REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
SEJNI ZAPISI DRŽAVNEGA ZBORA
29. IZREDNA SEJA
(28. februar in 3. marec 2013)
^foauK* S"»»«,,
/
a /
0	2	P * <
1	S 2	| S i
l\ //I
\V 0Na> /
UVOD
Državni zbor kot najvišja predstavniška in zakonodajna institucija v Republiki Sloveniji, ki opravlja tudi vse ostale funkcije sodobnega parlamenta, izvaja večji del svojih pristojnosti na rednih in izrednih sejah. Seje javnost lahko spremlja v dvorani ali preko televizijskih in spletnih prenosov.
Vsebina sej pa postane pregledno dostopna v obliki sejnih zapisov.
Državni zbor vsako sejo zvočno posname. Simultano ob zvočnem zajemanju nastaja besedilo, ki je na spletu dostopno s približno polurnim zamikom. V uredništvu sejnih zapisov se ob poslušanju zvočnega posnetka preveri avtentičnost zapisanega, besedilo pa se uredi v skladu s strokovnimi merili prenosa govorjene besede v zapisano. Takšno preverjeno in jezikovno urejeno besedilo na spletnem naslovu zamenja prvi zapis.
Besedilo celotne seje se izda tudi v publikaciji Sejni zapisi Državnega zbora. Sejni zapisi vsebuje dnevni red, sprejet na seji Državnega zbora, kazalo, iz katerega je razviden potek seje in v katerem so točke dnevnega reda in govorniki, osrednji del je besedilo seje, zapisano v prvi osebi, na koncu pa je dodan še indeks govornikov.
Sejni zapisi so zgodovinski dokument in vir za preučevanje parlamentarne zgodovine, tradicije, predstavniške demokracije in jezikovne kulture.
Sejni zapisi Državnega zbora. 29. izredna seja (28. februar in 3. marec 2013)
Pripravil: Dokumentacijsko-knjižnični oddelek
Urednici: Tatjana Mirt Kavšek, mag. Vesna Moličnik
Izdajatelj: Državni zbor
Naslov: Šubičeva 4, 1102 Ljubljana
Telefon: +386 1 478 94 00
Leto izida publikacije: 2013
www.dz-rs.si
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/28. izredna seja
DNEVNI RED 29. IZREDNE SEJE
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-1), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 728-VI
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 729-VI
3
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/28. izredna seja
VSEBINA
Določitev dnevnega reda......................................................................................................................6
1.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH (ZDR-
1), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 728-VI.................................................................................................6
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................................................................................................6
ALENKA JERAJ.....................................................................................................................................7
MAG. ANDREJ VIZJAK.........................................................................................................................8
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ...........................................................................................................8
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.......................................................................................................9
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ...........................................................................................................9
MAG. ANDREJ VIZJAK ......................................................................................................................... 9
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................10
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................10
TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................11
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................12
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................12
MAG. JANA JENKO.............................................................................................................................13
MAG. KATARINA HOČEVAR..............................................................................................................13
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................13
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................13
2.	točka dnevnega reda: PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA (ZUTD-A), DRUGA OBRAVNAVA, EPA 729-VI..................................................................................................................14
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................14
ALENKA JERAJ...................................................................................................................................15
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................16
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................16
MAG. BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................16
MAG. BORUT AMBROŽIČ...................................................................................................................16
SREČKO MEH......................................................................................................................................17
1.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................17
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................18
JANI MODERNDORFER......................................................................................................................18
2.	točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................18
MAG. ANDREJ VIZJAK.......................................................................................................................19
1. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................19
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................19
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................20
ROMANA TOMC...................................................................................................................................20
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................20
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ.........................................................................................................21
MAG. JANA JENKO.............................................................................................................................21
RIHARD BRANISELJ...........................................................................................................................21
JASMINA OPEC...................................................................................................................................21
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................22
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ.....................................................................................................22
4
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/28. izredna seja
MAG. IVAN VOGRIN............................................................................................................................22
JAKOB PRESEČNIK............................................................................................................................23
JOŽEF HORVAT...................................................................................................................................23
TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................23
JOŽE TANKO.......................................................................................................................................24
FRANC BREZNIK.................................................................................................................................24
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................24
MAG. MAJDA POTRATA.....................................................................................................................25
2. točka dnevnega reda - NADALJEVANJE.....................................................................................25
TOMAŽ LISEC......................................................................................................................................25
5
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/28. izredna seja
Državni zbor VI. mandat
29. izredna seja
28. februar in 3. marec 2013
Predsedujoči: dr. Gregor Virant.
Renata Brunskole.
Seja se je začela 28. februarja 2013 ob 10. uri.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 29. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi tretjega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Melita Župevc, Maja Dimitrovski, Janja Klasinc, Romana Tomc, Roberto Battelli, Matjaž Han, Mirko Brulc, Ivan Hršak, dr. Gregor Virant in Roman Jakič do 11. ure. Na sejo sem vabil tudi predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 29. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 26. februarja 2013, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za razširitev dnevnega reda nisem prejel in zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, proti nihče.
(Za je glasovalo 58.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 29. izredne seje zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade. Na poti proti govornici je že mag. Andrej Vizjak, minister za delo, družino in socialne zadeve, ki opravlja tekoče posle.
........predsednik Državnega zbora
podpredsednica Državnega zbora
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanke in poslanci, dobro jutro, lepo pozdravljeni!
Razlog za reformo trga dela je najmanj dvojen. Prvi je ta, da je slovenski trg dela primerjalno gledano z drugimi državami tog. Tog je zaradi številnih tako administrativnih ovir kot številnih predpisanih obveznosti in zaščit. Posledica tega je relativno visok strah delodajalcev, da zaposlujejo za nedoločen čas, še posebej takrat, kadar so turbulentne razmere na trgu, kadar nimajo jasnih dolgoročnih naročil oziroma kadar je njihovo poslovanje zelo spremenljivo iz meseca v mesec in iz leta v leto. Zaradi te togosti trga dela, nefleksibilnosti, imamo tudi nizko konkurenčnost in posledično manj zaposlenih, kot bi jih imeli pri bolj fleksibilnem trgu dela. Fleksibilen trg dela je premo sorazmeren tudi s stopnjo brezposelnosti. Večja kot je togost trga dela, večja je brezposelnost.
Po drugi strani pa imamo na slovenskem trgu dela tudi ogromno začasnih zaposlitev, zlasti med mladimi. V letu 2011 je bilo kar 83,7 % vseh novo sklenjenih pogodb pogodb za določen čas. Pogodbe za določen čas so pravilo in ne izjema. V Sloveniji imamo najvišjo stopnjo zaposlenih za določen čas med mladimi v primerjavi z drugimi državami EU. Taka začasnost zaposlovanja, zlasti mladih, je družben problem. To ni le problem mladih, to je problem cele družbe, kajti imajo nižji potencial zaslužka, imajo večjo negotovost načrtovanja prihodnosti in družine, in to ni dobro, to je problem za družbo kot celoto.
Zato so šli cilji reforme trga dela v dveh smereh. Prva smer je zmanjšanje segmentacije na trgu dela, več zaposlovanja za nedoločen čas in manj začasnih oblik zaposlovanja. Drugi pomemben cilj je izboljšati fleksibilnost, zmanjšati togost trga dela in s tem opogumiti delodajalce k večjemu zaposlovanju. V tej reformi dela imamo ta dva ključna cilja in 5 sklopov ukrepov. Imamo ukrepe za poenostavitev postopkov v zvezi s sklepanjem in odpovedjo pogodb o zaposlitvi ter zmanjšanjem administrativnih ovir. Tu je 12 ukrepov, ki sledijo temu cilju. Ta cilj ima namen narediti delovnopravno zakonodajo bolj prožno in s tem
6
DZ/VI/16. izredna seja
opogumiti delodajalce k zaposlovanju. Potem imamo kar 17 ukrepov za povečevanje fleksibilnosti trga dela in notranje fleksibilnosti, da se lahko delodajalci lažje prilagajajo izzivom v poslovnem okolju, da lažje prilagajajo število zaposlenih njihovim poslovnim in proizvodnim procesom.
Imamo tudi 9 ukrepov za zmanjšanje stroškov pri zaposlovanju za nedoločen čas. Pogodbo za nedoločen čas želimo narediti bolj privlačno delodajalcu. Potem imamo 7 ukrepov za destimulacijo uporab pogodb za določen čas. Želimo, da delodajalci več zaposlujejo za nedoločen čas, zato jih stimuliramo in hkrati delamo pogodbo za določen čas ekonomsko enako privlačno kot pogodbo za nedoločen čas, kajti veste, da je danes pogodba za določen čas privlačnejša za delodajalce. Ne samo zaradi tega, ker imajo po izteku manj obveznosti, temveč tudi zato, ker manj stane delodajalca. Potem imamo 8 ukrepov za povečevanje pravne varnosti zaposlenih z namenom preprečevanja zlorab. V prvi obravnavi in tudi tekom razprave ste na odboru lahko proučili vse te ukrepe. Cilj in končni rezultat teh ukrepov bo sledeč. Gotovo se bo zmanjšala segmentacija na trgu dela, kajti številni ukrepi bodo opogumili delodajalce k zaposlovanju za nedoločen čas. Slovenija pa se bo po indeksu varovanja zaposlitve za nedoločen čas iz samega vrha držav sedemindvajseterice, kjer smo danes, premaknila v zlato sredino, na nivo povprečja EU oziroma na nivo, kot ga ima danes Avstrija. To so tisti ključni učinki in cilji. Želimo, spoštovani poslanci, da podprete amandmaje, ki so usklajeni s socialnimi partnerji. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam za predstavitev.
Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici gospe Alenki Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Dobro jutro!
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 11. seji 13. 2. 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o delovnih razmerjih, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada.
Državni zbor je o predlogu zakona na 20. izredni seji 15. 11. 2012 opravil splošno razpravo in sklenil, da je Predlog zakona o delovnih razmerjih primeren za nadaljnjo obravnavo. Na seji so poleg ministra in predstavnice Zakonodajno-pravne službe prisostvovali tudi predstavniki strokovne in zainteresirane javnosti, sindikati, Urad Vlade za enake možnosti, Zveza delovnih invalidov, Trgovinska zbornica in drugi. Vloženi so bili amandmaji k predlogu zakona s strani večine poslanskih skupin. Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in tudi
mnenje in predlogi za amandmaje odbora zainteresirane javnosti.
V uvodni dopolnilni obrazložitvi predlagatelja je minister mag. Andrej Vizjak poudaril, da so že opravljena zahtevna pogajanja s socialnimi partnerji pripeljala do dosti višje stopnje usklajenosti besedila zakona. Izrazil je tudi željo, da bi tudi odbor potrdil tisto, kar je bilo med socialnimi partnerji dogovorjeno, saj gre za usklajene predloge, ki rešujejo trg dela. Rešitve naj bi opogumljale delodajalce k trajnim zaposlitvam delavcev, kar bi pripomoglo h konkurenčnosti gospodarstva. V predlogu zakona je še posebej izpostavil cilj zmanjševanja segmentacije na trgu dela, opozoril tudi na problematiko mladih, saj so mladi v veliki večini zaposleni za določen čas in s tem tudi brez vseh tistih ugodnosti, ki jih imajo starejši delavci, zaposleni za nedoločen čas.
Zaradi pomembnosti obravnavnega predloga zakona se vabljeni in tudi člani niso mogli izogniti, navkljub opravljeni splošni razpravi, kratki predstavitvi splošnih stališč do predlaganega zakona. Razpravljavci so izpostavili tudi, da je položaj delodajalca težak, saj mora zagotavljati dovolj denarja za plače svojih zaposlenih. Zakon naj omogoča lažji postopek odpuščanja, če se delodajalec znajde v situaciji, da nima naročil in s tem dela za delavce, naj ne omejuje dela oziroma naj omogoča ljudem, da delajo. Evropa ima težave s svežim kapitalom, saj je slednji pred leti odšel na prijazne trge. Njena vizija so mala in makro podjetja. Opozorili so tudi na znižanje mase denarja za plače v javnem sektorju, kar bo imelo posledice. Opozorili so tudi, da mora biti postopek odpuščanja enostaven za delodajalca, obenem pa moramo vseeno zagotoviti varnost delavcev.
Odbor je sprejel vse amandmaje poslanskih skupin SDS, SLS in NSi, ki so bili pripravljeni na podlagi vsebin, do katerih so prišli socialni partnerji in Vlada kot predlagatelj v pogajanjih. S tem so sledili apelu Vlade in dogovoru udeležencev pogajanj. Pri ostalih vloženih amandmajih so se člani pri glasovanju opirali na pojasnila udeležencev pogajanj ali so o konkretnih predlaganih vsebinah opravili razpravo in/ali so jo tudi podprli. V večini primerov so bila prav ta pojasnila povod za umik amandmajev, saj predlagatelji niso želeli pokvariti vloženih naporov in opravljenega dela pogajalcev in s tem ogroziti sprejetje zakona.
Odbor je sprejel 72 amandmajev poslanskih skupin SDS, SLS in NSi in 2 amandmaja Poslanske skupine SD. Niso pa bili sprejeti amandmaji poslanskih skupin Pozitivne Slovenije, Državljanske liste, DeSUS in nekateri amandmaji SD. Zaradi sprejetja določenih amandmajev so nekateri amandmaji postali brezpredmetni, drugi pa, kot sem povedala že prej, so bili umaknjeni zaradi neusklajenosti s socialnimi partnerji. Seznam glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno
7
DZ/VI/16. izredna seja
besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za predstavitev poročila odbora.
