveljstvom polkovnika Lopeza otok brez boja zasedle.
Na angleški križarla pa je odpotovalo 450 vidnejših republikancev, ki bodo po lastni želja prepeljani v Valencijo ali v Francijo.
Vsa Katalonija je v rokah nacionalne Španije
Francove zastave na vsej pirenejski meji
Hendayo, 10. febr. dl. More se smatrati, da so
z današnjim dnem Francove čete postale gospodar Katalonije. Pod Pireneji je sicer še precejšen del ozemlja, kjer se mude še rdeče čete, toda ker so vsi prehodi čez Pireneje v Francovih rokah, bodo te čete verjetno položile orožje. Njih število cenijo na 30.000 do 40.000 mož z vsem vojnim materialom.
Dopoldan so Francove čete prišle do Perthusa, kjer je glavni prehod iz Španije v Francijo. Fran-
cove čete so takoj snele republikansko zastavo na meji in razobesile zastavo narodne Španije. Vse ozemlje od meje do Figuerasa je naravnost posuto z orožjem, ki so ga rdeči na bogu metali proč. Med tem orožjem je tudi veliko topov in strojnic, dasi se je velik del vojnega materiala rdečim posrečilo spraviti čez mejo. Samo pri Perthusu so prepeljali na francosko stran nad 200 topov velikega kalibra. Vedno bolj se vidi, da so republikanci razpolagali z naravnost neverjetnimi množinami najmodernejšega orožja.
Za ono Španijo, kar jo je še ostalo v oblasti rdečih, je bil določen za vrhovnega poveljnika, kakor tudi za najvišjo vojaško in civilno oblast, general Miaja. General Miaja se nikakor ne misli vdati, ampak bi želel nadaljevati vojno s Francoin, kar pa se mu bo najbrž posrečilo samo za kratek čas. Med rdečimi četami pred Valencijo in Madridom je namreč mnogo razpoloženja, da se brez boja predajo in da se konča krvavo bratomorno klanje.
Angleški nasvet Negrinu
London, 10. febr. b. Vsi angleški jutranjiki senzacionalno poročajo, da ima britanska vlada v rokah poročilo, glasom katerega bo španska državljanska vojna žo prihodnji teden končana. Britanska vlada je svetovala Negrinu, tako piše »Da-ily Telegraph«, naj se odreče vsakemu nadaljno-
mti odporu. Poleg tega jo britanska vlada priporočila g. Negrinu, naj odstopi od ideje plebiscita v Španiji. Angleška vlada jo prevzeta nase odgovornost, da pri generalu Francu izposlujo splošno amnestijo, umik tujih čet in strokovnjakov iz Španije, razen tega pa zahteva Velika Britanija jamstvo, da so ohrani popolna politična neodvisnost in teritorialna Integralnost Španijo. Zaradi tega jo pričakovati, da bo general Franco zahteve Veliko Britanijo sprejel.
Dve smrtni obsodbi v Romuniji
Bukarešta, 10. febr. AA. Havas: Vojaško sodišče v Cluju, ki vodi od ponedeljka dalje razpravo proli skupini 59 članov Železne garde, obtoženih zaradi uboja, zarote in poskusov zločina, jo izreklo svojo sodbo. Dva dijaka, in sicer Aurel Doscaleanu in John Pop, ki sta ubita policijskega agenta ter izvršila atentat na rektorja univerze v Cluju in bivšega prosvetnega ministra Stefanesca Goanga. sta obsojena na 6tnrt. Georga Atofana, dijaka, ki je bil voditelj zarote, a osebno ni sodeloval, je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo in na 10 lotno izgubo državljanskih pravic. Georg Andrescu je bil obsojen na 7 let težke ječe, ostali pa na kazen od enega do deset let zapora.
Vladna kriza v Belgiji
Bruselj, 10. febr. AA. Štefani: Ko je Spaak odhajal z dvora, je Izjavil, da ie kralj zahteval od njega, kakor je zahteval tudi od drugih" političnih osebnosti, da so v zvezi z imenovanjem Mar-tensa doseže takšna solucija, da se duhovi pomirijo. Dokler se to ne zgodi, Je kralj prekinil konsultacije za razolot vladne krize
II 1
Francoski vojaki stražijo tabor rdečih miličnikov.
armada
50 armad, 20 armadnih zborov, 63 divizij, 185 pehotnih polkov, 95 topniških polkov, 2 motorizirani diviziji
a
■ Rim, 10. febr t. Uradni list priobčuje naredbo O novi organizaciji italijanske armade, ki je urejena po načelu »čim hitrejše odločitve vojske«. Iz te naredbe se ne razvidi samo močna številčna okrepitev italijanske armade ,ampak tudi temeljna preureditev, ki namesto dosedanje iz treh polkov sestavljene pehotne divizije uvaja tako zvano »divisiono binaria«, ki obstoja samo iz 2 polkov in je zato bolj gibčna. Zato pa se je število pehotnih divizij povečalo od 37 na 51.
Celotna italijanska vojska obstoja odslej iz 5 armad, ki imajo 17 armadnih zborov (korov), h katerim pa pride po en oklopni, alpinski in r.agli zbor, to je vsega skupaj 20 zborov. Teh 20 enot je sestavljenih iz 51 pehotnih divizij, 2 motoriziranih divizij, 2 oklopnih divizij, 5 alpin-skih divizij in 3 naglih divizij, torej vsega skupaj 63 divizij.
Po orožju je italijanska armada razdeljena v 135 polkov pehote (3 grenndirski, 100 pehotnih, 4 motorizirani, 12 bersaljerskih, 10 alpinskih in 6 oklopnih polkov).
Konjenica ima 12 polkov, h katerim pride 1 avtonomna eskadronska skupina in več eskadronov lahkih tankov ter 5 specializiranih eskadronov.
Topništvo, ki ima 16 topniških zbornih poveljstev ter 1 oklopno artiljerijsko poveljstvo in 1 naglo zborno poveljstvo, je sestavljeno iz pehotnih in posebnih, pehotnim divizijam- ustrezajočih 51 diviz. topniških polkov, 2 motornih topn. polkov, 2 oklopn,, 5'alpinskih topn. polkov, 3 topn. polkov nagle divizije ter 6 topniških polkov obmejnega slražnega zhora (graničarjev), ki je sploh močno opremljen s topništvom. Razen tega pa obstoji še
Baletna skupina Devi Bja s
bo ponovila drevi svoj večer v Operi Deloma nov spored — Cene znižane
16 zbornih artiljerijskih, 5 armadno-artiljerijskih in 5 protiletalskih artiljerijskih polkov. Skupno število topniških polkov znaša torej 95.
Tehnična armada šteje 16 pionirskih polkov, ki so razdeljeni na 16 armadnih zborov.
Avtomobilski zbor italijanske armade je sestavljen iz 16 avtomobilskih središč, več avtonomnih skupin in tehnične avtomobilske službe.
Zraven armadne organizacije obstoji deželna obrambna organizacija, ki ima 13 poveljstev, ka-
Politični položaj na Poljskem
Po mnenju generala Skvarcinskega
Varšava, 10. febr. AA. Pat. Na seji poslanskega kluba nacionalne unije je predsednik general Skvarcinski razložil politični položaj na Poljskem, kakor tudi mednarodni položaj. Izjavil je, da je samo notranja moč poljske države jamstvo za njeno neodvisnost in njenega položaja v svetu. V preteklem letu je zunanja politika Poljske izšla zmagoslavno iz vseh preizkušenj. Mednarodni položaj zahteva od Poljske, da poveča svojo vojaško silo.
Glede narodnih manjšin je general Skvarcinski dejal: Spoštovali bomo narodnostne in kulturne težnje manjšin vse dotlej, dokler no bodo te naperjene proti državnemu edinstvu. Država mora biti močna in v vsakem trenutku priprnv-ljena na skupen vojaški odpor. Glede judovskega vprašanja Poljska teži za tem, da zmanjša število Judov na '.a način, da Jude izseli, ter da dovede industrijo, trgovino ln obrt v poljske roke.
Ker opozicija nočo sodelovati pri volitvah,
Kako je prišlo do preloma med Madžarsko in Sovjetijo
Budimpešta, 10. f-.ftr. AA. MTI. Madžarski poslanik v Moskvi, Arnoli Junger, ki so je vrnil iz Moskve, je dal budimpeštanskemu dopisniku »Cor-riere della Sera« sledečo izjavo: Po izjavi madžarsko vlade, da pristopa k paktu proli Kom interni, me je Litvinov povabil 2. februarja k sebi ter mi sporočil sklep sovjetske vlade, da ukine sovjetsko poslaništvo v Budimpešti, ker pristop Madžarske k paktu proti Kominterni predstavlja napadalen čin proti Sovjetski uniji. Obvestil sem takoj Litvinova, da je madžarski minister za zunanje zadeve, Czaky, žo večkrat točno tolmačil sklepe madžarske vlade in da tudi zgoraj imenovani sklep na noben način no pomeni kak sovražen čin proti sovjetski državi ali vladi, temveč da ima edino obramben namen v zvezi z akcijo, ki jo Kominlerna razvija na mednarodnem polju. Razen tega je pristop Madžarske k paktu proti Kominterni jasen dokaz simpatij, ki jili Madžarska
goji napram držnvam osi Rim-Berlin, katerih delovanje v Podonavju v zadnjih mesecih je bilo tako plodno in srečno za Madžarsko. To delovanje, katerega vrhunec je bil monakovska konferenco, je vrnilo Madžarski ozemlje In prebivalstvo, ki je bilo njeno. Navzlic tem podrobnim pojasnilom je sovjetska vlada Insistirala na stališču, da je pristop Madžarske h paktu proti Kominterni izvršen pod pritiskom drŽav osi Rim-Berlin, ter da zaradi tega sovjetska vlada vztraja pri ukinitvi sovjetskega poslaništva v Budimpešti. Na osnovi Instrtik-cij, ki sem jih dobil od svoje vlade, sem takoj zapustil Moskvo. S čisto pravnega stališča moj odhod še ne pomeni prekinitev diplomatskih odnošajev, ker nt bila izvršena vrnitev akreditivnih pisem. Za zdaj ni mogoče predvideti razvoj dogodkov, ki bi prinesli kaj novega, Vprašanje je treba vsestransko proučiti ter bi bilo preuranjeno žo zdaj predvidevati, kako se bo to vprašanje, rešilo,
terim je podrejenih' 28 vojaških" okrožij italijansko kraljevine. Tej organizaciji je podrejena tudi letalska in^balska obrambna armada.
Prištet ni posebni armadni zbor v Libiji, čigar sestava je tajna.
Mussolini mrzlično dela
Rim, 10. febr. Mussolini sprejema drugega za drugim prefekte italijanskih provinc, katerim je naročil, da morajo napeti vse sile, da se čim prej dovršijo javna dela in da se proizvajalne sile naroda dvignejo na najvišjo stopnjo.
V palači Venezia zaseda že več dni vrhovni obrambni 6vet, ki bq 6V0ja posvetovanja še na-nadljeval. Vsem sejam predseduje Mussolini sam.
