Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno ZO Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemsfvo mesečno 35 Din nede!|alta Izdaja celole no vjugo-•lavlll SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petli-vrsia mali oglasi po I SO ln2D,veCll oglasi nad 45 mm viilno po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, » urednilkrmdela vrstica po 10 Dla □ Pn veCiem g naročilu popoat Izide ob 4 z|ul.a| razen pondellko ir\ dneva po prazr-JKu Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici št. 6111 i Rokopisi se ne vraCaio, nefranlcirana platna se ne apreiemerjo ^ Uredništva telefon štev. SO. upravnlštva štev. 329 > 'Političen lis. t sza slovenski narod . llprava le vKopttarfevl ul.št. t> - Cehovnl račun: C/ubl/ana štev. 10.650 In tO.349 xa tnserate, Sara/evošt. 7503, Zanrch 1 št. 39.011, Vrafja ln Bunal it 2-1.797 »Žerjav ie govoril" V >JutruJu-tro« o razodeti veri pisalo v uvodniku dne 12. septembra 1924 ob priliki Marijanskega kongresa v Ljubljani. Ves članek ni ničesar drugega nego tajenje razodetja in razodete vere. Tako-le piše glasilo g. dr. Žerjava, potem ko se norčuje iz žensk, ki so »najboljši objekt za versko hipnozo«: »Moški pa ve ali pa čuti, da se je duh človeštva že zdavnaj obrnil od bogoslovja k znanosti, da se proti tradiciji razvija razum in proti razodetju opazovana resnica. Za moža, ki zna ločili besede od dejanj, ni čudno, če se njegov duh obrača naprej in ne mara več nazaj« itd. itd. Gospod minister n. r., ali se to ne pravi Izrecno in nedvoumno tajiti razodetje in razodeto vero? Ena izmed glavnih tako razodetih verskih kakor naravnih resnic je ona o neumrjočnosti duše in posmrtnem življenju. Jo i resnica naravne filozofije i dogma katoliške Cerkve. Kaj piše o tem glas:lo gospoda dr. Žerjava? V številki »Jutra« 26. junija 1925 beremo uvodni članek o smernicah šolsko vzgoje, kjer se od začetka do konca taji posmrtnost življenja. Tako piše glasilo g. dr. Žerjava: »Bili so časi, ko je veljal nauk, da je človekov namen umreti in začeti drugo življenje, novo, posmrtno, ki je večno in ki je šele pravo življenje. Šele v tem življenju je mogoče doseči blaženost, tu šele zavlada pravica. Pozemeljsko življenje se je smatralo le za pripravo za posmrtno življenje. Zato se je tolmačilo, da je prirojeno bedno, da je »solzna dolina«, veriga gorja. Danes spoznavajo vsi civilizirani ljudje te nazore kot veliko zablodo. Mislijo, da je naloga človeškega življenja — živeti, zdravo, srečno in čim popolnejše, napredovali v onem tisočletnem razvoju, ki ga vidimo za seboj od pra-človeka« itd. itd. To življenje, ki je tedaj samo tostransko, je prosto vsega nadnaravnega, ne pozna božje milosti. »Kajti — tako nadaljuje »Jutro« — »nauk o milosti izvira iz dob tiranov, od katerih je bila milost že to, če so pustili svoje podanike dihati, živeti in če jih niso za svoje kratočasje mučili in ubijali.« S tem stavkom se ne taji samo in obenem grdo potvarja nauk o milosti božji nego tudi vera v Boga, kakor ga uči krščanstvo, češ da je le antropomorfizem, skonstruiran po analogiji človeškega tirana. V članku se potem razlaga, kako da mora »civiliziran« človek živeti ne po načelih razodete vere z ozirom na posmrtnost, nego po načelu, da ni posmrtnega življenja, ampak le »naraven razvoj«. To je čisto jasno. Popolnoma odkrito, kar sicer ni navada slovenskega »svobodomiselnega« tiska, se taji osnovna resnica krščanstva, razodete vere. Žerjav pa trdi, da škof ne piše resnice, ko očita »Julru« in »Domovini«, da za-metata razodeto vero, in vzklika: »Liberalci, posebno pa mi samostojni demokrati, ne za-metujemo nobene razodete vere, ne življenja po njej!« To je samo nekaj. Po potrebi bomo g. ministru na razpoloženju citirali še veliko več drug;h stvari iz njegovega »Jutra«, ki nasprotujejo razodeti veri. Kaj pa »Domovina«, ki jo g. dr. Žerjav s tako vnemo priporoča? Vsaka številka tega lista prinaša sistematično nekaj, kar mora iz-podkopati v ljudstvu ljubezen in spoštovanje do katoliške vere, Cerkve in duhovščine. Mi smo pokazali in dokazali, kako nizkotno je »Domovina« oblatila spomin sv. Frančiška. »Jutro« nam ne ve danes odgovoriti nič drugega kakor da ie »škoda časa in truda« pole- mizirati o tej stvari s »Slovencem«. — »Listi samostojne demokratske stranke bodo pisali še nadalje kakor doslej«: to je vse, kar ima glasilo g. dr. Žerjava odgovoriti na našo ugotovitev, da je »Domovina« potvorila zgodovinske vire samo z namenom, da osmeši sv. Frančiška. Z enakim namenom je »Domovina« v št. 44. leta 1924 napadla Doni duhovnih vaj v Ljubljani, češ, da ni potreben, da se v njem ne bo pospeševalo lepo krepostno in čednost-no življenje; z enakim namenom se je v številki 29. maja 1925 norčevala iz katoliškega običaja »nos;ti naokrog sohe svetnikov, posebno Matere božje«, je v številki dne 2. maja 1924 označevala molitve, cerkvene obrede, zakramente (»sveta sredstva« pravi), sploh vsako bogoslužje kot nekaj, česar prvotno krščanstvo ni poznalo, kot »farizejsko pobožnjaštvo in verski fanatizem«; z enakim namenom je neštetokrat smešila božja pota itd. itd. Nadalje bi vprašali gospoda ministra n. r., dali je v skladu s katoliško vero, ako časo- ' Kflm UR flade Belgrad, 12. marca. (Izv.) Popoldne je imel Radičev klub sejo, na kateri so poslanci razpravljali o proračunu. Sklenili so, da bodo predložili k proračunu še nadaljnje velike amandemente.' Njihove zahteve so zelo velike. Na ta način bi se proračun znatno povečal, ne samo za amandemente, ki jih namerava vlada predložiti v znesku 300 miljonov, marveč tudi za radičevske amandemente. Na ta način bi bila obremenitev ljudstva še večja. Seveda ni verjetno, da bi se vse Radičeve zahteve sprejele. Radikali že itak gledajo, kako bi izšli iz težkega položaja, v katerem se nahajajo, zaradi odgovornosti pred ljudstvom radi neznosnih bremen. Ponovno smo že javili o nezadovoljstvu v radikalnem klubu. Danes je treba pribiti, da nezadovoljstvo še vedno ne ponehuje. Ni izključeno, tako trdijo nekateri krogi, da bi znalo priti do iznenadenj še pred sprejetim proračunom. Kot gotovo se smatra, da dela Pašič z vso silo na to, da bi našel primeren izgovor, da napravi krizo še pred sprejetjem proračuna. S tem so v zvezi tudi poslednji incidenti, ki so se dogodili v skupščini in v političnih pisje SDS ob vsaki priliki napada sv. očeta, Vatikan, mu podtika zlobne in grde namene; da — kakor je to storil samostojno demokratski »Slovenski Narod« v svojih »Morda še ne veš?« in »Jutro« v svojem ponatisu Šilhove knjige »Katoliška cerkev« meseca maja 1924 — taji papeštvo kot božje-pravno vstanovo sploh, označuje nezmotljivost papeža v zadevah vere kot izmišljotino, dogme, n. pr. dogmo o večnih kaznih in brezmadežno spočetje, kot duhovniški izum; da sploh poišče vsak povod, da smeši vse, kar je sveto katoličanu in kristjanu, ki veruje v razodete resnice? In končno: da-li dober katoličan napada sveto stolico, kakor je to storil g. dr. Žerjav v taistem članku, v katerem brani svoje časopisje pred očitkom, da je proti katoliški veri in Cerkvi? G. minister n. r. dr. Gregor Žerjav bi bil storil bolje, da je molčal. večja. krogih. Vse te incidente je zasnoval Pašič, oziroma njegovi prijatelji, ki bi hoteli na ta način izzvati krizo. Vrnitvi finančnega ministra sc pripisuje poseben značaj. Samemu Stojadinoviču se pripisuje važna vloga v tem Pašičevem manevriranju. Stojadinovič naj bi pomagal Pašiču ta cilj doseči. Ni še jasno, na kak način r.aj bi Stojadinovič to storil. V tem oziru kroži več kombinacij, ki so pa za sedaj samo še kombinacije in jim je težko pripisovati kakšno veliko važnost . Vsekakor je gotovo dejstvo, da sedanja vladna večina ni zmožna kakšnega resnejšega dela. Skupščina naj bi po Pašičevih računih, če se Pašiču posreči izzvati krizo pred sprejetjem proračuna, počivala skoro ves čas. To neprestano zavlačevanje skupščinskega dela seveda ne more dobro vplivati na našo državno politiko. Merodajni krogi iščejo zato drugo rešitev, kako izvleči državo iz težke krize. S tem v zvezi se delajo najrazličnejše kombinacije. Pojavljajo se novi voditelji, ki naj bi zamenjali onemoglega Pašiča. k. ® a STVAREN, UČINKOVIT GOVOR POSLANCA ŽEBOTA. - VLADNA VEČINA NAD UGOTOVITVAMI POSLANCA ŽEB0TA SILNO RAZBURJENA. - PREDSEDNIK MU ODVZAME BESEDO. - STRAH PRED RESNICO. Belgrad, 12. marca. (Izv.) Danes se je pričela razprava o proračunu železniškega ministra. Govorili so poslanec Ž e b o t, poslanec W i 1 d e r, popoldne pa K a p e i a -novic, A n g j e 1 i n o v i č in T r u m b i č. Razprava o tem važnem ministrstvu se še ni končala, ker je prijavljenih še več govornikov in se bo jutri nadaljevale'. Na današnji seji je bil brezdvoma najvažnejši govor govor poslanca Z e b o t a, ki je govoril zelo stvarno. Svojo kritiko je podprl s takimi argumenti, da je cela zbornica napeto poslušala poslančeva izvajanja. Kritiziral je poslovanje posameznih direkcij, predvsem zagrebške direkcije. Kritika je delovala uničujoče. Minister Krsta Miletič se ni upal ugovarjati, ker še očividno ni bil informiran o vseh nepravilnostih, ki se dogajajo v njegovem resoru. Poslanec Zebot se je posebno toplo zavzel za zboljšanje slabega stenja železničarjev, upokojencev in miloščinarjev. Navedel je več drastičnih slučajev njihovega bednega položaja. Posebno je ožigosal vlado radi zapostavljanja južnih železničarjev, ki so prišli ob vse dobljene pravice in vlada jih tudi zapostavlja. Istotako je poslanec dokazal zapostavljanje Slovenije glede investicijskih del za nove graditve, kakor tudi za vzdrževanje dosedanjih naših naprav v delavnicah v Mariboru in tudi drugod. Med govorom poslanca so poskušali nekateri radikalni poslanci z medklici zavrniti njegove argumentacije, kar pa se jim ni posrečilo. Njegova stvarna kritika je porazno delovala na vladno večino. Radi tega mu je tudi predsednik vzel besedo, ko je potekel po poslovniku dovoljen poldrugourni čas, de.si-ravno se to sicer ne prakticira in se govornikom dovoljuje, da končajo svoje govore, četudi govorijo 10 ali 15 minut delj. Poslančeva izvajanja so bila za vladno večino tako neprije'n/a, da je skupščinski predsednik smatral za potrebno ne v najlepši obliki poslancu odvzeti besedo. Predsednik: »Odvzemam vam besedo! Odstranite se z govorniške tribune! Besedo ima poslanec Wil-der!« Radi tega nastopa predsednika je nastal v skupščini velikanski nemir, kajti tako postopanje predsednika z narodnim poslancem vsekakor ni na mestu in posebno ne, ker se je vedelo, da hoče poslanec v kratkih besedah končati govor. Ker se vsled ponovnega neprestanega predsednikovega zvonenja skupščina ni umirila, je predsednik zapustil svoje mesto, radi česar je bila seja prekinjena. Po daljšem odmoru se je zopet nadaljevala. Pakt med SDS m sscsal^mi demokrat! za ljubil, vclštve. Belgrad, 12. marca. (Izv.) Poročali smo že o bivanju dr. K r a ni e r j a in dr. Koru-na v Belgradu. Naknadno smo zvedeli, da so njune skupne intervencije pri notranjem ministru predvsem imele namen pripravljati teren za ljubljanske občinske volitve. Kakor smo zvedeli, se je sklenil med socialnimi demokrati in samostojnimi demokrati kompromis za skupen nastop pri teh volitvah. Gotovo je, da bodo socialni demokrati pri prihodnjih volitvah podpirali samostojne demokrate, da pridejo do moči in vlade v mestni občini. 0 koncesiji, ki jo je dala SDS za to socialistom, se tudi že konkretno govori. POTRES V AMERIKI. Lima, 12. marca. (Izv.) V južnem delu države Peru je bil silovit potres, ki je deželo zelo opus tožil. Belgrad, 12. marca. (Izv.) Londonske »Times« obširno komentirajo razširitev italijan-sko-jugoslovaii6ke zavezniške pogodbe ter na-glašajo, da bo dodatek k tej pogodbi vseboval sledeče tri glavne točke: 1. Skupni nastop obeh držav proti priključitvi Avstrijo k Nemčiji. — 2. Da so Jugoslavija obvezo da ne bo zgradila lastnega modernega pristanišča na Jadranu, ki bi delalo konkurenco Reki. — 3. Italija bo podpirala jugoslovansko gospodarsko politiko i ozirom na Solun. Nadalje pišejo »Times«, da je dr. Ninčič vsebino te pogodbe sporočil članom Male antante na temešvarski konferenci in da je član češkoslovaške delegacije izrazil svojo bojazen, da ne pridejo interesi Male antante s tem v kolizijo. Dopolnilo pogodbe se še ni podpisalo, ker želi Jugoslavija zvedeti za stališče Francije in v kakšnem obsegu bi želela sodelovati. V Ženevi se sedaj pogajanja nadaljujejo. Po pisanju »Times« pomeni to novo jugoslovansko orientacijo. Tudi Španija je zainteresirana na Sredozemskem morju. Mussolini prevzema vodstvo novih jamstev v evropski politiki. O teh stvareh so vodijo pogajanja med zainteresiranimi državami tudi v Ženevi. Tako poroča po londonskih »Times« bel-grajska »Politika«. Naravno je, da je ta vest vedno dobro informiranih »Times« izzvala veliko senzacijo, ker daje vsebina slutiti, da se dela na novem rimskem paktu, ki nam je prinesel precej razočaranja. Vesti o tem so se takoj dementirale. Zunanje ministrstvo je izdalo sledeč komunike: »Times« so objavile vest, da se je ob priliki Ninčičevega obiska v Rimu sklenil na-daljen sporazum, da ne bi naša država gradila pristanišča na Jadranu, ki bi konkuriralo Reki. Pooblaščeni smo kategorično izjavili, da gornje vesti ne odgovarjajo resnici in da se o tem vprašanju niso vodili nobeni razgovori, nili se niso mogli voditi. Napetost med in Belgrad, 12. marca, (Izv.) Belgrajski listi poročajo iz Londona o diplomatskem sporu, ki naj bi nastal med našo dr:".avo in Anglijo. »Daily Express« v poslednji številki trdi, da so diplomatični odnošaji med Jugoslavijo in Veliko Britanijo v zadnjem času zelo napeti. Ta list smatra to napetost kot posledico italijanskega vpliva v Belgradu. Ta vpliv je do-vedel do tega, da belgrajska vlada ni izpolnila obvez glede petrolejskih koncesij pri angleški firmi. Radi intervencije be'grajske vlade belgrajski župan in okrožna skupščina nasprotujeta izvršitvi že sklenjene pogodbe, ki se nanaša na neke petrolejske koncesije. Zainteresirani finančniki so zahtevali od londonske vlade, da podvzame diolomatsko akcijo v tej smeri. Ministrstvo v Londonu pa ni sto-ri'o nobenega koraka. Isti list svetuje angleški vladi, da je bolje, da v Belgradu ne pod-vzema nobene akcije, marveč naj jo podvzame v Rimu. Visoko odlikovanje pos!ansa Smodeja. Belgrad, 12. marca. (Izv.) Tukajšnje češkoslovaško poslaništvo je obvestilo zunanje ministrstvo, da je predsednik češkoslovaške republike T. Masaryk ob priliki 75 rojstnega dne odlikoval več odličnih jugoslovanskih politikov in časnikarjev. Med drugimi je odlikoval z redom Belega leva narodnega poslanca in bivšega glavnega urednika »Slovenca« g. Franca S m o d e j a. Načrt novega fugos!ovt kazenskega lakorsška predložen narodni skupščin?. Belgrad, 12. marca. (Izv.) Minister za pravosodje Marko Gjuričič je predložil narodni skupščini zakonski načrt kazenskega zakonika za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Načrt ima 392 paragrafov. Po ustavnih določbah pride pred zakonodajni odbor, da bo o njem razpravljal. Budimpešta 12. marca. (Izv.) Finančni minister, ki se je danes vrnil iz ženeve, je izjavil, da je z uspehom pri Društvu narodov zelo zadovoljen. Razpravljanje o finančnem položaju Ogrske ie bilo povsem objektivno in stvarno. Absolutizem ljubljanskega finančnega delegata. Belgrad, 11. marca. (Izv.) Dobili smo v rol ie predlog delegacije, ki ga je poslala fin. legac ija ministrstva financ bolj papeška nego papež sam. Odredbe in namere fin. ministra samega so ji premile, ona hoče da se pod-vzamejo ostrejše mere. Te dni smo dobili v roke predlog deleoacije, ki ga je poslala fin. ministru kot korekturo k členu 129. fin. zak. za leto 1926-27. Ta člen se v formulaciji fin. ministra glasi: »Pooblašča se fin. minister, da more zmenjati celo davčno komisijo (odbor) ali samo poedine člane, če najde, da je delo celega odbora ali poedinih članov nepravilno ali protivno zakonu, in narediti, da se razpored deloma ali popolno ponovno izvrši.