Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman vel)«: Zm «ei« leto predplata* lb fld., ia pol leta S fld., xa četrt lata 4 fld., » H"1« ineaec 1 fid 10 kr. V administraciji prejeman rtlja: «eio lato 19 fid., ta pol le ji 6 fid., ta čatrt leta 3 fM-i aa {eden meiec 1 (Id. V Ljubljani n« dom poailjan valja 1 (Id. 20 kr. vat na leto. Poaamn« Iterilke po 7 kr. ■ t Naročnino !n oznanila (i na ar a ta) »»prejema npravnlltro In ekspedielja v ,,Katol. Tlakami" Kopitarjeve nllee It. 2. Rokopisi ae na vračajo, nefrankovana piama ne viprejemajo. Vredniitvo je v SemenlSklh nlieah It. S, I., 17. lah^ja vaak dan, iavaemti nedelje in praimke, ob pol 6. ari popoldne. Vredniitva t «1 e f 6 n ■ i t ev. 74. & tev. 173. V Ljubljani, v ponedeljek 31. julija 1899. Letnilc XXVII Vabilo na riaročbo. S I. avgustom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. »SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Vse leto 12 gld. Četrt leta . 3 gld. Pol leta 6 „ Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto Pol leta četrt leta 4 gl. — kr. Jeden mesec 1 „ 40 „ Vpravništvo ,,Slovenca 15 gld. 8 „ Mirovni posveti. Mirovni posveti, ki so se dne 18. maja pričeli v Hagu, so končani. Ali so te konierencije dosegle oni idealni namen, ki ga je bil v svojem pozivu na omikane države minolo leto očrtal ruski car V Nikakor ne, kajti glavna svrha tem posvetom bi moralo biti razoroženje, a ravno to vprašanje stopilo jo v ozadje, čemur pa se z ozirom na anta-gonizem raznih držav in na mnoga nerešena sve tovna vprašanja tudi ne čudimo. Zvršetek konferencij torej optimistom ni izpolnil lepih nad, vendar bo diplomati in politiki vsaj resno in trezno razmotrivali razna vprašanja, ki so v zvezi z militarizmom, in tako vrgli v zemljo seme, katero utegne, tako vsaj upamo, v bodočem stoletju vskliti in vzrasti kot palma miru. Konečni protokol mirovnih konferencij ob-seza štiri dogovore in pet želja, katere bodo pooblaščenci predložili svojim vladam. Prvi dogovor se tiče mirne poravnave mejnarodnih prepirov. S tem vprašanjem se je bavila tretja komisija. Po predloženem načrtu morale bi signatarne vele-vlasti v slučaju resnega prepira apelovati na razsodišče, predno bi odločevalo orožje. Toda Nemčija se je izrekla proti obligatornemu razsodišču, kakeršno je predlagala Rusija. Se odločneje sta ugovarjala dotični določbi rumunski in srbski zastopnik, češ, da bi bile potem male države pod kontrolo velevlastij. Večina se je nato izrekla za fakultativno razsodišče, ki bi imelo v prepornih vprašanjih le posvetovalni značaj brez obveznosti. To razsodišče naj bi ne pretrgalo mobilizacije ali drugih priprav za vojsko. Ta stalni mirovni dvor v Hagu bi razsojal le tedaj, ko bi zahtevale posamezne države. Drugi dogovor se tiče običajev in določeb za vojsko na kopnem, tretji obsega revizijo ženevskega in peterburškega dogovora ter bruseljske konierencije 1. 1874 o vojnem pravu. Nobeden teh dogovorov ni bil doslej konečno odobren od vseh dotičnih držav. In tudi sedaj je dvomljivo, da bi sedanjim sklepom pritrdile vse države. V vojski je v obče vsakdo egoist. Vojak ne bo nikdar stradal v vojski, ako bo našel živež, in skoraj gotovo tudi ne vprašal za račun. In četrti dogovor obseza tri izjave, katere naj bi preprečile metati razstrelila iz balonov in sploh take kroglje, ki se razstrele v telesu. Konečno zapisnik obseza petero želja: Prvič želi konferencija, naj bi se troški za armade omejili, ker to zahteva materialni in moralni blagor človeštva. Drugič želi konferencija, da se v program bodoče konierencije uvrsti vprašanje o pravu in dolžnostih nevtralnih držav. Tretja želja je, naj države proučo vprašanje glede kalibra pušek in pomorskih topov. Četrta želja je, da se v kratkem snide posebna konferencija za revizijo ženev- skega dogovora. In peta želja je, da bodoča konferencija pretresava vprašanje o zasebni lastnini v pomorskih vojskah o in bombardovanju mest in vasij. Najvažnejše vprašanje o omejitvi vojnih tro-škov je ostalo torej le kot želja. S tem vprašanjem se je bavila prva komisija. Že knez Met-ternich je bil 1. 1816 sprožil to vprašanje, kako naj bi mejnarodna konferencija posameznim državam določila normalno število vojakov. Toda vsi poskusi v tem oziru so se doslej izjalovili. Rusija je sedaj predlagala, naj bi število armad in vojni proračuni za pet ali vsaj tri leta ostali »statu quo ante«. Večina delegatov pa je ta predlog odklonila. Kaj je konečni rezultat? Konferencija je sicer priznala vzvišene namene ruskega cara, toda oživo-tvoriti ta ideje ni mogla. Militarizem je moloh, ki zahteva vedno večje žrtve, in sedanji svetovni položaj ne pripušča niti delnega razoroženja. Di-plomatje računajo z realnimi razmerami, sodijo svet, kakeršen je, in ne tako, kakeršen bi moral biti. Oni stari rek, da vojska zahteva prvič denar, drugič denar in tretjič denar, je še vedno v veljavi. In to bo menda veljalo na žalost obremenjenih narodov tako dolgo, da omagajo ljudstva pod bremeni in bode za daljšo dobo nemogoča vsaka ofenziva in defenziva. Politični pregled. V Ljubljani, 31. julija. Politika desničarskih strank v državnem »boru. Glasilo poljske liberalne stranke se v jedni zadnjih številk grozno huduje nad raznimi desničarskimi Btrankami, posebno pa nad poljskim in češkim državnozborskim klubom, ker nimajo, kakor pravi ta list, prav nobene