MMu pletem v IZHAJA VSAK, TOMK, flHMg BI ftOBOTO. 0mm rmmmtm 1 HctUU 9ta tM. | ’T r>> * r ;; ! o* V i, Imdvastrlfo In obrt. 1 S H 0 1 S fUffoAninfL za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, m H leta 90 Din, za K leta 46 Din, mesečno 15 Din; za lnoremstvo: 1 TTvmtnlfltm ln upravništvo je v Ljubljani r Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v 10 Din, - Plača in to« se v Ljubljani Ljubljani št, 11.953. — Telefon št. 30-69- Leto XVIII. ouivj-' x ; -ntvrnoia o>:«m*>frr,! p. h'.?r W V Ljubljani, v torek, dne 11. junija 1935. -RS C»}i*'V>(f! r-xn;i lif i;Ct štev. 66. . • .J svtia Z zadoščenjem morejo gospodarski krogi ugotoviti, da je njih zahteva o nujnosti ustanovitve gospodarskega sveta prodrla na vsej črtii Kajti nikogar m več, ki bi tajil nujno potrebnost tega sveta, temveč različna so le še mišljenja glede načina sklicanja ali imenovanja gospodarskih svetov ter funkcij, ki jih naj prevzame ta korporacija. Zato je potrebno, da tudi o teh stvareh iz-pregovorimo nekaj načelnih besed. Predvsem je jasno, da ima gospodarski svet smisel samo v tem primeru, če je v resnici zastop gospodarskih stanoy in poklicev. Logična posledica te njegove osnovne lastnosti je zato, da gospodarski stanovi in gospodarske organizacije svobodno volijo člane gospodarskega sveta. Zaradi se nepopolne organiziranosti posameznih stanov, saj so kmetovalci še vedno brez svoje stanovske zbornice, je sicer mogoča potreba, da se za nekatere panoge gospodarskega življenja člani gospodarskega sveta tudi imenujejo, toda večina članov gospodarskega sveta mora biti izvoljena. Načelno je to stališče edino mogoče in sapio v tem primeru more gospodarski svet opravičiti vse one nade, ki jih javnost po pravici pričakuje od gospodarskega sveta. Kako se naj te volitve članov gospodarskega sveta praktično izvedejo, je stvar sporazumnega dogovora med gospodarskimi organizacijami in vlado. Prepričani pa smo, da ta sporazumni dogovor ne bo delal nobenih posebnih težav, kakor hitro bo v načelu sprejeta zahteva, da morajo hiti člani gospodarskega sveta voljeni. Prav tako je jasno, d* ne more biti gospodarski svet korporacija, ki naj bi le akademsko razpravljala o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Gospodarska javnost zahteva gospodarski svet ne zato, da bi slišala lepo doneče teorije o tem ali onem gospodarskem vprašanju, temveč ona zahteva definitivnih sklepov in predpisov, s katerimi bi se mogla sedanja gospodarska kriza omiliti; Zato ne more biti funkcija gospodarskega sveta samo ta, da izdaja svoja mnenja in poročila, ki niso za nikogar obvezna, temveč mora imeti gospodarski svet to avtoriteto, da njegovi sklepi tudi veljajo. Kako daleč naj segajo pravice gospodarskega sveta, o tem bi zopet odločil sporazumni dogovor med gospodarskimi organizacijami in vlado, toda na vsak način bi moralo biti pri tem spoštovano načelo, da je gospodarski svet korporacija^ ki soodloča pri reševanju gospodarskih vprašanj. Mnenja smo, da bi bilo državi le v korist, če bi bile funkcije gospodarskega sveta čim širše, ker bi mogel gospodarski svet premostiti tudi marsikatera notranje-politična načela, ki so danes skoraj nepremostljiva. Po pravici je večkrat naglašena nujnost, da se z večjim zanimanjem za gospodarska vprašanja ublaže razna politična nasprotja, ki bi se z ustanovitvijo gospodarskega sveta s čim širšimi pravicami rešila. Za uspešno delovanje gospodarskega sveta pa je končno potrebno, da se že v kali zatre vsaka možnost nasprotja med zakonodajnimi telesi in gospodarskimi sveti. Vsaka rivaliteta bi bila tu le škodljiva. Zato pa je potrebno, da se takoj v začetku jasno določijo funkcije gospodarskega sveta, da bo takoj spočetka jasno, o katerih stvareh sklepa gospodarski svet in o katerih druge korporacije. Tudi delokrog gospodarskega sveta glede na odnos do upravnih oblasti bi moral biti takoj od začetka jasno določen. Misel o nujnosti ustanovitve gospodarskega sveta je zmagala. Pray tako je jasno, da mora biti gospodarski svet v resnici izraz volje in zahtev gospodarskih krogov, da mora torej biti od njih svobodno izvoljen in ne imenovan, ali celo proti njih volji. Končno pa je jasno, da ni nikomur p omagano, Če bi se ustanovil gospodarski svet le za- radi lepšega, temveč le, če ima takoj v začetku tako velike pravice, da more soodlo-čujoče vplivati na razvoj našega gospodarskega življenja, a tudi političnega, kolikor se to tiče našega narodnega gospodarstva. Na teh načelih je treba takoj začeti priprave za ustanovitev gospodarskega sveta, ki je brez vsakega pretiravanja prvi pozitivni korak za omiljenje sedanje težke gospodarske stiske. #0ftprater< sijajno obiskan, ves Čas živahen ih.bogat na vsakovrstnih zanimivostih, ni treba še posebej podarjati. Novost letošnjega velesejma je bila mod,-na revija, ki je doživela vprav senzacionalen uspeh. Vse popoldanske in večerne prireditve so bile razprodane in vedno so bili gledalci nad vse zadovoljni. Vse kaže, da bo velesejem z modno revijo utrdil sloves naših šivjilj.in modistk tako, kakor je razširil sloves pohištvene stroke. Upajmo, da se s fen? začno tudi lepši dnevi za naše spretne modistke in Šivilje. Tako je tudi XV. Ljubljanski velesejem docela izpolnil svojo nalogo, podal razveseljivo sliko napredka naše industrije, obrta ih trgovin*; bil najmočnejša propaganda za naše domače blago, obenem pa docela Izpolnil tudi Svoj vzgojni namen, ko je z razstavljenimi predmeti opozoril na domače blago in obenem tudi na napredke, ki so bili doseženi drugod po svetu. Hofeetoa fe uctdiieiclczM&ke H e tarife Ureditev blagovne železniške tarife je eno tistih vprašanj, ki zadnja leta v praksi povzročajo gospodarstvu največ težav in je zato tudi naš list često poudaril potrebo, da se to vprašanje čimprej reši, da bo v notranjem prometu mogoča narav-nejša trgovska izmeno produktov. K temu vprašanju se je oglasi) v zadnjem »Jugo-slovenskem Llovdu« g. Joža P, Pazman, ki zahteva zlasti uretfiev Železniškega prevoza kmetijskih pridelkov. Med drugim našteva naslednje postavke in konkretne primere: Vozninske postavke niso v