< Tako fin. minister. K temu predlogu pa predlaga ljublj. fin. delegacija sledečo poostritev: >Če pa ministrstvo financ ugotovi, da poslujejo poedine davčne komisije očitno proti zakonu in v škodo državnih interesov, sme njih i delovanje po lastnem preudarku za določeno dobo popolnoma ukiniti.« Ljublj. fin. delega- j ciji ni prav, da obstojajo še davčne komisije | in se kolikor toliko ozirajo na duha zakona in premoženjske razmere davkoplačevalcev. Iz fiskalnih razlogov bi fin. delegacija dobila rada odmerjanje davkov v vseh instancah v svoje roke, da bi delala po svoji mili volji. Ako ne bi imeli davčnih komisij, bi bila osebna dohodnina še znatno občutnejša kakor je že sedaj. Finančni minister se ne upa popolnoma ukiniti komisij, ljublj. fin. delegacija pa hoče zakon obiti s tem, da bi rada dobila >za določeno dobo« popolno oblast nad končnove- ljavno odmero davkov. In ta »določena doba« bi seveda zanjo trajala neprenehoma. Dobra prijatelja. Belgrad, 12. marca. (Izv.) Na tragikomičen način sc je izvršila začasna pomiritev med Radičem in Stojadinovičem. Že včeraj smo poročali, da Stojadinovič zaradi svojega slabega položaja v radikalnem klubu gotovo ne bo delal na to, da bi si s pojačevanjem nasprotja med njim in Stjepanom Radičem oteževal svoj položaj, ampak da bo najpreje razčistil položaj v radikalnem klubu. Šele potem bo nastopil, če bo videl, da se je njegov položaj utrdil. Zanimivo je, da finančni minister ie do danes ni prišel v dvorano narodne skupščine, čeprav bi moral kot odgovorni finančni minister čutiti potrebo, da prisostvuje razpravam o njegovem proračunu. Dopoldne je prišel v ministrsko sobo, kjer se je sestal s Stjepanom Radičem. Pravijo, da je prišel Stjepan Radič pri tej priliki precej ponižno k njemu in mu ponudil roko. Stojadinovič se je nato ironično nasmehnil in sprejel pozdrav. Nato se je razgovarjal o incidentu. Radič je kategorično izjavil, da jc vest o kvartanju Stojadinoviča dobil od nekega dobrega prijatelja, ki mu je zatrjeval, da je dobil to vest iz nekega milanskega lista. Ko je uvidel, da ga je prijatelj nalagal, je Stjepan Radič prekinil vsako nadaljno zvezo z njim. Radič je prosil Stojadinoviča, da mu oprosti, ker je ravnal v dobri veri. Stojadinovič je vzel to na znanje. Radičevci so zelo zadovoljni, ker je jasno, da bi mogel ta spor, če bi se nadaljeval, stati Radiča glavo. Društvo Francoska kriza. (Od našega pariškega dopisnika. Pariš, 8. marca 1926. Francosko časopisje vseh barv vd rja na najmočnejši boben ter enoglasno pripisuje vladtio krizo delanezmožnosti francoskega parlamenta. Konservativni listi nalagajo krivdo za poHično zmedo kartelski večini, levica pa obsipava konservativno opozicijo z očitki protidržavnega rovarenja. Edini so le v eni točki, da je namreč finančni položaj Francije takšen, da si luk.-usa večnih vladnih zmed ne more več dolgo dovoljevati. Kl ub temu da je ta kritika navidezno zelo objektivna, vendar skoro ni mogoče verjeti rne enim ne drugim. Res je sicer, da je sedanji franooski parlarvent izvoljen dne 11. majnika 1924. postal naravnost absurdno torišče političnih intrig ter dovedel svetovno mnenje do vprašanja, če Francija morda ne boleha bolj na kaotčni de/.organizaciji svojih demokratičnih ustanov kot pa na pomanjkanju denarja. Res je, da je državni zbor s kartelsko večino tekom 21 mesecev svojega obstoja strmoglavil 4 vlade in obrabil kar sedem finančnih ministrstev. To je več kot se sme zahtevati za dokaz dobre volje. Re9 je, da je s svojo popolno nesposobnostjo za metodično delo oslabil francosko valuto za 110 odstot. in državni proračun zapustil z zevajočiin primanjkljajem, Londonu in Wash'gtonu pa vrnil račun nep"plačan. Res je, da se od takšnega parlamenta, ki v celi dobi svojega življenja niti enkrat ni pokazal, da se zaveda svoje odgovornosti napram domovini in svojih dolžnosti napram tujerodnim prijateljem, lahko pričakuje tudi še ta nerazumljiv skok v temo tik pred velevažnimi pogajanji v Ženevi, kjer je francoska prisotnost najbolj potrebna. Ne bomo se torej čudili, če viidmo, da Iranooski poslanci na predvečer dalekosežnih mednarodnih dogodkov vržejo poleno pod noge svojim ministrom in sicer vsled pravzaprav postranskih vprašani finančnega programa. A to nas ne more zanimati. Mi imamo pravico to dejstvo samo zabeležiti in sicer s težkim srcem, ker nam odkriva v povojni Franciji slabosti, ki ne bodo mogle uspešno garantirati one politične svobode in neodvisnosti, ki sta jo hrabrost in junaštvo predvojne Francije za nas tako drago plačala in priborila A kljub vsemu temu ne moremo verjeti, da je francoska kriza le posledica notranje-poltične dezorieniacije. Zdi se nam, da se za odrom francoskega parlamenta še nahajajo kul se in da se je politična tragedija izvršila tam v teini tajnih mednarodnih intrig. Skoro da bi trdili, da je bil glavni igralec v zakulisni Igri oni Briand, ki se je na odru potem pustil i7p:staviti kot žrtev. Zdi se nam, da je Brian-dova vlada naročila sama svoje krvnike. Nemški listi so bili prvi, ki so namignili na to možnost. Sicer se po našem mnenju motijo, če ne o stvari sami, pa vsaj v motivih, ki so dovedli do padca osmega Briandovega ministrstva. V Nemčiji se je izrekel sum, da se je Briand nalašč pustil vreči, da bi s tem onemogočil zasedanje Zveze narodov, oziroma zakasnil vstop Nemčije v ženevsko interna-sionalo. Zdi se, da ti sumi niso upravičeni. Nemčija je dobila v oktobru 1925, ob priliki lokarnskih pogovorov obljubo, da bo sprejeta, In ta obljuba je obvezna za Brianda ravnotako kot za vsakega njegovega naslednika. Proti aemškemu vstopu ni ugovora, in tudi vladna & n z a v r«r]i'.u ga ne more zabraniti. Pravi vzrok mora biti drugje. Zakaj pa »ploh skušamo Iskati vzroke, ko je par lani en- narodov. tarna debata, ki je dovedla do vladne demi-sije, vendar zadosti pregledna? Zakaj? Prvič zalo. ker smo tekom Briandovega vladanj7 opazili, da se je ministrski predsednik elegantno izrgnil mn-go večjim nevarnostim kot je bila ona ki ga je vrgla ob tla ob 6 zjutraj dne 6. marca. V spominu nam je še vzklik ali grožnja — s katero je pred 3 tedni odbil zelo hud napad od strani kartela (levice) rekoč: »Tokrat pa se hočem okleniti vladnega stola, in čeludi glasujete proti meni, jaz ne pojdem.c Tokrat pa je tako ležerno vrgel v tehtnico prošnjo za zaupnico, ko je moral čutiti, da vprašanje o katerem se je glasovalo, tako težkega topa ni bilo vredno. Nerazumljivo je tudi, zakaj je naenkrat Bri nd za"el tako pritiskati na zbornoo da kdikor mogoče hitro votira fin-nčne predloge. Sv je dni so poslanci zgubljali čas z nepre-st nim g voričenjem, pretekla teden jih je pa ministrski predsednik prisilil, da so zborovali dva dni in dve noči brez prestanka ter v soboto, dne 6. nrrca. rano zjutraj, ko so bili že vsi spe' ani in utrujeni, srečno pmborovali oo ne\aupn:ce. ki je povzročila vladno krizo ravno še o pravem času, ko se je na kolodvoru de Lyon sestavini posebni vlak, da pcpelje francosko delegacijo, sir Austen Chamber-laina, angleškega vnanjega minstra, poljskega minislrskega predsednika grofa Skržinskega in naš^cn zun-mega ministra dr. Ninčiča na zborovanje v Ženevo. Tretjič pa je Briand prevelik in pre-spreten parlamentarni intrigant, da bi se pustil meni nič tebi nič vreči ne da bi sam hotel. Sedemkrat je bil že preje predsednik, a samo enkrat ga je zb-rnica vrgla, druge krati je sam zaloputnil vrata v obraz presenečenim p slancem. Neverietno je, da bi bil Briand to dopust 1, ako ne bi bil imel globljih vzrokov, osobito, ako pomislimo, da mu je ista zbornica par dni preje ob priliki ratifikaoje lokarnskih pog db izrekla zaupnico s 340 glasovi večine. Čudno se nam tudi zdi da je predsednik repu! like Doumergne oblslral lvonsko raz-siavo ravno, ko se je otvorila kriza. Lyenski župan je pa pre'sednik radikalnih socialistov (\ladna stranka) in obenem tudi predsednik dr/.avnega zbora: Edwnrd Herriot. Herriot, ki vživa v zbornici veliko avtoriteto, je na ta način imel p^triotični izgovor, da se odstrani ravno v trenotku, ko bi njegova prisotnost najbrže katastrofo lahko preprečila »ko bi bil jaz tam.« je izjavil Herriot v Lyonu dne 7. t. m., »bi vbda ne bila padla, a moral sem se odstranli, ker sem hotel pozdraviti predsednika Doumergue v mestu, kateremu župa-nujem.< To so dejstva, ki nam ne smejo uiti in ki nam ne morejo biti indiferentna. Zdi se, da ne bomo zelo daleč od resnice, ako trdimo, da je bila sedanja vladna kriza v Franciji iz notranje poI'ti5n'h vzrokov potrebna, in da bi se ne bila pojavila, ako bi ne bila — nočemo reči naročena — cd odgovornih politikov previdno pripravljena. Zakaj? Ne — to smo že omenili, da bi se delale Nemčiji težavo v Ženevi, ampak da so na dramatičen način zabrani poljski republiki, ki je katoliška država, vstop v areopag Zveze narodov Do danes se je Z. N. znala obvarovati pred »vsiljivostjo« katoliških držav. Na veliko začudenje je pa francosko vnanje ministrstvo zvedelo dne 14. avgusta, da Poljska namerava zahtevati permanenten sedež, in še večja je bila potrtost, ko so kar zaporedoma Span ja in Brazlija postavili svoji kandidaturi. To je seveda preveč. Vstop Nemčije, oziroma ob- i vezna obljuba, ki se je v Loka mu dala dr. Lutherju, je vprašanje še bolj sprožilo. Nuni vsem je še v spominu, kako so bile sprejele poljska, španska in braziljska prošnja. Nas zanima samo Poljska. Nemško, skandinavsko in angleško časopisje je kar enoglasno zavpilo krepek: non possumusl Navajali so se različni motivi, češ da bi bilo nelojalno za Nptnčr-. da Polja'-« ni velesila, da se mora o tem še posebej sklepati itd. Po celi V. Britaniji se je razlegal samo en klic: Poljska ne sme v permanentni svet Zvez.e narodov! Ko se je javno mnenje že tako jasno izrazilo, je Sir Au3tin Chamberlain v govoru v Birmin-ghamu, koncem februarja, upal dvigniti zelo bo'e? glas, ki je govoril v prid poljske prošnje. Takoj se je navalil nanj ves angleški tisk, parlamentarne skupine so mu začele pošiljati grozilna nisma. Iz tega je vendar razvidno, da je ang'eški vnanji minister hotel samo izzvati kritiko, tako da si bo v Ženevi lahko obrisal roke ter p^e^al Poljakom: »Vidite, jaz sem imel najbf ljšo voljo, a ker eem le državni uradnik, moram poslušati ljudski glas, itd.« Ml nftan^no vemo, da ie Sit Austen odnesel iz Londona natančne instrukcije, da mora glasovati proti Poljski v slučaju, da se Nemčija nienemu vstopu v parmanentni svet protivi. In kdor pozna nemško tezo. bo razumel, da je br tajska delegacija principi jelno proti Poljakom. Za francosko prostoridarstvo je bil položaj mnogo bolj težaven. Angleži «1 brišejo roke. pa je stvar končana, a Francozi tega no"ejo, ker je Poljska njih zaveznica. Francoski framasoni so torej morali napraviti silno prijazne obraze ter izdati za svoje liste devizo, da se mora poljska zahteva podpirati s polno paro. časopisje se je teh navodil tudi vestno drsalo in Poljska ni Imela v celi Evropi bolj gorečih zagovornikov, kot so bili ravno fra-masonski časopisi v Franciji. A medtem se je vršilo zakulisno delo in njegov uspeh se je pokazal ravno na predvečer ženevskega se-stani; a,ko je Briand n esel predsedniku Doumergu ostavko svojega kabineta. Tako Francija, prva zagovornica poljskih teženj, ne bo imela polno-m čnih zastopnikov v Ženevi. Briand sam je o svoii izjavi časnikarjem nekoliko odgrnil ku-lisni za*tT: »Jaz bom šel v Ženevo.« je rekel, »da, ali samo kot opazovalec, ker nimam več pravice govorite v imenu Francije in zastaviti obveznost prih^dnie vlade, ki bo imela mogoče drugp pol tične ideale. Upam pa da bo Zveza narodov nadaljevala svojo mirovno misijo kljub naši krizi.« Ko mu je nek časnikar stavil vprašanje, če morda Zveza narodov ne bo vseh težj;h problemov odložila na jesensko zborovanje je Briand omenil: »To bi bila seveda zelo ljubezniva gesta napram Franciji, ker bomo v jeseni tudi mi imeli v Ženevi zastopnike, ki ne bodo v takem dvomljivem položaju. kot sem sedaj jaz..