Ker je zbor na 20. izredni seji opravil splošno razpravo o predlogu zakona, predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna. Zato prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.
Prehajamo na obravnavo 9. člena in amandmaja k 9. členu. Najprej sprašujem, če želi kdo razpravljati in vas prosim, da se prijavite k razpravi. Ugotavljam, da ni prijavljenih, razen gospod Vizjak se je prijavil k razpravi. Naj povem, da gre za amandmaje, ki sta jih vložili Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in Poslanska skupina Nove Slovenije.
Gospod Vizjak, izvolite.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanke in poslanci!
Dovolite mi, da se vam najprej zahvalim za to, da k predlogu zakona niste vlagali amandmajev in ste se držali dogovora, ki je bil sklenjen pri predsedniku države, da se na ta zakon in tudi na njegov dvojček, ki sledi, Zakon o urejanju trga dela, vlagajo zgolj amandmaji, ki so usklajeni s socialnimi partnerji. Ti amandmaji predstavljajo neke vrste paket raznih kompromisov. Vsak zase pomeni samo del tega kompromisa in kakršnokoli parcialno poseganje v te rešitve bi lahko ogrozilo cel kompromis kot takšen, čeprav se še kako morebiti zdi privlačno kakšno drugačno poseganje v dogovorjene rešitve.
Zato mi uvodoma ob tem členu, 9. členu, in amandmaju k njemu, dovolite prošnjo, da se vsi amandmaji, ki so priloženi, jemljejo kot neka celota, nek kompromis, ki je bil predvčerajšnjim dosežen z muko in o katerem so ne povsem 100-odstotno soglasna stališča. Kljub vsemu je večina socialnih partnerjev pritrdila temu, da je to nek minimalni kompromis, kompromis, ki omogoča uveljavitev teh rešitev, ki mislim, da pomenijo za Slovenijo pomemben korak naprej.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Ugotavljam, da drugih prijavljenih k razpravi o 9. členu ni, zato zaključujem razpravo o 9. členu in amandmaju k temu členu.
Prehajamo na obravnavo 95. člena in amandmaja k temu členu. Predlagatelja sta ravno tako že prej navedeni poslanski skupini.
Ugotavljam, da je želja po razpravi in vas vabim k prijavi za razpravo. Ugotavljam, da je prijavljena dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav gospodu ministru s sodelavcem in tudi kolegicam ter kolegom!
Prijavila sem se za razpravo k 95. členu, čeprav bi rada podala splošen odnos do tega zakona, stališče, ki ga imam sama, do neke mere pa tudi poslanska skupina. 95. člen govori o minimalnih odpovednih rokih in je na nek način plod kompromisa med socialnimi partnerji. Na novo, v primerjavi s tistim, kar smo sprejeli na odboru, pa je uredil daljši odpovedni rok za delavce, ki so zaposleni več kot 25 let.
Ni odveč, da povem, da ta amandma podpiram.
Druga stvar, ki bi jo želela poudariti, je zadovoljstvo, da je zakon takšen, kot je in bi ga poimenovala ne samo kot zakon minimalnega, ampak maksimalnega skupnega imenovalca in je plod trdih pogajanj. Moram priznati, da sem zadovoljna, da so pogajalci pokazali veliko mero strpnosti, odprtosti in tudi pripravljenosti na pogajanja, nekaj, česar je bilo morda malo manj v časih naše vlade. Na kompromisen način se je našlo rešitve, ki so do neke mere zadovoljile vse partnerje, na drugi strani pa noben ni popolnoma zadovoljen. Lahko rečemo, da je zakon na nek način win-win game za obe strani, kajti, tako kot je poudaril gospod minister, gre za zakon, ki je povečal konkurenčnost slovenskega gospodarstva, kar kaže tudi EPL indeks. Na podlagi tega zakona se bo Slovenija uvrščala v sredino evropske lestvice oziroma držav OECD in se približala pogojem konkurenčnosti v Avstriji, na drugi strani pa bo zmanjšal segmentacijo na trgu dela in do neke mere tudi povečal varnost delavcev.
Zato lahko rečem, da so ukrepi, ki so do neke mere tudi inovativni, takšni, da jim lahko izrazimo podporo, in Socialni demokrati bomo to tudi storili, tako kot smo obljubili že na odboru. Posebej pa naj izrazim zadovoljstvo tudi zato, ker smo postali odprti do problema, ki smo ga do nedavnega pometali pod preprogo. To je vprašanje prekernih delavcev oziroma tistih delavcev, ki se zaposlujejo v tako imenovanih negotovih oblikah zaposlitve in katerih število zelo narašča. V skladu s priporočili Mednarodne organizacije dela je Vlada sledila amandmaju Socialnih demokratov, da se omejeno delovnopravno varstvo uredi tudi za tako imenovane ekonomsko odvisne delavce. Tisto, kar nam več pove, je položaj tistih espejev, ki so v več kot 80 % svoje dejavnosti oziroma prihodkov vezani na enega delodajalca. Zavedali smo se, da nekako umetno umeščamo reševanje te problematike v Zakon o delovnih razmerjih. V drugih državah imajo to urejeno bodisi v civilnem zakoniku bodisi v posebnem zakonu.
Tisto, kar je bilo za nas še posebej pomembno, je, da storimo prvi korak, da prepoznamo, da so tem delavcem kratene delovnopravne pravice in da bi morali v prihodnje na ta pojav gledati na način, da trg dela zahteva vedno nove oblike zaposlovanja. Teh naj ne bi preprečevali, morali pa bi izenačevati delovnopravno varnost delovno aktivnih ljudi oziroma ljudi, ki so zaposleni v
8
DZ/VI/16. izredna seja
različnih oblikah dela. Zato pozdravljam, da ste prisluhnili temu, da smo storili korak naprej, in če bomo to nadgradili s sprejetjem posebnega zakona, ki bo to zgodbo nadaljeval, bomo Socialni demokrati še toliko bolj zadovoljni. Naj ob tem, ko izražam podporo temu zakonu, rečem, da smo se poslanci počutili malce ujeti. Ob obljubi, ki smo vam jo dali, da ne bomo posegali v to, kar je bilo s takim naporom usklajeno med partnerji, smo na nek način zopet bili bolj v vlogi opazovalca in potrjevalca tega, kar je bilo narejeno. Če smo prej to obliko doživljali s strani koalicijskih poslancev, smo jo zdaj doživljali s strani socialnih partnerjev.
Želja je, da smo ob teh stvareh partnerji v čim večji meri, tudi sicer, da smo sooblikovalci pogajalskega procesa, najmanj pa je želja, da bi karkoli zavirali, ampak da bi k temu pripomogli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi Andreji za razpravo.
Ugotavljam, da drugih prijavljenih v tej fazi ni. Sprašujem, če želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo o 95. členu in amandmaju k temu členu.
Prehajamo na obravnavo 103. člena in amandmaja, ki je vložen k temu členu. Predlagatelja sta ravno tako poslanski skupini SDS in NSi.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes in vas vabim k prijavi. Najprej dajem besedo mag. Barbari Žgajner Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani minister s sodelavcem!
Dovolite, da za začetek na splošno in na kratko povem nekaj besed o samem poteku sprejemanja tako imenovane reforme trga dela -ne bom govorila ločeno o obeh zakonih. Dovolite, ker se bom na splošno oglasila samo enkrat. Moram reči, da sem vesela, da smo vsi skupaj, tako Vlada kot sindikalna stran in tudi opozicija, pokazali veliko mero razumevanja, konstruktivnosti in odgovornosti, in smo stopili skupaj pri eni najpomembnejših reform. To je absolutno res in tukaj vam gre, minister, kot pogajalcu pohvala. Moram reči, da pohvala tudi zato, ker ste marsikateri predlog, ki je prišel s strani opozicije, na takšen ali drugačen način vključili tudi v dopolnjen predlog samih zakonov, kar pomeni, da smo na nek način tudi mi lahko sodelovali pri dokončnem oblikovanju obeh predlogov zakona.
Moram reči, da sem toliko bolj vesela, ker sem dobila na mizo predlog amandmaja, ki je bil vložen tudi na matičnem delovnem telesu s strani Pozitivne Slovenije, in ki govori o večji varnosti brezposelne osebe v prvem trimesečnem obdobju. To je tisto, kar smo ves čas zagovarjali, da če želimo na eni strani spremembe v okviru reforme trga dela peljati v smeri večje fleksibilnosti, kar pomeni, da je delavec lažje odpuščen, v krajših rokih, mora na
drugi strani biti zagotovljena tudi ustrezna socialna varnost za brezposelno osebo. Predlog, ki se sicer dotika Zakona o urejanju trga dela, drugega zakona, ki ga bomo obravnavali kasneje, absolutno podpiramo, ker povzema vsebino našega predloga amandmaja.
Če se vrnem k sami vsebini 103. člena in predlaganem amandmaju. Na to temo je bila na matičnem delovnem telesu opravljena skorajda, lahko rečem, širša razprava, izpostavljene so bile dileme. V osnovi je šlo za amandma Pozitivne Slovenije, ki smo ga povzeli na predlog Mladinskega sveta.
Vseeno bi vas še enkrat pozvala, da obrazložite, zakaj ste se naknadno s sindikati odločili, da rešitev, ki je bila sprejeta na matičnem delovnem telesu, popravite in jo vračate na osnovni predlog tega člena. Mladi so zelo jasno povedali, da jih skrbi oziroma da bi želeli, da se iz kriterijev za določitev presežnih delavecev kot opcija črta delovna doba. Pravijo, da je to na nek način diskriminatorno do njih. Tako da v tem delu na vas naslavljam vprašanje, zakaj je bila sprejeta ta odločitev in kaj to črtanje oziroma ponovno uvajanje delovne dobe v vsebino 103. člena pomeni, tudi z vidika zaščite mladih delavcev na trgu dela.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za razpravo.
Naslednja je dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa.
To je bil amandma Pozitivne Slovenije in SD. Gre za enega izmed amandmajev, ki se nanašajo na mojo prejšnjo razpravo. Na tem področju smo poslanci nekoliko bolj intenzivno sodelovali v razpravi in prisluhnili mladim, ki, ne glede na to, da se kriterij delovne dobe navaja zgolj primeroma, čutijo to kot oviro pri odpuščanju oziroma odpovedi pogodbe. Zato tudi mene zanima, zakaj so socialni partnerji tako zelo nasprotovali temu amandmaju, ki mislim, da je dobronameren. Tako kot sem že napovedala na odboru, gre za nek benevolenten odnos do neke populacije, ki ta problem čuti kot oviro. Če to čuti kot oviro, to ni izmišljeno, ampak je dejstvo. Če to ne predstavlja takšnega velikega napora, da kaj takšnega sprejmemo oziroma da ta amandma zavržemo navkljub temu, da ste se vi uskladili, bi vas, gospod minister, pozvala, da tukaj poskusimo najti nek kompromis. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo želi minister.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa. Spoštovani!
Res je, kar ste povedali in res je tudi to, da so sindikati po sprejetju tega amandmaja, zlasti Zveza svobodnih sindikatov, izrazili zelo veliko stopnjo negotovosti in tudi razočaranosti, ker je bil ta amandma sprejet. Zakaj? Zaradi
9
DZ/VI/16. izredna seja
tega, ker ni bil predmet usklajevanja in je bil v nasprotju s tistim, za kar so se zavzemali sindikati pri uveljavitvi tega zakona. Kriteriji za določitev presežnih delavcev pri kolektivnih odpustih, tam, kjer gre za večje število delavcev pri delodajalcu, so navedeni v tem členu primeroma. To niso ti kriteriji, ki morajo biti kot kriterij, ampak so navedeni, da se lahko upoštevajo pri določitvi presežnih delavcev ti kriteriji in med njimi je tudi delovna doba. Delovna doba se je znašla med temi kriteriji zato, ker sledi neki logiki, da je pri kolektivnih odpustih verjetno lažje najti mlajšemu delavcu zaposlitev, ponovno zaposlitev, kot pa starejšemu. Kar pomeni, da je verjetno zaposlitev za mlajšega delavca na trgu dela lažje najti, kot pa za starejšega in zato je to vztrajanje, kljub temu, da so zgolj primeroma navedeni ti kriteriji, razumljivo, kajti tako sindikati kot delodajalci so pri tem členu, ki je bil sprejet v nasprotju s stališčem socialnih partnerjev, povzdignili obrvi in so rekli, ali je to presedan, ki bo pomenil takšno in drugačno glasovanje pri vseh ostalih amandmajih.
Vesel sem, da je to edini amandma, ki je bil izglasovan in ni mimo volje socialnih partnerjev in ga zaradi volje socialnih partnerjev vračamo v obliko, kot je bil prvotno ta člen tudi zapisan. Še enkrat, vsebina in možnost delodajalca, da določi kriterije pri kolektivnih odpustih, je širša. Ni mu treba upoštevati delovne dobe, če ne želi. Ta delovna doba je navedena zgolj kot nekaj, kar se mu sugerira, kot opcija, kot primer, da jo navede. Še več, v amandmaju k temu členu, ki je že sprejet, smo določili tudi možnost, da delodajalci in sindikati na panožni ravni določijo dodatne kriterije oziroma določijo in specificirajo tisto, kar je, recimo, za določeno branžo bolj značilno in se pri takšnih kolektivnih odpustih upošteva kot kriterij. Tudi tukaj smo šli nekoliko nasproti socialnim partnerjem pri neki večji prožnosti, večji izbiri in večjem naboru možnih kriterijev. Kot doslej vas prosim, da spoštujete to voljo. Upam, da to ni nekaj, kar bi drastično zaznamovalo ta zakon v eno ali drugo smer. Govorim o načelu, da je dogovor vseh treh socialnih partnerjev, delodajalcev, sindikatov in Vlade, ta, da se ponovno vrne ta kriterij v ta člen.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala ministru za dodatna pojasnila.
