Poštnina plačana v gotovini Leto XI., št. 239 Ljubljana, sreda 15. oktobra 1930 Cena 2 Din UpravDištvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon it 3122. 3123. 3124. 3125, 312& Inseratni oddelek: Ljubljana. Prešel« doti ulica 4. — Telefon št 2492, Podružnica Maribor: Aleksandro*. cesta St 13. - Telefon St 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. - Telefon št 190, Računi ori pošt ček zavodih: Ljub« Ijana St 11842: Praha čisto W;en 5» 105 241 Naročnina znaša mesečno 25 — Din, za inozemstvo 40— Din. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5- Telefon it 3122. 3123 3124 3125 tn 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te* lefon St 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 3 Telefon št 190. Rokopisi se ne vračaio. — Oglasi po fantu Naraščajoč razkol v Heimwehru Neuspela pogajanja Starhemberga s Hitlerjem - Tudi Schobrov blok pok? Dunaj, 14. okt. d. Zmešnjave v vrstah Heimvvehra so dosegle že skoro višek. Na Dunaju obstoje sedaj tri različne skupine heimvvehrovcev in sicer podpira ena sku* pina krščanske s-ocialce, druga se zavze« ma za svobodne volitve, tretja pa zahteva, naj bi dunajski heimwehrovci sodelovali z demokratskim meščanskih blokom, ki ga vodi bivši zvezni kancelar dr. Schober. Vodstvu Heimwehra se doslej kljuD vsem naporom ni posrečilo odstraniti nasprot« stev med temi tremi skupinami ter mora le z žalostjo ugotoviti, da je prešel razkroj organizacije tudi že na podeželske organi« zacije. ki so najrazličnejše usmerjene. Del heimwehrovcev se pogaja tudi z na« rodnimi socialisti za skupen nastop pri vo« litvah. Pogajanja so se vršila v Trauen« steinu na Bavarskem in so se jih udeležili za nemške narodne socialiste Adolf Hitler in Esser, za heimwehrovce pa notranji mi« nister knez Starhemberg in šef heimweh« rovskega štaba inž. Rauter Pogajanja so se vršila nad šest ur in niso bila ugodno zaključena, ker so zastopniki Heimvvehra odklonili zahtevo Hitlerja, da bi izstopili iz Vaugoinove vlade. Hitler je zahteval kot pogoj za skupen nastop pri volitvah predvsem takojšen odstop kneza Starhem« berga in ministra pravde Hueberja. Ker zastopniki Heinrvvehra niso pristali na za« htevo Hitlerja, se je pojavilo v vodstvu Heinrvvehra veliko nezadovoljstvo ter je mogoče, da se bo del heimwehrovcev kljub neuspešnemu zaključku pogajanj s Hitlerjem pridružil narodnim socialistom ter glasoval za njihove kandidatne liste. Dunaj, 14. okt. d. Pod vodstvom bivše« ga zveznega kancelarja dr. Schobra osno« vani gospodarski blok srednjih meščanskih strank se nahaja že v delni krizi zaradi nesporazumov med velenemci in demo« krati. Demokrati namreč zahtevajo, naj se v programu gospodarskega bloka pred« vsem poudari potreba takojšnje rešitve raznih verskih vprašanj, dočim predlaga« jo velenemci, naj se ta vprašanja sploh ne vstavijo v program. Zato je verjetno, da bodo zastopniki velenemcev celo izstopili ii gospodarskega bloka ter nastopili s sa« mostojnimi volilnimi listami. Kritični trenutki Bruningove vlade Pred bojnim glasovanjem v državnem zboru — Narodni socialisti proti izvolitvi socialnega demokrata za predsednika parlamenta Berlin, 14. okt. d. Vprašanje izvolitve predsednika državnega zbora, ki se ima iz« vršiti jutri, je postalo politično zelo po« inembno in je mogoče od njegove rešitve odvisen celo nadaljnji obstoj Bruningove viade. Narodni socialisti so namreč skleni« li, da preprečijo izvolitev socialnosdemo« kratičnega predsedstva ckžavnega zbora, z."radi česar so pripravljeni glasovati za meščanskega kompromisnega kandidata, ki naj bi bil vodja nemške ljudske stranke poslanec Scholz Pri volitvi predsedstva bo padla istočasno odločitev glede na vprašanje politične opredelitve v držav« nam zboru. Ni izključeno, da bo glasoval 73. poslanca Scholza blok, obstoječ tz na« rodnih socialistov do nemške ljudske stranke, ki bo obenem manifestiral, da ho« če prevzeti politično odgovornost za na« daljnji razvoj dogodkov Med tem blokom in socialnimi demokrati stoji centrum. Ako bi se centrum izrekel za socialnega demo« krata Loebeja, hočeta nemška ljudska stranska ter zmerna desnica odreči vladi podporo, da bi izzvali ločitev meščanskih strank od socialnih demokratov. Če pa se bo centrum odločil za kandidata bloka desnice, bi socialni demokrati preklicali vse svoje dosedanje obljube za podpiranje Bruningove vlade pri kritičnih glasovanjih ter bi ji izrekli svojo nezaupnico. Ker je izključeno, da bi Briiningova vla« da mogla delati v sedanji obliki s podpo« ro narodnih socialistov, so politični krogi mnenja, da bo Briiningova vlada v vsa« kem slučaju po volitvi predsednika držav« nega zbora demisijonirala iz zgoraj nave« ttenih razlogov. Vprašanje je sedaj, kakšno stališče bo zavzel centrum, kakor tudi gle« de na nadaljnji razvoj dogodkov državni predsednik Hindenburg, ki je doslej v vseh kritičnih trenutkih zastopal naziranje, da sedanja vlada ni parlamentarna v obi« čajnem smislu in da zato ni odvisna od strankarskih zaupnic. Berlin, 14 okt s. Po poteku frakcjjskih sej centruma m bavarske ljudske stranke smatrajo v parlamentarnih krogih, da je zopetna izvolitev socialno«demokratskega poslanca Loebeia za predsednika državne« ga zbora skoro zagotovljena. Socialno« demokratska državnozborska frakcija je v načelstvo izvolila dosedanje člane poslan« ce Breitecheida, Hermann Miillerja iani, več novinarjev in državnih uradni« kov. V Sevilli so aretirali 50, v Saragosi pa 70 oseb. V San Sebastianu je zaplenila po« licija vse orožje in municijo v trgovinah z orožjem. Vse tovarne orožja so strogo za« stražene od vojaštva po vsej Španiji. V Madridu se skriva mnogo revolucijonairjev ln socialistov, da bi se izognili aretacijam. Veliko senzacijo je zbudila aretacija slo« vitega letalca majorja Franka, ki je nedav« r>o izjavil, da je diktatura uničila deželo in tla more Španijo edino le v republiki najti mir. Pri prihodu rodbine izgnanega katalon« skega voditelja Macie so se vršile demon« s! racije in je policija nastopila proti de« monstrantom z orožjem. Pri tem je bilo približno 40 oseb ranjenih. Tudi v mnogih d:-ugih mestih, kjer stavka delastvo, je pri« s>io do spopadov s policijo. V nekem kraju Pri Sevilli so pri demonstracijah sodelova« le mnogoštevilne ženske in otroci, ki so obmetavali policiste s kamenjem. V Vito« riji je stavkarsko gibanje nekoliko pojen« jalo. Mnogi so mnenja, da je pobudo za energično postopanje vlade dal kralj sam, ki po svojem povratku v Madrid noče več mirno gledati republikanske agitacije. Vse« kakor pa se more reči, da se je republikan« sko razpoloženje v Španiji v zadnjem času zelo ojačik) tn razširilo. Pariz, 14. okt. A A. Poročajo iz Seville, da je polioija razgnala shod republikancev in aretirala štiri govornike. Pariz, 14. oktobra, s. Vse vesti iz Španije poročajo o silnem naraščanju revolucionarnega pokreta. V Barceloni so kovinarji proglasili stavko. V Sevilli je okoli 4000 kovinskih in pristaniških delavcev prenehalo delati. Tamkaj in v Murciji je prišlo baje do spopadov s policijo, v katerih je bilo na obeh straneh več oseb ranjenih. Delo je bilo ustavljeno tudi v nekaterih drugih mestih. Pravosodni minister je danes izjavil novinarjem o položaju: »Sedimo v kadeči se smodnišnici, ki jo lahko vsaka iskra požene v zrak. Vsi konzervativno misleči morajo jasno videti nevarnost, zakaj kar bo prišlo po polomu, ne bo republika, temveč mnogo slabše!« Poplave v severni Franciji Mnoge železnice poplavljene — Voda vdrla v premogovnik gane brzojavne zveze Pariz, 14. oktobra, s. i/ovodnji v severo« vzhodnem delu Francije zavzemajo vedno večji obseg. Ob reki Leuse je bilo treba l/prazniti vec krajev, številne železniške proge in ceste so opolnoma pod vodo. Marna je v bližini Epernaya prestopila bregove ter poplavila več kvadratnih kilo« metrov udovitne zemlje. V Monceau le Mine je vdrla voda v premogovnik, kjer je utonilo mnogo konj, ki jih niso mogli pravočasno spraviti iz rova. Reka Seine ie pri Parizu v pretekli noči narastla za me« ter. Vremenske opazovalnice napoveduje« jo nova deževja ' na io naraščanje voda. Pretr- V sedaj ogroženih krajih že desetletja ne pomnijo poplav v tako katastrofalnem obsegu. Pariz, 14. oktobra g. O poplavah v severovzhodni Franciji se še doznava, da so najbolj prizadeti kraji ob rekah Seine in Marne. V okolici Epernaya so štiri občine popolnoma odrezane od sveta. Telefonske in brzojavne zveze so pretrgane. V mnogih hišah stoji voda že več metrov visoko. Oblasti so ukrenile vse potrebno za zaščito ogroženega prebivalstva. MINISTER SRSKie O USPEHIH IN NALOGAH JANUARSKEGA REŽIMA Plodno inSormativno potovanje ministrov po Vojvodini - Pomemben govor ministra dr. Srskiča v Velikem Bečkereku Veliki Bečkerek, 14. oktobra, r. Na svojem informativnem potovanju po Vojvodini so prispeli ministri dr. Srškič, dr. Kuma-nudi in Demetrovič včeraj v Veliki Bečkerek, kjer se je vršilo veliko zborovanje. Na zborovanju, ki so se sa udeležili zastopniki vseh slojev prebivalstva iz vsega okraja, so imeli ministri daljše govore o smernicah vladne politike. Posebno pozornost so vzbudila izvajanja ministra pravde dr. Sr-škiča, ki ie v markantnem govoru postavil par?!e!c med bivšim in sedanjim režimom ter med drugimi dejal: »Grešili bi, če bi obmetavali z blatom parlamentarizem in ljudi, ki so bili nositelji parlamentarizma v naši državi, ker bi s tem demantirali same sebe. Odkrito in pošteno moramo reči, da so imeli tudi mnogi strankarski ljudje poštene cilje in dober namen, služiti svojemu kralju in domovini. Zlo pa je bilo v nebrzdanih strankarskih sporih, ki so izzivali velika trenja. Za neuspeh parlamentarizma ne pade krivica na stranke, marveč na okoliščine, v katerih smo živeli.« Prehajajoč na šesti januar, je dr. Srškič orisal velike izpremembe, ki so nastale v državi. Poudarjal ie, da je ves narod z zadovoljstvom in zadoščenjem sprejel zgodovinske odločitve, ki so obrodile že dobre sadove. Ti pa bodo še povoljnejši, čim bolj bo narod podpiral vlado v njenem prizadevanju za konsolidacijo razmer v državi. Nato je dr. Srškič nadaljeval: »Hvala boga je malo število zlohotnih ljudi, ki so nasprotniki režima in ki zlonamerno širijo glasove o osnovnih spremembah sedanjega načina vladanja, skrivajoč za tem željo, da bi se povrnile stare razmere. Kdor pozna vzroke, ki so dovedli do sedanlega stanja, kdor ima odprte oči in vidi vse dobre rezultate, ki jih je dal sedanji režim, ta bo sam čutil, kako ]e ta defetizem prazna in osamljena želja onih političnih desperadov, ki vidijo in čutijo, da jih je čas pogazil, ki čuti]o, da se nikdar več ne bo vrnila ona doba, ko so strankarsko in osebno samovoljnost predpostavljali bitnim in živlienjskim koristim naroda in države.« »Sedanji režim mora izvršiti svoje velike naloge do konca in na tej poti bo vztrajal brez oklevanja, brez kompromisa in brez popuščanja. Ta režim nazivajo za absolutističen, nasilen. Toda ta režim je postavil vsakogar na svoje mesto. Ali čuti kdo kako nasilje ali samovoljo? Ali čuti kdo, da nima več političnih pravic in svoboščin, kakor jih je imel poprej? Ali ni sedanji režim mnogo bližji in bolj dostopen narodu, kakor so bili vsi prejšnji režimi? Prosvit-Ijeni obsolutizem, čegar nosilec je človek, kateremu je ljubezen do svojega naroda in države najvišji zakon, je boljši od vseh žalostnih partizanskih tiranij, demagoštva in jalovosti. To občutijo vsi pošteni in iskreni ljudje.« »Manifest od 6. januarja naglaša, da je to stanje samo začasno. O tem ni nikakega dvoma. Ta sistem ni naš cilj, nego samo sredstvo, da pridemo do popolnega izleče- nja vseh onih bolezni, ki so razjedale naše narodno in državno telo, ca pridemo do zdrave, prave in resnične demokracije. Ta sistem bo trajal le tako dolgo, dokler vlada ne bo izvršila vseh onih velikih nalog, ki so ji poverjene. Ta sistem nazivajo diktaturo. Toda to ni diktatura nad narodom, nego samo nad onimi malimi tirani, nad onimi ozkosrčnimi in zaslepljenimi partizani, ki so zaradi svojih osebnih in strankarskih koristi in na ljubo svojim kapricam zapo-stavljali koristi države in naroda.« Poslušalci so sprejeli te besede ministra dr. Srškiča r dolgotrajnim aplavzom in navdušenim vzklikanjem kralju in vladi. Beograd. 14. oktobra, p. Danes so ministri zaključili svoje informativno potovanje po Vojvodini ter so se vrnili v Beograd. Dopoldne so se mudili še v Veliki Kikindi, kjer jih je sprejela ogromna množica prebivalstva. Tudi tu so gg. ministri poslušali želje in pritožbe prebivalstva, ter nato v daljših govorih pojasnjevali politiko in in-tencije vlade. V vseh vaseh, skozi katere so prišli na svoji nadaljni poti proti Novem Sadu, jih je pričakovalo prebivalstvo ter jih navdušeno pozdravljalo. V bližini Temeringa se je pripetila ministru Demetroviču mala avtomobilska nezgoda. Na blatni oesti je počilo pero in avtomobil se je prevrnil na sosednjo njivo. K sreči se ni nikomur nič pripetilo. Iz Novega Sada so ministri z brzovlakom odpotovali v Beograd. Minister Demetrovič je novinarjem izjavil, da je bilo vse inšpekcijsko potovanje po Vojvodini ena sama veličastna manifestacija jugosloven. edinstva in solidarnosti naroda s kraljem in vlado. Slovanski zdravniki pri Nj. VeL kralju Prisrčen sprejem slovanskih gostov v naši prestolnici Avdijenca pri kralju Aleksandru Beograd, 14. oktobra ft. Pb zaključku III. vseslovanskega zdravniškega kongresa so priredili udeleženci daljšo turnejo po Jugoslaviji, na kateri so prišli naposled tudi v Beograd, da se seznanijo z jugoslovensko prestolnico. Njim na čast je bila danes dopoldne ob 10. prirejena v slavnostni dvorani fiziološkega zavoda svečana akademija, ki so se je udeležili elitni predstavniki beograjske družbe. Navzočih je bilo tudi več diplomatov, med njimi češkoslovaški, poljski in francoski poslanik. Akademijo je otvoril dr. Svetislav Stefa-novič ter med viharnimi ovacijami prečital pozdravne brzojavke, ki so bile odposlane Nj. Vel. kralju ter predsednikoma češkoslovaške in poljske republike. Za predsednika akademije sta bila izvoljena čehoslovak dr. Vesely in Poljak Sawicki. Profesor dr. Stefanovič je imel nato daljši govor o rezultatih splitskega kongresa, ki ni bil samo manifestacija slovanstva, marveč tudi manifestacija slovanske znanosti. Obžaloval je, da na kongresu niso bili zastopani Bolgari. Tudi ostali govorniki so naglašali važnost skupnega dela in se zahvalili za jugoslovensko gostoljubnost Opoldne je minister socialne politike priredil na čast gostom banket, popoldne ob 5. pa so se udeleženci kongresa zbrali v starem dvoru, da se osebno zahvalijo Nj. Vel. kralju za njegovo pozornost in pokroviteljstvo nad kongresom. Nj, Vel. kralj je prišel v dvorano v spremstvu svojega adjutanta ter vseh v Beogradu navzočih ministrov z ministrskim predsednikom na čelu. Predsednik jugoslovenskega zdravniškega udruženja dr, Ivkovič ga je pozdravil s kratkim nagovorom ter mu nato predstavil na.iodličnej-še goste. Nj. Vel. kralj je ostal vse do 7. zvečer med zdravniki ter se ie z vsakim posameznikom razgovarial, zanimaioč se za razne probleme. Med tem je bil servi-ran čai. Ob 7. je Ni. Vel. kralj s svojim spremstvom odšel, gostje pa so še delj časa ostali v razgovoru z ministri. Važne naloge našega ženstva Ženska organizacija mora razširiti svoje delovanje na podeželje in sodelovati pri kulturni povzdigi sela Zagreb, 14. okt. r. Kongres jugosloven« skega ženskega saveza je včeraj in danes nadaljeval svoje delo. Iz Glasbenega zavo« da, kjer se je vršila otvoritvena seja, se je včeraj preselil v Novinarski dom. Po soglasni odobritvi poslovnega poro« čila, poročila blagajnice in preglednikov računov je skupščina prešla na ostale toč« ke dnevnega reda, ki se nanašajo na dolo« čitev sistematičnega programa za nadaljno uspešno delo. Tozadevno je bilo podanih več zanimivih referatov. Gospa Julka Patrijarh iz Zagreba je po« dala lepo zasnovano poročilo o važnosti organizacijskega dela med podeželskim ženstvom. To delo se mora kretati v štirih smereh in sicer v prosvetnem, gospodar« skem, socialnem in zdravstvenem pravcu. Vršiti se mora potom organizacije in gle« dati je na to, da se pritegne v organizacijo vse podeželsko žesnstvo, ki bo po svojih lastnih izkušnjah najlažje opozorilo na tež« koče in nedostafcke m pokazalo pravo pot, kako priti podeželskemu ženstvu naj« uspešneje na pomoč. O kulturni povzdigi sela je govorila ga. Zora Kovačevičeva, vdova gener. Kovače« viča, ki so ga leta 1917. ubili makedonstvu« jušči v štipu. Poudarjala je, da se moTa vpoštevati položaj žene v gospodinjstvu, njeni odnosa ji do rodbine ie njene mnogo« številne dolžnosti. Vrhu tega se je treba ozirati na ekonomski položaj, socialne pri« like, način življenja, običaje, tradicije, mentaliteto itd., kar vse je v tesni zvezi s kulturno povzdigo sela. Akcija ženske organizacije mora iti za tem, da se proži kmečki ženi pomoč kot materi in gospo« dinji. Treba jo je izobraziti, da bo lažje vršila svoj težavni posel in jo poučiti, ka« ko je treba vzgajati otroke itd. Pri tem mora ▼ prvi vrsti sodelovati učiteljstvo, ker so bas učiteljice v najožjem stiku s kmečkimi ženami in najbolje poznajo mji* hove skrbi in nadloge. Svoj predlog je ga. Kovačevičeva formulirala v naslednjih točkah: 1. pro6veta kmečke žene se mora smatrati kot poseben problem, ki je v zve« zi s splošno kulturno povzdigo podeželja; 2. izvajati se mora v tesnem sodelovanju z vsemi činitelji, ki skrbe za kulturno po« vzdigo: 3. organizacija naj stopi V zvezo z banovinskimi referenti in skupno z njimi določi podroben program; 4. v to svrho ni potrebno ustanavljati novih organizacij, marveč naj se združijo obstoječe, da bo delo čim popolnejše in aktivnejše. Referat o kulturni povzdigi sela je izpopolnila še ga. Vida Cubrilovičeva iz Sarajeva z nekaterimi zanimivimi izkustvi iz Bosne in Hercegovine. Bavila se je zlasti s higijenskimi razmerami na deželi in poudarjala potrebo, da se tu najprvo prične z delom. Veliko pozornost je vzbudil referat 19-letne Natalije Nešičeve iz Velikega sela pri Požarevcu, ki je nedavno dovršila gospodinjsko šolo. Govorila je o težavah gospodinje na deželi ter je s svojim vzorno zasnovanim predavanjem pokazala tako globoko razumevanje za organizatorao delo, da je vzbudila splošno občudovanje. Podrobno je govorila o težkočah, s katerimi se mora boriti žena na deželi in apelirala na organizacijo, da posveti temu problemu prvo in največjo pozornost. Nato se je razvila obširna debata o vseh teh referatih. V debato so posegle zastopnice ženstva iz vseh pokrajin. Posebno pozornost je vzbudil danes nastop gdč. Kari-čeve, kuharice iz Ljubljane. Kongresistke so jo navdušeno aklamirale, ko se je pojavila na govorniškem odru. V daljšem refe-rahi je orisala položaj služkinj in gospodinjskih pomočnic. Zlasti je poudarila potrebo primernejše socijalne zaščite. Služkinja pri 50. letih že težko najde mesto in vse ubožniee polnijo večinoma onemogle služkinje. Urediti je treba njihovo zavarovanje za starost urediti tudi delovni čas, ki ne sme presegati 12 ur na dan. Nujno potrebna je ustanovitev posebnih šol za go spodiniske pomočnice, kakor obstoiaio že v raznih drugih državah. Le na ta način bo mogoče zainteresirati mlada dekleta za co-| spodinjstvo in preprečiti nadaljnji beg ženske mladine v tovarne in drugam. Izvaja:t;a Karičeve so bila sprejeta s splošnim ouo-bravanjem in soglasno odobren njen predlog, naj se osnuje posebna organizacija služkinj, ki naj skrbi za ustanovitev zavetišč za brezposelne in za posredovanje služb ob sodelovanju javnih Borz dela. G. Angela Pristova iz Ljubljane se je zavzela za absolventke meščanskih šol in zahtevala popolno enakropravnost z dijakinjami gimnazije pri prehodu na učiteljišče. