Stev. 324. ___ Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zju!raj. LrcđriSIvo* U : 1 Sv. FrančISkn As: kega 20, 1. nadstr. — Vs! dantsi na} se poSijajo urcd.i ".vu lista. NifmnkOTM se ne snrejemajo in rokopisi se nc vračajo. iida%- cij n c^povorni urednik Štefan Oodin:. lastnik konsortij lisla — Tisk tiskarne .Edinosti \ vpisane zadmge 2 c. :r; [Slivom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Ast&cga St. 20. Te! fon uredništva in uprave Stev. 11-57. N't-očnira znaša: Za celo leto.......K 24 — Za pol leta ... -................. za tri .............................o-— za nedeljsko Izdajo xa celo leto....... i 7z pol leta................2-60 ¥ Trati, w ponaddhlt M. now«mbri 115, Letnik XI. Posamezne Številk« .Edinosti* st prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v široko>tl ene kofons. Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 .vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ......... mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20. — vsaka nadaljna vrsta.......: ... . 1 — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti". Narofcnfi* |p reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izkljfčno I* upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Upava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fr.rrisk4 AsiSkega 5t 20. — Poštnohranilulčni račun 5L 8-11.65? I hI DUNAJ. 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. novembra i 915, opoldne. Italijansko bojišče. — Italijani so izno\a doveli nove bojne sile s tirolske fronte na Goriško. Zastavljajoč ta o-jačenja zopet napadajo vse goriško predmestje. Pred Sabotinom je razpadlo več napadov v našem ognju. O oslavijskem od>eku se ie posrečilo nasprotniku, da je vdrl v našo obrambno črto. S protmapa-d ni pa smo. izvzemši kopo severovzhodno asi, za katero se še vrši boj, zopet pridobili to postojanko. Trije sovražni naskoki proti Pevmi so se izjalovili ob težkih izgubah. Posebno srditi napadi so bih tudi tokrat naperfen? proti Podgori. Tudi u .«> milijonov lir za izdatke vojnega ministri .a. Listi so pričeli javnost pripravljati na to, da bo vsled vojne treba najeti iio, o notranje posojilo in da davčne naklade in prihranki v državnem gospodarstvu ne donašajo mnogo. iz oojev pri Gorici. Iz vojnega tiskovnega stana poročajo: V prostoru pri Gorici je od 10. t. m. v teku nova bitka, ki sem jo včeraj m danes gledal z lastnimi očmi. S povečini svežimi četami - nekaj teh divizij sploh se ni bilo v boju — so Italijani od 10 t. m. izvajali napade na raznih mestih. \si napadi pa imaio le cn cilj: prodreti proti go-—jš''°'nu iredmostju in osvojiti uorico. v tej bitki se jim zde zopet najpripravnej-ša pota za dosego njihovega cilja naslednje smeri: od severa sem čez Oslavje, od zanada čez Podgoro in cez sv. Mihel Na teh treh točkah se osredotocujejo njihovi naitrdovratnejši napadi, ki jih znova izvajajo po večurni artiljerijski pripravi z zelo močnimi silami. . in Ko smo 12. t. m. dopoldne okoli 10 dospeli na neko opazovaiišče blizu Gorice, ie boj že divjal na vsem višinskem vencu od Griže brda do Sabotina z menjajoco se iiutostjo. Italijanska artiljerija, ki ima svoje postojanke z mnogoštevilnimi, topovi na 12 km dolgi fronti deloma na hribin, deloma v dolini, menjaje se obstreljuje višine, ki naj odpro pot v Gorico. Njen o-genj se časih zgosti v ure trajajoče bob-nanje. Ob pogledu na panoramo tega boja je tudi lajiku prvi hip jasno, da gre za mesto v dolinski kotlini, za Gorico. Artiljerijski ogenj se vrši zdaj v neprekinjenih salvah, zdaj pojema do srednje delavnosti. Hrib sv. Mihela cele ure pokrivajo beli oblaki šrapnelov, nanj so neprestano naperjene cevi italijanske artiljerije. Popoldne so sledili pehotni napadi, in so bili zopet vsi odbiti. Na Podgoro so celo dopoldne neprestano padale granate, večinoma 15—22 eni. Iz doline in vse naokrog so švigali ognjeni jeziki naših topov. Ki so krepko bili po laških postojankah in / popoldanskih urah razbili dva»28 cm laška možnarja. . . Tudi za artilerijskimi rojnnni vrstami so delovale baterije in dvignile gost ognjeni pastor, ki ie branil naprej rezervam. Proti poldnevu smo iz doline nenadoma zaslišali ogenj strojnih pušek. Prihajal je P O P L ? ^ T E K GREŠNICE. Roman. — trancoakl spiaal Xa*»«t d« M«attpi» — No torej, kumica, ali ne ponudite svojim prijateljem čašice absinta, da jim pobudite tek za večerjo? _ Da, res! — je odgovorila Branka- dorka. komaj zakrivajoč nejevoljo, kaj- Galiinandovo