politike. gg B3PSS3S SB38 L S S T E K. Neznana pesem. Spisal A. B. tKonec.j Posetil je zadnjikrat svojo rojstno vas in slu til je na tihem, da se je prišel poslovit od nje. Tu je bela vaška cerkev s svojimi golimi Btenami, z živo barvanimi kipi na lesenih oltarjih .. . Kako veličasten se mu je zdel nekdaj ta prostor, kako se je širilo njegovo mlado srce, kadar so se oglasile na koru svete pesmi, polne skrivnosti in veselega upanja. Skozi visoka okna je sijalo toplo velikonočno solnce, od oltarja je vstajalo dišeče kadilo v komaj vidnih plavih oblakih. In njemu se je zdelo, da se širijo stene do daljnega obzorja in da so dviga obok visoko do jasnega neba . . . Tod je živel svoja krasna leta. Ta tiha po krajina, skrita med gozdovi, je bila ves njegov svet. Hiše so ležale raztresene ob ilovnatih klancih ; skrite so bile večjidel med drevjem, le tu pa tam se je lesketala bela stena. In na okrog so se razprostirali valoviti hribi, pokriti z mladim bukovjem. Tod je sanjal svoje prve sanje. Ležal je v mahu pozno do večera, s polzatisnjenimi očmi in prekrižanimi rokami. Nad njim je šumelo zeleno listje; skozi vejevje se je svetil tu in tam košček jasnega neba .... Gozd ni utihnil niti za hip. Šepetalo je neprestano krog njega v skrivnostnih besedah; zdelo se mu je, da prihajajo od nekod poludušeni glasovi prelepe neznane pesmi. Takrat je začutil prvikrat hrepenenje po nji, — nerazumljivo bolestno hrepenenje. Kje je slišal tisto pesem? V polnočnih sanjah, v materinem naročju?... V največji sreči, v najtežji bolesti je zaslutil nejasno njene glasove, — a kadar je obstal in poslušal, izginili so v daljavo brez sledu . . . In od tedaj jo je iskal z vso močjo svojega srca .. . Kar je ustvaril, zdelo se mu je medlo in slabo, samo slab in razblinjen sled one zaželjene popolne lepote. Sedel jo pri klavirju in poskušal. A časih je bila njegova duša pusta in brez ognja in zdrznil se je ob teh trivijalnih, vsakdanjih glasovih, ki so mu prihajali izpod prstov . . . Da, nad to sanjajočo zeleno pokrajino jo plavala prvikrat ona nebeška pesem ... Bukovje šumi kakor takrat in v dolini trepečejo solnčni žarki po zelenih travnikih . .. Stopal je po ozki blatni stezi proti vasi. Za cerkvijo je ležalo pokopališče v vlažni senci. Na gomilah so stali polrazpali leseni križi z nerazločnimi napisi; ob cerkvenem zidu je slonelo dvoje kamenitih spomenikov. Odstranil je vegasto ograjo ter pokleknil na grob, visoko zaraščen 8 pisano travo in nerazcvelimi belimi rožami. Pod to gomilo so položili pred davnimi leti njegovo mater. * * * Vedel je natanko, da so šteti njegovi dnevi. Njegova jirsa so bila slabša dan za dnem in kadar je legel na posteljo, obšla ga je utrujenost, da ni mogel ganiti z roko. Ves svet na okrog se mu je zdel tuja zemlja, s katero nima nikakega opravka in v katero je prišel samo za par dnij kot gost. In to ga ni žalostilo. Na smrt se je spomnil samo o poznih večernih urah, kadar je gledal v temo s široko odprtimi očesi. Tudi ni prekinil svojih študij. Hodil jo na konservatorij kakor drugi, a kadar je poslušal pogovore o slavni prihodnjosti in veselem življenju, zatrepetal mu jo na obrazu resigniran smehljaj. Vsi so občevali z njim z nenavadno, skoro nežno uljudnostjo, kakor bi ee ga bali razžaliti z nepremišljeno besedo. Kadar jo sedel h klavirju, utihnil je najmanjši šum, da bi se slišalo lahko di; — Smer notranji politiki, pravi list, določa samo Thunovo ministerstvo, večina nima druge naloge, nego samo odobriti, kar jej grof Thun predloži. V posebno čudni luči pa nam pokaže politiko večine dejstvo, da sedaj, ko se manjšina giblje živahneje ko kedaj poprej in si skuša pridobiti popularnosti pri prebivalstvu, večina popolno miruje in molči. Ali nima niti češki, niti poljski klub prav nobenih teženj ? Ravno sedaj potrebuje slovanska zveza pozitivnega programa in na njegovi podlagi najintenzivneje akcije. Ako parlamentarna večina kmalu ne prične z resnim delom, mora poginiti na politični anemiji. Sedaj je skrajni čas, ako nočejo, da je izgubljena vsa bodočnost. — »Nova Reforma«, to je namreč zgoraj omenjeno glasilo, ima sicer popolnoma prav, ko pravi, da se sedaj od strani večine ničesar ne zgodi, toda povedati bi pa tudi morala, kaj naj se zgodi. Program, in sicer pozitiven program je že davno gotov. Neštevilnokrat se je že pričela odločna akcija v svrho izvršitve posamnih točk tega programa. Koliko poskusov se je že pričelo v svrho konečne rešitve narodnostnega in s tem pozneje tudi drugih vprašanj, a vselej zaman. Vsako akcijo je preprečila brezobzirna nemška ob-strucija in ravno vsled tega, ker ta preveč »dela«, ne more nikamor večina. Opozicija naj opusti svojo neumno in škodljivo taktiko, in takoj se prične resno in pozitivno delo. Proti § 14. so vprizorili nemški liberalci stiastno gonjo na vseh koncih in krajih. Poseben odbor liberalnih prvakov skrbi zato, da se oglasi vsaka liberalna vas z odločnim papirnatim protestom, s katerimi se polnijo koši pri ministerstvu in lokalnih vladah. Poleg tega so pa poskrbeli zavednim trgovcem in velikim industrijcem za primerno število izjav, s katerimi zahtevajo od finančnih oblastev povrnitev vseh davščin, ki so jih vplačali na podlagi naredeb po paragrafu 14. Kajpada vlagatelji sami ne pričakujejo, da bi se kdo res oziral na njih odločne zahteve. Čudno je pri vsem tem