i m AND Cilice ■. • NO. 58 'M/1 VI IMA ^gggggggggg^^gggg^^gBg/i AM€fttCAN IN SPIRIT FOR€!GN IN LANGUAG6 ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN HORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 28, 1974 LETO LXXVI. — VOL. LXXV1 NOVI GROBOVI Wilson je poviša! j„s«ph a. Medveš 'Britancem davščine V Euclid General bolnišnici je Umrl 83 let stari Joseph A. Med- ; Ameriški strokovnjak j[g}Q5 prOŠeilj ogledal Sueški prekop | < tpm n polne hsfe ZDA KAIRO, Egipt. — Ameriški ! admiral B. McCauley, ki je vo- ves. 20400 Friday Avenue, Eu-' Ddavska vlada je povišala dil čiščenje hajfonškega prista- clid, ki je do pred 15 leti živel teri je že dolgo. LONDON, Vel. Brit. — Delav- na E. 65 St., mož Frances, roj. ; Peterlin, oče pok. Mary-Jane, i Alberta, Raymonda in Rudolpha,' 11-krat stari oče. Pokojnik je i bil rojen v Italiji in je prišel v | s^a v^ac^a ie v predlogu novega ZDA 1. 1908 ter delal kot mizar.: preračuna povišala posredne in Pogreb bo jutri, v petek, ob 9.15 ’ neposredne davke, ko je očitno, iz Želetovega pogrebnega zavo- A3 -i6 nar°dno gospodarstvo v da na E. 152 St., v cerkev sv. | silni stiski. Ta se je med dru-Križa ob 10., nato na pokopa- j pokazala tudi v preko bili-lišče Vernih duš. | Jonu dolarjev primanjkljaja v ! zunanji trgovinski bilanci v le-Joseph Hisnay J tcšnjem februarju. j Vlada je znižala cene mleka in vseh vrst davke, da bi spra-’ nišča, si je ogledal položaj v Su-vila britansko narodno go-^škem prekopu, ki ga bodo ZDA spodarstvo iz stiske, V ka- na sličen način očistile, predno bo mogoče začeti z njegovo obnovo. Ogenj, ki ga je povzročila cigareta, je končal življenje 66 let starega Josepha Hisnay-ja v njegovem domu, moža Mary, roj. Paynick, očeta Roberta, I nekaterih drugih vsakdanjih po-j trebščin, pa je istočasno dvigni-! Is davke na večino nenujnih j predmetov, kot so cigarete, al- brata Henryja, Johna, Andrewa , , , ... . in Mary Hayes. Pokojnik je bil koholne PBace, povišala je postroj en v Clevelandu, bil veteran druge svetovne vojne in upoko- jen bivši delavec Gould Corp. Pogreb je danes, v četrtek, nino, ceno gasolina in elektrike. Povišala je osebni dohodninski davek za 8'v za vse na splošno, enih iz Želetovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Avenue na veteranski del Highland Park pokopališča. Mary E. Ivansek 0k korporacijski davek za 27, in zamašila vrzeli, ki so jih rabili za umikanje plačilu davkov. Finačni minister Dennis Hea- Brandi kani! posojilo SFRJ v parlamentu V letošnjem januarju je bilo 18% manj prošenj za potne liste kot v istem mesecu lani. Ljudje so zaskrbljeni zaradi gospodarskih razmer in ne mislijo na potovanja na tuje. WASHINGTON, D.C. — Inflacija, padec dolarja in kriza e-! nergije imajo za posledico, da se j vedno manj Amerikancev pri-j glaša s prošnjami za nove potne Vlada v Bonnu je predložila llste parlamentu odobritev 700 i število prosen.] za nove potne milijonov mark dolgoroe-,liste se 'e manjšalo za 18 od-nega posojila Jugoslaviji. Stotkov v pnmeri s prošnjami v ; februarju 19/3. Direktorica a-BONN, ZRN. — Vladna opo- meriškega urada za izdajanje zicija, ki jo tvorijo krščanski potnih listov Mrs. Frances demokrati, je odločno proti po- Knight je mnenja, da je vzrok delitvi dolgoročnega posojila padca ne toliko kriza energije 700 milijonov dolarjev Jugosla- kot splošna zaskrbljenost zaradi viji, ki ga je predložila vlada gospodarskega položaja, inflaci-Willyja Brandta z namenom, da je in splošna vznemirjenost. “reši na ta način stara odprta Ljudje so trenutno zaskrblje-vprašanja” z Jugoslavijo. Poso- ni zaradi pomanjkanja goriva in jilo naj bi veljalo za 30 let po vsega drugega. Toda, če se bo v KISSINGER ZAKLJUČIL RAZGOVORE ¥ M0SKV i Državni tajnik dr. Henry Kissinger je včeraj zaključil svoje razgovore v Moskvi in se danes zjutraj preko Londona podal domov. Razgovori so bili ‘’poslovni in konstruktivni”, kot pravijo poročila, ni pa o njih uspehu povedanega nič podrobnega. MOSKVA, ZSSR. — Henry A. Kissinger in Leonid I. Brežnjevlje nato o njih razpravljal na 2' , obresti, ki pa jih bi ptvih 10 kratkem položaj spremenil, bo-ley, ki je proračun predložil in je^ ne treba plačevati. do ljudje zopet začeli misliti na ^ razlagal, je dejal: Na nek načini se je razprava v parlamen- potovanja. V 76. letu starosti je umrla | *30Z''" proračun večino bihan- 1u zaostrila, se je oglasil sam Urad za izdajanje potnih li-pretekli ponedeljek v St. Vin-1 ^ .lllQstva k nekaterim jcancter Willy Brandt in dejal:! sto v je izdal 2,600,000 potnih li- eent Charity bolnici Mary E. |zl''vam’ a bomo ohranili svoj <.rpa zvezna vlada bo tudi vna-i stov v času od 1. julija 1971 do Ivansek, rojena Tomšič, 1153 | stcanR na(^in življenja. prej vodila takšno politiko — in 130. junija 1972, in 2,800,000 pot- E. 61 St., vdova po pok. možu: ^lada je ob sodelovanju Na- negjec,e na polemiko s te ali1 nih listov v istem razdobju lan- Johnu, mati Johna, Mary Kolen-. *n drugih bank najela ajj one strani — ki bo potrebna j skega leta. Uradni krogi ne pri- ce, Josie (Sophie) Souchik, 7-:Hijonov dolarjev posojila za za urec}itev naših odnosov s to i čakujejo, da bi se to število po-krat stara mati, sestra pok. An- j0 let- kl naJ Pomaga državi pr e- pomembno deželo. To bomo sto-1 večalo v letošnjem letu. gele, Josepha in Tine Recelj, vsi j 'c sedunjih stisk. riij tako, da bo pospeševalo go-1 Uradni krogi so mnenja, da v Jugoslaviji. Rojena je bila v, " °“ ^ spodarsk,! razvoj dežele, ki daje se bodo mnogi Amerikanci od- Doijnih Podpoljanah, Slovenija.. INesreČe DO-10 bil l-criv naši deželi vsakega petega tuje-1 ločili preživeti počitnice raje do-od koder je prišla v Ameriko riepaziljiv član posadke ga delavca in za katero je ener-: ma, da si bodo s tem prihranili leta 1918. Bila je članica Oltar- WASHINGTON, D.C. — Biv- getska kriza ustvarila posebne! denar in morebitne sitnosti za- nega društva fare sv. Vida, Po-. ši direktor Zvezne letalske ad- probleme.” i radi pomanjkanja goriva v Ev- družnice št. 25 S.Ž.Z., Društva! mjnjst;r£cjje jojm pp Shaffer je Zvezna republika Nemčija jel ropi. Vendar pa so možne tudi SL Agnes št. 139 Katoliških vi-; dejal, da je bil nesreče DC-10 le- lani odobrila in dala Jugoslaviji j nenadne spremembe. težov v Ohiu. Pogieb bo v pone-1 tala turške letalske družbe pri 300 milijonov mark dolgoročne-j ------n------ deljek 1. aprila ob 9.30 iz Za-^parjzu. 3 marca letos kriv ne- ga posblija, sedaj ji je nameni-j rajškovega pogrebnega zavoda, pazijjv ^jan p0sacjpe letala, ker la še 700 milijonov mark. Polo- 6016 St. Clair Ave., v cerkev sv. ni poskrbel, da bi bila vrata to- vico posojila naj bi bilo porab- Vatikanski zastopnik bo obiskal Kubo Vld.?.°bT,10' Un’ nat° na p0k°" vernega dela pravilno zaprta. Njenega za električni daljnovod VATIKAN. - Neuradni viri K T Tr o Iv rrv ril i __ __ 1 > pališče Kalvarija. Ure kropljenja v soboto od 5 - 9 zvečer in v nedeljo od 2 - 5 in od 7 - 9 zvečer. Frank Korelec V 60. letu starosti je umrl na posledicah srčnega napada Brank Korelec, 1586 Larchmont Rd. Odšel je na delo, dobil napad, bil hitro odpeljan v Euclid General bolnico, kjer je umrl. Bil je samski, brat leta 1969 Umrlega Johna, Rose in Henryja, sin pokojnih Johna in The-rese, rojene Ferlin, rojen v Clevelandu, zaposlen 27 let kot brusilec orodja pri Addresso-graph - Muitigraph Corp., veteran druge svetovne vojne. Pogreb bo v soboto ob 8.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. uri, nato na j pokopališče Kalvarija. Ure kropljenja nocoj od 7-9 in jutri od 2-5 in od 7-9. Eva Zorskis V 87. letu starosti je umrla v j Shady Acres negovališču v j Unionville, Ohio, Eva Zorskis,' rojena Mett, preje živeča na! 18119 Windward Ave., vdova po leta 1959 umrlemu možu Wal-terju, teta Ann Gergely in Eve; Baltrickonis (Chicago) in tudi stara teta, rojena v Evropi, od koder je prišla v Ameriko kot °trok. Pogreb in vsi obredi bodo privatni. Pokopana bo na | Lakeview pokopališču. Pogreb j ima v oskrbi Želetov pogrebni savod. i Vremenski prerok Deževno in toplejše. Najvišja temperatura okoli 49 F (10C). ! Shaffer je trdil, da je letalo preko vse Jugoslavije, med tem, trdijo, da bo nadškof Abostino varno, če so vrata pravilno za- ko bi drugo polovico poraoili za | Casaroli v bližnji bodočnosti 0- . prta, da pa ni mogoče nobenega nabavo opreme in rezervnih de-' biskal Kubo, da se tam pogovori 'letala zavarovati popolnoma lov v Nemčiji ali tudi izven . z oblastmi o nacionalizirani nek- proti človeškim napakam. nje. danji lastnini Vatikana na Kubi. sta včeraj zaključila svoje razgovore o glavnih vprašanjih, ki zadevajo obe državi in o Nixo-novem obisku v Sovjetski zvezi v letošnjem juniju, vendar ni bilo objavljeno, v koliko so razgovori uspeli. Značilno je vsekakor, da je Brežnjev odpovedal dopoldanski razgovor s Kissin-gerjem, ker se je sestal na sejo Politbiro, pa povabil Kissinger-ja na zadnji razgovor popoldne.’ Ta je trajal 3 ure in 43 minut. Bre/žnjev je na njem po vsem sodeč obrazložil sovjetska stališča, kot jih je preje odobril Politbiro. Ameriški zastopnik je po zadnjem sestanku Kissingerja z Srežnjevim izjavil, da so bili z njim razgovori zaključeni. V štirih dneh sta se Kissinger in Brežnjev razgovarjala o omejitvi strateškega jedrskega orožja, o čemer se ZDA in ZSSR pogajajo že precej dolgo v švicarski Ženevi, o evropski varnostni konferenci, ki tudi zaseda v švicarski Ženevi, o vzajemnem in uravnovešnem zmanjšanju oboroženih sil NATO in Varšavske zveze v .Srednji Evropi, o položaju na Srednjem vzhodu in seveda o olajšanju trgovine med ZDA in ZSSR. To je predsednik Nixon obljubil Brežnjevu že na svojem obisku v Moskvi leta 1972, pa obljube ni mogel izpolniti zaradi odpora v Kongresu. Po razgovori v ponedeljek in j torek, je včeraj dopoldne zasedal, j Politbiro, kateremu je Brežnjev ! podal poročilo o poteku razgo-' vorov, nakar je ta verjetno od-! ločil .0 zadnjih sovjetskih stališčih k vsem temeljnim vpraša-! njem, ki sta jih Kissinger in I Brežnjev obravnavala. Brežnjev j zadnjem sestanku včeraj, ki jc trajal 3 ure in 43 minut. Kissinger je priredil v ameriškem poslaništvu malico za sovjetske goste, od katerih pa je prišel samo zunanji minister A. Gromikov s polurno zamudo, med tem ko vojnega ministra maršala A. Grečka in drugih višjih zastopnikov m bilo. Kako je do tega prišlo, ni bilo pojasnjeno. Sovjetska poročila o razgovorih pravijo, da so bila ta "poslovna in konstruktivna”. Kissinger je tekom njih dejal, da bodo ZDA nadaljevale politiko zbliževanja z ZSSR in odstranile ovire, ki bi se pri tem pojavile. Gromiko je poudaril, da ! sta sestanka Nixona in Brež- : njeva leta 1972 in leta 1973 po-! stavila “res trdno osnovo' za izboljšanje odnosov med obema velikima silama. Državni tajnik H. Kissinger je danes odletel iz Moskve preko Londona, kjer se bo ustavil za : kratko srečanje z vodniki Velike Britanije, v ZDA. Iz Clevelanda in okolice Poroka— V soboto ob enajstih se bosta v cerkvi sv. Vida poročila gdč. JoAnn Miklacic, hčerka Mr. in Mrs. Frank Miklacic, 8044 For-estdale Dr.. Kirtland. Ohio, in g. John Measeck iz Glen Falls, N.Y., sin Mr. in Mrs. Kenneth Measeck. Mlademu paru iskrene čestitke in vso srečo na skupno življenjsko pot! Jz bolnišnice— Rojak Joseph Ferra, 444 E. 152 St., se je vrnil iz Richmond Heights General bolnišnice in sc zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. V negovališču— Mrs. Frances Tramte, Edna Avenue, je v Aristocrat Nursing Home, 13900 Detroit Avenue, Cleveland, Ohio 43107. Želi pozdravov! LJUBLJANA: HALIM 801! TEMELJE MIRU IN STABILNOSTI Zvezna vlada Jugoslavije je ped vodstvom predsednika Džemala Bijediča razpravljala o položaju odnosov z Italijo po prejemu note, ki jo je poslal Rim v zvezi z odstranitvijo starih napisov “Cona B” na meji in z njihovo nadomestitvijo z novimi SFR Jugoslavija in SR Slovenija. Italija je v svoji noti zapisala, da se “jugoslovanska suverenost nikoli ni razširila na italijansko ozemlje, označeno kot cona B neuresničenega Svobodnega tržaškega ozemlja”. Po poročilu ljubljanskega "Dela” je jugoslovanska vlada (zvezni izvršni svet) izdala po svoji seji 20. marca 1974 sledečo izjavo: “Zvezni izvršni svet v Beogradu je na svoji seji z ogorčenjem ugotovil, da je italijanska vlada s tem korakom sprejela za svojo politiko znana iredentistična stališča. Tokrat se je prvič po letu 1954 zgodilo, da je italijanska vlada v uradnem dokumentu, naslovljenem na našo državo, odkrito izrazila pretenzije do jugoslovanskih ozemelj, ki so po spomenici o soglasju pripadla Jugoslaviji, pri tem pa pozabila na dejstvo, da je Ju- goslavija —- zavoljo miru in varnosti v tem delu Evrope, s tem tudi po vsem svetu — žrtvovala bivšo cono A nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja. Jugoslavija je to storila v iskreni želji, da bi za vselej napravili križ čez mračno preteklost in da bi prispevala k vzpostavi dobrih sosedstvenih odnosov med državama. V zadnjih dveh desetletjih je bil v odnosih med Jugoslavijo in Italijo dosežen velik napredek. Na vseh področjih sodelovanja 'so bili ustvarjeni pomembni rezultati, na obmejnih področjih je bilo vzpostavljeno ozračje zaupanja, sodelovanja in razumevanja. Zvezni izvršni svet je vedno menil in meni, da je v dolgoročnem interesu narodov 0-beh držav, da se tak razvoj odnosov nadaljuje. Toda pretenzije italijanske vlade do jugoslovanskih ozemelj, izražene v noti od 11. marca letos, ne morejo imeti drugih posledic, kot da razdro in porušijo vse, kar je bilo pozitivnega doseženo, da skalijo dobre sosedstvene . odnose med državama in zasejejo nezaupanje med njunimi narodi. Odgovornost za takšno ogro- žanje odnosov zadene italijansko vlado. Zvezni izvršni svet sodi, da mirovna pogodba in spomenica o soglasju sodita v sklop celotne evropske ureditve po drugi svetovni vojni. Vsako neposredno ali posredno oporekanje stanju, ustvarjenemu s tema mednarodnima dokumenti ma si je mogoče razlagati samo kot poskus, da bi revidirali stanje v Evropi po drugi svetovni vojni, in kot udarec prizade vanjem za vzpostavitev sistema miru, varnosti in enakopravnega sodelovanja vseh držav in narodov Evrope na temelju načel o nevmešavanju, spoštovanju suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti vseh evropskih držav, kakor tudi neokrnlji-vosti evropskih meja. Ravnanje italijanske vlade je torej v popolnem nasprotju s temeljnimi in splošno sprejetimi cilji konference o evropski varnosti in sodelovanju. Zvezni izvršni svet je ugotovil, da pretenzije do jugoslovanskih ozemelj pomenijo napad na suverenost in varnost naše države. Naši narodi bodo znali, ubraniti svoje o-zemlje tudi v prihodnosti, kakor so ga znali v preteklosti. Zato naj se vsakdo, tudi italijanska vlada, otrese vseh iluzij, da lahko spremeni obstoječe stanje.” Naslednji dan je izvršni svet skupščine SPv Slovenije v Ljubljani razpravljal o ita-Ij an sko-j ugoslovanskih odnosih v luči najnovejših dogodkov in ugotovil, da Italija ruši temelje miru in stabilnosti. "Glcboko ogorčen je protestiral v imenu vse slovenske .javnosti” in v celoti podprl izjavo zveznega izvršnega sveta, izdano prejšnji dan. Po vseh večjih mestih Jugoslavije in posebno po vseh večjih naseljih Slovenije je prišlo do javnih protestov in demonstracij proti Italiji in ponovnem steganju njene roke po slovenski in hrvaški zemlji. Italijansko noto od 11. marca so označevali ya “odkrit napad'- na Jugoslavijo. Italijanska nota Jugoslaviji je naletela na negodovanje tudi v delu italijanskega časopisja, predvsem levega. Sprašuje se, čemu je bilo potrebno v sedanjem trenutku povzročati spor z Jugoslavijo? Desničarsko in večji del sredinskega italijanskega časopisja bolj ali manj vneto podpira stališče italijanske vlade. Zadnje vesti HAMBURG, ZRN. — Po poročilu znanega lista “Die Welt” je predsednika SFRJ Josipa Broza Tita pred nekaj tedni zadela možganska kap, zaradi katere je paralizirana njegova leva stran z delom ust in levim očesom. Brozovo stanje se je toliko ustalilo, da naj bi bil izven neposredne nevarnosti, je pa seveda za enkrat nesposoben za vršitev svojih dolžnosti. “Die Welt” 1 poroča, da ni upanja na okrevanje Tita, ker je bila možganska kap posledica napredujočega poapmnja žil. RIM, It. — Italija je z vrsto gospodarskih ukrepov pritisnila na Jugoslavijo, ki glasno protestira preti uradni italijanski obnovi zahtev po ceni B Svobodnega tržaškega ozemlja. Ta obsega Slovensko primorje in del Istre. WASHINGTON, D.C. — Predsednikov tiskovni tajnik R. Ziegler je namignil, da verjetno vsi posnetki, ki jih zahteva pravosodni odbor Predstavniškega doma, sploh ne obstoje. Fredsfaviiiškl dom za omejen prevoz šolarjev WASHINGTON. D.C. — Predstavniški dom je zadnji torek izglasoval zakonski predlog, ki o-mejuje prevažanje šolarjev v zvezi z integracijo kot na skrajno sredstvo, pa še to omejeno le na posamezne šolske okraje. Za predlog je glasovalo 293 kongresnikov, proti pa 117. Sličen predlog je bil v Predstavniškem domu sprejet že leta 1972. pa ni postal zakon, ker jv obtičal v Senatu, kjer ni bilo za njegovo odobritev potrebne večine. Ni gotovo, če ga letos čai roči Italiji. Sovjetska zveza je 13. aprila ta predlog odklo-, rT'vQ°g an ovak,vdr‘ Toussaint nila. Seveda je Jugoslavija protestirala in nato začela co-'" 0C7'/J!r’ r- Joze Velifconja, no B postopno spreminjati v del republike Slovenije z uva- p^.