Kar se tiče javnih del se izve, da je Mussolini priporočal posebno primorskim prefektom, da jih pospešijo, zaradi česar bo javna delavnost posebno velika v Julijski Benečiji.
tudi ne bo mogla sodelovati pri zakonodajnih delih. Novi volivni zakon ne bo imel provizorični. pač pa definitivni značaj in bo v soglasju z ustavo, ki je v veljavi, in s političnim režimom na Poljskem. Posebna komisija tabora nacionalne unije bo imela nalogo, da pripravi predlog za takšno reformo.
Japonci na otoku Hajnanu
Tokio, 10. febr. AA. Havas: Prve vesti z otoka Hainana pravijo, da je izkrcavanje Japoncev iz-ncnadilo Kitajce, ki so nudili zelo malo odpora. Japonci niso imeli nobenih izgub. Napad je bil izveden s pomočjo malih oklopnih ladij, ki so ob 2.50 izkrcale čete na dveh krajih.
Tokio, 10 febr. AA. Havas: Vojni minister general Itagaki je po otvoritvi seje senata prebral poročilo, da so se japonske čete izkrcale na otoku Hainan. Zgornji dom je sprejel to izjavo z velikim odobravanjem.
Šanghaj, 10. febr. AA. DNB: Čete, ki so se dnnes izkrcalo na otoku Hainanu, prodirajo ob severni obali in niso dozdaj naletelo na noben odpor od kitajske slrani. Kitajci se na vsej črti umikajo. Japonski letalski Izvidniki so opazili, da Kitajci zapuščajo glavno mesto Hainana, Kiung-sao.
Tokio. 10. febr. AA. Havas: Šef tiskovnega urada jajionskegn vojnega ministrstva polkovnik Silnecu jo dal posebnemu dopisniku Havasa lole izjavo:
Francoska javnost se brez vzroka razburja zaradi zasedbo Hainana. Japonska vojska in mornarica se borita na Kitajskem. ILiinan so pa zasedlo kitajske četc. Naša naloga je, da jih odtod
Vsi smo odgovorni!
Če belgrajska »Politikat J0. t. m. pišSc, da je *za vlado zgodovinski trenutek, du sprejme misel sporazuma s Hrvati in pripravi vso potrebno, da se sporazum uresničiji moremo le prav dati. Prav tako ji damo prav, ko pravi: *Preili na dnevni red mimo hrvatskega vprašanja ni mogoče brez nevarnosti, da na Uelgrad ve pade odgovornost, da je zamudil ugodni trenutek...* Na Belgrad naj ne pade odgovornost, pa tudi na nikogar drugega vel
Če omenjeni belgrajski list piše, da je »splošni glas* veleval vladi začeti politiko sporazuma, moramo mi dodati, da ta »splošni glas* tudi vsem drugim veleva, odstranili vse ovire za dosego tega velikega cilja.
Ker danes nihče nima poguma javno nasprotovati tej veliki zamisli, je več ko gotovo, da bodo včerajšnji nasprotniki sporazumnega in urejenega sožitja Srbov, Hrvatov in Slovencev v Jugoslaviji poskusili vsaj podtalno zavirati veliko delo ozdravljenja. Včeraj smo javnost že opozorili na nevarnost intrig. Danes lahko ugotavljamo, da so intriganli na delu. Znakov za to je več. Pa tudi netočno in nepravilno poročanje je taka nevarna ovira. Odgovornemu javnemu delavcu in političnemu voditelju kakor koli polagati v usta ali mu kako drugače pripisovati misli in besede, katerih bi voditelj nikdar ne bil izrekel ali ki sploh niso njegova zamisel, v takih zgodovinskih trenutlclii pomeni nevarno in škodljivo početje, nad katerim imajo svoje veselje le intriganli, ki se vesele svojega razdiralnega uspeha, pa vaj državna in narodna misel pri tem še tako škodo trpi. — Vsi se moramo zavedali odgovornosti!
Nepravilno poročanje
Pod velikim in debelim naslovom je 9 t m >Da"< prinesel iz Ljubljane datin.no poročilo »List g. dr. Korošca o kombinaciji za no-vu podelu države na tri banovine«. V tem iz Ljubljane 7. t. nt. datiranem poročilu navaja, kar smo mi na podlagi zagrebških »Novosti< v nedeljski številki poročali o knjigi, ki jo je izdal neki Alfonz Hribar (»Dan« piše »Skribak, iz česar jasno sledi, da je svoje poročilo prejel od nekod zunaj telefonično). V svojem poročilu pa smo lo informativno kot o zanimivosti poročali, kaj Hribar pravi, ne da bi bili zavzeli kako pritrjevalno ali odklonilno stališče, razen da smo rekli, da je lo e ena misel, da pa se o tel, rečeh lahko piše, ker bo hrvatsko vprašanje enkrat treba rešiti. Stališča pa nn kot list k takim predlogom že zaradi tega ne bi hoteli zavzeti, ker je stvar odgovornih čini-teljev, da to vprašanje sporazumno urede, v čemer jih mora javnost podpirati, no pn jih ovirati s svojimi neodgovornimi stališči. In taka ovira jo tudi »Danovo« nepravilno poročanje, ki ni no informativno, ne koristno.
»Dan« o hrvatskem vprašanju
Novosadski Ust »Dan« dne 9. t. m. prinaša članek Mirka Savica o hrvatskem vprašanju, kjer pisec med drugim takole pravi: »Ko je dr Korošec po volitvah Takoj odšel iz vlade, je bilo to zanesljivo znamenje, da hoče dr. Stojadinovič rešiti hrvatsko vprašanje tako, kakor ga on razume..., da bo reševal hrvatsko vprašanje po prejšnjih receptih, ki pa so se izkazali za zgrešene... Ko je nazadnje prišel šo Kujundžičev govor, je del članov vlade odstopil... Nova vlada si je nadela nalogo rešiti hrvatsko vprašanje... To vprašanje gre v glavnem na to, da so Hrvati pridobe za aktivno sodelovanje v državni politiki, da se čutijo popolnoma enake in ravnopravne s Srbi in Slovenci, da pa se tudi spoštujejo hrvatske tradicije, da se Hrvati čutijo v tej državi gospodarje in ne goste, da prevzamejo za to državo tudi odgovornost. To doseči vsekakor ni lahko, ni pa tudi kdove kako težavno. Ko pa bo vse to doseženo, tedaj niti vprašanje oblike nove državne ureditve ne bo tako nenavadno važno, kakor je danes. Ako se to doseže, ne bo nihče dvomil, da Hrvati ne žele te današnje državo s Srbi in Slovenci. Ce končno odpade tudi vprašanje enodržav-nosti, tedaj vprašanje, kako naj se naša država preuredi, če do tega sploh pride, ne bo več tako občutljivo in tako važno, kakor je danes in kakor jo bilo zadnja leta.c
0 bosanskih Srbih in Hrvatih
Zagrebški »Hrvatski Dnevnikt od 9. t. m. prinaša iz Sarajeva poročilo o bosanskih Srbih in Hrvatih: »Današnja »Jugoslovenska Pošta«, ki drugače podpira JNS, prinaša članek pod naslovom »Sarajevo in vlada Dragiše Cvetkoviča«, v katerem popisuje vtise meščanstva in političnih činil-cev Bosne in Hercegovine ob imenovanju nove vlade. Med drugim list piše: »Srbsko-hrvatski odnošaji imajo prav v teh krajih svojo najobčutljivejšo točko: življenje Srbov in Hrvalov tukaj je tako nerazdvojno prepleteno, da vsak dogodek v srbsko-hrvatskih odnošajlh tukaj najglasneje odmeva in vsakršen slab dogodek tukaj reže kar v živo narodno meso. Zalo je stališče in ravnanje bosanskih Srbov in Hrvatov v tej dobi našega državnega življenja nenavadno važno in zato je za stvar narodnega sporazuma, to se pravi za ozdravljenje vsega državnega in narodnega življenja sila srečna okoliščina, da so se Srbi in Hrvati Bosne in Hercegovine v pravem zgodovinskem trenutku našli na eni liniji in da se sveži ter ustvarjajoči srbsko-hrvatski element v Bosni in Hercegovini v odločilnem času najsrečneje zalaga za 6tvar narodnega sporazuma.«
Kako se pripravlja pot sporazumu
Zagrebški »Obzorc je v svojem političnem članku 9. t. m. zapisal tudi tole: »Da se pokaže
preženemo. Ta vojaška operacija nima mednarod- i^6"? ''°bra volja zn reševanje perečih vpra nega pomena. Hainan bi bil nedvomno važno opo- ®"?,Ue,	javlja:U po sporazumu ne le i
rišče za bombardiranje Južne Kitajske, toda Fran- I ''^"J."". P^sinvn <i Hrvatskega naroda, mar-ci.il se ni treba bati za železniško zvezo mod Indokino in Junanom, razen če služi ta proga tudi za prevoz orožja.
Belgrajske novice
Belgrad, 10. febr. m. Z odlokom gradbenega ministra dr. Mihe Kreka sla postavljena v gradbenem ministrstva v oddelku za ceste za uradniškega pripravnika inž. Miroslav Janžek in za dnevničarja tehnika Vlado Šotne. Na tehnični oddelek banske uprave v Sarajevu je postavljen za uradniškega pripravnika inž Marko Trošt.
Belgrad. 10. febr. m. Gradbeni minister dr. M. Krek je podpisal oriiok o definitivni odohriivi licitacije zn nabavo in montažo rešetk za parni kotel v Splošni državni bolnišnici v Ljubljani. Naročilo
več tudi tnkoj začeti z reparacijami onih krivic, prejšnjih režimov, ki jih je mogoče popraviti po uprnvnetn potu. Velika in težka stvar je izdelati novo podlago za odnošaje med hrvatskim, srbskim in slovenskim narodom Vlada g. Cvetkoviča je izjavila, da hoče pripraviti tla za rešitev hrvatskega vprašanja S tem jo prevzela težavno nalogo, vendar pa bo napor desetkratno poplačan, če pojde odločno in brez predsodkov po naznanjeni poti. Treba je takoj začeti z delom, ker bo tako javnost dobila zaupanje, dobra volja bo potrjena in narejeno bo psihološko razpoloženje, katero je neobhodno potrebno, da bodo nova pota državne politike dale pričakovane sadove.c
Zemunska vremenska napoved: V severnih in zahodnih krajih oblačno, ponekod Verjetno je dobilo podjetju .VVugner lia Dunaju za 153.600 I celo dež. V južni polovici države jasno. Tcaipe-jUnarjcs, ^--------• »atura se bo dvignila, - —
URODONAL
prepreči arteriosklerozo
Nabrekle lile na sencih so znak pofetka arterioskleroze
Glavni način zdravljenja arterioskleroze sestoji pred vsem v tem, da se prepreči pojav širjenja arterije. V po-četku skleroze (položaj pred sklerozo) je sečna kislina glavni faktor visokega pritiska krvi, radi tega se je treba
pred vsem energično boriti proti zadržavanju sečne kisline v organizmu. Profesor FtVa. profesor interne klinike Univerze v Poatjeju. Etabllssements Chatelain, dobavitelj pariških bolnišnic 22 velikih odlikovanj — Pariš
Pazite na Va* pritisk krvi in uporabljajte URODONAL
Generalni zastopniki za kraljevino Jugoslavijo »Sterilab«, ancleških kemijsko farmacevtskih laboratorijev, Beograd, Kneza Mihajla 33. Dobi se v vseh lekarnah.