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. PopoMne so udeleženke kongresa napravile izlete v okolico, jutri pa bo skupščina nadaljevala svoje delo. Odlični francoski gostje v Beogradu Beograd, 14. oktobra p. Pri velikih svečanostih, ki se bodo vršile 12. novembra t 1. v Beogradu ob priliki odkritja spomenika hvaležnosti do Francije, bo zastopala francosko vlado posebna delegacija z državnim podtajnikom finančnega ministrstva Champetierom de Ribesom na čelu. V delegaciji bosta nadalje general Charpes in viceadmiral Robers, ki ie v svetovni voini prepeljal pokojnega kralja Petra po umiku preko Albanije iz Valone na Krf. Sožalje ministra Hadžiča ob katastrofi »R 101« Beograd, 14. okt. č. Povodom katastrofe »R 101« je poslal vojni minister general Hadžič predsedniku angleške vlade Mac« donaldu sožalno brzojavko naslednje vse« bine. »Sprejmite prosim iskreno sočutje povodom propasti zrakoplova »R 101«. Ju» goslovenska vojska, mornarica in zrako« plovstvo globoko obžalujejo smrt lorda Thompsona, na katerega nas vežejo nepo« zabni spomini velikega prijateljstva v do« bi njegovega bivanja med nami.« Danes je prejel general Hadžič od Mac« donalda naslednji odgovor. »Globoko ce« nim Vaše sožalje v imenu vojske, morna« r.ce in zrakoplovstva ter vse Jugoslavije povodom izgube našega skupnega hrabre« ga prijatelja. Macdonald.« Konferenca o davku na poslovni promet Beograd, 14. oktobra p. V prostorih Obrtniške zbornice se je vršila danes konferenca zastopnikov gospodarskih zbornic iz Beograda, Zagreba, Ljubljane in Novega Sada, Ljubljansko zbornico za TOI ie zastopal tajnik g. Mohorič. Na koferenci so razpravljali o zakonu glede skupnega davka na poslovni promet. Konferenca ie sestavila predloge, ki bodo najprvo predloženi na odebrenie posameznim zbornicam, nato pa po končni redakciji trgovinskemn in finančnemu ministrstvu. Povratek naše delegacije s kongresa Fidaka v Washingtonu Beograd, 14. oktobra p. Danes se je vrnila v Beograd delegacija naših vojnih bojevnikov, ki se je udeležila kongresa Fidaka v Washingtonu. Predsednik Rodo-savljevič je izjavil novinarjem, da so bili povsod najprisrčneje sprejeti ter da je naše udruženje vojnih bojevnikov dobilo ▼ Fidaku ono mesto, ki mu gre po številu žrtev, ki jih je naš narod doprinesel za zmago antante. Ameriški rojaki so jih povsod svečano sprejeli in z največjim navdušenjem govore o veliki in močni Jugoslaviji, ki uživa sedaj ▼ inozemstva velik ugled. Ljubljanska carinarnica Definitivna potrditev detajlnih načrtov In proračunov — Dela bodo v najkrajšem času razpisana in bodo veljala okrog 10 milijonov Jutri prične Ogromna stavb v Berlinu gruuiud Mdviut ? ueiuiiu stavkati 140.000 kovinarjev v Berlinu zaradi mezdnega spora Ljubljana, 14. oktobra d. Vsa pristojna ministrstva so končno odobrila detajlne načrte za zgradbo nove carinarnice v Ljubljani. Odobreni so tudi vsi proračuni za gradbena dela. Carinarnico bo, kakor znano, zgradila mestna občina in jo bo amortizirala iz dohodkov kaldrminskega fonda. Dela oo-do razpisana v najkrajšem času, najbrž že ta mesec. Obsegala bodo gradnjo Vrnjadka banja. 14. oktobra, p. Ta je bil danes otvorjen kongres Saveza jugoslovenskih zdravilišč, letovišč in sanatorijev. Otvoritvi so prisostvovali zastopniki trgovinskega, socialnega, prometnega in finančnega ministrstva, dalje zastopniki Zveze za tujski promet in zastopniki lokalnih obla-ski z županom na čelu. Po izmenjavi pozdravnih nagovorov, za katere se je zahvalil predsednik udruženja, sta bili odposlani pozdravni brzojavki Nj. Vel. kralju in ministrskemu predsedniku. Kongres je tak-oj nato prešel na dnevni red in začel razpravljati o problemih, ki se tičejo razvoja in napredka naših zdravilišč in letovišč. Govorniki so izražali priznanje vladi za njeno podporo ter izrazili nalo. da bodo naša zdravilišča in letovišča ob tako smotreni politiki v kratkem lahko postala važen vir narodnega blagostanja. Dr. Butorak je podal referat o avtorskem pravu, v kolikor se nanaša na razne prireditve v letoviščih in zdraviliščih. Ker so določbe avtorskega zakona za naše razmere Predlogi dunavske konference v Krakovu Beograd, 14. okt. AA. Na konferenci podunavskih držav v Krakovu so razprav ljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi s plovbo po 1 unavu. Konference so se ude= ležili tudi zastopniki naše kraljevine. Spre* jeti so bili naslednji sklepi, ki bodo pred* loženi interesiranim državam: 1. ustano* vitev mešanih carinarnic; 2. pregledovanje ladij po vrsti njihovega prihajanja: 3. ca* rinjenje ponoči in podnevi, v nedeljah in praznikih; 4. uvedba čim boljših telefon* skih zvez vzdolž obale Dunava, v svrho čim čvrstejšega sodelovanja carinarnic pro* ti tihotapljenju: 5. recipročno priznavanje plombaže: 6. izgraditev zimovnikov; 7. po* enostavljenje veterinarske kontrole: 8. vzpostava javnih skladišč; 9. nemoteno kretanje plovbenega osobja. Nevarnost poplave pri Sisku Sisak, 14. oktobra n. Dočim ie Sava pri Zagrebu davi nekoliko padla, je danes v Sisku rapidno naraščala ter ie dosegla do večera S metrov nad normalo. Ker obstoji velika nevarnost poiave ie bilo odposlano na pomoč vojaštvo, ki utrjuje nasipe. Tudi Kolpa ie zelo narasla in grozi s poplavami. Proti večeru ie tudi Sava pri Zagrebu začela naraščati, zaradi česar so bili podvze-t< vsi potrebni varnostni ukrepi, da se preprečijo večje poplave. V napadu na policijskega stražnika ustreljen Zagreb, 14. oktobra, n. Danes dopoldne je policijski stražnik aretiral na kolodvoru nekega Ivana Boriča, ki ga je zalotil pri žepni tatvini. Ko ga je uklenjenega gnal na policijsko direkcijo, se mu je Borič v Bo-škovičevi ulic' iztrgal ter pobegnil preko parka. Spotoma je raztrgal okove, prv tem pa se je spotaknil na neki žici in padel. Ko ga je stražnik dohitel, se je Borič postavil v bran. Segel je v žep, kjer je imel skrit revolver. Ko je stražnik to opazil, ga je prihitel in oddal nanj dva strela, ki sta Boriča zadela tako. da je čez dve uri umrl, ne da bi prišel k zavesti Skoraj istočasno je izvršil na policijski direkciji samomor neki Risto Samardžič, mizarski pomočnik, ki je bil aretiran zaradi rainih zločinov. Med zasliševanjem je skočil skozi odprto okno drugega nadstropja na cesto ter obležal na mestu mrtev. Letalski promet Dttnaj-Beograd ustavljen Dunaj, 14. oktobra s. Avstrijska zrako- plovna družba poroča, da z današnjim dne-;vom ustavi promet na zračni progi Dunaj-^radec-Zagreb-Beograd. glavnega uradnega poslopja za carinarnico, velikega carinskega skladišča, uradnega in stanovanjskega poslopja za finančno kontrolo ter kolonije stanovanjskih hiš za carinske uslužbence. Proračun za vse te stavbe znaša okoli 10 milijonov dinarjev. Železniške naprave k novi carinarnici bo oskrbela železniška uprava na svoje stroške. Berlin, 14. oktobra g. Kartel kovinskih delavcev, ki mu pripadajo vse organizacije, ki so zapletene v mezdni spor, je sklenil danes proglasiti stavko. Jutri bo 140 tisoč kovinarjev v Berlinu prenehalo delati. Pri glasovanju v obratih se je 85 % delavcev izreklo za stavko. Razpoloženje med delavstvom je zelo burno. vendar vzdržuje vodstvo čvrsto disciplino. Komunisti so že za danes proglasili stavko, vendar se je njihovemu pozivu odzvalo samo okoli 3500 delavcev v nekaterih berlinskih London, 14. oktobra AA. Davi so vodie delegacij na imperi.ialni konfcrenci razpravljali o rajnih predlogih za organizacijo medimperijalne trgovine na piefcrenčni osnovi in sicer ne samo s pomočjo carin, temveč tudi z drugimi sredstvi. Te predloge smatrajo za dodatne in ne nasprotujejo preferenčnim carinam. Jedro vprašanja je v zvezi s kanadskimi predlogi proučila angleška vlada s pomočjo prizadetih uradov, da bo lahko ob svojem času predložila konferenci poročilo o efektu sedanjih preferenc in o razvoju tega sistema. Vodie delegacij proučujejo predloge o uvoznih svetili, o možnosti racijonalizacije produkcije žita itd. ter o možnosti imperialnega dogovora po vzgledu angleško-argentinske trg. pogodbe, ki je bila podpisana preteklega nov. Po tej pogodbi se je angl. vlada obvezala, da bo preskrbela Argentini v Angliji kredit do 100 milij. pe-zov. Ta kredit velja za dve leti in ga bo Ar gentina izrabila za nakup materijala za argentinske železnice pri angleških tvornicah tia drugi strani pa bo uživala angleška vlada iste ugodnosti v Argentini za nakup argentinskega žita in drugega blaga. London, 1-4. oktobra AA. Veliki svet britanske industrijske zveze, največje angie- obratih. S stavko se bo seveda še bolj j.o-ostrila notranje politična situacija, ker mora socialno-demokratska državnozborska frakcija podpirati zahteve kovinarjev v državnem zboru. Delodajalci bodo bržkone jutri predlagali, naj se obe stranki zedi-nita za obveznostno izjavo razsodišča. Nato se bedo pričela nova pogajanja, v Katerih bo državni delovni minister uvedel posredovalno akcijo. Na berlinsko borzo sklep o stavki do sedaj še ni imel posledic. ške organizacije delodajalcev, je včeraj na izredni seji razpravljal o noročilu posebnega odbora, ki je imel nalogo, da ugotovi stališče članov organizacije do splošne uvedbe zaščitnih carin in davčne politike, ki naj bi omogočila razširjenje medsebojnih dogovorov med dominiioni na osnovi recipročne preference. Za izpremembo sedanje davčne in carinske politike se je izjavilo 96% članov. Niti ena panoga organizacije se ni izrazila z večino glasov za ohranitev sedanjega sistema svobodne trgovine. Svet ie odobril poročilo in celo vrsto resolucij, v katerih zahteva, nai se uvede davčni sistem, ki bi v najvišji meri zaščitil sistem preferenčnih carin. Nadalje predlagajo resolucije, naj se ustanovi fond, ki bi omogočil izvedbo gornjih predlogov ln obnovo angleške industrije na izvenstran-karski podlagi. London, 14. oktobra AA. Včeraj ie ravnateljstvo manehesterske trgovinske zbornice sprejelo resolucijo, ki pravi, da bo večina članov te zbornice za revizijo angleške carinske politike, na osnovi enakovrednih žrtev in koncesij raznih delov britanskega imperija. Italijanska koča pod Triglavom Trst, 14. okt. d. Dne 19. oktobra bo slovesno otvorjena planinska koča »Rifu* gio Napoleon Cozzi«, ki jo je zgradilo italijansko planinsko društvo s pomočjo tržaške sekcije na koti 2150 m pod Tri* glavom. Planinska koča bo služila tudi za bivališče fašistični straži, ki čuva na tem predelu italijansko mejo. Koča ie imeno* vana po znanem tržaškem alpinistu Napo* leonu Cozziju. ki je že pred vojno plezal po različnih hribih v Julijskih Alpah. Otvoritev koče bo zelo slovesna ter se je bo udeležilo tudi več bataljonov fašistične milice iz Julijske Benečije. Požar v Prestranku Rim, 14. okt. d. Agencija Štefani objavlja šele sedaj poročilo, da ie nedavno pogorelo skladišče sena in nekai hlevov v bližini Prestranka. Preiskava še ni dognala, kdo so bili požigalci. ugotovljeno pa ie. da je zgorelo samo 400 stotov sena ter nekai parov konj in da so vesti o škodi več stotisoč lir dokaj pretirane. Preiskava o vzrokih požara se še nadaljuje. Sotiosantijevo truplo ♦prepeljano v Italijo Gorica, 14. okt. č Včeraj je bilo trupio učitelja Sottosantija prepeljano iz Vrhpo* ljii v Gorico. Truplo so do sedaj ves čas proti običajem imeli v vrhpoljski pokopa* liški kapelici v krsti s steklenim pokro« vom nad obrazom. Čakali so. da bi areti* ral; atentatorja in ga postavili pred mrli* ča. Zaradi tega o vedno odlašali prevoz trupla v Gorico. Šele sedaj, ko je začelo truplo že razpadati in so zdravniki opo* zarjali na nevarnost okuženja. so se obla* sti odločile, da izvrše prevoz. Z velikimi ceremonijami in pod močno stražo so fa* šisti prepeljali Sottosantijevo truplo v Go* rico, kjer se je na to vršil svečan pogreb iz prostorov fašističnega pokrajinskega tajništva na goriški kolodvor. Iz Gorice Je bilo truplo z vlakom prepeljano v Gia/,zo Armerino na Siciliji, odkoder je bil Sot» to^Titi doma. Z istim vlakom je odpotovala tudi pokojnikova rodbina, za katero so se vršile zadnje dni po vsej Julijski Krajini javne zbirke. Pod fašističnim pri' tiskom so morali prispevati za Sottosan* tijevo vdovo zlasti slovenski kmetje * Vrhpolju in ostalih slovenskih naselbinah. Slovenski učitel ji pri ministru prosvete Deputaciia UJU je včeraj posetila prosvetnega ministra in mu obrazložila zahteve slovenskega učitelj siva Beograd. 14. oktobra, p. Zastopniki UJU poverjeništva Ljubljana so bili danes sprejeti od prosvetnega ministra Božo Maksimo-viča. V deputaciji so bili poverjenik Andrej Škulj, tajnik Josip Kobal in urednik »Učiteljskega tovariša« Ivan Dimnik. Opozorili so gosp. ministra na nujna prosvetna vprašanja glede na šolstvo in učiteljstvo v dravski banovini. Posebno so poudarjali potrebo ureditve perečega vprašanja učiteljskih stanovanj in kurjave, nadalje so opozorili ministra na pretvarjanje višjih razredov osnovnih šol v razrede višjih narodnih šol. na nujnost razmestitve učitelj-stva, sprejema novincev v državno službo in podelitev stalnosti pocodbenim učiteljem. Poudarili so nujno potrebo pravilnika k zakonu o narodnih šolah, ki bo uredil viseča vprašanja. Glede na uradniški zakon so naprosili ministra, da naj se z njim učitelj-stvu urede prejemki, kakor so se uredili s posebnimi zakoni za ostalo uradništvo. Razvrstitev učiteljstva naj se izvrši v skladu s predpisano izobrazbo učiteljstva. to je devet let in diplomski izpit. V vsakem slučaju pa mora učiteljstvo dobiti razliko med tedanjo stanarino (ki pa žal ni urejena) in eventualno zvišano stanarino jx> novem uradniškem zakonu. Istočasno se je vršila seja uprave uradniškega saveza. ki sta ji prisostvovala zastopnik Zveze državnih nameščencev v Ljubljani Maks Lilleg in poverjenik UJU Andrej Škulj. Na seji se je obravnavalo vprašanje načrta novega uradniškega in penzij-skega zakona ter resolucija ljubljanske zveze. Ob tej priliki je zastopnik ljubljanskega poverjeništva sondiral teren za ureditev razmer v UJU. Beograjski člani so pristali na pogoje ljubljanskega, zagrebškega in splitskega poverjeništva UJU, sprejete v Zidanem mostu. Nova uprava ostane samo poslovna do potrditve pravil in prihodnje skupščine. V izvršilni odbor se pritegnejo predsedniki vseh sekcij, ki bodo v rednih mesečnih sejah reševali vsa vprašanja organizacije in njene prosvetne politike. Vprašanje lista rNarodna Prosvetai bo rešil na svoji seji širši odbor, ki bo sklicana na zahtevo imenovanih poverjeništev za 19. in 20. oktober. Na tej seji se bodo definitivno uredile razmere za nemoteno delovanje UJU.' Kongres kopališč In zdravilišč Za omiijenje avtorskega zakona — Pred definitivno ureditvijo tujsko-prometnih ugodnosti na železnicah Angleški industrije! za omejitev svobodne trgovine Angleški industrijci so »vedli obširno akcijo za uvedbo preferenčnih carin ln omejitev svobodne trgovine v zvezi z imperialno konferenco prestroge in onemogočajo vsako večjo prireditev, ki pa so za uspešen razvoj tujskega prometa neobhodno potrebne, je bila izvoljena posebna komisija, da sestavi primerne predloge za izpremembo teh določb. Dr. Toma Milic je poročal o potrebi sistematične organizacije za pospeševanje razvoja kopališč in zdravilišč ter predlagal, da se ustanovi v to svrho pri ministrstvu trgovine poseben odsek. Podrobni predlog bo sestavila posebna komisija. Obširna razprava se je vršila tudi o vprašanju ugodnosti na državnih železnicah za obiskovalce jugoslovenskih letovišč in zdravilišč. Zastopnik prometnega ministrstva je pri tem podal poročilo o sedanjem stanju in pripomnil, da se že sestavlja tozadevno poseben zakon, ki bo definitivno uredil to vprašanje v smislu že ponovno Izraženih želja. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta. Opoldne je mestna občina priredila na čast udeležencem kongresa banket, popoldne pa se je vršilo zborovanje kopaliških zdravnikov. Iz državne službe Beograd, 14. oktobra, p. Z odlokom prosvetnega ministra je sprejeta ostavka škofa dr. Gregorja Rožmana na položaj profesorja teološke fakultete v Ljubljani ter inž. Frana Tomažiča na položaj asistenta tehnične fakultete v Ljubljani. Z ukazom Nj. Vel. kralja je upokojen sodnik okrožnega sodišča v Mariboru Janko Guzelj. Za suplente v 9-1. so postavljeni naslednji diplomirani slušatelji višje pedagoške šole: na ženskem učiteljišču v Mariboru Katinka Ribar, učiteljica meščanske šole na Rakeku, na moškem učiteljišču v Ljubljani Ivan železni, učitelj v Beogradu, na ženskem učiteljišču v Ljubljani Marija železna, učiteljica v Beogradu, na ženskem učiteljišču v Ljubljani Ana černe, učiteljica meščanske šole. v Mariboru, na moškem učiteljišču v Mariboru Alfonz Gorup, učitelj meščanske šole v Krškem in na učiteljišču v Kastvu Marija šmid, učiteljica meščanske šole v Brežicah. »Službene Novine« objavljajo ukaz, s katerim je postavljen za višjega veterinarskega pristava pri Sreskem poglavarstvu Ljubljana okolica Viktor Degleria, sedaj pri sreskem poglavarstvu v Kočevju. Minister za finance .ie sprejel ostavko na državno službo, ki jo je podal carinski pripravnik v Kotoribi Mladen Latkovič. Napredovali so v višjo skupino Fran Ce-rer, sodnik sreskega sodišča v Slovenski Bistrici, ter pisarniški oficiali Anton Ro-žanc v Cirknici, Rudolf Bižal v Slovenski Bistrici, Ljudevit First in Janko Krapš v Šmarju pri Jelšah, Anton Kogoj v Velikih Laščah. Adolf Bervar v Celju, Maks Pavli-ček v Radečah, Avgust Remec v Slovenski Bistrici, Alojzij Kralj v Litiji, Franc Per-havec v Mariboru, Ninko Veber v Ljubljani in Janko Gospič v Ljubljani. (Za točnost, imen zaradi telefonskega sprejema vesti ne moremo jamčiti. Op. ur.) Poskusen samomor Slovenke v Zagrebu Zagreb, 14. oktobra n. Davi je poskušala izvršiti samomor 27-letna Terezija Ll-povčan, žena trgovca, rodom iz Vojnika. Popila je večjo koločino ocetne kisline. V brezupnem stanju so jo prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Vzrok samomora ni znan. Zastrupljenje s pokvarjenim mesom Velika Klldnda. 14. oktobra č. Seljaku Matiji Dudaju je poginil vol. Da bi ne imel prevelike izgube, zadeve ni prijavil oblastvom, marveč je meso skrivaj prodajal. Seljakinja Marija Klobuk je kupila več kilogramov tega mesa. Ko ga je danes opoldne skuhala in začela jesti, ji je postalo slabo ter je nekaj ur noto iadihrtia. Boji v Braziliji se naiiaijujejo Zakaj revokicionarji še niso povsem uspeli — Boji bodo bržkone dolgotrajni pitulacijo Florianopolisa. Z druge stran) pa poročajo, da so revolucijonarji v državi Minas Geraes obkolili mesto Hundoforo, ki je imelo velike izgube in prosi nagle pomoči. London, 14. oktobra, s. V London je prispelo več nasprotnih vesti o revoluciji v Braziliji. Dočim naznanjajo poročila iz Buenos Airesa in Newyorka, da napredujejo uporniki proti državam Rio de Janeiro in Sao Paolo, javljajo vesti iz Ria de Jar.ei-ra, da je položaj vladnih čet zelo dober. Buenos Aires, 14. oktobra, s. Po vesti iz Porto Alegre, se je IV. konjeniški polk vdal upornikom, ki so zasedli Itaperuno ter napredujejo proti Camposu v državi Rio de Janeiro. Kakor poročajo iz Ria de Janeiro, so vladne čete vkorakale v Sao Paolo in Parano ter porazile upornike. Sedaj jih skušajo obkoliti v državi Minas Geraes. Oficijelni komunike zatrjuje, da so vladni oddelki očistili takozv. trikotnik v Minas Geraesu in ob meji Sao Paola in Parane na terenu. Newyork, 14. oktobra AA. »Associated Press« poroča iz Porta Alegre, da so se zvezne čete približale Carlopolisu in da so uporniki prijeli več višjih zveznih oficirjev in zaplenili nekai municiic in strojnic. Navzlic temu so revolucijske čete imele težke izgube. Vesti iz Rio de Janeira pa pravijo, da so zvezne čete premagale nasprotnike v jugozapadni državi Minas Geraes in da so ozemlje te države ponovno zavzele. London, 14. oktobra A A. Iz Rio de Janeira ie prispela vest, da je brazilska vlada blokirala vse luke. ki so iih zasedli uporniki, vštevši Pernambuco in poziva ladje, nai ne pristajajo v teh pristaniščih. Pariz, 14. oktobra. A A. Po enotedenskem bivanju v državi Rio je dopisnik pariškega »Journala« Maurice Waleff poslal svojemu listu brzojavno poročilo o dogodkih v Braziliji, ki jim je bil priča. V tem poročilu pravi, da je samo bajka trditev, da bi bila vlada udušila revolucijo. Revolucija za sedaj ni uspela samo zato, ker voditelji revolucionarjev niso delali vsi po enotnem načrtu. Vlada je popolnoma obkoljena z vseli strani in more razen na državo Rio in Sao Paolo računati samo še na državo Bahijo. Prav tako mora braniti pred revolucijo,lar-nimi četami državo Minas Geraes, ki je o-! daljena 240 km. V skoro ist; oddaljenosti od sedeža vlade ;e .'