‘ . 1 tar Antolm)-vanjem komunističnega reda in sistema. 1 .18 im’da bodo prosvetne ure Med tem je prišlo do spora med Stalinom in Titom. Ko IJl1 s ovenskih cerkvah, predse je Tito začel obračati po pomoč proti Zahodu, je Moskva znova začela priganjati k imenovanju guvernerja za Svobodno tržaško ozemlje. Maja 1952 je posebna izjava ZDA, no’ in to ne z “vrhunsko” kul-Velike Britanije in Italije razkrila, da sta se zahodni sili tur°’ amPak “utile.cum dulci”; odločili priznati Italiji delež pri upravljanju cone A STO. da bodo vzdržale v meddobju, To je povzročilo oster spor z Jugoslavijo, ki je glasno pro- ° takrat, ko bo kenčno moder-testirala. Ko so 8. oktobra 1953 ZDA in Velika Britanija ni Las om°gcčil neposredno zve-izjavile, da bodo čim preje mogoče umaknile svoje zased- zo mcd roiaki v svetu in sloven- dckler živijo zdomci, ki jih je izoblikovala domovina. Izjeme ne morejo postati merilo. In oder je ustvarjanje. Vprašanje ohranjanja slovenske dediščine v našem modernem svetu, še bolj pa sistemati- vsem v slovenskem “obrobju”, najlepše ohranjale našo dedišči- sko besedo in podobno z radijskimi sprejemniki in televizorji- Liga je šla po izhojeni poti. Njena prva ura je bila v “slovenskem domu”, v slovenski župnijski cerkvi po Daritvi, druga pa bo v Johnstownu, v Penn-sylvaniji, v soboto, 23. marca, po večerni maši v cerkvi sv. Barnabe. Taka “ljudska prosveta” je nekakšna srednja pot med ameriškimi ‘hobby’, ‘party’ in ‘club’. Vse premalo se učimo v Ameriki prav tam, kjer bi se morali učiti. Sistem, v katerem živimo,' nam daje okvir. Amerikanci s “hobbyjem” bogatijo življenje in polnijo vrzeli. Vsakdanje delo pri ogromni večini ni zanimivo, ni zadovoljivo, ampak je kar enolična ibetc-ga. Tega dejstva nobeno modrovanje o lepoti dela, o časti in oblasti dela ne bo pokopalo. Praktični Amerikanec je postavil za protiutež “hobby”; doma -slika, pa mu ni mar umetnosti, nikoli ne bo razstavil; klepari in mizari, pa lahko kupiš kar dober stol za 20 dolarjev; hodi v vsemogoče šole za razumevanje poezije, za ples, za dramatiko, pa nikdar ne bo nastopil na velikih odrih; sadjari in vrtnari. “Kultura’' po ameriških klubih je lahka in igriva. Kdor hoče več, ta gre v Metropolitanko ali pa v Filharmonijo. Če si s “hobbyjem” v tej enoličnosti ohranimo zdravo pamet, je pa to tudi “narodno delo”. “Molimo za zdravo pamet, tako napišite na spomenik padlim,” je rekel mojster Plečnik, ko mi je dal napotek za šolsko nalogo “und ich bitte Sie, nobenih imen ali pa glav slavnih mož!” Znanje slovenščine je čudovita nagrada za vloženo delo. Kjer ljudje ne govorijo slovensko, pa vseeno težijo skupaj, ker čutijo silo dediščine, kaj tam? V Johnstownu bo Liga pripravila koncert slovenskih narodnih pesmi. Radi bi igrali Verigo, kdo jo bo razumel? Zato bi Pravdo radi prevedli v angleščino; kdo jo bo prevedel? Zakaj smo izbrali Verigo? Nismo prijatelji bogve kakšnih programov za bogve kakšno prihodnost. Živimo danes in oblikujemo sedanjost. Izbrali smo, kar je prijalo razpoloženju. Iz svojih knjižnih polic vzamem knjigo ali pa ploščo, ki se prileže trenutku. “Kakšen lep večer,” je rekel prijatelj iz Rima, ko se je poslovil, “in to v Ameriki in pravzaprav kar na slepo srečo.” Slepa sreča je bila, da smo s knjižnih polic jemali vse, kar narn je prišlo pod roko. Brali smo Kajuha (... da se moje hrepenenje v mehkem snegu izgubi...), Trabla (... da erglaenzt in reiner Helle auf dem Tische Wein und Brot... . iz Zimskega večera), Verlaina (. .. des peup-liers profilent aux lontains ... blanche Venus emerge, et e’est la Nuit. Kakor bi gledal Mane-jeve Peupliers), Vergila (.. . pro veniant medii sic mihi saepe dies). Nepozaben večer in še Mahler jeva Peta, četrti stavek, neskončno žalostna pesem, ki jo je izbral Visconti za svoj film Smrt v Benetkah. Mahler je živel in pisal blizu našega Korota- na. Morda so globoko v zemlji kali, ki nas vežejo, ko se pota na nje razhajajo na vse plati. Četrti stavek in Pojdem v Rute. Ali se je križal spomin na Finžgarja, ko sem se odločil za Pravdo? Kadarkoli sem srečaval Jalna ali Šaleškega, sta vedno o-bujala spomine na mojo mater. Leta 1944 sem bil v Murki v Trnovem. “Gospod ‘župnik, še danes vse vidim. V Polčah, v Jalnovi fari, toplar na tri drevesa, prav do črte vidim, do koder sega seno na latah, na levi je voz s plohi, brez latvi, na njem sedi moja mati. Mislim, da je žalostna. Mene pa vleče Janez Jalen za nogo* in mi pridiguje, kako naj voščim za god. Oznanjenje. Vse vidim, tudi ožgano travo, potem razor, kolesnice, še slamo, ki visi čez rigel. Nepremično vročino čutim, pomešano s toplo sepco, tudi vonj po senu. Potem mi je dal Janez Jalen, meni trmi (že takrat), planinko. V njegovi beli sobi v župnišču. Na desni je steklena omara, znotraj so planinke in pa tisto čudno žametno mamilo, murke. Mislim, gospod župnik, da spomin ni le kraj, osebe, predmeti. Povrne se v vseh čutilih. Takrat sem bil star devet let.”' “Bo že tako, meni so pa požgali mojo Murko. Še v življenju človeka je teh nekaj let en nič! V življenju naroda pa vse skupaj ne pomeni mnogo: Vse bo minulo!” Ko poidejo drva, ugasne ogenj. Zakaj še smo izrali Pravdo za verigo? Ker je Pravda klasična slovenska ljudska igra. Ker je del slovenske duhovne krajine za vse večne čase. Danes, ko naš, preljubi jezik marsikje ni več komunikacija, ampak le gradivo za eksperimentiranje (V Ljubljani: ... O parnik, Radcliff hrom, bor, os, Lena... v “zdomstvu”: . .. Ka-n-za-n-dži, s safirjem molkov morja, s smaragdom kolkov kesa...), danes se kar prileže kozarec vode. Predvsem med rojaki, kamor tako eksperimentiranje ne seže. Pa bi ga bilo tudi težko rdzumeti z našim znanjem jezika, če bi zares kaj pomenilo. Zato nazaj k slovenskim fontanam! Ligin dan je začel dr. Zdravko Kalan. Pohvalil je Ligino skrbo za slovensko cerkev sv. Cirila, za uboge in bolnike, predvsem pa delo za ohranitev slovenskega jezika in slovenske dediščine, ki ga Liga Slovenskih Amerikancev opravlja s štipendijami za jezik, s podpiranjem slovenskih šol in prireditev. To bi morala biti Ligina dolžnost od vsega začetka. Besede dr. Kalana so bile kot slovenski šopek vsem, ki so pomagali, da je'prireditev tako lepo uspela. V imenu organizacije je govoril ing. Ludvik Burgar. Rekel je: Slovenska pesem in beseda je zaklad, ki je zbiral naše rojake okrog slovenskih cerkva in domov. V minulih časih je bila ta slovenska skrinja edino bogastvo, uteha, tolažba in upanje. Danes, v bogatem kulturnem življenju je le majhen del. Je pa vedno pričujoč. In ta slovenska vrvica, ki nas veže z vsem, kar je lepega ustvaril naš red v svobodi in miru, naj postane tkivo, vpleteno v novo vezenino. Tako bo v Ameriki slovenska misel vedno navzoča. Pevci Slovenske glasbene skupine Zvon iz Fairfielda, Conn., so zapeli Bučarjevo Pod rožno planino in Gašperčičevo Koso. Zvon, ki ga vodi Armin Kur-bus, je postal pod pevovodjo Pe-regrjnom Usom na Jej strani A-merike zaklad, brez katerega si danes slovenskega prosvetnega dela ne moremo misliti. Plošča, ki jo pripravljajo, bo obogatila vse slovenske domove v Ameriki. Liga je poskrbela, da bodo v soboto, 23. marca, peli v Johnstownu. To naj bi bila le prva postaja na turneji po Ameriki. Besedilo za slušno igro, Finž-garjevo Pravdo, je pripravila Ligina prosvetna pisarna. Povezavo je bral Tone Jenko. Igrali so: Karel Klezin (ded Primož), Simon Kregar (Marko Ratej), Marj anca Kalanova (Mi na), Helka Puc (Micka), Rudi Veče-rin (France Mejač), Magda Vasilev (Liza) in Vinko Burgar (Janez). Igra se je odvijala hitro, brez odmorov. Tudi v tej o-bliki je bila lahko razumljiva. Igro in petje je Ligina pisarna posnela na zvočni trak. Besedilo in trak sta na razpolago slovenskim društvom in ustanovam. Igro je vodil tajnik Lige, pomagal je Rudi Večerin, ki nas ni le navdušil pri igri, ampak tudi poskrbel, da so bile vaje pravi družabni “happening”. Za konec je Zvon zapel Medvedovo Zaroko in Slavkovo Titanic. Na harmoniko je igral Freddy Mally. in znance, da bi priskočili na pomoč. Vsak najmanjši