__Oplns to s. pod R. fit. 2070 od 23. IT. 1932
fiiht
(trganje),
revmatizem,
(lebdenje
Konrad (lOlO^FOliC
MESTNI STAVBENIK V CELJU, Mariborska 30
prevzema in izvršuje vsakovrstne privatne javne in industrijske zgradbe solidno in poceni. Sodnijsko zapriseženi cenilec. Daje tehnične nasvete in pojasnila.
Razpis
Uprava Zrakoplovno-tehničnega zavoda v Kra-Ijevu sprejme večje število orodničarjev, strugarjev, rezkarjev in enega galvanizerja.
Prošnje, kolkovane z 10 din, je poslati po pošti ali oddati osebno.
Dnevnica se be ugotovila po preteku 15 dnevnega poskusnega dela in po dosedanjem delu ter po sposobnostih.
Pisarna tehničnega oddelka Zrakoplovno-tehnič-nega zavoda v Kraljevu, T. št. 718, 30. jan. 1939.
Kurja očesa
Najboljše sredstvo proti kurjim očesom je mast CLAVEN. Dobite v lekarnah, drogerijah ali naravnost iz tvornice in glavnega skladišča M. Hrnjak, lekarnar, Sisak Varujte se potvorbl
Zaščitni znak
Umrl Je po kratki, mučni bolezni naš srčnoljubljeni soprog, predobri očka, sin, brat, stric in svak, gospod
Franc Sevnik
Šolski upravitelj in rezervni kapetan I. ki.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, 12. februarja 1939 ob 3 popoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Fara pri Kočevju, 10. II. 1939.
Globoko žalujoči: Karollna, soproga; Majda, Dragica, hčerki, in ostalo sorodstvo.
Pocenili smo
vsa zimska oblačila, perilo Itd. Presker, Sv. Petra cesta 14.	(1)
Prodam
16 polovnjakov dobro sor-tiranega vina. — Stojan, Poijčane.	(1)
Continental
mesečno po Din 200'—. za državne uslužbence po Din 100 —
Ivan Legat
Ljubljana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30
Drva in premog
kupite najceneje pri tvrdkt Emil More, Smar-tinska 11, tel. 34-52. (!)
Orehovo spalnico
imitirano, šperano, se po neizki ceni proda. Mušič, mizar, Mengeš.	(š)
Šivalni stroji
s tovarniško garancijo na ugodne mesečne obroke. Kabljene stroje vzamemo v račun, isti tudi po zelo ugodnih cenah na prodaji
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(nasproti Gospodarske zveze).
Zaslužek
Šivam nogavice
lepo ln poceni. - Poizvo se: Dalmatinova 11, podstrešje.
BBDBD31
Samostojna gospodinja
išče službo k samski osebi ali k 3 članski kmetski družini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1810. (a)
Pisarniška moč
z večletno prakso, s per-fektnlm znanjem nemške korespondenco, išče službo za takoj alt pozneje, event. tudi samo dopol-dno ali popoldne. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Korespondentinja«.
tlužbodobe
in prodajalko sprejme salon »Chlc«, Ljubljana, Wolfova 3.	(b)
Upokojenec
samec, zanesljiv — se sprejme kot htšnlk-čuvaj. Prosta hrana ln stanovanje. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Trajno« St. 1975.	(b)
Vrtnar
popolnoma samostojen za zelenjavo, sadje, park ln vrtnice, samec, trezen in vojaščine prost, dobi takoj službo na Gorenjskem, v letovišču. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Triglav« št. 2023.
I!
Pohištvo
Starodavno pohištvo
slike ln vse starine, ku-kuje Golob Marija, Ljubljana, Gallusovo nabrežje št. 29.	(S)
trgovske in stanovanjske ter stavbne parcele, ozir posestva, nudi v ugoden nakup; Pristavec Franjo, realitet. pisarna, Ljubljana, Erjavčeva c. 4 a.	(p)
Pohištvo
vse lastnega Izdelka, kupite najceneje pri Andrej Ki-egar, št. Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora.
Itanoianja
ODDAJO:
Dvosobno stanovanje
s kuhinjo - odda Jernej ] Frangež, Bohova 29, p. Hoče.	(č)
iEZSzmii
Papigo, ki govori
prodam. Slapničarjeva 7, I. nadstr., Moste. (j)
Stavbna parcela
v Izmeri 5000 m!, ob drž. in banovinski cesti, v bližini kolodvora Vižmarje, pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pojasnila: Vižmarje 59.	(p)
Novozidano hišo
z vrtom in lepimi stanovanjskimi prostori prodam. Poizve se pri lastniku Francu Strlič, Ziri št. 98.	(p)
Enonadstropna hiša
z obsežnimi trgovskimi lokali ln delavnicami, pripravna za vsako obrt, je zaradi smrtnega primera naprodaj. Kupcu stanovanje gospodarja takoj na razpolago. Ponudbe upr. »SI.« pod »450.000 Ljubljana« 1496.	(p)
Sodna dražba posestva
v posameznih skupinah po sledečih najnižjih jx>nudkih: hiša v Spodnji Šiški, Dolinska steza 0, z gospodarskim poslopjem, 1Ž2.697 din; tri parcele v Šiški 10.980 din; dva gozda v Šiški 21.237 din; gozd v Šiški 15.190 din; dve parceli na Barju 19.072 din; dve parceli na Barju 17.889 din. Dražba bo 23. februarja ob 9 dopoldne pri Okrajnem sodišču Ljubljani, soba 16.
+
Sorodnikom, znancem in vsem, ki ste ga poznali naznanjamo, da je v petek, 10. februarja, umrl po kratki mučni bolezni naš dobri oče, stari oče, brat in stric, gospod
JAKOB LESKOVIC
pekovski mojster in hišni posestnik
Pokojnika spremimo na zadnji poti v nedeljo, 12. t. m. ob 2 popoldne izpred doma žalosti, Opekarska cesta 8, na pokopališče pri Sv. Križu.
Svete maše zadušnice bodo brane v farni cerkvi v Trnovem.
Ljubljana, 10. februarja 1939.
ADOLF, IVAN, JOŽE — sinovi in ostalo sorodstvo.
Dolores Vieser:
Podkrnoški gospod
Poslovenil Janez Pucelj
48
to
Da je pa šla tako sama, brez Mojceje mu ni kar nič prav.
Moj Bog, kje je spet Marko?? Kaj naj si sam sezuje čevlje? Nestrpno vstane in odropota skozi sobo. In nehotoma zagleda na klečalniku, ki sloji tu še iz časov rajnkega Folantina Sušnika, ležati nekaj svetlega.
Ah — to je vendar drobna, zlata verižica s safirom, ki je Alenki najljubši nakit? Kaj ga polaga sem v njegovo sobo? Lenart vzame lesketajoči se nakit v roko. In ta trenutek ga prešine kakor blisk: Ne bo je več nazaj!
Njen bledi, bolesti polni obraz se pojavi pred njim; besede, ki jih je tako čudno iztisnila iz sebe ob slovesu — — Alenka!
Stisne roko v pest okrog verižice in plane tja čez v njeno sobo. Odloputne omaro, skrinje. V omari vise obleke — v skrinjah so lične skrinjice in zavojčki vsi tu. Harfa — vreteno. Pa vse je zloženo v tako tih, brezdušen red, v kakršnega uredi človek reči v|>rav pred velikim j>oj)olo\ a-njem.	,
Šla j<! — in se ne vrne nikdar več.
Ampak to ni res — to vendar ne more biti! Zakaj pa naj bi bila šla?
Lenart plane venkaj nn mostovž. Zažvižga, da odjekne po hiši. Brezduh priska.če Marko gori i>o stopnicah in Lenej stegne radovedno dolgi vrat iz kašče.
Lenart se po sili dela mirnega.
»Je gospodarica kaj rekla, kdaj se vrne?« vpraša fantina.
»Nak.t odgovori fantin in se dela. kakor dn bi za nizkim čelom še marno naprej premšljal.
»Nak,< meni tudi Lenej. Zmakne pa malo glavico kar se da naglo nazaj v kaščo. Zakaj nekaj sluti.
»Nič?« vpraša gospod z ostrim, grozečim glasom. »Kaj je niste znali vprašati?«
Marko žalostno odkima:
»So šli na vse zgodaj — niso nič rekli.<
»Zginil« zakriči zdaj nad njim Lenart in pograbi bič. Peneča se togota ga popade. Za trenutek ne ve, kaj naj bi. Čakal? — Jahal? Šel ponjo in jo pripeljal domov?
Ze hoče steči po stopnicah, kar zagleda stati v senci poleg ograje kaplana. Tn ga pogleda, posmehljivo, kakor se zdi Lenartu, zviška, meni, in zdaj se začne Lenartu v globoko ležečih očeh nevarno pobliskavati.
Kot blisk mu vzide zla luč. Na tretji stopnici se zasuče in stisne pesti.
»Veste morda vi, kdaj se vrne Alenka?«
Kapelanus zre doli nanj.
»Menim, da se ne vrne nikdar več,« reče mirno.
»Odkod veste to?« sikne vanj Lenart.
»Povedala mi je nekoč,« odgovori Rutar in ne more več skrivali veselja.
Lenart vidi to. V nagli togoti zgrabi kaplana za prsi in ga strese.
Kaj sle ji natvezili — kaj?« zahrope in bulji kaplanu v obraz.
Hutnr sloji kakor drevo. Vesel občutek, ki se ga je bil že zdavnaj odvadil, mu spreleti ude. Potisne naprej široke čeljusti in strne košate obrvi kakor hudourne oblake doli nad prežeče oči, medtem ko se mu roke počasi stisnejo v pesti.
Tako sloje kmečki fantje tostran in onstran Drave, kadar se tepejo za dekleta.
»Kaj sem ji rekel vam nič mar!« reče široko.
»Prigovarjali sle ji, naj gre!« zakriči Lenart.
»Ze mogoče,« se odreže Rutar.
Lenart mu pokaže zobe:
»Ti zahrbtni šuft,« iztisne iz sebe. Tn ta hip mu udari pest kaplanu na trde lične kosti.
Kaplan pozabi, da naj zdnj Lenarili prav za prav pomoli še drugo lice. Je res že davno od tega, kar se ie ruval z gorjnnskimi fantini, toda ve še prav dobro, kako je treba takega malavdra
zgrabiti vnic okrog telesa in mu kar ee da za-vratno fKKlstaviti nogo. In to bo naredil zdaj, z vžitkom in premišljeno.
Lenart pa zasadi kaplanu prste kakor kremplje v rame, ga vrže z jezno silo ob steno in desna roka mu 6eže Rutarju |>o grlu. Kaplan se upira zagrizeno vsem napadom. Glasno rojiotajoč mu strgajo težki čevlji jx> lesenih tleh in sopihanje se sliši tja čez prav do kašče.
»Za sveto Kriščcvo voljo!« zavrešči Lenej, ko zapazi to nenavadno počenjanje. Roke vije in gleda za časek; neukrotena groza ji gomazi j>o hrbtu. Kako gospod gleda — — kakor sam nasvetnil »Jezes Mar — — umorili jih bodo!«
Pa na--kaplan tudi ni iz kapusa. —
»Strah in groza--strah in groza--je
že kdo kdaj doživel, da bi duhovni — — —!< »Te imam — ti pes!« hrope gospod. »Kaj pa še,« odvrne Rutar. Pri tem pa seže Lenartu odzadaj gori jx>d desno roko in se oklene nasprotnikovega tilnika. In že se pririne tudi Rutarjeva levica do vratu go-sjx>du in proštu.