nikakršnem skladu s sedanjimi nizkimi cenami kmetijskih pridelkov in železniška voznina pre-obremenja blago daleč čez njegovo vrednost. Tako povpraševanje po našem kmetijskem pridelku doma ne more doseči niti naravnega maksimuma, ki bi ga moglo doseči ob sorazmerni voznini. Pri razdalji loo do 200 km prevzemajo razen tega ves prevoz zasebni prevozniki in se Že zato znatno zmanjšuje notranji vozovni promet železnice ter s tem tudi njeni dohodki. Iz zadnjih sklepov tarifnega odbora vidimo, da so odločilni činitelji kontno uvideli upravičenost naših zahtev ne le za znižanje, temveč tudi za temeljito reformo sedanje, železniške blagovne tarife. Zato je naša dolžnost, da že danes opozorimo na neke abnormalnosti naše blagovne tarife, zlasti v postavkah za kosovne pošiljke. S-klasifikacijo blaga so kosovne, pol-vagonske in vagonske pošiljke razvrščene v vozninske razrede. Za krompir velja na primer razred V. Ta razred ni uvrščen v vozninsko tabelo zaradi tega, ker se mora v nji nekaj označiti, marveč zato, da se more računati voznina, ki pa faktično šele omogoča prevoz pošiljk, če po- gledamo tabelo, opazimo, da so ti razredi večina le mrtva črka v tabeli, ker je voznina dejansko tako abnormalno visoka, da strankam take pošiljke sploh niso uporabne za prevoz kmetijskih pridelkov. Za to visoko voznino ni nikake opravičbe, zlasti ne za blago z nizko ceno in tudi za razdalje sto do dvesto kilometrov. • Krompir je zelo važna hrana siromašnih krajev in slojev, njegova povprečna cena je Din 30 za q oddajna postaja. Nihče se ne more poslužiti za prevoz krompirja kosovne pošiljatve. Pri 100 km znaša voznina Din 21,10 za q ali 70,33% vrednosti samega blaga. Pri 200 km znaša voznina 35,90 dinarjev ali 117,33% blagovne vrednosti. Bolj oddaljeno prebivalstvo sploh ne more dobivati krompirja .na kosovne pošiljke, ker bi moralo plačati pri 500 km Din 71,50 za 100 kg ali 238,33% vrednosti samega blaga. Podobno je za zelje kot enako važen pridelek. Cena mu je Din 10 ža q. Čeprav je cena toliko nižja, se pa voznina kljub temu računa po isti postavki ko za krompir «in tako znaša voznina že pri 100km 211%, pri 200 km 359%, a pri 500 km 715 odstotkov vrednosti blaga samega. — Repo pri oddajni ceni Din 6 za q plača tudi isto tarifo kakor krompir in zelje. Tako narašča cena za sveže blago že pri 100 km na 351% in pri 500 km za 1191,66%. Več ko abnormalne pa so Voznine tudi za blago, ki ima sicer nekoliko večjo oddajno ceno. Oves plačuje pri ceni Din 60 za q na sto km voznino Din 25,30 ali 42% vrednosti, na 200 km 43,20 dinarjev ali 72% ter na 500 km 85,80 ali 143 odstotke vrednosti. Koruza pri ceni povprečno 65 dinarjev plača kakor oves in znaša v primeri z vrednostjo voznina 38,92, 66,43, 132%. Še slabše je pri koruzi v Storžih, ki plačuje voznino do 84,33 pri sto in 286% \ rednosti pri pet sto km. Pšenica pa ima povprečno letno vrednost Din 110 dinarjev q natovorna postaja, voznina sc ji kljub temu računa po istem razredu V. kakor za koruzo in bvesi Voznina znese 23, 39,27 ter 78% vredno^ sli blaga. Kam gre sedanji sistem, se vidi pri prešanem senu, ki plačuje žfe na 100 km 156%, na 200 km 351 in na 500 km 516 odstotno voznino v primeri s svojd oddajno vrednostjo. Prešana detelja plačuje 117, 196,25 ter 387%, prešana slama 312, 523 in 1032% svoje vrednosti. Ako železnici prevoz sena in slame ni ljub, bi bilo bolje, da kotiovne pošiljtfd tega blaga odpravi. V kratkem pregledu ne morem označiti vseh anomalij Zanimiva pa je prav tako pfi industrjjskffi izdelkih, ki jih potrebuje kmetijstvo itt kjer voznina ni v skladu z vrednostjo‘blei-ga in sega neenako od 20 do 100 odstotkov. Tako plačuje tudi tu manj drago blago isto voznino ko dražje. Vidi se, da tarifa nima njkakegp sistema Za klp^?ika-cijo blaga. Od tujih proizvodov, ki jih potrebujemo n. pr. v vinogradništvu, im^ samo del primerne tarife, tako relija (ličje) s 4,68 'do 17i,78%, ker ne preobre-menja blaga. Presnet rafije je seveda le neznaten ih ne pomeni kot primer še hlr česar. #• Inf* fti-j 'r . •; , • Tarifni odbor se v kratkem sestane in interes našegg, lgneiijstva ter Železnic; sg-mih zahteva, da se te abnormalnosti odpravijo čimprej. Potrebno je, da se izvede temeljita revizija celotne blagovne tarife in da se voznmke postavke »pravijo vsaj v približni sklad š sodobnimi cenami kmetijskih pridelkov in ostalega industrijskega blaga. Kako izvesti načrtno gospodarstvo v kmetijstvu Češkoslovaške vodilne kmetijske organizacije so se izjavile za načrtno gospodarstvo tudi v kmetijstvu, ker ni drugače mogoče doseči boljših cen za kmetijske pror izvode. Predvsem naj bi se omejila proizvodnja žita, zato pa več sadilo repe, krmil in drugih dodatnih kultur. Nastalo pa je vprašanje, kako te sklepe izvesti v praksi, kajti izvedba je hila odvisna od stotisočev zasebnih gospodarstev. Ali bokfo vsi ti kmetski posestniki tudi pripravljeni izvesti vse te sklepe? Samo dva načina sta, po katerih bi se mogli ti sklepi izvesti S propagando, da se vsi posestniki prepričajjo, d* je v njihovo korist, če izpremene svojo agrarno proizvodnjo ali z reglementacijo, da se kratkomalo odredi, kaj mora gojiti ali saditi vsak kmetovalec. Prvi način je silno dolgotrajen in niti dovolj gotov glede uspeha, drugi pa bi mogel roditi tudi odpor. Sedaj predlaga dr. Vrany v > Izvestijah Češkoslovaške akademije za kmetijstvo«, (tudi takšno akademijo imajo Cehoslovafei) še tretjo možnost, ki se pa prav za prav naslanja na reglementacijo, čeprav prostovoljno. Dr. Vrany predlaga namreč, da jf treba z dobrimi cenami prepričati kmetovalca o koristnosti izpremembe njegove agrarne proizvodnje. Tako se je zaradi monopola povišala cena za krmila. Zaradi visokih cen je kmetovalec že sam izprevidak da se 'mn bolj izplača, če sam goji krmila, kakor pa da jih za drag denar kupuje. Za,tO je gotovo, da se bo proizvodnja krmil povečala. Na isti način se more izvesti ffrt črtno gospodarstvo tudi za vse drug© kmetijsko panoge, če vidi mopopoloka upirava* da je kakšen kraj posebpp ugoden za ge-' jitev te ali druge kulture, potem naj kupuje pridelke le iz tega kraja. Dobjra