smešnem počenjanju le to, da ro-govilijo liberalci proti temu, kar so sami ustvarili za porabo proti svojim nasprotnikom. Nemško-liberalna klika bi bila smela brez vsakih ovir krotiti s tem paragraiom slovanske narode, ko bi bili kedaj tako divji, kakor so sedaj očetje tega paragrafa, vlada oziroma večina se pa ne sme posluževati tega sredstva v boju z liberalci. Sicer se pa vlada kaj lahko iztrga iz rok ternu paragrafu ; obstrukcija naj utihne, liberalci naj pokažejo voljo za resno sodelovanje v parlamentu, in takoj je pomagano vladi in prebivalstvu. Dokler pa tega ni, je smešen ves krik v liberalnem taboru. Mirovna konferenca v Haagu je s sobotno zadnjo sejo zaključila svoje upov a ne uspehov polno delo. Sobotna sklepna seja je bila javna. Predsednik Staal je naznanil, da so zastopniki udeleženih držav podpisali že omenjene dogovore, nasvete in želje, in sicer sklepni akt vsi zastopniki, pogodbo glede razsodišča zastopniki šestnajstih, ono glede vojske na suhem in na morju, kakor tudi glede prepovedanega streljiva zastop- hanje vetra, ki se je igral z zagrinjalom na oknu. V pesmih Makarijevih je ležalo toliko tihe melanholije, da so srca nehote zadrhtela ob teh čudovitih zvokih in da se je razlila temna resnoba po licih. A ob vsem občudovanju so ni poznal na njegovem obrazu niti sled sreče ali zadovoljstva. Njegove oči so ostale nemirne in negotovo hrepenenje ni izginilo v njih niti za trenotek. Časih se mu je zazdelo, da jo čuje v tihem času skrivnostne velikomestne noči. Bele zvezde so trepetale na nebu; ob cesti so se dvigala visoka temna poslopja. Iz kake kavarne ali visoko iz razsvetljene koncertne dvorane so prihajali zvoki vijolin, nejasni in bolestni, kakor polnočne sanje nemirnega srca . . . Stal je in poslušal, — a ko se je zavedel, ni ostalo ničesar od nebeških akordov in kje v bližini je hreščal trivijalen valček. Nekega jutra je ostal doma. Čutil je, da se mu bliža konec. Sprva so ga hodili posečat prijatelji in znanci; govorili so mu o zdravju in o lepi prihodnosti. Sčasoma pa so pozabili nanj in naposled ni bilo nikogar več k njemu. Ni se mogel več dvigniti, da bi šel h klavirju ; noge so se mu tresle in zvrtilo se mu je v glavi ob prvem koraku . . . niki petnajstih držav. Nato je prebral predsednik pismo niz. kraljice papežu za moralno pomoč in odgovor papežev, v katerem ustreza želji kraljice in izjavlja, da je voljan tudi dejanski sodelovati, kazoč na dejstvo, da je bil že večkrat razsodnik v prepornih zadevah mej državami. V svojem sklepnem govoru je Staal naglašal, da dovršeno delo sicer ni popolno, vendar odkrito, praktično in modro. Skušalo se je zjediniti načeli gleda drž. suverenitete in pravične mejnarodne solidarnosti. Delegate je pri tem vodila vseskozi pravičnost. Po nekaterih običajnih zahvalah se je zunanji minister de Beaufort spominjal ruskega carja, ki je sprožil mirovno idejo. Resnice seveda ni hotel nihče povedati, da se namreč ni doseglo prav ničesar. Najboljša je bila še izjava francoskega zastopnika, ki je izražal željo, naj s to konferenco delo ne bi bilo končano, marveč to naj hi bil še le pričetek resnemu delu v interesu miru. Razmere v Španiji. Razni listi so poročali v zadnjem času o nekem »prepiru« mej nadškofoma v Toledo in Sevilli radi nekega »kar-lističnega pamlleta«, ki ga je baje objavil nadškof v Sevilli. Takoj s početka se je lahko uvidelo, da v teh poročilih nekaj ni v redu in da mora nekaj druzega tičati za »karlističnim pamfletom«, radi katerega se, je baje toledski nadškof že pritožil v Rimu. Sedaj pa, ko je objavljen cel dotičiu pastirski list sevillskega nadškofa, je pojasncna vsa zadeva. V tem listu govori nadpastir o boju, ki ga vodijo verski sovražniki proti veri in cerkvi, ter omenja, da sta vložena v parlamentu dva predloga, katerih eden zahteva izgon jezuitov, drugi pa sploh zatiranje moških in ženskih redov v Španiji Govori se celo, da je ta dva načrta predložil neki poslanec v sporazumljenju z vlado. Umevno je toraj, da se je nadškof moral oglasiti ter opomniti poslance obeh zbornic, naj odklonilo predložena načrta. Umevno je tudi, da nadpastir ni mogel z rokavicami prijemati nasprotnikov cerkve in domovine, in ker je ta list objavil tudi karli-stični časnik »Gorres Espanol«, planili so proti nadškofu vsi navidezni patrijotje in ga denuncirali kot pospeševalca karlistične ideje, kar pa seveda ni in ne more biti resnično. Pričakovati je toraj, da se »prepir« poravna mirnim potom Dnevne novice. V Ljubljani, 31. julija. (Presvetli cesar) je gasilnima društvoma v Mošnjah in Semiču daroval po 80 gld. (Blrmovanje v ljubljanski škofiji.) Zadnje po ročilo o \8poredu birmovanja nam je popraviti, da bode v Izlakah birmovanje v sredo dne 9. avgusta, vKolovratu pa v četrtek dne 10 avgusta. V Ihanu ne bo sv. birme, ker je g. župnik obolel in moral iti v pokoj. (Za voliluo pravico.) Naš poročevalec nam piše: Polno policajev! ua vsakim vogalom britka sabljica. In vender ni bilo nič hudega. Delavci so dobro vedeli, da g. župan Hribar potuje po Ruskem, da občinski svetniki hlade svoje živce po raznih tujih krajih in da bi bila mej počitnicami občinskega sveta vsaka večja akcija za vo- Tiste dni je prišla k njemu sestra Kristina in sedela je ob njegovi postelji vse one dolge noči, ko ni mogel zatismti trepalnic kljub vsi svoji smrtni utrujenosti. Kadar se je ozrl nanjo, spreletel mu je lica blažen smehljaj. * * * Umolknil je samo za trenotek. A v tem kratkem trenotku je preživel vse svoje življenje, kakor bi objel z jednim samim pogledom neizmerno sliko. Zagrinjalo je palo in odprl je oči. »Kristina, — meni je lahko, kakor še nikdar doslej. Zdi se mi, da bi vstal in sedel h kla virju . . .