dar bo dobrodošel in bo hvaležno sprejet. Spomnite se, kje se bili krščeni, kje spe večno spanje vaši dragi. Imena vseh darovalcev, bodo objavljena v Ameriški Domovini. Prispevke pošljite na: Cecilia Žnidar 21420 Bali Ave. Euclid, Ohio 44123 tel. 731-4709 Marija Žnidaršič 308 E. 317 St. Willowick, Ohio 44094 Frank Žnidar ------o------- Slovanski frgljer@dp.iki CLEVELAND, O. — Redni V dvorani šobili med drugi-;letni ženski tretjeredniški mi župnik Richard Rogan, pater!shod bo v nedelj°’ 3L marca tL’ Bernard Kotnik, dr. Rajko Lo-.ob Po1 dveh P0Poldne v cerkvi žar, dr. John P. Nielsen, cleve-lanski rojak, profesor newyor-ške univerze, gospa Marija Pavličeva, vdova po požrtvoval- v.v . nem Ligmem delavcu v letih po J ’ ’ vojni, in vsi Ligini člani iz New pemonta. vizitator clevelandske Yorka in okolice s predsedni-jslovenske tretjeredniske skup- ‘ nosti. On bo tudi vodil skupne sv. Vida. Ta dan bo pri Sv. Vi-I du zaključek 40-dnevne pobož-: nosti. : Shoda se bo udeležil tudi in kom dr. Petrom Remcem. Iz Connecticuta je prišlo 40 prijateljev naše cerkve in naše organizacije. Med njimi je bil Armin Kurbus, ki vodi zbor, in dopisnik Ameriške Domovine g. Mally- Upamo, da bo, potem ko je u-gasnil nedeljski kres, ostalo v naših srcih še dosti žarenja do prihodnjega svidenja. Simon Kregar stlrlfegfiima pekžsfgst pri SvB CLEVELAND, O. — Članice Oltarnega društva fare sv. Vida opozarjam na 40-urno pobožnost, ki se bo pričela v petek, 29. marca, in končala v nedeljo, 31. marca. Iskreno želim, da bi se veliko naših članic, kakor tudi članice iz sosednih fara udeležile molitvene ure v nedeljo od 4. do 5. Poslužimo se prilike, katera se nam nudi, in z veseljem sodelujmo pri pobožnostih! Obenem tudi želim, da bi se matere, dekleta in žene, katere še niso v Oltarnem društvu, priglasile in stopile v to lepo cerkveno društvo. Saj nudi to društvo toliko dobrega in koristnega za dušni in telesni blagor. Ne odlašajte predolgo, čas hitro beži, zato se odločite sedaj in se vpišite, da bomo skupno častile Jezusa v presv. Rešnjem Telesu. Velika zasluga čaka one, katere se rade udeležujejo cerkvenih pobožnosti. Pokažimo, da smo res vredne častilke presv. Evharistije in se poslužimo božjih zakladov. Na svidenje! Mary Marinko, predsed. št. Molb pri Ljubljani pr§sl EUCLID, O. — Spodaj podpisana sem prejela od sorodnika v Sloveniji pismo, ki se glasi takole: Dragi mi! Se nikoli Vas nisem nadlegoval, sedaj pa se obračam na Vas in na druge rojake in rojakinje, da bi pomagali naši šentjakobski cerkvi, ki je v stiski. Ta dobro poznana cerkev že 155 let ni bila deležna, nobenega popravila ali izboljšanja. Sedaj je treba nekaj ukreniti, ker je vse v slabem stanju. Ker je cerkev zelo velika, je zelo mrzla, zato moramo poskrbeti za njen ogrev, razsvetljava pa je tudi slaba. Cerkev je znotraj kar črna in svetniki so že trohneni. Vse je treba renovirati in prebarvati itd. Proračun je narejen za približno 12 milijonov starih dinarjev. Veliko bo prispevala Duhovniška zadruga in dobri, revni farani bodo priskočili na pomoč z delom in denarjem. Kljub temu bo še veliko manjkalo za kritje stroškov. Zato lepo prosimo šentjakobske farane, prijatelje molitve za mir, ki jih bomo o-pravili ob tej priložnosti slovenski tretjeredniki in tretjeredni-ce. Po pobožnosti v cerkvi bo v družabni sobi (Social Room) šolskega avditorija pripravljen za vse udeležence domač prigrizek. Mir in vse dobro! Mrs. Mary Panjan, tajnica “Celovca m m sveto, temveč samo Klagenfurt” CLEVELAND, O. — Kdor je skrbno prebral letošnji Koledar Družbe sv. Mohorja v Celovcu, se je gotovo precej ustavil ob pismu rajnkega p. Odila Hajnška (Umrl 30. okt. 1971 pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah na Štajerskem) ravnatelju DsvM predatu dr. Janezu Hornboecku. Pismo je zelo obširno in je polno pomembnih zgodovinskih podatkov iz naših begunskih časov. Ker se je v zadnjem času spet razdivjal nemški nacizem nad našimi koroškimi brati in sestrami, ponatiskujemo danes tu iz omenjenega Odilovega pisma odstavek, ki nam dokazuje, da nemška zagrizenost in sovraštvo do Slovencev ni niti malo popustilo niti v času neposredno po naj hujšem nemškem porazu v vsej njihovi zgodovini. P. Odilo piše: “Spomnim se, da je prišel nekoč prelat (rajnki msgr. Valentin Podgorc) po mene in rekel: “Pojdite k meni, oni angleški oficir je tu od ‘Kronike’ in od radia.” Pripovedoval je, kako so Nemci na Koroškem divji, ko slišijo slovenski jezik na radio, posebno kadar slišijo: ‘Tukaj Radio Celovec.’ Protestirajo, da se to več ne sme slišati, ker Celovca ni na svetu, temveč samo KLAGENFURT. Ugibali smo! In jaz sem rekel oficirju - ime sem trenutno pozabil: “Ali imate morda kakšno ploščo, ko je govoril Hitler proti Angležem?” “Imamo,” pravi, “prav tiste besede Hitlerjeve imamo, ko je rekel: “Wir werden alle engli-sche Staedte ausradieren!” — “Dobro, to dajte na slovenski radio v odgovor na proteste Nemcev, pa boste imeli mir.” In ga je res imel. Naša opomba: Angleški oficir, ki je prišel h g. Podgorcu, čigar imena se rajnki Odilo ni spominjal, je bil šef Britanske obveščevalne službe v angleški avstrijski okupacijski zoni Sharp, pod katerega neposredno nadzorstvo je spadala tudi “Kronika”, tj. list tednik za Slovence na Koroškem, katerega je začela za nje izdajati britanska zasedbena oblast, kakor tudi slovenske radiooddaje na celovškem radiu. — Hitlerjeve besede pa so bile: “Mi (Nemci), bomo zbrisali z zemlje vsa angleška mesta!” J. S. pr. Jaklii *nmUM\i. Ponj ne grem, kakor bi ne Vedel sam, kam domov,” misli sama pri sebi. “Smejali se mi °do ljudje in mi privoščili. Oh, 1Ilar bi bila ostala raj še doma pri očetu in materi!” In tonilo se ji je po semenih abjih Gredah, kjer je prežive-a lopa dekliška leta. Vzdigne otroka iz zibeli in gre 113 vrt. Pomladansko sonce je Mjazno obsevalo Krajino; iz tal So klile cvetlice in odpirale pe-I ^obojne svoje glavice; na cve-°čem. drevju so šumeli bučelni r°ji in krilati pevci so se kosali V Napevih. Vse se je veselilo, Se radovalo novega življenja, o Novljanka, mlada Novljan- ka v Hudem Koncu ni bila ve- Sela in se ni radovala pomlaju- se narave. Bridkosti in te- še na tihem jezila na njo. Kaša je že vrela, njega pa le še ni bilo. Sedaj se pa ne more več premagovati. “Mati, poglejte malo v peč, da se ne zasmodi,” veli stari in gre po moža. “Meni nič mari,” zavrne jo mati jezna, ker prej ni hotela govoriti z njo. In tako se je kuhala kaša sama pri ognju. Papež Pavel VI. in jezuiti Papež Pavel VI. je z datumom srečnim obrazom pripovedoval 15. septembra 1973 poslal jezuit- svojim kolegom v kuriji, da sto-skemu generalu p. Petru Arru-! ji papež 100-odstotno z njim. Ko peju in vsem članom jezuitskega reda po svetu ob priliki sklicanj a k o n g r egacije (občnega zbora) jezuitskega reda v letu 1974 pismo, ki je zbudilo močno pozornost. Kaj je za zaveso, kar je povzročilo, da je papež napisal to in tako pismo? V ZDA je spravil to stvar v javnost znani irski jezuit, Američan p. Dan Lyon s komentarjem v listu Twin Circle (21. dec. 1973). Ker je p. Lyon svetovno znani ko- zijskih oddajah v ZDA ter pisec komentarjev o svetovnih prob- ]oče zakonskega življenja so ji Sinile sleherno veselje in ji ro-,l e bujna lica s solzami. Iskala j cx ^ na vrtu samote, da bi, je ne el nihče in bi sama premiš- Ie^ala svoje žalostno stanje. J dar se ji še ni zdelo na svetu a 0 budo, kakor to nedeljo po- 0 dne. Pritiskala je ihteč svoje °bno dete k sebi in vzdiho-vala; . da imam vsaj tebe, sinek J- Ne, ti me ne zapustiš, nik-^ me ne boš žalil in jezil tako l9 0r tVoj oče! — Oh, dete, Iju-D° dete!” Pri poljubljala je sinka iskre-"° » se teko tešile. go^0^a Novljan je bil v etilni svojo ženo pozabil po-ce 0rna' ^er ni bil vajen pija-ter ^ p)os^aP kmalu Židane volje de i-6 VeseP objemal svoje sose-j ’ nteri so slastno pili za Nov-cian°v denar. Bili so pravi brat-akršnih je mnogo v Hudem . °ncu, katerim se denar za pi-j^.Co ne smili nikdar. Trkali so z j^i^nom, peli zdravice in mu gePo^OVali, da je Matija Novljan Šej6 Se:Pai pravi mož, ko je pri-j6|.V nilb družbo. In Novljanu So S°vorjenje tako ugajalo, da stopale solze v oči. Ne-k. i oten se je zdel samemu se-l'e doslej ostajal doma. , ab° je ,Matij a, tako! Kdo bi bap^0 s^ra^d ženo doma in zi-. ■ pravi sosed Meden in ga na ramo. 1 se zakrohotajo in urežejo kr ^arim Kozarčkom, kateri je °2d staro Kančnikovo: Ne dajte ženam, da b‘ hlače nosile, da bi prot' vam oblast zadobile! Varujte