cen« bo potem že poskrbela, da bodo v tem k^ff ju gojili predvsem, pridejke, ki sp prir * za ta kraj. Tako bi se moglo izvesti pa-gospodarstvo brez vseh posebnih težkoč i brez drage režije samo s politiko, d ’ cen. Tcetie. Ufo jPm! Nemški Institut" sa proučevanje konjunktur objavlja v četrtletniku pregled o nadaljnjem zboljšanju v svetovnem goapiMiarstvii^ V naslednjem posnemamo po pPrs^et *fag-blattu« glavne misli celotnega poročila. Glpblhb krize smo doživeli pred tremi leti in Že dve leti se svetovno gospodarstvo spet dviga, uporno zanikanje tega zboljšanja pa kaže, da ostanki krize' še mcjČno za-^@^ajp< jjt)hovo in da se tudi sam dvig zelo raalikuj^ od dosedanjih. Industrjiska produkcija je sicer v nekaterih državah dosegla ali celo prekosila ono izpred vojne, toda ta razvoj ni skoraj nikjer tipičen za čglotno gospodarstvo. Japonska ima že nad 50% večjo industrijsko delavnost ko pred vojno, v kmetijstvu pa doživlja katastrofalno globino. V mnogih državah se brezposelnost ni iiiti približno toliko zmanjšala, kolikor bi ustrezalo zboljšanju v produkciji, v Angliji je na primer še dvakrat večja ko v letu 1929,, čeprav je produkcija to leto zdaj gpet, prekosila. Močno vpliva pri tem po-IDItožitcv prebivalstva. Večkrat in močneje ko v preteklih dobah se je tudi ponovilo poslabšanje, ki je vsaj deloma posledica umetnih, manipuliranih zboljšanj. Se danes je zboljšanje v mnogih državah le plod državnih intervencij, ki so nadomestile počasnejšo zasebno iniciativo. Pri tem je tre-^a upo^teVjati, df v, najvažnejših področjih ysake svetovne konjunkture, to je v svetov- i ri. ..................... ; v svetov**#» ia je padla m, države še zboljšanja, doslej še niti ne zavedajo, marveč še tonejo v nove težave. ICorijunkttirni razvoj posameznih narodnih gospodarstev je, torej skrajno neenoten, kar dokazuje, kako zelo se je razkrojila nekdanja konjunkturna skupnost. itljub vsemu se opaža v konjunkturnem poteku zadnjih dveh ,let povprečno na vseh področjih znatna okrepitev. Industrijska proizvodnja 21 držav, za kate^ so znane Številke, je v dveh letiti kljuD sunkom vsaj tako naglo rasla, kakor je v krizi padala, in Stoji zdaj le še malo pod viškom 1. 1929. Ziiaha brezposelnost je l. 1927. štela sedem ihilijonov oseb, dosegla v 1. 1933. najvi&jo ib 30 milijo] skoraj za eno tretjino. Cene najvažnejših afrovin,; y svetovni trg&vfni ib st spet Spotmfgler M približno polovico dotedanjega padca. Tudi višina cen v poe*dimh čfrzavah je zrasla, izvzemši države zlatega bloka in srebra. Mnoge 2a krizo značilne napetosti so s tem odpadle, »škarje« med industrijsko in kmetijsko proizvodnjo so se zaprle, realno brefrfe. dolgov j.et padlo in plačilna bilanca agrarnih držav je olajšana te se plačevanja dolgov spet nadaljujejo. Pomagano je bilo že s tem, da so se med krizo tiakOpičene zaloge Sirovin zdaj deloma oddale. Indeks zalog je od marca 1. 1932. padel za ca l9#/o. Kakor blago so prešli že tudi efekti reflacijo in je sedanji ii ternacionalni tečajni niVd delnic za približno 53%, nivd rent pa za 24°/o nad globino iz 1. 1932. Cra,\r #^ Mie p&itivne silg omejene, se je ww ftti irM let™ svetovno uveljavila okrepitev, (ki v marsičem ne zaostaja za došiej znanimi dobami dviga. . Rastoča tendenca svetovne konjunkture se je Splošno vzdržala tudi v zadnjh iriese-cih. Dramatični dogodki v denarstvii — marčni padec funta, razvrednotenje belge in gd&njškega gold., krila zapadno-evrop* skih valut in posledice ameriške srebrne politike — so sicer znova povzročili vznemirjenje in potegnili nekatere države še globlje v krizo; toda splošno je višina gospodarske delavnosti — neglede na sezonski dvig v industrijskih deželah — prfe-segla višino izza konca lanskega leta. Zboljšanje dokazuje zlasti mednarodni indeks Industrijske pfodiikcije. V primeri z letom 1928. (= 100%) se je ta indeks povzpel od 102 v decembru 1934 na 107 v letbštijefti JtintiArju iii februarju. Čeprav se dvig cen V Severni Ameriki ne bo vzdržal, najbrž^ padec le ne bo se^el globoko. V februarju in marcu so" bili svetovni blagovni in efektni trgi sicer izredno Šibki, pri čemer se je gotovo uveljavil mimo spekulacije tudi padec funta. V aprilu iti maju pa so se te izgube spet popolnoma ali vsaj delno popravile. f -■'> tv -.ti ’.Vi ■/?: ■ rr-fft or ozir: d. i naslov: Društvo akademikov komercialistov iz Slovenije Iv roke g. Vicelal, Zagreb, Radišina ul. 11/1 desno. Naša trgovinska bilanca š' poedžfliini državami , Kakor dokazuje statistika, ki jo je izdelal tatističui. oddelek Zavoda za po: la trgovine,’ smor v ti najbolj aktivni v prometu z Italijo, najbolj pasivni pa v trgbvini z Anglijo. Pasivni smo bili v trgovini teta 1934.: za iriftij. Dih GVUti zboc iveat cea tujski pcomet V četrtek je zborovala v Ljubljani Zveza za tujski promet, ki praznuje letos svojo tridesetletnico. Na zboru je govoril predsednik Zveze načelnik dr. Marn in. po spominskem počtiŠčenjS pokoj, kralja Zedi-nilelja ter po svojem- pozdravu prisotnim naštej n^važnejša sedanja vprašanja tujskega prbriieta v Sloveniji. Podrobno je poročal o uredbi, za pospeševanje turizjna, ki v svoji sedanji ustavi ne ustreza vsem zahtevam prometa. Z njo se namesto dosedanjih organizacij uštanby,e poverjeništva v vseh IV oviščih, ni pa bila šg objavljena ih s£ v. kratkem sestane anketa, ki jiaj uredi še/nekatera važna vprašanja. Nato tjo biinska uprava izdala uredbo o letoviščih. u ■ ;..........\. ■ Na obenem Žljoru. je zastopal trgovinskega ministra naijelnik Grgaš^vič, kije Zvezi čestital k njenemu, delovnemu jubileju. V imenu bana Dravske banovine pa je izrekel čestitke svetnik,dr. Ogrin. Nato je poročal bifejski župan Vovk o nevarnostih, ki jih povzroča v fuj$kem pjometu gospodarska' Avtarkija. Letos kaze začetek sezone, v..