« Hotel je vzdigniti glavo, a pala mu je na blazino nazaj. V tistem hipu je iztegnil roko in čudovita sreča se mu je razlila po vsem obrazu. »Ali jih čuješ, Kristina? To so tisti nebeški glasovi, — to je moja zmagoslavna pesem! Od tam gor prihajajo, v srebrnih haljah, z zlatimi harfami ... Ali jih čuješ, Kristina?« Roka mu je omahnila, a otroško blaženi smehljaj mu je ostal na licih. Čez par trenotkov se je dotaknila sestra njegovega čela; bilo je ledeno-mrzlo. Zatisnila mu je oči ter mu dala razpelo v sklenjene roke .... lilno pravico skoro brezvspešna. Včerajšnji shod je bila priprava za večjo akcijo, ki se uprizori tedaj, ko so občinski svetniki povrnejo v Ljubljano z zdravimi živci. Tedaj bodo delavci opravili tudi brez policajev, kajti s polioaji se ne bode uplivalo na delavstvo, ki ve, da se gospodi pokazati sme. Včerajšnji shod na starem strelišču Be je lepo zvršil. Navzočnih 400 mož bode poneslo agitacijo med najširše mase. Na shodu se je volilo mešano predsedstvo. Od krščanskosoci-jalne strani je predsedoval g. Bahar, od soci-jalnodemokratske pa g. M i h e v c. O zahtevah delavcev je govoril g. Gostinčar. Govornik je opozarjal, da delavci težko odprejo vrata, ki vodijo do njihovih pravic. V drž zboru so dosegli peto skupino, a še v tej so terorizirani po drugih stanovih. V občinske zastopa so delavcem še zaprta vrata. Uhod v te zastope pa si morajo priboriti delavci, ki so steber, podpora javnega blagostanja. Kdo tvori javno blagostanje, ako ne delo ? Da imamo samo dolžnosti, a nič pravic, krivi smo v prvi vrsti sami. Zahtevati moramo združeni delavci odločno svoje pravice. Žalostno jo, ako Be dobi napreden občinski za-stop, kakoršen hoče biti ljubljanski, ki v klubu sklene, da delavcem ne bo dal volilne pravice. — Ako je kak stan napredoval, je gotovo delavski, ki se je iz prahu povzdignil do veljave. Govornik opozarja delavce, naj ne bodo vzgled prepirajočim se strankam, ampak naj nastopijo, kakor na prvem shodu skupno za to, za kar morajo biti vsi zavedni delavci. Na prihodnjih shodih naj se še krepkeje pokaže ta delavska solidarnost, pokaže naj se, da vemo, kaj je naše. — Nato se je soglasno sprejela resolucija za občno, direktno in tajno volilno pravico v ljubljanski občinski zastop. Povdarjalo se je, da resolucija nikakor ne zadošča. Doslej je občinski zastop vse take resolucije vrgel v koš. Treba je voliti depu-tacijo, ki naj resolucijo ponese županu Hribarju ter naj mu pove, da so se delavci naveličali čakati in da se ne dajo več voditi za nos. Na ta način bodo zvedeli delavci, kako jim je nadalje postopati. Soglasno so bili izvoljeni v to deputacijo gg. Bahar, Mi h ev c, Gostinčar in Hiteč. S pozivom, naj se delavsko ljudstvo mnogo-brojno udeleži protestnega shoda proti podraženju živil, katerega pri-rede krščanski socijalci v nedeljo dne 6. avgusta ob V, 10. uri dopoludne na s t a r d m strelišču, se je zaključil shod. (Prezentovan je) č. g. Janez Hromeč, župnik na Novi Oslici za župnijo Šenturška Gora. (Družba sv. Mohorja) je tudi letos napredovala, ker šteje 78.103 ude, torej 972 več, ko lani. Letos se bode razdelilo 468.618 knjig. (Umrl) je dne 27. t. m. na Gorjanskem (Goriško) obče spoštovani Josip Strekelj, oče znanega profesorja na graškem vseučilišču gosp. dr. Štreklja. Od blizu in daleč so mu prijatelji in znanci prišli izkazat zadnjo čast. (Iz Kranja) nam pišejo: Ako nisi zanimiv, stori se sam. Tako mislijo najbrže vsi oni naši prosvitljenci, katerim se jako »feržmaga«, da niso imeli večine pri zadnjem zboru kmetijske družbe, da so se morali poslužiti nasilstva nasproti kmetom In zdaj pa skušajo prav na ljubeznjivi način kmete za se pridobivati. Kako neki ? S tem, da »farbajo«, pa ne, kakor farbarji obleko in drugo robo, ampak ljudi. In tako so zanimivi že dalj časa, posebno pa še zdaj se svojo »ljudsko farba-rijo«. Odkar je poljanski doktor krstil kmete za mežnarje, ima on tudi v našem mestu mnogo posnemovalcev, kateri hočejo imeti kmete za svoj »šlebeder«, kedar jih kaj bode v pete. Tako se je pred par dnevi tamkej v prostorni veži, kjer podpirata pred vratmi dva stebriča elegantni balkon, mož s pobarvanim nosom tudi poslužil »farba-rije«. Mož sicer ni kdove kako živahen, a kedar se gre za kmečke koristi, si misli, treba je storiti že svoje. Zanimivo je bilo poslušati, kako je ob-delaval neko ubogo babše kmečko, zakaj se gre pri kmetijskem društvu. »Farbal« jo je, da k volitvam, ki bodo menda črez 14 dni, naj pridejo le veči, izobraženi kmetje. Kajžarjev in drugih, je djal, ni treba, ker tu se gre le zato, da »f . . . .