Naslednja razpravljavka je mag. Katarina Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL): Hvala za besedo. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!
Tudi sama sem se želela v imenu mladih oglasiti k 103. členu predloga zakona. Vesela sem kompromisa, vesela sem dogovora v okviru tako imenovane reforme trga dela. Čeprav ne vem, ali je to to, kar slovensko
gospodarstvo potrebuje in sem do nekaterih rešitev v tem zakonu tudi skeptična.
Kar se tiče 103. člena, bi kljub vsemu poudarila, da gre za pomembno sporočilo mladim. Družba, ki ne spoštuje mladih, nima prihodnosti. Ko ste govorili, spoštovani gospod minister, o tem, kdo si lažje najde službo, mislim, da imajo prav mladi ta problem. S podobnimi rešitvami jih na nek način porivamo, da si iščejo službo v tujini. Pozivam vse poslance mlajše generacije iz vseh poslanskih skupin, da je pri 103. členu priložnost, da ta amandma zavrnemo in tudi na simbolni ravni damo sporočilo, da slovenski parlament zna prisluhniti mladini. Mislim, da so ti kriteriji glede določitve presežnih delavcev, ta pogoj delovne dobe - da bi lahko našli kompromis, da tega ne vračamo nazaj v ta člen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala vam.
Besedo dajem ministru.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa za besedo.
Oglašam se zgolj zaradi sporočil mladim, ki jih prinaša ta zakonodaja, ne samo ta, tudi pokojninski zakon, ki je bil sprejet. Še kako smo se zavedali potrebe, da prisluhnemo nezavidljivemu položaju mladih na trgu dela. Veste, pri trgu dela niso problem mladi zaposleni. Problem so mladi iskalci prve zaposlitve, ki jim zaposlitev ni na voljo. Pri tem členu in amandmaju k temu členu govorimo o presežkih, presežnih delavcih, ko so ti presežki v večji meri pri delodajalcu, ko je treba nekoga odpustiti. Ko se sprašujemo, koga odpustiti, ali starejšega ali mlajšega, ali le upoštevamo, da mlajšega prej kot starejšega. Predvsem zaradi preprostega razloga, ker je verjetno starejšemu delavcu težje najti novo zaposlitev kot mlajšemu, čeprav mlajši ni nujno, da je mlad. Lahko je star tudi 40 let, 45 let. Ko govorimo o tem, ali nekoga pri 45 letih odpustiti ali nekoga pri 55, se vam verjetno naravno vsiljuje - ne govorimo torej o mladih. Govorimo o upoštevanju kriterija delovne dobe pri kolektivnih odpustih.
Dovolite mi, da opozorim na celo kopico rešitev te zakonodaje, ki gredo v prid mladim. Pa ne samo te zakonodaje, tudi ukrepov, ki jih spremlja. Prvič, zelo pomemben cilj te reforme je bila odprava segmentacije. Prej sem opozoril, da smo v Sloveniji v sami špici, ko govorimo o začasnih zaposlitvah med mladimi. Smo na prvem mestu izmed sedemindvajseterice evropskih držav. S številnimi ukrepi - kar nekaj jih je -, ki bi spodbujali zaposlovanje za nedoločen čas in preprečevali oziroma destimulirali zaposlovanje za določen čas, želimo koristiti prav mladim, kajti med temi, ki se zaposlujejo za določen čas, so v glavnem mladi, iskalci prve zaposlitve. Rekel sem, da je kar 84 % tistih, ki so se zaposlili v letu 2011, zaposlenih za določen čas in to so iskalci prve zaposlitve. Zato je izjemno pomembno, bistveno bolj pomembno kot ta amandma, to, da dosežemo več zaposlitev za nedoločen čas za
10
DZ/VI/16. izredna seja
mlade zato, da bodo mladi lažje prišli do kreditov, da bodo lažje načrtovali svojo družinsko in poklicno in življenjsko pot. To je prvi izjemno pomemben ukrep za zaščito interesov mladih in s tem družbe kot celote.
Zelo pomemben sistemski ukrep, ki spodbuja zaposlovanje mladih, smo uvedli v pokojninski reformi, kajti iskalcu prve zaposlitve, ko ga delodajalec zaposli, država plača 50 % k prvemu letu k pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Delodajalec plačuje zgolj 50 % prispevkov za mladega prvo zaposlenega. Enak ukrep smo uvedli tudi za matere iskalke prve zaposlitve in drugo leto je ta delež, ta olajšava 30-odstotna. Drugo leto zgolj 30 %, kar pomeni, da je to sistemski ukrep, ki spodbuja delodajalce, da zaposlujejo mlade. Bistveno bolj jih spodbuja, kot pa postavlja to pod vprašaj ta amandma. Tretji pomemben ukrep, ki smo ga lani sprejeli in je dal dobre rezultate, je Prvi izziv, poseben ukrep aktivne politike zaposlovanja za mlade, ki je prinesel več kot 3 tisoč zaposlitev mladih v drugi polovici lanskega leta in v letošnjem letu. Približno 20 milijonov evrov evropskih in državnih sredstev je bilo porabljenih za to.
Kaj se nam obeta za naprej? Poseben sklad Evropske unije bo namenjen zaposlovanju mladih v državah z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti. Mislim, da je vsaj vzhodna kohezijska regija Slovenije imela leta 2012 stopnjo brezposelnosti med mladimi višjo od 25 %, kajti to je kriterij za upravičenost do črpanja teh sredstev. Teh sredstev bo veliko na voljo, nekaj milijard evrov. Država, ki bo prej pripravljena na to, bo pri zaposlovanju mladih lahko dosegla večje učinke. Ker imamo v Sloveniji pozitivne izkušnje pri črpanju teh ukrepov aktivne politike za mlade, verjamem, da bomo bili tukaj tudi mi zelo uspešni.
Spoštovani, naštel sem vam 4 konkretne ukrepe, ki so v tej reformi, ki so v pravkar sprejeti in uveljavljeni pokojninski reformi in ki so tudi spremljajoče z ukrepi aktivne politike in ki bistveno več pomenijo za mlade kot ta alineja med kriteriji presežnih delavcev. Daleč od tega, da se ne bi zavedali pomena mladih in njihovih težav, ko vstopajo na trg dela, ko iščejo prvo službo. Menim, da je največji problem in tudi največji zalogaj, ki nas še čaka pri zaposlovanju mladih, neka normalna omejitev študentskega dela. Študentsko delo je tisto, ki je, žal, celi kopici mladih alternativa za prvo zaposlitev in verižijo izobraževanje zato, da imajo status in ta status jim omogoča študentsko delo in hkrati onemogoča redno zaposlitev. To tudi s pridom izkoriščajo delodajalci, saj imajo relativno zanimivo možnost zaposlovanja mlade delovne sile. Sem velik zagovornik študentskega dela, vendar za tiste, ki študirajo in izpolnjujejo svoje študijske obveznosti in jim študentsko delo pomeni nek denar, neko možnost, da si olajšajo ali celo omogočijo študij. Nisem pa zagovornik tega, da se po končanem študiju nekdo angažira preko študentskega dela zato, ker se lahko in
ker mu delodajalec to omogoči, čeprav bi delodajalec lahko tega istega tudi zaposlil.
Zato bomo in smo tudi obljubili socialnim partnerjem, in upam, da bo bodoča vlada s tem nadaljevala, drugače bomo sami prišli s kakšnimi takšnimi rešitvami, da bomo končno postavili študentsko delo na nek primeren nivo. Mislim, da bi ga bilo verjetno treba omejiti tudi z leti, na neka leta. Mislim, da bi ga bilo smotrno vezati na redno izpolnjevanje študijskih obveznosti in verjetno še na nek obseg. To je tudi ta rak rana, ki mlade pušča v začasnih zaposlitvah, namesto, da bi spodbujali zaposlovanje mladih. Na eni strani bomo morali neke stvari omejevati in na drugi strani bomo morali neke redne zaposlitve finančno nagrajevati. Palica ali korenček, ali kakorkoli drugače želite, je možna rešitev tudi tega problema.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala ministru.
Vsi, ki ste bili prijavljeni k 103. členu, ste dobili besedo. Ugotavljam, da je še interes, zato odpiram možnost prijave.
Besedo ima gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala. Lep pozdrav vsem skupaj, minister z ekipo, spoštovani predsednik, kolegi, kolegice!
Morda je prav, da se oglasim ravno pri tem členu. Morda bi začel z besedami ene od predhodnic, gospe Črnak Meglič, ki je rekla, da ima občutek, da smo poslanci pri sprejemanju današnje zakonodaje malo zapostavljeni. Tudi sam imam občutek, da smo želeli predlagati posamezne pripombe in predloge, ki pa na žalost niso bili usklajeni s socialnim dialogom ali so nekaterim predlogom nasprotovali sindikalisti ali pa delodajalci. Kljub temu pa so vsi amandmaji, ki so bili vloženi s strani koalicije, tako na seji matičnega delovnega odbora kot tudi danes, plod večmesečnih usklajevanj med socialnimi partnerji, tako da s tega stališča ministru kapo dol. Verjamem, da je bilo naporno. Ena od prejšnjih vlad se je skušala uskladiti s sindikati, a ji na žalost ni uspelo. Verjamem, da bo s sprejetjem današnje zakonodaje novi mandatarki in novi vladi, če bo imenovana, delo veliko lažje.
Ta amandma, kot sem že rekel, je plod usklajevanja med socialnimi partnerji. Ta amandma je prišel s strani mladih, konkretno s strani Mladinskega sveta Slovenije, ki so tudi sami, ko so se oglasili v naši poslanski skupini, potrdili dejstvo, da je v tem zakonu kar nekaj dobrih rešitev za mlade. Sami so skušali tudi predstaviti ta amandma, ki sta ga potem povzeli poslanski skupini Pozitivna Slovenija in Socialni demokrati. Kot eden izmed pripadnikov mlajše generacije se z njihovim predlogom absolutno strinjam, ampak na žalost ta amandma ni usklajen z ostalimi socialnimi partnerji, sindikati in delodajalci. Tukaj morda razmislek v prihodnje, da bi bili morda mlajši, pa najsi gre za Študentsko organizacijo ali za Mladinski svet
11
DZ/VI/16. izredna seja
Slovenije ali za katerokoli drugo organizacijo, ki predstavlja mlade, bolj udeleženi v razne socialne pogovore o rešitvah, ki se dotikajo predvsem tistih, ki bodo verjetno živeli dlje časa oziroma bodo dlje časa tudi bili zagovorniki te delovnopravne zakonodaje, posebej zato, ker se delovna doba podaljšuje.
Ko smo se s tem amandmajem srečali na seji delovnega matičnega telesa in ko je bil na presenečenje socialnih partnerjev usklajen, moram reči, da sem doživel čuden občutek, ko je kar naenkrat med sindikalnimi vrstami zašumelo. Bile so tudi nekatere dokaj obtožujoče besede namenjene predvsem tistim, nam, ki prihajamo s strani vladnih strank. Takoj se je začela omenjati beseda referendum, če bomo podprli še kakšen amandma, ki ne bo usklajen s socialnimi partnerji, tako da moram reči, da nisem bil najbolj navdušen nad grožnjami sindikatov, ker so takoj vpili, kako to ni usklajeno. Se pa na drugi strani strinjam z mnenjem ministra, da je delovna doba le eden izmed kriterijev, ki je pomemben za določitev delavcev, ki jim bo po postopku kolektivnega odpuščanja, odpovednega roka pogodbe o zaposlitvi, tako da to ni tisti nujni pogoj, ki se ga morajo delodajalci držati, je pa prav, da je.
Sam bom spoštoval socialni dialog, čeprav bi kot predstavnik mlajše generacije z veseljem glasoval za ta amandma. Morda pa razmislek, ki ga je dala tudi ena od predhodnic, Katarina - če se vsi ostali strinjate in soglasno zavrnete ta amandma in dopustite vsem mlajšim poslancem, mlajšim od 40 let, da se nas bo več nabralo, da podpremo ta amandma kot nek znak solidarnosti mlajših generacij v Sloveniji, pod pogojem, da vsi ostali striktno zagovarjate socialni dialog in socialno usklajene zadeve. Samo v razmislek.
Sam se bom še odločil. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem mag. Barbari Žgajner
Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa.
Ta predlog ni ravno v smislu učinkovite solidarnosti. Jaz bolj podpiram učinkovito solidarnost, tisto solidarnost, od katere imamo vsi nekaj. Žal, če bo amandma neizglasovan, mladi ne bodo imeli nič. Verjamem, da sprememba, ki smo jo uvedli na matičnem delovnem telesu in ki jo minister oziroma vladna koalicija zdaj popravlja na star način, v vsebinskem smislu ne bo prinesla nobene spremembe, kolikor sem razumela ministra v uvodnem govoru.
103. člen v osnovi ni obligatoren v naštevanju teh kriterijev, ki naj bi se upoštevali, ampak je kot neka sugestija, kateri so tisti kriteriji, ki naj bi se upoštevali. Kolikor razumem člen tudi dopušča odprte možnosti, da se lahko določeni kriteriji naknadno upoštevajo kot kriteriji za določitev presežnih delavcev. Kot razumem
je bilo dogovorjeno s sindikati, da naj bi zakon tudi v tem členu zasledoval neko načelnost, ki naj bi jo Zakon o delovnih razmerjih še vedno imel oziroma zasledoval. V Poslanski skupini Pozitivne Slovenije ne bomo vztrajali na prvotnem predlogu, ki smo ga vložili na matičnem delovnem telesu, kar pomeni, da absolutno spoštujemo dogovor, ki smo ga sklenili z vami, minister. Tudi v nadaljevanju bomo amandma, ki ste ga pripravili in ki je usklajen s socialnimi partnerji, podprli.