Tedaj se od spodaj gori nenadoma razlegne rezek glas zvonca pri vratih. Razgreti obraz po-bledi kaplanu kakor apno. Duhovni povesi roke in osupel strmi Lenartu v oči, od sovraštva plam-teče. Počasi |>otegne vnic z roko preko mokrega čela.
Lenart se ga hoče spet lotiti, pa zdaj Rutar dvigne samo roko v obrambo. Popravi si obleko in hoče iti doli, kjer ga na dvorišču že jrol ure čakata dva pogorelca.
Lenart mu da, da gre---
Sredi stopnic se Rutar še enkrat ustavi. Z roko krepko na držaju se okrone in reče [KJtlačeno: »Miloelljivi gospod — — —« Lenarta pa že ni več. Vprav so se zaloputnile za njim duri. Sliši se še ven, kako je zahreščalo', ko se je vrgel na klop, z usnjem opeto. Srce mu tolče naglo in vroče od trdega lKija, toga glava mu je mahoma popolnoma jasna
Zagrizeno in grdo je mahoma vse v njem.
Alenka noče biti več pri meni. Da kdo ljubi in poje, ga ni moči prisiliti. Toda ne bi si bil mogel misliti, da bi mogla biti tako goljuf na.
Imela sva se — močno rada. Toda skesala se je.
Prosjačil, Alenka, ne bom I
Konec!
Vetrinjski bo imel prav v tem, kar pravi o — ženskah.
Na večer pred vsemi svetniki.
Od Jepe pa do Velike Svinje pritiska nebo težko in sivo kakor raztolčen svinec. Leščevje ob celovškem mestnem zidovju stoji golo in na po-kopališču bezgovo grmovje visi težko od črnih grozdov. Večkrat je, kakor da v zraku dežuje, toda gre mimo.
Ljudje so tega veseli, zakaj jutri bodo ,sfn-sveti' in treba je okrasiti grobove. Okrog sive mestne farne cerkve stopicajo ženice in odkopavajo z malimi motikicanii črno, vlažno prst, ru-jejo osatje in plevel in sade v zemljo nežno smiljo in roženkravt in zimzelen ali obešajo venčke iz temnozelenega smrečja in belokodraslega erobota na kovane in lesene križe na grobeh.
Vsakdo bi rad naredil lepše kakor sosed. Kar jo pustila jesen v obzidanih vrtičkih, vse to verno znašajo ljubim mrtvim, ki ne morejo več videti, kako žametnobelo se blešče listi nebini in kako sladek je žar zadnje rožice.
Skozi lesico v ograji ee od Dunajske ulice sem trudotna prerine Katrica, težko ovešena z zeleni-kovinii venci in torbo, polno sveč in izglodanih rep in s steklenico lanenega olja. Ljudje prijazno gledajo za njo, kako drobi proti cerkvi, kjer imajo tik ob zidu, tik pri zakristi jskili vratih, Flegarjevi svoje grobove. Liza si da tam že dosti opraviti; je izkopala cel kup prsti in plevela na pot, tako da se morajo vsa stara ženščeta spotikati obenj. In tako zadene Liza na celo vrsto prijateljic in nasprotnic. Je kar kratkočasilo na pokopališču pred ,sineveti'.
Za Jugoslovansko tiskarno v Liubliani: Karel Ceč
Izdajatelj: inž. Jože Sodji
Urednik: Viktor CeniiS
Zadnja svetna prodava papeža Pija XI.
v pričakovanju 17. obletnice njegovega kronanja
LJubljana, 10. febr.
Na večer, ko se je zemsko življenje rajnkega papeža približalo meji, od koder se že odpira pogled v večnost, je ljubljanska podzveza fantovskih odsekov v frančiškanski dvorani priredila slovesnost v proslavo 17. obletnice papeževega kronanja, ki bi jo imel praznovati v nedeljo in je ves katoliški svet prosil Boga, da bt jo ufiakal. Dvorano so na|>olnili sami mladi fantje iz Ljubljane in okolice, na galeriji je bila postavljena rakovntška godba, ki je krepko poživljala slovesnost — takrat v naš svet še ni prišla vest, da papež Pij XI. končuje svojo pot in odhaja. Vsa mlada vojska je bila vesela in ponosna, da smo otroci njegove velike mednarodne družine, kateri je on skrben oče in moder vladar, da smo pomožna sila njemu tako ljube Katoliške akcije. Bili smo srečni, da moremo proslaviti njegovo 17 letno vladanje (za papeža je bil izvoljen 6 februarja 1922) in nas ta zavest tolaži tudi še danes, ko molimo že za rajnkega — dva dni pred 17. obletnico njegovega kronanja (slovesno kronan je bil 12. februarja 1922).
Ko je v dvorano stopil prevzv. škof dr. Rožni a n , ga je vsa množica dolgo pozdravljala s takim mladim veseljem in ognjem, kakor to samo fantovske duše znajo narediti Godba je zaigrala fantovsko himno, ki so jo vsi udeleženci proslave stoje poslušali. Nato je na oder stopil predsednik ljubljanske podzveze ravnatelj dr. Blatnik, ki je pozdravil najprej Prevzvišenega — na kar so se mu fantje z živahnim pozdravljanjem odzvali — nato pa ostale odličnejše goste. Značaj, da e prireditev proslava papeža in papeštva. je dala naslednja točka: branje iz evangelija, kjer evangelista sv. Matej in sv. Janez opisujeta tiste dogodke, ob katerih je Kristus postavil sv. Petra ln njegove naslednike za poglavarje v svoji Cerkvi.
Naslednja točka je bila posvečena Katoliški akciji — veliki zamisli papeža Pija XI. Govoril je sanitetni polkovnik v pokoju dr. Justin najprej o splošnem razkristjanjenju ln razkristjanjevanju družbe in o odporu, s katerim je katoliški svet dolžan take poskuse ustaviti. Nato !e poudarjal o nevarnosti organiziranega brezboštva in nujnosti naše organizacije. Danos gorečnost osamljenega
Sožalja
k smrti sv. očeta
Francoski parlament o pokojnem papežu
Pariz, 10. febr. A A. Havas: V svojem govoru v poslanski zbornici v počastitev papeža Pija XI. je predsednik Herriot posebno podčrtal okoliščino, da se je pokojni papež posvetil obrambi miru. Na koncu svojega govora je Herniot dejal:
Francoska poslanska zbornica, dovzetnejša za moralno veličino kakor za katerokoli drugo obliko veličine, se s spoštovanjem in hvaležnostjo klanja pred poglavarjem katoliško Cerkve, ki je podelil popoln smisel evangeliju, ki je branil duha proti težnjam materijo, in ki ho tradiciji velikih papežev ostal eden izmed najbolj vzvišenih in najčistejših zastopnikov nepremagljive sile, ki se ji pravi vest.
llerriotov govor je sprejelo soglasno in dolgotrajno odobravanje.
V imenu vlade se je njen predsednik Daladier pridružil Herriotovini besedam. Govoril je s svojega sedeža in rekel med drugim:
Vsa Francija bo ohranila spomin na tega velikega poglavarja, ki jo vso življenje posvetil vsem ljudem, no glodo na njihove plemenske, verske ali narodnostne razliko, da hi vsi skupaj z vzajemnim prizadevanjem pripomogli k vladi usiniljenosti, pravice in miru na zemlji. Francija se pridružuje žalosti, ki jo danes zadela katoliški svet.
Tudi Daladierjeve besede je sprejelo dolgotrajno odobravanje. Nalo so v znak žalosti sejo prekinili. Prihodnja seja je sklicana za drevi.
Rooseveltovo sožalje
Washington, 10. febr. AA. DNB: Zunanji minister je poslal kardinalu Pacelliju brzojavko v imenu predsednika Roosevelta. V brzojavki izreka globoko sožalje ob smrti papeža Pija XI. Dalje pravi brzojavka, da je novica o smrti poglavarja rimsko-katoliške Cerkve zbudila v vsej Ameriki veliko žalost.
Angličani o pok. papežu
London, 10. febr. AA. Štefani: Daneo se je vršil občni zbor anglikanske cerkve v Londonu. Pri tem so za eno minulo obmolknili v znak spoštovanja pokojnega papeža Pija XI. Canterburijski nadškof je Imel govor, v katerem |e izkazal čast spominu poglavarja katoliške Cerkve. Rekel je med drugim da je Imel pokojni papež zelo široko kulturo in da je bil poln iskrenega in živega občutja krščanskega usmiljenja in da je nosil pape-Skoi odgovornost dostojanstveno in pogumno. Nadškof je končal z besedami: »Zmerom se bomo spominjali neutrudljlvega prizadevanja papeža Pija Xf. za ohranitev miru,«
Žalost katoliških Angležev
London, 10. febr. AA. Reuter: Papeževa smrt ie bolestno odjeknila na Angleškem, saj je bil Pij XI. edini papež, ki je kdaj obiskal Anglijo, In ki je gojil posebne simpatije zn angleški narod Ob smrti sv. očeta je imel canterburijski nadškof sestanek cerkvenih poglavarjev V svojem nagovoru nanj je med drugim dejal: Zmerom se bomo spominjali papeža Pija XI., ker je bil neutrudljiv liorec za svetovni mir. Vsi prisotni so nato z molkom izkazali čast pokojnemu papežu.
Izvedelo se je, da ee bo kardinal Hinsley odpeljal v nedeljo v Rim. da se udeleži fiosreha papeža. V ponedeljek bo pa v westminstrskl katedrali cerkvona slovesnost za pok. papežem.
posameznika ni več uspešna, ampak mora biti gorečnost vseh organizirana in usmerjena R enemu cilju. V lepi primeri iz časov prve Cerkve je pokazal. kakšno mora biti to naše sodelovanje z duhovništvom: v prvi Cerkvi je delovalo 12 apo-stolov-duhovnikov. samo oni so maševali, zakra | mente delili, vsi drugi kristjani pa so z nj:mi so delovali in jim prav pri njihovem najožjem pastirskem delu pomagali. Tako tesna mora biti danes tudi naša pomoč duhovništvu in to — organizirana pomoči Nato je gvoril o organizacijskih načelih Katoliške akcije in zaključil 6voja izvajanja s pozivom, naj se vsi fantje z vnemo poprime,jo dela v KA kot njena pomožna sila.
Nato je na oder stopil škof dr Gregor i j Rozman. Ko se je poleglo jiozdravljanje je govoril fantom, kaj on kot škof pričakuje od članov fantovskhi odsekov: da bi bili nekoč vsi vzorni katoliški možje ln očetje Govoril je tako k srcu in s takim ognjem, da je iz vsake njegove besede odsevala zavest, da gre za nekaj velikega m daljnosežnega. Govor v celoti prinašamo na posebnem mestu. — Po njegovem govoru je godba zaigrala papeško himno, ki so jo vsi stoje jx>sluSalt.