vsaj to ’aajvečje blago! Kai? Ali jaz nisem mož? Ali Trda tema je bila že po vasi, mentator na radijskih in televi-ko je hitela Novljanka po moža. Premišljevala je, kaj bi govorila v gostilni, kako bi ga spravila! lemih v katoliških revijah in domov. Ugibala je, kdo bi bil še dnevnikih, vzbudijo njegova izvajanja posebno zanimanje. V naslednjem se naslanjamo na njegov komentar v omenjenem listu. Dodajamo pa nekaj mejnikov iz življenja ustanovitelja jezuitske družbe, ki so posebno bistveni za družbo in omenjamo papeževo pismo v slovenskem v gostilni, in kakšen je mož, ali je že hudo .vinski ali še ne. Pride do gostilne. Glasno vpitje in govorjenje se razlega v tiho noč. Postoji in posluša, da bi ujela glas svojega moža. Ko spozna moški glas, osupne, zakaj v tem kratkem času, kar ni slisa-la moža, se je bil njegov glas jezuitskem glasilu v januarski He k Hesim hlač?” vzroji Novljan, tg 1'a2,Ulne pomen pesmi. “Kdo ga ne Ve? Vina na mizo.” , ak°! Tako! Novljan! Pijmo, p^er je denar in nedelja!” k a so zopet pili in zopet peli. eHar je ginp Novljanu iz moš-glavo mu je polnilo vino, kor a^° na videl nič drugega, ka-j Pijačo v steklenicah in vrto-lo Ve Sosede okoli mize. Zatoni-j6 ^ zlato sonce in tihi mrak se So !PU®6al na zemljo. Treznejši g0 , ru§ za drugim izginjali iz hl0 1 ^i'26 in bežali skrivaj do-kamor jih je podila vest. lih riepaiere so Pa prišle žene in ^odtrgale od pijače. 1"riraku je bila Novljanka zalo J a Pristavila večerjo. Ce-Č61 0P0ldne ni bilo moža domov; bil0 poSov°r, toda, ker ji snaha Vev baladi ženi vendar že preje^ ^^e,l° se ji je, da jo zaniču- Vabil fre- To ezil0 spremenil, da ga je komaj spoznala. To je bil hripav, votel in odljuden glas, kakršnega ni bila vajena. Gostilničarka stopi na prag, Novljanka pa gre bliže, da bi Skobčeva ne slutila, da je poslušala. “Ali je naš notri?” vpraša na videz mirno in brezskrbno. “Oh, lej jo, lej! Kaj mu ne zaupaš, da bi prišel sam domov? Ali je tako daleč? Notri je, notri!” pravi Skobčevka, nekatere besede žaljivo naglasujoč. Novljanka je čutila zaničljivi odgovor, odvrnila pa ni ničesar, le mislila si je: “Oh, ti nesramnica, vse bi ljudem izpihala rada iz mošnjičkov.” Vstopi. Slab, z vinskim duhom, s smradom goreče sveče in z dimom pomešan zrak ji pade na pljuča. Okoli mize so sloneli nekateri pivci, ali tolkli po mizi in vpili, ali so pa dremali. Oči so jim že slabo svetile, na žarečih obrazih jim je odsevala nekaka dušna topost. Gostilničar jo ugleda in ogovori: “Ali si prišla tudi to ponj?” “Oh, recite mu, recite, naj gre domov,” poprosi žena in vstopi nazaj med vrata. “Novljan, pojd!” pravi Skobec in namigne k vratom. “Kaj hočeš?” “Pojdi!” “Kaj praviš?” “Matijec, pojdi, pojdi! Noč je in večerja te čaka,” oglasi se Mica. “A~a, noč je, večerja je? — Na, pojdi pit!” spregovori počasi Novljan, ko spozna ženo. “Nisem žejna, plačaj in pojdi domov!” prosi ona. Ujezila ga je, ker ni hotela piti. “Po kaj pa hodiš sem, ako nočeš vina?” Z ustmi se je smejala, v srcu se jokala ... je pa papež videl, da imajo njegova opozorila malo uspeha, je svojo nejevoljo razodel svojim naj ožjim sodelavcem, kardinalu Vilottu, ki je vatikanski “zunanji minister”, in nadškofu Be-nelliju, ki je papeževa desna roka. Toda Arrupe se ni zmenil za opozorilo papeževih sodelavcev. “Jaz govorim s papežem sam, osebno,” je bil njegov odgovor. Kardinal Villot je že pred e-nim letom poslal jezuitskemu generalu pismo. Pismo je bilo nekako tako kot sedanje pape- Družbo jezuitov je ustanovil “Kje ]e nase mesto? Mi ki ve-španski častnik Ignacij Loyola,; ruj emo in smo katoliški kristja- rojen v deželi Baskov 1491. V ni, kje stojimo? Kje je nase me- laCila IN OBUTEV bitki s Francozi je kot rekonva- sto, ko iščemo tla v odnosih do leseent v bolnici iz dolgega časa; Boga? začel brati knjige o življenju! Kdo vam pa govon to? - U-svetnikov, kar mu je dalo misel: bog človek, kup revščine Tre-“Jaz naj bi bil’vojak, oficir. ..? sem se, bratje in sinovi ko da-To (svetniki) so vojaki in heroines golčim, ker vem, da govo- ji, ne pa jaz...” Po okrevanju‘rim nekaj kar je visoko nad meje 1522 šel v bližnje bajno go- rovje Montserat v benediktinski samostan k spovedi. Tam je v cerkvi pred kipom čudodelne črne Matere božje z Detetom Jezusom (kip je znana umetnina neznanega umetnika iz 12. i noj, stvari, ki jih kar ne morem dovolj izpričati, ki jih nisem dovolj obrazložil, stvari, ki resnično zaslužijo, da bi jih oznanil s preroškim glasom, s pesniško in udarno veličino opisal in izrazil njih resničnost. Glejte, govorim KUPUJTE VELIKONOČNA ŽIVILA, OB- PRI NAŠIH SLOVENSKIH TRGOVCIH. Svoji k svojim! stoletja) odložil vsa častniška | vam kar tako preprosto. Nimam znamenja, meč in vojna odlikovanja, uniformo pa dal prosečemu beraču. V bližnjem mestecu ževo in da bi se tudi poslalo Manrezi je napravil trideset- vsem jezuitom po svetu. To ima v mislih najbrž sv. oče, ko v sedanjem svojem pismu pravi, da ni prvič sedaj, da izraža svoje nezadovoljstvo nad nekaterimi nekakimi “poskusi” v družbi. Ti poskusi, če bi se ustalili, bi spremenili prav naravo družbe, pravi papež v pismu. V pismu tudi zahteva, da se to pismo pošlje vsem članom jezuitske družbe na svetu. Rimski dnevnik II Popolo je zapisal, da je pismo ostra in da- številki letošnjega leta. Papeževo pismo (od 15. sept. 1973) je bilo oddano p. Arrupe- j lekosežna graja jezuitskega geju en dan po tistem, ko je gene- nerala. Pristaši p. Arrupeja v ral (Arrupe) izročil papežu o-‘ družbi skušajo važnost pisma o-krožnico, s katero sklicpje gene- slabiti z opazkami, da je pismo ralni zbor jezuitske družbe. V “rutinskega” značaja, da ni nič Rimu pravijo, da je pismo tam vplivalo kot bomba. Iz pisma je | razvidno, kako je papež vznemirjen zaradi zablod nekaterih članov družbe in zaradi govoric v zvezi s sklicanjem generalnega zbora. Za razumevanje strogosti papeževega pisma je treba poznati nekatera ozadja v tej zadevi. Med p. Arrupejem in papežem Pavlom so osnovne težave v značaju teh dveh oseb. Papež Pavel je znan zaradi svojega finega značaja. Nikoli ne bi rad žalil. Vedo povedati, da je že pred leti opozoril p. generala, da ga bolijo nekatere'reči, ki se dogajajo v jezuitski družbi. Toda doslej je to storil v izvrstnem diplomatskem j eziku. Prij azni optimist Arrupe pa ni vajen vatikanskega rimskega sloga. In tako se zdi, da dosedaj ni razumel, kaj mu je papež hotel povedati. Vedno, kadar je prišel od razgovora s papežem, je s posebnega. Toda pismo je postalo glasen zvon, pravijo patri, ki so težko prenašali popustljivost p. generala v družbi za reformo lahkotnega sloga, ki karakteri-zira Arrupejevo vodstvo. P. Lyon pravi, da je na jezuitski univerzi Gregoriani v Rimu 95 odstotkov profesorjev z velikim o-dobravanjem pozdravilo papeževo pismo. Gotovo je pismo, kakor piše jezuit Lyon, glas vrhovnega vladarja Cerkve preko glave sedanjega generala vsem članom jezuitske družbe in posebno njihovim svetovalcem v vrhu družbe. Province, ki bodo letos volile zastopnike za letošnji generalni zbor družbe, so že sklicane za volitve zastopnikov. Papeževo pismo jim glasno kliče, naj volijo resne in pametne sobrate. Papež najbolj ve, kako težki časi čakajo Cerkev in kako kritični dnevi so pred nami. * 11 draži nalašč, ker je ni po-s seboj, niti povedal, kam dozdevanje jo je tako ° ln žalostilo, da je prejo-Se •. s^craj vse popoldne. Smilil £ii-v^e denar, katerega daje za čela;°- Mati je nekaterikrat pri-Pogovor, toda, ker ji snaha govarjala, je obmolknila in kakor poje pesem, pa mu užaljena na videz veselo in mirno odgovori: “Matijec, nikar se ne huduj, večerja se hladi, pojdi!” “Ti in tvoja večerja!” “Le pojdi, le pojdi, da ne bodo vsi tebe čakali,” poseže gostilničar Skobec vmes, ker se ni hotel zamerti Novljanki, ako bi moža kaj ustavljal. . “Meniš, da nimam več denarja, ker me podiš iz hiše? Pa pojdiva, saj vidim, da še jesti ne morete doma brez mene! Vse poravnano?” “Vse.” Sedaj vstane in gre opotekajoč se iz gostilne za ženo. “Oh, kakšen je,” vzdihne Novljanka po tihem in hiti pred možem, saj se ni mogla hliniti več, da bi govorila z njim prijazno, ko jo notri jezi in kolje. Postal ji je zoprn. V BLAG SPOMIN NA PETO OBLETNICO TRAGIČNE SMRTI Herle Majhenich ki je umrla 28. marca 1969 kot žrtev avtomobilske nesreče — Odšla si — ali Tvoj duh živi med nami danes — jutri — vedno. Tvoji žalujoči: ERNEST — ROSINA sin ERNIE z ženo NANCY in otroci: STEVE in CHERLYN sinovi: MARTIN — CYRIL — WILI