ljudska knjižnica 64290 T?iLTC bombažno predilnica in tkalnica tržič Leto XIX JANUAR 1973 * TflJS? Št. 1 Referendum je uspe r Dne 13. decembra 1977 je bil na podlagi sklepa delavskega sveta delovne organizacije z dne 15. decembra 1977 izveden referendum, na katerem smo se delavci odločali o sprejemu: I. Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev osebnega dohodka v TOZD in DSSS in II. Samoupravnega sporazuma o združitvi v poslovno skupnost industrije konfekcije Jugoslavije. skem letu, kot ga ugotovi in objavi Zavod SRS za statistiko v Uradnem listu SRS. Najvišji osebni dohodek je kot drugi OD odvisen od ocenitve delovnih nalog in opravil, od individualnih uspehov glede izpolnjevanja delovnih nalog ter od uspešnosti poslovanja temeljnih organizacij, delovne skupnosti in delovne organizacije kot celote. Najvišji OD ne sme presegati dogovorjenega naj višjega OD po merilih samoupravnega sporazuma tekstilne dejavnosti. 3. znesek sredstev, ki so bila iz delavčevega OD izločena za splošne družbene potrebe; 4. znesek sredstev za skupno porabo iz čistega dohodka temeljne organizacije obračunan na delavca; 5. znesek čistega OD; Od čistega OD se ne sme odvesti več od polovice za obveznosti preživljanja, za dru-gé obveinosti pa največ do tretjine. V sporazum o merilih za delitev sredstev za OD in za skupno porabo so razen temeljnih določb zajete še: —• Osnove za oblikovanje sistema delitve sredstev za OD, — Izplačila, ki bremenijo sredstva za osebne dohodke, —- Prejemki in izdatki, ki štejejo med poslovne stroške, (Nadaljevanje na 2. strani) I. Delavci določajo osebne dohodke na osnovi rezultatov svojega dela in osebnega prispevka, ki ga dajejo s svojim živim delom in z uporabljanjem ter gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot s svojim in družbenim minulim delom k povečanju dohodka temeljne organizacije, v skladu z načelom delitve po delu m v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in delavcev drugih temeljnih organizacij, s katerimi so združili delo in sredstva. Delavčev prispevek k delu je odvisen od količine in kakovosti dela, pri tem pa se upošteva zlasti obseg in zahtevnost dela, kakovost doseženih rezultatov dela, racionalna uporaba delovnih sredstev, pri delu dosežene prihranke, izbiro delovnega časa, odgovornost pri delu in delovnih pogojev. Način formiranja sredstev za delitev osebnih dohodkov DSSS se določa s samoupravnim sporazumom, ki ureja medsebojne odnose glede pogojev svobodne menjave dela in ustvarjanju dohodka pri uresničevanju ciljev in interesov delavcev, ki opra-'-ljajo skupna dela ter delavcev temeljnih organizacij, za katere jih opravljajo. Vsi delavci v DO skrbijo, da se v delitvi sredstev za osebne Vsakemu delavcu je iz dela zajamčen OD, ki znaša 55 % poprečnega OD na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu. Pri izračunu sredstev za osebne dohodke se uporabljajo dogovorjena indeksna razmerja med tipičnimi skupinami del in nalog samoupravnega sporazuma tekstilne dejavnosti. Pri tem se mora. upoštevati dinamika osebnih dohodkov v gospodarstvu in dosežene delovne rezultate ter doseženo raven svojih osebnih dohodkov glede na gospodarstvo ter resolucijo srednjeročnega plana v SR Sloveniji. Čisti OD je znesek tega dohodka po odbitku prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim. Delavec, ki z inovacijo ali racionalizacijo pri delu prispeva k povečanju dohodka temeljne organizacije ima po pravilniku pravico do posebnega nadomestila v tej temeljni organizaciji. OD se ugotavlja in izplačuje med letom kot akontacija na podlagi začasnega obračuna, tako da ustreza rezultatom delavčevega dela in prispevka k rezultatom skupnega dela v posameznem mesecu. Tudi letos je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 14. do 20. januarja sejem »Moda 78«. Udeležba na sejmu je vsako leto številnejša, saj nam podaja celoten pregled tekstilne industrije. Poleg tekstilnih izdelkov so bili na sejmu predstavljeni tudi usnjarski in galanterijski izdelki, Naša delovna organizacija se je na sejmu predstavila Sejem «MODA 70” dohodke ustvarijo večje možnosti za rast OD, ki so rezultat bolj produktivnega dela in da je rast sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih po-reb počasnejša od rasti družbenega proizvoda. Dokončni obračun OD se za vsakega delavca napravi ob zaključnem računu. Vsakemu delavcu se mora v pismeni obliki vročiti končni obračun njegovega OD, ki vsebuje: s celotno paleto naših izdelkov, z damasti in belo ter barvasto tiskano posteljnino. DIPLOMO — LJUBLJANSKEGA ZMAJA smo dobili za tiskano posteljnino artikel »ŽIVA« z narodno motiviko. Najnižji osebni dohodek delavca. ki opravlja najenostavnejša dela v normalnih delovnih razmerah ter dosega normalni delovni učinek, znaša 60 % poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem gospodar- 1. znesek OD, izkazan po osnovah in merilih, po katerih so še delila sredstva za OD; 2. znesek sredstev, ki so bila iz njegovega OD združena za zadovoljevanje skupnih potreb izkazan po njihovem namenu; Vzorec zanj je narisal akademski slikar Josip Gorinšek. Več o sejmu vam bomo pisali v naslednji številki našega glasila. •> li Zveznega zbora skupščine SFRJ Koncem januarja bo Zvezni zbor obravnaval in sklepal o naslednjih zakonskih predpisih in informacijah — Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o izvolitvi in odpoklicu delegatov; — Program parlamentarnih obiskov; — Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o službi v oboroženih silah; — Informacija o usposobljenosti gospodarstva za delo v vojnih razmerah z zaključnimi ocenami in osnovnimi smernicami nadaljnje aktivnosti; — Informacijo o organiziranosti in prvih izkušnjah iz dela sodišč združenega dela; — Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi o splošnem upravnem postopku; — Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o zakonski zaščiti tujcev v Jugoslaviji; — Predlog zakona o zaščiti prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo; — Informacijo o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov za splošno uporabo in izvajanju zdravstvenega nadzorstva nad njimi; — Pismo Ustavnega sodišča Jugoslavije o pojavih, ki jih je ugotovilo to sodišče v zvezi s spremljanjem, objavljanjem in učinkovanju odlokov občinskih skupščin o davkih državljanov SFRJ. Poleg navedenega bo Zvezni zbor razpravljal tudi o nekaterih drugih zadevah s področja družbeno ekonomskega sistema. Omembe vredno je tudi to, da bo Zvezni zbor v letošnjem letu posvetil veliko več časa spremljanju tekoče ekonomske in gospodarske politike, saj je v preteklem mandatnem obdobju moral reševati zadeve predvsem za-konodajno-pravnega značaja in sistemskih rešitev. ZVEZNI ZBOR V VLOGI ZAŠČITNIKA INTERESOV OBČANOV Konec januarja bomo delegati Zveznega zbora skupščine SFRJ razpravljali o odlokih posameznih, in to ne maloštevilnih občin, ki so svoje občane neupravičeno postavile pod ostrejše davčne »škarje«. Tako se bomo znašli v vlogi zaščitnikov interesov občanov in njihovih ustavnih pravic, in to pred skupščinami posameznih občin, ki so najbolj poklicane in odgovorne, da skrbijo za svoje občane. Odveč ni komentar, 'da so pro-tipredpisne davčne obremenitve samo eden v številu primerov, ki potrjujejo, da se ponekod pri iskanju materialnih sredstev ne izogibajo niti nezakonitih načinov. Verjetno so ta sredstva nujna, vendar to ni opravičljiv razlog za kršitev ustavnih določil, ki občanom in državljanom SFRJ zagotavljajo družbeno in ekonomsko varnost. Kaže, da kršitev ustave — ne glede na posledice ne predstavlja kakšne velike napake. S tem v zvezi je prisotno tudi vprašanje odgovornosti oseb, ki so odgovorne za pravilno in pravično izvrševanje ustavnih načel in predpisov. Človek včasih celo dobi vtis, da je bolj nevarno napraviti najlažji prometni prekršek kot pa sprejeti sklep v nasprotju z ustavo. Za sejo Družbenopolitičnega zbora Skupščine SR Slovenije, ki je Sklicana v januarju je med drugim na dnevnem redu tudi: Akcijski program neposrednih nalog pri preobrazbi osnov družbenoekonomskih