predomače vedenje jej ni ugajalo prav posebno. Pozvonila je in naročila hišni, ki je stopila v sobo: — Postrezi gospodoma z absintom! Ko sta si možaka nalivala pogubno žganje, ki danzadnem ugonablja več žrtev kot pa arzenik in morfij, se je čudila sovod-nica, da se mlado dekle nikakor ni čudilo sijajni opremi sobe, v kateri se je nahajalo. Ta soba, Brankadorkina spalnica, je bila v resnici opremljena zelo bogato. Ura na nihalo in svečniki, vse pozlačeno, v bahavih oblikah in slogu iz časa Ludovika XV. Postelja je bila posnetek Boulovih slovitih del v rokoko slogu in ravno tako tudi omara. iz odseka Pevma-Oslavje, kjer se je vršil večji boj. Težki temni oblaki dima so ležali ondi nad našimi postojankami. Bile so granate najtežjih italijanskih topov. I e granate so dolge 1 m 30 cm. Jasno je bilo. da namerava sovražnik prodreti proti Oslavju, kjer je že opetovano doživel najtežje poraze. Tudi topot je bil z najgroznejšimi žrtvami vržen nazaj. Malo prej sem govoril z ujetniki, ki vsi pripovedujejo, da so izgubili zopet neverjetno veliko ljudi. Pred nekaj dnevi sta bila pri Oslavju ujeta en laški major in en stotnik in cel bersaljerski kolesarski bataljon popolnoma uničen. Na Sabotinu je danes mirnejše. I u so bili napadi v zadnjih dveh tednih za Lahe posebno žrtev polni. Ena sama napadajoča armada je izgubila 2000 mož. 21. oktobra je sovražna artiljerija obstreljevala naša stanišča z zažigalnimi bombami in res povzročila požar. Naše moštvo je zapustilo goreča zavetja, si hitro napravilo zasilna kritja in tu mirno čakalo Italijanov. ^ težavo je lezlo na vrh hriba 600 Lahov, ki so jih naši moža za možem u-jeli. Oni, ki so bili še na pobočjih, niso videli, kaj se godi s tovariši na vrhu ter so kričali, da je Sabotin osvojen. Ko so pa prišli na vrh, so bili istotako ujeti. Naše moštvo si je nato napravilo nova zavetja in vztraja slej ko prej na svojem mestu. V bitki za Gorico izvajajo Dalmatinci in druge hrvatske, štajerske in kranjske čete neverjetna junaštva. Zlasti protinapadi Dalmatincev so tako ogorčeno ljuti, da pred njimi ni obstal šc noben italijanski vojak. Dočim se Lahom ne posreči, da bi pripravili svoje čete za ponovni napad na eni in isti točki, vztrajajo in odbijejo naše čete po 7 do 8 zaporednih naskokov. In če se kdaj Italijanom posreči vzeti začasno kak kos jarka, potem se iz našega protinapada nobeden živ ne vrne k svojim. V zadnjih bojih so trije naši bataljoni zadržali napad sedmih laških polkov. Cesar je poslal poveljniku tega polka v priznanje izrednih zaslug moštva in poveljnikov brzojavko, ki je posebno pohvalna ter je vzbudila največje navdušenje. Laški letalci s svojimi velikimi oklopni-mi bojnimi letali neprestano križarijo nad bojiščem in mečejo bombe, a doslej še niso poškodovali niti enega vojaško važnega objekta. Naši letalci, ki jih podpirajo naši šrapneli, vedno po najkrajšem boju napode Italijane domov, dasi so naša letala oborožena le s strojnimi puškami, italijanska pa z brzostrelnimi topovi. Vsi italijanski ujetniki pripovedujejo, da so nameravali Lahi zadnje dni na vsak način in za vsako ceno zavzeti Gorico ter se ni gledalo na nobeno žrtev. No, tudi topot so bili vsi napori zaman in sedaj se tudi zadnii laški vojak lahko prepriča, da je italijanska stvar tu končnoveljavno izgubljena. _____ Srbsko bojišče. D L NA J, 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. novembra 1915, opoldne. Jugovzhodno bojišče. Avstroogrska bojna skupina si je proti severno Ćainice ugnezdenim Crnogorcem izsilila prehod čez gornjo Prino. Nemške čete so zase-jle Novi pazar. Vzhodno odtod je v Ibar-ski dolini avstroogrska kolona vrgla sovražnika. Število tu ujetih sovražnikov znaša nad 2000. Ob dohodih na Kosovo polje se vrše srditi boji. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. BEROLIN, 21. (Kor.) VVoKfov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. nov. 1915. Balkan sko bojišče. — Nemške čete armade generala pl. Kovessa so zasedle Novi pazar. Armada generala pL Gallvvitza in desno krilo armade generala Bojaajevega se borita za izhod v Labsko dolino severno Prištine. Število 19. no- Na steni, ki je bila tapecirana z karmo-azinasto rdečim papirjem, so visele štiri kopije po Boucheriu v okvirih, preobloženih z lišpom. nedostojne slike mesnatih lepotic. Na trojni srebrni verižici, ki je visela s stropa, je bila obešena nočna svetiljka iz alabastra. z reliefi, ki so predstavljali ljubavne prizore. — Kaj