« Poljska je seveda dalekosežnost francoske kriz« takoj razumela. Časnikarji ao oblegali grofa Skržinskega, a ta je bil silno resen in n; rekel nič drugega kot »da zna imeti demi-sija Bri-n^ove vlade ravno v tem trenotku, zelo te*ke mednarodne posledice«. Dorodki v Ženevi nas o tem našem mnenju le še utrjujejo. Francozov tam ni bilo do včeraj. Briand je v ponedeljek v Ženevi zvedel da švedski zastopnik brezpogojno glasuje proti Po'jski, se je vrnil v Pariz, sestavil vlado in kot poln~močni zastopnik Francije šel v čeMek na aj k zborovanju. Ali čudno, da je Briand najprej trdil, da sploh ne prevzame več vlade, ali ni čudno, da ni hotel pr sostvo-vati sej",m Društva narodov, čeravno je bil v demis ji vraj v svojstvu stalnega delegata za katerega je bil imenovan že pred leti in je to n es'o imel najsi je bil v vladi ali ne? Dejstvo je. da je pustil Poljake same v obupnem položaju, da je zapustil Ženevo po pr hodu švrds' ega delegata, ki je prišel šele v ponedeljek. torej tedaj ko francoska pomoč ni bila več potrel na. Ver so Poljaki že izgubili bitko. Poljaki se bojujejo sami, več ali manj dosledno podprti od male antante a vse izgleda kot da se njih diplomatični poraz le zavlačuje. Nemč ja bo vsekakor sprejeta, a vprašanje drugih kandidatur se bo odgndilo na poznejše čas°. Ta';o bo Francija lahko imela medna-rodnop litlčno rečeno mirno vest ter bo Polj ke potolažila s tem, da zvali na svoje parlamentarne zmede vso krivdo njihovega diplomat''čn?ga ponFanja. In mi Slovani, ki štejemo nad polovico evroprslega prebivalstva, še vedno ne bomo zastopani v permanentnem svetu Zve*e narodov in katoliški interesi bodo še vedno čakali na pragu ustanove, ki hoče svet pomiriti in pobratiti brez krščanskega evangelija. V Ženevi. Položaj se je poostril. Švedski delegat U n d c n je na seji sveta Društva narodov tolkel s pestjo ob pult in izjavljal, da bo Švedska absolutno proti vsakim novim sedežem v Društvu narodov in da bo na tem stališču vztrajala. Nič manj odločen pa ni bil tudi brazilijan-ski delegat Mcllo Franco. Zagrozil je, da bo predvsem glasoval proti sprejetju Nemčije v Društvo narodov, nato pa zapustil 2encvo in njegova država bo izstopila iz Društva narodov, če ne dubi istočasno z Nemčijo stalnega sedc-a v svetu. Brazilija je pripravljena v danem trenotku oreoustiti svoje mesto Združenim državam, kadar bi one pristopile j k Društvu narodov in reflektirale na mesto | v svetu Društva narodov. Toda do tedaj, dokler se to ne zgodi, hoče imeti Brazilija to mesto. Ne gre, da bi polovico sveta ne bilo zastopanega v stalnem svetu Društva narodov, Chamberlain in francoski zastopnik Bon-cour sta mirila in opozarjala na težke posledice, ki bi nastale, če bi se ne našel izhod iz tega položaja. Angleški" listi poudarjajo, da je položaj v Ženevi zelo resen. Vesele se pa, da sc Chamberlain ravna točno po navodilih vlade in angleškega javnega mnenja. Opustil je tudi podporo Španiji. eSdaj je nastalo tudi popolno soglasje z dominioni. SKUPŠČINA DRUŠTVA NARODOV. Urad Društva narodov je sklenil, da se vrši plenarna skupščina Društva narodov v soboto 13. marca ob 11 dopoldne. Na dnevnem redu so sledeče zadeve: 1. Izpopolnitev proračuna Društva narodov ; 2. ffradba novega poslopja za Društvo narodov; 3. počastitev spomina Leona Burgeois, M je bil soustanovitelj Društva narodov. Ženeva, 12. marca. (Izv.) Minister Briand je izjavil časnikarjem, da je položaj še vedno nejasen. Chamberlain se predvsem trudi, da bi dosegel sporazum med posameznimi mnenji. Domneva se, da bo Nemčija na vsak način sprejeta v Društvo narodov, dočim bi se vprašanje razširitve sveta izročilo v obravnavo posebni komisiji, ki bi stavila predloge na jesenskem zasedanju. Poljski bi se potem že sedaj moralo dati gotove garancije, v kakem smislu se bo rešilo vprašanje njenega mesta v svetu. Kakor se izve, je tudi Švedska pripravljena odstopiti od svojega nepristopnega zadržanja. London, 12. marca. (Izv.) Reuterjev dopisni urad objavlja iz Ženeve zelo pesimistična poročila in pravi, da je postala rešitev nemškega vprašanja skoro nemogoča. Charn-berlainov glavni cilj je sedaj, da odvrne katastrofo, ki grozi Društvu narodov in celi Evropi. Vsi krogi gledajo s posebno skrbjo na današnjo sejo Društva narodov. Čeravno pride do sprejema Nemčije, bo vseeno položaj vsled tega zelo poostren. Z radovednostjo pričakujejo tudi odgovora brazilijanske vlade, kateri je brzojavila brazilska delegacija, če sme glasovati za sprejem Nemčije ali se v skrajnem slučaju vsaj glasovanja vzdržati. Ženeva, 12. marca. (Izv.) Briand je v razgovorih s Časnikarji izjavil, da je mogoča rešitev iz sedanjega položaja na podlagi trfch točk: 1. Nemčija se sprejme v Društvo narodov; 2. vprašanje razširitve mest v svetu Deu-štva narodov se odloži do septembra in se izroči v obravnavo posebnemu odboru; 3. Poljski se takoj podeli nestalno mesto v svetu, vendar samo z dovoljenjem Nemčije. Nemški zastopniki se temu predlogu niso protivili. Novi dom za Društvo narodov. Na dnevnem redu skupščine Društva narodov je tudi gradba nove palače za urade in zborovanja Društva narodov. Švicarska zveza in ženevski kanton sta že pred več leti podarila Društvu narodov dve stavbišči. Eno leži poleg palače, v katero se letos preseli Mednarodni urad za delo, drugo nekoliko manjše pa poleg sedanjega tajništva Društva narodov. Slednje stavbišče so že tedaj namenili za veliko zborovalnico, v kateri bi zborovale skupščine Društva narodov in skupščine mednarodnega delovnega urada. Med tem pa se je izkazalo, da tudi sedanje poslopje tajništva Društva narodov, poprej Hotel des Nations na Quai du Praesident Wil-son več ne zadostuje za vse urade tajaištva. Zato je zadnja skupščina Društva narodov pooblastila tajnika, da razpiše prodajo tega poslopja, da se bo z izkupičkom in potrebnim dodatkom gradilo novo poslopje. Kot kupec pa se je javila samo neka hotelska družba, ki je ponudila tako malo, da je prodaja propadla. Nastal je nov načrt, da se k sedanjemu poslopju prizidajo potrebni prostori za zborovanje in urade. Toda odbor arhitektov je zavrgel tudi to misel in tako je vprašanje prišlo znova na dnevni red skupščine. Tudi sedanja skupščina najbrže ne bo mogla napraviti končnega sklepa, ampak bo izbrala bržkone poseben odbor, ki naj vse projekte prouči in predloži izdelane predloge jesenski skupščini Zadeva je nujna, ker dosedanji prostori nikakor ne odgovarjajo vsem zahtevam, ki ji stavijo številne in obilne konference. V sedanji zborovalnici, tkzv. »dvorani reformacije«, ni bilo mogoče dobiti prostora za številne poročevalce. Na galerijah in hodnikih je v času zasedanj naravnost nevarna gneča. Zato so že sedanje zborovanje hoteli prenesti iz »dvorane reformacije« v dvorano »Batiment Electoral«, kjer zborujejo konferenco delovnega urada. Toda, ker je ta dvorana zelo neakutična in ker so hoteli Nemčijo sprejeti šc v tisti dvorani, v kateri so bili sprejeti vsi dosedanji člani, so zaenkrat to misel opustili Do jeseni upajo z raznimi napravami izboljšati akustiko v Batiment Electoral, iako, da bo jesenska skupščina žc tam zborovala in lam ostala, dokler se ne oreseli v svojo hišo. novice fr Pojasnilo glede odreditev vojaške oblasti. Z ozirom na našo nolico z dne 6. 111. t. 1.) da so poslanci Jugoslovanskega kluba intervenirali pri vojnem ministru radi opustitve poskusne mobilizacije v Sloveniji, smo po nam došlih informacijah ugotovili, da se zadeva ne nanaša na kako mobilizacijo, temveč na gotove odreditve (saopitenja), ki se po vojnem zakonu naznanijo posameznim vojnim obvezancem vsako leto v vseh naših pokrajinah in vseh vojskah. fr Spominska plošča na rojstnem domu Ivana Cankarja. Pe Idcsellctnico rojstva Ivana Cankarja bo proslavilo delavstvo na Vrhniki na ta način, da bo vzidalo na rojstno hišo velikega pisatelja spominsko ploščo s portretom Ivana Cankarja v porcelanu. Slikarsko delo je poverjeno akad. slikarju g. Ferdo Ve-selu, enemu najboljših sodobnih portretistov v Evropi. To bo edini umetniški spomenik te vrste v državi. Inicijativo za vzidavo plošče in proslavo ob tej priliki je vzela v roke »Cankarjev dom« r. z. z o. z. na Vrhniki, ki bo pritegnila tudi druga prosvetna društva in povabila k sodelovanju vsa naša kulturna društva. Ker bodo stroški za ploščo in proslavo znatni, se obračamo tem potom na vsa kulturna društva, prijatelje in čitalce velikega pisatelja, da dobrovoljno prispevajo za ploščo. Imena in zneske darovalcev bomo objavili v vseh časopisih. Prispevke prosimo poslati na: »Cankarjev dom« r. z. z o. z. Vrhnika, oziroma na ček. račun št. 14.234. fr Razpis župnij. Razpisani sta: župnija L u č i n e v loški dekaniji z zaključnim rokom za vlaganje prošenj dne 25. marca 1926 in župnija Smlednik v kranjski dekaniji z rokom do 7. aprila t. 1. fr Županski tečaj se vrši v petek Sv. Jožefa dan t. 1. v Lukovici pri Vidicu, na katerem predavajo vladni uradniki o zadevah, ki so nujno potrebne, da jih vedo ne le župani ampak sploh tudi drugi občani. Pričetek tečaja takoj po končani maši na Brdu. Vabite se torej vsi poukaželjui občani. — Županska zveza. fr Kredit za železničarska stanovanja. Prometno ministrstvo je odobrilo kredit 2 milijona 245.000 Din za zgradbo železničarskih stanovanj v Užici. Z zgradbo začno takoj. fr V Poljanah nad Škofjo Loko se je preteklo nedeljo po predavanju, ki ga je priredi-~ la »Sveta Vojska«, ustanovil abstinentski krožek, v katerega je stopilo takoj 83 abstinentov (-entk) s preč. g. župnikom na čelu, ki je tile dolgoleten abstinent. fr Duhovne vaje in treznost. Vodstvo »Doma duhovnih vaj« v Ljubljani je priredilo za fante-udeležnike duhovnih vaj dne 8. marca protialkoholno predavanje s skioptični-mi slikami. Ta misel je zelo umestna! Vsi, ki jim je prerod naroda na srcu, priznavajo nujno potrebo treznostnega pokreta. — Duhovne vaje in treznost! Kako lepo je v tem izražen nauk, ki ga še premalo upoštevamo: brez treznosti ni nravnega in verskega preroda, brez verskega preroda pa ne dosega abstinenca svojega namena popolnoma, t. j. utrditi človeka v samopremagovanju ter ga duševno prenoviti. fr Tobakarske pritožbe. V zagrebškem »Obzoru« si je neki hud kadilec olajšal srce z dolgo pritožbo proti naši tobačni mono-polski upravi. Takole jih soli: Znano je, da imamo niške, banjaluške in ljubljanske »Var-dar«, ki se največ kade. Prve so najboljše, druge so slabše, tretje najslabše — včasih pa je tudi ravno narobe. Vendar je dovolj, da se približamo Zemunu, Novemu Sadu ali še malo niže, pa cigaret ni več spoznati. Tobak je že na pogled lepši in vonj mnogo boljši. Radi bi vedeli, zakaj je temu tako? — Zadnja leta se redno prodaja v inozemstvo po milijon in več kilogramov prvovrstnega tobaka, dočim se škart, ki ga nihče ne kupi, pušča doma in pod imenom cigaret in tobaka za drag denar prodaja. Ako kdo slučajno pride na Holandsko, se bo čudil finim cigaretam, napolnjenim z najfinejšim bosanskim tobakom, ki jih bo vrhu tega plačal izpod cene naših cigaret. Mimogrede pripominjamo, da moreš nekoliko boljše cigarete, ki smo jih imeli 1919. do 1921., t. j. »Narenta« in »Ori-ent«, o katerih pri nas že davno ni več nobene sledi, po dunajskih lokalih še danes kupiti. A vara se, kdor misli, da je to tihotapsko blago; ne, to je čisto legalna »kupčija«. — Končno je treba omeniti, da kupuje država tobak od proizvajalcev po ceni 8 do 12 Din kilogram, dočim ga izdelanega prodaja po 300 dinarjev — neretvanskega — in po 450 Din — vardarskega. To se pravi uboge proizvajalce guliti, a konsumente pleniti. Pri vsem tem pa kadimo najslabši tobak. Videli smo tudi tkzv. »uradniški Vardar«, ki je za »zgornjih 10.000«. Ta še ni tisto, kar je bila predvojna bosanska cigareta, a z našim »Vardarjem« se ne sme primerjati, ker je znatno znatno boljši. — Krivdo na tobačni inizeriji pripisuje »0'ozorov« novičar poleg izvoza dobrega tobaka dejstvu, da so iz naših tobačnih tovarn odstranili dolgoletne in izvrstne strokovnjake, a novinci malo znajo. Tobaka ne zna vsak preparirati kakor ne zna vsak delati Gavrilovi-čevih salam. — Mož bo imel prav. fr Nov književniški klub in nov književni časopis v Zagrobu. Zagrebški listi objavljajo sledeče poročilo: Podpisani književniki so osnovali na sestanku dne 6. t. m. »Hrvatski književni klub« v Zagrebu. Klub se je osnoval iz sledečih razlogov: 1. Pnjiževniki, ki hočejo biti popolnoma neodvisni, ne najdejo v že obstoječih knj ževnih društvih možnosti književnega dela. 2. V teh društvih so organizirani večinoma neknjiževniki, tako da ta društva ne delajo ne na korist knj ževnih delavcev ne za napredek hrvatske književnosti. 3. Podpisani književniki smatrajo, da po svojem pojmovanju umetnosti in po svojem položaju poklicanih književnih delavcev ne morejo sodelovati ne s samo formalno književnimi skupinami niti z njihovimi organi. Zato smatrajo za svojo dolžnost, da osnujejo i kulturno i politično društvo književnih delavcev, katerega člani bodo mogli biti samo književniki. Novo-osnovano društvo bo začelo v najkrajšem času izdajati svo jknjiževni časopis, v katerem bo objavilo tudi program svojega dela. Akcijski odbor: I. Kulundžič, B. Mašič, K. Mesarič, A. Muratbegovič, I. Nevistič, N. Polič, T. Strozzi, S. Tomašič, I. I. Vrigujanin, S. Galogaža. fr Tečaj za gospodarske vsjcnce. Državna kmetijska šola na Grmu sprejme gospodarske vajence za debo od 7. aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, neoporekljivost in dcuršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, predvsem oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri 3elu, kjer so zaposlen1' Za to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1925. Pri sprejemu v šolo imajo ti vajenci prednost pred drugimi prosilci na prosta mesta, ako izpolnijo ostale pogoje. Lastnoročno na vso polo pisane in s 25 Din kolkovane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpričeva-lom ter izpričevalom o nravnosti, je poslati do 25, marca 1926 ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. fr Najden zaklad vas ne more tako osrečiti, kakor loterija »Kat. prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Cena srečki samo 5 Din. Vseh dobitkov je 250 v vrednosti 50.000 Din. Ni čudo, da vse drvi za temi srečkami. Posebna privlačnost za nakup teh srečk je ,da dobi vsakdo kdor naroči 10 srečk kar 3 srečke brezplačno, kdor pa naroči 20 srečk, ta pa dobi 8 srečk brezplačno. Za naročilo zadostuje dopisnica, kojo naslovite na »Loterijski odbor v Sv. Petru pod Sv. gorami«. Srečkam se priloži položnica. Žrebanje se vrši nepreklicno 19. t. m. zato se bo z razpošiljanjem srečk skoro končalo. Pohitite, da ne zamudite. fr Vpokojitve. Vpokojena sta carinik La-voslav Iflaninšek na Jesenicah in arhivski uradnik Lovro Zun pri carinarnici v Ljubljani. fr Nov državljan. V jugoslovansko državljanstvo je sprejet dosedanji ruski državljan Leonid I. Skornjakov, uslužbenec ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani. fr Razpisana mesta poštnih odpravnikov: pri Sv. Vidu blizu Ptuja (111-4), v Poljanah nad Škofjo Loko (III-2) in v Jesenicah ob Savi (111-2). Prošnje je poslati v teku dveh tednov na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani. fr Razglas o neizročljivih poštnih po" 'j-kah za mesec januar 1926 je izšel te dni in je občinstvu na vpogled pri vseh poštah v Sloveniji. fr Znkon proti nmnsanostim. Berlinski zakonodajni odbor je sprejel zakon proti uma-zanosti v literaturi, upodabljanju, slikarstvu, filmih itd. Zakon nosi naslov: Gesetz gegen Schund und Schmutz. V ministrstvu notranjih zadev se osnuje poseben urad, oz. sosvet sedmih članov, ki so deloma strokovnjaki, deloma uradniki. Ta sosvet bo odločal, katere stvari naj se preganjajo po tem zakonu. Socialisti in komunisti so glasovali proti. — Tudi pri nas je tak zakon vsak dan bolj potreben. fr Brc žili jski konzulat v Belgradu objavlja, da je vlada Sao Paolo v Braziliji začasno ustavila priseljevanje onih, ki so prihajali tja na njene stroške (brezplačno). Vsled tega je ustavljeno tudi izdajanje potnih listov za Sao Paolo osebam, ki so se hotele tja izseliti na stroške dotične vlade, fr Tine: »Kam, šrnenta, se ti tako mudi, France?