odnosov na področju razporejanja dohodka, oblikovanja sredstev za osebne dohodke in prisvajanja osebnih dohodkov. SPREMEMBE ODLOČBE ZAKONA O REFERENDUMU Komisija za spremljanje in izvajanje zakona o združenem delu je Saboru SR Hrvatske predlagala, da se po hitrem postopku že na prvi seji Sabora SR Hrvatske spremeni določbo zakona o referendumu po kateri mora miniti leto dni, da se referendum lahko ponovi. Predlog pa je tudi, da ta rok ne velja za razporeditev sredstev za OD. Prihodnjič o poteku zasedanja Zveznega zbora. Tone Jurjevčič Referendum je uspel žitvi v Poslovno skupnost industrije konfekcije Jugoslavije. O vsebini tega sporazuma so bili delavci informirani že v Dnevih informacijah. Glasovanje je potekalo na 6 glasovalnih mestih in sicer v vseh temeljnih organizacijah in v Šivalnici Hrib v Loškem potoku, ki je sicer sestavni del TOZD Konfekcija ter v delovni skupnosti skupnih služb. Za pravilen potek glasovanja je skrbelo 6 odborov za glasovanje na referendumu, katerih člana je imenovala Komisija za izvedbo referenduma. Udeležbo na glasovanju in izid glasovanja so po končanem glasovanju ugotovili odbori za glasovanje. Rezultati referenduma so naslednji: TOZD —DSSS Štev. oprav, za glas. Štev. glasov. % oprav, j Odsotni > a Ih & % g % PREDILNICA 236 191 80,93 44 18.65 1 0,42 TKALNICA 379 338 89,18 37 9,76 4 1,06 OPLEMENITILNICA 90 82 91,11 8 8,89 — — KONFEKCIJA 238 208 87,40 30 12,60 — — ■ DSSS 329 277 84,19 52 15,81 — — Skupaj: 1272 1096 86,16 171 13,44 5 0,40 II. REZULTATI GLASOVANJA 1. Sprejem SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA IN DELITEV OD V TOZD IN V DSSS: « TOZD — DSSS Skup. štev. del. Odd. glas. C/J (D rt > Ti Nevelj. glasov. « < N »PROTI. PREDILNICA 236 191 190 1 160 67,80 30 TKALNICA 379 338 330 8 226 70,18 64 OPLEMENITILNICA 90 82 76 6 59 65,55 17 KONFEKCIJA 238 208 197 11 153 64,29 44 DSSS 329 277 272 5 217 65,95 55 Skupaj: 1272 1096 1065 31 855 67,22 210 2. Sprejem SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ZDRUŽITVI V POSLOVNO SKUPNOST INDUSTRIJE KONFEKCIJE JUGOSLAVIJE TOZD — DSSS Skup. štev. del. Odd. glas. 11? C/J d) rt ►> 'bo Nevelj. glasov. V <3 N ä £ H O tó Ph ft PREDILNICA 236 191 184 7 153 64,83 31 TKALNICA 379 338 330 8 275 72,56 55 OPLEMENITILNICA 90 82 76 6 59 65,55 17 KONFEKCIJA 238 208 199 9 158 66,39 41 DSSS 329 277 269 8 230 69,91 39 Skupaj: 1272 1096 1058 38 875 68,79 183 (Nadaljevanje s 1. strani) — Namenska sredstva za stanovanjsko izgradnjo in izobraževanje, — Prejemki oziroma izdatki iz Sklada skupne porabe in — Končne določbe. II. Na referendumu smo delavci glasovali še o sprejemu Samoupravnega sporazuma o zdru- Problematika proizvodoje - TOZD Predilnica Problematika TOZD Predilnicaje podana za zadnjih 6 mesecev v letu 1977 OSNOVNI MATERIAL Oskrbljenost z bombažem je bila v tem obdobju v glavnem vseskozi zadovoljiva, posebno z ruskim bombažem I. in II. klase, zato pa je bila spremenljiva kvaliteta, ki je po posameznih lotih odstopala. Posebno je bilo to opazno v mesecu septembru. Bombažne nečistoče se tekom predelave niso dale odstraniti in so se izločale v turbinicah BD 200 strojev, kar je povzročalo večje število pretrgov in s tem vzporedno nekvalitetno prejo. Poleg ruskih bombažev smo izmenoma uporabljali kolumbijski bombaž SM 1 3/32”, ki smo ga že v juliju nadomestili s sirijskim bombažem — bil je v redu. V mesecu oktobru smo morali vse mešanice izdelati, zaradi vključitve afganistanskega bombaža. Ta nam je povzročal večje težave vsled različnih odstopanj v barvi in smo morali posamezne bale ločiti po barvah. Nekatere so tako močno odstopale v barvi, da smo jih morali izločiti in uporabiti za modro mešanico. Zaradi barvnih nians v afganistanskem bombažu smo morali vse mešanice še enkrat izdelati. Zaloge koplon vlaken K 65, ki smo jih do sedaj stalno uporabljali za izdelavo preje iz polynoz-nih vlaken so pošle. Izvršili smo preizkus novega polinozne-ga vlakna K-77, ki naj bi nadomestil dosedanji koplon, pri katerem dosegamo premajhne trdnosti v blagu. Vlakno K 77 se je predelovalo normalno in ni bilo nobenih odstopanj v preji v primerjavi z ostalimi koploni. V septembru pa smo sploh prenehali s to proizvodnjo, vsled prevelikih zalog izdelkov iz polyno-ja. V tem obdobju smo izmenoma tudi predelovali Nm 2,5 in 3,5. PROIZVODNJA Podobne težave, vsled pomanjkanja predpreje kot v prvem polletju so se nadaljevale tudi naprej, saj se povprečna Nm proizvedene preje ni spremenila. Nasprotno, z zamenjavo Krušik strojev so se težave še povečale. V času montaže 6 prstančnih strojev TB-317 je bilo planiranih več dni dopusta in je bila nekaj časa zaloga predpreje zadovoljiva. Po zagonu prstančnih strojev je bila montaža novih krilnih strojev še v teku, in smo morali del flajerjev pognati v treh izmenah in organizirati nadurno delo, da smo delno zadovoljili potrebam prstančnih strojev. Pomanjkanje predpreje še do sedaj ni popolnoma rešeno, saj po 6 tedenskem vtekavanju strojev pri manjših obratih, še sedaj pri delno povečanih obratih, stroji niso polno izkoriščeni. Vzrok temu je vtekavanje strojev, priučevanje in prilagajanje delavcev na nove stroje. Poleg tega pa so ti stroji mnogo bolj občutljivi in potrebujejo več nege in čiščenja. Zato smo morali dati na 4 stroje še eno delavko v pomoč, da skrbi pred- vsem za čiščenje strojev in pomoč pri snemanju. V sukalnici smo še redno obratovali v dveh izmenah in sukali v glavnem Nm 34/2 za izvoz. Ta sukanec nam je kupec reklamiral zaradi slabe kvalitete, nekatere faktorje pa zaostrili tako, da del sukanca ni odgovarjal zahtevam. DELOVNA SILA V tem obdobju smo imeli v predilnici od 216 —■ 220 delavcev in v sukalnici od 12 — 14. Posebno velik problem je bil v mesecu avgustu, ko je odšlo nekaj delavk s strojev in z novimi nismo mogli nadomestiti izpada. tomatsko spuščanje in dviganje. Pri polnem kopsu se prstančni voz vodi v spodnji položaj, da se izvrši podvijanje, istočasno se spuščajo tudi obročni separator-ji, medtem ko se ploščati sepa-ratorji vračajo nazaj, vodila niti pa se dvignejo in stroj se ustavi. Spuščanje prstančnega voza je omogočeno preko posebnega istosmernega motorja. Na teh strojih je možno doseči hitrost vreten do 15.000 obratov. Konec septembra se je izločil še stari flajer št. 4 in takoj pričela montaža treh novih strojev in pozneje še četrtega, ko se je izločil že stari flajer št. 6. Kljub izločitvi nekaj strojev smo z velikimi napori na krilnih strojih omogočili kolikor toliko zadovoljivo obratovanje na prstančnih strojih in ni prišlo do večjih zastojev. Seveda je bilo potrebno organizirati delo na prstančnih strojih ponoči in 1 stroj, ki je namenjen za izdelavo vrvice tudi začasno preurediti za predelavo bele mešanice. Krilni stroji TG-3 imajo 96 vreten in vretena za 12” cevke. To pomeni, da so cevke in s tem tudi flajerski navitki večji in težji in smo morah tudi cevčnice naših prstančnih strojev preurediti. Druga vidna novost je, da se pramen vodi preko dovajalnih valjev, ki so nameščeni okoli 180 cm visoko. S tem je omogočena drugačna razporeditev loncev, lažja menjava in pristop do pretrganih pramenov. Stroj je opremljen z vso potrebno avtomatiko in svetlobno signalizacijo, da se takoj lahko vidi napaka. Preja, ki je bila izdelana na teh strojih, je pokazala boljše rezultate, saj se je izboljšal iz-gled preje in tudi trdnost je malenkostno višja. Vodja TOZD Predilnice Pirjevec Ignac V TOZD Predilnica so modernizirali strojni park V tem času je odšlo iz TOZD Predilnica 20 delavcev, sprejeli pa smo 25 delavcev. Izostanki delavcev so se gibali od 9.1 % do 15.8 '% (če izključim oba poletna meseca, ko so planirani letni dopusti), od tega odpade 4 — 5 % na bolezenske izostanke, zelo so pa porasli porodniški izostanki od 1 % na 3.2 odst. V sukalnici je ta slika še slabša, saj je % porodniških izostankov 8,3 %, v najkritičnejših mesecih pa je bil procent bolezenskih izostankov tudi 14.3 %. STROJNI PARK Takoj po kolektivnih dopustih smo z vso resnostjo pristopili k predvideni zamenjavi Krušik strojev. Že v avgustu smo izločili 6 starih prstančnih strojev Asa Lees in 1 stroj firme Howard. Po ureditvi poda in ostalih zidarskih del se je pričela montaža 6 prstančnih strojev, ki je bila do 10. 