pravite k vsemu temu, bela go-lobičica moja? — je vprašala Brankador-ka Leontino, ki je, kakor vemo, gledala vso to stvar popolnoma ravnodušno. — Vse to je prav lepo, madame, — je odgovorila Leontina. — Kaj podobnega še niste videla, kaj ne, da ne? — Še nikdar, madame! — Bila bi pač zelo srečna, mislim, ko bi tudi vi imela tako opravo, kakor je ta? — Ne prihaja mi niti na um, da bi si želela takega luksusa, madame. — LTbožica, zakaj bi ne imela nekoliko sebičnosti? — Ko bi bila sebična, bi ne bilo to, kar bi vi želeli____Ali lepo pohištvo ustvarja srečo? — No, pa vendar precej pomaga do sreče. — Me vem, na kak način. vembra ujetih Srbov se zvišuje na 3800. Včeraj ie bilo ujetih nad 4400 mož. Vrhovno armadno vodstvo. SOFIJA. 21. (Agence Tel. Bulg.) Uradno sporočilo o operacijah 19. novembra pravi: Zasledovanje razbite srbske armade se nadaljuje kar najenergičneje. Naše armade so se po srditih bojih s severa, vzhoda in juga približale Prištini. Ujeli smo kakih 1800 mož in pol srbskega ška-drona. Boji se nadaljujejo. Osvobojeni avstro-ogrski ujetniki. SOFIJA, 17. (Kor.) (Zakasnelo). Danes po noči je dospelo iz Niša semkaj kakih 400 avstro-ogrskih ujetnikov iz Srbije. Nahajali so se večinoma v jako žalostnem položaju in mnogo jih e, ki so vsled pomanjkljive ali slabe zdravniške oskrbe ali vsled popolnega zanemarjenja postali pohabljeni. Ranjenci so bili na tukajšnjem kolodvoru okrepčani 7 gorkimi jedili ter obdarovani z raznimi darovi. Sploh so bolgarski sanitetni organi na priznanja vreden način skrbeli za vojne ujetnike. Proti jutru so ranjeaci daljevali svoje potovanje z železnico v Lom-Palanko, odkoder se odpeljejo s podonavsko ladjo. Istočasno se je odpe.'jalo onih štirinajst avstro-ogrskih častnikov, ki so prej dospeli sem. K slovesu je prišlo na kolodvor mnogo uradnih osebnosti. Kraljica Eleo-nora je poslala častnikom na kolodvor zaboj živil, kralj bolgarski pa cigare in cigarete. Odhajajoči častniki so se pred odhodom še enkrat zahvalili za ganljivo skrbljivost bolgarskih sanitetnih organov, ter so zapeli bolgarsko himnoi, nakar so od bolgarske strani odgovorili s himno »Bog ohrani«. Slovo je napravilo globok vtis. Kitchener v Solunu. SOLUN, 20. (Kor.) Lord Kitchener je iz Mudrosa prispel semkaj. Konferiral je z angleškimi generali. Odpotoval je, ne da bi bil stopil na suho. Ritcheier t Atenah. ATENE. 20. (Kor.) Lord Kitchener je prispel semkaj in ga je kralj v spremstvu angleškega poslanika sprejel v enourni avdijenci. Pozneje je Kitchener posetn ministrskega predsednika Skuludisa. — Zvečer je odpotoval. Blokado Grike. LONBONi 21. (Kot.) Listom poročajo iz Aten: Angleško poslaništvo ie sporočilo, da so ententne vlasti sklenile gospo« darsko in trgovinsko blokado Grške. Romunsko generalno ravnateljstvo za municijo. BUKAREŠT, 20. (Kor.) V vojnem ministrstvu se je ustanovilo generalno ravnateljstvo za municijo z generalnim inženirskim nadzornikom na čelu. Z ovstrlisko-riukeso boji itn. DUNAJ, 21. (Kor.) Uradno se razglaša: 21. novembra 1915, opoldne. Rusko bojišče. — V Voliniji in ob Styru mestoma topovski boji, pri čemer uporabljajo Rusi bombe s plini. Drugače nič dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. Z nenlko-mikem tilm, BEROLIN, 21, (Kor.) Woitiov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. nov. 1915. Vzhodno bojišče. — Položaj je v splošnem neizpreinenjea. Vrhovno armadno vodstvo. Ruska vlada in židje. PETROGRAD, 20. (Kor.) Minister'notranjih stvari Hvostov je dementiral vesti, da se ima zopet odpraviti razširjenje j>ra- — Naivna je, preprosta in vljudna! — je vzkliknila Brankadorka navdušeno; — preljubka je, presrčkana! Nato pa je pričela zopet: — In povejte mi, draga moja. kaj pa po vašem mnenju ustvarja srečo? Leontina le vzdihnila. — Srce, ki vzdihuje, nima, česar želi, — je rekla Brankadorka smeje, — to je znano, golobičica moja zlata____! Toda vzdihi niso odgovor... Bodite nekoliko odkritosrčna napram svoji dobri prijateljici. Povejte mi, kaj se vse godi v tej lepi glavici. — MoJ Bog, madame! — je jecljala Leontina. — zdi se mi, da bi bila sreča zame zelo lahka in da bi ne zahtevala dosti zanjo. Ne potrebujem dosti in ne želim si veliko. Razkošje me ne omamlja; kaj naj bi delala žnjim? Da bi mirno živela ob poštenem delu, v skromnem zatišju, to je vse, kar bi bilo potrebno, da bi bila srečna. , — Res ste zadovoljna z malim, ljuba moja! — je vzkliknila Brankadorka s prisiljenim in spačenim smehom, — res z zelo malimi — Glejte, ne I Kajti doseči ne morem niti onega, kar se vam zdi tako malo! — Ce človek nima življenjske izkušnje, mu prihajajo take misli glede vsako- vic, ki je je njegov predhodnik priznal Židom. V neki okrožnici izjavlja minister, da ob sedanjih okoliščinah ni niti najmanjšega vzroka za take korake proti Židom. Na <4rusi strani pa je bilo za časa vojne prepovedano izdajanje židovskih listov. V Petrogradu samem zadeva prepoved o-sem listov in časopisov. Z znpcdnsja Bojlfta. BEROLIN, 21. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 21. nov. 1915. Zapadno bojišče. — Ob železnici Ypern-Zonnebeke se je posrečila večja razstrelitev naših čet v sovražni postojanki. Francoske razstrelbe jugovzhodno Soucheza in pri Combresu niso imele uspeha. Pri Souchezu smo prehiteli Francoze, ki so hoteli zasesti po razstrelbi nastalo kotlino in smo jo vzdržali proti na-padnemu poizkusu. Na ostali fronti na raznih mestih živahni topovski boji. Naša letala so vrgla na kolodvorske naprave v Poperinghe in Furnessu večje število bomb. Opazovali so zadetke. — Angleški vrhovni poveljnik pravi v svojem poročilu 15. novembra o naših napadih jugozapadno Loosa 8. t. m., da po zanesljivih cenitvah 8000 do 9000 padlih Nemcev ležalo )red angleško-francoskimi postojankami. Ta trditev je prava izmišljotina. Naše skupne izgube na padlih, pogrešanih in za ranitvami umrlih znaša 763 mož. Vrhovno armadno vodstvo. Tittoni v Rimu. LUGANO, 20. (Kor.) Naznanja se, da prispe v Rim italijanski poslanik v Parizu, Titton":. Stroge odredbe glede alkoholnih pijač na Angleškem. ROTTERDAM, 20. (Kor.) Kakor poroča »Rotterdamsche Courant«, le izšla včeraj v Londonu nova naredba glede točenja žganih pijač v londonskem okrožju. Lokali, ki imajo dovoljenje za točenje žganih pijač, smejo biti ob delavnikih odprte samo od 12. ure opoldne do 2 in pol popoldne in od 6 in pol do 9 in pol zvečer, ob nedeljah pa od 1 do 3 popoldne in od 6 do 9 zvečer. V klubih se smejo samo tekom teh ur točiti žgane pijače. S turških bojišč. CARIGRAD, 19. (Ag. Tel. Milil). Glavni stan javlja: Dardanelska fronta: Obojestranski topovski ogenj, ki se ga je udeleževalo tudi nekaj sovražnih oklopnic. i ekom viharja in dežja v noči na 18. t. m. sta se porušila dva sovražna izkrce-valna mostova. En vlačilec in devet velikih sovražnih bark je zadelo na suho. Ari Burnu: Infanterijski, artiljerijski in bombni ogenj je trajal dalje. Naša artiljerija je razdejala sovražno postojanko za metanje bomb in sovražno postojanko za strojne puške v hanlisirtu. Sovražno bombardiranje na kopnem in na morju ni povzročilo nikakršne škode. Seddil Bahr: Obojestranski pehotni in bombni ogenj. Sovražnik je posebno naše okope v središču dalje časa obmetaval z bombami. Z ostalih tront se ne da poročati nič. CARIGRAD, 20. (Ag. Tel. MUH). Glavni scan javlja: Dardanelska fronta: Zenij-ski oddelek je razdejal vlačilec, ki ie pri Kujtiii IJnsanu zadel na suho. Naše tor-petjovke so z granatami zadele sovražno torpedov ko, ki je streljala na višini A-če. Sovražna ladja se je oddaljila, zavita v ohlak dima. Pri Ari Burnu in Seddil Ba-hru medsebojno streljanje in metanje bomb. Naša artiljerija je razrušila sovražni čardak pri Kereviz Dere in je prisilila sovražno artiljerijo, da je obmolknila. CARIGRAD, 18. (Kor.) (Zakasnelo). — Po neki brzojavki iz Erzeruma je neki turški oddelek na ruskem ozemlju pri Kasa Keskine na planoti ob Tomaškem jeze- vrstnih stvari;... toda to se vse še iz-nremeni. — Madame, dvomim. — Jamčim vam za to. Leontina se ni hotela pričkati in je molčala. - Brankadorka je zopet pričela: — Ko ste tako leoa. tako mlada, tako dražestna, pač ni skromno zatišje, ki naj bi bilo za vas* ne tema. temveč svetloba, sijaj! Podobna ste mali vijolici, ki se skriva med travo, ki pa ni nič manje vesela, če jo z duhtečimi vrtnicami in kamelijami povežejo v lep šopek! — Ne vem, ali je vesela; vem pa, da je, če jo človek utrga in poveže v šopek, kakor pravite, drugi dan ovela, mrtva. Ali je to sreča, madame? — Krastača! — je zamrmrala Brankadorka v stran. Nato pa je nadaljevala sama zase: — Ne pomaga nič, da bi jo prijemala za njena čustva, torej moram poseči po drugih sredstvih. — Mislim, da bo čas, da se vsedemo za mizo, — je rekla potem. Pogledam še trenutek kuhinjo in naročim, da naj mi ne zasmode pečenke. In sovodnica je zapustila sobo. Tekom njene odsotnosti sta se Gali- ru zvabil v zasedo rusko patruljo, velik del prtrulje pobil, ostale može pa