.^a ponovno zavzeta trdnjava Barbasea. kjer so bile ogorčene bitke, kakor pripovedujejo ranjenci. Re\ o lucijonarji, ki prihaja'0 v Ri> pripoveduje jo, da je ofenzivo .- Minasa izvedla sani y ena divizija in da bodo odloči no ?i uz:' o izvedli šele na}»o>belojši lev," .rji v drž :vi Rio Grande d > Sni. Ofenziva bo naperjena proti drž-i/i Sao Pao o, katere zavzetje bi podžgalo revolucijo v državi Rio. Za ??daj, pravi dopisnik, je treba opastiti domnevo, da bo Luiz podal ostavko, ker je edini na čelu protirevohic-ionarnega ,-okreta. loč'm imajo revolucijonarji to sm-jio, 'la j;h vodi več šefov. Ker se upori* kom ni pos'ečilo takoj v začetku vreči Luiz-', utegnejo boji še dolgo trajati. Pariz. 14. oktobra. AA. Poročajo z Montevidea, da so brazilski revolucijonarji izdali proglas, v katerem prav;jti, da je predsednik države Rio Grande do Siti, Va-rakas, odšel na fronto. Proglas pravi r.ai.;e, da je ena devizija revolucionarjev prisnela v mesto Huitija in da koraka proti meji države Sao Paolo. štab revolucijonarnih čet je objavil ka- Fašistična svečanost Fašistično nadzorstvo državne uprave Rim, 14. okt. d. V palači Vidoni se je vršila druga seja vodstva fašistične stranke pod predsedstvom novega generalnega taj* nika Giuraitija. Seji je prisostvoval tudi državni podtajnik za notranje zadeve Ar* pinafci in šef štaba fašistične milicc Teruzzi. Po uvodnem govoru Giu-ratija, ki jc podal kratko poročilo o stanju fašistične stran* ke, je bil soglasno sprejet sklop, da se od* pošljejo vsem fašističnim tajnikom po* drobna navodila o njihovem bodočem de> lovanju. V teh navodilih se ugotavljajo smernice za bodoče delo stranke ter po» daja pregled sklepov sej vrhovnega faši* stičnega sveta. V proglasu naroča gene* rahli tajmik. naj posvete fašistični pode* želski funkcijonarji predvsem pozornost organiziranju mladine ter nadzorstvu nad držaivno upravo. Zaradi resnih časov, v katerih se nahaja fašistični pokret, je še prav posebno treba, da se okrepi disciplu na v stranki ter uveljavi najstrožja pokor* sčrna napram višjim funkcijonarjem stran* ke Pred preosnovo madžarske vlade Budimpešta, 14. oktobra d. V političnih krogih računajo s skorajšnjo preosnovo vlade. Podpredsednik enotnostne stranke Aleksander Szabo je izjavil, da smatra preosnovo za neobhodno potrebno, ker pričakuje javno mnenje nevih idej in nova dejanja. V koliki meri naj se izvede pre-osnova vlade, se prepušča ministrskemu predsedniku, od katerega pričakuje »tran-Ka inicijativo. Odkritja o atentatu na Pilsudskega Varšava, 14. okt. g. S socijalistične stra* ni se danes v levičarskem tisku skoro eno* dušno naglasa, da je bil atentat na mar* šala Pilsudskega, ki ga je baje razkrila po« licija, od začetka do konca zlagan in ni imel " •vge. namena, kakor podpreti vo* lilno propagando vladne koalicije. V na« sprotju s tem objavlja policija, da bi bil moral atentat izvesti pretekli petek vod* ja milice socijalistične stranke stavbni tehnik Jagodzinski, ki je nameraval vreči bombo na avtom bil maršala Pilsudskega na njegovi običajni vsakdanji vožnji od ministrskega predsedništva v generalni in* spektorat armade. Atentat ni bil izvršen, ker se Pilsudski določenega dne ni peljal kakor običajno z avtomobilom. Atentator, 'ki ima očividno male pomagačev, še ni priznal dejanja. Po vsem na se lahko skle* pa, da je bil izdelan natančen načrt, po katerem nai bi v zmedi, ki bi jo povzro* F'' ' ■*• socijalistična milica rešila po* litičr.c '"etnike, predvsem na aretirane po* slance. Jagodzinski ima precej burno pre« teklost. Že 1. 1906. je kot 24Ictni mlade* nič izvršil atentat na takratnega ruskega generalnega Guvernerja Skalona, zaradi če* sar je bil obsojen na smrt in so ga pozne* je po™.:!osfili na doživ!jensko ječo. Fuzija čsl. bank Praga, 14. oktobra h. Nekateri listi so poročali o pogajanjih za fuzijo med dvema največjima češkoslovaškima bankama, in sicer živnostensko banko in Prumislo-vo. Po informacijah vašega dopisnika se ta pogajanja v resnici vrSe 'n bodo v kratkem, kakor se pričakuje, zaključena uspešno. Gorica, 13. okt. d V nedeljo se je vrši* la v Podbrdu ustanovna skupščina pod« brdske sekcije organizacije bivših bojevnt* kov; zborovanja so se udeležili zastopniki bivših italijanskih vojakov iz Gorice, Tol« mina in Sv. Lucije, prisostvovali pa so mu tudi razni vojaški in fašistični odlični-' Goste je sprejel fašistični tajnik v Podr brdu Gracova*Serravalle, ki jih je pozdra* vil v imenu podbrdskih fašistov ter jim izjavil, da čuvajo bivši bojevniki z največ« jo pazljivostjo svete meje Italije na vrhu Črne prsti. Odgovoril mu je konzul A ve* nanti, tajnik fašistične zveze za Goriško, ki se je spominjal fašističnih žrtev, pad> lih na mejah domovine. Spomnil se jc tu* di atentata na Sottosantia v Vrhpolju ter ga obsodil kot »čin banditskih barbarov, ki poskušajo z nasiljem kaliti mir v Julij« ski Renečiji. Črne srajce pa se ne bodo dale ustrahovati od teh teroristov ter bo* do storile vse, da se bo spoštoval in izva» jal fašistični zakon.« Nato se je vršil občni zbor nove sckci« je na kateri je bil izvoljen odbor s pred« sednikom Lovrcncom Balladom na čelu, ki se je zahvalil v imenu svojih tovarišev ter izjavil, da bodo bivši bojevniki izvajali tu* di v bodoče z največjo pazljivostjo svojo kočljivo misijo r,a meji. Nato je bil slo« vesno blagoslovljen prapor podbrdske sek« cije bivših bojevnikov, na katerega so vsi udeleženci prišli, da bodo služili v vsa* kem primeru kralju. Mussoliniju in Bogu. Velike poplave v novomeški okolici Novo mesto, 14. oktobra Po neprestanem deževju in velikem^ včerajšnjem celodnevnem nalivu je reka Krka s svojimi dotoki tako narastla, da je prestopila strugo in se razlila po okolici. Prizadeti so od poplave vsi kraji ob Krki, zlasti pa kraji pri gradu Otočice, Strugi in vasi Kronovo. Neverjetno velik obseg jfe zavzela poplava med čučjo mlako in Hrvaškim brodom, kjer so štiri vasi pod vodo. Od čučje mlake do Hrvaškega broda je cesta, ki pelje v Krško v razdalji 2 km do 1 m visoko pod vodo. Na tej progi vodi. pošto in prevaža ljudi avtobusno podjetje Kos s svojimi avtomobili, od katerih ie eden včeraj obtičal sredi ceste v vodi in so ga šele po velikem trudu spravili na suho. Potniki, ki potujejo v Krško preko Skocijana, morajo v Cučji vasi ali pa na Hrvaškem brodu prestopiti v čoln ali pa pripravljeno konjsko vprego, da se prepeljejo na drugo stran poplavljenega kraia, kjer pričakujejo potnike pripravljeni avtobusi podjetja Kos, ki redno vrši oromet dvakrat na dan v smeri Novo mesto-ško-cijan-Krško. Ljudje v teh krajih so bili že popolnoma obupani v bojazni, da jim naraščajoča voda zaradi neprestanega deževja ne zalije domove in odnese vse, kar so pridelali in shranili za zimo. Snočnji naliv je k sreči prenehal in danes je nastal lep jesenski dan. Vode so začele v veselje prebivalstva padati in na ta način je bilo obvarovano nepregledne škode. Hmelj Žatec. 14. oktobra, h. Včeraj in danes b? bila tendenca čvrsta. Prodajalci hmelja so stavili višje zahteve, toda kupci jih niso hoteli sprejeti. Zato je bil danes promet bistveno manjši kakor včeraj in v preteklem tednu. Plačevali so nespremenjeno po 370 do 600 Kč. Vremensko poročilo Dunajska vremenska napoved za sre* do: Precej jasno, toda počasi zopet bolj oblačno; sicer milo. Maši kraji in Kraljev dom v Zagrebu Zagreb, 14. oktobra. Včeraj dopoldne ob 11.30 se je zbral za* grebški mestni občinski odbor v svoji po* svetovalnici k izredni seji, da sklepa o ureditvi začasnega bivališča za kralja in kraljevsko rodbino v Zagrebu. Župan dr. Srkulj je v uvodu svojega govora nagla* šal, da si Zagreb že od nekdaj želi, da bi vladar čim večkrat prišel v njegovo sredi« no in prebil tam čim delj časa. Zagreb ima že od poprej namen, zgraditi kraljev* sko palačo in se bo ta namen čimprej ure* sničil. Da se bo pa kralj s svojim domom lahko še pred zgradbo take palače od ča* sa do časa nastanil v Zagrebu, je mestni svet že dalje časa iskal primerno poslopje. Ker so banski dvori neprimerni, je bilo treba najti primernejšo palačo. Po skrbni izbiri so se odločili za palačo rodbine Pon* grac, ki stoji na najlepši točki Zagreba. Ta palača je obenem tudi del zagrebške zgodovine. Dvorec stoji namreč na mestu, kjer je stala nekdai trdnjava — kula, ki je junaško kliubovala vsem sovražnim na* padom. Ta kula je bila do 17S0 last mest* ne občine, potem pa io je kupil mestni senator in odvetnik Blažekovič, ki jo je preuredil. Potem jc prišel dvorec v last grofa Draškoviča, sedaj pa je, kakor že rečeno, last rodbine Pongrac. Mestna občina bo kupila palačo za 9,90(1000 Din, kar bo krilo posojilo iz TIr* vatske štcdionice ali iz Hipotekarne ban* ke. Palačo bo občina stavila na razpolago Nj. Vel. kralju in kraljevskemu domu ter bo krila vse stroške vzdrževanja zgradbe. Predlog je odbor soglasno sprejel ter izvolil iz svoje srede tričlansko deputaci* jo, ki bo pod vodstvom župana odpoto* vala v Beograd, da javi kralju svoj sklep. Med vzkliki »Živio kralj« so se odborniki razšli. Deputacija bo odpotovala v Beo* £rad jutri zvečer. Jubilej narodnjaka Danes praznuje svojo sedemdesetletnico § Ivan Gerbec, posestnik in gostilničar na Igu. G. Gerbec je bil rojen 15. oktobra 3860 v Dvorski vasi pri Velikih Laščah, leta 1887. pa sc je preselil na Ig, kjer si je uredil prav lepo domačijo. Vedno zvest narodnjak in naprednjak je storil tudi mnogo za narodna in splošna koristna dru* štva. Tako je bil med ustanovitelji Soko* la in Kmečke hranilnice in posojilnice na Igu. več let pa je tudi požrtvovalno delo* val v občinskem zastopu. Jubilantu česti* tamo ter mu želimo še mnogo srečnih let! Sestanki prirodoslovcev Ljubljana, 14. oktobra. Te dni je imela prirodoslovna sekcija Muzejskega društva za Slovenijo svoj pr* vj redni sestanek. V krasni in prostorni novi predavalnici, ki dela vso čast Mine* raloškemu institutu naše univerze, se je zbralo mnogo občinstva, zlasti tudi dija* štva, ki sta ga privabili obe temi napove* danih predavanj. Predsednik sekcije, g. prof. dr. Hadži, je dal po kratkem pozdravu besedo go* spodu dr. Hinterlechnerju, ki je v skoro eno uro trajajočem zanimivem predavanju obrazložil pomen geološke preiskave tere* na, kjer se naj postavi tako težka hiš kakor bo ljubljanski nebotičnik. Razložil je način in uspeh vrtanj, delo v rovih, po* jasnil problem vodnjaka, ki so ga odkrili blizu vogala Dunajske ceste in Gajeve ulice. Ta vogal, kakor se je zdel negotov, pa vendar ne more biti ovira moderni teh* ,,;... •; 5*' V*'-. fZ-A O. 1 , i V wCSMy |e sladka!!! 1 •• • .../>• •-•.. -'V-'..-, v.. * *- Repsrtoarfi LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Sreda, 15.: Mladoletje. E. ptrtek, 16.: Pravljica o rajski ptici. D. petek, 17: Zaprto. LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20. Sreda, 15.: Madame Butterfly. Gostuje ga. Zlata Gjuncjenac. P». Četrtek, 16.: Hasanaginica. A. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20. Sreda, 15.: Zaprto. Četrtek, 16.: Škrjančkov aaj. A. Petek, 17.: Juta. Prireditev ljudskega odra. »Škrjančkov gaj« v mariborskem gledališču Opoj Leharjevih gosli ni mogel preglasiti nerodnega besedila. Izkvarjen naslov (namesto:- kjer škrjanček žvrgoli), brezpomembna premenjava kraja, izmena je-drovitega čardaša z obledenelo izbiro kola so stvari, za katere ne moremo najti pravega razloga. niki, ki bo premagala tudi tam terenske težkoče in postavila nebotičnik na trdna tla. Predavanje so pojasnjevale risbe in načrti ter ličen model palače Ljubljanske kreditne banke in nebotičnika, ki ga zida Pokojninski zavod. V zanimivo diskusijo, ki se je razvila po predavanju in ki je prinesla marsikatere razjasnitve, je pose* gel z daljšimi pripombami tudi mladi pa* leontolog g. dr. Rakovec. Po končani debati je povzel besedo go« spod notar dr. Hafner ter nam v pietet* nem govoru obrazložil pomen dela umrle* ga dolgoletnega člana Muzejskega društva g. odvetnika A. Bulovca. Pokojnik je bil navdušen naravoslovec, ki se je posebej pečal z biologijo metuljev, katere je vest* no gojil in opazoval. Žal nam pa ni za* pustil nobenih zapiskov, le malo zbirko, ki nima velike znanstvene vrednosti, ker manjkajo podatki. Navduševal je vsako* gar za opazovanje narave in s tem vršil zelo važno propagandno delo za popula* riziranje naravoslovnih ved. Sestanek je zaključil g. prof. dr. Hadži, ki se je zahvalil gg. predavateljema ter občinstvu, ki bo, kakor upamo, ohranilo svoje zanimanje tudi za nadaljnje sestan* ke priTodoslovne sekcije Muzejskega dru* štva. Prihodnje predavanje bo predvido* ma prvi petek (7.) v novembru. Regulacijska dela v slovenjegraškem okraju Slovenjgradec, 14. oktobra. Spričo vedno bolj naraščajočega avtomobilskega prometa zahtevajo naše ceste mnoga in temeljita popravila. Zato ima slovenj graj ski okrajni cestni odbor polne roke dela, da ohrani naše ceste vsaj de* loma na oni višini, ki odgovarjajo dana* šnjim prilikam. Na banovinski cesti se je moral pri Do* liču zgraditi pet metrov dolg betonski most. Gradbena dela je deloma izvrševalo stavbeno podjetje Alojza Kališnika iz Ce* lja, deloma pa cestni odbor v lastni režiji. Naprava celega mostu je stala 6000 Din. Nadalje se je ob potoku, ki meji na ba* novinsko cesto pri Sv. Miklavžu, napravila 30 m dolga zidana škarpa in se je za m dela izdalo 3500 Din. Naprava škarpe je bila nujno potrebna, ker je še pretila ne* varnost, da bo začela voda cesto izpod« jedati. Enaka dela so se izvršila na občin* ski cesti Podgorje * Suhi dol, kjer se je takisto morala napraviti 51 m dolga zida* na škarpa. Napravili so tudi nov most čez Suhodolnico pri km 2. Za vsa ta dela je bilo investiranih 22.000 Din. Naposled se je odbor moral odločiti tudi za regu* lacijo Mislinje v Bukovski vasi pri Št. Jan* žu, ker je voda pri vsakem večjem dežev* ju ogražala tam ležeča polja in travnike in je z večkratnimi poplavami napravila mnogo škode. Z deli se je že pričelo. Na* dalje bo v doglednem času potrebna re« gulacija Mislinje v Šmartnem, kjer povzro* ča voda posestnikom, ki mejijo na potok, ogromno škodo. Seveda je izvedba teh del odvisna v pr* vi vrsti od finančnih sredstev, ki bodo na razpolago. Prepričani smo, da bo cestni odbor premostil tudi te zapreke, da se odpomore kmetovalcem, ki jim razne po* plave povzročajo mnogo skrbi in škode. Novi vodovod na Tinju Slov. Bistrica, 14. oktobra. V nedeljo je bil s skromno slovesnostjo otvorjen prvi vodovod na južnem pobočju Pohorja, v gorski vasici na Tinju. Vodo* vod, ki meri 280 m, je s priznano solidno* stjo izpeljala od Pliberšek * Babčevega po* sestva do sredine vasi pred osnovno šolo mariborska tvrdka Ivana Žrvica. Gradbena dela so se izvršila izredno naglo, v teku 14 dni, to pa zategadelj, ker je podjetnik pri* čel istočasno z vsemi deli. Izlivke sredi vasi so opremljene z mo* dernimi avtomatičnimi pipami in s pripravo, ki izključuje zamrznjenje tudi v najhuši zimi. Padec vodovoda znaša 23 m in zado* šča domačinom za vsako instalacijo. Kapa* citeta rezervoara je 20 m3, izvirek pa daje 0.25 sekundnih litrov najčistejše planinske studenčrnce. Stroški so znašali okrogiio 30.000 Din in jih bo večinoma krila kr. banska uprava. Domači župnik g. Urh Hafner je na* pravo blagoslovil in s primernimi beseda« mi izrazil hvaležnost Pohorcev vsem ornim, ki so omogočili že dolgo zaieljeni vodo« vod. Za kr. bansko upravo je nato izpre* govoril šef zdravstvenega doma v Maribo* ru g. dr. Vrtovec, kd je v lahko umlijitvih besedah razložil zbranim občanom pomen higijenskiih naprav in jim priporočal, da svojo novo pridobitev skrbno čuvajo. Za goste je bilo prirejeno v žuipraišču slavno« stno kosilo, kjeT so gg župnik, župan Ferk, dr. Vrtovec in stavbenik Živic izmenjaJi napotnice. Zelo obžalujemo, da izvedba ni bila taka, da bi nas bila navdušila. Presenetljivo lagodna režija g. Dj. Trbuhoviča delu ni pripomogla do veljave. Njegova izgovarjava teksta v ulogi starega kmeta je bila preveč zabrisana in zamolkla. Gdč. Pavla Udo-vičeva je dala liku Marice ognjevitost in brhkost svojega temperamenta ter ji vtisnila pečat zdrave neizkvarjene naturnosti. Po timbru svojega soprana spominja na slovito Kartuschovo, posvetiteljskemu idolu te priložnostne operete. Tudi g. Ivelja je v ulogi slikarja Franja popolnoma zadoščal in pokazal pevsko in igralsko lep porast Pevka Vilma gdč. Fratnikove pa pri vsem vidnem trudu in velikem hotenju ni dosegla onega, kar je hotela podati. Glasovne točke pa je občuteno odpela. Kot baron Ar-pad je to pot gostoval v opereti gosp. Edo Grom. Stevo g. P. Koviča je bil vse preveč surovo okoren. Ponosen kmečki mladenič, ki se vrača iz tujine, se vse drugače postavlja. Prekomerno komični figuri služkinje Borce ge. Dragutinovičeve pa bi želeli malo več snažne opreme. Kot tepčka Joco smo videli g. Gorinška in kot krčmarja Aco g. Tovornika. Omalovaževalno podani plesi brez vsake zamisli v zasnovi in v skrajno neizpiljeni izvedbi seveda niso povzdignili začudo niz- ljudje Tragedija mladega nacionalista Ljubljana, 14. oktobra. Dolga vrsta znancev in zvestih tovari* šev je popoldne ob pol 17. spremila izpred bolniške mrtvašnice do preranega groba pri Sv. Križu tragično preminulega, ljub* ljenega druga, 291etnega Ivana šemerla, sina upok. šolskega upravitelja na Lescah. Pokojnik se je moral posloviti od mlade* ga življenja kot žrtev nesreče z motoci* klom. Prejšnjo nedeljo je padel na vožnji od Lesc proti Bledu tako nesrečno, da si je pretresel možgane in mu je počila lo* banja. Jadrno so ga prepeljali v ljubljan* sko bolnico. A pomoči zanj ni bilo več. Ves teden je ležal v agoniji in včeraj do* poldne mu je smrt za vedno zatisnila oči, njegovim svojcem pa zasekala v srca ske* lečo rano. Tragedija pokojnega Ivana je tem večja, ker se je nameraval v kratkem poročiti in si ustvariti lastno družinsko gnezdeče. Še posebno bolestno je odjeknila med jugoslovenskimi nacijonalisti vest, da je zopet preminul po kratkem, a mučnem trpljenju eden naših najboljših, ki so se od prvega trenutka oklenili jugoslovenske trobojnice ter jeli od prvega dne osvobo* jenja prepovedovati jugoslovensko misel med našim narodom. Kot fant iz naroda ni vpraševal po dokazih, temveč je spre* jel jugoslovensko misel kot svoj evange* lij v celoti ter ji služil do poslednjega di* ha. Bil je delavec po poklicu, junak po duhu in borec v dejanjih. Ljubil je našo zemljo to in onstran Karavank in Snežni* ka ter dokazoval to ljubezen z dejanji. Sodeloval je v vseh prosvetnih društvih v Lescah in starodavni Radovljici ter bil vedno med prvimi, kadar je bilo treba do* prinesti tudi žrtve. Brez besede odpora je romal pred leti v zapore in mirno pre* našal vse tegobe jetniškega življenja, ker je vedel, da je tudi taka žrtev potrebna. Nikdar ni tožil, četudi mu niso bile poti življenja posejane z rožicami. Prenesti je moral zaradi svoje plamteče ljubezni do domovine marsikatero grenko razočaranje. Kljub temu pa ni klonil; ohranil je svoj zdravi optimizem, prežet vere v popolno zmago jugoslovenske misli vse do zadnjih utripov, ko ga je baš na pragu lepših dni iztrgala iz naših vrst kruta usoda ter ga odvedla onkraj brega, kjer spe že njegovi zvesti bratje Pepe, Stanko in drugi. Počivaj v miru, dragi brat Ivane! Tvoj spomin nam bo svet in drag, kakor je bil tebi spomin padlih bratov! Nov dokaz potrebe hrastniškega vodovoda Hrastnik, 14. oktobra. V petek popoldne se je nad Sv. Kata* rino odtrgal oblak. Lilo je z neba kakor iz škafa. Posledice tega so bile, da je te* kom ene ure tako narastel potok Boben, kakor že dolgo nismo videli. Stopil je celo iz struge pri bivšem Logarjevem mlinu in pri Roševi kovačnici. V Logarjev mlin je vdrla voda v pritlične sobe, kjer stanuje čevljar Rebov. Roševa kovačnica pa je stala sredi »blatnega jezera«. Voda je trgala na obrežju svet in nosi* la s seboj zemljo, drva. buče itd. Lidarila je tudi na cesto pri steklarskem jezu. — Za dva dni se je nebo malo pomirilo. V ponedeljek pa je zopet pošiljalo cele cur* ke na zemljo. Potok Boben je skoraj zopet za toliko narastel kot v petek. Stanovalci ob potoku so bili že v strahu, da bo treba izprazniti pritlična stanovanja, če bo šlo i tako naprej. K sreči je pa ploha proti ve* j čeru pojenjala in ljudje so se pomirili, i Pač pa je narasli Boben naredil pri po* sestnikih škodo, ker jim je odnesel cele kose zemlje. Skoraj bi bili zvečer tudi brez luči. Zanimivo je tudi, da ni bila te dni samo voda — v vodovodu kem. tovarne — kakor vedno ob deževju — zelo kalna, temveč tudi v vodovodu rudnika. Iz tega je raz* vidno, da ne odgovarjata ta dva mala vo* dovoda industrije vsem higijenskim pred* pisom. To je zopet dokaz, da je moderen vodovod nujna potreba vse hrastniške do* line. Preimenovanje škofjeloških ulic in trgov Škofja Loka, 14. oktobra. V eni iizmed sej v teku poletja je škofje« loški občinski zastop sklenil, da se iizvrši v reguliranem delu mesta Škofje Loke pre* imenovanje ulic in trgov in oznamenovanje hiš s številkami vse v smislu novega zako« na o imenih krajev. Posebni odsek je po vsestranskem razmišljanju predložil svoj ; elaborat s konkretnimi predlogi občinske* m« zastopu, lci ie predloge o preimenovan nju sprejel in jih predložni banski upTavi v potrditev. Lahko torej pričakujemo, da kega nivoja te predstave. S skrbjo se danes vprašamo, ali je vse to v prid teatru, njegovi kulturi in njegovi blagajni? Orkestralni part je lepo izdelal kapelnik g. Herzog. Muzikalni zamislek je dovedel do polne veljave in se pošteno trudil izravnati nevšečna nesoglasja. A — — e. Antologijo jugoslovenske misli in narodnega edinstva, obsežno knjigo na 1000 straneh, je izdal profesor beograjskega vseučilišča dr. Viktor Novak. Tu so zbrane misli prvakov jugoslovenskega naroda od 1. 