10. 1977 zaključena. Stroji firme Krušik, tip TB 317 z 268 vreteni so v primerjavi s starimi klasičnimi stroji že izpopolnjeni. S posebnim programa-torjem se uravnavajo razne funkcije stroja. Na začetku, ko se prične izdelava kopsa in je takrat tudi največ pretrgov, teče stroj z manjšimi obrati. Isto se dogaja pri polnem kopsu. Nadalje je stroj opremljen za av- V tabeli je podan prikaz proizvodnje za drugo polletje 1977 Plan Plan ef. kg Izvršenje % izvršenja Plan pri Nm 34 Izvršenje °/o izvršenja Izkoriščanje in zastoji montiranih vreten vrh. obratno spos. vr. efekt, vrh zastoj ne vrh % izkoriščanja % zastojev Produkcija in storilnost produkcija ef. kg produkcija pri Nm 34 bazni gr /pred. m. bazni gr/vrh II. poli. 1977 1,281.000 1,278.713 99,82 % 1,133.000 1,162.430,22 102,60 % do 10.10.1977 = 15.104, dalje 14.724 35,893.912 25,552.053 10,341.859 71,19 % 28,81 1,278.713 1,162.430,22 55,21 brez let. dop. 62,27 15,02 brez let. dop. 16,97 brez let. dop. in demont. 17,78 bazni kg/del. uro 6,56 HOK ure 15,25 delovne ure 177.229 Delovna sila delavcev '% 0 na delu 190 86,4 0 izostankov 30 13,6 Od tega: porodnic 7 3,2 bolezen 12 5,4 let. dop. 11 5,0 8» februar — slovenski kulturni praznik Na obletnico Prešernove smrti Slovenci praznujemo svoj kulturni praznik. France Prešeren je bil tisti, ki je s svojo drobno knjižico Poezij dokazal, da ima tudi slovenski jezik pravico dobiti mesto med jeziki ostalih kulturno razvitih narodov Evrope, čeprav je od njegove zgodnje smrti preteklo že 129 let, iz njegovih verzov še vedno veje moč pesniškega izraza in ljubezen do svojega malega, tedaj zaničevanega naroda. Učenec Klel je nelki mlad učenec pust na pepelnično jutro, te besede je govoril v jezi svoji tisto uro: »O predpust! Ti čas presneti, de hi več ne prišel v drugo! Ti med materne petice si poslal požrešno kugo, si mošnjico mi rejeno djal popolnoma na suho; stari oča se bo praskal, gledala bo mati čudno, malo penezov poslala, dòkaj bota mi naùkov: vendar to bi še prenesel, to še ni narveči hudo. O, predpust! Ti čas presneti, de bi več ne prišel v drugo! Sem obesil zàvolj tebe dòkaj časa uk na kljuko; treba prečuvati bode več noči s prižgano lučjo, dolgo si glavo beliti, de popravim spet zamudo; vèndar to bi še prenesel, to še ni narveči hudo. O, predpust! Ti čas presneti, de bi več ne prišel v drugo! Si omožil dòkaj deklic, in med njimi mojo ljubco, mlado deklico nezvesto, lepo Reziko nemškuto, za katero rad bi dal bil kri, življenje, svojo dušo. — De si njo mi ti omožil, oh, to je narveči hüdo.« Obiskali smo upokojence starejše od 80 let Kot že vrsto let, so tudi letos predstavniki sindikata obiskali naše upokojence stare nad 80 let. Povsod se je utrnila misel na nekoč, ko so med prijatelji in znanci preživljali vsakdanji delavnik. Bolj so jim ostali v spominu lepi doživljaji, saj slabo pa že prestano ne boli več, in prav je tako. Prav upokojenci so tisti bivši člani našega kolektiva, ki so s svojim nesebičnim trudom prispevali velik delež k 1. Brenčič Rudolf 2. Globočnik Janez 3. Golmajer Marijana 4. Jagodic Tončka 5. Klemenc Marija 6. Klemenc Terezija 7. Košir Antonija 8. Kozamernik Angela 9. Mladič Marija 10. Mokorel Ana 11. Novak Zofija 12. Porenta Rozalija 13. Teran Jože 14. Teran Elizabeta 15. Podrekar Marija 16. Premrov Angela 17. Ramovš Jožefa 18. Tišler Ana 19. Zibler Marija 20. Zupan Jožef 21. Ahačič Rudolf 22. Ferlan Marija 23. Kavar Marija Izkazane pozornosti so bili upokojenci nadvse veseli, saj so se ob tej priliki v duhu zopet vrnili v mladost, ko so še lahko delali ob strojih. razvoju in modernizaciji naših obratov, da mi lahko delamo v boljših pogojih kot so oni tedaj. Obisk, stisk roke in darilo z novoletno čestitko ni samo vsakoletna tradicija, ne, je mnogo več, je zahvala za ves njihov trud, ki so ga pred vrsto let žrtvovali za boljši jutri. Predstavniki sindikata so obiskali naslednje upokojence: Tržič, Bistrica 170 Tržič, Bistrica 176 Tržič, Pristava 23 Tržič, Virje 15 Tržič, Bistrica 95 Tržič, Preska 6 Tržič, Slap 9 Tržič, Cankarjeva 13 Tržič, Čevljarska 2 Tržič, Partizanska 21 Tržič, Ročevnica 37 Tržič, Podljubelj 57 Tržič, Križe 20 a Tržič, Križe 20 a Tržič, Bistrica 66 Tržič, Ste Marie aux Mines 1 Tržič, Podljubelj 27 Tržič, Brezje 48 Tržič, Koroška 16 Tržič, Cesta JLA 38 Tržič, H. Bračiča 3 Tržič, Koroška 17 Tržič, Ravne 19 Obiskovalci so se poslovili z željo, da bi naj starejše bivše člane našega kolektiva obiskali še mnogokrat. In memoriam Presenetila in pretresla nas je vest, da je tik pred novim letom nenadoma preminila naša dolgoletna sodelavka Ana Švegelj. V njeno mladost je bilo od ranega jutra do poznih nočnih ur vtkano le težko hribovsko kmečko delo in le redki so bili trenutki, ko je v njeno 56 let trajajoče življenje posijalo sonce. V naši delovni organizaciji se je zaposlila pred 16 leti v TOZD Predilnica. Toda njen delavnik ni trajal 8 ur, saj je 12 let pešačila od rodnega Rekarjevega doma v Zgor- njem Lomu kar dve uri na delo in utrujena tri ure navkreber, zopet domov. Poznali smo jo kot skromno, vestno in varčno delavko. Le štiri leta ji je bilo nekoliko boljše, saj je stanovala v hiši poleg naše tovarne. Svoje delovne dolžonsti je opravljala vestno do zadnjega dne, dokler se ni njena življenjska nit nenadoma pretrgala. Na njeno zadnjo pot smo jo pospremili 3. januarja letos v njenem rojstnem kraju na lomsko pokopališče. Ostala nam bo v trajnem spominu. Sodelavci TOZD Predilnica Občni zborI6D BPI Naši gasilci so imeli v soboto 14. januarja svoj redni letni občni zbor, na katerem so pregledali delo in dosežene rezultate v preteklem letu ter sprejeli program dela za v bodoče. Po otvoriti, pozdravu navzočih ter izvolitvi delovnega predsedstva je predsednik društva tov. Dobrin podal poročilo izvršnega predsednik dejal: »Gasilska tekmovanja so posebna oblika praktičnega dela vzgoje. Daje nam sliko pripravljenosti gasilcev ter stanje požarne varnosti v podjetju. Lansko občinsko tekmovanje je bilo organizirano v počastitev Titovih in partijskih jubilejev. Tega tekmovanja smo se udeležili s 3 desetinami, to je z 2 mo- Delovno predsedstvo na občnem zboru odbora, poveljnika in tajnika. V svojem poročilu je predsednik omenil, da je trenutno v društvu 45 članov, od tega 12 žensk, res aktivnih pa je le za dobri dve desetini, med člani pa sta dva častnika, pet podčasnikov ter 32 izprašanih gasilcev. Glede na pomembnost strokovne usposobljenosti članstva bo šlo v tem letu na podčastniški tečaj pet gasilcev, za tiste, ki pa še nimajo izpita za izprašanega gasilca, bo organiziran poseben tečaj. V nadaljevanju je predsednik govoril o delu izvršnega odbora in o akcijah, ki so bile izvedene. Teh akcij je bilo precej, vse pa so bile dokaj uspešne, posebno uspešni pa so bili naši gasilci na tekmovanju in to v moški in ženski konkurenci. O tem je škima in 1 žensko. Uspeh treninga in vaj ni izostal. Med industrijskimi društvi smo bili v moški konkurenci prvi in četrti. V skupnem seštevku pa drugi. Na tekmovanje smo imeli pripombe, ker nismo imeli vsi enakih pogojev, tekmovanje je bilo v dveh krajih (Križe in Podljubelj). Ženska desetina, ta se iz leta v leto dopolnjuje in usposablja v gasilskih veščinah. Vsako leto se jih nekaj zamenja, zato je potrebno urejenje od začetka. Na tekmovanju so tudi letos dosegle prvo mesto in sicer v konkurenci 6 ekip. Zato lahko celo desetino pohvalimo, posebno pa še njihovega vodjo Balantiča. V počastitev 29. novembra so se ženske desetine pomerile tudi Predsednik Riko Dobrin je prebral letno poročilo v kegljanju in streljanju. Tudi tu se je naša ekipa kar dobro odrezala. Omeniti moram še športno srečanje z IGD ELAN za prehodni pokal. Pomerili smo se v več disciplinah, zmagali pa so tesno Elanovci. Upamo, da bo športna sreča drugo leto pri nas. Tudi pohoda Ob žici okupirane Ljubljane smo se udeležili z eno ekipo. V tednu požarne varnosti smo si ogledali filme in pa poslušali