REV. P. PELAGIJ — svak TONI ŠUTA z ženo — bratranec v EVROPI žalujejo Mati — Sestra — Bratje Milwaukee, Wis. 28, marca 1974 0 dnevne duhovne vaje. Romal je v Sveto deželo1, da bi obiskal svete kraje našega Odrešenika. Ko se je vrnil, je postal spet šolar. Vpisal se je na univerzo v Alcali in Salamanki. Še več. Leta 1528 se je napotil v Pariz in se vpisal na slavni univerzi Sor-boni. Tu je ostal 7 let. Pridobil je še pet akademikov in enega profesorja (sv. Frančišek Ksa-verij) za svoje ideje in z njimi v Parizu ustanovil 1534 Jezusovo družbo, jezuite. Papež Pavel III. je dal 1540 formalno cerkveno dovoljenje kot red z običajnimi redovnimi obljubami uboštva, čistosti in pokorščine, toda s še dodatno jezuitsko obljubo POSEBNE POKORŠČINE SVETEMU OČETU. In to so bile vsa stoletja svetinje jezuitskega reda, njihove izredne pomoči Cerkvi in svetemu očetu od Pavla II. do Pavla IX., ki je pa pred nekako desetimi leti moral zaklicati svetu: “Sedaj so me še jezuiti zapustili...” * Slovenska jezuitska provinca s sedežem v Mariboru izdaja že šesto leto mesečni listič “Slovenski jezuiti”. Razmnožujejo ga v uradu župnije Sv. Magdalena v Mariboru. V letošnji januarski številki prinaša pod naslovom “Resna jM^^a na generalno kongregacijo1’ " tudi pismo Pavla VI. Dobršen del pisma dobesedno navaja, npr. tudi stavek “Jezusova družba... naj se dobro zaveda, kako potrebno je, da svoj način življenja preišče, ga stalno vzporeja z evangelijem.” “Tem tako važnim načelom bi s posebnim poudarkom dodali še enega. Gre za zvestobo do Svete stolice sholastikov ... pa tudi dijakov in študentov na mnogih šolah in univerzah..,” Del pisma, ki omenja pogubne pojave, je urednik podal s svojimi besedami: Sv. oče ni pozabil očetovsko opozoriti na duhovne in disciplinske tokove, ki so se pojavili pri nekaterih članih Jezusove družbe kakor tudi vesoljne Cerkve in bi bili pogubni, če jih ne bi zaustavili. Zato izraža odločno voljo, naj Družba svoje življenje in svoj apostolat tako prilagaja potrebam časa, da bo po svojem bistvu ostala apostolska in 'duhovniški red, katerega z rimskim papežem posebej povezuje ljubezen in služenje. Zaključne papeževe besede v pismu: “Iz tega pisma boste spoznali, koliko od vas pričakujemo. Dobro vemo, kaj Družba pomeni, kakšne naloge mora izpolniti, kakšno zaupanje ji je izkazano in kaj vse omenjeno pomeni za Družbo in Cerkev. Ko smo povedali, kar nam je na srcu, podeljujemo tebi (pr generalu) in vsej Družbi apostolski blagoslov kot poroštvo za nebeško pomoč.” — Vatikan, 15. septembra 1973. Pavel VI. Urednikova opomba zaključuje: P. general upa, da bo priprava na kongregacijo (zborovanje) zdramila vsakega posameznega jezuita. * Naj zaključimo s papeževim pretesljivim apelom na rimsko škofijo, ki je pa apel na vse nič napisanega pred seboj, da bi bral, kakor to navadno naredim zato, da so moji nagovori kar mogoče jasni in kratki. Danes ne tako, danes berem iz svojega srca... in pri tem čutim svojo revščino, t e ž e č e neravnovesj e med oznanilom, ki ga razlagam, in mojo sposobnostjo, ga razložiti in ga doživeti. Toda istočasno pa tudi ne morem tajiti in ne zamolčati, da imam za to izjavo naročilo: ne govorim sam od sebe, to niso samo kake orginalne moje osebne misli, ki jih je kak modrec moderno izoblikoval. Jaz vam oznanjam Kristusovo besedo. Naročilo imam od Kristusa, jaz sem naslednik sv. Petra. Sprejmite me! Ne odklanjajte me. Sprejmite me za takega, kar sem. Jaz sem namreč Kristusov namestnik. Če govorim, govorim v njegovem imenu. Zato vas prosim, imejte spoštovanje ne toliko do mene, ampak do tega, kar vam oznanjam. Potrudite se, da boste razumeli, kaj pomeni ta cerkvena oblast in kaj je od Boga ustanovljena Cerkev. Njeno poslanstvo je to, da s polno oblastjo in s polno zanesljivostjo oznanja Gospodovo besedo. Prišel je trenutek, ko sem prisiljen, da moram brez vsakega pridržka zahtevati vašo popolno pokorščino in poslušnost.” Jožef Godina MALI OGLASI Naprodaj Enodružinska hiša, 4 sobe in kopalnica na 14114 Darwin Ave. Lep lot pri Shoreway, druga hiša pri E. 140 St. Proda se po zmerni ceni, da se uredi zapuščina. Kličite Mr. Alden na 481-5956 za sestanek. (63) Barvar Zeli delo, zunaj ah znotraj. Zmerna cena. Kličite vsak čas 431-1066 -(58) V najem Oddamo 3 sobe spodaj na 1236 E. 61 St. Vprašajte na 1115 Norwood Rd. (59) Apartment for rent 2 bedroom apt. in Euclid, all utilities, air conditioning, no pets.-Available April 15th. Call 261-0109 <.60) Apartment v najem Stanovanje v Euclidu, 2 spalni sobi, javne naprave, zračna naprava, nič živali. Na razpolago 15. aprila. Kličite 261-0109. (60) Help Wanted Male & Female Nove cene za polete WASHINGTON, D. C. — The Civil Aeronautics Board je odredil popolno spremembo cen za potniška letala. Po njegovih dognanjih so sedanje cene v škodo onih, ki letijo na daleč in v škodo rednih potnikov na korist potnikov prvega razreda. Celoten sistem novih cen mora biti prijavljen do 16. julija 1974. Cene bodo na splošno višje, ker so letalske družbe v domačem prometu zaprosile za njihovo povečanje za 4-6%. CUSTODIAL COUPLE Middle age, English speaking. To take care and manage hall. Live on premises, rent and utilities free. Salary plus commission — Call 382-9388. (59) CLEANING PEOPLE NEEDED Part time evenings, union rates and benefits. Experience desirable but not necessary. Own transportation important. Call Metro Service Contractors 392-8844 for further information (59) Help wanted — female Woodcock za omejitev uvoza avtomobilov WASHINGTON, D.C. — Predsednik Unije avtomobilskega delavstva Leonard Woodcock je v s e n at n e m finančnem odboru predložil začasno uvedbo kvot za uvoz tujih avtomobilov v ZDA, ker da sicer grozi ameriški avtomobilski industriji polom. “Za avtomobilsko delavstvo posebej je kriza energije povzročila položaj, ki težjega ni bilo od velike depresije,” je dejal Woodcock. HOUSEKEEPER General duties. WilT exchange free rent in separate home on the same property for 3 days housework each week. Couple preferred. No salary. Must speak some English. Call 842-5500 '_______________(59)^ Help Wanted Female Kitchen help, pantry girls, dishwashers wanted. Five days a week. Days only. Monday thru Friday. No holidays. See the chef George. MID-DAY CLUB 21st floor Union Commerce bid. E. 9th & Euclid Ave. (59) MALI OGLASI Naprodaj Hišice po 4-družinske, za lastovke. Kličite 481-0290. (59) Sobe se odda dve spalni sobe opremljene se odda poštenem fantom, pripravno tudi za upokojence, čisto in mirno. Dober dom za vsakega, v Collinvvoodu. Kličite 531-5848 (59) V najem stanovanje pet sob na Lake Shore in E. 142 St. Podnevi kličite 486-9966 Zvečer 692-1777. (59) Dobijo delo Natakar in ženska za pomoč v kuhinji. Je lahko upokojen. V Euclid, Ohio. Kličite 531-9782. (x) GENERAL FACTORY Several personnel needed for packaging and inspection. Apply in person to Bert Marquard between 9 a.m. and 12 noon. PETERSON NUT CO. 917 Carnegie Male Help Wanted JANITOR WANTED Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available. (x) GENERAL FACTORY Responsible person for important position. Opportunity for advancement. Apply in person to Bert Marquard bet. 9 am. and 12 noon. PETERSON NUT CO. 917 Carnegie V najem Opremljeno stanovanje se od-škofe, duhovnike in redovnike da, 2 sobi in kuhinja na 18340 celega sveta (ob otvoritvi sve- Marcella Rd. — 481-3768 tega leta): i (59) Fewer Brake Operator to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets. Steady work. Company paid benefits. Interviewing hours from 8 AM to 11 AM. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. Go south on E. 152 to end of street (62). DOiilO viiNiul.