« vusni V.j-''o- .... da bo bilanca dosti slabša od lariske. Med-narodhe prometne oihejitve so krive, da ima Bled doslej komaj nekaj; nad 150 gostov dnevno, dočim jih je bilo lani v tem času nad 400. Ako upoštevajo, kakšne žr-•ve in za propžtgaftao* se >im velika šKoaa tdj-skega zastoja. Res je, da se je tudi letos prijavilo veliko število tujceVj lit soTie pi pozneje odjavili zaradi težki* pri nabavi valute. Zadnji udarec je bjla poluradna avstrijska kampanja proti potovanjem v našo državo, o čemer smo v našem listu že poročali. Padec tujskega prometa pomeni za vso Gorenjsko hud udarec. Boljše razmere za naš tujski promet .si obeta načelnik Grgaševič od vrste praktičnih sporazumov s tujimi državami za oživitev tujskega prometa. Sporočil je, da se v kratkem urede ti stiki tudi z Nemčijo, Avstrijo in Madjarsko. Vlada pa bo skrbela tudi sicer za to, da Slovenija zaradi zastoja v lujskem prometu ne bo oškodo- vana. akademiki komercialisti šo se organizirali One 1. i: ni. je bil v Zapretiti ustanovni občni zbor »Društva akademikov kbmer-ct?!Hstbv iz Slovenije«, hid katerem fe bi! izvoli erthašledh ji odborf predsednik: Al-btrt Viela, pbdpredjs.: Milah. HreS&k; t,aj-nikl Vikttt^ Žiberna, blagajnik: Franc Až-trtan. Odborhiki: KoriraB Mič, VlddO Stergar; Boris Šdmdn, Stane Rajiotec. Nadzorstvi: Herta' Hais, FfedoV Hora&ek. R^sbdiSče: Mihael Krarijc, Mojtttir Pe-čijvirik. Potrebo j6o ldstnem driištvu so občutili Slovenci, ki študirajo v Zagrebu na Eftttfi.-ftttirierfe. Visoki šbli, Že dolgo. Posebno se je Iii potreba poveCald žadnji 2 leti; ko je britok ŠloVencev na io šolo, iz trg. akSdeitiij, dfečutno narasiel. 0fclbvOTje v. idru^ih slov. bkad. društvih, fci lu Že obsfbifflo, je bilo Vadi zako-flA ki tinivfcrž. ‘i)®užWijih, ki frfetira E. K. Y. ciito posebej, precej Onemogočeno. tlsfmbVni dfeti zbbr fe na Tisen način kako velika je bila potreba ih hotenje po društvu. Društvo se je postavilo na popolnoma strokovho podlago in je vsako politično delovanje v okviru društva oz, izrabljanje društva v pdlitičrie svrhe v pravilih z najstrožjimi sankcijami onemogočeno. Kot glavni cilj si je stavilo društvo: da združi, akademike komercialiste iz Slovenije, jim polom predavanj in disikusij s področja komercialnih, ekonomskih »n socialnih ved, potom ekskurzij in z detajlnim proučavanjem gosp. razmer Jugoslavije s posebnim ozirom na Slovenijo nudi priliko, da se uspor šobijo za poznejše delovanje v gospo-dpfskem in javnem življenju; dalje da v stiku in v sodelovanju z gospodarskimi institucijami omogoči svojemu članstvu, da po končanih študijah realizira svoje znanje in sile v korist našega narodnega gospodarstva. Odbor 'poziva s tem vSe one, ki lahko v smislu pravil postanejo člani društva in tildi vše One; ki se zanimajo za delo in težnje drUštVa in fti jfth je na te^m, da društvo doseže svoj cilj, da se obrnejo na z Anglijo 150 sFrapcift 127 z Britansko Indijo 108 z Združ. drž. Sev. Amerike 73 z Brazilijo 55 z Argentino 50 z Nizozemsko 35 z Rumunijo 25 s Poljsko 16 z Japonsko 18 s švedsko 12 Aktivni pa Stno bUi,v iunanji trgovini: .‘I, • ' \ za »lilij. Din * z Italijo 243 r* Avstrijo • 192 z Nemčijo 101 z Belgijo 94 z Grčijo 87 s Španijo 45 s Švico 44 z Madjarsko 34 s Češkoslovaško 19 z Egiptom is Iz teh številk se jasno Vidi, da bi mogli že samo na podlagi svojega uvoza prav znatno dvigniti svoj izvoz, če bi seveda sistematično začeli izkoriščati vse možnosti, ki jih nudi naš sedanji uvož. Dr. Strafella se zagovarja V dunajskih listih je objavil dr. Strafella : svoj odgovor, na jugoslovanske liste, ki so mu očitali, da ovira tujski promet z Jugoslavijo. Dr. Strafella pravi, da ni res, da bi ilnel kakšno anhnozno|t proti Jjugosla- goalavijo m da se tuda vedno bolj manjša število jugoslovanskih turistov v Avstriji. Tako ^la je padel avstrijski izyoz od 169 mmjoiiOv , SUingov v L 1929 na 37 milijonov siluigov v 1. 1034. Število jugoslovanskih turistov pa se jej zmanjšalo od 37.018 v I. 1932. iyi 21.573 v 1.1934. Zagovor dr. Stra-felfe pa ne d^ži čisto, Ni padel satao avstrijski izvoz 'v, Jugoslavijo^ temveč tudi jugoslovanski, v Avstrijo. Nazatdiovanje j6 torej obojestransko. Ce pa je padJo število jugo* slovanskih turistov v Avstrijo, je pač razlog da i® Sivlm« v jA^vetriji predrago za nafe§> ljudi.,.«, dinarji, je življenje v Jugoslaviji tako poceni, da si avstrijski i px i|irsipijo denar, če pridejo v Jugo-jo. Dr. Strajella pa bi 'moral tudi upoštevati plačilno bilanco med obema državama in" potem bi moral priznati, da je vendarle položaj Avstrije mnogo bolj ugoden, kakor pa navidezno izgleda iz nje-goviti številk. Sioer pa je ®por v tem, da se z avstrijske strani naš turistični promet ovira, odnosno ne olajšuje na ta načimi, kakor se turistični promet od naše strani z Avstrijo. In v tem pogleidiu bi želeli videti konkretni^ dokazov, da so naši očitki neutemeljeni. To pa velja tudi za obmejni promet, ki je zaradi raznih odredb avstrij;-•skih obmejnih uradov skoraj popolnoma prenehal. Prevoz blaga z letali Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je pozval družbo Aeroput v Beogradu, ah je pripravljena sprejeti blagovne tovore lahko pokvarljivega blaga za zračni prevoz. Aeroput je predlog sprejel. Zato poziva Žavbd vse interesente in tvrdke, da mu sporoče tržišča, kamor bi se pošiljalo redno te vrste blago, da bi se mogel uvesti rediti prevoz z letali na določene dni, dnevno ali tedensko ob ustreznih pogojih-Sporočiti je tudi podatke o gornji meji prevodih stroškov, ki bi jih fo blago ob normalnih cenah moglo utrpeti. Občni zbori Jugoslovanske tekstilne tvornicc Mautner d. d. v Ljubljani bodo imele XII. občni zbor 21. jUnija ob pbl šestih v Kredithfem zavodu za trgovino in industrijo. Delniška trgovska in industrijska družba Hartnbr v Murski Soboti bo imela občni zbor 25. junija ob štirih v Prekmurski banki. Industrija platnenih iidelkov d. d. Jarše sklicuje 1. občiil zbor za n'edeljo 23. Junijh ob enajstih v Jaršah pri Domžalah. delili ftnc* T^3fS?rS!! zunanjega ministra Tevfik Ruždi Arasa najej Perzijo, nato £>a Moskvo, Beograd in Jm.Jm* -Jm* Beneš je bil v Moskvi zelo slovesno sprejet. Po pozdravu je dr. Beneš v svojem go-vOT#p[ t9L i,^'NVifVft)kii^l#SkA;iVlada bo >po pisavi nekaterih listov bolj nemško orientirana ter skušala doseči sporazum s Hitlerjevo Nemčijo. Mussolini je pri pregledu sardinske divizije ob njenem odhodu v Afriko navduševal vojake z daljšim govorom, v