predavanje o požarni preventivi. Res škoda, da se tega ni udeležilo več članov kolektiva. V tem tednu smo imeli več vaj. Sodeloval smo v sklopu CZ — vaja na stolpnici. Skupne vaje pa smo imeli še z IGD Lepenka iz Podljubelja. Posebno vaja v Podljubelju je bila zahtevna. Bila je verižna v dolžini nad 800 metrov z višinsko razliko 250 metrov. V delovni organizaciji pa smo izredno organizirali tudi skupno nočno vajo z obema društvoma. Vaje so lepo uspele, prišli pa smo do spoznanja, da moramo imeti več nočnih vaj, ker prav ponoči pride do nepotrebnih zapletov. Čeprav sem na nočno vajo vabil vse vodilne, se je vabilu odzval samo en vodja iz tkalnice, eden (glavni direktor) pa se je opravičil. Ista slika je bila tudi na spomladanski vaji. Upajmo, da bo v bodoče udeležba boljša. Vsakoletno vršimo kontrolne preventivne preglede v podjetju in sicer spomladi in jeseni. Vso problematiko posredujemo glavnemu direktorju. Po obratih pristopijo takoj k odpravljanju pomanjkljivosti. Sedaj pa smo se odločili, da bomo vršili te preglede krat letno. Smo tekstilna panoga, možnost nastanka požara pa je lahko vsalki čas. Zato je pomembna opremljenost društva. Naše oro-dišče je dobro opremljeno. Intervencije članov našega društva in ostalih članov nam dokazujejo, da sredstva niso bila porabljena zaman. Orodišče je ob stalnem dopolnjevanju eno izmed najbolje opremljenih. Naša največja naloga v bodoče, naj bi bila pridobitev član-istva v gasilstvo. O tem smo se že dogovarjali na UO. Na vsak način moramo povečati članstvo društva v letu 1978. Upamo, da nam bodo v tem pogledu pomagali tudi vodje TOZD.« Po podanih izčrpnih poročilih je sledila razprava, v kateri so posamezniki ocenili dosedanje delo društva ter pri tem opozorili na nekatere pomanjkljivosti, ki so se pojavljale v delovanju društva. Splošna ocena pa je bila, da je bilo delo IGD uspešno, kar potrjujejo že zgoraj navedene akcije. Na občnem zboru je bil sprejet tudi program dela, ki predvideva različne akcije v tem letu, iz programa pa je tudi razvidno, da si društvo prizadeva svoje delovanje še izboljšati in razširiti, kar pa bo članstvu po dosedanjih izkušnjah tudi uspelo. Na dnevnem redu občnega zbora so bile tudi volitve. Za predsednika je bil ponovno izvoljen dosedanji predsednik tov. Dobrin, za poveljnika pa Stane Oman. Ponovna izvolitev predsednika in poveljnika je dokaz Tovariš Štega je na občnem zboru zastopal Občinsko gasilsko zvezo Tržič za nujno dosedanje uspešno delo (in s tem tudi delo društva kot celote) poleg tega pa izraz zaupanja za vodenje društva v bodoče. Izvoljen je bil tudi nov izvršni odbor. Za zaključek je treba napisati še par besed o udeležbi na občnem zboru. Ta je bila s strani članstva zadovoljiva, ugoden je bil tudi odziv vabljenih gostov. S strani vodilnih delavcev naše delovne organizacije udeležba ni bila najbolj vspodbudna, toda to po vsej verjetnosti ne kaže povezovati z njihovim odnosom do društva in njihove pomembne dejavnosti, saj vemo, da je bilo društvo v vseh dosedanjih akcijah deležno pomoči in razumevanja s strani vodilnih. Avtomatska oaprava za gašeoie požara aa aiikalaikih Tokrat vam nameravam predstaviti avtomatsko stabilno gasilno napravo, ki jo po domače imenujemo »PLATT naprava«. Montirana je v predilnici ob novih mikalnikih. Ta naprava je iz-deldk angleške firme STALY-BRIDGE in je visok dosežek na področju požarne preventive. Žal angleška firma ni izpolnila svojih obveznosti glede dobave vseh delov, zato naprava precej časa ni bila montirana. Naši strokovnjaki iz elektrodelavnice — šibki tok so napravo vendar- le usposobili, tako da sedaj brezhibno deluje. Glavni deli naprave so: — jeklenka z ogljikovim dioksidom (CO2), — dvojno omrežje po katerem se CO2 razvede oziroma po katerem se impulzi prenesejo iz termičnih tipal na releja, — omarice v kateri je montirana avtomatika z elektroniko za avtomatsko delovanje in odkrivanje napak na celotnem sistemu; (Nadaljevanje na 6. strani) Razpored dežurnih trgovin v letu 1978 Na željo bralcev, posebno gospodinj, objavljamo razpored trži-ških dežurnih trgovin v letu 1978: 4. februar 11. februar 18. februar 25. februar 4. marec 11. marec 18. marec 25. marec 1. april 8. april 15. april 22. april 26. april 29. april 6. maj 13. maj 20. maj 27. maj 3. junij 10. junij 17. junij 24. junij 1-julij 3. julij 8. julij 15. julij 21. julij 29. julij 5. avgust 12. avgust 19. avgust 26. avgust 2. september 9. september 16. september 23. september 30. september 7. oktober 14. oktober 21. oktober 28. oktober 31. oktober 4. november 11. november 18. november 25. november 28. november 2. december 9. december 16. december 23. december 30. december — Poslovalnica Marcator — Trg svobode 16 in Poslovalnica Bistrica — Deteljica, — Poslovalnica Žito Ljubljana — Cesta JNA 6, — Poslovalnica KŽK — Trg svobode 16, — Poslovalnica ABC — Bistrica in Poslovalnica Mercator — Trg svobode 16, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 27, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 21, — Poslovalnica Mercator — Bistrica (nad šolo) in Poslovalnica Mercator •— Trg svobode 16, — Poslovalnica Živila Lipa — Koroška cesta 1, — Poslovalnica Mercator — Cankarjeva 1, — Poslovalnica Mercator Bistrica •— Deteljica in Poslovalnica Mercator — Trg svobode 16, — Poslovalnica Žito Ljubljana — Cesta JLA 6, — Poslovalnica KŽK — Trg svobode 16, — Poslovalnica ABC Bistrica in Poslovalnica Mercator — Trg svobode 16, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 27, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 21, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 16 in Poslovalnica Mercator Bistrica (nad šolo), — Poslovalnica Živila Lipa — Koroška cesta 1, — Poslovalnica Mercator — Cankarjeva 1, — Poslovalnica Mercator •— Trg svobode 16 in Poslovalnica Bistrica — Deteljica, — Poslovalnica Žito Ljubljana — Cesta JLA 6, — Poslovalnica KŽK — Trg svobode 16, — Poslovalnica ABC — Bistrica in Poslovalnica Mercator — Trg svobode 16, — Poslovalnica Mercator •— Trg svobode 27, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 21, — Poslovalnica Mercator — Bistrica (nad šolo) in Poslovalnica Mercator — Trg svobode 16, — Poslovalnica Živila Lipa — Korošk cesta 1, — Poslovalnica Mercator — Cankarjeva 1, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 16 in Poslovalnica Mercator Bistrica — Deteljica, — Poslovalnica Žito Ljubljana — Cesta JLA 6, — Poslovalnica KŽK — Trg svobode 16, — Poslovalnica ABC — Bistrica in Poslovalnica Mercator — Trg svobode 16, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 27, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 21, — Poslovalnica Mercator — Bistrica (nad šolo) in Poslovalnica Mercator — Trg svobode 16, •— Poslovalnica Živila Lipa — Koroška cesta 1, — Poslovalnica Mercator — Cankarjeva 1, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 16 in Poslovalnica Mercator — Bistrica Deteljica, — Poslovalnica Žito Ljubljana — Cesta JLA 6, — Poslovalnica KŽK — Trg svobode 16, — Poslovalnica ABC — Bistrica in Poslovalnica Mercator — Trg svobode 16, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 27, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 21, — Poslovalnica Mercator Trg svobode 16 in Poslovalnica Mercator — Bistrica (nad šolo), — Poslovalnica Živila Lipa — Koroška cesta 1, — Poslovalnica Mercator Cankarjeva 1, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 16 in Poslovalnica Bistrica — Deteljica, — Poslovalnica Žito Ljubljana— Cesta JLA 6, — Poslovalnica KŽK — Trg svobode 16, — Poslovalnica ABC — Bistrica in Poslovalnica Mercator — Trg svobode 16, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 27, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 21, — Poslovalnica Mercator — Trg svobode 16 in Poslovalnica Mercator — Bistrica (nad šolo). Avtomatska aaprava za gašeaje požara aa mikaloikih (Nadaljevanje s 5. strani) — ročni sprožilni mehanizem, — akumulatorji za napajanje z električnim tokom, če tega v omrežju tovarne zmanjka, — alarmni zvonec v predilnici in alarmna plošča v zgornji vratarnici na