« ven pomečemo, ker jih ni treba v društvu. — Kmet ali čuješ? Tedaj kedo naj govori in odločuje torej o kmečkih zadevah? Morda ljudje, ki štejejo kmeta, kateri vse vzdržuje, med »nerazsodno maso«? Kmetje, dobro si zapomnite torej, koliko veljave imate vi in vaše pravice pri onih olikancih, katerim polnite njih žepe b svojimi trdo zasluženimi vinarji. Skrajni čas je torej že, da se kmetje sami organizujejo v svojih zadevah in kmalu bodo potrgani in polomljeni na-šopirjeni sedanji grebeni mogočnih mestnih petelinov. Kmetje, na dan za svojo sveto stvar! (TržiAke uarodnostue razmere.) Komu ni znan Tržič? Tržičani imajo i v svoji govorici i v svojem vedenju i v svojih običajih nekaj posebnega, kar je vzrok, da so predmet splošnega zanimanja. Tudi glede na pobožnost njegovih prebivalcev so nekdaj Tržič hvalili, in še sedaj mu gre v tem oziru vsa čast, dasi se je že marsikaj obrnilo na slabše. Posebno pa je razupit Tržič zaradi svoje nemškutarije. Dočim se je povsodi po Kranjskem in sosednih kronovinah prebujal narod iz trdega spanja in s» poprijemal resnega dela za dom, je ostalo v Tržiču skoro vse pri starem. Le nekaj malega se je obrnilo na bolje, tako n. pr. je v šoli dobila slovenščina malo več pravic, v cerkvi je na mesto nemškega petja stopilo slovensko, in še nekaj malega je postalo drugače. Nekaj slučajev naj Častitim čitateljem pojasni naše razmere. V soboto 29. julija smo imeli sklep šole. Običajno je, da se ob sklepu šolskega leta priredi mala slavnost. Pri tej slavnosti je bilo razmerje mej slovenskimi in nemškimi otroci 398 : 30, in še mej temi 30 Nemci bi nekatere bolj po pravici imenovali Slovence, kakor Nemce. In vendar jih je predsednik krajn. sol. sveta klical samo v nemškem jeziku. Koliko učencev je pač razumelo besede : »Folgende Schtiler verdienen belobt zu werden?« Šolskemu vodstvu ne očitamo ničesar, ker ima v tem oziru tako težavno stališče, kakor nobeno drugo na Kranjskem. V občinskem zboru sedi poleg Nemcev tudi nekaj Slovencev. Lansko leto je neki nemški odbornik — kakor se mi je pravilo — predlagal, da se naj v prihodnje od deželnega odbora sprejemajo samo nemški dopisi. Predlog je bil sprejet — soglasno. Da so oficijelni sprejemi, napisi itd. vsi nemški, tega mi ni treba še posebej poudarjati. Da je v Tržiču zastopan tudi nemški »Schulverein« b svojim »Kin-dergarten«, da ima »Stidmark« tu svojo podružnico, to je že splošno znano. Davno bi bile v Tržiču že lahko zavladale drugačne razmere, da niso tržiški Slovenci rok križem držali. Slovensko bralno društvo, kateremu »Narod« poje slavo-speve, ni še priborilo in tudi ne more priboriti slovenstvu v Tržiču nobene pravice. Naše bojišče za naše narodne pravice more in mora biti le pri volitvah v krajevne zastope. Tu se pokaži, kdor si Slovenec. Zato še enkrat apelujemo na rodo-ljubje tistih slovenskih Tržičanov. ki imajo volilno pravico: ne dajte se komandirati »Narodu«, ki ne pozna naših ramer! Verjemite mi, da »klerikal-st-vo« ni taka pošast, kakor Vam jo slika »Slovenski Narod«. Čeprav moramo biti duhovniki že po svojem poklicu največi nasprotniki liberalstva, nas to vendar ne more ovirati, da bi z vami ne delovali za narodno stvar. Povsodi so bili duhovniki buditelji naroda, zakaj bi ne smeli biti v Tržiču ? Osnujte toraj vi politiško društvo za Tržič, če nam ne zaupate, ali pa stavite kak drugačen predlog. Poleg politiškega društva bi bila pri nas že davno potrebna podružnica društva sv. Cirila in Metoda. Vem, da bi nam potem to društvo rado naklonilo slovenski otroški vrtec, kjer bi se naša deca odgajala v slovenskem in krščanskem duhu. Na delo torej, rodoljubi tržiški! Če pa niti sedaj nočete storiti ničesar, potem se pa varujte, da tržiški duhovščini ne bodete kedaj očitali brez-domovinstva. N. (Abiturijentje) iz leta 1879 : Kdaj in kje bomo obhajali dvajsetletnico ?! (Rudeči križ.) Deželno pomočno društvo Rudečega križa za Kranjsko poroča, da so v mino-lem letu posamezne podružnice v Idriji, Kranju, Logatcu, Metliki, Radovljici, Kamniku in Črnomlju prispevale 468 gld. 20 kr. Za slučaj vojske ima društvo pripravljeno bolniško postajo s prenočiščem za 210 mož, rekonvalescentnico za 100 mož in bolniško postajo brez prenočišča z opoldansko hrano na kaki železniški postaji. Presvetli knezoškof dr. Jeglič jo dal na razpolago grad z vrtom v Goričanah, da se v slučaju vojske po možnosti porabi v društvene namene. Koncem leta 1898 jo štelo društvo 3 častne, 198 rednih in 2 podporna člana, premoženje pa je znašalo 17.008 gld. 69 kr. v gotovini in 565 gld. v obli- gacijah in srečkah. Društvo sicer šteje 15 podružnic po deželi, toda delovanje nekaterih je zaspalo. (Iz Štange) nam poročajo: Dne 27. t. m. so nas obiskali presvetli knez in škof ljubljanski, ob 9. uri darovali sv. mašo, pri kateri so domači pevci lepo peli. Po sv. maši so Presvetli od oltarja ljudstvo navdušeno nagovorili; besede so prihajale iz srca in segale v srca. Nato so blagoslovili pri Avsecu lepo novo kapelo in kip svetega Antona P., ki ga je naredil g. A. Rovšek iz Ljubljane. Tudi tu so Presvetli nagovorili ljudstvo ter ganili do solz. Slovesnost nam ostane v trajnem spominu. (Gad) je pičil Uršulo Kastrevec iz Ilrušice pri Stopičah, ko je pobirala steljo. Letos je veliko te grde golazni. (Iz Cirkuice) nam poročajo: V četrtek dne 27. t. m. zgorelo je na Slivnici pri Cirknici voz sena in s senom vred tudi voz. Zapalili so baje na potu otroci ogenj in voznik nevede pelje čez ogenj. Kar je začelo v hipu tako goreti, tla je bil v trenotku voz v ognju. Živino, katera je bila vprežena v voz, je voznik le s trudom mogel rešiti. Škoda sicer ni prav velika, a lahko bi bila večja, ker za dotičnim vozom jih jo šlo še kakih pet. K sreči so takoj zapazili ogenj ter ustavili živino in tako se rešili