1390. do 1930. Knjigi je napisal predgovor sam kralj Aleksander. Antologija prof. Novaka je edinstven poizkus, da se z izvirnimi dokumenti iz več vekov in od vseh jugoslovenskih rodov pokaže vekovita volja južnih Slovanov do skupnega narodnega in državnega življenja. Vprašanje latinice v Bolgariji. Poleg sovjetske Rusije se tudi v Bolgariji bavijo z načrtom, da bi cirilico nadomestili z latinico, vendar to vprašanje za sedaj še ni pereče in se razpravlja bolj iz teoretskih ozirov. Revija »Balgarska Kniga« je nedavno priredila anketo o vprašanju latinice ali cirilice. Oglasili so se ugledni možje z raznih področij narodnega življenja. Njih mnenja so zelo deljena. V teoriji je sicer marsikdo za latinico, v praksi pa bi imel sto pomislekov. Predvsem poudarjajo, da bi zadeva postala bolj aktualna, če bi v Rusiji in Jugoslaviji že odpravili cirilico. Vse dobi Škofja Loka v kratkem času nove tras pisne tablice na katere, upamo, se bo pre* bivalstvo hitro privadilo, še posebno, ker so izpremembe in dopolnitve imen prevze* te iz ljudstva samega. Dosedanja Zgornji ala Glavni tTg od tr* g ovca Ivana Koširja do mesnice Hafnerja Matevža se preimenuje v Mestni trg. Od založništva Uniona do Hafnerjeve hiše na Grabnu ostane Spodnji trg. CM manufaktu« rista Rafaela Thalerja do Hafnerja Leopol* da pri Kapucinskem mostu je Nunska uli* ca, doslej Pod nunami. Od posestnice Ho* manove Beti do hiše Oman Marije dobimo Sv. Jakoba trg, ki bo oklepal prostor ob župni cerkvi ,sv. Jakoba. Od uršulinskega samostana do čevljarskega mojstra Franca Robleka dobimo Klobovsovo ulico kot ja* ven znak hvaležnosti mestne občine supc* riorju Janezu Ev. Klobovsu, ki je daroval občini svojo hišo na Glavnem trgu in se tako izkazal kot plemenit rojak škofjelo* skega mesta. Ulica se je doslej imenovala Šolska ulica. Poljanska cesta — sedanji Zgornji Karlovcc — bo segala od sodišone* ga poslopja do hiše Marije Poljančeve. Karlovška ulica, v sedanjem Spodnjem Karlovcu, se prične pri hiši župana Josipa Hafnerja do bivališča Andreja Božnarja. Od trgovske hiše Rudolfa Ziherla do de« lavnice Franceta Ruparja je Kapucinsko predmestje. Od mestne klavnice do ža*»e Josipa Hafnerja je Fužinsko predmestje: sedanji Studenec torej premine. Od Der* motove čreslarne do vojašnice je Novo predmestje. Na novo dobimo Grajsko pot, ki bo segala od stavbe Marije Trčkove do mizarske delavnice Ane Peterneljeve. Ime Vincarje (vas) od Poljanca do Janeza Okorna ostane. Vas Podpulferca pa sega od Jožefa Bernika do Ane Homanove. Požarna katastrofa Sv. Anton, 14. oktobra. V nedeljo v zgodnjih urah je nastal v eni izmed viničarskih hišic v Stanetincu pri Sv. Antonu v Slov. goricah požar, ki se je s strahovito naglico razširil v kata« strofo. Nad vrhovi Slovenskih goric je pi« hal zelo močan veter, in preden so do« mačini opazili grozečo nevarnost, je bi* lo nekoliko domačij z vsem, kar so imeli, v plamenih. Nekateri so se rešili le na ta način, da so v naglici zbežali iz svojih skromnih bivališč, ne da bi mogli oteti vsaj najnujnejše stvari, pa tudi oni, ki jih plamen ni zajel, niso mogli pomagati, ker ni bilo na razpolago vode. Trem družinam je zgorelo popolnoma vse, kar so imeli, v enem izmed poslopij, ki je začelo Dr/o goreti, pa je našel žalosten konec tudi do* mači sin, ki je prenočeval na podstrešju. Pravijo, da je prišel ponoči vinjen domov in se domneva, da je njegova cigareta za* netila ogenj. Našli so ga zoglenelega pod ruševinami. Napaka je, da v teh krajih ni gasilnega društva, ki bi bilo tembolj potrebno, kar na vrhovih nimajo dovoli vode na razDO* lago in bi primerno izvežbano moštvo rav« no v takih prilikah lahko mnogo pomagp* lo pri omejevanju požara in pri rešilnia delih. Čudna pot ukradenega kolesa Hrastnik, 14. oktobra. Preteklo sredo se je podal v brivnico v Dravljah mizarski oomočnik Kokolj ter pustil zunaj svoje kolo. Ko se je vrnil, je opazil, da mu je medtem zmanjkalo kolo. Žalosten je šel k prodajalcu dvokoles in šivalnih strojev Cirilu Kermelju v Drav* Ijah, in mu potožil o usodi kolesa, katero je kupil za težko prislužene denarce pri njem. O tatvini je zvedel tudi hišni last« nik in brat Cirila, Alojzij Kermelj, po po* kaže, da se tudi Rusija vzlic svojim revolu-cijskim preosnovam ne bo tako zlahka in kmalu odločila za splošno uvedbo latinice. Moravska revija v stikih i jugosloren-skim kulturnim življenjem. V Brnu je pravkar izšla 1. številka nove revije >Strediskoc, ki jo izdaja ondotna skupina mladih lite-ratov, zbirajočih se okoli pesnika in pisatelja Oldricha Zemka, o katerem je »Jutro« pred tedni pisalo obširneje, ko se je mudil na studijskem potovanju po Slovenskem. Nova revija si je zastavila simpatično nalogo, da postane posredovalka med slovanskimi kulturami in češko. Moravska je »po svoji topografski legi določena, da postane most, ki spaja slovanski sever s slovanskim jugom,« pravi uredništvo v uvodu. Literarno glasilo moravskih regionalistov bo potemtakem s posebno pozornostjo zasledovalo jugoslovensko kulturno življenje. Več dokazov o tem imamo že v prvi številki. Urednik revije g. O. Zemek je objavil daljši interview z g. B. Borkom o slovenskem kulturnem položaju in o sedanjem stanju slovenske literature. V intervievvu se dotika vprašanja slovenskega jezika, smeri in duha povojnega slovenskega slovstva in literarne kritike. O. Zemek je v tej številki zastopan tudi s pesmimi, ki so vse posvečene Slovencem. V prvih dveh pod skupnim naslovom »Pod Triglavem« opeva Vintgar in Bohinjsko jezero, drugo pa je posvetil slovenskemu kmetu. Ta pesem se začenja: »Slovenski kmet, — krasno zemljo imaš, — klicu strojevodja pri državni železnici. Ko je strojevodja v soboto dopoldne premi* kal vagone na trboveljski postaji, je opa* zil mladeniča, ki se je peljal po cesti ob Savi proti Hrastniku na kolesu, katerega je po barvi že od daleč spoznal, da je ukradeno kolo pomočnika Kokolja. Tele* fonično je obvestil trboveljske orožnike, ti pa so telefonirali hrastniškim tovari* šem, naj gre patrulja iz Hrastnika naproti nadebudnemu kolesarju za Savo proti Tr* bovljam. Hrastniška patrulja je zasačila mladega potnika že pri hrastniški postaji v gostilni Dernovšek. Tatič je bil Amzo* vio Etima iz Tctovega v Južni Srbiji. Čez poletje je prodajal v Sloveniji sladoled, na zimo pa se je hotel vrniti z ukradenim kolesom domov. Mladega kolesarja so orožniki aretirali in kolo zaplenili. Etima je odločno zanikal tatvino, češ. da ie kolo kupil v Ljubljani od nekega nepoznanega fantiča za 1200 Din. Orožniki so takoi ob* vestili o aretaciji strojevodjo Kermelja, ki je kolo takoj spoznal in ga vrnil lastn:* ku Kokolj u. Tatič pa je moral v zapor sreskega sodišča v Laškem. Primorske novice Učiteljsko glasilo »Scuola« se je bilo postavilo proti Gentilejevi šolski reformi in ji je napovedalo fiasco med drugorodnim prebivalstvom. List je priporočil italijanskim učiteljem, da naj se priučijo manjšinskega jezika, kajti kako more učitelj vzgajati in izobraževati učence, ako ne pozna njihovega jezika ? »Čim stopijo učenci iz šole, ne čujejo več italijanske besede. Med prazniki in počitnicami pozabijo še ono, kar so se sploh naučili. Tako bodo prihajali otroci iz šole napol analfabeti.« Napoved »Scuole« se točno vrši in letos so tržaške novine odkrito priznale, da ostaja večina drugorodnih otrok v Julijski Krajini po tri leta v prvem razredu, šolo zapuščajo napol analfabeti. Fašij v Pazinu je dobil od zveznega tajnika Rellija-Ražma v Puli pismo, v katerem se hvali delovanje pazinskih fašistov in se jih vzpodbuja k vedno jačjemu vplivanju na vso okolico, da bo nova kmečka generacija v resnici italijanska po čut-stvu in zvestobi. Madžari imajo sedaj že dve plovni družbi »Pannonia« in »Transoceania«. Prva je kupila lani neko italijansko ladjo in kupi drugo v kratkem. Druga ima tri parnike s 7000 tonami vsak. Obe družbi imata svojo pomorsko bazo v Trstu, kar je vzbudilo veliko ogorčenje na Reki, kateri so zagotavljali Madžari še do zadnjega časa, da se bodo posluževali v svojem pomorskem prometu kot baze edino le njenega pristanišča. Na Malem Lošinju se otvori občinska gimnazija. Ministrstvo za narodno vzgojo je dovolilo, da bodo pomagali prva leta pri pouku učitelji tamošnjega navtične-ga zavoda. Za železničarje in poštnobrzojavne nameščence v tržaški pokrajini se zgradi 400 stanovanj in sicer za železničarje: v Trstu tri poslopja s 180 stanovanji, po eno poslopje se zgradi v Postojni 12 stanovanj, v Presti anku 16, v Šempetru 12, v Bistrici 9, v Tržiču 40 stanovanj. Za poštno-brzojavne nameščence v Trstu se zgradita dve poslopji s 147 stanovanji. Tudi Reka dobi železničarsko zgradbo, ki bo imela 16 stanovanj. Vsa ta poslopja bodo stala 15 milijonov in pol lir. Reška pokrajina je štela zadnji dan avgusta 55.449 prebivalcev. Učitelj Fran Sivec je premeščen iz čez-soče v Piombino. Pred kratkim se je poslovil od vaščanov, ki so ga vsi radi imeli. V Repentabru so pokopali Josipa Brišče-ka iz Vogljen, ki je oil dolgo let vodja kamnoloma, kateremu je lastnik g. Caba-rija iz Nabrežine. kjer kruh se vrsti za kamenjem: kjer ima vsaka cesta svojo križevo pot. — Z bolestjo v očeh — si hodil skozi zgodovino — po samem trnju in namakal pot s krvjo.< — Ostali prispevki so iz peres samih mladih moravskih pesnikov in pisateljev; nekateri pričujejo o lepi literarni višini. Revija je okusno opremljena in ilustrirana: ima tudi fino izdelane umetniške priloge. Kronika v petitu je obilna in pestra. Pozdravljamo »Strediskoc kot nov izraz vedno ožjih vezi med Cehoslovaki in Jugoslove-ni; pozdravljamo jo zlasti kot prijateljico slovenske kulture in ji želimo kar največ uspeha! Kdor se zanima za »Stredisko . piši upravi v Brno, Veveri 10. Stane na leto (10 številk) samo 30 Kč, je torej silno poceni, zlasti če upoštevamo, da je skrbno opremljena, tiskana na dobrem papirju. Ob priliki se bomo k temu prikupnemu pojavu še vrnili. »Les Nonvelles Litteraires« o Anionu Aškercu. Znani pariški književni tednik >Les Nouvelles Litteraires« je priobčil v številki z dne 11. t. m. daljšo beležko o našem pesniku Antonu Aškercu, in sicer na podlagi študije Umberta Urbania v rimski »Rivista di Literature Slavet. Pariški list daje francoskim čitateljem izvleček iz te študije o slovenskem pesniku, ki je po njegovi sodbi »vsekako ena najzanimivejših, dasi najmanj znanih pesniških figur v Evropi.« NI PREGLED Vsa Ljubljana že prepeva z navdušenjem lepe popevke: »Ti si kakor Greta Garbo«, »Bajko o sreči« itd. Iz čarobne filmske operete ISango ljubezni V glavni vlogi WiUy Jout Izven sporeda najnovejši Paramoun-tov zvočni žurnal Predstave ob 4., '8 in "10 Predprodaja od 11. ure dopoldne dalje. Telefon 2124 Elitni k ino Matica omače Testi * Napredovanja v železniški službi. Napredovali so uradniki II. kategorije: iz IV. v III. skupino poiožajne plače: Cepuder Ai:lan, Laze; Lipovšek Ivan, Maribor kor. k<-l.; Uran Ivan Zidani most; Kropivnik Stanko, Verd; Megušar Franc, Zidani most; škof Franc, Maribor glav. kol.; Er-ker Ludovik, Trboviie; Skok Alfonz, Prage rsko; Curlini Maks, Ljubljana gor. kol.; Debevec Leopold, Trbovlje; Pirš Jožef, Grobelno; iz V. v IV skupino poiožajne plače: Lužer Franc, Ljubljana glav. kol.: Šegula Leopold, Pragersko; Hlebec Anton, Ljubljana gor. kol.; Jovanovič Novak, Trbovlje; Prvanovič Milija, Zidani most; Spolonak Antonija, Celje; Pirjevec Stanislav, Zalog; Trček Ludovik, gradbeni oddelek; Sever Friderik, Le3ce-Bled; Pavček Jožef, Sevnica; Tomšič Jožef, Pragersko; Gederer Stanislav, Rakek; Strubelj Anton, Logatec; Budihna Lovro, Rakek; Nikače-vič Vladimir. Maribor glav. kol.; Bajec Alojzij, Novo mesto; Kokot Alojzij, Pragersko; uradniki III. kategorije: iz III. v II. skupino poiožajne plače: Simončič Karel, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Ažman Pavel, kurilnica Ljubljana II. gor. kol.; Tešar Franc, kurilnica Novo mesto; Šos Franjo, Ljubljana glav. kol.; Ungsr Marija, Maribor glav. kol.; Sepič Marija, Kranj; Piaznik Franc, Zidani most; Bol-tar Janko, Dravograd-Meža; Belingar Peter, Bistrica-Bch. jezero; iz IV. v III. skupino poiožajne plače: Premzel Štefan, Pragersko; Okoren Karol, Rogatec; Zavadlav Franc, kurilnica Pragersko; Korašia Karol, kurilnica Pragersko; Lapajne Franc, kurilnica Jesenice: Rihtaršič Franjo, kurilnica Maribor; Cimerman Ivan, Zidani most; Mihevc Anton, Jesenice; Sever Matevž, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Me-de Leopold, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Kranjec Josip, kurilnica Maribor; Mrak Josip, kurilnica Ljubljana I. glav. kol.; Jekuš Natalis, Hodoš; Dolenc Karal, kurilnica Ljubljana I. glav. kol. + Duhovniška vest. Za župnika v Kozjem ie imenovan tamkajšnji provizor g. Viktor Lun de r. * Odlikovanje. G. Božo Banac, podpredsednik upravnega odbora rudnika Trepče ie bil ob priliki slavnostne otvoritve omenjenega rudnika odlikovan z redom sv. Save I. stopnje. + Dva nova odvetnika. Advokatska zbornica v Liubliani razglaša, da sta bila vpisana v imenik advokatov gg. dr. Rihard Rom s sedežem v Kočevju in dr. Reinhold Kerschbaumer s sedežem v Celju. + Poroka naših rojakov v Beogradu. Dne 12. t. m. sta se poročila v Beogradu g. Pavle Šoster. žandarm. narednik tamkaj in gdč. Sofija Mlinaričeva. oba rojaka iz mariborskega okrožja. Kumovala sta tudi naša rojaka Anton Jezernik, poslovodja v tovarni oksigena v Beogradu, in Jožef Jus, glavni kontrolor tovarne aeroplanov istotam. .Mnogo sreče! Pazite na jutrišnji oglas „K«MAXii + »Službeni list Dravske banovine« objavlja v 31. številki: pravilnik o prometu in kontroli narkotičnih drog in strupov; uredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin v področju dravske banovine ter razne objave. + Sprememba poštnih okolišev. Iz okoliša pošte Draga pri Loškem potoku so se z oktobrom izločili kraji Planina, Stari kot, Hrib in Preska, iz okoliša pošte Osil-nica pa kraji Črni potok, Vice in Pungart. Vsi so se priključili okolišu pošte Cabar. + Beograjska zvezdarnica dobi največji reflektor. V Beogradu se vrše zaključna dela za zgradbo velike zvezdarnice. Direktor zvezdarnice univ. prof. Miškovič je izjavil. da bo v kratkem postavljen velik reflektor v izmeri 650 mm objektiva, kakršna sta na svetu samo dva: v Tokiiu in Ba-belsbergu pri Berlinu. V kratkem bodo montirani tudi astronomični aparati, kojih skupna vrednost znaša nad 30 milijonov Din. Aparati so nabavljeni na račun reparacij. * Predelan regulacijski načrt za Bled ie v občinski pisarni na Bledu do 31. oktobra razpoložen. V tem času interesenti lahko vložijo pri blejskem županstvu utemeljene ngovore. + Teleionski promet Št. llj-Budimpešta. Po odloku ministrstva za gradbe se ie otvoril telefonski promet Št. Ili v Sloven- Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delovno sposobnost. Vodeči kliniki izpričujejo, da je »Franz Josefova« voda odlične vrednosti tudi za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani dne 14. oktobra 1930. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra. 3. temperaturo. 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin. S. padavine v mm. Ljubljana 7. 762.6, 6.4. 90, mirno, me^la 10. dež, 46.6. Maribor 7, 770.7, 6, 90, mirno, jjsr.). dež, 58.0, Mostar ni depeše. Za«reb 7 770.8, 9. 90. WNW2, 2, dež, 55.0 Beo* g d 7, 767.7, 11, 80, WNW2, 10, dež, 0.4, "Sin -ievo 7, 768.6, 9, 90, mirno, 10, dež, 6.0* 6.1». '»koplje ni depeše, Kumbor 7, 762.8, 19' V'K mirno, 6, dež, 52.0, Split 7, 764.4, 16 60 N !■:•*, 5, dež, 33.0. Rab 7, 765.9. 16, 70 NE4 2. -, —, Vis 7, 763.6. 13, 70, NE4, 10, —, —. T jmperatura je bila v Ljubljani najvišja ] 1 !. najnižja 6. Maribor 6, Zagreb 8, Beo* ž je ljudske cene! Telefon 2730 Samo še danes: ukradenih 18 ostruženlh desk po 3 m dolg:!; vrednih oOO Din. Delavec Martin Ribič iz Tomačevega je bil tako nepreviden, da je 13. t. m. okrog 18. ob rampi na glavnem kolodvoru zaspal. Ko se je zbudil. ;e opazil, da ga je nekdo olajšal za približno 500 Din. Ribič sumi delavce, ki postavajo na tako zvanem »štokglajzu«. u— Dve tatvini koles. Ravnatelju > 31o-grada« g. Mirku Pirkmajeriu, stanuiočenu na Dunajski cesti 31., je bilo z dvorišča ukradeno kolo znamke »Puclr . vredno 000 Din. Kolo je bilo ukradeno tudi Antonu Kovčetu izpred hiše št. 15 na Miklošičevi cesti, takisto znamke »Puch < in vredno 800 Din. u— Aretacija roparskega napadalca. Poročali smo včerai o drznem roparskem napadu na Masarvkovi cesti, kier ie v nedeljo okoli 17. neznan moški ustavil zidarja Stanka Žemljica in mu s samokresom v ki zagrozil, da ga ustreli, če mu takoj ne da 200 Din. Ves prestrašen ie Zemliič drznemu izsiljevalcu denar res izročil. Lopov je v temi pobegnil. Na podlag' Zemliičevc-ga opisa, ki je dejal, da ie bil napadalcc v osebi mehanika Stanka Jereba, rojenega 1893. Mož je baje nevaren človek, imel je opravka že opefovano z cblastvi in ic bil že desetkrat kaznovan. Pri zaslišanju je zatrjeval, da je bil pijan. Policija ga je izročila sodišču. IS e— Savinja je zopet grozila s poplavo. V ponedeljek je v Celju in večinoma tudi po vsej Savinjski dolini ves dan neprestano močno deževalo. Savinja in pritoki so pričeli kmalu popoldne zopet nevarno naraščati. Med pol 13. in 13. je narasla Savinja za celega pol metra na 1.50 m na'l nor-malo. Do polnoči voda ni pokazala nobenih znakov upadanja, dasi je z večerom popolnoma, prenehalo deževati. Savinja je prestopila oba bregova in poplavila na levem bregu nabrežje do višje ležečih mest. X'> Masarykovem nabrežju je bila divjajoč?) struga do višine nove sprehajalne c-este. Voglajna je v Zavodni zopet prestopila travnike in polja in se spremenila v blatno jezero. Včeraj pa je nastalo najlepše soinčno vreme in so se vode vrnile v svoje struge. Zadnji čas bi pač bil, da bi se pričelo z regulacijo Savinje in pritokov, sicer bomo nekoč doživeli katastrofo, kakršna je bila pred meseci v Južni Franciji. c— Vsa društva ;n korporacije, ki nameravajo udeležiti slavnostnega odkritja. nagrobnega spomenika pokojnemu junaku Srečku Puncerju ,n svoje udeležbe doslej še niso priglasila pripravljalnemu odboru v Celju, se naprošajo, da pošljejo prijavo še tekom današnjega dne na naslov: dr. Ervin Mejak, Celje, Prešerno-a ulica 15, telefon št. S2. ker z jutrišnjim dnem poteče rok za prijave. Intenzivna dete zahteva intenzivno hrano. vsebuje v koncentrirani obliki vse hranilne sestavine, ki služijo kot vir telesne moči. Velika škatla Din 56, srednja škatla Din 32, mala škatla Din 16. 