kateri so utripajoče luči za alarm »gori« ali »na-paika«; —- za ploščo je vgrajen aparat, ki se pri alarmu piskavo oglaša. Naprava deluje na dva načina: avtomatično in ročno. Avtomatično delovanje V zaprtem sistemu mikalnikov se nahaja 16 termičnih tipal v obliki cevčice, ki se imenuje sonda. Vroči plini, ki nastajajo med požarom, sondo ugrejejo in tako spravijo iz ravnotežja mostiček, ki sproži alarm. Ta aktivira delovanje naprave, ki spusti uteži na jeklenke in s tem njihovo vsebino CO2 izprazni v stroj, obenem pa sproži delovanje zvonca v predilnici in zgornji vratarnici, na alarmni plošči pa utripa luč in piska signal. Ročno delovanje V primeru, da avtomatska naprava ne deluje, bodisi da zataji ali je pokvarjen katerikoli del PLATT naprave, mehanizem za gašenje lahko vključimo tudi ročno. Najprej moramo odstraniti potrebno količino varovalk z jeklenk, ker jim na ta način omogočimo delovanje. Ko smo odstranili varovalke premaknemo ročaj, ki je nameščen na desni strani v višini uteži. Nadaljnje gašenje in javljanje poteka kot pri avtomatskem delovanju naprave. Preizkus naprave, ki je zelo občutljiva, opravijo vsak petek delavci iz elektrodelavnice —-šibki tok in dežurni gasilec, druge osebe pa ne smejo ničesar premikati, preizkušati itd. Pred preizkusom se varovalke namestijo na jeklenke. Namesto vročega plina, ki ga povzroči ogenj za preizkus uporabijo vročo vodo in z njo aktivirajo sondo. Ves postopek preizkusa je enak že opisanemu. Zaradi varnosti pred napakami in mehanskimi poškodbami je celoten električni sistem naprave napajan le s šibko napetostjo. Vsaka prekinitev tokokroga povzroči signal »napaka«, ki mu pravimo tudi »lažni alarm«. Obstaja možnost, da se pri čiščenju strojev nehote izklopi kabel, s tem pa že pride do lažnega alarma, ki pa povzroči spuščanje uteži in praznenja jeklenk. Polnjenje jeklenk z avtomatike PLATT nam je povzročilo dovolj težav, saj ni bilo nadomestnih delov, ki se pri aktiviranju jeklenke uničijo zaradi udarca udarne igle. Ta problem smo rešili, vendar je polnjenje zahtevno in drago. Naprava je in mora biti vseskozi (tudi ko stroji ne obratujejo) pripravljena za dejstvo z eno jeklenko brez varovalke, ostale jeklenke pa morajo biti zaščitene. Pri čiščenju strojev ali prostora okrog naprave naj bodo vse varovalke nameščene na jeklenke. Po končanem čiščenju naj se avtomatsko gasilno PLATT napravo takoj zopet usposobi za morebitno delovanje. čehič Fehret Moji vtisi Nosači so že odšli. S pogledom sem še zadnjič objel goro, bazo. Adijo Gasherbrum, pozdravljena baza, verjetno te ne bom nikoli več videl. Mesec dni smo preživeli tukaj. Bilo je vsega, lepih trenutkov, garanja, bolečine in žalosti. Takrat pa je bilo vse mimo in ko sem se zaradi oziranja nazaj na goro spotikal na grušču bi na vprašanje, če bi še prišel sem gor, brez pomisleka odgovoril, da! kleto naveličani. Strašansko počasi je šla ura naprej, ko smo se kopali v znoju pri tem pa dobro vedeli, da bo čez par ur že tako mraz, da bomo šklepetali z zobmi. Drugo jutro smo uvideli, da so imeli nosači čisto prav. Voda je upadla za pol metra, pa je bilo potok še vseeno težko prehoditi. Nosači so začeli hoditi vse bolje in hodili smo od jutra pa do mraka. Nepopisen užitek, ko smo prvič zabred- le 2 ali Čogari, drugi najvišji vrh na svetu Spet se je začel »marš«. Tisti dan smo prehodili le kratko etapo. V zavetrni kotanji smo v pravokotnik razvrstili sodove, čeznje razpeli plahto in zlezli v vreče. Bilo je že pošteno mraz. Izpod cerade sem gledal zvezde in sanjaril, dokler nisem zaspal. Naslednji dan smo bili že ob šestih zjutraj pokonci in nato za kazen zmrzovali toliko časa, da ni posijalo sonce in so nosači zlezli iz svoje žalklovine, se oblekli vanjo in odhiteli naprej. Obljubili so nam, seveda za primerno plačilo, da bodo do prve vasi hodili le šest dni. Okoli poldneva smo prišli do potoka, ki ga je bilo treba prečiti. Nosači pa so povedali ,da je voda previsoka in si kar začeli pripravljati prostore za taborjenje. Na tihem smo preklinjali, ko v opoldanski vročini od samega dolgača nismo vedeli kaj početi v ambienta, v katerem bi bil vsak alpinist rad vsaj enkrat v življenju. Mi pa smo bili vsega skupaj že pre- li v travo na Uzdukasu in se povaljali v njej, se ne da opisati. To bo razumel samo tisti, ki dva meseca zelenega niti videl ni, kaj šele občutil. Počasi smo zapustili tudi mogočni Balto.ro. Postalo je topleje. Kako prijetno je bilo hoditi v hlačah in majici. Opazili smo tudi prve živalice. Drobceni zajčki so bili. Z veseljem smo opazovali njihove igre in čas, ko smo čakali nosače, nam je hitro mineval. Most čez reko nam je dal misliti. Tako je bil zdelan, da nosači niso hoteli nesti čezenj tovora. Z vrvjo so improvizirali žičnico po kateri so sodovi .drseli z enega brega na drugega. Le eden se je izmuznil in odplaval po reki navzdol. Pa nas ni kaj preveč pretreslo. Lepo je bilo spet videti vas, kamor smo res prišli po šestih dneh. Lepo je bilo slišati otroški jok, lajanje psov in še tisoče drobnih stvari, za katere smo bili dva meseca prikrajšani. Domače jedi so bile Nosači počivajo, naše misli pa so že doma odlične, mi pa lačni, da smo kar planili po krožnikih in so nas domačini radovedno opazovali. Naslednij dan smo imeli dan počitka. Nosači so počivali, dobili plačo, ampak kar je bilo glavno je mešetarjenje. In ko v Asholi za-cvete trgovina, takrat je veselje. Domačini, od otrok do moških, privlečejo vse mogoče stvari. Sami odpremo sodove in izločimo stvari, za katere mislimo, da so že stare in jih bo treba nadomestiti z novimi. Tudi sam sem bil v tem vrtincu in zamenjal sem svoje stare čevlje, srajce in še kaj drugega za asholske dragocenosti. Dan je hitro minil in trgovine je bilo konec. In to je bilo dobro, drugače se mi zdi, bi šli domov goli ali pa v njihovih oblačilih. Zapustili smo prijazne oderuhe in se v naglici odpravili naprej. Pri žveplenem vrelcu sva z Janezom dobro uro uživala v 40° C topli vodi in se še potšeno umila. Naslednja vas na naši poti navzdol nas je pričakala z marelicami. Tako smo si že želeli svežega sadja, da smo par dni govorili samo še o tem. Drevesa so bila nizka in veje so segale do pol metra od tal, da se še truditi ni bilo treba. Obrazi niso mogli prikrivati zadovoljstva, ko sem naredil posnetek. Še zadnji dan etape, še zadnjič smo prebrodili potok in prišli do kraja Bola od koder smo se v Skardu odpeljali z džipi. Skozi okno letala smo se še enkrat poslovili od Karakuruma, bogve ,ali bomo še kdaj prišli tja. Leteli smo v civilizacijo, ki Iranu smo naredili ovinek do Kaspijskega jezera. Njegova zanimivost je, da je slano in le dejstvo, da ga z vseh strani obkroža kopno potrjuje, da je velika luža res kopno, potrjuje jezero. Na iransko-turški meji se je zapletlo. Po enodnevnem čaka- Vozili »požirata« kilometre nju, da nam manjka žig in tako sta dva hočeš nočeš odpotovala nazaj proti 1200 km oddaljenem Teheranu po žig. Pet dni čakanja na meji, pet dni požiranja puščavskega peska nam je močno rahljalo živce. Potem pa smo končno za par sto dolarjev lažji Mogoče gredo tudi one domov smo jo pogrešali, pa jo bomo kmalu siti. V glavnem mesta države je bilo neznosno vroče ko smo v letališki zgradbi čakali na vozilo, ki nas je pripeljalo v Tarbelo k rojakom. V Ravalpindiju smo potem uredili še formalnosti na naši ambasadi, dobili izvozno dovoljenje in se po petih dneh odpravili iz Pakistana. Na paki-stansko-afganistanski meji smo prišli čez brez sitnosti, to pa je bila tudi edina meja, kjer nismo imeli problemov. V Afganistanu smo bili še gostje tamkajšnje jugoslovanske ambasade, ki ima sedež v Kabulu. Dopoldne smo si ogledali lepo mesto, potem pa spet pohiteli proti domu. V romarskem mestu Mashadd smo si ogledali znamenito cerkev eno največjih muslimanskih svetišč, ki me je po obsežnosti spominjala na moskovski mavzolej. V le zapeljali v Turčijo. Vozili smo dobesedno podnevi in ponoči. Na meji z Bolgarijo je bila kolona dolga več kilometrov. Vendar pa smo proti pričakovanju po štirih urah čakanja ob treh zjutraj vstopili v Bolgarijo. Za par uric