Še enkrat, kot razumem zakon oziroma ta amandma, z eno besedico razlike, v vsebinskem smislu praktično ne bo imel nobenega vpliva na tej izvedbeni ravni, gre pa, kot razumem, za neko načelnost, ki naj bi ji ZDR še vedno v osnovi sledil, in zato, kot rečeno, vaš amandma podpiram. Dovolite, ker ste sami govorili o študentskem delu in potrebi po omejitvi študentskega dela. Potreba po omejitvi se bo odprla v praksi tudi pri volonterskemu delu. Tudi tam se dogajajo anomalije, se dogajajo kršitve, ravno zato, ker mladi nimajo možnosti, da bi vstopali na trg dela in ker se volontersko pripravništvo lahko, in v praksi se to dogaja, tudi v državni upravi, dostikrat izrablja kot poceni delovno silo zato, da mladi pridejo do izkušenj in do prve zaposlitve. Tako da v nadaljevanju bo potrebna, tudi po tem, ko bo ta zakon sprejet, še kakšna dodatna sprememba oziroma bo treba okrepiti nadzor.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo dajem ministru.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani iz treh parlamentarnih strank - ena se je nekako umaknila od tega razmisleka, tega amandmaja ne bi podprla -, opozarjam vas, da to ni bil zgolj socialni dialog. Nismo se zgolj uskladili glede teh amandmajev s socialnimi partnerji, temveč tudi na nivoju predsednikov parlamentarnih strank. Pri predsedniku države so se 24. februarja tega leta sestali predsedniki parlamentarnih strank in predsedujoči, ali kakorkoli, med njimi tudi sedanja mandatarka gospa Alenka Bratušek. Tam je bil dosežen dogovor, da se vlagajo zgolj amandmaji in posledično verjetno tudi podprejo amandmaji, ki so usklajeni s socialnimi partnerji. Tudi parlamentarna politika je s tem dala težo, pomen in zavezo socialnim partnerjem. To sporočilo je bilo izjemno pomembno za pogajanja. Delodajalci in sindikati so vedeli, da bodo sprejete rešitve zgolj tiste, za katere se dogovorimo in nobene druge. To je za pogajalski proces izjemno dragoceno in to so se dogovorili vsi predsedniki parlamentarnih strank, vsi, zato vas prosim, da ne samo, da v znak spoštovanja do socialnega dialoga, temveč tudi v znak spoštovanja tega dogovora, podprete tiste amandmaje, ki so usklajeni s socialnimi partnerji.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala ministru.
Želi še kdo razpravljati k 103. členu? Vabim vas k prijavi za razpravo.
12
DZ/VI/16. izredna seja
Besedo dajem mag. Jani Jenko.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo. Vsem prav lep pozdrav, posebej gospodu Vizjaku, ki mu izrekam vso pohvalo za pripravo zakonov, obeh, o delovnih razmerjih in o urejanju trga dela.
Zelo vesela sem, da je ta delovna doba pri 103. členu ostala v zakonu. Gre za starejše delavce, za zaščito, čeprav je to samo priporočilo in ne obveza delodajalcev, da to upoštevajo. Problematika mlajših pri zaposlitvi je res grozna. Imam dva sinova, ki težko najdeta delo. Oba sta mlada, delovne izkušnje sta si med drugim nabirala tudi s študentskim delom. To v prošnji tudi napišeta. Svoje delovne izkušnje izkazujeta samo s tem, ni pa to dobro, ker nimata socialne varnosti preko tega. Poznam delodajalce, ki nekaj let zaposlujejo enega in istega študenta na istem delu. Tukaj, v zakonih, je ta rešitev nekako že podana, da iste osebe delodajalec ne sme zaposliti na istem delovnem mestu oziroma za isto delovno mesto ne sme zaposliti za določen čas, če je za takšno potrebo.
Zato bom oba zakona podprla. Vsi v DeSUS predlagane zakone podpiramo, ker je to dosežek socialnih partnerjev in predstavnikov parlamentarnih strank. Ob tem bi še podala svoje mnenje, da je tukaj izkupiček delodajalcev napram delavcem precejšen. Zdi se mi, da so se res krepko zavzemali za dosego svojih ciljev. Po poročanju nekaterih medijev sem opazila, da od tistih 30 točk, ki so jih zahtevali, samo nekaj točk ni uresničenih. Tako da bo mogoče v naslednjih letih treba na tem področju kar precej še narediti, da se nekako zaščiti tudi delavce, malo bolj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala vam.
Besedo dajem mag. Katarini Hočevar.
MAG. KATARINA HOČEVAR (PS DL):
Pozdravljeni še enkrat!
Samo to bi mogoče dodala, spoštovani minister, da poslance in poslanke zavezuje izključno Ustava in da en dogovor na vrhu parlamentarnih strank ne more biti meni merilo oziroma napotilo, kako bom glasovala. Bolj kot to, ste mogoče dali sporočilo, ki je bolj pomembno - da smo v Sloveniji na nekaterih področjih talci sindikatov. To je tisto, kar je narobe. Bojim se še, da tisti, ki so predstavniki sindikatov in tudi predstavniki delodajalcev, ne delajo vedno in zmeraj v korist tistih, ki jih predstavljajo. Tako da jaz se bom odločila tako kot mi narekuje Ustava. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Še je izkazan interes za razpravo, zato vas ponovno vabim k prijavi k razpravi.
Dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala.
Gospod minister, ne bomo vam grenili življenja, ker mislim, da je to simbolna točka in se strinjam, da so druge zadeve bistveno bolj pomembne, da se pomaga mladim. Moram pa reči, podobno kot je povedala kolegica, da sem tudi sama mati dveh otrok, ki sta žrtvi veriženja delovnih mest in ne moreta nabrati dovolj delovne dobe. To je potem razlog, zakaj se ne morejo zaposlovati, veste. V tem amandmaju se odraža solidarnost starejših delavcev z mlajšimi delavci, zato je to simbolno. Ampak dobro, na tej točki ne bomo zapenjali. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Želi mogoče še kdo razpravljati k 103. členu? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na obravnavo 113.a člena in amandmaja k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo k 113.a členu.
Prehajamo na obravnavo 137. člena in amandmaja k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Hkrati še enkrat opozarjam, da gre za amandmaje, ki so jih vložili s strani poslanskih skupin SDS in Nove Slovenije. Zaključujem obravnavo 137. člena.
Odpiram razpravo k 148. členu in amandmaju k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na obravnavo 171. člena in amandmaja k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na obravnavo 216. člena in amandmaja k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na obravnavo 219. člena in amandmaja k temu členu. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Odpiram razpravo k 223. členu in amandmaju k temu členu. Ugotavljam, da je interes za razpravo, zato vas vabim k prijavi.
Dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa.
Naj izrazim zadovoljstvo, da je ta člen odprt in da se bo možno o teh pogojih -konkretneje gre za postopno poviševanje starosti delavcev pred odpovedjo, za starejše delavce. Dejstvo je, da se pogoji glede na sedanje stanje precej zaostrujejo, četudi je vsebovana postopnost, mislim, da bi bilo tu možno storiti še marsikaj.
Zakaj na to opozarjam? Opozarjam predvsem zaradi položaja delavcev z višjo izobrazbo, ki kasneje vstopajo na trg dela. To je eno. Drugo, tudi pri pokojninski zakonodaji, ker smo nekatere stvari morda preostro zarezali, se nam sedaj kažejo potrebe, da jih popravljamo. Zato bi svetovala, da se naredi še en krog pogajanj, še en razmislek o tem, kako bomo te pogoje zapisali.
Izražam podporo temu amandmaju.
Hvala.
13
DZ/VI/16. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Želi še kdo razpravljati k 223. členu? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na obravnavo 224.a člena in amandmaja k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Odpiram razpravo k 225. členu in amandmaju k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na obravnavo 227. člena in amandmaja k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo tudi k 227. členu.
S tem smo izčrpali razprave o amandmajih, ki so bili vloženi s strani Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in Poslanske skupine Nove Slovenije. Drugih amandmajev ni vloženih.
Želim vas obvestiti, da bomo o amandmajih v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, pol ure po prekinjeni 2. točki dnevnega reda.
S tem prekinjam to točko dnevnega
reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.
Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministru. Gospod mag. Andrej Vizjak, minister za delo, družino in socialne zadeve, ki opravlja tekoče posle, ima besedo.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa za to.
Res je, pred vami je novela, ne nov zakon o urejanju tega dela, novela. Žal, glede na to, da smo se odločili imeti zgolj novelo, smo videli, da so nekateri členi zaprti, ker je socialni dialog privedel tudi do potrebe po drugačni ali boljši ureditvi. Kljub temu ta novela zakona ureja nekaj, po moji oceni, pozitivnih novosti, ki bodo razrahljale trg dela, odpravile nekatere birokratske ovire, hkrati pa tudi omogočile delodajalcem in upokojencem drugačno oziroma boljše sodelovanje.
Kot vemo je v Sloveniji veliko, evropsko primerjalno gledano, mladih upokojencev, upokojencev, ki so se relativno zgodaj upokojili zaradi zakonodaje, ki je veljala do lani. Veliko teh upokojencev je angažiranih, delajo še naprej, veliko manj seveda, vendar žal delajo preveč preko formalno neurejenih oblik oziroma recimo temu, da so zaposleni na črno. Novela Zakona o urejanju trga dela omogoča začasno in občasno delo upokojencev. To je časovno omejeno, vendar to na eni strani pomeni pomemben dodaten legalen način, da si upokojenci izboljšajo svojo socialno varnost in
svojo pozicijo in po drugi strani delodajalcem omogoča, da imajo neko obliko sodelovanja s starejšimi, izkušenimi, verjetno njihovimi sodelavci, dokler se niso upokojili, da na neki minimalni obliki nadaljujejo in prenesejo svoje znanje na mlajše.
To je pomemben dodaten ukrep, ki smo ga v začetku zastavili bolj ambiciozno. Želeli smo začasno in občasno delo razširiti tudi na brezposelne in smo se po uskladitvi s socialnimi partnerji vrnili zgolj na začasno in občasno delo upokojencev. Menim, da bo uspelo novemu vodstvu Zavoda za zaposlovanje uveljaviti tudi pomemben korak naprej pri možnosti zaposlovanja brezposelnih preko agencijskega dela. Novo vodstvo Zavoda za zaposlovanje ima v načrtu, da Zavod za zaposlovanje ustanovi agencijo in s tem omogoči neko začasno, občasno zaposlovanje brezposelnih tudi skozi svoj angažma in svojo agencijo.
Tu je tudi določba, da poslej zasebnemu sektorju ne bo več treba objavljati prostih delovnih mest, če ne bo želel, kajti objava prostih delovnih mest je bila velikokrat povezana z določenimi birokratskimi opravili, prispevala pa k statistiki, k razjasnitvi stvari na trgu dela, ni prav veliko. Še več, ogromno pritožb imamo, zlasti s strani brezposelnih, zakaj jih zavod napotuje nekam oziroma zakaj objavlja nekatere stvari, ki so že vnaprej oddane, rezervirane in da to nima nobenega smisla. Tako da ukinitev tega ne bo povzročila povsem nobene škode, je pa zavod na voljo delodajalcem za posredovanje.
Dovolite mi, da vam na koncu predstavitve te novele predstavim še izredno pomemben nov ukrep, ki bo šel v smislu, kako ohraniti zaposlitev kljub temu, da se ne da ohraniti delovnega mesta. Ta zakon v kombinaciji z Zakonom o delovnih razmerjih prinaša tudi to novost, da se je vsak, ki je pred brezposelnostjo, ki je v času odpovednega roka, katerega delo je trajno nepotrebno, ko je dobil sklep in mu je začel teči odpovedni rok, dolžan v treh dneh prijaviti na zavod za zaposlovanje. Zavod za zaposlovanje se je dolžan z njim ukvarjati najmanj enkrat tedensko v okviru časa odpovednega roka. Če je ta odpovedni rok, recimo, 30 ali 60 dni, 2 meseca, se da narediti ogromno napora, da se temu delavcu, ki je v odpovednem roku, ki je potencialno brezposeln, najde drugo službo. Delodajalec je za to nagrajen, saj če mu ponudi drugo ustrezno delo pri drugemu delodajalcu, mu ni treba izplačati odpravnine. Hkrati je delavec zadovoljen, ker ohranja zaposlitev, in tudi država, ker ni treba izplačevati nadomestil, če je tu druga zaposlitev.
Spoštovani, tu je bistveno manj amandmajev. Tudi ti so usklajeni s socialnimi partnerji in prosim za podporo tem amandmajem.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala ministru za to uvodno predstavitev.
14
DZ/VI/16. izredna seja
Predlog zakona je obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo.
Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici gospe Alenki Jeraj.
ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala. Pozdravljeni še enkrat!
Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na prvem nadaljevanju 11. seje 14. 2. 2013 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po rednem postopku predložila Vlada. Tudi na nadaljevanju te seje so prisostvovali predstavniki strokovne in zainteresirane javnosti, poleg ministra in predstavnice Zakonodajno-pravne službe.