-^vCrl 28. iSvi XI. Pred pustom, ob času splošnih ženitovanij, jeli so se zopet bolj pogosto snubači shajati v Smrekarjevo hišo. Povpraševal je zopet Pogreznikov Peter, oglasil se je županov sin iz bližnje fare in več druzih bogatih kmetskih sinov se je prišlo ponujat za zeta. A najimenitnejši je bil in največ govorice je napravil mlad, bogat usnjar, ki se je bil naselil v veliki hiši pri cesti. Nosil se je po mestno, opravljen je bil po gosposki, govoril je več jezikov, bil je lep, sladkih besedij, krotak, pohleven in prijazen, da ga je vse hvalilo. Govoril je posebno rad z materjo Smrekarico ter se jej takoj tako prikupil, da bi bila naravnost dala hčer. Zanjo je bilo že za-nimljivo in častno, da bi njena hči dobila moža, ki je bil bogat in učen, gosposk in zveden po svetu. “Naša Franica se mora zdaj precej možiti dokler je mlada. Kadar bo že bolj v letih, ne bo več tako,” reče mati Smrekarica možu Antonii, ko sta bila nekdaj sama v hiši ter je ona nekaj šivala, on pa s pipo v ustih gori in doli hodil. “Nu, naj se, jaz ne branim,” odgovori Anton. “Dobiti mora moža, ki jo bo rad imel in ki naju ne bo zaničeval na starost — katerega, ki ima dobro naturo.” “Saj babe imate nos tudi dober, le izberite ga,” reče Anton. “Pogreznikov sin je preskop, pretrd. Taki niso pridni.” “Ne? Zapravljivci so pridni in mekuži, kaj li?” “Vrhniščakov sin bi k hiši prinesel denar, ki pravijo, da ni ves po pravici dobljen; potlej bi ne bilo božjega imena pri hiši,” šteje mati dalje. “Ljudje vsacega obrekajo, kdor kaj ima.” “Jeličev ni delaven; nič ga ne hvalijo ljudje.” “Nu, kateri bi pa bil tebi po mm pojues pa sam.” glavi, kateri?” vpraša Anton ter "Ta bi bil dober. — Stefan, stopi pred-njo. j stopi malo sem, stopi!” Štefan “Tak, ki bo naju na starost v!se približa. Smrekarjev Anton čislih imel.” izvleče mehur tobaka iz-žepa ter “In kateri je tak?” ' | mu ga ponudi z voza: “Na, nat- “Ta usnjar Lovrenič,” odgo- lači!” vori ženica. ! Stefanu se malo čudno zdi, da Anton se zasmeje in gre zopet S Je Smrekar denes tako prijazen dvakrat gori in doli. ! m mu tobaka ponuja. “Tedaj ta ti godi?” vpraša. ! ' Poj dete še nocoj?” vpraša “Dober človek je, mehkega j Smrekarja, ko pipo zažge, srca in zna s človekom izprego-voriti,” reče mati. “Kaj pa dekle? kaj pravi? Ali je tudi njej v srce sedel, kakor tebi?” “Ničesa ne reče, pa mislim, da bi ga vzela.” “Jaz mislim, da je pametnejša od tebe in da ga neče” — odgovori mož. — “Le poslušaj me, stara, jaz tudi ne stavim nanj toliko, kolikor ti. Denar je lepa reč, ali denar je od denes do jutri. Kupčija je dobra, ali nesreča se lehko pripeti. Le kdor zna delati, kdor zna vsako stvar v roko prijeti, ta je trden na svetu. Saj veš, da bi jaz rad zeta vzel sem na dom, rajši nego dekleta drugam dajal...” “Saj nam na izbiro stavi, ali jo k sebi vzame, ali se pa k nam priženi, kar češ.” “Na mojem domu je treba kmeta. Tacega jaz nečem, da bi v gosposki suknji okoli hiše hlačal, pa da bi ga ljudje vikali, in bi še jaz ne mogel govoriti ž njim, kakor z vsakim človekom. Pojdite mi v kraj z gospostvom! Moj oče je bil kmet in zet moj bo kmet; kdor poleg česa druzega prinese najprej trdno delavno roko, kdor se bode v ponedeljek drugače ob pod mojo streho, pa je amen besedij!” “Smrekarja je kmetstvo podstavilo, kaj ne? Iz zemlje si stotine in stotine denarja izril!” reče žena zabavljivo. “Baba, ti govoriš, kakor veš. Kmetstvo ne redi, ali pošteno živi; drži se ga, kdor ga imaš. Iz dežja je dobro, če ima človek kam pod streho pribežati. Pri trgovini človek kolne, pri kmetstvu pa moli. Smrekar je znal kleti in moliti, in zato se je podstavil, baba!” “Tako rajši vzameš tacega, ki ti bo na starost v zobe gledal?” “Jaz svojega zeta ne bom. nikoli ničesa prosil, če Bog da. Povedal sem ti, da ga nečem, ki bi v petek suknjo nosil in bi ga starci vikali. Molči!” Ni se dalo več govoriti o tem ženinu. Vsi drugi niso bili materi po volji, hči se ni hotela oglasiti za nobenega, katerega bi oče bil rad imel; predpust je minil. Ljudje, ki so pričakovali ženitovanja pri Smrekarji, zmotili so se tudi to zimo. Snubači so bili ali razžaljeni ali žalostni, in vse je ostalo, kakor je bilo. XII. Sneg je skopnel, pomlad je prišla, psenifa po polji je zelenela, rastla, v klasje se vretenila mr naposled orumenjala, bila požeta in omlačena. SmreKarjev Anton je je imel v vrečah dva visoko nadeta voza pred vežo. Namenjen je iti v mesto na trg. “Janez je bolan, ne bo mogel iti s teboj; koga druzega (lobodi,” reče mati Smrenanca, gledaje, kako mož na vozu po vre-čan hoaeč tu in tam kaj popravlja in prelaga. “Vrag še take hlapce!” — za-huai se Anton — "Kaaar ga je treba, pa je kilav. Koga čem dobiti? Povedi mi človeka, da ni mu bilo upati.” “Glej, tam-le gre Brašnarjev Štefan. Vprašaj ga, morebiti on j utegne z ednim vozom iti, z ed- rrT m ^pFmnilr Society' .."ffgi bers who worked so hard to put Mr. President and Members ever possible to cut expense5' oh these functions during the of the Supreme Board. GUI FAifiLAMi BfHVi -JOUETs fl 88434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Fact* The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph, Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola* ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation the bone. tW; Družba sv. Družine Officer* President , First Vice-President .. Second Vice-President Secretary ............. Treasurer ............. Recording Secretary ... First Trustee.......... Second Trustee ........ Third Trustee ......... First Judicial ........ Second Judicial ....... Third Judicial......... Social Director ....... Spiritual Director .... Medical Advisor........ ••••••«»«••»« Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha • Robert M.' Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Rio la John Kovas Frank Toplak Nancy Owen Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D. past year. It was a pleasure to hear our ^ In conclusidn, I am sure As for the Home Office acti-j Treasurer’s Report. It shows we are all proud of our Sock1 vity in this area, 1973 saw the J that everyone is doing a great, With God’s help, we wih c‘ : HOLY 'piY SOCIETY OF THE U.S.A., D.S.D. “ Similes Of The Semi-Annual Supreme Board Heeling - January 26,1974 (Continuation) President Joseph J. Konrad ciety had a total of $11,926,623.00 at this time petitioned the Su- of Life Insurance in force Do polu poti bi še nocoj rad sel, pa hlapec mi je zbolel. Kaj oos pa ti, kaj kmetoval?” “Nimam ničesa posebnega, postoril sem uže, kar je bilo vehcega.” “Utegneš dva dni z domu iti?” “Da bi z Vami šel namesto hlapca? Zakaj ne, rad, če hočete,” odgovori Štefan. "Prav je. Vsacega nečem s preme Board for a 5% increase in salary for our General Manager and for our Business Manager. A motion by Ronald Zefran to grant the increase and seconded by Anton J. Smrekar. Motion carried. President, Joseph J. Konrad, called on the secretary, Robert M. Kochevar, for his report. Mr. President and Members of the Supreme Board; May I welcome everyone here to our Semi-Annual Board Meeting. while as of December 31, 1973, we had a total of $12,960,965.00 of Life Insurance in force which is an increase of a little over ONE MILLION DOLLARS of insurance last year. With this increase, we had a corresponding increase in the number of lives insured with the Society from 3, 732 in 1972 to 4,529 at the end of 1973 or an increase of nearly 300 members in our Life Insurance Department. On the sad side, the Society lost 39 members by death dur- As you have heard in our! 1973, and of this 39 ---- 15 Treasurer’s Report, the Holy Iwere our “old block” or old time Family Society has enjoyed ano- ! members. ther year of progress during! This continued growth in our 1973. j Life Department is due in most One indication of this pro-1 part to our field representatives gress has been the growth in i but good representatives are Society become a sponsor of the Si. Glare House of Prayer in Kankakee, Illinois, which is operated by the Sisters of St. Francis. This was an important step because we should never forget that we are a Catholic Fraternal Society and we should all work to strengthen this common bond of our faith. We look forward to working with the Sisters in the years to come so we might enrich the spiritual lives of our members. One final announcement is that on January 8, 1974, the Society became licensed in the State of Iowa which is a nice way to begin the new year and which now brings to nine, the number of States where we can operate. This year of 1974 will see the Holy Family Society celebrate the 60th ANNIVERSARY ot its founding and rather than say that we are 60 years old, I think it’s more accurate to say that we’re 60 years young and I’m sure that the Society will enjoy continued growth and prosperity in the future. This concludes my report. I thank you. ROBERT M. KOCHEVAR. Secretary job. Let’s hope 1974 will dou-'tinue to tunc lion in the Spirit ble. JOHN KOVAS, Second J udicial A motion to accept the Second Judicial Member’s report was made by Anthony Tomazin and seconded by Robert M. Kochevar. Motion carried. The President, Joseph J. Konrad, now called on our Third Judicial Member. Frank Toplak, for his