Prireditev je zaključila močna zborna dekla-macija posvečena Kristusu Kralju. Nato je ves mladi zbor ob spremljevanju godbe pel himno »Povsod Boga«, na kar se je dr. Blatnik vsem. zlasti članom daljnih odsekov, zahvalil za udeležbo, najbolj pa Prevzvišenemu, ki je s svojo navzočnostjo in svojim govorom tako povzdignil vso slovesnost.
Ljubljana žaluje
za sv. očetom
Vest o smrti sv. očeta papeža Pija XI. se je bliskovito naglo razširila po Ljubljani in bližnji okolici. Tudi druga mesla v Sloveniji so že zgodaj dopoldne prejela obvestila o papeževi smrti. Po ljubljanskih in okoliških cerkvah so vernikom naznanjali zvonovi žalostno vest. Na mnogih cerkvenih zavodih in na vseh cerkvah, prav tako tudi na škofijski palači so zavihrale črne zastave. Popoldne pa so bile izobešene na vseh poslopjih državnih uradov, tako na hanski in justični palači, na finančnem ravnateljstvu, na okrajnem glavarstvu in drugod državne zastave na pol droga. Tudi po mnogih odličnih privatnih hišah so bile izobešene državne zastave na pol droga ali pa črne.

Nemško sožalje
Berlin, 10. febr. A A. DNB: Minister Meissner Je izrekel msgr Oisenigu. apostolskemu nunciju, sožalje voditelja in kanclerja Hitlerja ob smrti papeža Pija XI. V imenu nemške vlade je pa Izrekel nunciju sožaljo zun. minister Ribbentrop.
1 Prosvetna zveza priredi v notek, 17. februarja ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona komemo-racijo za pokojnini sv. očetom Pijem XI.
1 Maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob pol sedmih.
1 Klub absolventov trgovskih akademikov v Ljubljani je tudi letoš razpisal več štipendij revnim, a marljivim dijakom Drž. trgovske akademije v Ljubljani. To društvo, ki je v Ljubljani znano po svojem prirejanju javnih predavanj naših najodličnejših gosjiodarskih strokovnjakov, deluje tudi zelo marljivo na socialnem polju. Kakor nam je znano, posreduje klub svojim brezposelnim članom nameščenje ter siromašne od njih tudi gmotno podpira. Z razpisom štipendij je Klub absolvi-ranih trgovskih akademikov ponovno dokazal, da zasluži za svoje delo moralno in gmotno podporo ter priznanje vse javnosti.
1 Zaradi ustavljanja tramvaja na postajališčih so se pojavile pritožile, da vozovi sem in tja ne obstanejo na postajališču in vozijo dalje tudi tedaj, če je kak potnik v vozu, ki bi rad izstopil, ali pa če na postajališču kdo čaka, da bi vstopil. Vozno osebje ima strogo navodilo, da ustavi na vsaki postaji ne glede na to, ali je kakšen potnik, ki namerava izstopiti ali vstopiti na postaji. Zato uprava električne cestne zeleznice naproša vse potnike, naj ji vsak primer take nerednosti takoj javijo ter navedejo čas in številko voza zaradi preiskave. Tramvaj se mora ustaviti na vsaki postaji brez izjeme!
1 Univ. prof. dr. France Štele govori drevi ob 18.30 v knjigarni Akademske založbe (Šelenbur-gova 4, vhod z dvorišča) o delu Monumenta artis Slovenlcae. Vstop prost.	(2009)
1 Predavanje socialno-ekonomskega inštituta. V četrtek zvečer je v Delavski zbornici imel tajnik Delavske zbornice g. Filip Uratnik v okviru socialno-ekonomskega inštituta zelo zanimivo predavanje o ljudskem gibanju v Jugoslaviji ter Sloveniji v zvezi s porazdelitvijo poklicev. Predavanje je bilo spremljano s skoptičnimi slikami, namreč z diagramom in grafikoni ter je zelo lepo uspelo. Predavanja se ie udeležilo lepo število poslušalcev, ki so posegli v debato. Predavatelja je pozdravil predsednik inštituta univ. prof. dr. Gosar, ki je tudi sam dodal ob zaključku predavanja nekaj zanimivih opazk.
I V Stritarjevi ulici št. 6 v Ljubljani, pri fran-čiškansk em mostu, se sedaj nahaja optik in urar F r. P Z a i e c torej ne več na Starem trgu. Samo kvalitetna optika.
1 Na trgu velika izbira rib. Včerajšnji ribji trg je bil prav bogato založen z morskimi in sladkovodnimi ribami. Nekatere morske ribe so se zelo pocenile. Tako so bile včeraj palamide, ribe, ki so podobne tuni, po 16 din kg, ko so drugače po 30 din. Na trgu je bilo do 50 kg palamid, ki so bile naglo prodano. Druge morske ribe: osliči 28, komarče 4«, trii je 40, kovači — 10 komadov — po 28 din kg, llgne 28. Ščuke 16, du-navsko postrvi 22, domače postrvi 40, belice, mrene, klini in pečenke 10 do 12 din kg. Veliko je bilo povpraševanje po skušah, ki pa so sedaj izredno redki na trgu, kajti njih sezona Je nehala in se bodo te dobre morske ribe pojavile v večji množini na trgu v aprilu,
1 Ura na Karlovškem mostu. Mestna občina je te dni ustregla prošnji prebivalcev dolenjskega in karlovškega okraja ter je zopet dala montirati javno uro na karlovškem mostu in sicer še na bolj vidnem mestu, kakor je bila prej. Prebivalstvo ji je za to hvaležno.
1 Revnemu akademiku |e bila včeraj v opoldanskih urah v Ljudski kuhinji ukradena temno-siva suknja, v kateri je bila tudi akademska legitimacija. Pozivamo osebo, ki |e suknio odnesla, naj jo odda takoj v Ljudski kuhinji. V nasprotnem primeru sledi kazenska ovadba, ker je oseba dobro znana.
1 Uprava policije v Ljubljani opozarja vse delavce ln nameščence, ki imajo delavske oziroma poselske knjižice izdane do vključno 27. septembra 1938, da Jih v smislu uredbe o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev z dne 24. III. 1938 zamenjajo. V to svrho naj ge
Prepustite odslej mirne duše meni skrb za nego svoje kuie! Edino kar morate storiti, je to, da rrdno matetc kožo z N i v c o. Zakaj samo N ivoa vsebuje K lice rit, najboljše okrepčcvalno sredstvo za koto. 'L njim vpliva Nives blaKodojno na kožno sta-ničje. Nivea Vam ohranja kožo mladostno in krepko, celo ostro vreme ji ne more škoditi. Zato si kupite še danes N i v eo ; bolje je namreč bolezen pro-prečiti kakor se zdraviti!
zglase vsi na področju uprave policije v LJubljani stanujoči delavci in nameščenci na tukajšnji upravi Bleivveisova c. 22, pritličje soba 2 a, kjer dobo vsa potrebna pojasnila in izpolnijo tozadevno tiskovino. S seboj je prinesti staro poslovno knjižico, 2 istovetili fotografiji v velikosti 4.5<)X 6cni v smislu čl. 5 točka 4 pravilnika o izvrševanju uredbe o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev z dne 14. VII. 1938 SI. nov. lir. 201 -L XII od 5. 9. 1938. Nadalje opozarja uprava policije v Ljubljani na člen 17 citiranega pravilnika, po katerem se mora izvršiti zamenjava dosedanjih poslovnih knjižic najdalje do 31. dec. 1939 1. Po preteku tega roka izgube vse poslovno in delavske knjižice, legitimacije In slične izkaznico značaj poslovnih knjižic. Zato se vabijo vsi lastniki delavskih knjižic, da iste čimpreje pred-lože upravi policije v svrho zamenjave, zlasti zaradi tega, da ne bi bilo ob koncu leta nepotrebnega navala.
Celje
Avtobus
Ljubljana—Mengeš—Kamnik—Gornji grad—Ljubno — od ponedeljka, dne 13. februarja dalje zopet redno obratuje, ker je cesta popravljena.
1 Ženini — neveste — za balo _ poccnl. ma-nufaktura Jeločnik & Simon č i č , Ljubljana, Pred Scnklavžom.
1 Ponesrečenec s Šmartinske ceste. Včeraj smo poročali o hudi nesreči, ki se je pripetila nekemu hlapcu na Šmartinski cesti, kateremu so se splašili konji. Včeraj se je posrečilo ugotoviti identiteto do tedaj neznanega ponesrečenca. Je to 231<slni hlapec ,Franc Mostar, uslužben pri trgovcu Ogrinu na Laverci. Mostarjevo stanje je slejkoprej zelo nevarno.
1 Aretirani kurji tatovi. Po ljubljanski okolici in v predmestjih so se zadnje čase zelo razširile tatvine kokoši in kuncev, da celo psov in mačk. Policiji se je sedaj posrečilo prijeti dva taka kurja tatova, ki sta neusmiljeno plenila kokoš-njake. Preiskava proti prijetima tatovoma še teče ter policija domneva, da sta člana večje tolpe, ki je kradla kurjo pečenko kar na debelo,
c Katoliško prosvetno društvo v Celju bo priredilo za velikonočne počitnice 9. in 10. aprila dvodnevno potovanje na Trsat. Natančnejša navodila .kakor tudi program potovanja dobite v pisarni v Cankarjevi ulici 4.
c Dekliška Marijina kongregacija Ima jutri v nedeljo ob 8 zjutraj sv. mašo v kapelici čč. šolskih sester.
c Celjska gasilska župa bo Imela jutri v ne-doljo svoj redni letni občni zbor v Celju.
c V celjski bolnišnici sta umrla 69-letnl posestnik Iršlč Franc iz Vitanja in 20-letna delavka Martina Gradišnik iz Loke pri Zidanem mostu, Naj v miru počivata I
Cigani ukradli za 20.000 din blaga
Celje, 10. februarja. Vlomilska tolpa ciganov iz Luč je kar v eni noči zagrešila več vlomov blizu Vranskega in pokradla za okrog 20.000 din blaga in jestvin. Najprej se jc oglasila pri posesniku Borštnu Tomažu v Stopuiku kjer je ukradla kramp. S tem je nato vlomila v stanovanjsko hišo posestnika Jelena Fr. v Stopniku ter mu odnesla tri kompletne moške obleke, suknjič, deset moških srajc, 6 prtov, 6 brisač, 30 robcev, razno žensko in moško perilo, zlatnino in srebrnino, zlat in srebrn prstan, v skupni vrednosti 10.000 din. Odtod se je podala tolpa k BorStnarju Mihaelu in vlomila v klet. Vzela je s seboj 10 kg masti in nekaj mesa. Nato je vlomila v zidanico Brdnika Simona, kjer je ukradla 100 litrov vina in 4 litre žganja ier 30 kg jabolk. Marljivi vranski orožniki so takoj pričeli z zasledovanjem, in že v teku enega dneva se jim je posrečilo, da so izsledili cigane v gozdu v neposredni bližini Cemšeuika V začetku so se cigani hranili in niso hoteli priznati vlomov; izdalo pa jih je vino. Orožniki so vse aretirali. Našli so cele zaloge ukradenega blaga, perila in obleke. Aretirani so bili 3 moški, dve ženski in dva otroka.
Kranj
Zaradi smrti sv. očeta Pija XI. drevi in jutri popoldne v Ljudskem domu ne bo napovedane igre »Tisočak v telovniku*.