katerem je med drugim dejal; Velike naloge imamo pred seboj in izvršili jih bomo brezobzirno. Prav nič se ne bomo menili za to, kaj pravijo o naših namenih izven naših lrifeja. Svoje zadeve bomo uredili tako, kakor smatramo mi za pravilno ter se ne bomo menili za svetovno mnenje. V pospešenem tempu so začeli v italijanskih pristaniščih vkrcavati vojake za Afriko. V dveh do treh dneh bo že vsa novo mobilizirana sabaudska (sardinska) divizija na poti v Afriko. Eden je v parlamentu pri poročilu o ita-lijansko-abesinskem konfliktu odločno zanikal vesti, da bi nameravala Anglija prevzeti protektorat nad Abesinijo. Nasprotje med Anglijo in Italijo se je zaradi AbeSinije zeltf poostrilo. V RimU je prišlo že ponovno db protiangleških demonstracij ter sO morale oblasti angleško veleposlaništvo močno zastražiti. Tudi italijanski listi neprestano napadajo Anglijo. Posebno ostro je napadel Anglijo lišt »Ottobre«, ki velja kot glasilo vojaških krogov. PraVi, da se Abesinija Upira italijanskim zahtevain samo žaradi potuhe, ki jo dobiva iz Londona. List pravi nadalje, da se Italija ne boji niti vojne z Anglijo, ker bi italijanska letala v par urah izpremenila Malto v puščavo. Če hoče Anglija vttjno, jo Italija sprejema. Francoska Vlada se trudi, da prepreči zopetno razpravljanje abesinskega spora pred Društvom narodov, ker je po zadiijerti Mussolinijevem govoru prepričana, da bi Italija izstopila iz Društva narodov, če bi še to izjavilo proti Ujej. Med hajihverovci in kršč. Socialisti traja še kar liaprej bbj: HajmveroVci So hoteli doseči razpust kršč. socialno oborožetiih formhcij, kar pa se jim zaradi odpora kršč. socialcev til posrečilo. Sedaj hočejo doseči vsaj razpust Kunschakove mladinske organizacije. Ameriška delavstvo je silno razočarano nad popustljivostjo Roosevelta, ker ni brri-nil z novimi zakoni Nire. Ni izključeno, da bodo Skušali delavci rešiti od Nire proglašena načela z generalno stavko. Japonska je začela energično akcijo, da Si osvoji Še vso severno Kitajsko s Pekih-gom in Tientsinom. Španski parlament je podaljšal izredno stanje v Španiji za dobo enega meseca. j Scnafsfve^. Poštna hranilnica v maju Število vlagateljev 'še je v maju povečalo 7,a 3.653 na 333.023, hranilne vloge pa za 7,3 na 783.7 milijona Din. V primeri s 1. majem 1934. »o se vloge povečale za 131,1 milijona Din. Število čekovnih računov se je povečalo ža 151 na 24.852, vloge pb čekovnem računu pa so se zmanjšale za 42 ria 1032 milijonov Din. Ves promet po Čekovnem računu je znašal 5191 milijorio^, Mm le 4975 milijonov Din. Stanje naših klfringov Po izkazu z dne 4. junija je bilo stanjte naših aktivnih kliringov naslednje: Naš saldo proti Nemčiji je ostal z 294‘0 nrilijOna dinarjev neizpremenjen. V kliringu t Italijo je naš saldo zopet narastel, in sicer Od 47,2 na 49,7 milijona dinarjev. Kliring i Bolgarsko pa jfe- popolnoma izenačen. Ttrdi kliring s Šriteo je bil že prejšnji teden izravnan. * Narodna banka razglaša, da bo prodajala uvoznikom blaga iz Nemčije nemške marke za polbvico fakturnega zneska po za 8% znižanem tečaju samo do 15. junija. Ta ugodnost po 15,. juniju nikakor ne bo podaljšana in naj zato uvozniki do tega; termina polože pri kakšni pooblaščeni banki ali,pri Narodni banki protivrednost. Avstrijsko notranje posojilo v višini 175 milijonov šilingov jo bilo znatno prepisano. Že v 24 urah ^arra. pleaira la kemična snaii obleke, klobuke itd. Skrofei in ivetlolika graje«, ovratnike in maaiete Pere, suži, manga in lika domafa perilo tovarna JOS. REICH Poijanaki nasip 4—«. 8elenbnrgera ni. S Teleftn it MS-7S. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode »so imele dne 16. maja svoj 16. redni občni zbor, ki j© odobril od uprave predloženo poročilo. V poročilu se med drugim konsta-tira, da se je potrošnja papirja v Jugoslaviji nekoliko dvignila. V -primeri z letom 1933. je proizvodnja papirja narastla od 812,4 na 912,2 vagona ali za 12.3%, proizvodnja lesovine od 240,47 vagona na 277,95 vagona ali za 16%, dočim jte proizvodnja celuloze padla fca *2 %, tO je od 497,4 na 489,7 vagona. Proddkcija pa še ni dosegla višine v 1. 1931, še manj pa Etajvišje v 1. 1929, ko je sama produkcija papirja dosegla 1844 vagonov. Kosmati dobiček družbe je znašal 10,9 milijona, čisti pa 1,530.507. Odpisi so znašali 4,620.296 Din. Upravni stroški 2,1, dav--ki-pa 1,1 milj. Din. Družba izplača-4%, di-vtcteifflte, to j* p»odbtt*o dt*Mendtwga dav* | Hqidie:~C)ubltana ^__ Sreda, dne 12. junija: 12: Nekaj zborov ja ploščah — 12.45: Poročila, vreme — ;13: Čas* obvestila — 13.15: Radijski orkester: Priljubljene opere— 14:. Vreme, spored, borza — 18: Uverture na ploščah —j Ji8.15; Prenos produkcije šole Glasbene -Matice iz Fiiharmonije • —. 19.15: Čas, pomočite, spofedj.obvestila — 19.30: Nacionalnim uffc =— a9: Razvoj operne glasbe ll! del, cert tijuBljanskega sramel kvarteta, vmes poje g. Mirko P/emelč — 21.30: Čas, po- , — 22: Iz naše donlM ' vini. 4 II«; orkester, vmes >]* ga -juga (plošče) — 12.45: Poročila,. vreme — 13: Čas, obvestila — 18.15: Iz štoVari-skega severa (plošče)'— 14: Vreme^ spored, borza — 18: Pa moje ženke glas mi dela kratek čas (narodne na ploščah) — 18.20: Slovenščina (dr. Rudolf Kolarič) — 18.40: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19: Nacionalna ura — 19.30: Prenos operte »Travlata« (Verdi) it Pt^gV sodelujejo člani milanske »Scale«, v odmoru: Čas, poročila, vreme, sporedi ; j <1 - i - i;; i, l fr Popravljamo. Članek o zadružnih gostilnah, ki so pravno neutemeljeni, nismo prejeli od Zveze gostilničarskih zadrug, temveč od Združenja gostiln, podjetij v Ljubljani. Taksa t*a s Trgovinska zbornica' v Beogradu je naslovila na beograjsko finančno direkcijo naslednjo predstavko, ki bo gotovo zelo zanimala tudi naše kroge. Predstavka se glasi: »Nekateri davčni organi v Beogradu zahtevajo od trgovskih podjetij delniških družb, da plačajo takso po postavki 20. taksne tarife, in sicer tudi za primere, ko ni nobenega pismenega potrdila in nobene listine o službeni pogodbi, ki je zavezana tej taksi, vrhu vsega pa še groze s kazensko takso. Vse