nesreče. (Iz Preske) nam pišejo : Dne 29. t. m smo končali šolsko leto s sv. mašo. Po sv. maši so se zbrali vsi otroci v šoli, kjer sta jih šolski vodja in katehet opominjevala k pridnosti in lepemu vedenju tudi ob počitnicah. Potem so bili otroci obdarovani s podobicami. Otroci so pridno hodili v šolo in se marljivo učili. Otrok je preveč za eden razred, zato se je letos sklenilo, da se napravita dva razreda. (Tržaški trgovci.) Iz Trsta nam pišejo: Kar se je že neštevilnokrat obravnavalo javno in zasebno, to moramo vedno in vedno naglašati: tržaški slovenski trgovci ne vršijo povsem svoje narodne dolžnosti. Nekako na srce jim je pri-rastla »preljuba« italijanščina! Ni zaradi tistega izreka finančnega dostavljavca, da še ni noben slovenski tržaški trgovec zahteval slovensko uradne tiskovine, ne, to je samo na sebi malenkost, toda značilna malenkost! Marveč gre se za to, kaki so v resnici tržaški slovenski trgovci po večini. Ako pogledamo po neštevilnih popačenih slovenskih imenih na javnih trvdkah, nam to že pove, kaki so lastniki teh tvrdk v narodnem pogledu. So trgovci, ki se se nekako štejejo med narodnjake, a z malimi izjemami govori se v njihovih prodajalnah vse italijanski! Mnogo pokvarijo tisti »komiji«, ki so vedno v dotiki s svojimi laškimi tovariši. Kako težko pripraviš tacega Človeka, da bi govoril s teboj slovenski! Gospodarji sami pa pravijo : Kaj pa hočem, ako me Slovenci ne podpirajo? Ta je prazna! Kam pa hodijo Slovenci, nego k vam? Pa če ne hodijo, krivi ste sami, ker prezirate slovenski jezik, ker vam bolj gladko teče tista sladka italijanščina. Kaj pa naj storimo, da bodo slovenski trgovci v Trstu vsaj s Slovenci govorili v slovenskem jeziku? Treba bi bilo strogega nastopanja. To je vendar škandal, da mora kupec, ki prinese svoj denar trgovcu — vrh tega še Slovencu — govoriti v tujem, plačati v tujem jeziku. Tudi v Ljubljani trgovci mnogo greše v tem oziru, a tržaški — nekaj je izjem, so pa v tem oziru mnogo slabši. (Židovska predrznost.) Iz Trsta se nam poroča : Posebno slovenski duhovniki so lahonskim žulom trn v peti. Židovski »Piccolo« dolži gosp. Stembergerja, kapelana pri sv. Jakobu, da v cerkvi agitira za slovanstvo in da je delal propagando za veselico sv. Cirila in Metoda, ki Be je vršila v neki krčmi. Tržaški »Piccolo« je eden tistih listov, ki s slastjo polnijo predalo z napadi na katoliško duhovčino. Tako se je i sedaj debelo lagal. Bratovščina sv. Cirila in Metoda je priredila domačo zabavo na vrtu šole sv. Cirila in Metoda pri s v. Jakobu in ne v krčmi. — Ta bratovščina oskrbuje slovensko petje v raznih tržaških cerkvah, koder se shajajo verniki slovenske narodnosti, kakor n. pr. pri sv. Jakobu. In ko bi bil g. Stemberger pri tej priliki tudi nagovarjal slovenske vernike, da se udeleže veselice bratovščine sv. Cirila in Metoda, ali se je s tem že pregrešil ? Saj tudi italijanski duhovniki vabijo svoje ljudstvo, da se vpisujejo v bratovščine in udeležujejo cerkvenih shodov, izletov in enacih sestan- kov. G. Stemberger ima res zasluge, ker deluje za versko in narodno probujo slovenskega ljudstva, da jih otima raznih nevarnostij. Zato pa ga obirajo »Piccolovi« židje, ki se vesele pogube naših ljudij. Vse lahonstvo pri sv. Jakobu se vzdržuje iz naših ljudij, in sedaj se židje jeze, ker se obrača na bolje. Mnogo se je preje grešilo v tem oziru, bil je skrajni čas, da kdo poučuje zapeljano ljudstvo. (Strela) je dne 24 t. m. zvečer udarila v pristavo gospe Ide pl. Rajakovič v Doberntžu. Pogorela so poslopja z raznim orodjem in krmo. Škode je nad 10.000 gld. (Ogenj.) Dne 24. t. m. je gorelo pri Jakobu Rupniku v Lomih. Škode ima okoli 600 gld. (Toča) jo 24. t. m. zopet bila okoli Črnomlja ter naredila do 8000 gld. škode. (Od sv. Trojico) na Dolenjskem nam pišejo : Od 20. do 29. julija imeli smo pri sv. Trojici sv. misijon s prav povoljnim uspehom in splošno vdeležbo. Pošiljamo to naznanilo v svet zato, da znova potrdimo, kako vneto je slovensko ljudstvo za to pobožnost, in da pokažemo, kaj vse prenese krepka volja naših Dolenjcev. Sredi najtoplejših dnij, ob največji vročini ter kljub najobilnejšemu poljskemu delu — bila je vdeležba — stan za stanom — vseobčna. Vodili so duhovne vaje čč. gg. lazaristi: Fr. Kitak in Jož. Ferjančič iz Celja in profesor Alojzij Nastran iz Gradca. Vse priznanje in zahvala gorečim gg. misijonarjem, ki so se pri toliki vročini res žrtvovali za blagi in vzvišeni namen. Cerkveno petje je oskrboval vrli g. učitelj Fr. Skulj, ki je v primeroma kratkem času prav dobro izuril nekatere šolske otroke-pevce, ki z ljubkimi in nežnimi glasovi v cerkvenem duhu poveličujejo službo božjo. To omenjamo v izpodbujo in posnemanje onim, ki be-sedičijo, da na deželi ni moč vpeljati pravega cerkvenega petja. Sredi pobožnosti misijonske nas je plašila huda nevihta s točo, ki pa v ohlajeni noči ni imela tolike moči Vendar škoda po nekaterih vinogradih ni malenkostna, ker je naliv razdrl, poplazil in otresel mnogo redilne prsti. (V Krško) so se v petek zvečer iz Gradca pripeljali gojenci kurza za brambovske častnike ter si v soboto ogledali topničarske strelne vaje. Danes je topničarski polk št, 7 odrinil iz Krškega proti Ljubljani. (Gospod Peter Cora) bi rad zopet prišel nazaj v Trst na mesto ravnatelja Konstantina. Podpirajo ga baje italijanski poslanci. Slovenski poštarji si ga