ujel. — Turška častniška patrulja je naletela na ruskem ozemlju zapadno Artvina na močen ruski oddelek ter pobila 60 vojakov in častnikov. Ostanek tega oddelka je zbežal, ostavivši mnogo ranjencev. Rusi v Perziji. HAAG, 19. (Kor.) Reuterjev urad poroča iz Teherana: Ogroževanje poslanikov entente po Nemcih. Avstrijcih in Turkih je imelo za posledico, da so ruske čete prodrle iz Kasvina do pred Teherana, nakar so Nemci, Avstrijci in Turki zbežali. Vendar sta šali in vlada ostala v Teheranu. _ Protinemške demonstracije na Danskem. KODANJ, 20. (Kor.) Nasproti protinein-škim demonstracijam pred predavanjem Bjorna Bjornsona poudarja »Soaialde-mokraten« v uvodniku odkrito miroljubnost in varovanje stroge nevtralnosti, kar želi velika večina vlade in državnega zbora. __ Trgovsko-politično zbližanje med Nemčijo in Avstro-Ogrsko. DUNAJ, 20. (Kor.) Zastopniki srednjeevropskih gospodarskih društev v Nemčiji, Avstriji in Ogrski so se, nadovezujoč na konference, ki so se vršile poleti v Berolinu, 19. in 20. t. m. na Dunaju temeljito posvetovali o vprašanju trgovsko-političnega zbližanja med Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Posvetovanja so dovcdla do popolnega sporazuma. Dernuč? mil Slovenskemu junaku na grob! Iz Gor-janskega nuni pišejo: ^'ruta tragika je zo-^t odtrgala list naše gore. 17. t. m. smo r«oložili v višje cene, ker je tržne živine ved-r») mani in jo je vedno težje dobiti. —Po sle ici v tudi mi daleč od meie.Cuti-jo j) gosr jstva posameznikov. Država je liia i3i iii1 rana, zmanjšati uporabo mesa meu prebivalstvom naredbenim potom z uvedbo mesa prostih dni, — to je dm, ob katerih je zauživanje mesa prepovedano. Prihaja pa še nekaj v upoštev, narr.rcč, da živinoreja ne pada samo kvantitativno, po količini, ampak tudi po kvaliteti. po kakovosti. Nimamo namreč na razpolag;> dovolj takozvanih močnih krmi!. ki smo jih sicer v veliki meri dobavljali iz inr-zcms'va. Zaloge sena se mora jo v večji : .cri nego v miru porabljati za prehrano vojaških konj. Oves rabi vojaška oblast za armadne svrhe, ječmen polagali živalim je omejeno, ozir. prepovc-da . Otrobi se smejo polagati le v malih. nezadostnih množinah, koruza je kot krmil izključena,. — krompir, repo se rabi za prehrano prebivalstva. Da v tem položaju nazaduje produkcija mleka, )«: razumljivo. Državna oblast bo ravno v slednjem oziru morala uvesti strogo organizacijo uporabe mleka, in pride — ako bo vojna i rajala še naprej — brezdvomn»> do mlečnih kart, kakor imamo krušne karte. — Kar velja glede govedi, velja v isti meri glede svinjereje. — Meso se ]c podražilo, mast je dobila ceno, o kater! bi se nam v mirnih časih ne sanjalo. — •udi uporabo masti bo državna oblast morala regulirati, ako hoče preprečiti za konsumenta naravnost neznosno draginjo. — Za ea* po vojni so naloge živinoreje očividne: skrbeti je že sedaj za plemeno živine. Zato je država omejila klanje telet in krav. Skrbeti bo za nabavo živine in kolikor najbolj številno rejo po vojni. Podpirati se bo moralo živinorejce, da četudi brez trenutnega dobička in celo proti povrnitvi škode izrejajo plemeno živino. — Tudi temu namenu se bodo morale posvetiti naše kreditne zadruge, v tem oziru namreč, da bodo pomagale kmetovalcem, nabaviti si plemeno živino in klajo. — Manjkajoče število živine se mora nadomestiti v kolikor možno kratki dobi. Da to brez kredita ne pojde, — je jasno. In kredit v te svrhe morejo dati našemu kmetovalcu le njegovi lastni domači zavodi, naše kreditne zadruge. Da velja to, kar smo poudarjali glede govedoreje in svinjereje, tudi glede naše konjereje in drobnice, ni treba posebej poudarjati. Znano je, da se je število konj vsled vojne zelo zmanjšalo, in kar bo mogla vojaška oblast po končani vojni od konj oddati poljedelcem, bo pičlo nadomestilo za ono število konj, ki jih je vojaška oblast odvzela pred vojno. V obče je pomisliti, da so kmetovalci izkupičke za živino, ki so jo prodali med vojno, porabili za druge namene, — za nabavo manjkajočih živil, za plačilo obresti od vknjiženih in nevknjiženih dolgov, za odplačilo dolgov in za druge namene. Razmeroma malo tega denarja se je naložilo pri hranilnicah in posojilnicah za gospodarske svrhe po vojni. Zato bo potreba kredita po vojni tem večja. Nabava novega inventarja. Pa tudi mrtvi inventar bo treba po vojni nadomestiti. Veliko število rekviriranih vozov, sani in drugih gospodarskih potrebščin bo treba po vojni nadomestiti z novimi. Za vse te in druge gospodarske