26 koles so pokradli
Stroge sodbe za domače mariborske tatove,
Maribor, 10. februarja.
Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je vršila danes razprava, za katero je bilo v mariborskem podzemlju veliko zanimanje. Na zatožno klop je prišla petčlanska gagnsterska družba, ki je bila dve leti pravi trepet in strah mariborskih kolesarjev. Nemalo preglavic 60 povzročili današnji obtoženci tudi mariborski policiji in okoliškim orožnikom.
Na zatožni klopi so bili 28 letni tkalec Feliks Germ iz Pobrežja, 30 letni pekovski pomočnik Adolf Pinter iz Brezja, 21 letni delavec Bruno Gajšek iz Brezja, 40 letni trgovski potnik Friderik Mavric in 25 letni čevljarski pomočnik Anton Lovše iz Maribora. Poslednji je prišel le slučajno v to družbo, ostali pa so večinoma že okoreli grešniki ter imajo nekateri že hude predkazni. Prvi trije so tvorili pravo tatinsko in vlomilsko družbo, ki jo je vodil Germ. Špecijalizirali so se skraja na tatvine koles, ki so jih priznali nič manj kot 26. Najbrž pa jih imajo še veliko več na vesti. Kolesa so pre delali na ta način, da so izmenjali posamezne dele ter jih potem na novo prelakirali in prodali. Lansko jesen pa so se začeli baviti tudi z večjimi vlomilskimi podvigi. Skraja so se omejevali na vlome v pralnice v Magdalenskem predmestju ter so kradli perilo, potem pa so napravili načrte za nekaj večjih vlomov, ki jih pa niso izpeljali, ker jih je policija poprej izsledila in aretirala. Skupno pa so povzročili Mariborčanom s svojimi tatvinami in vlomi okrog 50.000 din škode.
Pri današnji razpravi so vse tajili, tudi to, kar eo na policiji priznali. Seveda jim ni to nič pomagalo, Sodba, ki jo je sodišče izreklo, je bila stroga: Feliks Germ je obsojen na 1 leto strogega zapora In 3 leta izgube častnih pravic; Adolf Pinter je dobil 4 leta strogega zapora in 5 let izgube častnih pravic: Gajšek Bruno 2 leti strogega zapora in 4 leta izgube častnih pravic; Mavrič Friderik 3 mesece strogega zapora nepogojno, Lovše Anton pa 3 mesece strogega zapora pogojno na 2 leti. Senatu je predsedoval dr. Čemer, prised-nik sta bila Lenart in dr. Grmovšek, obtožbo pa
je zastopal državni pravdnik Košenina.
*
m Maribor žaluje za papežem Pijem XI. Nenadna smrt papeža Pija XI. je v Mariboru bolestno odjeknila. Maribor se Je ravno pripravljal, da bi na veličasten način proslavil v nedeljo obletnico papeževega kronanja. Te proslave so bile vsako leto zelo slovesne, letošnja pa bi bila vse prejšnje še prekosila. Mesto so jo zavilo v črne zastave, ki plapolajo s cerkvenih stolpov in mtio-eih zasebnih hiš. Z vseh občinskih noRlopij tn državnih uradov pa so ob smrti poglavarja' katoliške cerkve in suverona razobešeno državno zastave na pol droga.
m Obvestilo. Pripravljale so so v Mariboru ccrkvcno in zunanjo slovesnosti za nedeljo, dne 12. februarja ob obletnici kronanja papeža Pija XI. Vsled smrti sv. očeta Pija XI. teh slovesnosti ne bo. Dijaške kongrcgacije in drugo ccr-kvone organizacije naj opravijo svojo pobožnost v soboto 11. in v nedeljo 12. t. m. po določenem sporedu z edino izjemo, da darujejo sv. obhajilo za velikega pokojnika Pija XI. in za blagor sv. Cerkve. Škofijski odbor Katoliško Akcije.
m Prisrčen sprejem ljubljanske drame. S popoldanskim brzovlakoin včeraj je prispel v Maribor ljubljanski dramski ansanibl, ki bo zvečer nastopil v mariborskem gledališču. Igralci so prispeli pod vodstvom dramaturga g. Vidmarja. Na kolodvoru so jih sprejeli vsi igralci mariborskega gledališča z upravnikom dr. Brenčičem na čelu. Navzoč je bil za Umetniški klub predsednik g. fcnu-derl. Sprejem na kolodvoru je bil nadvse prisrčen.
m Poročila sta se v frančiškanski baziliki g. Zimerl Ivan iz Počeliove In gospodična Vudler Marija iz Košakov. Mladima zakoncema obilo srečo.
m Nabava drv za vojaštvo. Danes se vrši ponovna licitacija za nabavko 276 kub. metrov drv za pogranifnp četo. Pogoji so dobe na mestnem vojaškem uradu.
m Mariborska protituborkulozna liga dostavlja te dni vsem svojim darovalcem po en izvod glasila >Delo proti tuberkulozi« št. 6., v katerem sta objavljena računska zaključka protituberkuloznega tedna za 1. 1937. in 1938. Poročilo jo podano zelo izčrpno ter jo s tem podana možnost točne kontrolo dola tukajšnje PT ligo.
m Davčno zadevo. Davčna uprava za meslo Maribor razglaša, da je finančni minister podaljšal redili rok za vlaganje davčnih prijav glede odmere pridobnine, posebnega davčnega dodntka, davka na poslovni promot pavšalcev in davka na luksuzne predmete do vključno 28. februarja t. I. izredni rok pa do 15. marca.
in Prosvetno društvo na Pobrcžju vabi somišljenike in prijatelje na prosvetni večer, ki bo drevi ob pol 8 v Slomškovem domu. Na sporedu Jo zanimivo predavanjo pobreškegn zdravnika g. dr. ftkerjanca o zdravstvu. Skioptično slike. Brez vstopnine. — Igra, ki bi se morala vršiti jutri, se preloži nn prihodnjo nedeljo ter veljajo žo prodano vstopnice za omenjeni dan.
m Odhod tekmovalcev in funkcionarjev na tekme Fantovske podzveze v Guštanj danes popoldne s prvim vlakom.
m Nabori tujcev. Pozivajo se vsi vojni obvezniki, ki niso prislojni v Maribor, želijo pa priti na letošnjo regrutacijo v Maribor, da se nemudoma a najkasneje do 1. marca javijo pri mostnem vojaškem uradu soba St. 2.
m Pr«te pustil v žagi. V Zg. Kungoti se je ponesrečil 25 letni hlapec Jože Leskovar. Pri žaganju drv mu je cirkularka odrezala tri prste na levi roki. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
KULTURNI OBZORNIK
še k Vebrovi knjigi o krščanstvu in nacionalizmu
»Slovenec« je ie dvakrat govoril o tem najnovejšem Vebrovem delu, toda predmet je tako važen in obravnava tako temeljita, da 6e še znova povračamo nanje.
Doslej smo bili od Vebra vajeni del, ki eo pred vsem zanimala strokovnjake filozofije, tokrat pa je posegel v sredo življenja in se lotil našega perečega narodnega problema, ki na6 zanima prav vse, kar nas živi na slovenski in jugoslovanski zemlji. Glavni predmet pove naslav: razmerje med nacionalno in versko mislijo, toda filozof je ob tej priliki trčil tudi na druge, sorodne probleme, kakor odnos med slovenstvom in jugoslovan-stvom, med individualizmom in kolektivizmom. O vsem tem se sicer mnogo piše. Novost Vebrove knjige pa je, da sc je vprašanja lotil filozof, ki ga rešuje v luči načel in izsledko,v, ki so plod njegovih prejšnjih, strogo strokovnih študij. Zato njegova izvajanja niso niz lepih, navdušujočih, strankarsko pobarvanih misli, ampak od začetka do konca filozofsko utemeljena razprava a najvažnejših vprašanjih, ki jih mora rešiti prav naša generacija. Ze na prvi strani te prime logika in te vodi do zadnje. Pisatelj ti ne zbudi le občudovanja, marveč te prepriča; njegova rešitev ni samo lepa, marveč, kakor vedno 6proti uvidevaš, 6koz in skoz pravilna.
Vsebina knjige se razvija ob dilemi: ali jc člo-vek samo naravno bitje, posebna zvrst živali, aLi je obenem duhovno bitje, z višjimi cilji.
Dokler se jc človeka smatralo za drobcc narave, se je tudi ravnalo po zakonih živalskega sveta. Močnejši poedinec si je zasužnjil slabejšega, bojevitejše pleme si ie podvrglo miroljubnejšega. Na taka nasilja ni bilo priziva na nobeno višjo pravico, kakor za živali ni priziva proti zverem. V prirodnem boju za obstanek odločata samo sila in zvijača.
Krščanstvo pa je prineslo in utemeljilo nazor, da je človek izjemno bitje v naravi. Na njegovem naravnem življenju se gradi šc svojsko, duhovno. Človek je oseba in kot tak še na poseben način otrok božji in odgovoren svojemu Očetu. Fizična moč ni več najvišja vrednota, marveč osebno dostojanstvo. Kot oseba jc pa človek enak človeku, naravna sila se mora umakniti duhovni ljubezni in pravici. Kar velia o posameznikih, velja o plemenih. Kakor je človek enak človeku, nc glede na fizične rrtle, ki z njimi razpolaga, tako so družine enake družinam, narodi narodom. Isti krščanski nazor, ki je vsem posameznikom priznal enako osebno dostojanstvo, je tudi vplival, da so se človeška plemena, ki so se dotlej brezobzirno borila za nadoblast, začela spoštovati in smatrati za enakopravne narode. Prehod od poganstva h krščanstvu je obenem prehod od plemena do nacionalne misli. Čim bolj raste krščanska zavest, tem bolj se čutijo narodi varne drug poleg drugega, tem lažje uveljavliajo svoio svobodo in svoje dostojanstvo.
Veliki narodi bi morda imeli začasno korist, ako bi zopet prevladovalo nekrščansko pojmovanje. V človeku b i ne bilo treba več upoštevati osebe in njenih pravic, ampak samo njegov pomen za skupnost, ne bilo bi sc treba ozirati na enakopravnost vseh, tudi malih narodov, ampak bi se plemena zopet neovirano borila za plen. Rasizem 6e kaj trudi za tak nazor. Toda kdo ne
vidi, da bi bila to smrt ali vsaj suženjstvo malega človeka in malega naroda in končno tudi pogin velikih narodov samih, ki bi 6e med seboj uničili?
Komur je torej res pri srcu nacionalna misel, ta ne bo rušil krščanstva, saj bi žagal vejo, ki na njej sedi. V imenu česa pa naj zahteva enakopravnost in svobodo za svoj narod, zlasti če je ta narod majhen, ako je sam zavrgel načela, ki so te pravice utemeljevala? Isto je reči o materialistu, ki se z vsem idealizmom bori zoper izkoriščevalce in za pravice malega človeka ter enakost vseh ljudi. Vse to so krščanski ideali. Kdor se zanje bori, pa jc krščanski nazor zavrgel, dela kakor tisti, ki bi se boril za toploto, pa bi poprej pogasil ogenj, ki jo daje. V prirodi ni enakosti, marveč močnejši izkorišča slabejšega in to ni ne pravica, ne krivica — saj ni nikogar, ki bi podal obče veljavno normo — to je preprosto naravno dejstvo. Kako naj bo med ljudmi drugače, ako je tudi človek samo drobec prirode? Komur so pa kljub vsemu sveti krščanski ideali, pa naj si bo to osebno dostojanstvo posameznega človeka, narodna enakopravnost ali pravičen družabni red, ta nc sme rušiti krščanskih načel, ki edina te ideale utemeljujejo. Med krščanstvom in nacionalizmom nc samo, da ni nasprotje, ampak nujna zveza, zveza razlotfa in posledice.