kaže, da postopajo ti organi po nekem prejšnjem, sedaj ne vefl veiljavnem razpisu, ki je določal, da so pismene službene pogodbe obvezne, in da ti organi ne vedo za poznejši razpis davčnega oddelka finančnega ministrstva, ki je bil objavljen v »Službenih novinah« z dne 16. avgusta 1933 in v katerem se jasno pravi, da so zavezan« tej taksi samo služb, pogodbe, o katerih govore §§ 207 in 324 zakona o obrtih, in šCer samo takrat, Je'obstoji o njih kakšna (pi*meim)‘ listina. Če pa (pismenega) potrdila ni, ptaem tudi ni takse. V tem istem razpisu je tudi ta stavek: »Zlasti se naglaša, da s § 207 obrtnega zakona ni predpisana dolžnost, aa se morajo službeni odnošaji med delodajalcem in . J ; k j 1 • * J i ", \ i ' ’ l' , \ . _ it t •J 1 ltzcivt izvoza, odnosno konkurenčne sposobnosti svojih izdelkov, niso dali zadostnih uspehov, nasprotno se je pokazala kljub vsem olajšavam tolika razlika v cenah, da je nemško blago celo izgubljalo nekatera tržišča in se je promet zmanjšal. Od 1. 1929. do 1933. je nemški izvoz nazadoval od 9833 na 3787 milijonov mark ali za 61'5®/o. Zlasti po znižanju angleškega funta so še pričeli nemški izdelki umikati1 9 tržišč severne Evrope, namesto njih pa se je povečal delež konkurenčnih držav. V štirih letih krize se je riajbolj zmanjšal nemški iZVoz v vžhod-ne evropske dežele, kjer je kupna moč kmetijstva katastrofalno nazadovala, deloma pa ffidi zaradi dolge torinske vojne s Poljsko in zaradi težnje Češkoslovaške, da doseže v svojem prometu z Nemčijo ravnotežje. Tako je izvoz iz Nemčije v vzhodne države padel na eno petino. Padec izvoza v Belgijo, Holandsko in Švico pa je bil kljiib svojim 50 odstotkom vendarle še manjši ko splošni padec svetovne trgovine v teh letih. Te države «žito žele ohraniti plačilno sposobnost Nemčije, ki jim je dolž-nica. IzVoz v1 Anglijo in Fraticljo pa je med tem občutno padel, v prvo zaradi devalvacij#, v drugo zaradi povišanja Carin in zaradi kohtingehtiržihja' Padec tfgovine z Rusijo upa ■ Nemčija kmalfl urediti i nbVb, Že sklenjeno trgovinsko pogOdbo. Za nemški izvoz pa je zhačilho, da se je 80odstotfio usmeril v Evropo in le ostanek 20 ®/o v čezmorske države. Njen položaj v svetovni trgovini se je v letih krine in depresije zelo p«tati3ai. *■ ■ ** f* mm . Kako velik je za Nemčijo pomen večjdga ižvoža, pa spoznamo že iz njene odvisilOBti od uVoza sirdviri, brez khterffga ttl se 1lio-ralo njeno notranje gospodarsko življenje sploh ustaviti. Denar za naltSp šifovin je zdaj glavni problem. Od|t>čno pa se ^izjavlja nemško gospodarstvo p**oti v^it^ni eks-perinientotn. Namesto inflacije Zahtevajo kritja za znižanje cen izvoznega blaga. „To se je poskušalo doslej doseči z dopolnilnim izvozoin pod tečajem nemškega trenira, ki se pa ni izkazal Rafliko i^j ii odŠlej kl-ila industrija kotrlajfečji koristfiik' j»o-trpie lu>iyuiikUirne o^ltve. SitrošJ^ te akcije naj se prevale na relerve all-odp^e, ne pa na cene. Gotovo je skrajna ^otrAba, da Nemčija podpre izvoz. Med predlog se ^vaji ^asti, sistem izlavnalne Magajne P« sssi fiSbirsL' tijega večjeg» praimta in Višjih* cen. Ižy; ZflmCTra 'fcfega ni mogoča brez zaupSrifaJfl kre^fii^. /ftrelirano mednarod- z ne m#e V tek ftlfišifietija,»ledna- je zato treba obravnavati tako kakor ravna zasebni uprtik pri svojem dog*, bo bpomogla šele po ureditvi mednarpdr nih političnih dolgov. Doslej jdia sft veš em giblje v zgrešenem kroeju: z ene ani se zahievajo.ižplačila, ki bi se mo-vesti komaj v dobi proč vita, z druge Strani pa se onemogoča povratek prosne,-Ipitete s trganjem cloigo^.. Službeni list kr. banske ttpravel^rjIV^e banovine' z dne 8. junija 1885 objavlja: Pravilnik k uredbi b safiaciji glavnih bratovskih skladnic — Pojasnilo za izpit absolventov srednje gozdarske šole jf' Oprostitev turističnega pro-»agtaidnega materiala iz Poljske od uvozne ?wlriHie —- IgprGirtembe v pravilniku o postranskih prejemkih prometnega osebja ■+■ Odločbo o dopolnitvi točke 4, opazk k XV. iftftlil uvozne carinske tarife (za rudarstvo) -7- Telefonski promet z Anglijo — Odločbo ^prehodni dobi za uvedbo sivorjave, odnosno cikaste pasme v -ljubljanskem srezu •— Objave občinskih davščin —• Razglase *«blastev, nešteto dražbenih oklicev ih raz-<|6 objave* Avstrijski uvoz živine r Avstrija je določila kontingente za čas od 9. do 15. junija sosednim, državam: ^ ------------------------ —------------------------------------------ 35. redni občni zbor Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani bo v torek, dne 18. t. m. v posvetovalnici Združenja trgovcev v Ljubljani. Samostojne predloge je treba predložiti društvenemu predsedstvu pet dni pred občnim zborom; Dnevni red občnega zbora je običajni. Goring je ob odhodu iz Jugoslavije dal riovhiarjem daljšo izjavo, v kateri je nagla-šal, da mu bo ostalo bivanje v Jugoslaviji i nepozabnem spominu. Za Nemce bo v bodoče pravo veselje potovati v Jugoslavijo; ke> tu prihajajo neprikrito do izraza simpatije do nove Nemčije. Poln hvaležnosti se poslavlja od Jugoslavije, te velike države, ih izreka najlepše želje zft njeno bodočnost. Goring je bil odlikovan- z redom belega orla I. razreda, minister Kerrl pa z redom jugoslovanske krone I. stopnje; Poslanik dr. Leonid Pitamic je bil povišan V vi§j0 skupina ter obenem razrešen svojih dolžnosti in postavljen na raepolb^ ženje. Rado Železriik, član Narodnega gledališča v Ljubljani, je nenadoma umrl. Pokojnik je bil talentiran gledališki umetnik,1 ki si je pridobil nepozabnih zaslug za razvoj slovenskega gledališča. Bodi mu ohranjen svetel spomini , Bivši poslanec dr. Nikič je. kot lastnik Jugoslavenskega dnevnika prijavil sodno poravnavo podjetja, ki ima 1,95 milijona aktiv in 2y4 milijona dinarjev pasiv. Prometni minister inž. Vujič je odobril razpis za gradnjo prvih dveh odsekov na prfcgi KopTivnicft—Varaždin. Liteitacija Za odsek: Koprivhica—Ludbreg je razpisana na dan 13: julija, licitacija Za' odsek Lud1-breg—Varaždin pa na dah 221 julija. Nal osješkem kongresu je obtoženi bivši narodni poslanec dr. Jevremovič pri Zaslišanju težko obremenil bivšega ministra BožO Maksimoviča, ki da