« France: »Pusti me Tine, nimam : časa! Na pošto hitim z dopisnico, po kateri sem od loterijskega odbora Kat. prosv. dru-: šiva pri Sv. Ani v Slov. goricah naročil srečke j v prid novega društvenega doma!« Tine; »A tako! Koliko pa stane ena srečka. Kakšni so dobitki in koliko jih je?« France: »Poslušaj in dobro si zapomni! Cena srečki je 5 Din. Glavni dobitki so: mlad isker konj, polov-njak dobrega vina, klaftra bukovih drv, blago za moško in žensko obleko, nov hrastov sod, ki drži 3 hI itd. Sami lepi in vrednostni dobitki, katerih je 250. Njih skupna vrednost znaša čez 50.000 Din. Čuj, še to ti povem, Tine. Za pošiljatev denarja je priložena položnica. Zato nimaš razen dopisnice nobenih nadaljnih stroškov.« Tine: »Še ta teden si naročim več srečk. Pa k sosedom in znancem stopim, mogoče še ne vedo za to bogato loterijo. Pregovorim jih, da skupno naročimo. Korajža velja!« France: Svetujem ti, da ne pozabiš napisati svoj natančen naslov, čas žrebanja in izžrebane številke pa bodo pravočasno objavljene v »Slovencu« in »Slovenskem gospodarju«, Torej, ne pozabi na srečke! Oprosti, mudi se mi! Bog te živi!« Zabodel je 10. t. m. na Vičanskem vrhu pri Vel. Nedelji s kuhinjskim nožem Franc Majcen nekega moža, ki je bil takoj mrtev. Ker se je bal, da bi ga domačini linčali, se je javil še isti večer pri jetničarju okr. sodišča v Ormožu ter ga prosil, da ga zapre. fr Odlikovanje. Nj. Vel. kralj je odlikoval s srebrno svetinjo za državljanske zasluge sodnega slugo in jetničarja pri okr. sodišču v Ormožu Karla Feiertaga. fr Slabe varnostne razmere. V Ormožu se klatijo po mestu sumljivi elementi, ki pri- čevlji na obroke se dobe pri »VOIKA« — LJUBLJANA, nasproti »Mestnega Doma«, hajajo iz Hrvatske čez Dravo. V več slučajih je prebivalstvo samo potepuhe izročilo sodišču. fr Dva ponesrečenca. V Ljubljansko bolnico so pripeljali včeraj posestnika Leopolda Prašnikarja v Podlipcah. Mož je rezal na sla-moreznici seno. Pri tem je ravnal tako neprevidno, da ga je pograbil stroj za desno roko in mu jo odrezal v zapestju. — Pri Trpinu na Rakeku pa je padel 23 letni klepar Albin Ernež s stopnic v klet. Tudi ta je dobil precej težke notranje poškodbe, vendar pa bo okreval. fr Roparski napad v gozdu Kačja rida. Ljubljanska policija je dobila včeraj obvestilo, da se je izvršil pred par dnevi v gozdu Kačja rida predrzen roparski napad. Daio 5. marca je šla namreč posestnica Ana Saje iz Malega vrha št. 17 pri Mirni peči po državni cesti iz Novega mesta skozi gozd Kačja rida na Mali vrh. V gozdu med Kačjo rido in Hudem jo je ustavil nenadoma neznan moški, ki je stopil iz gozda. Stopil je tik nje in je zahteval z osornini glasom, da naj mu izroči denar. Ko mu je žena vsa prestrašena zagotovila, da res nima denarja pri sebi, ker prihaja iz Novega mesta, kjer je vse porabila, je začel ropar brskati in iskati denar po ročni torbici. Ker denarja ni našel, je vzel ženi nekaj metrov ševijota in kambrika in pa nekaj perila v vrednosti 600 Din. Ko ji je ropar vse to pobral, je pobegnil s plenom nazaj v gozd in sicer v smeri proti Straži. Po opisu žene, ki je zadevo takoj naznanila orožnikom, in ki so poslali poročilo tudi ljubljanski policiji, je ropar okoli 25 let star fant, precej velik, zagorel, brez brk, oblečen v sivo rjavo suknjo in je nosil rjavo športno čepico in črne čevlje. Drugih podatkov o tem mladem predrznem roparju do sedaj še nimajo. fr Pcžar je izbruhnil 28. februarja nad hlevom Jožeta Samse v Podklancu št. 9 pri Sodražici. Zgorelo mu je vse gospodarsko poslopje s krmo in orodjem, i^e z veliko požrtvovalnostjo gasilcev se je posrečilo rešiti sosednja poslopja. Posebno neustrašeno in pogumno sta nastopala g. načelnik Pire in njegov sin, ki sta rešila konja iz gorečega hleva. Posestnik ima ogromno škodo na premičninah, katere ni imel zavarovane. Tudi poslopje, ki je zgorelo, je bilo vredno še enkrat več, nego znaša zavarovalnina. Ljudem pa je priporočati, da radi podpirajo prepotrebna gasilska društva, drugič pa, da naj zelo previdno ravnajo z lučjo, ko hodijo okoli hlevov in pbslo-p;j. Pogorelec se pa priporoča ljudem, da bo čimpreje spet hlev sezidal. -j- Priprave chicaških Slovencev za evha-risfični kongres. »Amer. Slovenec« z dne 20. februarja t. 1. poroča: Dne 17. t. m. zvečer so imeli sejo vsi predsedniki in tajniki slovenskih katot. društev v naselbini glede predpriprav za evbaristični kongres, ki se bo vršil v Chicagi letos od 20. do 24. junija. Zastopniki glavnega centralnega odbora so poročali, kaj je dosedaj sklenil glavni centralni odbor slovenske sekcije 28. evharističnega kongresa. V lokalni odbor za predpriprave so izvoljeni: Mr. Martin Kremesec, predsednik: Mr. Frank Kozjek, podpreds.; Mr. Stanley Koz-jek, tajnik; Mr. Albin Zakrajšek, zapisnikar, in Mr. And. Glavach, blagajnik. Na tej seji lokalne sekcije župnije sv. Štefana se je sklenilo, da se priredi na belo en-deljo igro in veliko veselico, katere čisti dobiček bo namenjen za financiranje stroškov v lastni župniji. Zanimanje za evharistični kongres Je med vsemi našimi društvi veliko. Vse je pripravljeno sodelovati in pomagati, da se bo to slav- Dekan Anton Skubic: (Donesek za socialne zgodovinarje.) (Konec.) Zadolje in Ugar (sedaj naselbina Ugar ne obstoja več, ampak se je premaknila v Goričo vas) imata vsak dva cela grunta, torej skupaj 4 celozemljake. Zadoljca dajeta vsak po 1 gl. davka, Ugarjana pa po 2 gl. 9 kr., torej skupaj 6 gl. 18 kr. ter v naravi 4 škafe in 4 mere pšenice, 4 škafe ovsa, 16 kokoši, 60 jajc, 120 povesem, 2 voza drv, 4 konje za vožnjo vina. Žito sta dajala samo Ugarjana, drugo tudi Zadoljca. Razven tovornine niso imeli nikake druge tlake, samo pri popravi gradu so morali sodelovati, in Ugarjana sta morala pridelano in pridesetinjeno žito znositi v grajsko pristavo. Vso desetino pobere ribniška graščina, od mladine in čebel pa dobi tretjino župnik. Površine dajejo 8 polmer prosa, 4 kokoši, 60 povesem. Gorenji Lazi s 4 grunti in 6 posestniki uajo davka 4 gl. 41 kr. in v naravi 14 škafov in 8 meric pšenice, 14 škafov prosa, 42 ovsa, 16 kokoši, 62 jajc, 120 povesem 6 voz drv. — Sušje s 3 polžemljaki daje 2 gl. 24 kr. davka in v žitu 6 škafov in 3 mere pšenice, 6 škafov prosa, 12 ovsa, 6 kokoši, 24 jajc, 45 povesem, 3 voze drv. — V Malem Zanoloku dajeta 2 celozemljaka 1 gl. 22 kr. davka ter 2 škafa in 4 mere pšenice, 8 škafov in 4 mere ovsa. — V Velikem Zapotoku daje 1 celozemljak 1 gl. 40 kr. davka, drugega nič. — Sinovica ima 4 celozemljake s 5 gl. 46 kr. 3 vinarji davka ter žita 12 škafov in 6 mer pšenice, 9 škafov prosa, 24 ovsa, 12 kokoši, 45 jajc, 90 povesem. Dva celozemljaka na Siuovici pa sta podložna graščaku na Bregu in dasla 2 gl. 19 kr. davka, 2 pujska, 2 jagnjeti, 2 meri pšenice, 4 mere prosa, 12 mer ovsa, 2 kokoši, 40 jajc, 2 konja za vinsko vožnjo. — Jurjevica ima 1 celozemljaka, ki da davka 1 gl. 20 kr., 1 škaf ovsa, 4 kokoši, 30 povesem, 15 jajc. En posestnik je podložen Bregu. — Lorenji Lazi in Sinovica dajeta vso desetino ribniški graščini ter površine 16 polmer prosa, 8 kokoši, 120 povesem; oba Zapotoka, Vinice in Sušje so pod-ložoe Juriju Hallerju, ki dobi dve tretjini desetine, tretjino ribniški župnik, dočim daje Jurjevica dve tretjini desetine na Ig in v Bo-štanj, tretjino pa župniku. — Vse te navedene vasi dajo 8 konj za vinsko vožnjo in tovor-nino in delajo na polju in travnikih robolo kakor drugi. Breze imnjo na 7 in pol grunta 10 posestnikov, ki dnjo davka skupno 13 gl. 12 kr. ter 11 šknfov in 6 mer pšenice. 12 škafov prosa, 30 škafov dobrega in 6 škafov »pasjega« ovsa (Hundtshabern), 27 kokoši, 129 jajc, 195 povesem, 10 voz drv, za soseskin svet 4 konje za vožnjo vinn. Desefne dajejo dve tretjini na le in v Boštani, U °ii - > župniku. Tlako delajo ribniški graščini kakor drugi, poleg tega pa morajo stesati in postaviti vislice, kadar ribniški graščak koga obeša. Poldrugi grunt v Brezah je podložen Bregu. Dva mlina v »Žagi« plačujeta 31 kr. davka. Dolenji Lazi s 6 grunti in 7 posestniki dajejo davka 8 gl. 25 kr. ter žita 12 škafov in 12 mer pšenice, 12 škafov prosa, 48 škafov ovsa, 24 kokoši, 91 jajc, 180 povesem, 8 voz drv. — V Bezgovici daje 1 grunt 48 kr. davka, v naravi ničesar. — En grunt Pod sv. Ano da 49 kr. 1 vinar. V Zapužah dasta 2 celozemljaka 1 gl. 48 kr. ter 2 škafa »pasjega« ovsa. Vsa ta soseska da 5 konj za vinsko vožnjo in ima običajno tlako. Razven 1 grunta v Lazih, ki je podložen Hallerju, so vsi služni ribniški graščini, kamor dajejo dve tretjini desetine, tretjino pa župniku. Za površino dajejo 30 polmer prosa, 15 kokoši, 225 povesem. V Dol. Lazih so 3 mlini, ki plačujejo 42 kr. in 2 vinarja davka. Ravnidol Ima 1 celozemljaka z 1 gl. 40 kr. davka, Lipovšica 3 celozemljake ki dajo davka 6 gl. 49 kr. 2 vinarja ler 6 škafov pšenice, 6 prosa, 10 ovsa, 6 kokoši, 24 jajc, 45 povesem, 3 voze drv. — Zamostec ima 13 gruntov, med temi 5 celozemljakov in 4 dvozemljake, ki dajo IG gl. 16 kr. davka, v naturi pa samo 9 voz drv in 5 konj za vinsko vožnjo. Tlako delajo enako drugim. Podložni so Ribnici ter dajejo v navadnem razmerju desetino graščaku in župniku; v Zamostcu pa sta dva podložna Joštu Jožefu ul. Thurnu. ki daieta dese- tine po tretjino ribniškemu graščaku, župniku in Thurnu. Površina znaša 30 polmer prosa, 15 kokoši in 225 povesem. Sodražica je mogočna vas ki ima 16 celo-i zemljakov, podložnih Ribnici. Davka dajejo 33 gl. 20 kr. ter 32 škafov in 16 mer pšenice, 48 škafov prosa, 96 škafov ovsa, 32 kokoši, I 128 jajc, 240 povesem, 16 voz drv. Tlačanijo kakor drugi in dajo 16 konj za vinsko vožnjo. Desetino dajejo graščaku in župniku v navadnem razmerju. Za površino imajo 32 polmer prosa, 16 kokoši. 240 povesem. Štirje kmetje v Sodražici so podložni Thurnu; od desetine teh dobi Thurn, ribniški graščak in župnik vsak po eno tretjino. Površine pa dajejo zadnji štirje 8 polmer prosa. 4 kokoši, 60 povesem. En grunt je podložen Bregu, i Trije sodraški mlini in ene stope plačujejo 58 kr. in 2 vinarja davka. V Žigmarlcah je 10 celozemljakov, podložnih Ribnici, ki dajejo 19 gl. 52 kr. 2 vin. davka, v naturi pa 20 škafov in 10 mer pšenice, 20 škafov prosa. 50 ovsa, 20 kokoši, 80 jajc, 150 povesem, 10 voz drv. Vina ne vozijo. Dva grunta sta podložna ribniškemu župniku. Desetino dobita graščak in župnik, kakor pri prejšnjih. Površine dajo 24 polmer prosa, 12 kokoši, 180 povesem. Tiačanijo kakor drugi, samo da guoia ue vozijo, ampak ga samo nakladajo. Suhadolnica (sednj ni več naselbine pod tem imenom, ampak se ja pozneje razdslila v maniše vasi. kakor Globeli. Podklanecl ima Ije kolikor se bo tikalo in zahtevalo od nas Slovencev v največji meri kar najbolje izvedlo. -A* Smrtna nesreča med ameriškimi Slovenci. V Baletki pri Babentonu, 0., je pri delu ubilo slovenskega mladeniča J. Mramorja, ki je bil prišel s svojim očetom iz Pennsyl-vanije iskat boljšega zaslužka. k Smrtna kosa med ameriškimi rojaki. Nagle smrti je umrl v Jolietu, 111 66 letni Mihael Kočevar, eden starih slovenskih pionirjev. Pokojnik je bil doma iz Vranov'Šč pri Črnomlju; bil je vedrega značaja in zelo radodaren, posebno za slovensko faro sv. Jožefa. Kot izvrsten gostilničar je bil silno priljubljen ne samo med rojaki, marveč tudi med ostal'mi narodnostmi in okrog njegove krste so se zbrali beli in črni, Slovenci, Hrvati in Angleži. Bil je zaveden Slovenec in zvest katoličan. Zapustil je soprogo in devet otrok. — V Clevelandu so umrli: 41 letna Jožefa Germ, roj. Tomšič, doma iz Fužin pri Žužemberku; zapustila je soproga in 5 otrok; Ana Štep;c, roj Kolenc, trgovčeva soproga; zapustila je moža in 6 otrok; 49letni Frank Jankole, doma iz Dvora pri Žužemberku, k j t je zapustil ženo in tri otroke. — V Sh?boyganu, Wis., je umrl John Markeljc, doma iz Krsin vrha pri Skocjanu. k Vabimo vse, ki se bavijo z mlekarstvom, sirarstvom, dalje mlekarske telmike in trgovce teh strok, d.vsa udeležijo ustanovnega občnega zbora (strogo nestrankarskega) »Mlekarskega društva za Slovenijo«, ki sc bo "vrSil na praznik dne 25. marca t. 1. ob pol 10. uri dopoldne v dvorani jKine-tijske družbe za Slovenijo« v Ljubljani, Turjaški trg 3, I. nadstropje s sledečim dnevnim r&rloim 1. poročila, 2. odobritev poročil, 3. volitve lunkijo-narjev. Interesenti naj skrbijo, da pridejo zastopniki iz vseh okrajnih glavarstev. - Za pripravljalni odbor »Mlekarskega drutva za Slovenijo«: I. Florjančič, predsednik in dipl. agr. A. Jamnik, tajnik. Shod posestnikov iz Šoštanja in okolice mdl previsoko davčne obremenitve se vrši v nedeljo 14. t. m. ob 9. uri dopoldne v dvorani hotela »Jugoslavija« v Šoštanju. Poročevalec g. I. Frelili iz Ljubljane. K obilni udeležbi vabi odbor. k »Čajanka « Ali ste že poskusili čaine mešanice »Čajanka« in Globus-vanilijev sladkor? Poskusite, potem ce kupite več drugih znamk! 