To je iz bogate vsebine samo nekaj misli, ki bi utegnile posebej zanimati slovenčeve bralce. Kdo drug bi se morda ustavil pri drugih.
Avtor si mnogo obeta od svojega dela: »In če so vsa moja dosedanja izvajanja vsaj v načelu pravilna in ne vsebujejo samih napačnih, zmotnih postavk, tedaj menda tudi ne more biti dvoma, da je na kaj napačni poti vsak, ki meni, da bo to neobhodno potrebno — kulturno zavest našega naroda dvigal samo po poti neprestanega pobijanja resničnih krščanskih idealov človeka in družbe (st. 1951. Njegova knjiga bi res mogla zbuditi med nami složen nacionalni pokret, ki bi se opiral na naše krščanske narodne svetinje. Samo ko bi jo Slovenci in Jugoslovani brali! Toda kakršni Slovenci smo, se bodo ti in oni najprej vprašali, ali je pisatelj »naš«. Ako da, potem knjigo kupim, da podprem »našo« stvar, brati pa je ni treba, ker če je »naša«, tako vem, kaj je notri. Ako ni »naš«, nc kupim in ne berem. Zato bi v teh vrstah radi povedali na to in na ono stran, da je avtor »naš«, naš tu in tam in da bi ne smelo biti inteligenta, ki bi je ne prebral, ali bolje, ne premislil. Pisana je s toliko ljubeznijo do slovenskega naroda in do jugoslovanske domovine, obravnava tako temeljito življenjska vprašania ob odločilni uri, da bi bil velik narodni greh, ako bi jo prezrli. Če bi bila izšla v francoščini ali angleščini, bi jo bilo treba takoj prevesti, tem bo,!j jo moramo biti veseli sedaj, ko je tako izvirno naša, ter jo morda prevesti v druge jezike. Bratom Čehom bi bila danes brez dvoma v veliko tolažbo in spodbudo.
Veliki narodi so imeli svoje filozofije, ki so jih načelno utemeljili njihova nacionalna gibanja, Nemčija ima svojega Fichtcja in druge. Vebrova knjiga je takšna, da bi mogla služiti za idejno podlago skupnemu slovenskemu narodnemu in jugoslovanskemu nacionalnemu gibanju. Filozof je storil svojo dolžnost, sedaj je vrsta na drugih.
Dr. J. J č.
ir. Fr. Jaklič: Svetla pot
(2. izdaja)
Založila Jugoslovanska knjigarna. Strani 269. V platno vezano 48 din.
Ta jjnjiga, ki govori o vzgoji in samovzgoji k čistosti, je bila v prvi izdaji razprodana žc v enem letu, kar sc ne zgo.di zlepa s kakšno vzgojno knjigo. Zc to dovolj izpričuje, kako potrebna je bila in kako dobro je v njej obdelan važni in kočljivi problem mladostne seksualne etike. Naši in hrvaški listi so knjigo zelo po.hvalno ocenili in jo toplo priporočili mladini, pa tudi staršem, vzgojiteljem, društvom in knjižnicam. Vseučiliški profesor dr. K. Ozvald je v vzgojeslovnem listu »Popotnik« (1. štev. 1938) zapisal o njej: »Reči moram, da je to ena izmed najlepših knjig, kar iih v zadnjem času lahko pokaže naš knjižni trg. Elegantna je, in sicer ne samo po vnanii opremi, ampak tudi po jasno — razumljivo podani vsebini, po finem jeziku in stilu in po pisateljevi miselnosti;« o pisanju pa pravi: »Glede na obdelavo je avtor pač stoodstotno izpričal, da ume vzeti v roke tudi najgloblja in najkočljivejša vprašanja iz žive, ob konkretnih zgledih zakoreninjene psihologije.« Stvarno in živahno govori »Svetla pot« o namenu in pomenil seksualnega nagona in o potrebi, brzdati ga; o seksualnih zablodah in o njih nesreči za posameznika in za družbo, za narod; o mladostnih nevarnostih; o vzgoji volje in o drugih pripomočkih za čistost. Poglavje o odnosu med fantom in dekletom je tako mojstrsko obdelano, da ga prof. Ozvald imenuje »prekrasno poglavje«; v njem razpravlja avtor o razlikah med moško in žensko du-šcvnoftjo, o razliki med pravo, etično ljubeznijo in lahkomiselnim, nenravnim ljubimkanjem, o fantovem viteštvu do dekleta. S toplimi besedami go-
vori o devištvu in njegovem pomenu, na koncu pa O povratku na svetlo pot nravnosti, če jo je kdo zgrešil. V knjigo je vpletenih več zgledov, nekaj tudi iz domačih krajev.
Sedaj je ta knjiga, ki je že v prvi izdaji storila mnogo dobrega, izšla v drugi, predelani izdaji. Na novo je vstavljen vanjo »Pouk«. Mnogi 6tarši in vzgojitelji 60 v zadregi, kako doraščajočemu fantu ali doraščajoči deklici pravilno obrazložiti, kar mora v tistih letih vedeti, in jo rahločutno seznaniti s seksualnim vprašanjem. Zopet in zopet se poudarja, kako potrebna je taka pojasnitev, da staršev ne prehiti ulica s svojo umazano besedo in doraščajočemu človeku za vedno nc zagnusi družinskega življenja. Težko pa jc dobiti stvaren, jasen in dovolj rahločuten pouk o tej važni, pa težavni zadevi. Starši, ki so hodili kupovat »Svetlo pot«, so izražali željo po takem pouku, ki bi jim služil pri tej njihovi vzgojni nalogi. Zdaj ga je avtpr vstavil v drugo izdajo. Podal ga je v treh stopnjah: Spoštuj svojo mater, Spoštuj svoje telo in Spoštuj svoje starše. Lepo, obzirno in stvarno ga je podal. Že zaradi tega pouka je staršem in vzgojiteljem koristno in skoraj potrebno, da si omislijo to knjigo. Pa tudi mlad človek sam to poglavje lahko čiia, saj ne stopa iz okvirja ostale" knjige in ne presega njene miselnosti.
Pisatelj pravi v uvodu k drugi izdaji: »Tiste, katerim je mar naše mladine in našega prihodnjega rodu, zopet projsim, da knjigo blagohotno priporočajo mladini, staršem in vzgojiteljem.« Njegovi prošnji sc pridružujemo tudi mi, z iskreno željo, da bi tudi druga izdaja »Svetle poti« šla hitro med ljudi in čim prej prinesla svojo vzgojno korist.
Letonska : Jugoslavija 4:0
Predsinočnjim je Jugoslavija v zadnji tolažilni tekmi na svetovnem prvenstvu v hokeju na ledu podlegla Letonski s 4:0, Rezultat je z ozirom na igro Jugoslovanov previsoko izražen, kajti naši so igrali zelo dobro, ker eo mnogo pridobili na tem svetovnem turnirju. Letonci so pokazali v tej igri, da so boljši drsalci in boljši strelci, kar je odločilo njihovo zmago. Naši so si na tem turnirju toliko naučili, da bodo ob prihodnjem takem srečanju imeli drugačno vlogo samo. da se bodo dobro pripravljali in kar je še važnejše, da hodo imeli priložnost za trening, kar jim pa sedaj zaradi neugodnih zim ni bilo mogoče.
Radijska poročila o svetovnem smuškem prvenstvu v Zakopanem
V poljskih Visokih Tatrah, v krasnem zimsko-športnem kra ju v Zakopanem, 144 km jugovzhodno od Krakova, bodo v dneh od 11 do 19 februarja smuške tekme za svetovno prvenstvo mednarodne smuške zveze F1S. Na teh tekmah bo sodelovala tudi močna reprezentanca izbranih jugoslovanskih smučarjev poleg predstavnikov 24 drugih držav. Zagrebška radio-f>ostaja je organizirala poročevalsko službo od teh važnih tekem za svojo in belgrajsko postajo. Da bodo lahko mnogoštevilni prijatelji 6muškega športa vsak dan zvedeli za rezultate važnih tekem, bosta omenjeni dve postaji oddajali poročila po naslednjem sporedu:
Sobota, 11. februarja: Slovesen začetek zimskih iger v Zakopanem. Začetek ob 12 ali ob 18. Mimohoda narodov jugoslovanske radijske postaje ne bodo prenašale.
Nedelja, 12. februarja: Tekma v smuku za moške in ženske. Začetek ob 12, konec okrog 2. Jugoslovanski radio postaji Zagreb in Belgrad bodo prenašale poročilo in kratko reportažo s ploščami od 20—20.15.
Ponedeljek, 13. februarja: Tekma štafet štiri krat 10 km. Začetek ob 9, konec okrog 2 popoldne. Radio postaji Zagreb in Belgrad bosta prenašali reportažo neposredno s cilja ob 13.30
Torek, 14. februarja: Slalom za moške in ženske. Začetek ob 10, konec okrog 1 opoldne. Radio postaji Zagreb in Belgrad bosta dali poročilo in reportažo s ploščami od 20 do 20.15.
Sreda, 15. februarja: Tek na 18 km za prvenstvo in kombinacijo. Začetek ob 10, konec okrog 1. Radio postaji Zagreb in Belgrad bosta poročali od 20 do 20.15.
Četrtek, 16. februarja: Skoki za kombinacijo. Začetek ob 12, konec okrog 16.30. Tega tekmovanja našo radio jx>staje ne bodo prenašale.
^ Petek, 17. februarja: Tekme vojaških jiatrulj. Začetek ob 8. konec okrog 1. Teh tekem ne bodo prenašale naše postaje.
Sobota, 18. februarja: Tek na 50km. Začetek ob 9, konec okrog 2 popoldne. Radio postaji Zagreb in Belgrad bodo v času od 19 do 19.20 podale točno poročilo z vsemi rezultati te za Jugoslovane izredno važne tekme.
Nedelja, 19. februarja: Zaključek zimskih iger v Zakopanem z velikimi skakalnimi tekmami. Začetek ob 12, konec ob 15.30. Radio jx>staji Zagreb in Belgrad bosta dajali neposredno reportažo od 14 do 14.30.
Sankaška tekma na Ljubelju
Zimsko-športni klub Sv. Ana nad Tržičem, bo priredil v nedeljo, dne 12. februarja s pričet-kotn ob 2 popoldne sankasko tekmo, na progi z vrha Ljubelja ob državni meji do cestarske hiše pri cerkvi sv. Ane. Prijave bodo sprejemali na startu pred go-stilno »Ljubelj« od 1 opoldne naprej. Startali bodo v treh skupinah. Udeležite se v čini-večjem številu te naše tekme, ker boste s tem pripomogli našemu mlademu društvu do boljšega in večjega razmaha, saj bo to najbrž zadnja sankaška tekma, v letošnji 6ezoni.