gotovo ne žele. (Pokojnine zasebnih uradnikov.) V minister-stvu za notranje stvari so izdelali načrt za splošno obligatorno zavarovanje zasebnih uradnikov. Zavarovanje pokojnin bode obligatorno za vse moške in ženske uradnike od 18. do 50. leta. Zavarovalnino bodo plačevali uradniki in podjetniki in bode znašala 10 do 12% glače. (C. kr. trgovinsko ministerstvo) poroča zbornici, da se je »Comandaciji de Ingenieros de Madrid« s kr. odlokom naročilo, direktnim potom nakupiti potreben materijal za stavbo vojaških skladišč. Tudi inozemske tvrdke lahko vložijo ponudbe, s tem, da pošljejo cenike predmetov, katere nameravajo dobaviti; ponudbe se pa morajo le direktno na »Comandacia de Ingenieros de Madrid« (Ministerio de Guera) vposlati. Ponudben a razprava se ne bode vršila, ker se bo, kakor omenjeno, direktno nakupilo. — C. kr. trgovinsko ministerstvo naznanja trgovinski in obrtni zbornici, da je glasom poročila c. in k. konzulata v Sofiji, bulgarsko glavno poštno in brzojavno ravnateljstvo razpisalo ponudbeno obravnavo na dan 7. avgusta t. 1. pri s talni okrožni komisiji v Sofiji za dobavo raznih potrebščin za brzojav in telefon, kakor: galvanizir.ine železne žice, bronaste žice, železnih kljuk, izolatorjev i. t. d. v vrednosti 68 235 fres. Varščina znaša 5%. Natančneje pogoje in podrobnosti pozvedeti jo vsak delavnik pri imenovani okrožni komisiji. * * * (Tudi razsodba.) »Gospod doktor, včeraj mi je Petrač vrgel v obraz, da sem največji osel 19. stoletja. Ali naj ga tožim ?« — »A kaj še, saj se to stoletje itak kmalu konča«. Društva. (Vabilo) k slavnosti katera so bode vršila povodom blagoslovljenja zastave pevskega društva »llatitovec« v Selcih v nedeljo, dne 13. avgusta 1899. leta vzajemno z bralnim društvom. Vspored slavnosti blagoslovitve društvene zastave. V soboto, dne 12. avgusta 1899: Ob 9. uri zvečer: Podoknica blagorodni gospej kumici. V nedeljo, dne 13. avgusta 1899: Sprejem došlih društev in gostov v Selcih. Ob polu 11. uri: Zbero se udeleženci pri goBp. Jak. Uraniču. Ob 11. uri: Blago slovljenje zastave, potem sv. mafta, pri kateri poje društvo »Ratitovec«. — Blagoslovil bode zastavo preč, gosp. dr. Jan. Ev. Krek, kumica bode blagorodna gospa Marija Kosova, soproga g. prof. dr. Fr. Kosa. Slavnostno zabijanje žebljev. Ob polu 1. uri: Banket pri gosp. Fr. Tavčarju. Kedor «e hoče vdeležiti skupnega kosila, naj to naznani vsaj do četrka pred slavnostjo odboru pevskega društva »Ratitovec«. — Kosilo s pečenko stane 50 kr. Ob polu 3. uri: Litanije v župni cerkvi, katerih se vdeleže društva z zastavami. Ob polu 4. uri: Ljudska veselica na vrtu g. Fr. Šliberja. Vspored: 1. Naša pesem, (H. Sattner), mešani zbor. 2. Slovan na dan, (Volarič), mešani zbor. 3. Slavnostni govor g. Jos. Vrbanja. 4. Sirota. (Hajdrih). moški zbor z alt solo. 5 Nazaj v planinski raj, (A Nedvedj, mešani zbor 6. Tombola. 7. Slovenske narodne pesmi, (Pirnat in Hubad). 8. Prosta zabava. — Društvenice nastopajo v narodni noši. — Vstopnina k ljudski veselici 20 kr. za osebo. — Društva in deputacije so vstop nine proste. — K mnogoštevilni vdeležbi vabi _odbor. Telefonska in brzojavna poročila Dunaj, 30. julija. Vojni minister Krieg-hammer je prejel povodom petdesetletnice službovanja laskavo cesarjevo čestitko. Ob-jednem mu je podeljeno barotistvo. Dunaj, 31. julija. Naredba glede zvišanja plač državnim slugam bode v avgustu objavljena in stopi v veljavo s 1. sept. Dunaj, 31. julija. Nemško-liberalni dež. poslanec Krepek je v „Lit. Ztg." ostro prijel nemške radikalce; vsled tega ga je Wolf pozval na dvoboj. Dunaj, 31. julija. Včeraj se je po nemških mestih vršilo mnogo shodov proti povišanju davka od sladkorja. V Warnsdorfu sta govorila dr. Pergelt in Opitz, kateri se je izrekel proti obstrukciji. Dunaj, 31. julija. Dr. Lueger se je včeraj vrnil in za jutri napovedal sejo obč. zastopa, v kateri hoče sam staviti priimeren predlog glede sladkornega davka. Praga, 31. julija. Policija je prepovedala na jutri napovedani javni obhod, ki naj bi bil demonstracija proti povišanju davka od sladkorja. Maribor, 31. julija. Na južno-železnični progi Celovec-Maribor je danes blizu Grab-stajna skočil s tira brzovlak št. 401. Ubit je jeden železnični uradnik, nevarno ranjenih šest, manj nevarno pa deset oseb. Dubrovnik, 30. julija. Pri volitvah v občinski zastop zmagali so Hrvatje, dušmani niso prišli na volišče. Narod navdušen! Živela Hrvatska! Peterburg, 31. julija. „Sviet" poroča, da se zdi carju Nikolaju potrebno, zvezati ruske železnice s finlandskirni. Zofija, 31. julija. Osrednji odbor na-rodno-liberalne stranke, somišljeniki Stambu-lova. naznanja, da ne mara več podpirati vlade, in bo stranka postopala popolno samostojno. Newyork, 31. julija. „Herold" objavlja pogovor svojega dopisnika v Trstu z admiralom Deweyem. Admiral mu je baje razodel: Amerika potrebuje velike, z vsemi potrebščinami oskrbljene mornarice, ki se bo lahko merila z vsako drugo državo. Anglija je naravna zaveznica Amerike. Prihodnja vojska, ki jo bo morala voditi Amerika, bo vojska z Nemčijo. Pariz, 31. julija. „Patrieu poroča iz Londona, da je sestanek cesarja Viljema z ruskim carjem dognana stvar. Snideta se vladarja v Wiesbadenu in sicer tekom prihodnjega meseca. Hennebergova svila od 45 kr. do gld. 14*66 meter — jedino prava, ako se naroČi neposredno od mojih tovarn — črna, bela in bar-vena, — najbolj modernih tkanin, barv in vzorcev. STa zasebnika poitnine in carine prosto Rt dom. — Vzoroi obratno. — Dvojni pismeni p^rto v Švico. Tovarne za svilo G. Henneberg 165 (e. in kr. dvorni salsgstelj) v Curihu. 