8548 bro oblečen fant. Ob cesti preži na ienske. Ce naleti na samo žensko, stopi k njej, ne govori nič, pa se nespodobno vede. Nekaj časa jo spremlja, nato pa pobegne zopet v gozd. Okoličani so ga večkrat zasledovali in iskali, pa ga ne morejo najti. O Pobegla dijaka. Dne 10. marca sta pobegnila iz Ljubljane dva šestošolca ljubljanske gimnazije. Eden je vzel baje večjo vsoto denarja. Sumijo, da sta krenila dijaka v Zagreb in od tod proti Sušaku. Vzrok pobega ni znan. 0 Skesan samomorilec. Petinšestdeset-letni berač Ivan Turk, doma iz Laz, občina Planina, se je vstavil predvčerajšnjim okoli petnajste ure na Šenlpeterskem mostu. Nekaj ' časa je postaval mož po mostu sem in tja. Nato pa so je naenkrat pognal čez ograjo in i skočil v vodo. Padel je k sreči v malo vodo j i ob ol >režju, otresel se je nekoliko ker mu je 1 i bila voda premrzla in posre#lo se mu jo, da i je še sam prilezel iz mrzle kopeli. Zunaj je povedal ljudem, da je star že šestdeset let, j bolan in je tako oslabel, da ne more nič več beračiti. Zato je sklenil na mostu, da napravi j konec vsem tem nadležnostim s tem, da skoči 1 v vodo. Priletel pa je tako srečno ob breg, j da se ni nič poškodoval. lisa orlovske xvexe 7. III. 1926. mM. farna © Julri zvečer ob 7 sc vrši v telovadnici šole na Grabnu tclovr.dna akademija Or.ov-skega odseka Ljubljana Sv. Jakob. Vse prijatelje Orlovstva, zlasti naše prijatelje iz Št. Jakobskega okraja, vabi k polncštevilni udeležbi — odbor. O Skioptično predavanje v Križankah. V ponedeljek bo predaval v »Stolni prosveti« v Križankah g. prof. Iv. Mlakar. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. O Umrl jc na Čopovi cesti št. 21 vadni-škprnu profesorju g. Lenarčiču sin-cdinec Roman v dobi 18 let. Pokojni je bil brat g. Ante Lenarčiča, ki se je pred dvema letoma ponesrečil v triglavskem pogorju. Pcgreb pojde danes pop. ob pol 5 na pokopališče k Sv. Križu. Težko prizadeti rodbini naše sožalje! © Družabni večer za Stadion. Družabni klub vabi svoje člane in po njih vpeljane goste k današnjemu družabnemu večeru, ki se vrši ob 8. zvečer v dvorani Akad. doma. © Ponesrečena ubožica. Na Kongresnem trgu se je ponesreč:la 50 letna ubožica Leo-poldina Ambrožičeva iz Vodmata. Ko je stopila iz neke trgovine, ji je spodrsnilo na pragu in je žena tako nesrečno padla, da si je zlomila nogo in je dobila tudi notranje poškodbe. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v bolnico. O Pobegnil je od narednika Pavla Rade-Mča od 40. pešpolka v Mišičevi vojašnici štirinajstletni pastorek Ivan Kolonič. Zakaj in kam je fant pobegnil, do sedaj še niso ugotovili. © Hudobnež ali norec, Ob Dolničarje-vem drevoredu proti Šmartnem pohaja, kakor se glasi več ovadb, neki še mlad, srednje do- (Tehnično poročilo.) Telovadne točke, ki so bile poglavitni del sporeda, so hotele pokazati deloma povprečno, deloma vrhovno stopnjo sedanjega dela v telovadnici. To delo se vrši tudi v znamenju i priprav za udeležbo reprezentančne vrste v Rimu. Med povprečne točke moramo uvrstiti proste vaje članov in članic za leto 1926. Članske vaje so sestavljene iz učinkovitih gi-j bov, ki so večjidel ostro odrezani in zelo do-| bro ustrezajo hkratnemu izvajanju v masi. Te I vaje je vadilo 8 telovadcev gladko, mestoma ceio vzorno, le telovadec na desni spredaj ni bil dovolj zbran. V vajah za članice je v coleti preveč poiskane mehkobe; izvedba pa je bila — z dvema izjemama — prav dobra. Izbrana vrsta sedmih članov je na konju izvajala po eno obvezno in eno poljubno vajo, je takoj segla v nepričakovano višino. Sigurnost in eleganca na tem marsikateremu »telovadcu zagrenjenem orodju je pričala o sistematičnosti orodne telovadbe pri nas v zadnjih letih. Zlasti je reba omeniti višino koles in strigov, lepo neprisiljeno vezavo in efektne konce vaj. Poljubna vaja posameznih telovadcev je vzbujala občudovanje. Od te zunanje učinkujoče in tehnično bogate točke smo dobili pogled v popolnoma nasprotni svet: Ritmične vaje članic na skladbo Franca Nerude : Slovanska uspavanka. Ta najskrajnejša vrsta telesnil vaj. kjer so gibi ob godbi enakovredni tolmači čuvstvene vsebine, je v našem slučaju prešla radi svoje finosti v prav trpeče ostro občutje; skoraj ne vemo, komu bi prisodili prvenstvo, ali sestavitelju ali izva-jateljkam. Dočim so navadne telo.adne vaje zlasti orodne, konservativne, celo stereotipne, vidimo tukaj ogromen napredek v pojmovanju telesa in njega umetniške izrabe. Temu izvajanju, ki je bilo nadvse moderno in lepo, bi prisodil prvo mesto. Na isti višini je bilo tudi tolmačenje pesmi Za materjo: Globoko zajeta vsebina v gibih, originalnost in dePkatnost, vse skoraj na skrajnih koncih čutov, vse je zamamilo gledalce. Le petje za odrom ni bilo dobro in js motilo izvajanje. V marsičem so te dve točki dosegale lahnoaletične sestave, ki jih je izvajalo na godbo 8 članov. Vsebina je efektno zunanja, sestava ritmično okrašena; pestrost se kaže v menjanju položaja posameznih te- lovadcev v konfrontacijo, afrontacijo, decen-tracijo in koncentracijo. Osrednji motiv prve vaje je raztrgaj v«, druge: udari s palico, tretje: vrzi kroglo — sklep je napol rajalen. Izvedba je bila sigurna in elegantna, majhno utrujenost je pokazal pri zadnji vaji osredni telovadec. Vaje s ščiti so bile novost tega sporeda. Sestavljavec je stiliziral na eleganten način vse faze napada in obrambe tako, da si imel ob godbi občutek svojevrstnega bojnega plesa. Izvedli so te vaje štirje telovadci brezhibno in temperamentno in občinstvo so zelo užgali. Čuvstva tenkočutnega etika najbrže niso tako zelo vnele, kot va]e pa so prvovrstne. Orodna telovadba je sledila še v dveh ločenih točkah, na bradlji in na konju. Na obeh sta nastopili vrsti po 7 telovadcev. Kakor na konju tako je bila tudi tu prva vaja obvezna, druga poljubna. Obligatna vaja je dosegala zmerno višino, dočim smo pri poljubnih vajah videli najtežje prvine in sestavine, enako elegantne kot drzne skoke. Pohvaliti je treba raznolikost v prvinah in v vezavi zlasti v koncih, ko si niti dve vaji nista bili nič podobni. Ti telovadci so pokazali, da je orodna telovadba izredno napredovala prav v zadnjem času, od tedaj, ko so Orli začeli nastopati kot borci na mednarodnih tekmah. Nedeljska akademija je pokazala, da so te vrste vedno solidnejše in močnejše in da bodo žele še novih uspehov. Orodna telovadba in ritmične vaje so podale dokaz velikega napredka dveh skrajnih strani orlovske telovadne k ilture, ki sta obe potrebni, ena v silo in tehniko, druga v finost in občutje. Zborna deklamacija Pregljevih Jakobovih vitezov me je estetično motila. V tem tolmačenju — kleče — se mi je zdel prelom z celotnim sporedom prevelik in tendenca prezunania. Deklamatorji pa so imeli prav lepo razdeljene in čiste glasove. Številna skupina na bradlji in konju, ki so jo vzdržali telovadci ob sviranju orlovske himne je bogati in nepričakovano zreli večer zaključila. F. K. □ Sklop politične šole. Pretekli četrtek se je v Mariboru zaključila politična šola s končnim predavanjem: Kompetence bivših deželnih odborov in namestništev v primeri z samoupravnimi kompetencami, katere predvidevajo naša ustava in zakoni. Šola je rodila najlepše uspehe v splošno zadovoljstvo vodstva in posameznikov — udeležencev ter se je končala z željo: prihodnjo jesen jo nadaljujemo! To leto smo obravnavali socialna, politična, kulturna in gospodarska vprašanja na splošno, prihodnjič pa gremo posameznemu vprašanju do dna! Obravnavala so sc skoro vsa važna vprašanja v dveh oddelkih. Dr. Je raj je v uvodnem predavanju razmo-trival o osnovnih pojmih družbe, dr. V e b 1 e pa je pojasnil pojmovanje države s pravnega, sociološkega in kulturnega stališča. Mariborski župan dr. L e s k o v a r je izčrpno obdelal občino in njene naloge, izvedel primero med njo in samoupravo, dr. Č a m p a pa je obdelal v ciklusu predavanj osnovne pojme o politiki, o ustavi na splošno ter specielno jugoslovansko ustavo; dalje osnovna načela o razmerju med cerkvijo in državo in šolo iz zgodovinskega in načelnega stališča; dalje historičen razvoj pravnih aktov do združitve SHS ter obdelal vprašanje predvidenih samoupravnih kompctenc sedaj ter dejanskih onjih — nekdaj. Narodni poslanec Pušenjak je v dveh večjih predavanjih podal osnovo reelne-ga in našega državnega gospodarstva ter izčrpno obdelal sedanji proračun z vidika narodnega gospodarstva. Poslanec Ž e b o t je v vmesnih referatih podajal poročila o politični situaciji. Vodil jo je z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo g. prof. Prijatelj, ki je šolo zamislil in izpeljal. Javljeni udeleženci so redno pohajali vsa predavanja ter bodo v 9 mljišč, n sicer 8 celozemljakov in 1 pust grunt, ki daje samo 37 kr. davka, drugega nič. V celoti dajejo davka 9 gl. 58 kr. V žitu ima dajatev samo 6 zemljišč, in sicer 17 škafov in 11 mer pšenice, 11 škafov prosa, 37 ovsa, 12 kokoši, 83 jajc, 165 povesem, 6 voz drv. Vina ne vozijo. Tlačanijo kakor v Zigmaricah. Vsi so podložni ribniški graščini. Desetino dajejo v istem razmerju kakor prejšnji, površine pa 26 polmer prosa, 13 kokoši, 195 povesem. Podklancem plačujejo 3 mlini 55 kr. davka. Na Gori so 4 celozemljaki, ki dajejo od 4 gruntov in 4 lazov 3 gl. 31 kr. davka in 1 škaf pšenice. Za tlako dajejo 4 konje za vinsko vožnjo ter popravljajo grad in pristavo. Druge tlake in dajatve nimajo, desetini pa se s Su-hadolnico vred in je tudi površina že tam všteta. Loški potok ima 4 celozemljake, ki dajejo 4 gl. davka in 4 tovore soli, drugega nič. Podložni so ribniškemu graščaku, ki mu dajejo dve tretjini desetine, tretjino pa bloškemu župniku, kamor so vfarani. Za površino dajejo 8 polmer prosa, 4 kokoši in 60 povesem. Tam pa ima tudi turjaški graščak svoje podložnike, ki jih je pozneje odkupil ribniški. Retje imajo 8 gruntov z 9 posestniki, ki dajejo davka 6 gl. 10 kr. in 9 tovorov soli, drugega nič. Podložni so Juriju Hallerju, ki mu dajejo dve tretjini desetine, eno tretjino pa bi jo moral dobiti bloški župnik, ki pa so mu io odtraali lutrovski Turiačani. V Danah pri Ribnici je imel graščak z Brega 6 gruntov, na katerih je sedelo 10 posestnikov, ki so dajali davka 7 gl. 2 vin., 6 pujskov, 6 jagnjet, 12 mer pšenice, 12 prosa, 36 ovsa, 12 fižola in ješprenja, 18 kokoši. 90 jajc, 9 desetičev (kit) prediva. Desetinil pa je v Danah ribniški graščak, ki si je delil desetino po navadnem razmerju z župnikom; poleg tc pa je graščak dobil še 12 polmer prosa, 11 kokoši, 90 povesem. Vsak polhar mu mora dati po 10 polhov. V Bukovici sta 2 posestnika podložna Juriju Hallerju, 4 z dvema gruntoma pa graščini na Igu. Desetino dajejo ribniškemu graščaku in župniku kakor Danci, povrh pa 6 polmeric prosa 3 kokoši, 45 povesem. Davka ni zabeleženega nikakega. V Kotu so 3 gruntarji, podložni graščaku na Bregu, ki dajejo 2 gl. 54 kr. davka, 4 mere in 3 in pol merice (masi) pšenice, 10 mer ovsa. Desetino dajejo v Ribnico kakor prejšnji, in povrh 6 polmer prosa, 3 kokoši, 50 povesem. Zadnje tri vasi nimajo nikake tlake. Sajevec s 4 grunti 'e tudi podložen Bregu ir daje tja dve tretj ini desetine, tretjino pa | župniku. — Vas Slatnik, ki šteje 30 zemlj šČ in 1 mlin z 38 kr. davka, je vsa podložna graščini na Bregu, dočim je vas Breg sama last tamošnjega graščaka (Leibeigene). Ti so bili torej res sami sužnji. Dajatev vsakega Bregu podložnega grunta se jo leta 1570. ceni'a na i 1 gl. Velike Poljane so dajale svoje davščine ■ eraščini nn Ortneku. ki ie imela tudi do ne- i katerih vaseh v ribniški dolini (v Slatniku) male dohodke. Podložniki breške graščine iz Otavic, Dan, Kota in Sinovice ter Sajevca so dajali na Breg 18 mer, 3 in pol merice in povrh 33 velnic pšenice, kar je znašalo po tedanji meri 12 ljubljanskih starov. BViderik pl. Brniški (Wer-neg), ki je leta 1570. kupil od dotedanjih lastnikov Krištofa in Hansa pl. Lambegov grad na Bregu, je računal en ljubljanski star pšenice po 10 kr. 2 vin.; torej je stalo 12 ljubljanskih starov pšenice 2 gl. 6 kr. Prosa so omenjene vasi dajale 16 mer ali 4 in tretjino stara; star po 4 kr. 1 vin., znese 19 kr. Ovsa je 58 mer in 9 velnic, to je 21 starov; star po 5 kr. 3 vin., skupaj 2 gl. 3 vin. Fižola in ješprenja 12 meric, to je 2 stara, ki staneta 21 kr. Pujskov 11 po 8 kr., stane skupaj 11 gl. 28 kr. Jagnjet 11 po 3 kr., stane 33 kr. Kokoši 54, stana 27 kr. (Torej je stala kokoš pol krajcarja.) Jajc 190, stane skupaj 4 kr. 3 vin. Prediva 9 kit po 1 kr. 1 vin., stane 11 kr. (Breški urbar iz 1. 1570. v ribniškem grajskem arhivu) Te cene sem navedel, da moremo približno izračunati, koliko so Ribni-čani dajali davka, ako primerjamo vrednost denarja z naravnimi pridelki. Kje naj so ljudje dobili denar! Ker sem opetovano navajal povesma prediva, naj pripomnim, koliko je to. Kar je te-nca posušenega lanu v?ela enkrat v roko in ga nn prvo roko otrlr, je dalo »pesk prediva. Dve ierici sla zložili vsaka svojo uest skupaj, bo-doče nedvomno najvnetejši propagatorji sistematičnega dela, ki edino rodi trajne uspehe. □Protestni shod narodnih strokovnih de-larskih organizacij se bo vršil v nedeljo dne 14. marca ob 10 dopoldne v mali dvorani Nar. doma. Sli d je sklican radi krivic, katere se gode rudarjem v Trbovljah in v protest proti postopanju Trboveljske preniogokopne družbe. Shod sklicujejo: Jugcslov. strokovna zveza, nar dno »oc. strokovna zveza, Unija in delavska seke ja Orjune. Ker so socialisti onemo- j gcčili skupen nastep vseh delavcev, je dolžnost narodn h delavskih organizacij, da se shoda udeleže polnuštevilno. □ Redek jubilej. Kat. društvo mojstrov v Mariboru — edino te vrste v Jugoslaviji, bo obhajalo sredi junija 251etnico svojega obstoja. Društvo šteje do 100 članov-mojstrov, ima lastno hranilnico in posojilnico ter razpolaga z lepimi društvenimi prostori, katere daje 4krat na teden društvu Kat. rok. pomočnikov na razpolago. Ob priliki tc proslave bo društvo blagoslovilo tudi svoj novi prapor. Društvu načeluje slikarski mojster g. Ivan L o r b e r. □ E jaški orlovski dan v Mariboru. 