svrhe morajo naše kreditne zadruge že sedaj poskrbeti sredstva. Bavili smo se dosedaj z nalogami, katerih važnost uvidi vsakdo brez posebnega preudarka. Delo za prenovitev kmetij. Manj morebiti pomislimo na potrebe, ki jih prinese mir po vojni glede kmečkih* poslopij, pozidanja kmečkih domov in popolne obnove kmetij v onih krajih, kjer so se vršile bitke ali samo vojne operacije. Tudi del našega ozemlja je vsled vojne neposredno prizadet. Porušene so hiše. porušena gospodarska poslopja, o-pustošene njive in uničeni travniki in vinogradi. — V tem pogledu pripade najvažnejša naloga državni oblasti sami. Ne dvomimo na tem, nasprotno smo uverje-ni, da priskoči država s svojimi sredstvi ravno onim na pomoč, ki so v tej vojni izgubili v posestvih, hišah, poljih in vinogradih svoje mnogokrat edino premoženje. — Pa bodimo si že danes na jasnem, da samo z državno pomočjo brez samopomoči ne bo možno zaceliti ran, prizadetih od vojnih dogodkov. Treba bo posebno pomoči lastnih kreditnih zavodov, ki se morajo že danes izdatno pripraviti na«to pomožno akcijo. — Je to v lastnem interesu kreditnih zavodov samih.^ Na zemljiščih, ki so neposredno trpela vsled vojnih dogodkov, je vknjiženih mnogo hipotek na prvem, drugem in daljnem mestu. Te hipoteke zadobe zopet svojo popolno vrednost le takrat, ako bo dana dolžnikom možnost, postaviti zemljišča v prejšnje stanje. Iz lastne moči tega lastnikom, to se pravi dolžnikom, ne bo mogoče storiti. Zato se bo moralo najti pota, ua bodo kreditni zavodi brez posebne nove nevarnosti izgube mogli dati tem dolžnikom novih kreditov. Ali naj bi šlo to — kakor nekateri predlagajo, — z jamstvom države ali dežele, ali sploh javnih korporacij, ali pa običajnim, sedaj navadnim potom, ali pa bo treba oba načina Domoći upoštevati, ali pa kako tretjo pot ubrati, tega danes ni mogoče jasno povedati. Gctovo je le to, da se naši kreditni zavodi ne bodo smeli in ne bodo mogli izključiti pri sodelovanju za prenovo kmetij v onih krajih, kjer so divjale furije brezprimerno krute svetovne vojne. Razne m"- Krupp. O obsegu te največje tovarne na svetu za orožje, kateri je v veliki meri pripisovati zmago Nemčije nad sovražniki, zlasti premaganje trdnjav, nam dajejo nekoliko vpogleda podatki Kruppove-ga poslovnega poročila o udeležbi v vojni. Uradnikov in delavcev Kruppove tovarne je šlo doslej akrog 27.000 tisoč na bojišče. Jako veliko jih je že padlo m tvr-dka bo skrbela tudi za njih zao - -^e svojce. Da se spomin na te uslužb^^-c tudi potomcem ohrani, se imena vseli padlih primerno označijo v častni dvorani glavnega upravnega poslopja v Essenu. Čez 1000 na bojišču se nahajajočih uradnikov in delavcev je dobilo že hrabrostna odlikovanja. — Pred par dnevi se je vrfil občni zbor tvrdke Krupp in bilanca izkazuje s prenosom iz prejšnjega leta 95,850.958 mark čistega dobička. Dobiček se je razdelil v rezervne zaklade, za vojne pomožne namene, invalidne ustanove itd. Ud ostanka bi se morala razdeliti 24 odstotna dividenda. Ker pa ima Kruppova rodbina namen, prejemati tekom vojne nič večjo dividendo kakor pred vojno, se je določila 'e 12 odstotna dividenda kakor v prejšnjem letu. Z ostalim dobičkom se ustanovi Kruppova ustanova v korist rodbinam padlih ali težko poškodovanih vojakov z mnogimi otroci. Tej ustanovi se nameni glavnica 20 milijonov kron. Od kdaj je Francija zakleta sovražnica Nemčije? Že v prejšnjih vojnah Nemčije proti Franciji, pa tudi v sedanji vojni je francoska država zakleta sovražnica Nemčije.» Izraz »zaklet sovražnik«, ki se nahaja že v nekem pismu Rainoldo pl. Dassolda, kancelarja cesarja Friderika Barbarosse, nekemu francoskemu nadškofu, se je rabil prvikrat za časa cesarja Maksimilijana I. (1489—1519), Torej je sedaj ta izraz star že 400 let. Rainold pl. Dassold je ustvaril ta izraz proti Francozom, ali že za časa cesarja Friderika I. se omenja koncem 12. stoletja ta izraz proti »Velšem«, pod katerimi so razumevali Francoze in Italijane. Po cesarju Maksimilijanu I. se je ta izraz pozabil. Tedaj in kasneje so bili Turki »zaklet sovražnik«, krščanstvu namreč, pak jih kot take 1. 