Minister je že povedal bistvene novosti, ki jih prinaša novela: ukinitev obvezne prijave prostega delovnega mesta na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje za delodajalce v zasebnem sektorju, možnost začasnega in občasnega dela za upokojence, znižanje odmernega odstotka denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, ki se je v osnovnem predlogu zniževal z 80 na 70 % povprečne plače - v nadaljevanju je z amandmajem to bilo popravljeno -, spremembe pri pravici do preostalega dela, neizkoriščene pravice do denarnega nadomestila, s katerim se preprečuje veriženje uveljavljanja in izkoriščanje denarnih nadomestil za brezposelne, razen za brezposelne, ki so tik pred upokojitvijo, možnost prijave na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v času odpovednega roka, katerega namen je aktivno iskanje nove zaposlitve, poenostavitev postopka pridobivanja podatkov za odmero denarnega nadomestila.
V	razpravi o členih in vloženih amandmajih je bilo v 2. členu izpostavljeno nasprotovanje Poslanske skupine DeSUS k predlagani rešitvi, da delodajalcem v zasebnem sektorju ne bi bilo več treba obvezno objavljati prostih delovnih mest. Minister in večina prisotnih so v zvezi s tem pomislekom ponovili stališče, da ravno obstoječ sistem izkrivlja dejansko sliko prostih delovnih mest, saj delodajalci pogosto najdejo osebo, ki jo želijo zaposliti brez iskanja preko inštitucij, zato v takšnih primerih javna objava predstavlja delodajalcu zgolj administrativno breme, hkrati pa zbuja lažno upanje pri iskalcih zaposlitve. To poznamo iz prakse, ko tisti, ki oddajo vloge, potem niso niti obveščeni o tem, da niso bili izbrani, ker je tega veliko.
V	zvezi s 3. členom je predstavnik centra nevladnih organizacij opozoril na veljavno določbo 8. člena zakona, ki poslovodne osebe neprofitnih zasebnih zavodov uvršča v isto skupino kot poslovodne osebe v osebni družbi in enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo. Podan je bil predlog za amandma odbora, s katerim se iz kroga oseb, ki se v nobenem
primeru ne morejo šteti med brezposelne osebe, izvzema poslovodne osebe neprofitnih zavodov. Minister je glede tega poudaril, da definicija neprofitnega zavoda še ne pomeni, da poslovodna oseba takšne organizacije ni plačana za opravljanje svojega dela. Ni nujno, da se dejavnost v takšnem zavodu opravlja izključno volontersko. Izpostavil je, da se mu zdi problem sistemski in da se ga v tem zakonu ne da rešiti ustrezno.
V	razpravi k 8. členu je bil izpostavljen amandma Poslanske skupine Socialnih demokratov, s katerim bi se 25 % dajatev od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela, razdelila na dva enakovredna dela, in sicer po načelu medgeneracijske solidarnosti. Ena polovica bi se namenila za štipendiranje, druga pa za programe aktivne politike zaposlovanja za starejše. Minister je pojasnil, da bo namen, ki ga zasledujejo predlagatelji, dosežen že s predlogom koalicije. Poleg tega sklad, v katerega bi se stekala polovica zbranih sredstev, še niti ne obstaja in bi ga bilo treba šele ustanoviti.
V	zvezi z amandmajem Poslanske skupine Pozitivna Slovenija k 15. členu, ki je predlagala možnost podaljšanja vključevanja v javna dela za brezposelne invalidne osebe za eno leto oziroma za tri leta, če je izvajalec javnih del invalidska organizacija na državni ali lokalni ravni, je bil izražen pomislek predstavnika sindikatov glede možnosti tako dolgega podaljševanja, saj so po definiciji javna dela namenjena aktivaciji brezposelnih oseb, pretirano podaljševanje možnosti vključevanja v javna dela pa bi za iskalce zaposlitve, zlasti invalide, lahko predstavljalo razvojno past, zato tudi ta amandma ni bil sprejet.
V	zvezi z določbo 21. člena, ki v predlogu zakona predvideva, da se krog zavarovancev, katerim se pri ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila upošteva celotna zavarovalna doba in ne le doba, dosežena po zadnjem denarnem nadomestilu, določi glede na dejstvo, ali mu je do izpolnitve pogojev za upokojitev manjkalo do 5 let starosti in pokojninske dobe, namesto glede na starost 55 let in več kot 30 let zavarovalne dobe, je bilo s strani predstavnika sindikatov opozorjeno, da gre za ukrep, ki bo dodatno prizadel najšibkejšo kategorijo, to so starejši brezposelni.
Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin SDS, SLS in NSi, 41 takih amandmajev, niso pa bili sprejeti amandmaji poslanskih skupin DeSUS, PS in SD. Amandmaji so skladno s prvim odstavkom 133. člena vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki je sestavni del tega poročila.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za predstavitev poročila odbora.
Želim vas seznaniti, da je zbor na 20. izredni seji opravil splošno razpravo o predlogu
15
DZ/VI/16. izredna seja
zakona, zato predstavitev stališč poslanskih skupin ni možna.
Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. V razpravo dajem amandmaje, ki sta jih vložili Poslanska skupina Slovenska demokratska stranka in Poslanska skupina Nove Slovenije. Najprej dajem v razpravo 19. člen in amandma k temu členu.
Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes in odpiram prijavo za razpravo.
Besedo dajem mag. Barbari Žgajner
Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa.
To je tisti amandma, ki je mene najbolj žulil na delovnem telesu, kajti že prej danes sem dejala, da ko želimo v sklopu reforme trga dela vpeljati na eni strani večjo varnost, mislim, da se vsi skupaj zavedamo, da moramo posebej v teh časih na drugi strani imeti zagotovljeno tudi ustrezno socialno varnost. Nižanje socialne varnosti v primeru brezposelnosti, ob tem, ko so delavci lažje odpustljivi na trgu dela, ob tem, ko ni novih oziroma zadostnih delovnih mest -mislim, da je edini pameten in smiselen ukrep sprejetje tega amandmaja, s katerim ministrstvo oziroma dve koalicijski stranki, SDS in Nova Slovenija, povzemata vsebino amandmaja, ki smo ga v Pozitivni Sloveniji vložili že na samem matičnem delovnem telesu.
Ob tem bi vas želela obvestiti, seznaniti z obširno analizo, ki je bila opravljena ravno na temo brezposelnosti v času zadnje gospodarske krize v državah Evropske unije, v kateri izrecno piše, da je v kriznih časih posebej pomembno, da politika trga dela zagotavlja zadostno dohodkovno podporo brezposelnim in jim hkrati nudi tudi možnosti za ohranjanje in izboljšanje znanj in kompetenc. Ustrezen nivo socialne varnosti je po moji oceni, po naši oceni, ena ključnih komponent oziroma tistih pomembnih točk, ki morajo biti upoštevane v novi reformi trga dela. Zato rešitev, s katero prihajate danes znova pred poslanke in poslance Državnega zbora, absolutno podpiramo, ker pomeni, da v tem najbolj občutljivem obdobju, v prvem trimesečju brezposelnosti, ohranjamo zdajšnji nivo oziroma višino denarnega nadomestila, kar je 3-krat 80 %. To rešitev absolutno podpiramo.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala mag. Barbari Žgajner Tavš.
Besedo dajem dr. Andreji Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa.
Naj najprej izrazim celoten odnos naše poslanske skupine do tega zakona. Nekoliko manj smo navdušeni nad njim kot nad Zakonom o delovnih razmerjih, pa vendarle naj poudarim, da je bil narejen velik korak naprej v smislu približevanja našim stališčem v procesu usklajevanja. Zato tudi sama zelo pozdravljam amandma k 19. členu, ki za tretji mesec trajanja
brezposelnosti vrača nadomestilo v višini 80 %. Morda bi tudi za gledalce rada povedala podatek, ki ga je minister predstavil na našem usklajevanju na odboru, da nadomestilo za brezposelnost prejema zgolj 30 % brezposelnih oseb. Tem brezposelnim osebam v prvih treh mesecih na podlagi tega člena sedaj priznavamo 80-odstotno nadomestilo, od treh mesecev do enega leta 60-odstotno nadomestilo in od tu naprej do 25 mesecev 50-odstotno nadomestilo. Glede na plače v Sloveniji naj povem, da bo pri povprečni plači po enem letu nekdo prejemal 500 evrov. Teh, ki so pod povprečno plačo, je v Sloveniji 65 %. Nekdo, ki prejema 80 % povprečne plače, bo v nadomestilu prejemal 400 evrov in nekdo, ki prejema zgolj 700 evrov 350 evrov. Toliko, da si predstavljamo, da to ni neka podpora lenuhom, ki sedijo doma in ne iščejo dela.
Posebej bi opozorila na to, kar sem imela priliko slišati na evropski konferenci o zaposlovanju, kjer so poudarili natanko to, kar je omenila tudi kolegica Tavš, da je v krizi, v kateri se nahajamo danes, ko zasebni sektor ne odpira novih delovnih mest, zagotavljanje socialne varnosti v primeru brezposelnosti ključnega pomena. Tudi, da ostali vzporedni ukrepi, ki so zelo dobri in ki jih pozdravljamo - aktivni politiki zaposlovanja mora biti namenjeno še in še pozornosti -, vendarle ne dajejo ustreznih rezultatov. Zato je ta bitka za ustrezno nadomestilo za nas izredno pomembna in amandma podpiramo.
Druga stvar, ki bi jo želela pojasniti, je naš odnos do dela upokojencev. Na nek način smo s tem odprli, če temu tako rečemo, študentsko delo za starejše delavce. Četudi je časovno omejeno, se bojimo vpliva na trg dela in tega, da bi eventualno ta oblika lahko postala nadomestilo oziroma način izrinjanja starejših brezposelnih delavcev iz zaposlitve. Zato pozdravljamo posebej to, da je bil posvojen amandma naše poslanske skupine, da se v obdobju enega leta opravi evalvacija tega ukrepa in na podlagi tega oceni, ali ukrep daje rezultate kot smo jih pričakovali ali povzroča kakšne deviacije, ki jih je treba odpraviti.
S temi pomisleki, priporočili izražam podporo temu zakonu. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Želi še kdo besedo k 19. členu in amandmaju k temu členu? Odpiram možnost prijave.
Besedo dajem mag. Borutu Ambrožiču.
MAG. BORUT AMBROŽIČ (NeP): Hvala za besedo, predsedujoči. Pozdravljeni vsi prisotni!
Nadaljeval bi, kjer je moja predgovornica končala in bi se, če dovolite, skoncentriral predvsem na rešitev, ki jo prinaša ta zakon v zvezi s starejšimi. Ni zanemarljiv podatek, da demografska slika, s katero se soočamo sedaj, in projekcije, ki kažejo, da bodo otroci, ki bodo rojeni jutri, morebiti dočakali že
16
DZ/VI/16. izredna seja
sto let ali več, izraža nujno potrebo po spremembah ustreznih strukturnih zakonov, ki bodo omogočali starejši generaciji, ki je polna izkušenj, da doživi in ustrezno doživlja svojo starost tudi na področju poklica. Zato vsekakor pozdravljam ponujene rešitve v zakonu, ki omogočajo začasno delo upokojencev brez nekega osebnega strahu, da bi ta oblika onemogočila zaposlitve mladim, za katere ta zakon prav tako ponuja ustrezne rešitve in amandmaje, ki so jih predlagatelji predlagali, rešuje pa tudi vprašanje mladih ob prvi zaposlitvi, zlasti na področju zaposlitve za določen čas.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Besedo ima gospod Srečko Meh.
SREČKO MEH (PS SD): Tudi sam podpiram 19. člen, predvsem pa to, da so se socialni partnerji in Vlada dogovorili. Zdi se mi, da je to dobro.
Lahko govorimo o mladih brezposelnih, o starejših brezposelnih, o delu starejših in mladih. To sta najbolj ranljivi skupini, pa še kakšna je tudi ranljiva vmes. Gre v bistvu za brezposelne, gre za delo, gre za pomanjkanje dela in zato so ukrepi, ki omogočajo življenje takrat, kadar dela ni, kadar zaposlitve ni, pomembni. Za nas pa bi bilo najpomembnejše, da bi v prihodnjem obdobju našli med seboj dogovor socialnih partnerjev, na eni strani sindikata, na drugi strani delodajalcev obrtne zbornice in gospodarske zbornice, obeh sektorjev, in Vlade in tudi nas v Državnem zboru, kateri so tisti ukrepi, da bomo zagotovili delovna mesta.
Ivan Vogrin pogosto govori o tem, da so problem delovna mesta, nova delovna mesta in ohranjanje starih delovnih mest. Če tega ne bomo naredili, če ne bomo naredili te spremembe, potem bomo vseskozi govorili predvsem o socialnih transferjih, o tem, kar delamo za to, da ljudje lahko živijo, karkoli to že pomeni, predvsem pa pomeni zato, da poskušamo oblikovati koalicijo, če lahko temu tako rečem, zato da bomo odpirali nova delovna mesta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Želi mogoče še kdo razpravljati o 19. členu? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Odpiram razpravo k 24. členu ter amandmaju k temu členu. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Dajem v razpravo 49. člen in amandma k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo.
Hkrati vas želim obvestiti, da smo s tem izčrpali obravnavo vseh vloženih amandmajev. O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali čez pol ure v okviru glasovanj.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prekinjam tudi 29. izredno sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 12. uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.27 in se je nadaljevala ob 12.uri.)
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora.
Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o delovnih razmerjih v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 28. 2. 2013. Odločamo o amandmaju k 9. členu. Predlagatelja sta Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in Poslanska skupina Nove Slovenije.
Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 95. členu ter vloženemu amandmaju. Predlagatelja sta poslanski skupini SDS in NSi.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 95. členu
sprejet.