18. in 19. marca se vrši v Mariboru dijaški orlovski dan. Ta dan nc bo samo lokalnega pomena, ampak je po svoji vsebini in obliki zasnovan v širšem obsegu kot dijaški dan, ker naj da vzpodbudo za poglobitev dijaškega kulturnega programa med Slovenci in tudi Hrvati sploh. Referenti bodo v svojih predavanjih posegli na vsa polja, ki danes zanimajo našega dijaka. Podrobnejši spored se še objavi. ,. □ Občni zbor angleškega krožka se vrši 15. t. m. v državni realki v prostorih VI. razreda ob 7 zvečer z običajnim dnevnim redom. Kdor ni še poravnal članarine, naj jo do tega dne soravna pri g. ravnrtelju Zupančiču v realki. □ Osebna vest. Učiteljica T r i b n i k Krista je prestavljena iz IV. deške osnovne šole v Mariboru na dekliško šolo v Studence. Šola bo torej kot šcstrazrednica z 2 paralel-kama razpolagala z 5 učnimi močmi, ker gospod Grčar še ni nastopil. Hvalevredno pa je, da je g. prosvetni šef z energično roko začel delati red. Pravilno! □ Turške šege in obrti se v Mariboru krepko razvijajo. Poleg preprostih stojnic na križ-kraž stojalih imamo na Grajskem trgu tudi že turško kavarno, kjer se udejstvuje fes in se vidijo na obskurnem dvorišču čepeči ljudje z skodelicami v rokah. Vse kaže, da so bomo morali na vse privaditi. □ Nova pravoslavna cerkev v Mariboru. Pravoslavna cerkvena občina ni zadovoljna s prostori ob Dravi, ki naj bi jih pohabila "V bogeslužne svrhe. Kakor doznavamo iz njihovih vrst, se pravoslavna cerkvena občina poteguje za zemljišče med realko in velikim županstvom, kjer bi si postavila lastno cerkev. Ravno ta prostor pa je namenjen bodočemu novemu rotovžu ter najbrž s to cerkvijo na tem mestu ne bo nič. □ Mchorjani! Ker je čas vpisovanja v Mohorjevo družbo podaljšan do 19. marca, porabimo te zadnje dneve za neutrudljivo agitacijo v prid Mohorjevi družbi! Celje Požar. Med petkovo sejo občinskega sveta se je spet razširila vest, da gori na Lopati. Gasilci so takoj odšli proti mestu požara, a so med potom spoznali, da gori v daljnji okolici našega okraja, in so se vsled tega zopet vrnili v Celje. •©• Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico ima dne 13. t. m. svoj občni zbor, ki se vrši ob 8 zvečer v hotelu »Pošta«. & Občinska seja mestnega sveta. G. župan otvori sejo točno ob 5. uri popoldne. Takoj ob pri-četku je nastal med g. župaucm in večino občinskega sveta nesporazum, ker je stal g. župan na M«—g—i M———BiHM—IM———i in je samo ena gladila naprej, in te dve pesti sta bili »povesmo« (Haarreislen). Me poves-mi dasta en »par«, 12 parov pa eno »kito« ali »pušelj«. Ribničani pa so vzeli 30 povesem skupaj in so to količino imenovali »desetiče (Haarzehllng). Do leta 1573. je bila navada, da so ribniški graščaki jemali od podložnikov žito v potlačeni in zvrhani meri. Urbar iz tega leta pa določa, da se težko žito, to je pšenica, proso in oves, ne sme v meri tlačiti, ampak se ima jemati poglajena (»poštrihana«) mera, da ne bodo podložniki preveč sliskani. Vsi doslej navedeni kmetje, razven onih z Brega, so bili svobodnjaki. Poleg njih pa so bili še nesvobodnjaki, ki so obdelovali grajsko posest, je niso smeli prodati ali svojevoljno zapustiti, ako so niso postavno odkupili. Takih je bilo v Ribnici, kakor že omenjeno, 43, v Dolenji vasi 5, ki so dajali davka po 7 kr. 2 vin., skupaj 38 kr. 2 vin., v Prigorici 3, ki dajejo davka skupno 22 kr. 2 vin., v Brežah 2, dajeta 15 kr., v Relju 2, dajeta 16 kr. davka. Ribniški graščak je imel po celem svojem gospodstvu ali sodniji pobirali tudi mitnino, ■ ki jo je semintja dajal v najem za letnih 100 renskih goldinarjev (rajnišev). Ves ribniški okoliš, to so celotne današnje župnje Ribnica, Dolenja vas, Sodražica, i Gora in LoSki potok, je dajal svojim gospodom tele davščine: v denarju 369 gi. 3 kr. 1 vinar; pšenice 495 škafov, 3 škafi en ljubi jan-I ski star do 10 kr. 2 vin., se ceni skiiono na »SLOVENEC«, dne 13. marca 1U28. Kulturni pregled stališču, da jo seja le nadaljevanje prejšnje seje, ki se j« vršil« v petek preteklega tedna, medtem ko je opozicija, obstoječa iz večine občinskega sveta, bila mnenja, da je to popolnoma nova redna seja in sicer taka, kakor se je glasilo tudi vabilo. To je imelo radi tega pomen, ker je hotela opozicija, da prideta do obravnave dva predloga pred nadaljevanjem dnevnega reda, medtem ko je župan bil mnenja, da bi se ta dva predloga stavila tekom seje, odnosno nn konec seje. Opozicija se je temu stališču prilagodila, ker ji ni bilo na tem, da bi ovirala delovanje občinskega sveta. Nato je prišlo poročilo finančno-gospodarske^a odseka, kjer so bili najvažnejši sldepi kakor sledi: Proda se mestni svet na voglu Vodnikove in Kralja Petra ceste Ljudski posojilnici, Mestni hranilnici in Lastnemu domu za skupno vsoto 372.000 Din. Opozoriti je mesarja Gorenjaka, da bo moral sedaj njegovo hišico podreti. Imenovanim zavodom se izrazi želja, da morajo za one stranke, ki se bodo morale sedaj izseliti iz onih hišic, katere bodo podrli, dati pozneje v svojih hišah po možnosti stanovanja na razpolago. Vsled tega se je tudi pri kupni ceni popustilo skoroda za 100.000 Din v primeri z zneskom, kot ga je cenil stavbenik Gologranc. Ker ima justična uprava v II. nadstropju magistralne hiše nastanjeno okrajno sodišče, se ji zviša najemnina od letnih 7.261 Din na letnih 30.000 Din. Ponudba Samotne tovarne za odkup parcele, ki leži med Pertinačevo tovarno in občinsko cesto, se odbije. Samotna tovarna je namreč največji interesent pri dražbi Pertinačeve tovarne, a bi obenem želela, da bi obč. svet odkupil omenjeno parcelo. Olepševalnemu društvu se podeli 2.000 Din kot prispevek za napravo pota pred Hrvatsko štedio-nico. Planinskemu društvu se podeli 1.000 Din v svrho naprave koče na KoroSici. Ravno tako se daruje Dramatičnemu društvu za popravila v mestnem gledališču znesek 2.100 Din. — Glede nove brvi čez Voglajno sklene občinski svet stopiti v zvezo z okoliško občino in priporočati načrt tesarja g. Kukovca in sicer za 52.422 Din. Tu naj bi vsaka občina prispevala s polovico tega zneska. Betoni-ran most z betonskimi naslonci bi stal nad 300.000 Din, kar je predrago. Dalje naj se takoj razpiše, kakor hitro bo okoliška občina pristala na načrt. Nato je sledila tajna seja v personalno-pravnem odseku, v katerem je bilo sklenjeno, da se izvoli komisija, vsaka stranka po enega člana, ki ima nalogo, da načne vprašanje reforme mestne uprave. Odobri se nato izdatelt za novo razsvetljavo v parku, 44.000 Din. Odbije se prošnja okoliške občine za znižanje cene pri plinu. Nato pride v razpravo 9porna zadeva med občino in Jugo-Siemens, kjer zahteva poslednja tvrdkn kot ostanek na opravljenem elektrotehničnem delu preko 81.000 Din. Mestni magistrat ji je pa ponudil 50.000 Din, kar mestni svet potrdi. Z eleidrarno Falo se je pripravila pogodba, po kateri , bi sta! nečni tok v obrtne svrhe 35 para na uro, za zasebne svrlie pa 70 para na uro. Ker je to vendarle še vedno previsoko, sc naloži odseku, da zadevo skuša še enkrat obnoviti in doseči občutno znižanje teh cen. Ker je mestni vodovod, ki je speljan iz bližine Vitanja, nezadosten in na več mestih defekten, tako, da gre delovanje v izgubo nad 1.000 hI, se mora napraviti v mestnem parku čimprej pri vrelcu, ki stoji občini na razpolago, rezervni vodovod, obenem z vso potrebno tehnično napravo, da bo mogoče to vodo speljati v bazen na Miklavški hrib. To delo bi stalo približno 275.000 Din, katera vsota bi se krila z delnim preostankom in z delnim posojilom, ki naj ga občina v to svriio najame. Zijdeva je skrajno nujna, ker se lahko zgodi, da mesto v najkrajšem času bilo po več dni brez vode. To delo naj se takoj razpiše. Pri tem poudarja tudi poročevalec, da rabi industrija v mestu in Okolici skrajno veliko vode in da se bodo tudi ta podjetja pritegnila k prispevkom za vodovod. Nato poroča referent za pokopališče in predlaga neka popravljalna dela, ki so nujna. Tudi naj se razpiše mesto grobarja, ki je službo odpovedal. Vojaško oblast je pa treba naprositi, da pomaga pri ureditvi vojaških grobov. Nato se je razpredla debata o novi mestni nadlogi, to so naši turški me-dičarji. Ti prodajajo po mestu brez vsakega dovoljenja turški med in druge slaščice in navajajo s tem otroke k brezpotrebnim izdatkom. Tudi v zdravstvenem oziru ni način te prodaje prvovrsten. Zato prefi" občinski svet g. župana, da intervenira pri okrajnem glavarstvu in prepreči to prodajo po mestu. Nato pride v par slučajih do bojnega glasovanja med občinskimi svetniki radi posameznih stojnic, ki so jih zaprosili poJacques Marquette«. Zgodovinarji ugibajo, da je najdeno truplo od kapitana D' Artagnana, kateri se je zgubil Marquettovi partiji na poti v dolino MVssipija v letu 1673. Da je bil kapitan D' Artagnan najden v votlem deblu, se je najbrže zgodilo tako, da so ga morali srečati Indijanci, pred katerimi jc ubežal in se pred njimi skril v votlo drevo. Tu j? najbrž padel v votlino, iz katere ni več mogel ter je v njej žalostno umrl. Truplo in vsi ostanki bodo poslani na državno univerzo države Wisconsin, kjer bodo še nadalje proučevali odkrito truplo in vse kar so poleg našli. Bogata Amerika. Leta 1023. so znašali povprečni dohodki davkoplačevalcev v Uniji 3226 dolarjev (183 tisoč in 800 dinarjev) na leto; na mesec torej nad 15.000 dinarjev! To je tudi nekako zaslužek srednje dobro plačanega delavca. V celem je bilo tega leta v Uniji 74 oseb, ki so izkazale pri davčnih napovedih nad en milijon dolarjev dohodkov na leto; od teb 74 bogatašev jih je bilo 43 v Newyorku. Nekaj statistike, kako so razdeljeni veliki dohodki: nad 5 milijonov so imele 4 osebe, 4—5 milijonov ena, 3—4 mil, šest, 2—3 mil. dvanajst, \Y>—2 mil. dvanajst, 1—1 mil. 39 oseb, 750.000 — 1,000.000 dolarjev 38. 500.000 do 750.000— dol. 103, 400.000—500.000 dol. 111. Od leta 1923. dalje ne je gospodarski položaj Amerike še izboljšal. V »Newyork He-Tr.ld« izjavlja trgovski minister Hoover, da je gospodarski položaj dosegel lani tako višino kakor še nikoli poprej: ravnokar preteklo dobo da označuje doslej nesluten dvig produkcije, eksperta, vrednostnih papirjev, plač itd. ki moii na Dravljičnost. Produkcija, to je listo. Amerika dela — ih zasluži. Ampak: ministri in komisije ne zaslužijo toliko .kot pri nas. PRIJETNA ŽIVALICA. Neki J., kapitan latiške armade v Mitavi, je pripeljal iz Afrike krotko gorilo, ki mu js postala najljubši družabnik. Zdaj o pustu je odšel kapitan na ples, opico pa je zaprl v kletko. Gorila, ki ni videla gospodarja ob času večerje, je postala nemirna. Strgala je ket palec dr-belo železno ogrodje in si je šla ogledat stanovanje. Pred vsem ji ni bilo všeč veliko ste.i-sko ogledalo v sosednji sobi: vrgla je vanj stol s tako silo, da se jc zlomil, ogledalo pa se je razletelo v drobce. V kuhinji je mirno spal krasni angorski maček. Pričela se j divja gonja po omarah, visečih svetilkah in okrilh, končno jc opica mačko ujela in jo strgala -a drobne kose. Na srečo je bila sprejemno soba, najlepša v stanovanju, zaklenjena. K?fač je sicer tičal v ključavnici, a ga opica ni znala obrniti. Potegnila ga je ven s tako silo, da se je prelomil in je ostala brada v ključavnici. Razven tega je odtrgala opica kljuko in je z zobmi pričela ruvati podboje. To delo je menda ohladilo njen srd. Ko je prišel kapitan rano v jutro domov, je našel svojo opico v kotu, kjer je mirno spala. Zbudila se je takoj ob njegovem prihodu mu vljudno stegnila roko in si pričela mcncati trebuh, da pokaže, kako je lačna. Zgodovina molči, kako plačilo je prejela zvesta žival, ki je tako vneto iskala gospodarja. Stanovanje je seveda napol uničeno. • * * + Čuden »tretjerednik«. Svoj čas so vedeli listi veliko povedati o izpreobrnitvi pesnika d'Annunzia, ki je neki celo vstopil v tretji red. Te dni pa igrajo v Milanu njegovo igro »Mučeništvo sv. Sebastijana«, a »Osser-vatore Romano« je tem povodom objavil poziv milanskim katoličanom, da naj se predstave ne udeleže, ker je delo spisano v protiverskem in protinravnem duhu. Na večer predstave se je vršila v milanski cerkvi sv. Rafaela zado-slilna služba božja. + Čez Saharo. Francoski poročnik Etien-ne že več let deluje na izboljšanju zvez med Alž rom in erednjafriškimi kolonijami. Pred lani se mu je posrečilo prevoziti Saharo s 6 kolesnim avtomobilom tvrdke Renault, 6edmi dan je prišel v D liomej. Ta prvi poizkus je bil začetek priprav za redni avtomobihii promet skozi Saharo, kateri se je otvoril pred kratkim. P.enault je zgradil novi veliki avto s 6 kolesi, seveda zakrit, z udobnimi ležišči po obeh straneh hednika in z velikimi cisternami za pitno in umivalno vodo. Avtomobil ima celo dva moderna stranišča: za moštvo in potnike. Pod streho stoji strojnica, katero lahko sproži šo"er, ne da bi moral zapustiti krmilo: bedujinci torej 1 hko poizkusijo z napadom. Po dosedanjih poročilih je prevozil avtomobil prvi del vožnje — 809 km kameniie brezrodne puščave v sijajnem slanju. -f Vladivostoške utrdbe. Pred letom dni je odredil sovjet narodn h komisarjev, naj se poderejo vse utrdbe v Vladivestoku v dokaz miroljubnosti Zveze sovj. republik, ki noče nadaljevati agresivne carske politike na Daljnem Vzhodu. Sedaj pa je odredil vojni revolucijskt svet (to je vojno ministrstvo), naj se ta dela ustavijo. Nasprotno bodo zgradili še nove moderne utrdbe, ki bi zdržale ogenj najtežjih oklopivic. SomiiiJsnSki i Me poialilte na prispevek za LM. sklad SLS! €r0§f>0€i€MrstVG Pismo iz Berlina. (Od našega posebnega poročevalca.) Berlin, 8. marca 1926. Poleg zunanjepolitičnih vprašanj, ki so v zvezi z vstopom Nemčijo v Društvo narodov, je v ospredju razprave v Nemčiji odškodnina vladarjem raznih nemških držav in državic. Vse levo orientirane stranke so začele ostro propagando proti temu, da dobe knezi sploh odškodnino in izsilile ogromno podpisovanje za ljudsko željo, ki naj se izrazi v odklonitvi zahtev knezov in vladarjev prejšnje Nemčije. Stvar z odškodnino je tale: Večina držav je sklenila s svojimi vladarji pogodbo, da dobe ti odškodnino, vendar pa vse te pogodbe niso ratificirane od parlamentov. V celi vrsti držav pa se vrše sodnijski procesi, ki hočejo uničiti prejšnje pogodbe. Samo v T^iring?ji teče 25 procesov. Kuriozno je, na kake zgodovinske pravice iz prejšnjih stoletij se sklicujejo knezi. Za njimi so pa prišli še tako zvani stanovski gospodje, »Standesherren«, ki seveda tudi zahtevajo odškodnino na podlagi zgodovine do 1. 1803., t. j. do časa, ko je Napoleon nekoliko očistil Nemčijo malih državic. Vse to niso male vsotice, kar zahtevajo gospodje. Naj navedemo: Hohenzollernci dobe in se tožijo skupno za 600 milijonov mark, kar je v sedanji dobi krize nemškega gospodarstva — par milijonov brezposelnih, ki sploh ne dobivajo podpore! — gotovo neznosna vsota. Wittelsbachovci (Bavar.) imajo premoženja 200 milijonov mark, Wettinci (Saška) 50 milijonov, Wtirtemberžani 40 milijonov, Scwerinci 35 mil. itd. Najbolj pa se obrača levica proti rodbini Mecklenburg-Stre-litz v katero spadata tudi princesa Milica Črnogorska in knez Kari Michael, ki je bil od 1914. naprej ruski general. To pomeni, da se daje renta izdajalcem nemške domovine. Levičarski klub je izračunal, da zahtevajo knezi (vštcvši kar so že dobili) nad 3 milijarde mark. Naravno je to pretirana zahteva in zato se proti njej upravičeno obračajo razsodni ljudje. Dosedanji uspehi glasovanja za popolno razlastitev so sicer majhni (do nedelje 500.000 glasov), vendar je časa za glasovanje še cel teden. Ze 1. 