1671 omenja Johann Riemer v nekem svojem delu. ; Ali tudi Turki niso bili prvi, ki so bili vsemu človeštvu, ali vsaj enemu delu »zakleti sovražniki«. Pri piscih srednjega veka se omenja hudič kot »hostis sempi-ternus« (večni sovražnik), a pri Lutru se omenja kot »stari hudoben neprijatelj«. Se le, ko se je ta izraz prenesel na Francoze in Turke in ko se je začel izgubljati strogi teološki smisel, ki je vladal v srednjem veku in za časa reformacije, je izginil ta izraz v razmerju proti hudiču. V nemški književnosti 18. stoletja je Lich-temberg, poznani satirik iz Gottingena, prvi imenoval Francoze »zaklete sovražnike« Nemcev. Mnogo je pripomogla k temu mržnja proti Francozom, ko se je Nemčija osvobojala iz Napoleonovega jarma. Ta beseda se nahaja tudi pri Go-theju in je tudš mnogo storilo, da se je izraz populariziral. Ali tedanji pisci so slabo rabili ta izraz. Še le, ko je oče telovadbe Jahn leta 1835 obelodanil svoje delo »Zakleti sovražnik Nemčije«, se je razširil ta izraz tako, kakor je bilo to za časa nemško-francoske vojne in pozneje. Slovaške žene kot žuiiialistinje. Slovakinje so bile že pred vojno jako samozavestne in samostojne. V nobenem drugem narodu niso bili možje v tako veliki meri odsotni. Mnogi so iskali v Ameriki zaslužka in ženske doma so bile navajene, da so same gospodinjile. Feministična stremljenja so našla pri Slovakinjah u-godna tla in so se že pred vojno hrabro borile za enakopravnost žene v privatnem in javnem življenju, na naukih in pri-dobitvenem delovanju. Vojna je iz žensk — in to morda hitreje in temeljiteje, nego so same želele — napravila na vseh poljih industrijelnega dela v vseh poklicih konkurentinje in nadomestovalke moških. Tako so tudi slovaške žene kar črez noč prišle v vse možne poklice po mogočni struji časa. Slovaška žurnalistika ni posebno razvita in vendar sedite že dve ženski za redakcijskimi mizami. »Slovačke Novini« so vsled vpoklica izgubile svojega glavnega urednika. Sedaj vodi list njegova žena, ki se podpisuje tudi kot odgovorni urednik. Tudi uredništvo lista »Zajmy Slovače« je v rokah ženske, ker je dosedanji urednik moral v vojno. Riunione Adriatfca d! Sicurta n Trstu (Lastna palača) ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po euh^: Življenjska zavarovanja v najrazličnejših koinbr nacijah. Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 1914 K 190.678.102-63 ! Stanje zavarovalne glhvaice na življenje (31, 12. 19141 K 558.907.957. j Odkar oLstoja družba, je bilo v \>eh branSali izplačano na škodah K S44.121.13760. j Zastopstva v vseh deželnih glavnih mestih in \až nejših krajih Avstro-Ogrske monarhije. i I I ZOBOZDRAVNIK Dr.J.Čermak se Je preselil fn ordinira seda] v Trstu, ul. Poste veccliie 12, vogal ulice delle Poste. tzfllranle zcAov brezliolefiae. PIorablraBj?. UMETfti ZOBJE. icreaaa&iv' T* ."5 r- - - - 1 m Trst, Plena S. Giovanmi 1 Z^^Afi^^ kuhinjskih in kletarakih potreb-šfiin od lesa in pletenin, škafov vreot, iebrov in kad, fodčekov, lopat, re3et, sit in bsakovrstaih koSev, jerbas^v in metel ter mnogo dnaeth r to stroko spadajočih predmetov. _ svojo trgovino s kuhinjsko posodo vB&ke vrste bodi od porcelana, zemlje emaila. kositarja ali oinka, nadalje paaamaiitorj«, kletke itd. Za gostilničarje pipe, Vroglje, sesiljo in stekleno poseda za vino, HORVATH TRST, Vš3 39 Specijalist za KOŽNE In SPOLNE BOLfcZNl ŠIBKOST in NERVOZNOST sa BOLEZNI v NOGAH In SKLEPIH. Sprejema od tO - t pop* In 4-7 zveča? ob nedeljah od 10- 1. i i ^£33 B B181 en ®' ■iHinrain Zopet se Je odprla dobroznana GOSTILNA ZONTA ul. del Toro 8V vogal ul. Chiozza- Prodaja se vino prve vrste, pivo „Dreher„* Domača kuhinja. — Priporoča se lastnica Alojzija Fonda. Hi iiniaiig^ii v ul. Fcrneto IZ, I. mi. § Proda se velika množina Umetno-fofosrnfičiii melje Trst. ulica del Rivo it. 42 (pritličje) Trst itt tu. J Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede, posnetke notranjost lokalov, porcelanasta plošče zri vsakovrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJ! tu VSAKE FOTOGRAFIJE :u Kadi udobnosti gosp. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev. tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenah. ♦♦♦♦ ♦♦♦♦ Trst, ul. M Rivo sten, 42 NALI OGLAS 1:: □□ □O □o •e rainnajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskan« besede se rain- najo enkrat ve€. — Najmanjša : pristojbina zaaSa 40 stotink. : □□ OD Zaloga tu in icozemskih vin, špirita, likerjev in razprodala na drobno in debelo Jak^b Pmrhauc Trst, Via delle Acque št. 6 (Nasproti Calfe Centrale). Velik Izbor francoskega Šampanjca, penečih dezer-tnih italijanskih in avstro-ogrskih vin. Bordcau*, Burgunder, renskih vin, Meseila in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter posebni pristni tropinovec slivovec in brinjavec. Izdelki I. vrste, došli iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrSi. Razpošilja se po povzetja Ceniki na zahtevo in franko. Razprodaja od pol litra naprej. kakor n. pr.: vatirane in vol- p nene odeje, prost in beli fu- f* stanj, volnene maje, nogavice, tkanine, bombaževine i. t. d. Vse blago najbolje vrste in po zmernih cenah. Prodaja se vrši: os! 9-1 in cd 3-5 pop. | iSailSEMlillf^IS! Odprt je u ul. Immk št. 15 (zraven kavarne Moncenisio) NOVI BUFFET Prodaja sa : gnjat (surova in kuhana), saiam, kuhane klobase, sir, sardine. - Toči se istrsko vino in Drefterjevo pivo I. vrste. - Cene zmerne. Antonija Šabl, lastnica Usžm na debe hlače, r in diug za preprodajalce! ^r^ lo v vsaki količini: srajce, m^e, »podnje okavice, žepne ratice, pipe. ttstilo za čevlje o blago. Jakob Levi, Via S, Nicolo 19. 524 4 fclBfajna se prodajo po nizki c eni. M Scabar, nI. del Toro 4. 581 Fahm meblirana aLi prazna, tudi z vporabo kuhi-jUiill rje, se odda takoj. nI. Piccardi Stev. 2, L nadstr. 717 MeUllrana levo. soba so odda ("K 24) pošteni gospodični. UL Oommerciale 9, III. nad 517 Popravljali Via Coroneo 4: 1 53 okna tudi na stanovanju. A 1 P*afmc & t?, ul. Camparilo 21, i 54f Trst S. GS^omo 2 Priporoča cenjen, občinstvu svojo, fipy no pisMIKii! lil šolsKlii poireSš&i! Prodaja razglednic In igrač vseh vrst, ProGolsio se tafii sečniki v slov. Iniho. I Umetni zobje " z fnUrszieliustl, zlate krone In obroM VILJEM TUSCHER konces. zobotehntk ♦ TRST, ol. Mina št. 13, U. n.: Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer, i ♦ In osaKe drage vrste In zistemos od 1—600 sveč svetlobe na debelo se prodala v ul. Boccaccio 17. i i Zaloga dalmatinskega vina lastnega pridelka Iz Jesenic pri OiniSu Filip Ivanišević ulico Tone bitnico 18. Telefon 11-05 Prodaja na drobno in na debelo. Gostilna-Buffet v nI. Nuova it- 9, v kateri toči svoja vlaa prve vrste. Dnevnih „Edinost" u Trstu ie izdal in založil naslednje knjige: 1. »VOHUN«. Spisal I. F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin. 3. »KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60. 4. »PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergie-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregoriii. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest iz gorskega . j-nja češkega ljudstva. Spisala Kai\ : Svćtla. Posloveni! F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM GBi<£-DNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na : ko-fa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. S. »JURKICA AGIČEVA«. Spisal Ksa-ver Šandor - Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2. 9. »UDOVICA*. Povest iz 18. stoletja. Napisal 1. E. Tomić. Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. »JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop CliocholouŠek. Poslovenil H. V. Cena K 3. 11. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais' m rouge.) Roman iz Časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. Baker, med In druge kovine ter ieleznlne kupuje pc najviijih cenah M. Scabar Trst, ul. del Toro 4 iilil^aflMMmgiil^ig! ASSiCURAZiONi GENERALI IN TR9ESTE {Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,984,656.23 Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. decembra 1914; K 1,295,816,563. Plačana podvračita od leta 1881 do 31. dccembra 1914 K 1.212,012,598.55. S 1. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življenskl oddelek nove davne posoje police nadarjene največjo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče ugodnosti police: I. Veljavnih takoj od izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti -vol službo, ako ie vpisan v polah črne vojske. b) ako plača zavarovanec l0®/™ od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki K veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 ir.cst.ee .• uroka. II. Veljavnih po preteku % mesecev od izdanja: •) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake foruiUi:.. potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta., (bvttovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. III. Veljavnih po preteku enega leta po izdanja police: e) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo. IV Veljavnih po preteku treh let od izdanja: a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl \-s!ed -nomora, ali poskušenega samomora. e) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4*3%. Druitvo sprejema zavarovanje tudi za Življenje, požar, prevažanje in uloin. -......^-oo^coc«