je zakonu o Odkupu fideikomisnih veleposestev ščitil interese teh veleposestnikov. Na meji blizu »Ravbcrkomande« je bil ustreljen posestnikov sin France Švigelj, ki je bil že potrjen! v italijansko vojsko in ki se ni hotel ustaviti ha' poziv italijanskega detektiva, Ta: jie nato nanj streljal in ga ubil. Na seji opijske komisije Društva narodov je bilo kohstatirano, da ni bilo niti enega primeta, da bi se iztihotapljal opij iz Jugoslavije. Leta 1934. je imela Jugoslavija 11.400 kg sirovega opija in 250 kilogramov alkaloidov. Mednarodna konferenca za delo je bila slovesno otvorjena v torek z nagovorom italijanskega vladnega delegata de Miche-lisa. Od 62 držav, ki so članice urada, je zastopanih na kongresu 48. Število članic .... ., _. postane plačnik. Mednarodna ffcjovina fti vlad koaierene« W dttie- no /~\ o m A n I n C£kl rk T~V A 111- ari I 1« , ■ nrt nvl ^ jimija --------------r-3'T-r- Jugoslaviji (normaim koirt.) 100 goved, 404 mesnih prašičev, 2000 mastnih, 230 q svi-piire, 184 q mangališkega mesa in 384 te-fet. Za Dunajsko novo mesto je določenih ®0 svinj, za Gradec 100. Rumuniji. js do-voljen uvoz 155 goved, 1259 prašičev obeh vrst, Madjatski 140 goved, 1850 prašičev m 400 telet, Poljski 2363 prašičev, 412 man- ‘Pcnudbe Italijanska tvrdka Luigi Fracassi, Idi no, Scali Luigi Bertini L želi prevzeti- , . ______ * —, —----------- stopstvo jugoslovanske lesne izvozne, tl galk In 600 telet. Kofttlngentiran je tudi k«. *#widbe je na gornji naslov pos 34 zastopnikov delodajalčev, 84 zasJoMrikov delojemalcev in 237 tehniSSib strokovnjakov. Papež namerava izpremeniti določila o volitvi papeža na ta način, da bo ombgOSB ttidi katoličanom vzhodnega Obfeda, da Ite udeležijo volitev. V konklaVe bi bili todi povabljeni patriarhij Anii^biji, Aleksad-driji, Dam*rf:uf Mosttlu Ui Libanonu. Tako Vsai ^Oroifa duS^ška^iue^eie Press««, PfCrdsetfhik trooSerflf fe prejel ostaii šefa Nire Richberga. Perzijski šah je izdal dekret, da mor vse prebivalci odložiti fes in mesto nositi klobuke. Menda bodo v resnici 1 liosili fese le še v Jugoslaviji. y Znani madjarski delegat pri Društvu1 redov Tibor Edchardt je imel dvoboj j sablje s poslancem Szallajem. Oba stt pri dvoboju lahko ranjena. Razbojniški napadi so na sovjetskih 3+-leznieah vedno bolj pogosti. Pred kratkim so izrekla sovjetska sodišča osem smrtnih obsodb nad temi železniškimi razfc Sovjetska ladja »ČernjiševslU« se; topila z vso posadko. Uionilo je 57 B^zi vlak na progi Leoben—Selztat del v avtobus in ga popolnoma zdrob štirje potniki v avtobusu 80 bili ubiti; Pri zadnjem strašnem petresu v Belud stanu je izgubilo po uradnih podatkih ljenje 60.000 ljudi. i v HCiSCtn Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. - Za Tiftmho-MortriiAo d. d. »MERKUR« kot Izdajatelja In tiskarja: a MIHALEK, Ljubljana. GRADBENI MATERIJAL: Trstje za strope lastnega izdelka, Bakula za Strope in senčilo za vrtnarstvo, Parketne deSBice, Asfaltna strešna lepenka, Lepenka za izolacijo, Izolačne plošče, Bitumen juta za izolacijo, Resitol za izolacijo, Aresit specijalna strešna lepenka, Bitumen meksikanski in rumunski, Asfaltmastiks, Lesni cement, Destiliran katran, Karbolinej, Strešni lak in razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenike! JOS. R, PUH, LJUBLJANA, HadeUt, Ut dma TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO JUiJLiLAleksandrova cesta 9 Pritličje levo Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode {L d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh ga kruha 3-50, črnega kruha 3, žemlja mala Din —-50. Sadje: 1 kg jabolk II. Dii: 10, III. 8, orehov 6, luščenih orehov 20, suhih češpelj 6 do 10, suhih hrušk 7, 1 kos limone —'75. Špecerijsko blago: 1 kg kave Portoriko Din 78, Santos 54, Rio 44, pražene kave I. 98, II. 64, III. 54, 1 kg čaja 96—130, kristal belega sladkorja 13'50, sladkorja v kockah. 15'50, sladkorja v prahu 16, medu 18—20, kavne primesi 16, riža 5—12, 1 liter namiznega olja 12, olivnega olja 16—30, bučnega olja 11, vinskega kisa 4, navadnega kisa 3, petroleja 7, špirita 11, 1 kg soli kamene 3, celega popra 38, mletega popra 40, paprike 20, sladke paprike 22, testenin 6—10, mila 11, karbida 8'50, sveč 15, kvasa 32—36r marmelade 8, 18, 28, sode za pranje Din 2. Mlevski izdelki: 1 kg moke št 00 Din 2'60—2'80, moke št. 0 2'60—2'8Q, moke št. 2 2^40—2-60, moke št 4 2-20-2M0, moke št 5 2'30, moke št. 6 2—2'2Q, ržene enotne moke 275, pšeničnega zdroba 3'25, koruznega zdroba 2, pšeničnih otrobov 1‘50, koruzne moke 175, ajdove moke 3'5Q, kaše 3'50, ješprenja 3-50, ovsenega riža 7. Žito: q pšenice Din 180, rži 160, ječmena 170, ovsa 130, prosa 160, koruze 13^0, ajde 160, fižola 200—350, graha 1200, leče 1200. Kurivo: q premoga, črni trboveljski Din 35 37, premoga, črni zabukovški 35—39, premoga, rjavi velenjski 20—24, m* trdih drv 85, q trdih drv 30*—, m* mehkih drv 65, 100 kg mehkih drv 22. Krma: q sladkega‘sena Din 45, polsladkega sena 40, kislega sena 30, slame 30, prešane stane več Din 5-—. Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate Din 4*—, 1 glava solate 0‘25—0‘50, 1 krožnik zgodnje drobne solate 1, kislega zelja 3, karlijola 8—10, špargljev 10—12, kolerabe 6, 1 kom. kolerabe 0'50, 1 krožnik špinače 1,1 krožnik kumar 20, 1 kg graha v stročju 6—7, fižola v stročju 12, čebule 4, česna 8, krompirja zgodnjega 6, krompirja poznega Din 150. Zagrebški tedenski sejem Zadnji sejem jo bil zelo uspešen. Dogon goveda je bil večji, dogon konj pa slabši ko v prejšnjem tednu. Povpraševanje se je omejevalo na domače kupce, vendar pa po cene ostale neiz/premenjeme. Mnogo prašičev je bilo prodanih v Trbovlje in v Ljubljano, pujskov za pleme pa v Dalmacijo. Dogon: biki 42, krave 598, telice 16, voli 180, junci 62, teleta 224, konji in žrebeta 421, praaičj 696 in pujski 458., Cene; biki kg žive teže 2,75 do 3, krave za meso 2,50 do 3, za klobase 1,30 do 1,80, telice 2,60 do 3,60, za pleme po 800 do 900; voli I. vrste po 4,30 do 4,50, II. vrste 3.25 do 3,75, bo&anski 2,50 do 2,80, junci 3.25 do 4,25, teleta 6 do 7, zaklana 6,50 do 7, zaklane svinje 10, pujski enega