1924. se je začela v Nemčiji huda gospodarska kriza, ki se vedno bolj poostru-je. Nemška industrija pravi, da je njen aparat (tu mislijo ne samo na ljudi, ampak tudi na ffj\fpje)njprevelik in da ga je treba zmanjšati s redukcijo delavstva in uradništva ter z i č e n j e m stvarnega produkcijskega aparata, kari se propagira naravnost in odkrito. Mislijo pač da bodo preostale tvornice po uničenju slabo poslujočih bolje shajale, ker jih bo manj in bodo lahko diktirale cene. To je čisto privatno kapitalistično naziranje, ki je pa značilno, ker kaže, kako uničuje kapitalizem tisto, kar je sam ustvaril. Sicer pa to ni osamljen slučaj. Saj so v Argentiniji kurili s koruzo lokomotive, ko je vladal v Srednji Evropi glad. V zvezi s krizo je ogromna brezposelnost. Samo v Berlinu so pretekli teden našteli 245 tisoč brezposelnih; v celi Nemčiji jih je nad poldrug milijon. Poleg tega pa je več milijonov tkzv. »Kurzarbeiter«, ki delajo samo par dni v tednu. Kakor je na eni strani razkošno življenje, Je pa na drugi strani beda velika Tako naj navedemo samo sledečo žalostno statistiko: V bavarskem mestecu Plauen (i. Vogltland) so našteli 755 družin, ki so imele 1 posteljo za 1, 2 ali več oseb in sicer: 1 družina Ja imela 1 posteljo za 5 oseb, 18 družin 1 posteljo za 3—4 osebe, 244 družin 1 posteljo za 2—3 osebe in 486 družin 1 posteljo za do 2 osebi. Socialna bremena, ki jih mora nositi Nemčija od vojske sem so ogromna. V/4 milijona invalidov, pol milijona vdov in otrok padlih, 160.000 delavskih vdov in pol milijona sirot žive v najstrašnejši bedi z malenkostno državno podporo. Vse to daje pečat povojnemu in poinflacijskemu življenju v Nemčiji. Drago Potočnik. Prošnja perufninarlem v Iz raznih bližnjih in oddaljenejših krajev naše obširne domovine sem prejel v zadnjem času toliko naročil za dobavo naše štajersko-zagorske kure, odnosno jajc tega plemena za valjenje, da vsem prošnjam pri najboljši volji nisem mogel ustreči. Tako n. pr. mi je pisal pred kratkim znaec iz Skoplja v Južni Srbiji, naj mu pošljem 50 jajc, neki posestnik iz Ilidža pri Sarajevu v Bosni, naj mu oskrbim 300 komadov kokoši in primerno število petelinov, neka posestnica iz Sremske Mitrovicn prosi za 1 petelina in 9 kokoši, posestnik iz Sušaka pri Reki želi nekoliko komadov gra-haste barve, da celo iz tužne kraške Istre je dospela prošnja za našo plemensko perutnino. Obračam se torej do vseh gospodinj in gospodarjev, zlasti do onih marljivih in zavednih v Razvanju, ki že desetletja rede našo domačo kuro, s prav uljudno prošnjo, naj nasade letos vsako kokljo, da nam bo mogoče vsaj na jesen, ko bomo priredili razstavo perutnine v večjem obsegu, postreči vsakemu prošn;iku z res prvovrstnim blagom. Nadalje se naprošajo gg. župni':i, učitelji, zasebniki, pregovni mojstri, železniški čuvaji itd., da posvete vso svojo pozornost reji omenjenega izbornega domačega plemena, katero priporoča tudi »Gospodarski list za Hrvatsko in Slavonijo« kar najtopleje. Končno naznanjam, da se dobijo jajca za valjenje pri posestnikih gg. Miroslav Rat, Iv. Novak, Matija Pukl, Josip Kuhn in Otmar Steinbacher v Razvanju, pošta Hoče, pri gostilničarju Ernestu Birliču ob sejmišču, pri Maksu Rojku, ravnatelju mestne klavnice v Mariboru ter dr. Rudolfu Ravniku v Vinski grat)i 174, občina Rršooh pr.i Mariboru, ki rede rjavo, nadalje pri oskrbništvu P.acenclvora v Krčevini, v samostanu čč. šolskih sester v Kamnici in upravništvu Betnjava nri Mariboru, ki rede grahasto, pri posestniku. A!. Potrču v Krčevini 113 (pri freh ribnikih) in Ivanu Donlihar v Počehovi 272 nri Mariboru, ki redita belo štajersko-zagor^ko pleme. — Franc Pi^nat, drž. viš. živinodravnik in t. č. prerlse^nik društva za varstvo in rejo živali v Mariboru. Novi upravni odbor Narivlne bnnke. K včerajšnjemu poročilu dostavljamo še. da je bil k,ot zastonnlk SlovenMe izvoljen ponovno dr. Karel Triller. predsednik Ljubljanske kreditno bpnke. Menččni in čekovni zakon. V mimVrstvu pravde izdeluje posebna komisija projekt za enotni menični in čekovni zakon, ki bi veljal za vso državo. V tej komisiji zavzema odlično mesto vseuč. prof. dr. Škerlj. Občni zbor Gutmann d. d. Beleče Občni zbor tega velikega slavonskega podjetja lesne industrije je napovedan za 24. marec 1926. Delniška glavnica znaša 40 milijonov dinarjev, rezerve .16,575.000 Din, a dobiček za poslovno dobo 1924-1925 3,786.003.83 Din. — Gutmann spada med naša največja podjetja. Ima ogromno žago v Belišču, nadalje lastne velike gozdne komplekse, tovarno kemičnih produktov, tovarno tanin in ldsne escnce, kamnolome, ekonomije itd. Kolonijo Belišče tvori celo majhno mestece z 200 hišami, šolo in raznimi socialnimi ustanovami za uradništvo in delavstvo. Poštnožekovni promet v februarju je znašal 274,929 810 Din in sicer v Zagrebu Din 86,873 509, Belgradu Din 50,755.601, Ljubljani Din 68,324.072 in Sarajevu 68„970.627 Din. Ponudbe posojila za zgradbo Jadranske železnico. Finančni minister dr. Stojadinovič je prejel od treh belgijskih bank resne ponudbe za posojilo v znesku 1.5 milijarde dinarjev v svrho zgradbe Jadranske železnice. Nov parobrod. V Dubrovniku so v nedeljo blagoslovili nov parobrod »Arna«, ki ima 6000 ton in je last kapitana Artura Zdenkoviča. Za oprostitev motlro gr.Iice carine. Osje-ška trgovsko-obrtniška zbornica se je pbrnila tmjavno na glavno ravnateljstvo carin za cpr. stitev modre galice carine. Bolgarske novčanice od 5009 lovov pridejo iz prometa. Ker »o se pojavili falzifikati bolgarskih novčanic od 5000 levov, se bodo te no čanice (izdajo 1924) z 30. decembrom 1926 odvzele iz prometa. Propaganda radiofonije. Radiofonski teden je kenjal s presenetljivim uspehom in ni dvorca, da je takorekcč podvojil število na-ročnilov radiovega razglasa. Druga etapa letošnje rrdiofonske propagac je je Radiutrg P. V. V., ki se bode vršil na Novem razstavišču P. V. V. v Bčlskega ulici v dobi od 21. do 28. marca. Radiotrg, katerega se bodo ude-Ie"ilo vse prvovrstne tvrdke te stroke, je že pop 1'ioma zaseden. Uprava P. V. V. je izdala posebne plakate in prospekte Radiotrga, kateri se izbmo uveljavljajo pri propagandi radir.fcnie in kateri se brezplačno požljajo vse-n interesentom. Posamezniki ali društva, ki želijo te prospekte imeti jih lahko dobe direktno od uprave P. V. V. Spomladanska praska autoborza, ki je postala va"en trg motornih vozil, se bode vršila v dneh 27. in 28. marca 1926. Razstava štodljivcga gospodarstva v gospo -injstvu, ki se zopet vrši v okviru spomla-d: nskega praškega velesejma, je predmet, velikega z nimanja v krogih producentov praktičnih oprav, posr.de in predmetov za gospodinjstvo, tako, da bedo interesenti našli v tem cd^elku velesejma vse praktične domačo predmete. Poleg eVspozicije uporabe plina in elektrike v gospodinjstvu bedo zastopane: štedljive peiie, patentno pohištvo, pomožni stroji, domači stroji za meso, zelenjavo, marmelado in vrsta drugih uporabnih predmetov. In ne samo proizvajajoči krogi ampak tudi konsumenli se zelo interesirajo za to razstavo in pričakovati je, da bode ta ekspczicija prekosila obisk prve, lanskega leta prirejene rastave. Kopališka in turistovska sekcija narašča v uvaževama vredne dimenzije. Csl. kopališlvo bodo zelo dobro zastopala češka, moravska in slovaška kopališča. Ne bode manjkala niti popolna repre entaci.a tujskih zvez in posebno je polrebno omeniti ekspozacije turistovskih klul ov posameznih žup in okrajev, ki se zelo obširno pripravljajo na to. te vrste prvo, razstavo. Tudi ministrstvo žele nic se intensivno pripravlja na udeležbo v tej sekciji, kjer bode razstavi'o rani mi vo partijo svojega propaga-cijskega materiala, pri katerem je posebne važnosti njegova visoka umetniška izdelava. Redukcija izvoznih carin v Romuniji. Ro. munski ekonomski svet je sklenil znižati sledeče izvozne carinske tarife: Pšenica od 30.000 na 15.000 lei pri vagonu, ječmen cd 12.000 na 10.000 lei, rž na 10.000 lei, bela moka od 30.0C0 na 15.000 lei, ctrobi od 4000 na 2000 lei pri vagenu. Ta sklep mora še odobriti romunski ministrski svet. Polom belgijsko banke. Belgijska banka v Antvverpenu »Kredit Foncier< je ustavila izplačila in se pogaja o poravnavi z upniki. Pasiva presegajo aktiva za 20 milijonov belgijskih frankov. Monopol na petrebj v Franciji. Francoska zbornica je rprejela predlog, naj se uvede men-pol na petrolej. Ameriški paviljon na Praškem velesojmu. Kom tet poverjen z organizacijo ameriškega paviljona na P. V. V. in sestavljen iz zastopnikov velikih ameriških tvrdk, je pravkar končal pripravljalna dela. Ta paviljon je prvi samost jni paviljon Združenih držav severo-nmerlških držav na evropskih velesejmih. Nje--gova oprava b-de enako smiselna kot okusna in ra\stivl>ni predmeti bodo dostojno repre-ze-nira.li industrijsko veličino prekooceanske države. I-J.IUIL ■ VMjagaragB.I nn ( JU|J) JIzorssai 12. marca 1926. Derar, Za greh. PeSfa (7.9550—7.90), Berlin 13.5150— 13.5505 (18.5*225—13.5625), Italija 227.48—228.08 (227.50-228.70), London 275 9250-277.-, (275 99 do 277 19), Newyork 53.642—56912 (56.642—50.942), Pariz 2O6.50-2C8.50, Praga 16S.02-1G9.02 (168.07 do 169.07), Dunaj 8.00—8.04 (8.08—8.048), Ziirich' 10.93-10.97 (10.93-10.94), Amsterdam 22.7050 do 22.b850. Curih. Bc-krra.il 913 50 (915.50). Pešh 72 80 (72.80), Berlin 123.60 (123.70), Italija 20.85 (20.85), London 25.2525 (25.2525), Ne\vyork 519.50 (519.80), Pariz 18.89 (18*5), Proga 15.3825 (16 8725), Dunaj 73.20 (73.20), Atene 720 (720), Buknrešt 217.50 (210.50), Sofija 375 (875), Madrid 73.22 (73.25), Varšava 66 50 (66.50), Amsterdam 208.05 (208.20), Bruxel!es 23.60 (23.60), Stokhotm 139.30 (139.3U), Oslo 112.75 (113.10), Kopenhagen 135 90 (135.—). Duaaj. Devizo: Belgrad 12.485, Kodnnj 185.05, London 81.43, Milan 28 43, Newyork 708.25, Pariz 25.56, Varšava 89.—. Vp.liitc: dolarji 707.40, lira 28.40, dinar 12.41, češkoslovaška krona 20.9450. Pra»a. Derizo: lira 136.05, Zagreb 59.67, Pa-riz 123.175, London 164.—, Newyork 33.70. Vrednostni papirji. Ljnbljana. 7 odst. inv. pos. 76—77.50, vojna odškodnina 277—279, zastavni listi 20—22, kom zndolžaice 20—22, Ce!js'-a 200—202, Ljublj. kreditna 200—220, Merkartilna 100—104, Praštediona C64-972. Slavenska 49, Kred. zavod 175-185, Strojne 100—110, Trbovlje 352-360, Vevče 11« den., Stavbna 80 -90, ficšir 115—120. Zagreb. 7 odst. inv. pos. 77.50—78, vojna odškodnina 277.50—278.50, per april 282—283 Hrv. esk. 114—116, Hipobanka CG-G6.50, Jugobunka 104.50—105, Praštediona 907.50- 970, Ljubljanska kreditna 200 den., Srpakn 144-110, EksploataCljA 25-26, šečerana 400—415, Nihag 31 bi., Gulmann 300 bi., Slavonija 42—44, Trbovlje 360 den., Vevče 100 den., Danica 53—62. Dan a j. (Vse v tfsočib.)Don.-savsVa-jadr. 727, Živno 775, Alpine 251, Greinitz. 124, Trbovlje 462, Hrv. esk. 130, Leykam 152, Mundus 1,015, Slavonija 51.5. Blago. Ljubljana. Les: Bukovi neobrobljeni plohi, 50, 70 mm, od 2 m naprej, inedia 32 cm, L, II, fco meja 2 vag. 515 zaklj. 545. Gabrovi hlodi (bel gaber), od l.EU m naprej, od 30 cm prem. naprej, fco vagon nakladalna postaja U vng. 440 zaklj 440. Hr.-stovi p]o! i, od 2.50 m "naprej, 70, 80, 90, 100, 110, 180 mm, I., II., fco meja 1050. Skorete, 12 mm, od 10—18 cm, merk. su'o blago, monte, fco Vrhnika 1 vag. 560 zaklj. 560. — Premog: Kal. ca 7000 antracit. Orle, Ico vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono 500 bi., kockovec, za 1 tono 450 bi., orehove;, za 1 tono 400 b!., zdrob, za 1 tono 350 bi. Kal. ca 8500, fco vagon Ormož: kosovec nad 60 mm, za 1 tono 260 b!., kockovec 35/60 mm, za 1 tono 210 b!., orehovec 20/85 mm, za 1 tono 210 bi., zdrob 10/20 mm, za 1 tono 190 bi. Kal. ca 3500. teo Tagon Novo mesto: kosovec, za 1 tono 170 b'., kockovec 100 mm, za 1 tono 150 bi., orehovec 50 mm, Otroka kapitana Granta, 220 (Potovanje okoli sveta.) Francoski spisal Jules Verne. — Poslovenil A. D. Nato se je obrnil k gospe Heleni in k lordu Gle-narvanu ter se jima zahvalil z glasom, tresočim se od ganjenosti. S par besedami sta mu bila otroka povedala vso Duncanovo zgodbo. Kako velik je bil njegov dolg do te plemenite gospe in njenih tovarišev! Od lorda Glenarvana pa do najzadnjega mornarja, ali niso vsi delali, trpeli le zanj? Harry Grant je izražal svojo hvaležnost s tako priprostostjo, pa hkrati s tako plemenitostjo, da se je vsakdo čutil poplačanega preko mere za pre-stano trpljenje, ko je videl žarek sreče in hvaležnosti na kapitanovem obrazu. Celo nedostopni major je imel rosno oko, ker ni bilo v njegovi moči, da zadrži solzo, ki se mu je prikradla na lice. Kar zadeva častivrednega gospoda Jakoba, je jokal kakor otrok. Harry Grant se ni mogel nagledali hčerke. Videl je, da je lepa, prikupna. To je tudi povedal na glas in poklical lady Heleno za pričo, da ga ne slepi očetovska ljubezen. Nato se je obrnil k sinu: — Kako je zrastel! Saj je že mož! je vzklikal ves iz sebe od radosti. Ni štcdil s poljubi, objemi in ljubeznivostmi, ki so se nakopičile v njegovem srcu tekom zadnjih dveh let. Rcbert mu je predstavil zaporedoma vse prijatelje in je znal o vsakem povedati kaj drugega, čeprav jo v bistvu povedal o vsakem isto, zakaj eden kakor drugi, vsi so bili do ubogih sirot prijazni. Ko je prišla vrsta na Joiina Mangiesa, je mladi kapitan zardel kakor sramežljivo dekle in glas s emu je tresel, ko je odgovarjal očetu gospodične Marije. Nato jo lady Helena opisala kapitanu Grantu vse dosedanje iskanje in ni pozabila omeniti, kako junaško sta se bila držala sinček in hčerka. Tako je izvedel Harry Grant za slavna dela mladega junaka in kako se je dečko deloma že oddolžil lordu Glenarvanu za očetov dolg. Nato je zopet govoril John Mangles o kapitanovi hčerki v tako toplih besedah, da je kapitan Grant (ki mu je bila lady Helena nekaj prišepnila) pcložil roko svoje hčerke v Johnovo in se obrnil k Glenarvanovima z besedami: v — Mylord in vi, gospa, je dejal, blagoslovimo našo decol Potem, ko so si bili vse že sto- in stokrat povedali, je Glenarvan omenil Harryju Grantu, kako je z Ayrtonom. Grant je potrdil vse tisto, kar jim je bil Ayrton povedal glede izkrcanja na avstralski obali. »To je razumen in podjeten dečko, je dostavil, pa njegove strasti so ga spravilo v nesrečo. Bog daj, da bi ga razmišljanje in kesanje zopet pripeljalo na pravo pot!