Prehajamo k 103. členu in vloženemu amandmaju poslanskih skupin SDS in NSi.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti 1.
(Za je glasovalo 71.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 113.a členu in vloženemu amandmaju poslanskih skupin SDS in NSi.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 113.a členu sprejet.
Prehajamo k 137. členu ter vloženemu amandmaju poslanskih skupin SDS in NSi.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 148. členu in vloženemu amandmaju poslanskih skupin SDS in NSi.
17
DZ/VI/16. izredna seja
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 171. členu ter vloženemu amandmaju poslanskih skupin SDS in NSi.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 216. členu ter vloženemu amandmaju poslanskih skupin SDS in NSi.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 216. členu sprejet.
Prehajamo k 219. členu ter vloženemu amandmaju poslanskih skupin SDS in NSi.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.
(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 223. členu ter vloženemu amandmaju poslanskih skupin SDS in NSi.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 224.a členu in vloženemu amandmaju poslanskih skupin SDS in NSi.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 225. členu in vloženemu amandmaju poslanskih skupin SDS in NSi.
Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k zadnjemu vloženemu amandmaju, torej k 227. členu. Predlagatelja sta poslanski skupini SDS in NSi.
Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 72, proti nihče.
(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zaključili smo z odločanjem o amandmajih. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Prehajamo na predlog za tretjo obravnavo na isti seji. Besedo dajem predstavniku Vlade kot predlagateljice predloga zakona, če želi podati predlog za nadaljevanje obravnave.
Izvolite, mag. Andrej Vizjak.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani poslanci!
Hvala lepa za tako visoko podporo amandmajem in zakonu. Predlagam, da na podlagi 138. člena parlament oziroma Državni zbor sprejme sklep, da se opravi tretja obravnava še na isti seji, kar pomeni, da ta zakonodajni postopek zaključimo kar se da hitro.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, predlagatelj zakona predlaga, da zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika Državnega zbora še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona.
Prehajamo na odločanje.
Izvolite, proceduralno, gospod Jani Moderndorfer.
JANI MODERNDORFER (PS PS): Da ne bo
potem kakšnih nesporazumov, 24 ur mora preteči, ne glede na to, tako da bi prosil samo za pojasnilo, če to drži ali ne, da ne bo kakšnih nesporazumov kasneje. Načeloma nimam nič proti, ampak da ne bo prišlo do kršitve Poslovnika.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa za vaš predlog.
Dogovor na Kolegiju predsednika Državnega zbora je, da bo Državni zbor tretjo obravnavo predloga zakona opravil na nadaljevanju 29. izredne seje, ki bo v torek, 5. marca 2013 ob 9. uri.
Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev. Glasujemo o predlogu za tretjo obravnavo.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.
(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Državni zbor bo tretjo obravnavo predloga zakona opravil na nadaljevanju 29. izredne seje, ki bo v torek, 5. marca 2013 ob 9. uri. Službe zbora bodo pripravile pregled, v katerega bodo vključeni sprejeti amandmaji in členi, h katerim so bili sprejeti amandmaji. Amandmaje k tem členom lahko kvalificirani predlagatelji vložijo do začetka tretje obravnave predloga zakona na seji zbora.
Prekinjam to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela v okviru rednega postopka.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi
18
DZ/VI/16. izredna seja
pregleda vloženih amandmajev z dne 28. 2. 2013. Vložene imamo 3 amandmaje k 3 členom.
Najprej k 19. členu - vloženi amandma poslanskih skupin SDS in NSi. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 19. členu
sprejet.
Prehajamo k 24. členu in vloženemu amandmaju poslanskih skupin SDS in NSi.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k glasovanju k 49. členu in vloženemu amandmaju. Predlagatelja sta poslanski skupini SDS in NSi.
Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.
(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 49. členu
sprejet.
Zaključili smo z odločanjem o amandmajih. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.
Predlog za tretjo obravnavo na isti seji - tako kot pri prejšnji točki besedo dajem predstavniku Vlade kot predlagateljice predloga zakona, če želi mag. Andrej Vizjak podati predlog za nadaljevanje obravnave.
Prosim, imate besedo.
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa.
Na podlagi prvega odstavka 138. člena predlagam, da opravite tretjo obravnavo še na isti seji, tako da bo reforma s tem celotno sprejeta še na tej izredni seji Državnega zbora. Hvala.
PODPREDSEDNICA RENATA BRUNSKOLE:
Hvala lepa.
Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, predlagatelj zakona predlaga, da zbor na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika Državnega zbora še na tej seji opravi tretjo obravnavo predloga zakona.
Prehajamo na odločanje o navedenem predlogu. Sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala več kot tretjina navzočih poslancev.
Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti 1.
(Za je glasovalo 71.) (Proti 1.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Državni zbor bo tretjo obravnavo predloga zakona opravil na nadaljevanju 29. izredne seje, ki bo v torek, 5. marca 2013 ob 9. uri. Službe zbora bodo pripravile pregled, v
katerega bodo vključeni sprejeti amandmaji in členi, h katerim so bili amandmaji sprejeti. Amandmaje k tem členom lahko kvalificirani predlagatelji vložijo do začetka tretje obravnave predloga zakona na seji zbora.
Prekinjam to točko dnevnega reda. Prekinjam tudi 29. izredno sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali v torek, 5. marca 2013 ob 9. uri. Lepo vas pozdravljam.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 28. FEBRUARJA 2013 OB 12.18 IN SE JE NADALJEVALA 5. MARCA 2013 OB 9. URI.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam z nadaljevanjem 29. izredne seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti naslednji poslanec, in sicer mag. Dejan Židan. Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam.
Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o delovnih razmerjih v okviru rednega postopka.
Državni zbor je v četrtek, 28. februarja 2013 opravil drugo obravnavo navedenega predloga zakona. Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, je zbor na predlog Vlade kot predlagateljice predloga zakona sklenil, da bo na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika zbora še na tej seji opravil tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev.
Proceduralno mag. Žgajner Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa, predsednik.
Dovolite, da predam eno obvestilo. Kolikor sem seznanjena naj bi se v tem trenutku oziroma s trenutkom, ko se je seja začela, že vložil amandma, tako da predlagam, če ne drugače, da vzamemo 5 minut odmora oziroma da se uskladimo, ker kolikor sem seznanjena, je amandma pripravljen in že vložen.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za to proceduralno obvestilo. Mislim, da bi resnično bilo najprimerneje, da sejo prekinemo in predlagam, da nadaljujemo ob 9.10. Prekinjam sejo do 9.10. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 9.03 in se je nadaljevala ob 9.10.)
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Nadaljujemo s sejo. Po prekinitvi vas moram opozoriti, da je bil napovedan amandma vložen po začetku obravnave, tako da ga ne morem uvrstiti v obravnavo. Ponovno ugotavljam, da k predlogu
19
DZ/VI/16. izredna seja
zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev. Ta določba je zapisana v 140. členu. Tretji odstavek govori o tem, da se amandmaji lahko vložijo do začetka obravnave in obravnava te točke se je že začela, ko je bil ta amandma vložen, tako da ga ne morem uvrstiti v razpravo.
Mag. Barbara Žgajner Tavš, izvolite.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa, predsednik, še enkrat.
Razumem, da je procedura takšna, kakršna je, in verjamem, da smo morda zamudili za minutko, več ne, glede na to, da sem informacijo, da naj bi bil amandma na poti do vložišča, dobila v trenutku, ko se je seja začela. Rekla bom, da mi je žal, da na proceduri padajo pomembne zadeve. Zaradi minutke verjamem, da je splavala po vodi rešitev, ki je dobrodošla in bi bila zelo pozitivna za starejše delavce, v smislu dodatne zaščite tako imenovane varovane kategorije. Ampak, kot rečeno, žal mi je, da na proceduri padajo tako pomembne vsebinske zadeve, ki so usklajene tudi z bodočo koalicijo.
Ampak, kot rečeno, procedura je takšna in tudi sama osebno jo bom spoštovala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala za razumevanje.
Nadaljujemo z obravnavo. Želim vas obvestiti, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na seji matičnega delovnega telesa oziroma Državnega zbora v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen. Tako da prehajamo na odločanje o predlogu zakona.
Želi kdo v imenu poslanske skupine obrazložiti glas? Želi. Odpiram prijavo za priglasitev k razpravi v imenu poslanskih skupin.
Besedo dajem gospe Romani Tomc.
ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
Delovnopravna reforma je zadnja izmed petih najpomembnejših sklopov sprememb, ki jih je pripravila Vlada za izhod iz krize. V samo enem letu svojega delovanja je Vlada v zelo težkih razmerah uspela znižati izdatke in porabo tako, da smo lahko sprejeli proračun in s tem zagotovili nemoteno poslovanje javnega sektorja in vseh funkcij države. Pripraviti je uspela zakon, ki daje podlago za bolj učinkovito in bolj pregledno upravljanje z državnim premoženjem. Pripraviti je uspela podlage za sanacijo bančnega sektorja, uspela je pripraviti in uskladiti pokojninsko reformo in pripravila je tudi delovnopravno reformo.
Da so spremembe na področju trga dela nujne, je bilo zelo jasno že pred leti in danes je ta potreba še toliko močnejša. Smo v situaciji, ko so mladi veseli, če sploh dobijo možnost, da opravljajo pripravništvo, četudi je to
brezplačno. Smo v situaciji, ko so zaposleni veseli, če imajo redne mesečne prihodke in poravnane prispevke. Smo v situaciji, ko brezposelni, ki so starejši od 50 let in so na zavodu za zaposlovanje, ne upajo več, da bodo sploh še kdaj zaposleni. K temu je veliko prispevala kriza, vendar ne vse. Zakon o delovnih razmerjih je eden izmed tistih, ki je odvračal od zaposlovanja. V spodbudno gospodarsko okolje sodi tudi spodbudna delovnopravna zakonodaja. Ta ni le cilj podjetnikov, ampak je cilj vseh zaposlenih, ki želijo svojo eksistenco zagotoviti z delom. Pričakujejo, da bodo imeli poleg dobrih delovnih razmer, kvalitetnih delovnih mest in plačil za delo tudi ustrezno socialno varnost, ko bodo izgubili zaposlitev.
Najbrž smo od idealne situacije danes, ko imamo več kot 120 tisoč brezposelnih, v Sloveniji še daleč, pa vendarle sta Zakon o delovnih razmerjih in tudi Zakon o urejanju trga dela bistveni korak naprej. Najbrž nihče, niti delodajalci niti sindikati niti Vlada, ni popolnoma zadovoljen s tistim, kar je dosegel. Gotovo bo treba v prihodnje še nadaljevati z iskanjem še boljših rešitev. Vendar je dosežen kompromis in vse strani priznavajo, da so uspele doseči tisto, kar je za njih najpomembnejše. Zelo malo primerov boste našli v sodobni praksi, kjer bi vlada uspela tako pomembno reformo, tako težko reformo, uskladiti z vsemi socialnimi partnerji. Zato Vladi, ministru, vsem pogajalcem, vse čestitke in tako pogumno še naprej.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
V imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov ima besedo dr. Andreja Črnak Meglič.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD):
Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod minister s sodelavci, kolegice in kolegi!
Ne, zakon ni usklajen. To je sporočilo današnjega srečanja. V časovni stiski, v kateri smo se znašli, ko smo dovolili obravnavanje tretje obravnave zakona, se je zgodilo to, kar smo najmanj pričakovali. Kar naenkrat je delodajalce minila volja za pogajanja in so na grob način izsilili to, da ni prišlo do uskladitve pri 223. členu, členu, ki varuje pravice starejših delavcev pred odpuščanjem. Gre za tako malenkostno zadevo kot je omilitev prehoda. Že ob pokojninski reformi smo naredili vrsto napak ravno zaradi prehitrih, prenaglih odločitev, napak, popravke katerih bomo morali delati sedaj. Nekaj podobnega se nam dogaja pri tem zakonu. Samo kanček volje je bil še potreben, da bi prišlo do uskladitve, pa ne. Briljantni minister za pogajanja je tukaj odpovedal in tako nismo prišli do usklajenega zakona. Zakon ni usklajen. Sindikati trdijo, da ni usklajen. Dejstvo je, da je v Zakonu o delovnih razmerjih ... / oglašanje iz dvorane/
Gospod predsednik, ali lahko utišate?
20
DZ/VI/16. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Samo trenutek. Če lahko prisluhnite dr. Andreji Črnak Meglič -edina ima besedo v tej dvorani in prosim, da to upoštevate! Hvala.
DR. ANDREJA ČRNAK MEGLIČ (PS SD): V
Zakonu o delovnih razmerjih se je v veliki meri ugodilo tudi delodajalcem. Kar 38 ukrepov je takih, ki so namenjeni temu, čemur bi lahko rekli povečevanje konkurenčnosti gospodarstva, in zgolj 15 ukrepov takih, ki bi jih lahko pripisali, da so v maksimalni koristi delojemalcev oziroma sindikatov. Posluh za to, da se je treba prilagoditi razmeram, v katerih živimo v globalnem gospodarstvu, je bil zelo velik, zato v imenu Poslanske skupine SD izražam globoko razočaranje, da do te uskladitve ni prišlo.
O tem, kako bomo glasovali o zakonu, se bomo odločili po posvetu v poslanski skupini. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Besedo dajem Jani Jenko, in sicer v imenu Poslanske skupine DeSUS.
MAG. JANA JENKO (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo. Vsi skupaj lepo pozdravljeni!