Mars : Hermes
Tel ima bo v nedel jo ob 3 popoldne na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Občinstvu, ki si ho ogledalo to zanimivo, sicer prijateljsko tekmo, bodo šišenski in poljanski fantje postregli z dobro igro.
Tovarniški vestnik KID - za smučarski šport
Prejeli smo tretjo številko letošnjega »Tovarniškega vestnika KID«, ki ga izdaja Kranjska industrijska družba na Jesenicah. Zanimiva je ta številka še prav zato, ker je posvečena izključno
Vas z dvema prebivalcema in kolodvorom
Angleška vas Ditchford blizu Northamptona, je vse.iakor nekaj posebnega na zemlji: ima natančno toliko moških kakor ženskih prebivalcev, ■ vsega skupaj pa dva. Tu sta mr. Adame in njegova
Revije in časopisi
Planinski Vestnik. št. 1.. št. 2. Letos sta izšle že dve številki naše planinske revije »Planinski Vestnik«. Začel je letošnji letnik p. Janez Žurga s člankom: Iz geologije naših Alp (kako so nastale naše gore, itd.). Pavel Kuna-ver: Triglav pozimi — pred leti. Anka Turna : Od Gurgla do Venta — na dilcah. Dr. Andrija M. Ristič: Rlanjski vtiski. Vilko Mazi: Pešač do — vzpenjače. Josip Vandot : Pokopana preteklost pod Prisojni kom. — Karlo T a r t e r : Novi vzponi v Julijskih in Savinjskih Alpah v I. 1937-38. Drobiž. To je vsebina prvega zvezka. — Drugega pa naslednja: Marjan L i po v še k: Za božič na Golem vrhu. Uroš Zupančič: Zimske poti na Mojstrovko in Jalovec. Mirko Pleter-ski: V ledu jxxl Dolgim Hrbtom. Kdi Hofler: Plezalna šola na Kleku. Evgen Lovšin: Pele-mele (Pariz-London-Mtlnchen). Josip Šter pn* občuje sonet: Na Komni. Antse pa Iz dnevnika planinca. Med društvenimi vestmi beremo zanimivo sporočilo, da je sedanji predsednik češkoslovaške republike dr. Harha bil pred vojno član Slovenskega planinskega društva, ter da je bil velik ljubitelj naših planin. — Tudi sicer je ta oddelek bogat s poročili, ki zanimajo naše planinre. Časopis slane letno 50 din, urejuje pn ga dr. Josip TominSek v Mariboru, odgovarja pa dr. A. Brilej v Ljubljani. Naroča se pri Slovenskem planinskem društvu, katerega glasilo je.
smučarskemu športu in odličnim našim smučanjem, ki so zaposleni pri Kranjski industrijski družbi. Vprav pri tem podjetju so zaposleni naši državni smučarski prvaki, ki so opetovano zastopali naše državne barve v inozemstvu bodisi na mednarodnih, bodisi na svetovnih ali olimpijskih tekmah. Kranjska industrijska družba ima veliko razumevanje za šport, saj je vedno radevolje podeljevala dopuste svojim uslužbencem, kadar jih je pozvala vrhovna smučarska organizacija na mednarodne tekme ali kadar so zato zaprosile organizacije, katerim pripadajo ti športniki. Sedaj pa je posvetila celo številko svojim najodličnejšim športnikom-smučarjem, ki morajo biti po našem mnenju tudi najboljši sodelavci v tovarni. Kdor je dober tu, mora biti dober tudi v svojem poklicnem delu in tega se prav gotovo zaveda tudi vodstvo KID-a, ki gre vselej na roko našim odličnim fantom, kadar je potrebno.
V to smučarsko številko »Vestnika KID« so prispevali svoje članke naši odlični smučarski delavci in aktivni tekmovalci, kakor: Jože Činkovec, Sinolej Albin, Ciril Praček, Sušnik Matija, Langus B. in Silva Poharjeva. V prelepih člankih, kakor: »Jeseniški kovinarji vodijo smuški šport Jugoslavije«, »Beseda našega prvaka«, »Naš najboljši planinski smučar«. »V telesu zdravem zdrav prebiva dub< in »Kaj pa naše smučarke«, nam v preprosti besedi nanizajo toliko zanimivega in lepega od sinuškega športa naših kovinarjev, da se more vsakdo čuditi, da je kaj takega zmožen naš gorenjski tovarniški delavec. Med članki pa so zelo zanimivi posnetki taistih tekinoi&lcev in naše mamutske skakalnice v Planici.
Čestitamo tem odličnim borcem-kovinarjem za to izredno delo, V60 pohvalo pa zasluži tudi Kranjski industrijska družba za tako veliko razumevanje za šport in za hotenje sodobne mladine.	I. K—er.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
SK LJUBLJANA. Obveščamo celokupno članstvo, ua ae bo v smislu svoječasne objave vršil izredni občni zbor kluba v četrtek, dne 16. februarja ob 20 v Balonu restavracijo pri »Sestiei« s tem-lc dnevnim redom: otvoritev, volitev novega odbora, slučajnosti. Ob tej prliiki so lahko prijavijo v članstvo kluba tudi prija-. telji in simpatizerji. — Odbor.
•JUGOSIj. SPORTSKA REVIJA«, it. 3, ki Jo urejujeta znana športna urednika »Politike«, Bora Jova-novič ia Ljubomir Vukadinovlč je izšla iz tiska. Za nas je ta številka prav zanimiva, saj prinaša nekatero sestavke, ki so jih napisali odlični slovenski Športni delavci m športniki. V tekstu so slike z naših športnih terenov in fotografije naših delavcev. Pomembna sta informativna sestavka inž. Bloudka in Josipa Oorea. V tej številki piše o hokeju na '.edu M. Mitanovič. Ostali sestavki so predvsem jtosvečeni nogometnim zanimivostmi.
Snežne razmere
Poročilo Tujskoprometnih zvez v Ljubljani in v Mariboru, SPD in JZSZ, dne 10. februarja 1939: Kranjska gora 810 m: —1, sončno, barometer pada,
23 cm snega, pršič. Rateče-Planica 870 m: —4, sončno, 35 cm snega, pršič,
skakalnice uporabne. Planica-Slatna 050 m: —2, sončno, 50 om enega, pršič,
drsališče uporabno Planiea-Tamar 1108 m. —3, sončno, 50 om finega prši6. Peč-Prtclinjek 1110 ni: —3, sončno, 60 cm snega, pršič. Dovje-Mojstrana 650 cm: —2, sončno, ''Som snega, srež. Pokljuka 1300 ni: —5, delno oblačno, 75 cm snega, pršič,
na sončnih legah osrenjen. Bohinj tZlatorogt 530 m: —5, sončno, 15 snega, osrenjen. Dom na Komni 1510 m: —1, sončno, 175 om snega, pršič. Dom na Voglu 1510 m: —5, sončno, 170 om snega, pršič. Dom na Krvavcu 1700 m: —5, 70 cm snega, prisojno
osrenjen, osojno pršič. Velika Planina 1558 m: —5, 55 cm snega, prisojno oere-,
njen, osojno pršič. Celjska koča 700 m: —4, sončno, 10 cm snega, srež. Mozirska koča 134i m: —8, sončno, 60 cm snega, pršič. Scnjorjcv dom 1522 m: —5, sončno. 50 cm snega, pršič. Ribnica na Pohorju 715 m: —1, 10 cm snega, srež.
Z F 0
Smuške tekme mariborske fantovske podzveze
bodo jutri, v nedeljo 12. februarja na snežiščih pod Urši jo goro v bližini Rimskega vrelca. Zjutraj ob 8 bo smuk z vrha Uršlje gon do Smuškega doma b pol 11 pa slalom na travniku pod domom. Največje zanimanje pa vlada za patrolni tek, ki bo [»poldne ob 2. V tej panogi se bodo odsekovna moštva, sestavljena vsako iz 3 članov, borila za dragocen prehodni pokal mariborskega Župana dr. Alojzija Juvan«. Zaključek tekom pa bo oh razglasitvi uspehov in razdelitvi daril ob 5 popoldne v Društveni dvorani v Gnštanju. Vse tekmovalce, funkcionarje in ostale ndeležen ri tekem opozarjamo, da ho sv maša ob 10 dopold.ie na prostem pred Smučarskim domom na kraju tekem. Tekmovalci in funkcionarji naj odpotujejo v Guštanj danes v soboto s popoldanskim vlakom. Oh prihodu vlaka v Guštanj bo skupen odhod tekmovalcev v smukn na Ursljo goro. Tekmovale! za slalom iu patrolni tek, ki ne hi mogli v Guštanj že v soboto, na! se peljejo v nedeljos prvim iutran m vlakom. Opozarjamo vse na ugodnost nedeljske povratne vozovnice, ki velia že za sobotni popoldanski vlak. — Podzveza fantovskih odsekov v Mariboru.
zena. Vas ima samo eno stanovanjsko hišo — pred nekaj leti sta bili še dve, pa 6e je družini v njej zdelo preveč samotno in je odšla, hiša pa je začela razpadati, tako sta mr. Adams in njegova žena ostala sama v vasi! Kljub tako nizkemu številu prebivalstva pa ima vas svoj kolodvor in mister Adams je postajenačelnik, premikač. nosač in vratar. Poleg tega je seveda tudi pismonoša, cestni pometač in mlinar v >svojeni£ kraju. Na dan steče skozi ta kolodvor 24 vlakov, pa se osebni vlak le enkrat na teden ustavi: ko pripelje plačo za mr Adamsa. Ce pa gre njegova žena v Nort-hampton na trg, ima pravico, sama ustaviti osebni vlak. Sicer pa svojemu možu tudi pomaga pri prestavljanju signalov in kretnic — torej ee ji spodobi taka izjemna pravica.
To čudno vas s kolodvorom so umetno ustvarili pred 70 leti gospodarstveniki in teoretiki, ki so Iu hoteli napraviti neko središče za daleč na okoli raztresene kmetije. Toda vas na noben način ni hotela postati tako velika, kakor je bila v načrtih na papirju zaznamovana, po neki drugi progi so krneli je dobile pripravnejšo zvezo na Northampton — načrt se je izjalovil in vas Dichford s svojim kolodvorom in »prebivalci« je obstala taka, kot danes je: dve hiši, od katerih 6e ena podira.
V palači St. James v Londonu se je začela palestinska konferenca, ki jo vodi ministrski predsednik Chamherlflin, To sin dve ločeni konferenci, na eni so zastopniki Judov, na drugi zastopniki Arabcev, ker 60 sc Arabci izjavilL da Judov ne priznavajo kot sopogodbenikov. Na sliki Chamberlain med zastopniki Arabcev
Rojstva in vera v Španiji
Od začetka 20. stoletja dalje je tudi v Španiji, kot povsod v Evropi, zmeraj manj otrok rojenih. Leta 1900 jo bilo na 1000 prebivalcev rojenih se 34 otrok, pa jih je bilo 1. 1936 rojenih samo 28. Pomembno je, da je vprav v pokrajini Valenciji, kjer so prebivalci jako verni, največ otrok rojenih. Iz te pokrajine je tudi največ novincev in novink za špansko posvetno in redovniško dunov-ništvo. Najmanj otrok pa pride nn svet v Katalo« niji, posebno v njeni prestolnici Barceloni.