« Tcda predno so izkrcali Avrtona na otok Marije Terezije, jo hotel Grant sprejeti svoje prijatelje na svojem skalnatem domu. Povabil jih je, naj obiščejo leseno hišico in sedejo za mizo tihomorskega Robinzona. Glenarvan in ostali so ponudbo z veseljem sprejeli. Robert in Marija sta nestrpno čakala, da vidita samoten kraj, kjer je bil kapitan tolikokrat zdihoval za njima. Zopet so spustili čoln v morje, in oče, oba otroka, lord Glenarvan, gospa Helena, major, John Mangles ter Paganel so kmalu pristali na obrežju. V par urah so z lahkoto prehodili vse Harryjevo kraljestvo. Otok je bil pravzaprav vrh podmorske gore, ravnica, kjer je bilo vse polno bazaltovih skal in ognjeniškega kamenja. V pradavnih časih je bil polagoma vstal iz globin Tihega oceana pod pritiskom podzemeljskega ognja. Toda že stoletja sem je bil ognjenik le še mirna gora, čije zasulo žrelo moli iz mokre ravnine. Polagoma se je začela delati na otoku rodovitna prst. Na novo zemljo se je priselilo rastlinsko kraljestvo. Par kitolovcev, ki so re vozili tod mimo, je izkrcalo nekaj domačih živali, ki so se pomnožile in podivjale, posebno koze in prašiči. Tako je narava zagospodovala s svojim trojnim kraljestvom na samotnem otočku sredi neizmernega morja. Ko so se ponesrečenci z Britanije rešili na otok, je priskočila na pomoč naravi še človeška roka. V pollretjem letu so Harry Grant in tovariša dali otoku popolnoma novo lice. Več oralov skrbno obdelano zemlje je dajalo izbornega sočivja v izobilici. Gostje so dospeli v hišico, ki so jo senčila zelena gumijeva drevesa. Pred oknom se je razorostiraio veličastno morje, lesketajoče se v solnčnih žarkih. Harry Grant je postavil mizo v senco lepih dreves in vsi so posedli. Kozliček z nardovim kruhom, nekaj mehov mleka, dvoje ali tri glave divje salate, k temu pa obilica sveže vode, to je bil res kaj preprost obed, Paganel je bil ves blažen. Njegove stare robinzonske misli so se mu zopet začele poditi po glavi. — Kar nič ne obžalujem tega poštenjakoviča Ayrtona, je beredičil v svojem navdušenju. Ta otočič je pravi pravcati raj. — Da, je odgovoril Harry Grnnt, raj za troje ubogih ponesrečencev, ki jih je nrbo milostno rešilo. Škoda, da ni Marija Terezija prostran in rodoviten otok, z reko namesto tega-le potočka in s pristanom namesto te zajede. — Pa zakaj, kapitan? je vprašal Glenarvan. — Ker bi na njem ustanovil naselbino, ki jo hočem podarili Škotski v Tihem oceanu. — Oho, kapitan Grant, se je nasmehnil Glenarvan, kaj še vedno niste opustili misJi, ki vas je tako proslavila v naši ljubi domačiji?. o " 2 S » O * - ca S3 g = r i Q ~ o N ,0 S s J I c! £ š „ « J g ■c > to o g g .g * J I - & M oo w '' ~ 'S »v. 5 S. g .-s S I 3 § i i -C s — tu * ? > S 4) u ® - n s u o C a •• £ iS B r. a Q 00 N 4> fi» H •r JC C M O i > • en d e ji o M o SL ^ h « > a a tO trn M 3> o cc 4 a O a *5 A ^^ o o rz •o O ,-> > ?„ C S a R rt > ■H 9 11 o o e. "S s a t- 3 •a h 9 a fi. NI ca •8 ra 1 imio 140 bi., zdrob, za 1 tono 130 bi., rovnl, za 1 tono 120 bi. 2 i t o in poljski p r i d o 1 k i : Penica slav., 75/76, fco vag. nakl. postaja 270 bi. bačka, 76 kg, 2 odst., par. Novi Sad 270—272.50 bi. Koruza, času primerno suha, par. Šid 112.50 bi. Koruza mlevna, (Mahlmais), par. Beli Monastir 105 bi. Koruza inzulanka, par. Cakovec 150 bi. Koruza inzulanka, fco vagon Ljubljana 105 bi. Koruza činkvantin, par. Beli Monastir 192.50 bi. Ječmen pomladni, 65 kg, par. bačka postaja 165 bi. Rž 71/72 kg, par. Ljubljana 225 bi. Ajda, fco vagon Ljubljana 260 bi. Oves rcšetani, foo vagon Osijek 187.50 bi. _ Vsak somišljenik S. L. S. naj stori svojo strankarsko dolžnost in daruje za Ljudski sklad S. L. S. Ljubljana-Sv. Peter. Verski govori za mladeniče, ki se bodo vršili v Alojzijeviški kapeli, Poljanska cesta 4 so za naš odsek obvezne duhovne vaje. Vršile se bodo v pondeljek, torek, sredo in četrtek točno ob 8. uri zvečer. V petek skupno sv. obhajilo. Pridite vsi! Ljubljana-Sv.Petcr. Redna odoborova seja v pondeljek ob tričetrt na 7. v Prosveti. Točnosti Spori Radiotečaj. Danes prof. Andree zopet predava. — Radioklub. Nadaljevanje prvenstvenih tekem. V nedeljo, dne 14. t. m. se nogometno prvenstveno tekmovanje nadaljuje. Ob tej piiiiki se odigra tudi tekma med dvema jakima nasprotnikoma. — S IC Ilirija : S K Slovan. Ta dva kluba sta najstarejša, vendar je kvalitativno veliko zaostal Slovan za Ilirijo. V zadnjem času pa se je njegovo moštvo precej vzpelo, kar kaže rezultat, ki ga je doseglo proslo nedeljo proti Jadranu in sicer v razmerju 6 : 2. Tekma vzbuja precej zanimanja, vsled česar je pričakovati dobrega obiska. — SK Slavija : ŽSK Hermes. Pred gornjo tekmo odigrata tudi ta dva kluba prvenstveno tekmo. Brezdvomno je, da bo odšla Slavija poražena, vendar se lahko zna pripetiti tudi nasprotno. — SK Slovan rez. : SK Ilirija rez. Popoldne nastopita v prvenstveni tekmi obo rezervni moštvi. Vse tekme so odigrajo na igrišču SK Ilirje. Nassnan&la Ljudska visoka šola v Ljubljani. Ker so je vsled odpovedi predavateljev nadaljevanje predavanj žo zopet zavleklo za dve nedelji, je sklenil odbor DSFF, da se predavanja za letos zaključijo. Odbor DSFF. Zveza godbenikov »a Slovenijo ima svoj redni občni zbor dne 14. marca t. 1. ob 9. uri v hotelu Loyd. Pridite točno! Čevljarska obrtna zadruga v Ljubljani naznanja, da je umrl njen dolgoletni član g. šinmo-vec Josip. Pogreb se vrši danes ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti ua pokopališče k Sv. Križu. Zadruga vabi vse članstvo, da so pogreba v čim večjem številu udeleži. — Odbor. Šiška. Kat. prosvetno društvo vprizori v nedeljo, dne 14. t. m. v samostanski dvorani ob pol 8. uri zvečer »Človeški poklic«, dramo v štirih dejanjih. V ponedeljek, dne 15. t. m priredi v isti dvorani tudi ob pol 8. uri zvečer znanstveno ski-optično predavanje o pračloveku oziroma o razvoju človeka. Predava g. dr. Mantuani. V nedeljo, dne 21. marca t. 1. se vrši smotra vseh vrst psov v Ribnici ua Dolenjskem in si^er na dvorišču gostilne >Pri Cenetu« — Podboj. — Začetek ob 10. uri. llšča Zanimiva tiskovna pravda. Včeraj se je vršila pri ljubljanskem deželnem sodišču zanimiva tiskovna pravda in sicer proti knjigovezu in načelniku »Pokrajinske zveze knjigovezov« Ivanu Jakopiču v Ljubljani, Cankarjevo nabrežje. Precej obsežna obtožnica dolži Jakopiča klevete po §52 zakona o tisku in siccr radi tega, ker jc sodeloval in širil neko okrožnico v kateri piše »Pokrajinska zadruga knjigovezov, izdelovalcev kartonaže itd.« svojim članom in jih opozarja, da naj no sprejmejo od socialistične stranke Jugoslavije, skupina Bsr-not, nobenega koledarja v tisk in vezavo in trdi tudi, da je Bernot s tem koledarjem oškodoval ž> 7 769-2 o-o 69 NE 2 10 0 Ljublfan3 (dvorec) 8 769-3 0-9 68 NE 2 10 14 764-8 12-4 38 W 6 8 21 /67-6 7-9 52 W 2 3 Zagreb 769-2 3-0 66 WNW 5 10 0 Belgrad 769-0 o-o /3 W It 0 dež 0M Sarajeva 8 771-4 -5-0 87 ESE 1-5 0 sneg PO Sivntk Praga 1 763-7 4-0 — W 5 10 dež dež 5-0 V L-ub-ljani je S 2 £>S a > o •S* KJ •«* £:a o, a > 0 01 Barometer je reduciran na morsko gladino. Bara SeIestSjur0ov.a na*. ©/3. TcEeion štev. ©SO. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica i'50 ali vsaka beseda 80 par. Najmanjši 6 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. KUHARICA pridna in poštena, išče dužbe v kakem župni-iču. — Naslov se izve v upravi lista pod St. 1677. Za 15 let. DEKLICO z dežele, se išča služba lc otrokom ali v pomoč gospodinji. - Naslov pove uprava lista pod št. 1675. KSAJNI ŠOLSKI SVET V HRASTNIKU rabi 20 NOVIH OKEN Iz jesenovega lesa. - Ponudbe do 30. marca t. I. Brivec R. Pire Maribor - Aleksandrova cesta 30, je bil sod. delo-žiran, zalo pa brivec U. PIRC, Gregorčičeva ul. 11 (prej Šilerstr.), brije za 2 Din in striže za 4 Din. , Se priporoča U. PIRC. 2 kroj. pomočnika Za navadno delo sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru, - Franc PE-TERNEL, krojač, Trebel-no pri Mokronogu. 1689 Za odgovor znamko I Priporoča se žele-nina A. $m\K Ljubljano, Zaloška ccsta. GRAFOLOG» Prvič v Ljubljani! Znani egiptovski grafolog vam pove z roke prihodnjost. Hotel »SOČA«, soba 16, od danes dalje od 9 do 1 in od 2 do 8 zvečer. SOBA z 2 posteljam* se takoj odda. Naslov v upravi lista pod št. 1653. Steklena strelna opeka »Slovenca« pod št. 1668. NAPRODAJ: Konjska ilna oprema za . 1 in 2 konja, 2 sedli. — ie zopet na zalogi pn t sanS M 6 ojeb. j ra. »ZDRUŽENIH OPEKAR- conski stroj »Times«, še NAH« d. d. v Ljubljani. skoraj nov; 1 registrirna KLAVIR ali pianino, , 11* še dobro ohranjen, takoj kupim. Ponudbe 'upravi «? ugodno proda. - Na- SOBICO išče šivilja. Na željo isto odslužim. - Cenj. ponudbe upravi »Slovcnca« pod šifro: »Zanesljiva«. "spalnico" novo, masivno in politir., prodam za 3503 Din. — Naslov v upravi »S'o-venca« pod štev. 1C46. Šrasen PES Mki hrt) IŠČEM UDELEŽBO NA LOVU v kakem lovišču na Gor. od 1. aprila dalje, bodisi v družbi — bodisi z izključno pravico lova v posebnem delu lovišča. Ponudbe na moj naslov. Ing. Kurt Hofimann, Je-senice-Fužine. 1633 tehtnica za 1000 kg od tvrdke Schember, Dunaj; 1 iiaa tehtnica 750 kg od tvrdke Schcmber na Dunaju; 1 stojalo za razglednice s 96 oddelki; 3 telefonski aparati; dve svetilki za gorilni špirit; 1 motor za M PS z mli- | nom 220 V. lov v upr. pod ž?. K;7o, ODDA SS tri četrt ure od Ljubljane prazna podstrešna sobifia eni aH dvema mirnima gospodičnama. Naslov- v upravi lista pod št. 1692. Kupim dobro ohrar.fano KOLO. Opis (firma) z navedbo cene na upravo lista pod šifro: »Dobro kolo 1G93« Čevljarski STROJ Dopisi na levoročni, malo rabljen, upravo lista pod šifro: j kupim. Ponudbe upravi »Inventar« St. 1635. »Slovenca« pod št. 1654. ^issms^mmemmsii, KUHARICA Srednjih let, katera bi opravljala tudi druga hišna dela, dobi trajno mesto. Prednost imajo dekleta z dežele z znanjem krpanja perila. Naslov v upravi lista pod'št. 1656. Vpokojeni orožnik išče službe v skladišču, sluge, vratarja, paznika ali kaj stičnega. Nastopi takoj ali kesneje. Zmožen je več jezikov. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Vesten« 1621 Kupim obračalnik ta ser.o (cena, sistem!). GroSelj, Poljane, Škoija Loka. Kdor namerava zidati in rabi: nOftllke. CeiHSeElf. iffBSiffldOr, 6C- tonslso ln drsgo Železo ohavfc. gfe^SfRSSce, mreže Za oprejo in vse v to stroko spadajoče predmete, dobi iste ceno in v veliki izbiri pri irgovlal zelsznine na Gefeclo in tiro&no Ljubljana, Dunajska cestta S©. Točrsa posirešžlba ? Zmerne ceriiel Po dolgem in težkem trpljenju je izdihnil svojo mlado dušo najin dobri, nepozabni sinček vsako množino ponudite z navedbo cene družbi »ILIRIJA«, LJUBLJANA, Kralja Petra trg štev. 8. J* T. KABIČ Vo, Ljubljana f/ ^^orsknJ' (Brotspsck) zelo poceni. Naročila do 100 kg Din 19.— (suha), preko 100 kg Din 18.— (suha). Ista soljena slanina pri kilogramu 1 Din ceneje. — Prva bjelo-varska tvornica sufco-mesnafe robe — Josipa Svobode sinovi d. d., Bjslovar. 1514 sadeži poceni napiGdsj. Pisati na upravo lista pod: »Goldir.g« 1574. STAVBEŠČE v Zagrebu v dolnji Petrovi ulici, v površini okoli 300 sežnjev, pri glavni cesti, vrlo prikladno za gradnjo, naprodaj. - Informacije in ccna se izve pri V. Mi-linovič, Zagreb, Knrae-nita ulica 7. 1587 Pristni Seehoferjev rastlinski In je šel k svojemu bratcu Antetu. — Njegovo truplo spremimo dne 13. marca t. 1. ob pol 5. uri popoldne s Čopove ceste 21 na pokopališče pri Sv. Križu. Tihega sožalja prosita potrta roditelja prof. A, in Sv. je prastaro domače sred-'stvo za želodec, prebavo in zaprtje. — Zastopstvo | za SHS Lekarna KRAJ-1 ČOVIČ, Vukovar. 1024 štirikotno, na peresih — tvrdke »Smekat« — proda Prostovoljno gasilno društvo v Zgornji Šiški. Volčji PES in psica 2 leti stara, ceno naprodaj. A. Ivane, Ptujska gora Gobrove sadike za živo mejo, več tisoč kom,, ima naprodaj dobro vkoreninjene. Cena za 1 komad 50 par. Ivan Gole, Zasip 44, p. Bled. KOKS - ČEHIN Wolfova ulica 1|U. Trlelon f>5 I Radi preselitve se prodaja raznovrstno blago po jako znižanih cenah. mIS Sv. Petra cesta št. 11 Uprava križničkega reda pri Veliki Nedelji ima naprodaj več vagonov cele vagone PŠENICE In KORUZE pod zelo ugodnimi pogoji. Točna postrežba. — Istotam se sprejme IZVEŽBAN FR. MIHELČIČ — DOMŽALE. V restavraciji »FOO SKALCO« LJUBLJANA — MESTNI TRG 11 vsako sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure S ZAJUTRKOVALNI KONCERT v nedeljo od 9. do 13. ure. — Na razpolago topla in mrzla jedila, pristna vinska kapljica ter razna brezalkoholna pijača. — Hitra in točna postrežba. Za mnogoštevilni obisk se priporoča JOSIP URAN, restavrater. Najpopolnejši STOEWEH šivalni stroji is šivilje, itroinče In fev-liar e ter za vsak dom. Preden si nabav, stro', oglejte $1 to izrednnjt pri tvrdki L.BARAGA i.jubliana Selonburgova ulica št. 6/1. BrezpiaCen pouk 151. jams. Telefon «t980. Kupi se vsaka koMčina jelovih in pa smrekovih DESK v vseh debelinah in v širini od 10—16 cm, nadalje vsaka količina DESK-ŠKART. Obvezne ponudba na upravo lista pod šifro: »Sušcik« 1667. ZELO DOBIČKANOSNA ZASTOPSTVA daje agentom, zastopnikom itd. velika inozemska tvrdka. Dopise pod: »Olir.e Kapital und Vor-ker.ntn'sse 9942« — na PIP, A S, Prag, Jindrišska 18, češkoslovaška. 11 Globoko potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je izdihnil svojo blago dušo naš predobri oče, gospod \mn Rshar bivši nlzariki mojster danes, dne 12. t. m. previden s svetimi zakramenti v starosti 72 let. — Pogreb nepozabnega rajnika bo iz mrtvašnice sv. Krištofa k Sv. Križu v nedeljo, dne 14. marca ob pol 14 popoldne. Sv. maše zadušnice «e bodo brale ▼ več ccrkvah. Ljubljana, dne 12. marca 1926. Globoko žalujoči o «XOCi Sil CSvcai-i SG7Cvnm;, jtm in ^ po zmernih cenah. Sedmi natis velike izdaje - BREG št. 20 Trgovina z mešanim blagom, delikatesami in zajutrkovalnica se najtoplejc priporoča. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol Cei, izdajatelj; dr. Fr. Kuiovcc, Priredila S. M. Felicita KsiinSek Vsestransko spopolnjena izdaja z mnogimi slikami v besedilu in 33 umetniškimi prilogami v naravnih barvah (193 barvanih slik). Elegantno vezana 160 Din. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Urednik: Franc Terseitiav.