report. trU'i fraternal, Christian our members. I thank you for your conF11, ed confidence in me, anOj pledge my continued effort5: operate a sound, aggressive ciety in your behalf. This is111 report to you. I thank y0IJ' ; JOSEPH J. KONRAG President A motion to accept the PrN dent’s Report was made by ''' Mr. President and Members thony Tomazin and seconded ^ OT the Society’s assets. It took the | getting harder and harder to Society from 1914 to 1967 or | find. This is why I feel that we some 53 years to reach its first should make a concentrated seboj jemati, tebe pa^ rad vza-|minion dollar in assets. The se- effort this year to have our pre-” Stradal ne boš po poti cond million dollars in assets sent membership become a lit- was attained in just five years, tie more enthused about the mem. stradal ne niti žeje trpel, kadar boš vozil z menoj; za drugo uže narediva, da bo prav.” “Čez koliko časa se bo treba odpraviti?” “V mraku zapreževa. Le pojdi zdaj domov in preskrbi, kar imaš; ter potem k meni pridi, da kaj ugrizka dobiva, pa da grlo splakneva, predno poženeva,” reče Anton. Ko je solnce zašlo, bili so v oba voza po trije in trije konji napreženi. Smrekar zamaje z dolžim bičem, konji se upro in kolesa se začno premikati po tiru. Mati Smrekarica, ki je s and that was as of December 31. 1972. Now, just one year later, our assets are two and one-half million dollars. I would briefly like to give you a few statistics about the Society as to what occurred last year. While there was a small decrease in our Accident and Health Department in 1973, the Society made some very important gains in our Life Insurance Division. For example, during the year 1972, the Society collected $337,218.76 in Life Premium praga za vozema gledala, reče, where in 1973, we received da Stefanu, ki je s poslednjim' $422,014.66 in Life Insurance vozom šel, bič in vajeti prav Premium or an increase of near-lepo pristujejo, in da bi bil če- ly $85,000.00 in Life Premium. Holy Family Society and try to enroll new members into the Society themselves. Just think of the growth we would have during 1974 if each member got just one new member to join us. Another happy development during 1973 has been the increased activity taking place in some of our lodges. Such activities as communion breakfasts, golf outings and camera clinics are so very important in showing both our present and future members what it means to he A motion to accept the Secretary’s report was made by Ronald Zefran, and seconded by Joseph Šinkovec. Motion carried. President Joseph J. Konrad now called on the First Vice-President for his report. Mr. President and Members of the Supreme Board: We' have all seen a remarkable growth in the last two years. We show a wonderful picture and we are moving a-head and working hard to promote the Society. My compliments to the Officers for the great job and efforts shown in order to make the Society what it is today. I thank you. RONALD ZEFRAN, First Vice-President A motion to accept our First Vice-President’s report was made by John Kovas and seconded by Matthew Kochevar. Motion carried. The President, Joseph J. Konrad, now called on the Second Vice-President, Anna Jerisha, for her report. Mr. President and Members of the Board. It is a pleasure for me to hear all of you tell all the good things that our Society has done. I thank all of you for all the good work and St. Cecilia’s Lodge No. 13 wants to thank you for all the help you have given them in the past year. I thank you. ANNA JERISHA, Second Vice-President Robert M. Kochevar made a motion to accept the Second Vice-President’s report. Ronald Zefran seconded the motion. Motion carried. Our First Judicial Member, Mary Riola, was called to give her report. Mr. President and Members of the Board. As a Member of the Judicial Board, the report Mr. Smrekar read shows how we have progressed for 1973. This shows bow hard Mr. Konrad and everyone under him has worked throughout the year. We hope that 1974 will bring us as much financial success as 1973. I thank you. MARY RIOLA, First Judicial Ronald Zefran made a motion to accept the report of the First Judicial Member, Mary Riola. Mr. Joseph Šinkovec seconded Motion carried. President Joseph J. Konrad - “ - - - - - | ^ — ’----- *** —- —— - - " —* vvoiib mj uiaiui. uicu. memo Jacil nego v nedeljo, tak pride den voznik na vsaki veliki cesti.' At the end of 1972, the So- those lodge officers and mem- his report. a member of a fraternal. We the motion, hope to see more and even bet- 1 ter events in the coming year, now called on our Second Judi-I know we all want to thank cial Member, John Kovacs, for y of the Supreme Board. I would, just like to add my praise to everyone on the Supreme Board for a job well done. I thank you. FRANK TOPLAK, Third Judicial A motion to accept the report given by our Third Judicial Member was made by Joseph Šinkovec and seconded by John Kovas. Motion carried. At this time our Presidenr called upon our Special Guest. Jean Konrad, for a few words. Mr. President and Members of the Supreme Board. I would just like to tell the Members of the Board what a pleasure it was working on the Society’s books this year. Mr. Ronald Zefran made a motion to accept Mrs. Konrad’s report. Anna Jerisha seconded the motion. Motion carried. At this point the Meeting was turned over to our First Vice-President, Ronald Zefran, who called on our President, Joseph J. Konrad, for his report. Members of the Supreme Board and Honorable Members of the Judicial Board: Welcome to this our first Board Meeting for 1974. Through the combined efforts of everyone in the Society, a great deal of careful planning, dedicated service to our membership, sound investments and WORK, WORK, and more WORK, our Society enjoyed another year of good solid growth in 1973. Most of us are pleased to see 1973 pass into history. It was more than a year of shocks. It was a year of perpetual trauma. The year began with a monetary crisis. This was followed by rapidly rising interest rates and skyrocketing food prices. Then came Watergate disclosures, new price freeze and a reimposition of price controls that led to further economic problems. The Vice-President was forced out of office. This train of events was capped bv a new Middle East war and the oil embargo. Suddenly, the industrialized world was piungec into confusion unmatched since the early days ot world war II with the oil shortage threatening a World-Wide Recession or Depression. The Society like everyone else is affected by the business slowdown and therefore in 1974. our rate fo growth is unknown with the continued clouds of uncertainty hanging over everyone’s head. If the economy shows improvement in 1974, our Society will have a year of moderate but sound growth. In order to help our Society to move forward in 1974, the following measures have been inaugurated; 1. A constant concentration of extreme effort to keep our Life Insurance Department moving at its present momentum. 2. We are presently developing a new Health and Accident Policy that should have a great deal of appeal to all Catholic individuals of all ages. 3. A supreme effort in investing the Society’s assets into the soundest investments possible with the greatest yield obtainable. 4. A review of all of our Society’s expenditures, and what-; Joseph Šinkovec. Motion ried. Before our First Vice-Pre’j dent, Ronald Zefran, return the Meeting to our Presit1! he mentioned how proud to be associate,'! with our R sident, Joseph J. Konrad, is such an outstanding prom0-: of the Fraternal Society. J There being no further ^ ..... 4- n ---4 „ ^ I aiH tM ness to transact, a motion made by Joseph Šinkovec seconded by John Kovas the Meeting be adjourned-The Meeting closed wi^ prayer for all Members of Holy Family Society. Me^l adjourned at 1:15 p.m. POVRATEK K STARI — Trdijo, da se ženska ■ i vrača k oni v letih po prvi s^l tovni vojni, kot jo kaže P ‘'The Great Gatshy”, v kat^ nastopa Mia Farrov (na sU^) V blag spomin OB DESETI OBLETNICI SM^1 LJUBLJENEGA SOPROGA ATA IN STAREGA ATA Alojzij Kose o1 ki je zatisnil svoje oči 27. marca 1964 Let deset je že minulo odkar Ti srce več ne bije. črna zemlja truplo krije, luč nebeška duši sije. Prosi tam za nas Boga, da še nas k Tebi pripeli a, ko zemljo bomo zapustili, za vedno bomo se združili- žalujoči: FRANČIŠKA - soproga MARJAN IN FRANC - sin