156 e— Mestni avtobus na progi Celje-Solča-va bo vozil od petka dalje zjutraj iz Solčave šele ob 6.10, skozi Ljubno ob 7.05, skozi Mozirje ob 8., skozi Polzelo ob 8.36 in bo prihajal v Celje ob 9.20; tako bo imel zvezo z obema dopoldanskima osebnima vlakoma proti Mariboru odnosno Ljubljani in Zagrebu Sprememba je bila potrebna, da ne bi avtobus vozil skoro istočasno s poštnim avtobusom na Šmartno. Popoldanska vožnja iz Celja proti Solčavi ostane neizpremenjena. e— Otvoritev prometa na Krekovem trgu in avtobusna čakališča. V nedeljo je bil zopet otvorjen za celotni vozovni promet zaradi asfaltiranja začasno zanrti Krekov trg in sicer v staeri iz Cankarjeve ulice mimo Mestne hranilnice v Razlagovo in Aleksandrovo ulico. V nekaj dneh pa bo odprt promet tudi v smeri Kolenčeve ulice mimo Celjskega doma. Istočasno je bila premeščena avtobusna postaja mestnega avtobusnega podjetja izpred poslopja mestnega načelstva v Prešernovi ulici odnosno izpred poštnega poslopja r.azaj pred kolodvorsko poslopje. Mariborsko mestno avtobusno podjetje pa bo imelo postajališče za svoje avtobuse še nadalje pred celjskim magistratom. Avtotaksiji so zopet zavzeli svoja stara stojišča vzdolž Celjskega doma. Glede uporabe Kolenčeve ulice bo mestno načelstvo izdalo posebno objavo. Izvoščki s konisko vprego (ki so pa že bele vrane), bodo zavzeli svoja stara mesta desno od vhoda v kolodvorsko poslopje, toda šele takrat, ko bo asfaltiranje popolnoma dovršeno. e— Smrtna kosa. V celjski bolnici je v ponedeljek zvečer ob 19.30 nepričakova- n li Cilly je sladka!!! no preminul 181etni petošolec realne gimnazije Dušan Lojk. Dasi se je njegovo stanje v ponedeljek dopoldne znatno izboljšalo, je nenadoma nastopila sprememba, ki se je končala s smrtjo. Pogreb bo danes ob 16.30 iz bolniške mrtvašnice. Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! e— Dva nesrečna padca. Pri delu v kamnolomu je padel 32-letni delavec Štefan Grilec iz Hlevnice pri Rogatcu tako nesrečno s pečine na 3 m nižje ležečo skalo, da se je nevarno poškodoval na glavi. Pred domačo hišo v šmartnem v Rožni dolini je skočil v soboto 17-letni zidarski vajenec Miha Rotar tako nespretno z b101^*' da si ie izvinil desno nogo v kolenu. CJba ponesrečenca sta se zatekla po pomoč v celjsko bolnico. .. .. , , e— Posledice neprevidnosti. Nekateri ljudje so za vsak pouk in pameten nasvet popolnoma nedovzetni, dokler ne padejo v nesrečo. V nedeljo zvečer je pnh-vala 361etna zasebnica Marija S. iz Door-ne v gorečo petrolejsko svetiljko petrolej iz večje steklenice. Poleg nje je stala dveletna hčerka Verica. Nenadoma se je petrolej vnel in je steklenica eksplodirala, namen je objel mater in hčerko in so ^a domači komaj pogasili. Obe sta dobili hude opekline po vsem telesu, hčerka pa tudi po glavi. Prepeljani sta bili v strašnih bolečinah v celjsko bolnico. e— žrtev nočnega napada. V nedeljo zvečer je bil v Velenju napaden od skupine neznanih hlapcev 271etni krošnjar Karel Pajnič. Napadalci so ga tako obdelali z noži po levi strani hrbta, da je dobil več nevarnih vbodljajev in je moral poiskati zdravniško pomoč v celjski bolnici. Iz Maribora a— Kraljeva zahvala. Predsedstvo iugo-/venskega kemijskega društva sekcija v Mar boru, je prejelo iz kabinetne pisarne \ . Vel. kralja zahvalo za udanostno brzojavko. poslano povodom ustanovitve sekcije na zborovanju v Mariboru. a— Ustoličenje knezov na Gosposvet-skem polju. V petek 17. t. m. ob 20. bo v Narodnem gledališču uprizoril »Ljudski oder« dr. Dornikovo izvirno dramo »Juta«, ki podaja živo zgodovinsko sliko iz življe* nja koroških Slovencev, ko so si še sami ustoličali svoje kneze na Gosposvetskem polju. Prireditev je bila prvotno namenja na spominskim svečanostim za nesrečni koroški plebiscit 10. t. m. Pozivamo vsa včlanjena društva iz Maribora in ožje ter Širše okolice, da po svojem članstvu mno* gobrojno posetijo to predstavo. — Odbor Zveze kulturnih društev v Mariboru. a— Priznanje mariborski JČ ligi iz Varšave. Profesor poljedelske fakultete v Varšavi, dr. Edmund Jankowski, ki se je nc-dovno udeležil ekskurzije zveze poljskih in češkoslovaških sadjarjev po Jugoslaviji, je pravkar poslal odborniku mariborske JC lige, dr. Avg. Reismanu, izredno priznalno pismo, v katerem se zahvaljuje za laskavo poročilo o bivanju ekskurzije v Mariboru v dnevniku »Jutro« in »Večerniku«, ter za gostoljubno pozornost, katero so doživeli poljski delegati v milem Mariboru. Profesor Jankowski v tem pismu še ponovno hvali naprave mariborske vinarske šole, katero so s tolikim priznanjem videli poljski delegati zveze sadjarjev v Mariboru in želi, da bi se še v naprej utrjevali prijateljski odnošaji med Jugoslavijo in Poljsko v korist slovanskega sveta. a— Iz gledališča. Jutri bo prva repriza operete »Skrjančkov gaj«. V petek bo uprizoril ljudski oder zgodovinsko igro mariborskega pisatelja dr. Dornika «Juta». V soboto se bo ponovila moderna Szirmajeva opereta »Aleksandra^, ki ie dosegla pri vseh svojih dosedanjih uprizoritvah najlepši uspeh. a— Izplačilo delavskih razlik železničarjem. Odbor mariborske podružnice UJNŽB objavlja vsem članom in ostalim železničarjem, da je glavna kontrola pod št. 82527-30 odobrila in dala soglasje za izplačilo delavskih razlik za 1. 1923-24 Dne 13. t. rn. ie bil izdan službeni nalog za izplačilo. ki ga bodo dobile te dni posamezne službene edinice in v najkrajšem času izplačilo izvršile. a— Veliko epizodo iz napoleonskih vojn predvaja v filmu »Zadnja četa« samo še par dni v Grajskem kinu ZKD. Kdor noče zamuditi užitka, da vidi slavnega Konrada Ve'dta v ulogi stotnika Burka, naj pohiti še te dni v Grajski kino! a-— Umrla je včeraj zjutraj v Mlinski uiicj služkinja Neža Vodnikova, stara 30 let n— Na šoli v Krčevini želi za letošnje šolsko leto šolsko vodstvo vpeljati poleg gospodinjskega nadaljevalnega tečaja, ki za ie lani z uspehom vodila ga. Mešičkova in ga bo tudi letos v kratkem zopet otvo-ri!a. tudi še kmetijski nadaljevalni tečaj za fante. Za nedeljo 26. t m. je sklical v šolo sestanek fantov in deklet ter njihovih staršev, da izrečejo svoje želje glede obdarovanja ubogih šolskih otrok z obleko in obutvijo, ob koncu sestanka pa bo vpisovanje v obe nadaljevalni šo'i. Sestanek bc 3- popoldne, a— Celo brodovie splavov s Pohoria ie priplavalo zadnje dni po Dravi. Kakor je dolmcem naraščanje in v zvezi s tem po* plavljanje Drave neprijetno, tako je za pohorske flosarje to vselej praznik vese* tja. V ponedeljek zvečer in včeraj zjutraj je prispelo na Pristan 10 velikih splavov in pričakovalo še novih pajdašev. Lesna industrija »Drava« v Melju pa je te dni proslavila prihod stotega splava v svojo "luko« in je ta jubilej združila z malo po* gostitvijo splavarjev in svojih 60 delavcev. a— Nesreča na železnici. K tozadevnemu našemu poročilu o nesreči 19!etne de* lavke Olge R>jko iz Slivnice izvemo na« knadno. da dekle ni predčasno skočilo iz vlaka in pri tem ponesrečilo, ampak po* trjuje mnogo prič, da je padla iz vlaka, ker so bila vrata vagona na pločnik od* prta in so ljudje pred postankom vlana tiščali ven. Ker je vlak naglo vozil, jo je vrglo ven. Takih nesreč se zgodi več, ker ljudje mnogokrat po nepotrebnem tiščijo skozi vrata, dasi je naravno, da mora vlak toliko časa obstati, da vsi potniki izstopi* jo in vstopijo. a__ Avtomobilist in ponesrečeni vinogradnik sredi ceste. V ponedeljek okrog 21. zvečer je vozil trgovec Franc Š. iz Sv. Jakoba v Slovenskih goricah s težko natovorjenim avtombilom skozi Košakc proti domu. Ker ie vozil previdno, je nenadoma opazil pred seboj v mah razdalji na tleli ležečega moškega in pravočasno zavrl. Ko je razvidel položaj je takoj poklical uajbližnje ljudi, ki so ugotovili, da ie mož identičen s posestnikom Janezom P. iz Ložan, ki je dotičnega dne vozil v mesto večjo količino letošnjega vinskega mošta. P. je prodal ves pridelek in se z izkupičkom vračal domov, med potjo pa ie padel z voza ter se nekoliko ranil na obrazu in rokah. Trgovec Š. je dal pozvati rešilni avtomobil, ki je ponesrečenca od-premil na iztreznjenje k Grafu. Medtem na sta konjička Pa. v največjem dežju, vetru in temi sama prikrevsala v oddaljene I.o-žane pred svoj hlev, kjer sta mirno počakala domačih, ki so se nemalo začudili, da sta prišla sama brez gospodarja. a_ Kolo pod avtomobilom, kolesar na hladilniku. Včeraj 14. t. m. -okrog pol 3. popoldne se je pred Turadovo trgovino na Aleksandrovi cesti dogodila nezgoda, ki bi se lahko končala tragično, ki pa je biia zaključena nekoliko tragikomično. Trgovski vajenec Franc Dujc se je pripeljal na kolesu v smeri od frančiškanske cerkve in ie pred Tnratovo trgovino zavil preko Aleksandrove ceste naravnost proti trafiki ob drevoredu. V tem hipu je privozil od kolodvorske strani s "receišnjo brzino lastnik avtotaksija Fran Čemba. Ker je kolesar z naglico zavozil pred njegov avtomobil, ga šofer ni mogel tako noglo ustaviti. Kolo je prišlo pod avtomobil in je bilo zdrobljeno. kolesar pa je bil po srečnem naključju vržen na hladilnik avtomobila kjer le obležal z malimi praskami. Seveda se je takoj zopet dvignil in je odšel s polomljenim kolesom svojo pot. Kakor pripovedujejo očividci, ne zadene šoferja noben?, krivda. Iz škoSje Loke šl— Zaključno tekmo so nam zaigrali v nedeljo popoldne domači športniki. Sokol je nastopil proti SK 52. pešad. polka z Te* zu-ltatom 2:4. Poraz Sokola je bil več ali manj zaslužen, čeprav so manjkali Onkele, Košir in KaTaši, ki je to pot igral z vojaki. Videti je bilo, da si je Sokol preveč sves-t zmage in je bil baš zato — poražen. Voja* ki so bili požrtvovalnejši in v lepši formi. Domačinom je manjkalo kombinacije. L o* ko sta največ držala Žigon in Eržen —- do* čim se jc več ostalih igračev žogi nekam previdno približevalo. Kljub tem nedostat-kom smo sokolskim športnikom za mno< gotere užitke na zelenem polju tekom vseh 15 tekem zelo hvaležni; z navdušenjem jih bomo spomladi zopet radi gledali in jih vsestransko podpirali. gl— Predavanje o Koroški, ki ga jc pri* redil prosvetni odsek škofjeloškega Sokola je nad vsako pričakovanje lepo in častno uspelo. V mali dvorani se je zbralo nad 100 članov, ki so s presenetljivo po* zornostjo sledilo skrbno sestavljenemu predavanju društvenega načelnika br. Hor* vata. Z vso slikovitostjo, pestrostjo življe* nja, tragiko in veseljem nam je bilo prika* zarto koroško ljudstvo, ki živi ob prelepih, cvetočih dolinah Žile. Vrbskega jezera. Roža in Drave. Celo uro trajajoče preda* vanje je zaključil društveni prosvetar br. Dcbcljak s toplo zahvalo predavatelju, vsem bratom in sestram, ki so omogočili, da je potekel večer tako lepo. Ponovno opozarjamo vso škofjeloško javnost, da se bodo predavanja vršila predvidoma vsako soboto. Vstop ie vselej brezplačen. Iz Radeč rd— Deževje. Od petka na soboto smo imeli veliko neurje. Deževalo je neprene* homa. Radeški potok Sobota je silno nara* sel. Celo dvorišče kovača Debeljaka ie bi* lo v vodi. V nevarnosti je bila tudi klet g. Žaneta. kjer ima spravljeno svojo žlahtno vinsko kapljico. Pretila je velika nevarnost kozolcem blizu Save. ki je bila silno dero* ča. V soboto jc voda padla, deževalo je nato še v ponedeljek, a zdaj se je vreme spet uneslo. rd— Prvi avtobus iz Radeč v Zidani most je peljal v nedeiio in se ie okoli n jega seveda zbralo mnogo rad'-»vedne mla* dine. Nedelja je bila prav živahna. V ho* tel-u »Jadran" je imel kino svoje predstave, pevsko društvo »Kum« je napravilo izlet v Loko. kjer je obiskalo svojega bivšega pe* vovodjo g. upravitelja Gostiša. Zelo ga društvo pogreša, vendar upamo, da bo vod* stvo petja sipet vzel v roke, kar bo v na* prede-k pevskemu društvu. Iz tiutomera lj— Povodenj. Silni južni veter, ki je pi* hal ves četrtek 9. t. m., je prignal s seboj mnogo vodnih kla.nov. ko je potem v noči na petek prevladal hladni sever, jc začelo deževati in lilo ves petek. Vode so silno narastle ter prestopke bregove tako. da so nižje ležeči travniki in njive vsi poplavi je* ni. V soboto dopoldne je voda še narašča* la. popoldne je začela padati in /daj se polagoma vrača v struge. Na niže ležečih njivah s krompirjem im že požeto aido je napravila nekoliko škode. lj— Primiciia. V nedeljo ie g. Franc Ba* bič iz Spodnjega Krapja oel v ljutomerski župni cerkvi svojo prvo mašo. Zbralo se je v mestu obi'o okoličanov, da bi opazovali prihod primiciianta in številnih gostov, ki so se prmel i al i na celi vrsti okrašenih vo* zov. Na Mihelši-čevem trgu so bile -postav* Ijenc razne stojnice. Primieiiant je duhov* nik saleziianskega reda. Drugod tožijo, da ni novih duhovnikov, pri nas na Murskem poliju pi se skcro vsako leto vrši v tej ali GOSPODARSTVO Industrializacija države Po vesteh iz Beograda, se v ministrstvu za trgovino in industrijo pripravlja načrt zakona o industrijalizaciji države. V zvezi s temi pripravami se bo v Centrali industrijskih korporacij vršila v kratkem konferenca industrijskih organizacij, na kateri se bo razpravljalo o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z industrializacijo države. Za gospodarski razvoj naše države bo smolreui industrijalizacijski načrt brez dvoma velike važnosti, ker nam more prinesti znatno okrepitev našega tržišča zlasti za konsurn kmetijskih pridelkov, katerih izvoz je vedno težavnejši. Na potrebo okrepitve domačega tržišča ie na nedavnem izvozni-škem kongresu v Beogradu posebno opozarjal tajnik' Zbornice za TOI v Ljubljani: g. Ivan Moliorič: Konferenca o carinskem premirju je pokazala, da si hočejo industrijske države v agrarnih deželah zasipurati stalno področje za konsum, same pa imajo naj-resnejši namen, da vedno bolj in bolj ter sistematično zaščitijo svojo agrarno produkcijo. Tu nam je moralo postati jasno, da moramo tudi mi ustvariti čim več možnosti za stalno zaposlenje domačega delavstva in okrepiti konsumno moč domačega tržišča, kjer je mogoče doseči najboljše cene. Le na ta način se more naše gospodarstvo obvarovati velikih stresljajev in le na ta način ga moremo racionalizirati. Že danes se v normalnih letih potroši v naši državi 80% vse produkcije žita. Medtem ko naše delavstvo išče zaposlenia v inozemskih rudnikih in tvornicah. mi uvažamo znatno število predmetov, za katerih produkcijo imamo dovolj sirovin v državi in katerih produkcija ni tako komplicirana. V nedeljskem Trgovinskem glasniku: prihaja do sličnih zaključkov tudi načelnik trgovinskega ministrstva gosp Milivoje Sa-vič. Po njegovih izvajanjih je letna potrošnja kmetijskih proizvodov od strani naših delavcev in obrtnikov za 50 % večja nego naš letni izvoz kmetijskih proizvodov. Nas notranji konsiim je mnogo važnejši neg« izvoz ter bo v bodoče vedno večji, fini bolj bomo napredovali v industrijalizaciji. Da se dvigne naša industrija, ni samo potrebna carinska zaščita, potrebno je tudi sodelo%-anje vseh odločujočih činiteljev. Zato ni dovolj, da imajo samo avtorji svoj gospodarski program za pospeševanje industrije. tak program mora postati gospodarski program države. Na kakšnih temeljih bo zgrajen zakonski načrt o industrijalizaciji dižave, še ni znano. Vsekakor pa sc bo moral ta zakonski načrt držati principa, da je treba pospeševati predvsem razvoj onih industrijskih panog, ki imajo v naši državi največ naravnih pogojev za obstoj in onili industrijskih panog, ki so posebne važnosti za narodno obrambo. Tem industrijskim panogam je treba dati gotove garancije za stabilnost zaščite, da se dvigne podjetnost. V prizadevnosti za razvoj naše industrije pa se moramo varovati skušnjave, kateri so podleg-1 le številne evropske države s tem. da skušajo forsirati tudi razvoj takih pa log industrije, ki nimajo pravih pogojev za obstoj in ki jih je tudi po prestalih začetnih tež-kočah mogoče le umetno vzdrževati. Zaščita takih industrij pa predstavlja za narodno gospodarstvo le balast, ki si ga naše šibko gospodarstvo ne sme naložiti. Po teh načelih bo v zvezi z zakonom o industrijalizaciji države potrebna tudi revizija naše carinske tarife. oni v- p-.-n^crT Iz Dolnje Lendave d!— Deževje in povodnji. Zadnje de* ževie in nalivi so imeli za posledico pre* ceišnie povodnii Mura. T,en dava in drugi potoki so narasli, stopili čez bregove in poplavili okolico. Oviran ie bil promet z brodovi čez Muro. StaVio deževie dela sil* no škodo kmetovalcem. Na njivah je še mnogo krompirja, ki pričenja "niti. Ravno* tako je zunaj nroso in ajda. Ljudje so bili prfcilieni voziti domov ajdo in proso v nedeljo, ko je bilo leno vreme in je veter primerno posušil pridelke. BORZE 14. oktobra. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni sromet prav velik, zlasti v devizah Praga. Neuvork, Berlin in Dunaj. Tečaji deviz so ostali skoro nespremenjeni, edino Dunaj se je nekoliko dvignil od 7.9508 na 7.9530. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v državnih papirjih nadalje slaba. Pri večjem prometu se je Vojna škoda trgovala za aranžma po 424. za kaso po 425 do 4*26 in za december po 425 — 420. 7% Blai-rovo posojilo po 79 in 8% po 87. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v l'raStedio:ii po 923, v Unionbanki po 191 in v Poljodelski po 50. Trboveljska je nadalje popustila ter se je trgovala po 3W>, 359.5 in 358.5. Zaključki so bili še v tvornici vagonov po 80 in v Danici po 100. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.785, Berlin 13.385 — 13.415 (13.40). — Bruselj 7.8663. — Budimpešta 9.8796. — Curih 1094.4 _ 1097.4 (1095.9). — Dunaj 793.80 — 796.80 (795.30). — London 273.9S. — Newyork 56.29. — Pariz 221.10. — Praga 106.95 — 167.75 (167.35). — Trst 294 — 296 (295). Zagreb. Amstredam 22.735 bl„ Dunaj 793.S — 796.8, Berlin 13.385 — 13.415, Bruselj 78(i.(53. Budimpešta 987.96, Bukarešta •«.55 - 34.05. Milan 294.12 — 296.12, London 273.58 — 274.38, Ne\v\ork ček 56.19 do 56.H9. Pariz 220.1 — 222.1, Praga 107.95 do 167.75, Curih 1094.4 - 1097.4. Curih. Zagreb 9.12S0, Pariz 20.175, London 25. Ne\vyork 514.65, Bruselj 71.75, Milan 26.935, Madrid 50.25, Amsterdam 207.4. Berlin 122.28, Duna.i 72.58, Sofija 3.73, Praga 15.27, Varšava 57.65, Budimpešta 90.15, Bukarešta 3.06. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 91 91 bi., 7% Blair 81 bi., Celjska 100 den., Ljublj. kreditna i'22 den., Praštediona 925 den.. Kreditni zavod 170—180, Vevče 124 den.. Ruše 280- 300 Zagreb. Državne vrednote: Vojna 'koda aranžma 425 — 425.5, kasa 425 — 426, za december 425 — 426, investicijsko 88 bi., agrarne 54.5 bi., 8% Blair 86 - 88, 7% Blair 78.5 — 79, 7% Drž. hipotekama ban-pa 76.5 — 78, 6% begluške 76.5 — 78; bančne vrednote: Praštediona 922 — 924, Union 191 — 192.5, Jugo 78 — 79, Narodna S200 bl„ Srpska 188 den., Zemaljska 128 den.. Ljubljanska kreditna 122 den., Poljo 56 — 56.5; industrijske vrednote: Narodna šumska 25 — 35. Našička 1100 - 1200, Gutinann 140 — 148, Slaveks 57 — 60, Slavonija 2110 — 210, Danica 100 — 102, Drava 210 — 230, Šečerana 295 — 298, Brod vagon 80 — 82. Vevče 124 den., Isis 43—45, Dubrovačka 397 — 400. Jadranska 550 do 620, Trbovlje 357.5 — 359.5. Beograd. Vojna škoda 444 — 445 zaklj., za december 448 — 449, investicijsko 86.3 do 87 zaklj., 7% Blair 81 den., 7% Drž. hipotekama banka 80 — 80.25 zaklj. | J- Budimpeštanska terminska bona (14. t m.) Tendenca slaba, promet srednji. Pšenica: za oktober 15 - 15.01, za mare 16 do 16.01, za maj 16.40 — 16.41; rž: za oktober 8.45 — 8.52, za mare 9.30 — 9.31; koruza: =-- K imenovanju strokovnih odborov za ocenjevanje vin. Kakor smo že poročali, je kmetijski niinisler imenoval predsednike in člane strokovnih odborov za ocenjevanje vin pri enoloških postajah v Zagrebu, Spli tu in Mariboru. Po zakonu o vinu se ustanove pri državnih laboratorijih (enoloških postajah) pesobni strokovni odbori za ocenjevanje vin, in sicer kot posvetovalna telesa zn tolmačenje uspehov analiz vina in z.a njegovo ocenjanje, kakor tudi za ocenjanje. drugih proizvodov in spisov, ki spadajo pod odredbe tega zakona. Pravilnik k vinskemu zakonu navaja naslednje naloge za te odbore: 1.) da ocenjujejo pijače in kletar-ska sredstva na podlagi rezultatov kemične analize brez znanja izvora; 2.) da dajejo strokovna mišljenja o tem, če je spravljanje, manipuliranje, označevanje in stavlja-nje v promet analiziranih vin ali pa uporaba ocenjenih sredstev v skladu z odredbami vinskega zakona; 3.) da dajejo mišljenja o tem, če v takih primerih obstojajo okolnosti, ki dajejo povod sumnji, ki bi mogla služiti oblastvom za nadaljevanje preiskav; 4.) da v svojih strokovnih mišljenjih stavljajo predloge glede tega, ali se naj bolna ali pokvarjena vina po lečenju uporabljajo kot pijača ali v obrtne svrhe, pri falsifikatih pa v obrtne svrhe ali pa v uničenje. — Stan je Narodne banke. Po izkazu Na* rodne banke od 8. t. m., se je v prvi če* trtini oktobra obtok bankovcev ponovno povečal za 116 na 5652 milijonov Din. To povečanje obtoka je v zvezi z nadaljnjimi dvigi žirovnih vlog, državnih (za 51 mili* ionov Din) in privatnih (za 35 milijonov). Dobroimetje države pri banki je zopet padlo na 57 milijonov Din. Devizne rezer* ve pa so ostale nespremenjene. Stanje od 8. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din; v oklepajih razlike nasproti stanju od 30. sept.): kovinska podlaga 324.8 (+ 19.9), saldo raznih računov (tečajne di* ference deviz) 1013.6 (— 19.3). posojila 1533.2 (+ 29.8); pasiva: obtok bankovcev 5651.6 (t 115.9), žirovne obveznosti na* sproti državi 57.2 (— 50.8), ostale žirovne in razne obveznosti 963.3 (— 34.8). = Razstava prvega poizknsnega krožka, za umetno gnojenje v Kranju. K včerajšnjemu poročilu pod tem naslovom je stvari na ljubo dodati naslednje: Okrajni poizkusi z umetnimi gnojili so se izvršili v kranjskem okraju na iniciativo in po načrtu kmetijskega svetnika g. V. Rohrniana. Potrebno financiranje je prevzela Kmetijska družba, podrobm izvedbo gnojilnih poizkusov pa kmetijski referent g. J. Suslič. To se izpove tem lažje, ker je vsa akcija dobro uspela in služi lahko tudi drugim našim okrajem v posnemanje. — Dobave. Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 16. t. m. ponudbe gl"de dobave 8000 pol tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija dravne-ga rudnika Velenje sprejema do 18. t. m. ponudbe glede dobave "000 komadov zati-kalcev: do 20. t. m. pa glede dobave 400 kg alabasterskega mavca. — Vršile se bodo naslednje ofertne licitacije: 15. t. m. pri upravi dravske delavnice v Ljubljani glede dobave materijala za izdelovanje zabojev za dvopek. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za les mlačna. Eksekutivno je bilo prodanih ca 35 kub. m (2 vagona) več ali manj obrobljenih bukovih plohov (L, IL, 111., 38 mili) fco vagon meja via Postojna tranzit ]io 510 Din za kub. m (dobava do 25. t. m., prevzem na žagi v Mirni dolini pri Mo kronogu). Povpraševanje je za 1 vagon ob robljene, parjene slavonske bukovine (paralelne, suhe. I., II.. širi la 15 — 35 cm media 22 cm, debelina 27 — 100 — 120 mm, dolžina 1—5 m, največ 2—3 m) in za slavonski hrast (boules, I., 25—30 % II.). Nudi se 100 kub. m hrastovih frizov (5—8 cm širine, 25—50 cm dolž.). ŽITO -f Žitni trg. (14. t. m.) Na budimpeštan* ski borzi so danes tečaji pšenice ponovno popustili in notira pšenica za oktober le §e 15.— (v soboto 15.40). Tudi na našem tržišču se pri slabi tendenci opaža nadalj* nje popuščanje. Pšenica okolica Sombor stane sedaj 145 Din, prav tako baranjska pšenica, dočim se Srbobran drži še pri 155 Din in se za gornjebaško blago zahte* va do 160 vse fco naklad, postaja. Umet* no sušena koruza stane trenotno 94 D m fco nakladalna postaja, času primerno su» ha pa za deeember*januar 85 Din. Zanima* nje je za otrobe in za krmilne moke, ven* dar so mlini v teh vrstah razprodani. — Po vesteh iz Amerike je bilo pretekli te* den natovorjenih v ruskih lukah za izvoz 544.000 kvarterjev pšcnice (zadnji teden 497 000) in 235.000 kvarterjev ječmena (zadnji teden 98.000). Iz Rusije plavajoče količine žita so se torej še povečale. -j- Ljubljanska borza (14. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 va"on koruze. Ponujali so (sloveti, postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): pšenico: baško. 80'81 kg po 217.50-220. 79 SO kg po oio_21° 50 78/79 kg po 200—202.o0; n: ba5ko. 72 kg po 157.50-160; jefineu: baški. ozimni. 6667 kg po 170-172.50; oves: baranjski po 190—192.50; koruzo: basko. prorrptno po 162.50-165. okroglo, za ime tev pe mUvski voznini no 185—187 oO. novo umetno sušeno, po mlevski voznini p0 i.%2.5 — 155, novo. času primerno suho po 127.50—130; umko: >0« po 360—H65. + Novosadska blagovna borza (14. t m.) Tendenca mlačna. Promet: pšenice 3'_ vagonov, ječmena 2 vagona, koruza 28 vagonov. moke 7 vagonov, otrobov 4 vagone. Pšenica: baška, 79/80 kg 145 — 147.o; baška, Tisa, šlep, 79/80 kg 150 - 152.o: gor-njebaška, 79/80 kg 152.5 — 155; banaška, Tisa, šlep in gornjebanaška. 79 .'80 kg 14/.o do 150; južnobanaška, 79/80 kg 142.5 do 145; sremska, 78 kg težka 135 — 1-7.5. Oves: baški in sremski 132.5 — 13o. Ječmen: baški in sreinski. 63/64 kg težki IO75 _ 112 — Koruza: baška in sremska 102 5 - W7. bauatska. Begei 10? do 107 Moka: baška ~0g' i t -0gg<- 207.5 do 277.5; >2c 240 - "50; -"< '*>7.5 — 2J7.5j >6; 105 - 175; »7^ 112.5 - 117-5; >8- S2.o do 87.5. Otrobi: baški in banaški 65 — 70. 0.438d.sk.- nd jebaška + Somborska blagovna borza (14. t. m.) Tendenca mlačna. Promet: 182 vagonov. Pšenica: baška, j>otiska. 80 kg loO—1oo; okolica Sombor. 78 kg 140-145; gornjebaška, 79'80 kg 150—155; sremska. 78 kg lj-"1 30—137.50: banaška, 79 kg 140— U->. Ove-- baški 135—140: sremski 125—130. Rž: baška 110—115. Ječmen: sremski, 65 kg 100—105. Koruza: baška 105—110, baška Dunav 92.50—97.50. Moka: baška >Ot in 00< 265.5 — 275.5; »2? 235 — 245; >5« •20,3 _ 215. Fižol: baški uzančni 280 — 290. baški. beli 255 — 260; baški, mešani 202.5 do 207.5. za maj 12.22 10.80 — 10.90. 12.24, tranzitna za maj Športni drobiž Kakor poroča beograjsko »Vreme«, ie Jugoslavija vložila protest proti nedeljski prvenstveni tekmi z BSK, ki jo jc, kator znano, izgubila z 1 : 2. V nedeljo je bila tudi Sofija priboriš :e važne tekme za balkanski pokal med Bol* garsko ter Rumunijo, v kateri so Bolgari zmagali s 5 : 3. Istočasno se je vršila kon* ferciK-t odbora za balkanski pokol, na ka* teri so bili sprejeti va"ni sklepi za bodoče oživljenje te konkurence in zbližanje na* rodov na Balkanu. Po nedeljski tekmi je tabela za balkanski pol. 1 naslednja: Bolgarija 11 0 0 5:3 2 Rumunija 3 1 0 2 13:/ 2 Grčija 2 10 1 3:9 2 Jugoslavija 2 0 0 2 2:4 0 Naš položa j ni zavidljiv, vendar nas ča* a dobra stran, da bomo v bodoče — ra* zen v Sofiji — igrali vse igre doma. Tek* ma v Sofiji se bo vršila 16. novembra. Li* sti že zdaj pišejo o tej tekmi in naglasa* jo, da je bil jugoslovenski sodnik Ružič, ki je sodil nedeljsko tekmo, najboljši, kar so jih dosedaj videli v Sofiji. Kosmati dohodek nedeljske tekme med Snarto in Ambrosiarj v Pragi je znašal nad 310.(RK> Kč. Gledalcev je bilo okoli 33.0)0. kar je obenem nov rekord v pose* tih praških nogometnih igrišč. I. kongres športnih savezov V soboto dne 18. t. m. se bo vršil v Za* grehu prvi kongres sprotnih save/ov, na katerem bodo zastopani delegati kotura* škega, hazena, lahkoatlctskega. sabljaškega, nogometnega, plavalnega, tcžkoatletskega. tenis, veslaškega in zimskosportnega savc* za ter saveza motoklubov kraljevine Jugo* slavije. Dnevni red kongresa obsega naslednje točke: 1. Pozdrav in poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. cilji in naloge jugoslovenskega športa. 5. referati posameznih komisij, in sicer o zdravstveni kontroli športne telovadbe, o športu in šoli, o športu in vojski, o spor* tu in Sokolstvu, o športu in državi, o viso* ki šoli za telesno vzgojo, o zakonu o teles* ni vzgoji ter o zakonu o igriščih in plavali* ščih, 6. referati o organizaciji športa v Ju* goslaviji. med njimi referat odbora za X. olimpijado. jugos'ovenskega olimpijskega odbora, društva učiteljev telovadbe, o šo* lah in tečajih za gimnastiko in telovadno ter o tekmovanjih in narodnih 'igrah. 7. po* ročilo nadzorn. odbora. 8. razrešnica zača* snemu odboru. 9. volitve predsednika, treh podpredsednikov, dveh tajnikov, blagajni* ka in treh članov nadzornega odbora. 10. Prelomi posameznih sprotnih savezov in 11. slučajnosti. Kongres se bo pričel ob 15. v mestni po* svetovalnici v Zagrebu. Službeno iz LNP. Danes ob 19. seja po* slovnega odbora: ob 20. seja upravnega odbora v Delavski zbornici. Tajnik II. in 1. Težkoatletska sekcija SK lliiije ima red* dne treninge vsak ponedeljek in četrtek * grad: Jeras Josip. Ljubljana: Jesih Jakob, Šiška: Keber Herman. Ljubljana; Kostna* fel Aleksander iz Ljubljane: Lubej Loize, Ljubljana; Macanovič Hrvoje, Zagreb: Ma* čus Fran, Maribor; dr. Mergenthaler. Osi* iek; Os\vald Miha. Ljubljana: inž. Pa.iič Vojislav, Zenvun: Podgorniik Dušan, Liub* ljana; Proscnc Ivan. Ljubljana: Rudolf Ru* dolf, Ljubljana: Smertnik Josip. Celje; Stanič Mirko. Ljubljana: Tcodnrovič Mi* lan. Novi Sad: Trček Stane. L.iutb'japa: Zupan Oton. Ljubljana: članice: Burgcr Maca. Ljubljana; Kovalska Slava. Osiiek; Mačus Nada. Maribor: Marjanovdč Olga. Pančcvo: Možina Adela. Liubliana; Pavi* čevič Liubica, Beograd: Poljšak Dana. Beo* grad: TrataT Vlada. Ljubljana: Slapničar Marija. Ljubljani" Trdina Jožica. Ljublja* na in Voji-novič Marija, Beograd. OCoht flt Dve imeni, ozko zve zani s tradicijo, zgo* dovino in razvojem. — Kdor na "4711" — ta plemeniti in pravi Eau de Cologne — misli, misli na Koln. Kdor o Kolnu govori, gleda v duhu čarobno carstvo proizvodov "4711". — "4711" Eau de Colo* gne — "4711" parfiu mer ije. Kakor bronasti zvok kolnskih zvonov, iako silno odmevajo te besede preko vseh des žel, v katerih vlada les pota in ljubkost. "4711" se ne prodaja odi prto, temveč samo v oru ginalno zaprtih stekleni* cah z modrozlato etike* to. Da ne dobite kake potvorbe, zavrnite odloči no odprto blago. 'ilj fKOLNISCH VVASSER Koteisch Wass«r Faenk .G10CKENGASSE N'4711" KOLN ""» - Iz življenja ln sveta Na Angleškem se obnavlja malikovalstvo Nasledniki zagonetnih druidov, oboževalcev solnca — Tajni nauki hi obredi Anglija je dežela srednjeveških navad in češčenja starodavnih običajev. Angleži se krčevito drže šeg preteklih vekov, lasulj, palic in uniform. Zato ni ravno čudno, da se je na Angleškem ustanovila družba, ki ima namen seči še dalje nazaj v predrimsko dobo Britanije ter obnoviti bogočastje solnca. Družba oboževalcev solnca hoče zopet razširiti vero keltskih druidov, kolikor se to da na temelju skopih podatkov o bogočastju pred 3600 leti. V odljudni gorski planoti Salisbury Plain štrle proti nebu orjaški kameni, kakršne bi komaj danes lahko postavila moderna tehnika s svojimi sredstvi Orjaške skale so postavljene v polkrogu pokonci, preko njih pa so položene zopet druge ogromne skale, da ima stavba podobo vrat. V polkrogu je napravljen oltar, na katerem je duhovniška kasta druidov prinašala solnčnemu bogu svoje žrtve. K tem spomenikom davnih vekov se shajajo danes moderni Angleži z vseh strani, da si ogledajo ali da se udeleže obnovljenih verskih obredov. Kakor v pradavnim, tako tudi danes hodijo okoli teh skal duhovniki, oblečeni v bele platnene obleke, obrobljene s škrlatom, in pokriti z rdečimi kapucami. Ti svečeniki vrše svoje verske obrede, zbor vernikov pa pobožno prepeva himno solncu in somraku. Tajinstvena sekta se baje močno širi. k čemer veliko pomaga romantika obreda in vkoreninje-no spoštovanje Angležev do starih stvari, šeg in navad. Red druidov so imeli stari Kelti v velikih časteh: delil se je na duhovnike, pevce in vojake. Novinci so se mo- rali po 20 let pripravljati in učiti za svoj poklic ter do popolnosti predelati vse predmete: bogoslovje, zdravilstvo, pravo, matematiko, zvezdoslovje in prirodoznanstvo. Nauki so bili tajni in se ni smelo nič zabeležiti ali izdati neposvečenim. Diuidi so bili izvrstni zvezdogledi in so že tedaj imeli brušene leče iz kristala in stekla za opazovanje nebesnih teles. Njih zdravilstvo je bilo versko-mistično, vendar so močno uporabljali tudi rastlinska zdravila. Kot važen in močan talisman proti urokom so nosili okoli vratu tk. zv. kačje jajce, napravljeno iz kačjih slin. Njih tajni znak peterovogelnik je še danes znak svobodnih zidarjev. Druidi so verovali v božanstvo solnca, rek in jezer ter so izvrševali svoje bogoslužje v svetih gajih na posvečenih kamenih, kjer so često prinašali bogovom tudi človeške žrtve, kar je bilo po vsej verjetnosti obredno usmr-čevanje zločincev. Rimski cesar Klavdij je prepovedal druidsko bogoslužje, vendar so se njihovi nauki še dalje skrivaj širili in propovedovali, dokler jih ni krščanstvo popolnoma zatrlo. L. 1781 pa so v Londonu ustanovili taino društvo svobodnih zidarjev imenovano »Red druidov«. Posamezne lože se imenujejo »gaji«, osrednja pa »veliki gaj«. Red se je močno razširil po Angliji, Avstraliji in Ameriki, kjer izhaja celo njegovo glasilo »Arci-Druid«. Njegovi člani so najodličnejši zastopniki političnega življenja. Javnost niti ne sluti, da gre za tajno sekto, ker v javnost le redko prodro vesti o tem obnovljenem bogočastju davnih prednikov. vali, za katere veda doslej ni vedela. Andrewsove najdbe bodo znatno izpopolnile znanost o predpotopnem živalstvu in bodo za učenjake veliko izne-nadenje. Dasiravno Andrewsov plen baš glede sledov človeka ni preveč obilen, vendar vztraja profesor pri svojem nazoru in bo prihodnje leto ponovil svoja raziskovanja, ker hoče ;ia vsak način najti prednike pekinškega človeka. Kitajska vlada je že dovolila preiskovanje puščave za prihodnje leto. vdovo posetil prijatelj pokojnega Pa-litzscha inž. W. Mayermann, ki se bavi z metafizičnimi pojavi, in se ponudil, da bo s pomočjo svojih jasnovidskih sposobnosti razrešil tajnost nesreče. Res je Mayermann v podzavestnem stanju natančno opisal izlet ponesrečenca. Po njegovih besedah je Palitzsch zašel od glavne poti na stransko stezo, ki vodi k neki opasni skali. Navedel je tudi kraj, kjer je Palitzsch strmoglavil v globino, ter mesto, kjer leži truplo. Vdova je poslala ta popis jas-novidčev orožništvu v Parten Kirciien in navedla, da je vse to videla v sanjah. Orožništvo je kljub temu šlo po naznačeni poti in našlo mrliča točno na mestu, ki ga je opisal Mayermaon. S tem pa je padel sum na ženo. češ da je morda sodelovala pri morebitnem zločinu. Pri zaslišanja je vdova izpovedala, da ima podatke od inž. Mayer-manna. Ta je zopet dokazal, da še nikoli ni bil v onih gorah in da jih je videl le v podzavestnem stanju. Zadeva je bila za orožništvo razjasniena, tembolj pa se ubijajo ž njo metafiziki obeh taborov in io skušajo pojasniti vsak s svojega stališča in v skladu s svojo teorijo. Levje čelade _ Na temelju iz Abesinije poslanih risb in opipov je moral izvršiti znani londonski vojni krojač Edward Smith čudne čelade s kosmatimi levjimi grivami Potrebne so za kronanje abesin-skega nesusa Ras Tafarija 2. novembra t. 1. Negus bo z dvanaistorico dostojanstvenikov oblečen takrat v levje kože. »Lev iz Judeje« je njegov častni naslov, in kronanie se izvrši natančno po sv. pismM, kakor je nekoč kronal prerok Samuel kralja Savla. Paoež - DolicrJot Sedanji papež je zelo nadarjen za jezike in obvlada v govoru in pisavi razen svojega materinega jezika italijanščine, še španski, francoski in angleški jezik. Samo ob sebi ie umevno, da zna sv. oče tudi latinščino, ki je obredni in uradni jezik rimske cerkve. Slovanskega jezika sv. oče ne zna nobenega, dasi šteje mod svojimi verniki precej milijonov Slovanov. Kljub temu na ima panež težkoče s svojo anele-ščino osobito pri svojih ameriških ovčicah. Ameriški nadškofje in škofje ne razumejo dobro čiste angleščine sv. očeta, na drugi strani pa papež sam često ne razume ameriškeea izgovora in čudnega nasrlaska. Vendar se kljub temu noče posluževati tolmača, ker ie popolnoma pravilnega mnenja, da tolmač čosto stvar zamota, mesto da bi jo razjasnil. Puščava zibelka človeštva Iz Pekinga poročajo, da se je !z puščave Oobi vrnila učenjaška odprava ameriškeea profesorja Andrevrsa. ki se je mudila v puščavi kakih 6 mesecev in iskala ostankov prvotnega človeka. Andrews je prepričan, da je Srednia Azija zibelka človeštva in se je lotil nanornesa raziskovanja, da z najdbami dokaže pravilnost svojegn, nazora. Kakor pa javljajo, se mu to za sedai ni posrečilo, ker je n^el rrnlo sledov nračloveka Tem v-o pa ie odkril na polju živalstva. Našel ie kosti kakih sto Trst prazgodovinskih t*- Zlati rudnik v Kremnici Naslednik lorda Thompsona Lord Trenchard, ki ga imenujejo kot na-elednika ponesrečenega Thompsona v ministrstvu za letalstvo. Jasnovidec razjasnil alpsko nesrečo V krogih učenjakov se vodi živahen spor, da-li ima človek dar, da vidi Da daljavo neznane mu stvari in dogodke. Nekateri trdijo, da je v človeka ta sposobnost duševnega gledanja, drugi pa to zopet zanikajo. Oboji navajajo tehtne razloge za svoje stališče. Nemški metafiziki se ravnokar bavi jo z nenavadnim primerom jasnovidnosti. Petdesetletni uradnik Palitzsch iz saškega mesta Chaunitza je letos avgusta meseca napravil izlet v bavarske planine. Nastanil se je v Parten Kir-chenu in se odločil, da napravi izlet na 2000 m visoko goro Kramer. Odšel je na turo, vrnil pa se ni več in žena ga je zaman pričakovala. Seveda so takoj odšle na lice mesta razne rešilne odprave, ki pa se jim ni posrečilo najti truplo ponesrečenca. Tako se ni vedelo čisto nič določnega o smrti in mnogi so domnevali, da je Palitzsch postal žrtev zločina. Nedavno pa je Obsevanje Andreejevega dnevnika Prof. Svedberg z vseučilišča v Upsali je dobil nalog, da napravi Andrčejev dnevnik čitljiv. Plast za plastjo je treba odtajati in očistiti preperele, zlepljene in plesnive liste, nakar se obsevajo z raznimi žarki in fotografirajo. Vendar je doslej zelo malo nade na uspeh. čsl. vlada je sklenila obnoviti dela v starem zlatonosnem rudniku Sv. Ane pri Kremnici na Slovaškem, kjer so ogrski kralji stoletja kopali zlato in kovali iz njega novce. Rudnik je obratoval do Napoleonovih vojn, ko so morali vsi rudarji v vojsko, v rove pa je avstrijska vlada napeljala vodo, da jih na ta način reši pred Francozi. Sto let je stala voda v rovih, sedaj pa so že izkopali velik rov, po katerem se bo odtekala voda v reko Hron, nakar bodo zopet začeli izkopavati zlatonos-no rudo. Rudnik je tudi pri starem načinu dajal znatno količino zlata in strokovnjaki so uverjeni, da se bo obrat izplačeval. Do prihodnjega leta bodo rovi izpraznjeni nakar se bo začelo v njih redno delo. Kremniški rudnik je slaven v ogrski zgodovini in Madžari so na svoje novce stalno pisali znani dve črki »K. B.«. ki jih poznamo še z ogrskega drobiža pred prevratom. Znaka sta začetni črki besed »Krem-nicka Banja«. V slovaščini pomeni »banja« rudnik in Madžari so si od Slovakov izposodili ta izraz. V Budimpešti ne vidijo radi, da bo Češkoslovaška obnovila obrat, ki so ga Madžari puščali več ko sto let pod vodo. V Kremnici je bila tudi madžarska kovnica denarja, ki pa so jo Čehoslovaki par let po prevratu prenesli v Prago. Atentat na »kralja zločincev« Na znamenitega vodjo nevryorških zločincev Jacka Diamonda, ki so ga še pred nedavnim ekspedirali iz Evrope nazaj v Ameriko, so izvršili štirje ma-skirani možakarji revolverski atentat. Našli so ga težko ranjenega v njegovi hotelski sobi na gornjem Broadwavu. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer pa m'j ne morejo dosti pomagati, ker ga radi njegovega slabega zdravstvenega stanja ne smejo operirati. Diamond Nova francoska vojna križarka V vojni luki v Brestu je bila nedavno spuščena v morje nova križarka »Duplebc«. Francija bo sedaj zgradila še štiri vojne križarke istega tipa. ima v telesu kar pet krogel. Policiji se je doslej zaman trudila, da bi prišla skrivnostnim atentatorjem na sled. Bržkone pa pripadajo kakšni konkurenčni zločinski tolni. Vprežena plima Angleški listi poročajo, da se je posrečilo ruskemu ladijskemu inženjer-ju Pavlu Šiškovu izrabiti za industrijo moč morskih valov, torej uresničiti sanje dolgih pokolenj tehnikov. Zgradil je v režiji velike električne družbe svojo prvo dinamo-postajo na plimo ob ustju reke Avona in baie po dolgem napornem delu sijajno dokazal velikanski praktični pomen svojega izuma. Hadio Izvleček iz programov Sreda, 15. oktobra. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. — 18: Koncert radio - orkestra. _ 19: Ruščina. — 1930: Literarna ura: Ver-gilova proslava. — 20: Koncert na citre. — 21: Prenos iz Prage: koncert Undričkovega kvarteta in Fibicliov kvintet. — 22: Napoved časa in poročila. Četrtek, 16. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.43: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30 Otroška ura. —- IS: Koncert radio - orkestra. — 19: Srbohrvaščina. — 19.30: Vzgoja otrok. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. _ 22; Napoved časa iri poročila. — 22.15: Lahka glasba. BEOGRAD 10.30: Plošče. — 12.45: Koncert orkestra. — 17.30: Koncert tereota. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Prage. — 22: Poročila. — 22.15: Radio - kvartet. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert lahke glasbe. — 20: Prenos koncerta iz Prage. — 22.15: Prenos zvočnega filma. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 19.20: Prenos iz Brna. — 20: Simfoničen koncert Češke filharmonije. — 22.20: Koncert na orgle. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage. — 20: Ves program iz Prage. — VARŠAVA 17.45: Koncert solistov. — 20.30: Lahka glasba. — 22.15: Ruske pesmi. — 23: Ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 15.20: Plošče. — 19.35: Koncertni večer. — 20.30: Opereta. — Plošč**.. — BERLIN 19.45: Godba za ples. — 21.30: Operni večer. — Zabaven program. — FRANKFURT 19.30: Prenos operete iz gledališča. _ LANGENBERG 17.30: Večerni koncert. — 20: Lahka godba orkestra. — Nočni koncert in ples. — STUTTGART 19.30: Prenos iz Frankfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert. — 17.40: Ciganska godba. — 19.30: Operni večer. — Ciganska godba. VV. Mastcrmann: Kdo jo je umoril? Bo man Več nisem mogel spraviti iz nje. In zdaj vas vprašam, gospod Sinclair, če se tamkaj skriva ženska, katera druga bi mogla biti kakor gospa Kenyo-nova?« Beseda je bila izrečena! »Iti to je vse?« je vprašal Sinclair. Hunter je bil očividno razočaran. Mislil sem, da se boste razveselili, gospod. Ali morda mislite, da se motim?« >,Za zdaj ne rečem prav ničesar. Ne črhnite o tem živi duši. Vrnite se v Littleworth ter pazite in poslušajte. Nate nekaj denarja. Ne hodite v bližino Kenyonove hiše, da vas ne opazijo. Potikaite se po Littleworthu kar tako. Delajte se, kakor da iščete dela. m pazite na vse, kar boste videli. Jaz pridem najbrže jutri za varni.« Šofer ie vzel bankovec, ki mu ga je ponuial detektiv. »Lahko noč, gospod, lepa hvala. Zastran nagrade ne boste pozabili, kaj ne da ne?« _ Ko je odšel, je Sinclair še nekaj časa zamišljen sedel v svojem naslanjaču. Naposled je vstal in šel k pisalni mizi. Napisal je pismo, ki ga je skrbno prebral in naslovil. Nato je poiskal Kenyona. »Kaj mislite o tem?« je vprašal, ko je povedal Kenyonu šoferjevo zgodbo. »Dokaj neverjetno se mi vidi. Radoveden sem. čemu naj bi se moja žena tam skrivala. A Bog daj, da bi bilo vendarie res. Potem bi bila vsaj živa. Kaj nameravate storiti?« »Peljal se bom tja. Stvar je vredna, da jo preiščem, tudi če bi se izkazalo, da je bilo vse samo nezmisel in čen-čanje.« Kenyon je vstal. »Pojdite takoj. Spremim vas. Nobene možnosti ne smete pustiti v nemar.« »Nocoj ne bo več mogoče,« je rekel Sinclair. »Nujne opravke imam še v mestu in za en dan dokončno ne gre.« »Kako da ne, ko je moja žena nemara v nevarnosti?« »Tudi če bi bila tam, še ni rečeno, da bi bila v nevarnosti. Najmanjša prenagljenost utegne vse pokvariti. Prepustite to stvar meni. Jutri se popeljeva skupaj, če vam je drago, ali še bolje, jaz se odpeljem naprej in vas počakam pri ,Bršljantf'.« »Vse mi je prav. kar vi svetujete.« je rekel Kenyon in sedel. »Najlepša hvala, da ste prišli. Bal sem se skoro že —« »Gospod Kenyon.« ga je prekinil Sinclair, »kje je stotnik Farrar?« Kenyon se je zdrznil. »Stotnik Farrar? Ali hočete s tem reči. da je —« »Samo vprašal sem.« »Kakor veste, sem mu bil dal dva meseca dopusta. Po preteku tega roka se je spet zglasil na službo, a zdel se mi je — nu. kako naj rečem, nekam zanemarjen. Nisem ga hotel več sprejeti. Siromak se mi je smilil, dal sem mu večjo vsoto kot odpravnino in ga odslovil.« »Tedaj ne veste, kje je zdaj?« »Niti slutim ne. A tudi tega si ne morem misliti, da bi bil s stvarjo v kaki zvezi.« »Vi tedaj mislite, da gospa Kenyo-nova ne biva prostovoljno v vaši vili, če je res tam?« »Upam, da nočete namigniti, gospod Sinclair, da bi se moja žena radovol.ino skrivala pred menoj?« Hotel je skočiti po koncu, a Sinclair mu je mahnil z roko, češ, naj se ne razburja. »Ne spuščajte se v jalove špekulacije. Morda je vzrok drugje.« Kenyonove oči so dobile prestrašen izraz. »Ali hočete morda reči, da bi —« »Počakajmo. da vidimo. Povedati vam hočem, kaj sem storil. Preden sem prišel k vam, sem v pismu sporočil policijskemu predsedniku svojo prošnjo za vpokojitev.« »Cemu pa to, za Boga?» »Prvič sem se že delj časa ukvarjal s to mislijo, drugič pa bom imel tako v naši zadevi bolj proste roke.« »To je lepo od vas. Prepričan sem. če more vobče kdo priti tej skrivnosti do dna, tedaj boste to vi.« »Torej do jutri, recimo, okoli poldne.« Ko se je vračal Sinclair domov, ie iz teim stopila predenj postava. Bil je Hunter. »Nu?« je vprašal Sinclair. »Nisem se odpeljal, gospod. Saj pomnite. da sem vam pravil o oljnati krpi. ki sem jo bil našel v lopi? Ko sem šel od vas, sem se spomnil, da sem bil vzel krpo s seboj domov, in zdaj sem vam jo prinesel. Prav za prav ni krpa, am- pak žepni robec.« »Hvala, to nama utegne pomagati,« je rekel Sinclair in vzel robec. »Poglejte, gospod, tukaj v kotu.« Glas moža je drhtel od razburjenja.^ Sinclair si je ob svitu cestne obločni-ce ogledal rutico. Bila je precej zamazana, a jasno je bilo videti monogram. »Nu, vendar! — tak tako je stvar. Ne izgubljajva časa.« je zamrmral Sinclair. Monogram na rutici je bil sestavljen iz začetnic: R. C. F. Zdaj ni bilo več nikakega dvoma. Rutica je bila Farrarjeva last! Sel ie k telefonu in naročil svoj voz. 22. poglavje. Zakleta vila. Vso noč ie stal Sinclair na straži, skrit za vlažnim grmovjem nedaleč od Kenyonove vile. Okoli nje je bila smrtna tišina. Počasi so ugašale luči v kmetskih hišicah, ki so bile razsute po hribu. Zdaj pa zdaj je zagnal veter svojo turobno pesem. Bleda mesečina ie dajala vili pošasten izraz. Sinclair je prezebal in mahal z rokami, da bi se nekoliko ogrel. Napeto ie stregel na vsak najmanjši šum. A vse je bilo tiho. le veter se je lovil v vrhovih dreves. Oglasi v „ JUTRU" imajo siguren uspeh f Znamke 14389 Naprodaj imam ca. 5000 znamk, lepo po državah urejenih, po zvezkih, deloma posamič. po zmerni ceni. — Oddam tudi posamezne znamke. FRAN KSAV. AŽMAN, Javornik, Gorenjsko Ratol rudam gosli starega tirolskega mojstra, posebna kvaliteta. (Alte Tiroler Meistergeige.) Vprašanja na naslov: Dr. Miiller Fero, odvokat, Maribor. 14477 Pišite takoj po veliki je odlikovan z zlato svetinjo, ker se je pred oblastjo dokazalo, da je sigurno sredstvo PROTI PODGANAM in ML ŠIM, da pa je sicer popolnoma nekvar* Ijiv. Enako zanesljivo deluje GAMADIN proti ŠČURKOM, STENOL pri STEN L CAM, ARVICIN proti poljskim mišim. Dobiva se povsod. Proizvaja Biokemija d. d., Zagreb, Hatzova 25. 14313 Zastave s aH brez grba, Cisto volnene, garantirane barve, v lepi izdelavi, izdeluje to razpošilja: JOSIP WLNKLKR, Subotica, poštni preda) 48/d. Dustrovani cenik brezplačno. 82 Samo 3 dni bo še odprta Velika jugoslovenska razstava v Jakopičevem paviljonu. Razstavljenih je nad 2000 predmetov, vsa dela jugosl. žena vse države. — Vse stvari po neverjetno nizkih cenah NAPRODAJ. Podpirajte jugoslov. domačo obrt. 14483 Izjava! •Jaz podpisani obžalujem vse besede, katere sem govoril zoper gospoda Štefana Viharja v Radizelu, ker so popolnoma neresnične, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnega postopanja. 14493 Frane Hvauc v Racah. |gSa^M84«iW■M.JJi Budilke, stenske in žepne ure knpite najbolje in najceneje pri H. Suttner Ljubljana 4, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV 4. — Lastna protokolirana tovarna v Švici — Zahtevajte cenike zastonj bi poštnine prosto. BUDILKE od Din 49.— naprej. BUDILKE iz lesa od Din 84.— naprej. — STENSKE URE, Ide 14 dni, s bitjem, od Din 880.— naprej. krepi in zdravi ŽELODEC LOVRO SEBEN1K LJubljana VII. ako Vaših kurjih oče?, bradavic, roženice in otokliD v treb dneh brez bolečin m nevarnosti, brez nožev in brez vnetja ne odpravi zdravniško priporočeni ,Ria-Balsan«. G. gozdni svetnik L. piše: »18 let sem trpel; na kurjih očesih, vsak čevelj in v?3k korak mi je: povzročil muke. »Ria-Balsam« je odpravi! moja kuria očesa s koreninami vred.c Podobno pišejo vladni svetnik dr. Bodenstein in grofica Zeppelin. Cena z jamstvenim pismom b Din — trije lončki 15 dinarjev. Dr. Nic. Kemeny, Košice, poštni predal 12'R 9, CSR. peci Velika zaloga samo Ing. Guzeli Ljubljana - Šiška Beljaška ul. 4. Celovška cesta 58 Telefon 3252 tccc 1>*#• plačam Pozor, peki in trgovci! Najboljša gornjebačka MOKA priznano prvorazredne marke DESIDOR FORGACS Honigov Paromlin na valjke, Bačka Topola zmleta iz same čiste gornjebačke pšenice. Zahtevajte ponudbe od GOSPODARSKE ZVEZE, r. z. z o. z., Ljubljana. 13396 Pet polzkušenj se vrši pri vsaki partiji obliža, preden ga damo v promet. Uspeh v 4 dneh. MELEM (obliž) LAMICO »Smrt žuljem« (kurjim očesom) odstrani kurja očesa, bradavice, otrdelo kožo. Zanesljivo delovanje brez bolečin. Ne ovira hoje. Dobi se povsod LAMICO, DROGERIJ A, BEOGRAD Knez Mihajlova ulica 14. Brzovoz »i Ljubljana — Maribor — Ljubljana vozi tovorni avto ter prevzame različne pošiljke večje ali manjše. 14369 Odhod vsak torek in četrtek, povratek drugi dan. Cenjenemu trgovstvu in občinstvu se priporoča n BRZOVOZ" LJUBLJANA, Celovška cesta 79. — Telefon št. 2343 + Občin* Ljnblj»na Mestnj pogrebni ufoK V globoki žalosti naznanjamo, da je naša nad vse ljubljena soproga, mama, stara mama, prababica, teta, svakinja in tašča, gospa MARIJA POCK roj. Pletnar trgovka in soproga gostilničarja dne 14. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previdena a sv. zakramenti, v 73. letu starosti, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek dne 16. oktobra 1930 ob 2. uri popoldne od doma žalosti, Opekarska cesta 26, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. oktobra 1930 FRANC POCK, soprog. — BERTA PONIKVAR roj. POCK, hčerka. — ALOJZIJ PONIKVAR, nadučitelj, zet. — MARICA, NELLY, STANKO, FANI, SILVA, LEO, vnuki in vnukinje. — LEA, pravnukinja, in vse ostalo sorodstvo. 14491 Kupujte knjige v Tiskovni zadrugi! m M 't^k 319 NESTLE-jeva OTROŠKA MOKA m trm m fr KHASANA PUDER flleUuten car skriva srčkana mala škat-ljica z odlično dehtečim »Khasana-pudrom«, ki je tako priljubljen po svoji nežni in nadvse fini osobi-tosti. Teintu očuva negovano svežino s praškasto finim bisernatim slojem v prahu, vročini in mrazu. Občutljiva koža rabi zato večkrat na dan ljubki in diskretni »Khasana-puder«. Skladišče za Jugoslavijo: Jugopharmaeija d. d., Zagreb. Oddelek kozmetika DR. M. ALBERSHEIM Frankfurt k. m. - London DoW se povsod! Zalivala Ob prebridki in prerani izgubi našega sina in brata, gospoda Viktor Terčeka računskega uradnika smo prejeli toliko iskrenih izrazov sožalja, da se ne moremo zahvaliti vsakemu posebej, zahvaljujemo se tem potom vsem skupaj in vsakemu posebej, največjo zahvalo smo dolžni prijateljema g. Vončini in g. Mast-naku, katera sta nam stala ob strani ves čas dolge bolezni in tudi ob zadnjih trenutkih, častiti duhovščini v Konjicah, posebno g. vikarju Jul. Vajdi za zadnja tolažila, gg. pevcem za ganljive žalostinke, vsem uradnikom in dragim znancem, ki so ga spremili na zadnji poti v Konjicah. Nadalje se iskreno zahvaljujemo častiti duhovščini v Radovljici, njegovim stanovskim tovarišem in tovariši-cam iz Ljubljane, vsem prijateljem in znancem iz Radovljice, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti v Radovljici. 14484 Konjice — Radovljica, dne 15. oktobra 1930. Žalujoči ostali. + Bridko ranjeni javljamo, da je naš ljubljeni sin in brat DUŠAN dijak-petošolec v cvetu svoje mladosti dne 13. t. m. v javni bolnici v Celju nenadoma preminul. Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo 15. t. m. ob pol 5. uri iz javne bolnice. Celje, dne 14. oktobra 1930. 14496 Žalujoča rodbina Lojkova CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 &Cdcr hoče da m mu posije pc posti naslov aR GaGo drugo informacijo ticoco so malih oglasov nap priloii v mnamGah jm sicer ne bo prejel odgovora t ™ CENE MAUM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je aposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. flctbCovi mctiift og£asov ln druge informacije tičoče we oglasov, se dobijo tudi v podružnicah *JUTRA« v Plovetn mestu Ljubljanska cesta št. 42 in na d)e&enieaPt pri kolc>dvoru št. 100 Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah. TSTggifgg Čevljar, pomočnika rabim za vsa drla. Naslov t oglasnem oddelku Jntra 42473-1 Zobotehnika ieveSbanega, samostojnega t tehničnih delih, s prass.0 3—fj let, pod ugodnimi poboji iščem za Užice. Pojasnila daje Slabina, Ljubljana, Zvcmarska ulica 9. 42436-3 Učenko ■pridno in pošteno sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42463-1 Samostojno gospo (vpo-kojenko) za postrežbo in gospodinjska dela iščem Nudim: sobo, kurjavo, razsvetljavo in zelenjadni vrt v uporabo. Nemško pisane ponudbe na Al. \V o 1 f a, ■varja v Brežicah. 43451-1 Kroj. pomočnika *» boljšo damsko konfekcijo in za velike moške komade sprejmem takoj. — Nas!»v pove oglas, oddelek »Jntra«. 42510-1 Kroj. pomočnika zanesljivega, res dobrega delavca v velikem in malini delu sprejme takoj Anton Jošt, krojač v Celju. 42647-1 Dekle »tsro do 30 let, vešče vseh gospodinjskih del in samostojne kuhe, sprejme dru-iina brez otrok. Naslov t ot'asr>em oddelkn »Jutra< 42534-1 Prodajalko preprosto, srednje starosti, z dobrimi spričevali, vzamem takoj v manjšo trg ri.no. Berlinger, Sv. Janž ** Dravsk»m polju. 42527 1 Trg. pomočnica »lamifakturne stroke,, prvovrstna moč in starejša KUHARICA »e sprejmeta takoj. Obe raj navedete zahtevo plače. pomidhe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pridna jn poštena«. 42487-1 Upokojenec (ka) ki sicer vdovec ali vdova brez otrok, dobi takoj so- ho kuhinjo zastonj, pod pogojem, da obdeluje zelenjadni in sadni vrt — ss 1000 m*. Ponudbe na ojrias. oddelek »Jutra« pod »Neposredna bližina Ljubljane«, ali pa se naslov ix-*e istotam. 43472-1 Gospodično sprejmem k 3-letnemu otroku. Imeti mora prakso r vzgoji, biti mora solidna. tiste in pridna ter opravljati tudi nekaj hišnih del. Ozira se le na samostojno ln zanesljivo moč. V ponudbi je navesti: 1. šolsko izobrazbo, 2. dosedanje službe in dobro službovanja, 3. priložiti fotografijo, ki se takoj vrne. Pisati je na ogl. oddelek i Jutra« pod Vzgoja. 42404-1 Mesar, pomočnika veščega izdelave raznih klobas, sprejmem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42343-1 Vzgojiteljico c perfektnim znanjem nemškega in francoskega jezika ter klavirja, sprejmem k dvema otrokoma. — Ponudbe na naslov: I. Raz-boršek, tovarna čevljev v Tržiča. 42250 1 Vzorno dekle vajeno vsakega hišnega opravila in zmožno voditi povsem samostojno gospodinjstvo, iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42618-1 Čevljar, pomočnika sprejme Ivan Dolinar, Le-podvorska cesta, Šiška — hiša Pelikan. 42632-1 2 ključavničarska vajenca sprejme Slanovic, Ljublja na, Gajeva nlica štev 2. 42576-1 Mesar, pomočnika pridnega ln vestnega sprej mem takoj v Ljubljani — proti plači po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra«. 42099 1 Manufakturista izvežbanega, ne čez 30 let starega sprejmejno za prodajalno Nabavljalne zadruge usl. drž. železnie v Mariboru. Pravilno opremljene prošnje je predložiti do 18. t. m. Nabavljalni zadrugi uslužbencev državnih železnic v Ljubljani VII. 4S53-1 2 vajenca za avto - kleparstvo, proti plačilu sprejmem takoj. — Naslov v oglasnem oddelku .»Jutra«. 42556-1 Slikar, in pleskar, pomočnika »prejme takoj Viktor To-mazin, Novo mesto. 42551-1 Pek. vajenca z vso osikrbo v hiši sprejme takoj pekovski mojster Ladislav škrinjar, SI. .Ta-vornik. 42548-1 Prima zobotehnika e 1. decembrom sprejme dr. Scbwab v Celju. 42549-1 Kroj. pomočnika za malo delo sprejme Kos Josip, krojač v Kranju. 42578-1 Za poliranje pločevinastih izdelkov sprejme takoj spretnega delavca Jos. Otorepec, Za gradom št. 9. 42468-1 Dekle vajeno tudi nekoliko v jo spodinjstvu, za navadna dela v hiši sprejme Jakob Novak, Zbilje 38 — pošta Smlednik 42630-1 d '«*< m * Moški in ženske podvojite Vašo dohodnino izven slu2.be. — Pojasnila brezplačno, proti poštnini 2 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42497-3 Zgovorne dame išče poznana jugoslovanska tovarna v svrho propagande izbornega predmeta za domačo rabo potom po-se-tov gospodinj. Ne gre za prodajo- temveč samo za propagando potom objaš-njevanja. Pošljite pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zgovorne«. 41953-3 Mnogo smejal — dolgo živel! Produktivno delo — velik zaslužek, če tudi samo za dve uri. Že desetletja vpeljane predmete prodajajo agenti proti 40 % proviziji Povsod mrzlično povpraševanje po tem predmetu. — Kolekcija in vzorci stanejo 20 Din. Ponudbe pod šifro »Kdor hitro dela — dela dvakrat« na oglas, oddelek »Jutrac. 42024-3 Lahko in stalno domače delo! Velika zadruga za pospeševanje pletarske obrti išče marljive moške in ženske, brez ozira na njih dosedanje zanimanje, tok življenja in bivališča, kateri bi bili voljni, da se v svojem stanovanju bavijo s pletenjem nogavic — kot hišna obrt. Mali stroj za pletenje in v to potrebni materijal stavlja zadruga na razpolago. Izobrazba traja 3—4 dni in se vrši brezplačno. Zaslužek za izgotovljeno blago izplača zadruga vedno v gotovini. Vsakemu, kdor se javi, pošlje natančnejša navodila uprava strokovnega glasila »iPleti-vo i Tkivo«, Osijek. ako pošlje znamko za odgovor 42613-3 Šivilja gre šivat na dom po nizki ceni. Dela po najnovejših vzorcih. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Moda 30«. 40180-2 Učno mesto v večji trgovini z mešanim blagom na deželi iščem za 15 let staro, zdravo in pridno dekle z dežele, ki je dovršila osemrazredno osnovno šolo z odliko. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena in priina« 42518-2 Vso čevljar, orodje ugodno prodam. Ponudbe na »glasni oddelek »Jutrac pod značko »Obrtnik 72«. 42555-6 Samostojna pletilja dobi stalno službo izven Ljubljane. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42584-1 Kroj. pomočnika mladega, prvovrstnega za velike' komade sprejme takoj Mihael Škornik, Zidani most št. 14. Predstaviti se je osebno. 42606-1 Kuhinjskega mesarja za restavracijo sprejmem. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Restavracija« 42614-1 Postrežnico rarejšo žensko išče manjša obitelj za predpoldne od 9. do 11. in' popoldne «xl 2. do 4. ure. Plača po dogovoru. Zglasiti se je m Celovški cesti št. 81 — ivOTišč^. 43565-1 Mizar, vajenca z v?o oskrbo sprejme Ja kob Novak. Zbilje št.. 38, pošta Smlednik. 42631-1 Šivilje iščem za krznarska dela hi čepice. Istotam sprejmem takoj dva krznarska pomočnika proti plači po dogovoru. J. K n e c h 11, krznar, Sv. Petra cesta 4. 