smo zaspali ob cesti, in se že zgodaj odpravili proti zadnji etapi v domovino. Imate li hašiša, ovako, kao suvenir, vpraša carinik: Loš suvenir, odvrne eden iz avtomobila, carinik pozdravi in že se zapeljemo v domovino. Še nikoli se mi ni zdela tako lepa, kot takrat. Še zadnjič smo prespali v bližini Beograda, da smo potem nalednji dan po skoraj štirimesečnem potepanju spet prispevali v rodni kraj. Lepo je iti po svetu, lepe in visoke so tuje gore, vendar verjemite, doma je najlepše! Borut Bergant Svetovni don idrovia NALEZLJIVE BOLEZNI, ZA KATERE ŠE NIMAMO PRAVEGA VARSTVA Število prijavljenih zbolenj za grižo je iz leta v leto precej konstantno. V večini primerov je povzročitelj te bolezni Shigella sonnei. Človek se okuži z okuženo vodo, hrano in sadjem, ki jo je okužil bolnik ali klicenosec. Muhe so kot raznašalke klic te bolezni zelo pomembne, zlasti na deželi, kjer je še vedno veliko odprtih stranišč. Z asanacijo stranišč, vodnih objektov in z uničevanjem muh ter visoko osebno higieno bomo dosegli, da se bo tudi število zbolenj za grižo zmanjšalo. Nalezljivo vnetje jeter ali nalezljiva zlatenica je bolezen, ki je kljub mnogim izvedenim pro-tiepidemičmim ukrepom ne moremo zajeziti. V letu 1966 in 1967 smo zabeležili v Sloveniji večjo epidemijo, nakar se je število zbolenj v naslednjih letih občutno znižalo, iker je bila prekuže-nost med prebivalstvom visoka. V zadnjih dveh letih zopet opažamo porast in morda lahko v naslednijh letih zopet pričakujemo večjo epidemijo. V literaturi je namreč opisano deset do dvanajstletno ciklično gibanje te bolezni. Bolezen povzroča virus, okužba je možna z okuženo hrano in vodo, od bolnika pa se širi na zdravega človeka z umazanimi rokami in tudi kužnimi kapljicami. Poznamo pa še drugo obliko nalezljivega vnetja jeter, ki se prinaša na zdravega človeka, predvsem po injekcijskih iglah .transfuziji ter po zadnjih ugotovitvah tudi prek kapljične infekcije. Povzroča pa ga drug virus in zbolenje poteka največkrat v hujši obliki. Za označevanje točne diagnoze akutnega gastroeneritisa je potrebno vedno ugotavljati z mikrobiološkimi preiskavami etio-logijo bolezni. Po številu prijavljenih zbolenj nalezljivih vnetjih črevesne sluznice in nalezljivih zastrupljanj s hrano nepojasnjene etiologije lahko ugotovimo, da to v praksi še zdaleč ni ustaljena navada. Kapljične nalezljive bolezni. Proti mnogim boleznim iz te skupine že imamo ustrezno učinkovito zaščito, ki jo organizem pridobi s cepljenjem. Proti vsem drugim boleznim iz te skupine pa smo skoraj nemočni, ker tudi protiepidemični ukrepi pri viru okužbe in na poteh širjenja niso učinkoviti. Po številu prijav zbolenj za škrlatinko lahko ugotovimo, da se ta pojavlja ciklično z izrazitim vrhom vsakih 5 do 7 let; Mumps je nalezljiva bolezen, ki je zelo razširjena, predvsem med šolskimi otroki. V letu 1975 smo zableežili večjo epidemijo te bolezni, pri kateri so se v velikem odstotku pojavile tudi komplikacije v obliki vnetja možganskih mren. Tudi norice so med otroki zelo razširjena bolezen, ki ne kaže nobene tendence upadanja in zabeležimo vsako leto večje število primerov. Gnojno vnetje mogžagnskih mren — epidemični menigitis je med nalezljivimi boleznimi pomembna bolezen, ne toliko zaradi množičnih pojavov, kakor zaradi visoke smrtnosti in hujših okvar, ki jih zapušča. Pr j infekcijah centralnega živčevja imajo važno vlogo virusi, ki jih imenujemo nevrotropne in povzročajo akutno vnetje možgan in možganskih mren. Klinična slika je lahko zelo raznolična in poteka največkrat le kot kratkotrajno vročinsko zbolenje z neznaničilnimi znamenji prizadetosti centralnega živčevja. Bolezni kože in sluznic. Za to skupino bolezni je značilno, da bolezenske klice vstopijo v organizem skozi kožo ali sluznico. Glede širjenja in bolezenske simptomike je ta skupina najbolj raznolična. Klice lahko povzročijo zbolenje na vstopnem mestu ali pa od tod v organizem prehajajo povzročitelji bolezni ali njihovi strupi. Najnevarnejši zbolenji, za kateri je vstopno mesto organizem koža, sta tetanus in steklina. Proti obema boleznima imamo na voljo ustrezno varstveno cepljenje. Menyhert LAKATOS: ZADIMLJENE PODOBE Roman zadimljene podobe je prvinska in strastna pripoved o življenju Romov pred drugo svetovno vojno in med njo. Z veliko umetniško močjo ga je napisal pisatelj ciganskega rodu, ki se je samo za toliko časa iztrgal iz ciganskega okolja, da je doštudiral na univerzi — takoj zatem pa se je spet vrnil v »srčiko svojega rodu«, med svoje brate po mesu in krvi. Spoznal je, da jim le tako lahko pomaga — ne nazadnje tudi s peresom, s katerim se je razkril pred svetom, razgalil sebe in svoj rod. Med branjem Zadimljenih podob bomo spoznali, da nam popolno podobo ciganskega življenja lahko posreduje le umetnik, ki se je rodil v ciganski kolibi in okusil grenkobo človekove manjvrednosti, temnopolti deček, ki je sam bežal pred žan-darji, spal v omamni ljubezenski sopari med množico strastno sopihajočih Ciganov, zrel človek, bi je okusil tudi beli in črni kruh, občutil udarce belih in črnih pesti ter nežnosti črnih in belih dlani. Alistair MACLEAN: STRAH JE KLJUČ Strah je ključ je dober kriminalni roman, v tej zvrsti zanesljivo nadpovprečen: originalno zasnovan, kompozicijsko grajen na presenečenjih, ki celo vpeljanega bralca te zvrsti osupnejo. Seveda ne manjka tudi ostalih elementov, ki sodijo v koncept dobre detektivke: zgodba je dinamična, polna nenavadnih zapletov, glavni junak ni profesionalni detektiv, temveč človek, ki zaradi osebne prizadetosti in iz etičnih nagibov daje na kocko Med zbolenj i pa so v tej skupini tševilčno najbolj zastopane dermatomikoze — gljivična obolenja. Za okužbo s to boleznijo je potreben tesen in dolgotrajen kontakt z bolnikom ter slabe higienske navade. Pogosto se glji-vice naselijo tudi na poškodovani koži. Šen je zbolenje kože, ki ga povzroča hemolitični strepto-kok, največkrat na patološko že spremenjeni koži. Bolezen je lahko zelo nevarna, posebno za majhne otroke in starejše osebe. V tej skupini so številčno močno zastopane tudi spolne bolezni. Krvne nalezljive bolezni — transmisivne. Za te bolezni je značilno, da se ne morejo širiti z bolnega na zdravega človeka brez vmesnega posrednika — insekta. V Sloveniji najbolj poznano zbolenje te skupine je vnetje možganskih mren, ki ga povzroča virus arbo, s katerimi so okuženi klopi in insekti v naših gozdovih. Epidemiološko sta za nas zelo pomembni dve bolezni iz te skupine, malarija in pegavica, za kateri obstojajo viri okužbe. Vsako leto zabeležimo po nekaj primerov vnesene malarije vse, da bi zločince zadela zaslužena kazen. Glavni junak, svoj čas zelo iskan strokovnjak za dviganje potopljenih ladij, je delal skupaj s svojim bratom. Posel jima je šel dobro od rok, blizu tunizijske obale sta dvignila z morskega dna precejšnjo količino zlata in s pridobljenim kapitalom ustanovila lastno letalsko družbo. Med vojno sta bila oba pilota bombnikov, potem sta dobila dovoljenje za letenje s oivil-nimi letali... Njuna družba je prevzela prevoz ogromnega bogastva iz Kolumbije v ZDA. Skrivnost so skrivali in iz varnostnih razlogov celo prijavili lažni polet. A nekdo je ves podvig izdal: tovorno letalo, ki je prevažalo večmilijonski tovor, je v zraku napadel lovec in ga sestrelil. Pri tem so izgubili življenje šitrje ljudje, med njimi brat glavnega junaka, žena in njun otrok. Glavni junak živi zdaj samo še za maščevanje: več let je načrtno in zagrizeno iskal krivce zločina in dogajanje romana je vseskozi vezano na zaključek tega iskanja — na zadnji obračun z zločinci, ki jim je prišel na sled. Edvard KARDELJ: O SISTEMU SAMOUPRAVNEGA PLANIRANJA Edvard Kardelj je v uvodu zapisal: »Vsebina tega dela so moji govori v razpravah ob pripravljanju novega zakona o sistemu družbenega planiranja.