Pred nami je potrditev male delavske ustave, lahko rečemo, saj gre za spremembo delovnopravne zakonodaje, ki je bila nujno potrebna. Ob tem ugotavljam, da so delodajalci iztržili mnogo več kot delavci, vendar tudi dosežkov za delavce ne smemo zanemariti, saj gre za dosežek o preprečitvi veriženja zaposlovanja za določen čas. Ne vem, kako se bo to v praksi potem izkazalo. Potrebno bo veliko dela inšpekcijskih služb, da bodo to preverjale. Pozitivno je, da bo odpuščeni delavec sprejel tudi odpravnino v primeru pogodbe za določen čas. Ne strinjam pa se z odpravo oziroma prej je bilo v zakonu, da bi bile omejitve zaposlitev za določen čas oziroma kvote. To se mi ne zdi prav, da je šlo ven, da so kvote ostale samo pri agencijskem delu. To me v bistvu še najbolj žuli.
Precej je še za dodelati pri Zakonu o delovnih razmerjih. Upam, da se bodo spremembe dogodile čim prej, ker je delavec vse manj zaščiten, žal. Dela ni in še tisto kar ga je, je pod vprašajem. Mislim, da je treba zelo okrepiti inšpekcijske službe in zavest delodajalca, da je delavec tisto, na čemer sloni njegova pridobitev, njegov uspeh. Ko sem poslušala delodajalce med pogajanji so bili zelo nezadovoljni z doseženim, vendar mislim, da zelo neupravičeno. Verjetno bi radi šli sto let nazaj, ko je delavec delal res za minimalno mezdo. Vendar to ne gre več. Tudi delodajalci nekako pozabljajo, da so bili oproščeni plačila prispevkov v precejšnji meri že nekaj let nazaj, ob tem, ko so delavcu te obveznosti ostale v enaki meri kot prej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednji ima besedo gospod Rihard Braniselj v imenu Poslanske skupine Državljanska lista.
RIHARD BRANISELJ (PS DL): Hvala, predsednik. Kolegice, kolegi!
Zgolj iz spoštovanja do pogajalskih partnerjev, ki so naredili veliko delo, temu zakonu ne bomo nasprotovali. Ne bomo ga pa niti podprli. Iz slabega materiala težko nastane dober izdelek. Predlog, ki je šel med pogajalske partnerje, je bil že v začetku slab in nam je žal, da si nismo vzeli časa in naredili nekega izdelka, ki bi lahko pripeljal do boljšega rezultata, za katerega bi lahko rekli, da je dejansko neka reforma, nek preboj naprej. Temu žal ni tako. Minister se je trudil in tukaj mu lahko čestitam. Bil je izvrsten mediator. Uspel je poenotiti pogajalske partnerje, vendar pa je prispevek države v tem postopku zgolj to. Nova vlada, katerakoli že bo, kadarkoli že bo, bo morala takoj pristopiti k reformi zakonodajne materije, in sicer v tem smislu, da se delodajalce razbremeni sociale, ki še vedno ostaja v Zakonu o delovnih razmerjih, predvsem v smislu formiranja odpravninskega sklada, ki mora biti prenesen nekam drugam in ne na breme delodajalcev, pa tudi določenih pravic, ki gredo s strani delodajalca v breme zdravstvene reforme. Za to pa je potrebna sistemska rešitev in ne zgolj neki kozmetični popravki.
Vse čestitke, da so se pogajalci uspeli do neke mere uskladiti, v oči pa bode en velik problem - podpisnik tega sporazuma ni Obrtno-podjetniška zbornica. To pomeni, da ravno ta zbornica, ki združuje mala, srednja podjetja in samostojne podjetnike, ravno tiste delodajalce, ki potrebujejo nek preboj in od katerih je odvisen zagon gospodarstva, nova delovna mesta, tega zakona ni spoznala za svojega in se mu ni pridružila.
Državljanska lista je ponudila nekaj dobrih amandmajev. Žal niso bili sprejeti. Bili so dobri. Eden od teh je to, da v prvih dveh letih novoustanovljene firme oziroma samostojnega podjetnika lahko zaposluje za določen čas in tu je možnost novih delovnih mest, razbremenitev gospodarstva in nov gospodarski preboj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednja razpravljavka je gospa Jasmina Opec v imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
JASMINA OPEC (PS SLS): Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!
V Slovenski ljudski stranki smo že več kot desetletje pozivali k prenovi delovne zakonodaje, zakonodaje, ki bi prispevala k boljši konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in hkrati zaposlenim nudila zadostno mero varnosti, da bi z zadovoljstvom opravljali svoje delo. Predlog novega zakona o delovnih razmerjih, ki ga imamo danes pred seboj in ki ga
21
DZ/VI/16. izredna seja
bomo sprejemali v končni obliki, ni najbolj po naših željah, za potrebe in pričakovanja slovenskega gospodarstva, in z njim ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Želeli bi, da bi se bolj prisluhnilo podjetnikom in obrtnikom in da bi bila zakonodaja bolj prijazna do mladih iskalcev zaposlitev, ki so največkrat najbolj podvrženi izkoriščevalskim oblikam dela. Vendar v Slovenski ljudski stranki spoštujemo socialni sporazum in se zavedamo, da je v trenutnih družbenopolitičnih razmerah to, kar je doseženo sedaj, maksimum.
V	upanju, da je to prvi korak k tistemu, kar želimo biti in postati, to je država priložnosti in prihodnosti, bomo nov zakon o delovnih razmerjih v Slovenski ljudski stranki podprli. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Izkazan je bil interes za obrazložitev glasu poslank in poslancev. V imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije želi obrazložiti glas
Želite takoj postopkovno? Postopkovno ima besedo mag. Majda Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik.
V	imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov po drugem odstavku 73. člena Poslovnika Državnega zbora pred glasovanjem zahtevam 15 minut odmora za posvet v poslanski skupini. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
V	imenu Poslanske skupine Pozitivne Slovenije ima besedo mag. Barbara Žgajner Tavš.
MAG. BARBARA ŽGAJNER TAVŠ (PS PS):
Hvala lepa.
Dovolite, da ob koncu predstavim stališče Poslanske skupine Pozitivne Slovenije. Moram reči, da smo ves čas pogajanj konstruktivno sodelovali tako poslanci in na drugi strani minister kot, vsaj kolikor smo imeli priložnost videti na odborih in tudi na sami seji, vsi socialni partnerji.
Sicer je res, in tega se zavedamo, da če na eni strani želiš nekomu nekaj dati, na drugi strani nekaj vzameš, in zakon ni niti za enega niti za drugega tak kot bi želeli vsi skupaj. Zakon ni v popolnosti usklajen s socialnimi partnerji. To je treba priznati. Osnovno stališče Pozitivne Slovenije je na začetku bilo, da bomo zakon podprli, če bo usklajen vsaj pri ključnih točkah. Še enkrat moram izreči razočaranje, da je na proceduri danes padel pomemben amandma. Amandma, ki ga je v njegovi vsebini, kolikor sem seznanjena, podpiral tudi minister. Žal mi je, da minister čisto za konec ni zmogel toliko, bom rekla, volje ali pa poguma, da bi, ker to možnost je imel, obstoječa koalicija, kolikor je še je, vložila amandma v tretjem branju. Ampak ne glede na vse, tudi Pozitivna Slovenija je v
teku pogajanj oziroma dograjevanja zakona v Državnem zboru dosegla določene stvari, ki pozitivno vplivajo na samo zakonodajo.
Če omenim, ker sem ravno danes slišala po radiu, kako delovnopravna zakonodaja krči pravice brezposelnim, ker sedaj po novem ne bodo imeli več 100-odstotnega nadomestila, ampak zgolj 80-odstotno nadomestilo - moram reči, da temu absolutno ni tako. Že danes imajo brezposelni v prvem trimesečju 80-odstotno nadomestilo. Res pa je, da smo ravno poslanci Pozitivne Slovenije in, če se ne motim, tudi SD v parlamentarno proceduro vložili amandma, s katerim smo prvotni predlog ministra, ki je z 80 % nadomestilo v prvem trimesečju nižal, popravili in ga ohranili na obstoječi varianti oziroma nivoju 80 %. Kajti, osnovno stališče, ki ga zagovarjamo, je, da če želimo slediti načelu varne prožnosti, je pomembno, da je, če na eni strani delavce lažje odpuščamo, absolutno treba na drugi strani v zakonodajo vgraditi ustrezna varovala, ki še vedno ščitijo oziroma pomenijo ustrezen nivo socialne zaščite delavca.
Glede na to, da zakon ni v popolnosti usklajen - mislim, da nasprotovali mu ne bomo. Če pa bomo v popolnosti ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Preden bom povprašal, če želi še kdo obrazložiti svoj glas, vas želim opozoriti, da v tej fazi, ko obrazlagamo glas ali v imenu poslanske skupine ali kot poslanka in poslanec, minister ne more odgovarjati na očitek ali pa, recimo, podati neko dopolnilno stališče. Tako da vas prosim, da to pri obrazložitvah upoštevate.
Sprašujem, če želi še kdo obrazložiti glas v svojem imenu? Odpiram prijavo. Prvi ima besedo mag. Ivan Vogrin.
MAG. IVAN VOGRIN (NeP): Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi!
Glasoval bom za zakon. Ne zato, ker bi bil zakon tako dober, ampak zato, ker je to zakon, ki ustreza stopnji duhovnega razvoja in dojemanja v Sloveniji. Čestitam ministru, da mu je uspel velik marketinški met, da prodaja to kot reformo trga dela. To je daleč od primerljive zakonodaje v nam sosednjih državah, recimo Avstriji. Zakaj? Delovnopravna zakonodaja mora biti takšna, da varuje predvsem produktivna delovna mesta. Varovanje produktivnih delovnih mest mora biti temeljni namen takšne zakonodaje. Delovna zakonodaja, ki tega cilja ne zasleduje, je škodljiva za delavce, kajti odžira še tista delovna mesta, ki bi ostala, če bi bila delovna zakonodaja dobra. Je škodljiva za podjetja, ker slabi njihovo razvojno in ohranitveno moč, in je škodljiva za državo, ker počasi vedno več ljudi pristaja na uradu za delo. To se pri nas dogaja.
Zakon, ki omejuje delo - v kakšni državi živimo, da pišemo v zakone, da ne smeš delati, da študentje ne smejo delati nad nekim številom ur, ne smejo delati upokojenci? Pa saj
22
DZ/VI/16. izredna seja
nihče ne sme delati! Pa ukinimo delo! Sprejmimo zakon, da je prepovedano delati. V drugi vrsti, v kakšni državi živimo, da ko delodajalec podpiše pogodbo z delavcem, je njegov talec in škoduje delavcem in škoduje državi in škoduje sebi? To je v tem trenutku to, kar smo sposobni sprejeti, v nadaljevanju pa bi morali sprejeti kaj ... / izklop mikrofona/
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala.
Naslednji razpravljavec je gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK (PS SLS): Hvala lepa za besedo.
Ta zakon bom podprl, kljub temu, da v vseh členih, v vseh niansah, zakon kot je ta ne more biti nikoli usklajen, ker imamo silno različne interese na več področjih. Tako da sem prepričan, da je to optimum, ki ga je v tem trenutku, tem obdobju bilo možno doseči. Zato tudi z moje strani čestitke ekipi na ministrstvu z ministrom na čelu.
Kar se tiče same obravnave, prej je bila pripomba glede tretje obravnave na isti seji. Glede na to, da sem še sodeloval pri določanju načina dela oziroma obravnave teh dveh točk, tudi zakonu, ki ga imamo kot naslednjo točko na dnevnem redu, Zakon o urejanju trga dela, smo ravno zaradi tega dali drugo obravnavo v četrtek, prejšnji teden, in tretjo obravnavo v torek, torej danes, da je za tretjo obravnavo, v primeru, da je še kakršnakoli potreba, še dovolj časa za vlaganje amandmajev. Tako da ta kritika, da se obravnava v neki hitrici, ni najbolj na mestu.
Kar se tiče načelno tega zakona oziroma moje podpore temu, je pa to eden od zakonov, eden od ukrepov, ki jih je treba sprejemati zato, da bomo spodbujali gospodarski razvoj. Konec koncev je razvoj gospodarstva, gospodarski razvoj temelj vsega drugega, vsega drugega razvoja in čim večjega zadovoljstva vseh državljank in državljanov.
Zaradi tega, kot rečeno, bom ta zakon podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednji razpravljavec je gospod Jožef
Horvat.
JOŽEF HORVAT (PS NSi): Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi! Spoštovani gospod minister -najbrž nas kje spremlja.
Tudi v tem zadnjem dejanju napovedujem podporo reformi trga dela, podporo Zakonu o delovnih razmerjih in noveli Zakona o urejanju trga dela. Enako bodo storili tudi moja kolegica in moja kolega v Poslanski skupini Nove Slovenije.
Tudi sam se želim na tem mestu zahvaliti in čestitati pogajalskim ekipam, vsem, predvsem ministru in njegovi ekipi. Mislim, da je minister Vizjak ustvaril nek šolski model, kako se
je treba pogajati. To je najprej dokazal s pogajanjem v zvezi s pokojninsko reformo in tokrat še enkrat. Mislim, da bi se od tega šolskega modela lahko tudi bodoči pogajalci marsikaj naučili. Za nas je ključno spoznanje, da določilom reforme trga dela nobena stran radikalno ne nasprotuje pri nobenem od ključnih vprašanj. Tudi sam sem prepričan, da bi lahko po mojem okusu bila reforma dela nekoliko boljša, ampak to, kar imamo danes na mizi, kar so se tudi predsedniki parlamentarnih strank pri predsedniku republike zavezali, da bodo podprli, je v tem trenutku, v tej družbeni situaciji v Sloveniji optimum, da ne rečem celo maksimum.