13—7 1 Neprekosljlvega učinka J« Tanno - chinin tinktura za lase. Okrepčuje ln ohranjuje lasiiče ln preprečuje Izpadanje las. Cena 1 steklenlof z rabllnlm navodom 50 kr. Jedlna zaloga 1 666 6 lekarna Milana Leustek-a v Ljubljani, Besljeva oesta št. 1, poleg mesarskega mosta. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Razpošilja z obratno pošto. ?'mrli «<» : 28. julija. Ivan Kuster, postreSček, 52 let, Vegote ulice St. 10, oirpnenje srca 29. julija. Ana Steska, okraj, sodnika vdova, 60 let, Stari trg 1, ostarelost. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306 2 m , srednji zračni tlak 736-0 mm. s 1 Čaft opazo-ra j vanju Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo st. ► ° i ■g-B tt M w e. 2yi 9. zvečer | iiJ8"2 19-3 | sl. sever |del. obl&u. 00 „„l 7 zjutraj dUi 2 popol. 7-9 0 "38 7 15 4 248 sl. jvzh. Ipol oblač. sr. sever 1 sk. obUč. 30| 9 zvečer 740 2 18-0 sl. svzh pni oblačno 07 1 7. zjutraj 1 742 2 J1| 2. popol. | 742 0 Srednja temperatura Srednja temperatura 160 240 sobote 2C nedelje 1 ti jtan sl. vzh. .1°. norma 9 4°, norm oblačno del. jasno e: 19 8° ale: 19-8°. V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na S. j-£ • naravna alkalična kislina Ta pijana vpliva ohladilno in oživa oče. vbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo tVIII.) 20 30 V Ljubljani s« dobiva v vn«n lekarnah, večjih »poo«-rijskih prodajainic-sh in trgovinah z jestvinami in vinom. Luskinasto - oklopna barva je uporabljiva za okrasje, preprečuje rjo, daj* lep kovinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpe vsled vremena, n. pr mostovi, železne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtue ograje, strešice nad proda-jalnicami. shrambice za plinove zvončke, železne predmete sokh ild. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj. 228 4 11 — 6 Prodajalnica z mešanim blagom 6« da takoj pod ugodnimi pogoji v najem. Več se izvč pri lastn ci Mariji Ilovar v Št. Vido na Dolenjskem. 629 3-3 ftazpis. Na 5razredni deski ljudski ioli družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu se razpisuje v začasno nameščen je učiteljeva s 600 gld. letne plače. Postavno opremljene prošnje naj se do dn& 25. avgusta t. 1- dopošiljajo podpisanemu vodstvu. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, dne 21. julija 1899. 620 3 -2 PT Na prodaj sta iz proste roke graščini AaiMtSbiM pri Lučah na Štajerskem z vsem posestvom in inventarjem skupno ali na drobno. Posestvo meri 164 oralov in sicer je polja in travnikov 20 uralov, vinogradov 20 oralov, neposekanega gozda 60 oralov, ostalo so \rtovi in pašniki. Cenita se obe posestvi na 65 OOO gld. Natančneje se poizve pri gospej Fani Jenko - Pa er, Amthofen, posta Ehrenhausen pri Lučah (Leutschachi Štajersko. 637 3—2 Kupuje efekte in in prodaja vse zdolej zaznamovane druge vrednostne listine po dnevnom kurzu. BAHTKA. Makso Veršec v I^TUBI.JAM. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, o, 10 goldinarjev. Olro-konto (hranilne vloge v tek. računu), obresti od dn6 do dnO po 4'/,%. Poštno - hranilnlčne poloinioe na razpolago. Dunajska borza. Dnč 31. julija. Skopni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... ttvstnjska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renia 4°/4, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . ivstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... ujndon vista........... Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. i'J mark............ »j frankov (napoleondor)...... julijanski bankovci........ . r. cekini........... 100 gld. 40 kr. 100 » 20 » 118 » 80 ► 99 » 90 » 118 » 75 » 96 > 40 » 905 » — » 388 » 25 » 120 » 60 . 58 > 80 . 11 > 75 . 9 • 65",» 44 » 45 » 6 > 66 » Dnč 29. julija. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 1U0 gld. . . Državne srečke i. 1864, 100 gld..... 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... Dunavsko vravnavuo posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4°/0 kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. zem,- kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državue železnice . . » » južne železnice 3°/„ . » » južne železnice 6°/0 . > » dolenjskih železnic 4°/0 170 gld. 75 158 » 75 1H » 75 97 » 80 138 > 75 129 » — 108 6 70 112 » — 97 » _ 214 » 50 167 » — 121 > 50 99 > 60 Kreditne srečke, 100 gld......196 gld 60 4u/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 160 » — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 60 Rudolfove srečke, 10 gld.......28 » — Salmove srečke, 40 gld........84 » 25 St. Genčis srečke, 40 gld.......84 > 50 VValdsteinove srečke, 20 gld......60 » — Ljubljanske srečke.........23 . 50 Akcije anglo avstrijske banke, 200 gld. ! 151 . — Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3240 ► — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 438 •__ Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 76 » 50 Splošna avstrijska stavbiuska družba . . 105 . 50 Montanska družba avstr. plan.....265 » 60 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 182 » — Papirnih rubljev 100 ................126 » 76