« Samo dejstvo, da je bilo predmet teh diskusij načelno — idejno in družbenopolitično — opredeljevanje osnov našega novega zakona o sistemu družbenega planiranja, je določilo tudi naravo moje razprave. Ta tekst se nam- iz dežel, kjer je ta bolezen en-damična. Za razvoj parazita, povzročitelja te bolezni, in njegov prenos z bolnega na zdravega človeka, mora biti prisoten komar anofeles. Za to vrsto komarjev pa vemo, da še živijo na Ljubljanskem barju, Za naše državljane, ki potujejo v dežele, kjer je malarija endemična, je obvezno profilaktično jemanje zdravil — kemoprofilaksa je obvezen zdravstveni nadzor ob vrnitvi. V nekaterih predelih Slovenije še živijo osebe, ki so med zadnjo vojno ali kmalu po njej prebolele pega vico. Znano je, da klica, povzročitelj te bolezni, živi še naprej v prebolevnikovem organizmu, lahko znova prodre v krvni obtbk in povzroči endogeno recidivo — Brillavo bolezen. Pegavico prenaša z bolnika na zdravega človeka samo bela uš. Če pride do recidive v okolju, ki je ušivo, se bolezen lahko hitro razširi. V Sloveniji se v zadnjem času zopet srečujemo, čeprav ne v velikem obsegu, tudi s pojavom oblačilnih (gvaninih) — belih uši. Uspešno zatiranje ušivosti je porok, da se pegavica pri nas ne bo več pojavila. knjižnice reč ne ukvarja z ekonomsko teoretičnimi, metodološkimi in strokovno organizacijskimi vprašanji planiranja kot takega, marveč pretežno z vprašanji graditve sistema družbenega planiranja, se pravi s planiranjem kot družbenoekonomskim in demokratičnim odnosom med ljudmi, kot sistemom medsebojnih odnosov, pravic ter vzajemnih obveznosti in odgovornosti vseh udeležencev planiranja, kot delom organizacijskega sistema samoupravno združenega dela in naše samoupravne socialistične družbe sploh. Seveda so bile izhodiščne točke vseh diskusij marksistične teoretične postavke o družbenem planiranju. Vendar poglavitna naloga teh diskusij ni bila v razčiščevanju teoretičnih postavk samih po sebi, marveč je bilo vprašanje, kako te postavke uporabiti v razmerah našega sistema socialističnega samoupravljanja, kajti sistema držav-nolastninskega in administrativ-nocentraliziranega planiranja v takih razmerah ni več mogoče obdržati, ne samo kot sistem družbenoekonomskih odnosov, marveč tudi kot metodologijo in organizacijski mehanizem. Zato dobiva tudi ta tekst — ker je bil novi zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu že sprejet — zdaj bolj naravo pojasnjevanja in tolmačenja izhodiščnih točk in temeljev koncepta sistema družbenega planiranja, ne pa toliko naravo celovitega pogleda na vse aspekte sistema samoupravnega socialističnega planiranja. Toda nemara utegne biti prav zaradi tega koristen za našo prakso, ki stopa zdaj tudi v razvoju sistema samoupravnega družbenega planiranja v novo fazo.« Novosti na policah filiške šport - šport - šport - šport - šport - šport - šport Končano tekmovanje v kegljanju Decembra je bilo z zadnjim kolom zaključeno tekmovanje ekip iz temeljnih organizacij in DSSS v kegljanju v borbenih partijah. Celoletno tekmovanje, ki se je odvijalo na kegljišču v Tržiču je bilo zanimivo do konca, saj nihče ni mogel z gotovostjo trditi, kdo bo zmagovalec, čeprav sta se v bistvu za prvo mesto potegovali le dve ekipi tako v moški kot ženski konkurenci. Skupno je tekmovalo (vsaj na začetku) 8 moških in 4 ženske ekipe, ki jih je sestavljalo skupaj preko 80 tekmovalcev. Pri tej množični tekmovalno rekreativni akciji je treba takoj poudariti dejstvo, ki kaže na neresnost posameznih ekip oz. njihovih organizacij. Namreč, gre za samo udeležbo v posameznih kolih, ki še zdaleč ni bila taka kot bi pričakovali. Posamezne organizacije so sicer pripravile kar po dve ekipi, kar je razveseljivo, če ne bi kasneje te ekipe prenehale s tekmovanjem ali pa hodile na tekmovanja neredno. Tu je itreba omeniti ekipe iz mehanične delavnice, katerih prva ekipa se je udeležila le štirih, druga pa samo enega tekmovanj a( od osmih tekmovanj). Podobno je bho z drugo ekipo iz tkalnice, ki j. nastopila le dvakrat, posebna pozornost v negativnem smislu pa velja ekipi iz predilnice, ki je nastopila trikrat, čeprav vemo, da so iz te ekipe kar trije »reprezentanti« BPT v kegljanju. Nič boljša ni tudi ženska ekipa iz tkalnice, ki je imela skupno le tri nastope, v njenih vrstah istim sistemom tekmovanja bomo letos tudi nadaljevali v upanju, da bo udeležba še boljša. _ Rezultati: Kot je bilo v uvodu rečeno so od 8 ekip v moški konkurenci tekmovanje zaključile le štiri. Najuspešnejša je bila ekipa OOS TOZD Tkalnica, ki je podrla 1292 kegljev in s tem rezultatom osvojila prvo mesto, naslov prvaka za leto 1977 in pokal v trajno last. Za 46 kegljev slabša je bila na 2. mestu ekipa OOS DSSS, tretje mesto je pripadlo ekipi elektrodelavnice Zmagovalna ekipa OOS TOZD Tkalnica z osvojenim pokalom pa so tekmovalke, ki zastopajo BPT na tekmovanjih. Skratka, neresnosti je bilo kar preveč, posebno še s strani tistih od katerih bi to najmanj pričakovali. V splošnem pa je prvenstvo v redu potekalo, doseženih je bilo nekaj zelo dobrih rezultatov, kar pa je še pomembnejše — v tekmovanje se je vključilo precejšnje število naših sodelavcev. Z (1133 kegljev), četrta pa je bila ekipa OOS TOZD Oplemenitilni-ca s 1079 podrtimi keglji. V ženski konkurenci sta tekmovanje zaključili le 2 ekipi in sicer OOS DSSS ter ekipa OOS TOZD Konfekcija. Boljše so bile tekmovalke DSSS, ki so podrle 775 kegljev, drugouvrščena ekipa iz TOZD Konfekcija pa je dosegla rezultat 722. Sindikalno prvenstvo v kegljanju V preteklem letu je bila športna dejavnost v TOZD Tkalnica dokaj pestra, za kar je poskrbel IO OOS in športniki sami. O tekmovanjih o nekaterih od teh športnih panog smo že lahko brali v našem glasilu. Ob tkonou leta pa so kegljači tkalnice slavili zmago v prvenstvu BPT v Zupan Olga je bila najboljša v ženski konkurenci borbenih partijah, ki se je odvijalo preko celega leta. V ekipi je nastopalo izmenoma 13 kegljačev. Zadnje dni v decembra smo organizirali kegljaško prvenstvo naše temeljne organizacije, katerega se je udeležilo 30 tekmovalcev in 'tekmovalk. Ob rezultatih, kakršne so dosegli posamezni kegljači lahko pričakujemo v tekočem letu zopet ogorčeno borbo za osvojitev pokala v prvenstvu BPT v borbenih partijah in za osvojitev pokala v počastitev 29. novembra, ko se tekmuje v občinskem merilu. Rezultati prvenstva TOZD Tkalnica v kegljanju so naslednji: Ženske — 50 lučajev 1. Zupan Olga 2. Ranko Irena 3. Vodnik Marija 4. Zaletel Silva 5. Lovčič Mika 6. Kosmač Milica 7. Meglič Rezka 174 kegljev 169 kegljev 144 kegljev 140 kegljev 117 kegljev 115 kegljev 89 kegljev Moški — 100 'lučajev 1. Gros Vili 390 kegljev 2. Kosmač Edi 386 kegljev Najboljši med moškimi — Vili Gros 3. Akalovič Marko 383 kegljev 4. Ahačič Marjan 375 kegljev 5. Novak Vinko 351 kegljev 6. Ševič Marko 350 kegljev 7. Valjavec Franc 347 kegljev 8. Ferlič Franc 343 kegljev 9. Hladnik Lovro 340 kegljev 10. Srečnik Silvo 333 kegljev 11. Urbančnik Jelko 323 kegljev 12. Kristan Andrej 321 kegljev 13. Mali Franc 317 kegljev 14. Šolar Jože 314 kegljev 15. Meglič Anton 304 keglje 16. Težak Franc 302 keglja 17. Oman Stane 298 kegljev 18. Gregorčič Štefan 290 kegljev (boljše čiščenje) 19. Novak Božo 290 kegljev 20. Povše Anton 281 kegljev 21. Ahačič Janez 272 kegljev 22. Tišler Janko 230 kegljev 23. Oman Ciril 179 kegljev Vsi nastopajoči so dobili praktične nagrade, prvi trije diplome, prva dva pa pokal v trajno last. Vsem športnikom želi v letošnjem letu še mnogo uspehov na športnih tekmovanjih, tako ekipno kot posameznikom IO OOS TOZD Tkalnica. L. V. Varujmo se nezgod V mesecu decembra 1977 so se pripetile naslednje nezgode: 1. Rugovec Fahrija, zaposlena v TOZD Predilnica, si je pri čiščenju glave stroja poškodovala kazalec in sredinec desne roke. Vzrok: Nevaren način dela. 2. Draksler Heda, zaposlena v TOZD Konfekcija, se je vzbodla dovala na poti na delo. Na poledeneli cesti ji je spodrsnilo tako, da je padla in se udarila na hrbet. Vzrok: Poledenela cesta. 3. Bizjak Sanda, zaposlena v TOZD Konfekcija, se je vzbodla v mezinec desne roke. Vzrok: Nevaren način dela. 4. Torkar Ivana, zaposlena v TOZD Predilnica, se je poškodovala na poti z dela. Na poledeneli cesti je padla in si poškodovala palec na levi roki. Vzrok: Poledenela cesta. 