V tem času smo veliko govorili o fleksibilnosti, o prožnosti itd. Mislim, da mora biti v prihodnje zakonodajalec, Državni zbor, bolj fleksibilen in da mora pogosteje prilagajati in kot stalnico obravnavati reformo trga dela, če želimo biti konkurenčni v tem izjemno trdem globalnem svetu.
Čestitke pogajalskim ekipam, čestitke in vse priznanje ministru mag. Vizjaku. S strani Poslanske skupine Nove Slovenije napovedujem podporo obema zakonoma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednji razpravljavec je gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala. Lep pozdrav še v mojem imenu, minister z ekipo, predsednik, kolegi in kolegice!
Predlog zakona bom podprl, ker gre za kompromisni predlog, ki je sklenjen z vsemi socialnimi partnerji, na eni strani z Vlado, na drugi strani s sindikati, na tretji strani z delodajalci. Danes smo slišali nekaj stavkov o tem, kako določba 223. člena, če sem si prav zapisal, naj ne bi bila usklajena. Prišla je v zadnjem trenutku s strani sindikatov in po mojem, če v pogajanjih sodelujejo trije partnerji in če se eden od teh ne strinja, to pomeni, da zakon še ni neusklajen. Tako da še vedno smatram, da je zakon usklajen. Imam celo pomisleke. S poslanci je bilo v bistvu zelo malo usklajevanja, kljub temu, da smo vsaj poslanci Poslanske skupine SDS aktivno sodelovali pri samem osnutku zakona in tudi v različnih procedurah. Vedno, ko smo se sestajali z ministrom, smo prišli do ugotovitve, da bodo naše rešitve predstavljene socialnim partnerjem, ampak, če se oni ne bodo uskladili oziroma podprli soglasno te rešitve, ta rešitev ne bo šla skozi parlamentarno sito.
Tudi meni marsikatera rešitev znotraj zakona ni všeč. Dal bi še več pobude in več besed delodajalcem. Zakaj? Ob tem, ko smo vsi zagovarjali socialni dialog, smo vsi zagovarjali tudi razvoj gospodarstva, nova delovna mesta itd. Ampak, saj pravim, ta zakon je nek kompromis in kompromise je bil minister pripravljen sklepati. Nekateri v prejšnjem mandatu tega niso bili pripravljeni narediti, tako da bom zakon podprl, me pa zelo preseneča, da
23
DZ/VI/16. izredna seja
se danes, ko se kažejo neke nove pozicije znotraj Državnega zbora, kažejo tudi nove besede znotraj teh pozicij.
Zakon bom podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Naslednji razpravljavec je gospod Jože
Tanko.
JOŽE TANKO (PS SDS): Hvala lepa za besedo.
V efektivno krajšem času kot je eno leto, je minister Vizjak pripeljal oziroma bo pripeljal čez Državni zbor dve kapitalni reformi, pokojninsko reformo in reformo trga dela, skupno tri zakone. Če ne bi bilo socialnega dialoga, najbrž tega ne bi bilo mogoče storiti, tako kot ni bilo možno tega storiti v prejšnjem mandatu v trikrat daljšem času. Mislim, da smo vsi spregledali eno dejstvo. Jutri je v Parizu sestanek OECD. Tam bo obravnavana tudi Slovenija. Sprejetje teh dveh zakonov je ključno za dodelitev letnih ocen, presoj OECD, ki bodo podlaga za letne ocene Slovenije. Mislim, da se z obravnavo in sprejetjem teh dveh zakonov ni za igrati, ker imajo poročila OECD, kot sem prej rekel, daljše učinke, večje posledice kot to preigravanje glede posamičnih določb. Kljub temu, da ste nekateri to dejstvo spregledali, vam predlagam, da se temu delu dobro posvetite. Ni vseeno, kam je Slovenija uvrščena. Ni vseeno, kakšno oceno bo dobila, ker to pomeni tudi podlago za bonitetne agencije, to pomeni tudi podlago za odločanje kreditodajalcev, ki jih bomo še vedno potrebovali in to pomeni tudi izjemno velik strošek na koncu, če ta paket ne bo sprejet.
Oba zakona bom podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Ugotavljam, da ste besedo dobili vsi, ki ste želeli obrazložiti glas. Želi mogoče še kdo v lastnem imenu obrazložiti glas? Odpiram možnost prijave. Besedo ima gospod Franc Breznik.
FRANC BREZNIK (PS SDS): Hvala za besedo.
Lahko rečem samo naslednje. Dal bom podporo temu zakonu, predvsem v smeri tega, da je lahko kritizirati nekoga, ki je vodil ta pogajanja. Pogajanja so bila težka, obsežna. Slovenija se mora zavedati, da je predvsem nekonkurenčnost slovenskega gospodarstva v tem trenutku ključni temelj usode te države. Zakon o delovnih razmerjih je temelj naše konkurenčnosti, ki nam v tej evropski druščini daje novo podlago zato, da se lahko naše gospodarstvo nekako končno postavi v bok in naši podjetniki končno postavijo v bok državam, ki takšno zakonodajo imajo. Prejšnji zakon je bil dokaj zastarel, podpiral je predvsem delavce, ki niso bili motivirani na nekih delovnih mestih. V ključu tega zakona je treba pogledati še z naslednje perspektive - to je zgodba, da se mora slovensko gospodarstvo v tem trenutku, predvsem v velikem delu gospodarstva, ki je
podizvajalec velikih multinacionalk, izredno hitro prilagajati in vsak delodajalec v sferi tega ima izreden strah, da lahko na kratek rok zaposli veliko število delavcev, ko jih potrebuje, ko ima naročila. Ta zakon daje to podlago, točno to, da se prilagaja razmeram na trgu. Je normalen in mu dajem vso podporo. Ne razumem tistih, ki ste bili zraven kot koalicijski partnerji, sedaj pa pri enem členu dajete neke dvome. To je politikantstvo, to je nekaj neresnega, to je neresna politika. Mislim, da bo prihodnost pokazala, kaj so resni politiki in jih bo ločila od neresnih politikov. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala, gospod Breznik. Želel bi vas samo opozoriti, da v postopku obrazložitve glasu ni mogoče dajati odgovora na to, ali je nekdo resen politik ali ne, tako da vas prosim, da to upoštevate v nadaljnjih obrazložitvah glasu.
Besedo dajem mag. Majdi Potrata.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala za besedo, gospod predsednik.
Še včeraj nisem imela nobenih težav s tem, kako bom glasovala. Zakon o delovnih razmerjih sem nameravala podpreti, ker sem ga štela za zakon, ki je usklajen s socialnimi partnerji. Moram reči, da sem se ob obravnavi in glasovanju na delovnem telesu večkrat čutila v zadregi, da niso dobili podpore tudi tisti amandmaji, na primer, zagovornika načela enake obravnave, ki so bili zagotovo dobri, ampak ker niso bili usklajeni s socialnimi partnerji, niso dobili podpore. To je bila moja notranja stiska, kako kot poslanka enkrat 100-odstotno spoštujem socialni dialog in se ne šteje, da sem kot avtomat stiskala na gumb, če pa je to predlog koalicije ali koga drugega, se pa to tako šteje.
Moram reči, da se mi zdi moraliziranje nekaterih, ki so v prejšnji vladi odločno nasprotovali pri vseh reformnih poskusih, neokusno. OECD ni od danes, OECD ne bo jutri imel prvega sestanka, na katerem bo govora o reformah. Zato bi se, ko govorimo o politični odgovornosti, bilo treba vprašati, kje je bila ta politična odgovornost leto ali dve nazaj. To še ne govori o tem, da je vsaka sprememba, ki se dogaja na plečih delojemalcev, zame sprejemljiva. To je tisti razlog, zaradi katerega se bomo v poslanski skupini posvetovali, kako bomo ravnali ob glasovanju. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Ugotavljam, da so vsi, ki so se prijavili, dobili besedo. Je še kdo, ki bi želel obrazložiti glas? Ugotavljam, da ne. Zato v skladu s postopkovnim predlogom, ki ga je podala mag. Majda Potrata v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov, odrejam 15-minutni odmor, tako da bomo sejo nadaljevali ob 10.05.
(Seja je bila prekinjena ob 9.48 in se je nadaljevala ob 10.06.)
24
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/28. izredna seja
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Nadaljujemo sejo. Po posvetu v Poslanski skupini Socialnih demokratov sprašujem, če želi mag. Majda Potrata podati stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov glede glasovanja.
Izvolite, imate besedo.
MAG. MAJDA POTRATA (PS SD): Hvala, gospod predsednik.
Čas, ki smo ga zahtevali, smo porabili za to, da smo znova ugotovili, da je pri usklajevanju delovnopravne zakonodaje 38 ukrepov takih, ki so v prid delodajalcem in samo 15 takih, ki so v prid delojemalcem. Kljub temu se bomo držali dogovora, ki je bil sklenjen med drugim tudi pri predsedniku države, in sprejetju zakona ne bomo nasprotovali, bomo pa različno glasovali. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
Prehajamo na glasovanje, zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti nihče.
(Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Še enkrat čestitke ministru.
S tem zaključujem to točko dnevnega
reda.
Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela v okviru rednega postopka.
Državni zbor je v četrtek, 28. februarja 2013 opravil drugo obravnavo navedenega predloga zakona. Ker so bili v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov dopolnjenega predloga zakona, je zbor na predlog Vlade kot predlagateljice predloga zakona sklenil, da bo na podlagi prvega odstavka 138. člena Poslovnika Državnega zbora še na tej seji opravil tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona za tretjo obravnavo ni bilo vloženih amandmajev, zato vas želim obvestiti, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev, sprejetih na seji matičnega delovnega telesa oziroma Državnega zbora v drugi obravnavi, predlog zakona neusklajen.
Prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Najprej vas sprašujem, če je interes po obrazložitvi glasu v imenu poslanskih skupin. Odpiram prijavo. Prosim, da se prijavite, v imenu poslanskih skupin.
V imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke ima besedo gospod Tomaž Lisec.
TOMAŽ LISEC (PS SDS): Hvala. Še enkrat lep pozdrav vsem skupaj!
Bom zelo kratek. Tudi pri tem zakonu je bilo narejenega veliko napora, da so se socialni partnerji uskladili, tako da tudi s tega mesta še enkrat čestitke ministru Vizjaku, da je s socialnimi partnerji dosegel rešitve, ki verjetno niso v prid vsem, so pa usklajene, so del kompromisa, kar nekaterim v prejšnjem mandatu ni uspelo. Pomembnejše rešitve, ki jih ta zakon prinaša, so prav gotovo v prid tako delodajalcem kot delojemalcem. Naj ponovim, da bo ob sprejetju tega zakona imela bodoča koalicija en program manj v svoji agendi. Njeno delo bo zato veliko lažje in zato verjamem, da bo tudi opozicija podprla napore sedanje koalicije ter tudi napore ministrstva in soglasno podprla ta zakon. Hvala.
PREDSEDNIK JANKO VEBER: Hvala tudi vam.
V imenu poslanskih skupin ni izkazanega interesa. Sprašujem, če želi še kdo obrazložiti glas v svojem imenu. Ugotavljam, da ne, zato prehajamo na glasovanje.
Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 83, proti nihče.
(Za je glasovalo 83.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Zaključujem tudi 29. izredno sejo Državnega zbora. Obveščam vas, da se bo čez 15 minut, ob 10.30, pričelo nadaljevanje 11. seje Državnega zbora.
Seja se je končala 5. marca 2013 ob 10.14.
25
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/28. izredna seja
INDEKS GOVORNIKOV
A
AMBROŽIČ, BORUT................................................................................................................................................16
AMBROŽIČ, MAG. BORUT.....................................................................................................................................16
B
BRANISELJ, RIHARD..............................................................................................................................................21
BREZNIK, FRANC....................................................................................................................................................24
Č
ČRNAK MEGLIČ, DR. ANDREJA................................................................................................8, 9, 13, 16, 20, 21
H
HOČEVAR, MAG. KATARINA..........................................................................................................................10, 13
HORVAT, JOŽEF......................................................................................................................................................23
J
JENKO, MAG. JANA..........................................................................................................................................13, 21
JERAJ, ALENKA..................................................................................................................................................7, 15
L
LISEC, TOMAŽ..............................................................................................................................................11, 23, 25
M
MEH, SREČKO..........................................................................................................................................................17
MODERNDORFER, JANI........................................................................................................................................18
O
OPEC, JASMINA......................................................................................................................................................21
P
POTRATA, MAG. MAJDA...........................................................................................................................22, 24, 25
PRESEČNIK, JAKOB...............................................................................................................................................23
T
TANKO, JOŽE...........................................................................................................................................................24
TOMC, ROMANA......................................................................................................................................................20
V
VIZJAK, MAG. ANDREJ......................................................................................................6, 8, 9, 10, 12, 14, 18, 19
VOGRIN, MAG. IVAN...............................................................................................................................................22
Ž
ŽGAJNER TAVŠ, MAG. BARBARA.........................................................................................9, 12, 16, 19, 20, 22
26
REPUBLIKA SLOVENIJA
DRŽAVNI ZBOR
DZ/VI/28. izredna seja
LEGENDA
PS PS - Poslanska skupina Pozitivna Slovenija PS SDS - Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke PS SD - Poslanska skupina Socialnih demokratov PS DL - Poslanska skupina Državljanska lista
PS DeSUS - Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije PS SLS - Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke PS NSi - Poslanska skupina Nove Slovenije
PS NS - Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti NeP - Nepovezani poslanec
27