43636 1 G. Th. Rotman: Sambo In Joko Vesela levja zgodba. Naposled je košara obstala na rami strehi neke hiše. Bila je hiša vrle vdove, gospe Češminove. Vrata so bila odprta in naša potnika sta se splazila noter... Kaj se zdaj dogaja v hiši? Kje sta »stala? Sam Bog si ga vedi! Gotovo je le to, da ju •b solnfnem zahodu še ni bilo na izpregled. r4S Prva oblast, koncesijonlraoa šoferska šola Camernik. Ljubljana Dnsajska cesta Ste*. 30 — (Jugoavto) telefon SL 2236 Pouk k) praktične »otnje 351 Instrukeije srednješolcem Iz realnih Sredmetov tn francoščine aje akademik. Naslov v oglasnem oddelkn »Jntra«. 41701-4 Oblastvene konceslfoolrana šoferska šola Gojko Pipenbacher LJubljana. Gosposvetska 12 Teorija vožnje. <1098-4 Pedagog s strokovno izobrazbo za pouk na meščanski šoli, dobi za popoldanske nre stalno namestitev. Cenjene ponudbe pod šifro »Dober pedagog« na oglas, oddelek »Jutra«. 42499-4 Inštruktorja za nemščino Išče gospod. Ponudbe oa oglas, oddelek »Jntra« pod »Nemščina«. 43417-4 Pospešite dokler ni prepozno (do 15 oktobra) prijavo Vaših otrok k poeebnemo, edino koncesijoniranemn tečaju nemščine ta slovenske otroke — do Šolske dobe. začetnike lo napredujoče. Vpisovanje v Knafljevi »llel 4, pritličje med 10. is 12. ter 18 'd 30. nr«. 42279-4 Francoski otroški vrtec »tvorijo sestre franeiškanke v Gorupovi ulici 17. Vpisovanje 15., 16. m 17. od 2 —4 % popoldne. 42635-4 Šivilje in krojači! Od 3. do 22. nn-vembra priredim v Ljubljani damski prikrojevalni tečaj večjega obsega. Poučeval bom teorijo prvovrstne francoske metode: izdelovali se bodo pa tudi modeli normalne velikosti po najnovejših jo-urnalih. Izdelki bodo ob zaključku tečaja razstavljeni. Učnina z vsemi risalnimi potrebščinami 380 Din, od katere vsote je plačati 100 Dm pri vpisu, ostanek pa na prvi dan pouka. NS željo prijavljenih se lahko vrši tudi večerni tečaj. — ■Prijave se sprejemajo vsa-tfi dan do 25. oktobra 1930 T. Kune, lastnik konc. strokovne šole in damskega modnega ateljeja, Jurčičev trg 3-1. 42591-4 Cltajte vedno naše ogloce! Prodajalka (začetnica) išče službo — najraje na deželi. Začetkoma gre tudi ra manjšo plačo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12475-2 Poštna pomočnica verzirana tudi v gospodinjstvu, prosi mesta. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Event. samo proti oskrbi«. 42176-2 Bivši drž. uradnik išče kakršnokoli službo ali zaslužek. Je energičen, zanesljiv in soliden, zmožen vseh sodnih stvari, sestave tožb, eksekucij in zemljiške knjige. Sprejme upraviteljstvo hiš in posestev. Gre k industriji za nadzornika ali v pisarno, kakor tudi za občinskega tajnika ali kaj sličnega. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Državni uradnik«. 42570-2 Šivilja gre po nizki ceni šivat na dom obleke in perilo. Ponudbe prosi na ogl. oddelek »Jutra« pod »Modni kroji«. 42558-2 Gospodična z dovršeno meščansko šolo, izurjena tudi v šivanju perila, išče zaposlenja. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vestna in solidna«. 42593-2 Natakarica inteligentna in mlada, z najboljšimi spričevali, išče službo v boljši gostilni. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Poštena II«. 42603-2 Wertheim blagajno dobro ohranjeno, srednje velikosti, prodam. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Blagajna 6«. 42481-6 2 velika soda zelo dobro ohranjena, takoj uporabljiva za vino, katerih eden drži 62, drugi pa 55 hI, po zelo nizki ceni proda Miha Požgaj, Jesenice na Dolenjskem. 42550-6 Belo lončeno peč z ogrevalno cevjo ugodno prodam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 42579-6 ?000kg živega apna takoj proda Jakob Goli, Trnovska ulica štev. 1. 42592-6 Leseno steno z dvojnimi vrati, en del tudi s šipami, lesene stop-njice ter več metrov lesene ograje iz trdega lesa. za pisarno, prodam. Vprašanja na tvrdko I. Goreč nasl. Auerhammer-Ogrin d. z o. z., Miklošičeva cesta 30 — telefon št. 24-62. 42599-6 Nov fotoaparat 9 X 12. optika Zeis Tessar 1. 4. 5 s pritiklinami ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42605-6 Nova vila v lepi legi naprodaj. Ponudbe pod »Ugodno« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 42640-20 Kupim hišo v ceni do 200.000 Din, u trgovino ali brivca primarno, na prometnem kraju 1 Mariboru, Celju ali Ljublja ni. Naslov: »Frizer«, Za gret). Ilica 53. 41870-20 Majhno posestvo hiša z gospodarskimi poslopji. 1 opeko krito, v dobrem stanju, z 2 orali zemlje ia stavbišča, ob že leznici in glavni cesti, tik mesta naprodaj t inventar jem ali brez. Pogledati v Sp. Hajdini it. 75 — Ptuj. 41826-20 3 hrastove posode (kible) za oleandre, nove poceni naprodaj na Vodovodni cesti 24. 42627-6 Brivski pomočnik soliden starejši delavec, dober bubi štucer. išče mesta. — Naslov: M. Piskač. Šmartno pri Litiji. 42607-2 Šofer mirnega značaja — ki bi opravljal tudi morebitna druga dela, išče službo. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42609-2 Prodajalka (začetnica) izučena v mešani stroki, zmožna tudi hišnega dela, išče službo. Ponudbe na podruž. Jutra v Trbovljah pod »Začetnica 99«. 42610-2 Mesto k otrokom želi gospodična, ki je že prakticirala v to svrho. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna« 42620-2 Kot opora gospodinji ali kot vzgojiteljica k 3 do 4 leta staremu otroku grem k boljšim ljudem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42615-2 Šivilj, učenka ki se je že 2 leti učila, se želi popohnoma izučiti pri šivilji, kjer bi po možnosti imela hrano in stanovanje — najraje v Mariboru ali okolici. Naslov pri podružnici »Jutra« v Mariboru. 42645-2 Lovski čuvaj g prakso, želi takojšnjega nameščenja. Franc Kovačič Počehova 225 pri Mariboru 42646-2 Puhasto perje Kg po 88 Din razpošiljam 00 po ne t jo. najmanj 5 kg uotem čisto belo gosje kg po 130 Din Id čisti puh kg po 250 Din. L. Brotovlč Zagreb. Dlca 82, kemična čistilnici perila. 262 Velik čoln skoro nov naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42492-6 Čajno maslo priznano dobre kakovosti. dnevno sveže v vsaki mno?:3i oddaia Zadružna mlekarna v Ponikvi ob i. ž. 42240 6 Damski česal, salon dobro urejen, v večjem kraju Slovenije prodam. Resni kupci naj se javijo pod šifro »Damski česalni salon« na oglasni oddelek »Jutra«. 41965-6 Transparent nov, prodam. Velikost 60 X 160, pripraven za vsako trgovino ali gostilno. Albin Vreček, Ljubljana VII, Celovška 34. 4 3637-6 Auto Fiat 503 z novo onevmati-ko in pred kratkim izvršeno generalno re-paraturo. Drodam. — Vprašati: Anton Bla-žek. Ptuj. Prešernova ulica št. 14. 42236-10 Avto limuzino 4 sedežno prodam ali zamenjam za potniškega, za tovor do 400 kilogramov. Naslov: Leopold Prostor, p. Gorenja vas nad šk. Loko. 42214-10 Avto »Dodge« petsedežen. odprt, brezhiben, poceni proda Kati Vajt, Celje. 42649-10 Štedilnik (Tischherd) s kotličkom kn-pim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Cena«. 42457-7 Železne sode rabljene, od bencina 10 petroleja knpnje Lederer Desider, Sombor. 42411-7 Otroški voziček dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo cene prosim na ogl. oddelek Jutra pod »Dobro ohranjen 8«. 42168-7 Staro litino (Guss) kupi po najvišjih dnevnih cenah vsako množino Livarna železa in kovin, Ga-meljne, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 42573-7 Železno peč dobro ohranjeno kupim. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42621-7 Majhno trgovino mlekarno, prodajalno kruha ali gostilno, dobro vpeljano, s hišo v Ljubljani ali bližnji okolici kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »-Do 200.000« 40568-20 Nova vila enonadstropna. ob Dunajski cesti v Ljubljani, s 3 stanovanji. naprodaj za Din 340.000. — Pojasnila daje Društvo posestnikov, Sa lendrova 6. 42516-20 3 vinogradniška posestva nahajajoča se v Slatini v Halozah, tik okrajne ceste, po nizki ceni naprodaj. Vsako posestvo obstoji iz vinograda, sado-nosnika. gozda ter v dobrem stanju nahajajoče s« stanovanjske hiše, hleva is kleti. Pojasnila daje Davorin T o m b a k, Maribor Zrinjski trg 6. 42530 20 Parcelo 6 prizidanim stanovanjem in 3 hiše ob glavni cesti blizu tramvajskega postajališča in trga prodam. Posredovalci izključeni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 42596-20 Enonadstropna hiša gostilno, v Mariboru. Aleksandrova cesta — pod ugodnimi pogoji naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jutrac. 42644-20 Enonadstropna hiša v okolici, 5 minut do tramvaja, 5 sob. sobici, parket, pritikline, vodovod, plin, elektrika, drvarnica, pralnica in ograjen vrt, ugodno naprodaj. Vselitev tekom enega meseca. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Golac«. 42638-20 Krasno spalnico katere nabavna cena je bi la 18.000 Din, po enoletni uporabi prodam ta 12.000 Din (amerikanski jesen). — Istotam je naprodaj tndi kjhinjska oprava za 700 Din. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Spalnica«. 42448 Kompletno spalnico iz trdega lesa. z modroci ugodno prodam radi selitve Ogledati med 15. in 17. uro Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42536 Mize in stole malo rabljene kupim za restavracijo. — Ivan Senica, Toplice, Dolenjsko. 42563-12 OMotiUi 3 kostume in plašč za srednjo postavo poceni (150 in 250 Din) prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42361-13 Moški kožuh lep, poceni naprodaj. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 42572-13 la bukovih drv brez okroglic kupim večjo količino. Najskrajnejše po nudbe na Drvara, Zagreb. Kamaafova 3. 42193 15 Kdo posodi 6000 Din proti visokim obrestim. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutrac. 42559-16 Bivši trgovec mešane stroke, z 80.000 Din želi pristopiti kot družabnik. evont. bi prevzel vodstvo kake podružnice ali prevzame lokal v prometnem kraju. Ponudbe poH »Družabništvo« na oglasni oddelek »Jutra«. 42629-16 liittiTUVi Plašč s kožuhom prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 43618-13 Krasne trg. lokale na najprometnejši cesti v Celju oddam z novim letom. Naslov pri podružnici »Jutrac v Celju. 42651-19 Kavarno io restavracijo pro« odkupu Inventarja oddam takoj ali pozneje v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V najem«. 41871-17 Boljšo restavracijo hotel ali gostilno v Ljub ljani, ali na Gorenjskem vzamem v najem. Prevzamem tudi eamo boljšo kuhinjo. kjer je velik promet — takoj ali pozneje. Cenj. ponadbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »V najem«. 41872-17 Gostilno v lepem mestecu Dolenjske, z obsežnim sadonosni-kom oddam z novim letom v najem Ie kavcije zmožnim osebam z osebno točilno pravico. Ponudbe na naslov: Marica K 1 a u ž, Lesce 7. 42552-17 Deske ma za obijanje. kratke u mizarje, oblane ta podt prodaja po zelo olzkl eent »Ilirija«. Dnnajska e. 46. Telefon 28-30 to 85-95. Hrastovih pragov večje množine kupim. Ponudbe s ceno franko meja pod značko »Pragi 4« na oglasni oddelek »Jutra«. 43495-13 Stanovanje 2 ali 3 parketiranih sob, z balkonom in pritiklinami oddam boljši maločlanski družini na Mirju, za november. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 42494-21 Stanovanle 2 sob in kuhinje, pod Rožnikom, 10 minut od Zvezde oddam z novembrom Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42443-21 Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin oddam s 1. novembrom stranki brez otrok. Dunajska cesta 86/1. 42199-21 Stanovanje 2 sob, knbinje In pritiklin, vse pod enim ključem — solnčno in čisto, išče ta november ali december mirna tričlansk a družina — točen plačnik. Periferija izključena. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Redoljubna tn stalna stranka«. 41896-21 Stanovanje 2 sob, kompletno s kopalnico oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42569-21 Stanovanje Prazno sobo takoj oddam Kodeljevo — ob Ljubljanici 33. 42557-23 Sobo z 2 posteljama lepo opremljeno, z elektriko in vso oskrbo oddam s 1. novembrom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42564-23 Opremljeno sobo snažno, z 2 posteljama, v sredini mesta oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutrac. 42568-23 Sostanovalca sprejmem v snažno sobo s posebnim vhodom — na Mestnem trgu. Naslov pove oglašal oddelek »Jutrac. 42566-23 Opremljeno sobo v centru mesta oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 42589-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v neposredni okolici glavnega kolodvora išče za 1. november državni uradnik. — Prijazne ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutrac pod značko »St. 18c. 42590-23 Gospodična gre kot sostanovalka v bližini opere. Ponudbe pod šifro »Oedna soba« ra ogl. oddelek »Jutrac. 42600-23 1 ali 2 gospoda sprejmem na stanovanje v bližini Zvezde. Elektrika in poseben vhod. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42601-33 Sobo pri Taboru oddam 2 gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutrac. 42619-33 Katera gospodična ljubka, dobro vzgojena in premožna, bi poročila simpatičnega, 30 let starega, akadem. naobraženega gospoda? Cenj. dopise pod »Sen sreče« na oglasni oddelek »Jutra«. 42567-25 Opico popolnoma krotko proda Vinko Vidmar. Zelena jama, Val. Vodnikova št. 4. 42574-27 250 Din nagrade dam tistemu, kdor mi izsledi ukradeno d a m s k o kolo znamke »Ideal« št. 275.337, črno pleskano, z rumenim obročem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 42591-28 Opremljeno sobo lepo in zračno, s parketom, elektriko in posebnim vhodom, v centru mesta oddam boljšemu, solidnemu, samskemu gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 42617-23 Zlate dvojne uhane sem izgubila od Tivolija do glavne pošte. Pošten najditelj je naprošen, da jih proti nagradi prinese v oglasni oddelek »Jutra«. 42632-2S 2 pletilna stroja in ln toplodar prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42299 29 Več pletilnih stroie\ od 8/40—8/60, 1 navijalni, dvanajst vreten in več pomožnih strojev, vsi še v obratu, brezhibni, poceni naprodaj. Naslov pri podružnici »Jutrac v Celju. 42630-29 Lepo sobo „ . , .. . . . & 2 posteljama, po možno- 2 sob, kuhinje in pritiklin U; s klavirjem, iščem. Po- oddam s 1. novembrom Zeleni jami, Simon Gregorčičeva ulica S- 42546-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje, predsobe in kabineta oddam za no-vemiber v novi hiši v Ka-radžičevi ulici, Kolezija. Pojasnila daje Trek po 6. uri zvečer. 42577-21 Sobo s štedilnikom takoj oddam za 130 Din mesečno. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Stan in dom«. 42582-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin oddam v Zg. Šiški št. 17 — Kamenita miza. 42585-21 Stanovanje 2 sob, kuhinje, velike terase in pritiklin, lepo ter solnčno, oddam pod Rožnikom, cesta XU štev. 11. 42604-21 Sobo in kuhinjo oddam stranki brez otrok — najraje šivilji ali krojaču. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42623-21 Dijaka ali dijakinjo sprejmem v dobro oskrbo v Mariboru, Praprotnikoi-a ulica 130 43639-22 Opremljeno sobo s posebnim vbodom in ev. s hrano poceni oddam solidni osebi. — Turk. Stre-liška olica 22. 43470-23 Sobo z 2 posteljama oddam takoj v bližini kolodvora. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 42456-23 Sostanovalca boljšega sprejmem v vso oskrbo v škofji ulici 13 — parter. 42517-33 Več mesečnih sob lepo opremljenih, 1 eno In dvema posteljama, po zmernih cenah odda hotel Tratnik na Sv. Petra cesti 25. 43401-33 Veliko prazno sobo v Frančiškanski nlici ta-k,>j "ddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutr««. 42542-23 Gospoda sprejmem na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac. 43575-23 Gospodično sprejmem kot sostanovalko Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 42560-23 nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Lepa soba=. 42616-23 1—2 visokošolca sprejmem v veliko sobo — event. s hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42622-23 Sobo l«po opremljeno, takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42626-23 Opremljeno sobo v vili blizu Tivolija oddam s 15. oktobrom aH 1. novembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 43628-23 Dober obrtnik mlad, želi znanja z mlado in simpatično gospodično, ki ima nekaj premoženja. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Sreča 97«. 42554-24 Vdova brez otrok dobrosrčna, čedne zunanjosti, neomade-ževane preteklosti, stara 31 let, ki ima svojo obrt. se želi seznaniti z boljšim gospodom, ki je v stalni službi, starim 35—42 let. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Srečna bodočnost 500«. 42545-24 Dopisovati želim z 32—35 let starim gospodom, resnega značaja in visoke postave. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Resnost življenja A. Z.« 42563-34 Gdč. iz P. ceste opazovana v nedeljo proti večeru v kavarni, se naproša za sestanek, če bližnje znanstvo zažeijeno pod »Kolodvorskac. 42581-24 Preklic Podpisani prekličem vse žaljivke in tudi vse obdol-žitve, ki sem jih izrazil napram občinskemu tajniku Taušič Andrej dne 30. avgusta 1930 v občinski pisarni Velenje in tudi vse kar sem zoper njega govoril za neresnične in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sodnijske tožbe. — V Velenjn, dne 27. septembra 1930. Josip Mak s. r. 42511-31 VrtiUUd Zeljnatih glav kupim več vagonov. Pošljite najnižje ponudbe na naslov: Ebenspangera n3slj.. Bjelovar. 42611-33 JU (jeršak Ljubljana kupuje suhe gobe, fi/oi i 11 orehe po najvišii dnevni ceni. Kupim več vagonov (12 do 15) Hvjih kostanjev in želoda. Blago mora biti suho in zdravo. Ponudbe je poslati v nemškem jeziku neposredno na Adolf Fara, Produk-tengesehaft, 5chwa-nenstadt, Oberoster-reich. 14494 Kurja očesa Nafbollše sredstvo oroti ktir-. lim očesom »Claven« ie tnast Dobite v lekarnah 4re*e-riiah aH naravnost Iz tvo:-j fliet la glavneea skladišča; M. Hrniak lekarnar — SI s a k Čavajte te ponaredb. 261 IZVANREDNA KULTEAI Železna služinska patent postelja zložljiva, s ta« peciranom madracom, zelo praktična ia vsako hišo, hotele, nočne službe in potujuče * osob« stane samo Din J90.—. Razpošiljam po poštne« norn povzetju. Bi???'«'::'* Kovčeg - gramofon prvovrsten, z 12 modernimi ploščami za 1000 Din naprodaj v Kolodvorski ulici št. 20-II. 43588-26 Kratek klavir radi selitve proda Eder v Sp. Šiški, Celovška c. 117. 43634-26 Katera gospodična ali vdova bi posodila za kratek čas gospode 4—5000 Din, ki bi jih nujno rabil do ureditve svojih pokojninskih prejemkom. Ce ima vsa' malo premoženja, ženitev m izključena, ker bo vršil tudi privatno službo. Je 40 let etar samec, neoporečne pre tekloeti. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »5000«. 42571-25 6000 kom. znamk različnih, lepo urejenih po državah, prodam za £00 Din. Interesenti naj pošljejo naslov na oglasni od delek »Jutra« pod značko »Evropske in prekomorske« 42533-33 Vata tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago! Zahtevajte vzorce in cenik! — Tovarna vate, Maribor, Dravska ulica 15. 13412 Lesena patent postelj'** zložljiva. • t«pecirani-n madracom, zelo praktična. stane samo D 253. Ležalka t» sončare —- (LiegcstuhI) oajnovije vr« •ti, stane samo Din 150. Madraci ponjeni t vol-ootn stanejo samo D 759. t. BROZOVie, ZAGREB ILICA 82. 252 OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacijo brezplačno. Š6 Ameriška iznajdba avtomobilskega štedilca bencina VValter Critchlovv 1985-C Street, Whea-ton, ni., USA., je dobil patent na štedilca bencina za vse avtomobile. Ta iznajdbi obstoja na izrabi izkušnje, da teče vsak motor ob vlažnem hladnem večeru bolje kot sicer. Novi »FORDI« dosežejo do 16 km z enim litrom goriva, stari »Fordi« do 26 km; vse druge znamke dosežejo 1/4 do 1/2 večji uspeh. 5 različnih modelov po ceni dol. 6.00 do dol. 30.00 nudi agentom 100% do 400% dobiček. 14376 Mr. Critchlow nastavlja povsod krajevne in glavne agente, ki lahko zaslužilo mesečno 250 do 1000 dol. Pišite še danes v angleščini in zahtevajte prost uvozni vzorec! Vaše ime Naslov: Mesto: Dežela: Urejnje Davorin Ravfjen. Izdaja za konzorcij »Jutra« A doli Ribnik ar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarn arja Prane Jezeršek. Za inseratni de )e odgovoren AJoizu Novak. Vsi v Uubtaiu.