5. Agatič Ivica, zaposlena v TOZD Tkalnica, je razkladal blagovni valj. Pri tem mu je ta padel na desno nogo in mu jo poškodoval. Vzrok: Nevaren način dela. 6. Meglič Valentina, zaposlena v DSSS je na poti z dela padla in si zlomila levo roko. Vzrok: Poledenela cesta. 7. Pangeršič Vili, zaposlen v DSSS je nesel desko. Pri tem je stopil na kamen in si poškodoval nogo. Vzrok: Zaradi deske ni videl kamna. 8. Justin Stanislava, zaposlena v DSSS, se je poškodovala na poti na delo. Na poledenelih stopnicah je padla in si zvila nogo. Vzrok: Poledenele stopnice. Novosti na Timo K, MUKKA: ZEMLJA JE PREGREŠNA PESEM »Ljubezen in smrt sta edini temi, o katerih je vredno pisati,« je trdil finski pisatelj Mukka in dejal, »da je vse ostalo drugotnega pomena«. In Mukka je napisal tak roman, svoje najboljše delo Zemlja je pregrešna pesem, ki ga je imenoval balada, ne roman, ker je hotel poudariti tragično usodo svojih junakov, trdo življenje na daljnjem severu Finske, vsakdanje življenje revne vasi sredi pokrajine, ki je že v oktobru pod snegom. Tak osamljen kraj pa je kot ustvarjen za opletanje z jeziki, ki vedo povedati, da se bo 19-letna Martta poročila z vaškim fantom, kmalu pa znajo splesti tudi zgodbo o Oulu, Laponcu, o katerem povedo, da ima otroka v vsaki vasi. Zemlja je pregrešna pesem je pretresljiva, umetniško prepričljiva pripoved o hudourniškem navalu elementarne ljubezni, ki ne pozna predsodkov, saj se ne meni za bič, s katerim skušajo razdreti idilično srečo mladega dekleta Martte, ker ji ne morejo odvzeti naj dragocenejšega sadu, ki je skrit globoko v njej, v njenem telesu — vanj ne moreta seči mraz ledene pokrajine in hlad, ki veje iz oledenelih src. Rosa LUXSEMBURG: IZBRANO DELO V vrsti del monografij izbranih spisov klasikov marksizma je Cankarjeva založba pripravila slovenskim bralcem prvi obsežnejši in popolnejši izbor spisov nemške revolucionarke Rose Luxemburg. Redakcija prof. Adolfa Bibiča upošteva, naslanjajoč se na zadnjo nemško izdajo avtoričinih zbranih političnih in teoretskih del, predvsem naslednje kriterije: delo naj da kar najbolj zaokroženo in celovito podobo o Rosi Luxemburg kot teoretiku in naj hkrati osvetli njeno revolucionarno dejavnost. V poštev so prišla zlasti tista dela, ki so posebno pomembna za razumevanje in razvoj marksistične teorije, ki so nadalje pomembna zaradi svojih polemičnih odmevov ali pomembna, ker so imela vpliv na zgodovino jugoslovanskih narodov in seveda tista dela, ki se izrecno nanašajo na interpretacijo marksizma. Poleg drugih so v izboru tudi naslednji spisi: Socialna reforma ali revolucija, Nacionalno vprašanje in avtonomija, Militarizem, Vojna in delavski razred ... Vlado RIBARIČ: NEVIDNA VOJNA Knjiga nosi podnaslov Tehnološki potenciali in militarizacija sveta. S tem je obrazložen naslov knjige, hkrati pa njena aktualnost dokumentirana, s številnimi podatki argumentirana vsebina. Njen avtor, Vlado Ribarič, ki v svetu knjige nikakor ni nepoznan kot pisec, je v Nevidni vojni posegel po področju, ki ga policah tržiške knjižnice že vrsto let spremlja, zbira gradiva in podatke iz uradnih voja-ško-tehničnih virov iz Vzhoda in Zahoda. Seveda takšne vrste delo ne more mimo vojaško-poli-tičnih motivov, ki jih sodobna oboroževalna tehnika samo dopolnjuje, in tudi tu in zlasti tu razgrinja Vlado Ribarič pred bralca zakulisna dogajanja in polemike, ki zakoroženo postavijo pred nas povojne oborožitvene napore, dosežke in potenciale, bolj ali manj prikrito naperjene v nove agresije, nove svetovne katastrofe. Knjiga je napisana v poljudnem, vendar dosegljivem jeziku, podatki zbrani iz najbolj uradnih virov, v vseh poglavjih in na vseh področjih, vzeti s celega sveta, pa jo zanesljivo uvrščajo v enciklopedično oziroma znanstveno delo. Odlika knjige je nedvomno kar se da objektivna ocena današnjega sveta, saj nepristransko obravnava in kritično ocenjuje tako oboroževanje Zahoda kot Vzhoda. Tako si bralec sam ustvarja sodbo o resničnih težnjah velikih sil. Avtor pa vseskozi razmišlja tudi o problemih majhnih držav, ki se z oboroževalno tehniko velesil ne morejo enakovredno meriti. Knjige s takšno vsebino so v svetu zelo redke, gotovo pa je knjiga edinstvena po tem, ker jo je napisal predstavnik neuvrščenega sveta, Jugoslovan. V mesecu decembru so v našo v pokoj: delovno organizacijo prišli na- Gortnar Marija slednji delavci: Zavri Cilka C, ANKA, RO, ONA, VINO, SOK, TAJO, KAŠA, OM, SEZONA, EN, K, LOK, Z, LASTOVKA, ONTARIO, AS, E, O, O, OBA, RAN, T, TA, TOVORNIK, E, MOJ, POTOK, OVAM, ŽELI, UREDNIŠTVO, TT. v TOZD Predilnica: Vučenovič Cedo v TOZD Tkalnica: Nezirovič Jasminka Hamzič Mehmed Osmamkič Bajrama Jurič Viktorin v DSSS: Jbkič (Nevenka Stjepanovič Borika Krmelj Janko iz JLA Lang Vili ml. — pripravnik V istem času pa so iz delavne organizacije odšli naslednji delavci: Dolen Liljana je 13. oktobra 1977 rodila deklico, Janc Stanislava 19. novembra dečka, Štucin Milena 17. decembra dečka in Korač Muradija 1. januarja 1978 — dečka. Vsem iskreno čestitamo in želimo obilo zdravja! Uredništvo! ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavkam in sodelavcem vde-valnice iz tkalnice za pozornost in lepo darilo iskreno zahvaljujem in jim želim še naprej mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Metka Švab ZAHVALA Za izkazano pozornost in darila ob novem letu 1978 iskrena hvala! Ob vašem obisku smo se v duhu vrnili v mladost, ko smo lahko bili še med vami. HVALA ZA VSE, POSEBNO ŠE ZA OBČUTEK, DA NAS NISTE POZABILI! Upokojenci, stari nad 80 let invalidska upokojitev: Oinč Terezija Švab Marija v poizkusni dobi: Osmamkič Bajrama Izžrebani reševalci Od 98 prispelih križank novoletne nagradne križanke je bilo pravilno rešenih kar 73, žreb je določil naslednje dobitnike nagrad: 1. nagrado 100,00 din prejme Zofija Novak iz TOZD Predilnica 2. nagrado 80,00 din prejme Ivanka Kosmač iz TOZD Konfekcija 3. nagrado 60,00 din prejme Milena Perč iz TOZD Oplemeni-tilnica 4. nagrado 40,00 din prejme Danilo Rozman iz DSSS 5. nagrado 20,00 din prejme Tilka Mozetič iz TOZD Predilnica Uredništvo PRAVILNA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE SILVESTROVANJE, NJORKE, KAMIN, P, SNEG, ANGOLA, AR, S, ZT, RR, KOOPERANTI, RK, SIR, KIPAR, ITO, AUT, ERA, METANOL, P, A, PP, I, CI, KALO, CANKAR, NARIS, N, IG, VI, NIAGARA, ALK, ON, KRAS, TC, ARA, IVA, ISKRA, RT, AA, NOSILA, M, M, N, A, PONOS, FIGARO, RE, UMOR, RAVNIK, MI, IKRE, SOLINE, C, GRKI, AD, SVA, PSI, HOTELIR, TRIGLAV, ETNA, ANKALON, JEANS, ŠE, K, KROS, OŽINA, L, ŽT, N, ATD, STAVEK, SLIKAR, O, SITA, TRI, KOLT, CO, I, NK, VODA, ADA, OVARIJ, OLINKA, IN MEMORIAM Minilo je že leto dni, odkar je za vedno prenehalo biti plemenito srce polno dobrote in volje do življenja našemu sinu, možu in očku STANKU ŠOLARJU Težko je življenje brez njega, pogrešamo ga na vsakem koraku, toda v spominu je vedno med nami. Vsem, ki se ga spominjate — hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz navij alnice za izkazano plemenito tovarištvo in pomoč. Breda Nemec TOZD Tkalnica ZAHVALA Ob smrti drage mame ANGELE KNIFIC se iskreno zahvaljujemo sodelavcem TOZD Konfekcija in sindikalni organizaciji za darovane vence in cvetje ter vsem drugim, ki so nam izrekli sožalje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Hčeri Zupan Mari in Draksler Heda ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame MARIJE KERSNIK se iskreno izahvaljujemo za izrečeno sožalje, darovane vence in za spremstvo na njeni zadnji poti. Marija Rozman, TOZD Tkalnica »Tržiški tekstilec« — glasilo delovne organizacije BPT — ureja uredniški odbor: Avguštin Liljana, Rožič Ana, Težak Franc, Urbančnik Jelko, Cerar Franc, Pretnar Rika, Klemenčič Majda, Ravnik Marija, Ličen Jelka, Perko Vili, Gregorc Franc. Glavni in odgovorni urednik Furlan Janez. — Naslov uredništva: BPT Tržič 64290, telefon 50-340 int. 90. Tisk GP Gorenjski tisk Kranj v 1350 izvodih. — Glasilo izhaja enkrat mesečno. List dobijo člani kolektiva brezplačno. — Glasilo je po 7. točki I. odstavka 36. člena Zakona o obračunavanju proizvodov in storitev v prometu, Uradni list št. 33/72, prosto plačila prometnega davka.