leta 9,50, od sesca 40 do 90 dinarjev, zaklani kg 10 do 12, ovce 70 do 100, z&idane kg 10 do 12, kose 6 do 7, konji Od 4500 do 9000 par, žrebeta 700 do 1200, za meso kg 1,50 do 2 dinarja. | SVcvc feajgge = | j Monumenta artis Slovenicae 8. snopič Motiv svetili treh kraljev obravnava osmi snopič velikega dela Monumenta artis Slovenicae, ki ga izdaja Akademska založba. Urednik tega slovenskega veledela doktor ^rance Stele podrobno; opisuje v uvodu, kako £e je razvil slikarski motiv svetih treh kraljev, ki spada nied najstarejše njo-Uve v starokrščanskem slikarstvu. Pri Slo-^n^, ^'najbolj važen historični tip, kar ter emu popadajo skoraj vsi ohranjeni spomeniki. Ti kažejo tri razvojne stopnje. Prva sega v 14. in 15. stoletje in se v. tej dobi še vidi igrski tip. Druga rap<$oastopnja je doživela svoj razcvet v sredi 2. poloyic$ 15. stoletja, tretja pa iizvira iz prve polovice 16. stoletja. Urednik dr, Stelč podrobno opisuje, kje so ohranjeni vsi ti spomeniki in •pojasnjuje tudi vse njih posebnosti. Na podlagi ^dovršeno izdelanih reprodukcij more tudi bralec jasno slediti njegovim izvajanjem. Znova priporočamo vsem, da se naroče na to monumentalno delo. V vsako hišo, ki hoče nekaj pomeniti, spada tudi naše reprezentativno delo »Monumenta artis Slo-venicae«. Naročite se na to ddlo! ■ Mednarodni borzni indeks Pretekli teden sta bila za razvoj tečajev odločilna dva dogodka: ataka proti franku in napjete notranje poldtičnje razmere v Franciji tejr razsodba najvišjega ameriškega sodišča; proti Niri. Tečaji sp zato večinoma iiaz*>dovaH, po paid|pu Fla,$d^ove -vlfde. pa s$y nekolikopopravili, y^.dar pa razvoj tečajev s tem, še 'ni zaključen, gibanje tečajev je Nxvi' ' 560 — Berlin-NeukOlln: stročnice in oljno seme; k> 561 — Bratislava: repice in laneno seme; 562 — Schaan-Vaduz (Leicht.): bolhačev cvet I. a; 563 — Bruselj: ponuja se zastopnik za ži- tarice, vsakovrstna semena, stročnice in živalsko hrano; 564 — Anvers: fižol. Sadje in vino: 565 — Haifa: ponuja se zastopnik za sve- že in suho sadje; 566 — Varšava: ponuja se zastopnik za sveže sadje, posebno slive; 567 — Praga: ponuja se zastopnik za suhe slive; 568 — Koufim (CSR): seme od jagod; U 569 — Pariz: koščice od sliv; \ 'L 570 — Bruselj: ponuja se zastopnik za orehe; 571 — Kdln: ponuja se zastopnik za sertna vina in vinski destilat; 572 — Hamburg: koščice od breskev; 573 — Anvers: sveže sadje. Živalski in perutninarski proizvodi: .> 574 — Trst: ponuja se zastopnik za šun- ko, salamo, klobase in vse suhomei-snato blago; 575 — Praga: ponuja se zastopnik za pro- dajo jajc. ZAHVALA. Za premnoge izraze iskrenega sočutja, katere smo prejel! ob težki izgubi našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, tasta, deda, brata in strica gospoda FRANCA OSETA veletrgovca in posestnika v Sv. Petru v Sav. dolini in solastnika avtomatičnega buffeta »Daj-Dam* v Ljubljani izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo, šteiemo si v prijetno dolžnost, da se še posebej zahvalimo vsem zastopstvom raznih oblasti, stanovskih organizacij, javnih 111 drugih dobrodelnih ustanov za izredno požrtvovalnost, trud in skrb zdravniku gospodu dr. Volavšku, profesorjema gospodoma dr. Streusel in dr. R5sner v Grazu, za vso skrbno nego usmilj. sestri Konstantini, kakor vsem križ. usmiljenkam sanatorija Wiesler v Grazu, prečastiti duhovščini v Ljubljani, kakor prečastitima župnikoma gospodoma dr. Jerančiču v Sv. Petru in dr. Mertelu na Vranskem za blagoslovitev pokojnika, dalje vsem raznim zastopstvom, prijateljem in znancem, ki so s svojo prisotnostjo počastili blagopokojnika v Sv. Petru kakor tudi na Vranskem, vsem za izražena sožalja, vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem ostalim, prijateljem in znancem, ki so našega dragega pokojnika spremili k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice (osmine) se bodo brale v petek dne 14. junija 11. v Frančiškanski cerkvi v Ljubljani—Šiška ob 6. uri zjutraj in v Sv. Petru v Savinjski dolini. Ohranimo blagopokojniku blag spomini pbTjan a, dne 8. Junija 1935. Žalujoče rodbine. Sv* Peter—Vransko—Ljubljana—Zagreb—Reka—Sv. Jurij Rudarstvo: 576 — Zittau Sa.: sirovine za izvoz v Ja- ponsko. Industrijski izdelki: 577 — Praga: strojena ovčja in kozja koža; 578 — Casablanca: ponuja se zastopnik za milo, parfumerijo, kravate, vsakovrstne tkanine, gumbe, voščeno platno, aluminijaste pepelnike, kuhinjsko posodo, klobučevinasto blago, nogavice za gospode, igračke itd.; 579 — Zittau Sa.: polizdelki za izvoz v Ja- ponsko. Razno: 580 — Givors (Franc.): .razne vrste živih ptic, posebno kanarčki. Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. številko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 8. način ambalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6 plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih t tvrdk Zavod ne jamči. 1 Igjnc pcrcčžlfi Tržne cene v Celju dne 1. junija 1935. Čh^edina; 1 kg volovskega m.esa od 6 do 10 Din, kravjega mesa 6, vajppov 4—5, pljuč 4—5, jeter 8, ledvic 8, loja 5. Teletina: 1 kg telečjega mesa 12—14, jeter 8, pljuč 8 Din. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa Din 12 do 14, pljuč 8, jeter 7, glave 8, parklcev 6, slanine domače 14—15, slanine hrvaške 15, slanine soljene 15‘50, slanine n^ debelo 14, sala 14, suhe slanine 18—20, masti 16, šunke 16—18, prekajenega mesa 14—16, prekajenih parkljev 8, prekajene glaye 10 do 12, jezika 14. Klobase; i kilogram krakovski^ 20 dinarjev, 1 kg debrecinsfcjfc Din 16-—, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 26, suhih kranjskih 30, 1 kom. kranjske klobase 3—4, 1 kg braunšviških 10, salami 50—60. Perutnina: 1 kos, piščanec majhen Din 10, piščanec večji 12—16, kokoš 16—20, petelin 16—25, raca 18, gos 35, puran 55, domači iagec, manjši 5, domači zajec večji 10. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka Din 2, kisle smetane 10—12, 1 kg sirovega mftsla 22, čajnega masla 26, masla 18, bohinjskega sira 24—28, trapistovskega sira 16—20, ementalskega sira 8^, sirčka 6, eno jajce —“50. Kruh: 1 kg belega k^uha Din 4, polbele-