GPregled rieuspelega puča heinvvvehrovcev v Avstriji. V noči od sobote na nedeljb (od 12. na 13. septembra) je razglasil vodja avstrijske oborožene orga^ nizacije »Heimvvehr« dr. Pfrimer, advokat v Judenburgu in mariborski rojak, vstajo proti vladi avstrijske republike. Da se Pfrimerjeva nakana ni posrečila, gre zahvala avstrijski rednl vojski in žandai'meriji. V Leobnu. Brue. ku in v dolini Mure so se bile zbrale dobro oborožene čete »Heimwebra«. Čete so zasedle po nalepljenju od doktor Pfrimerja podpisanega proglasa na Avstrijce, ki je oznanjal prevzem oblasti v državi po dr. Pfrimerju, inanjša mesta, kraje, glavarstva in županstva po Gornjern Štajerskem. DržaiVi zvesti organi so javili puč na pristojna mesta, odkoder sta se pripeljala na ogrožena mesta tekom par ur vojaštvo in policija kot podpora žandarjem. Vrhutega so še bili odposlanci iz Gradca in Linca leteči napadalni bataljoni. Tekom nedelje 13. septembra se je posrečilo ukrotiti »Heimwehr«. Po največ je že zadostoval prihod vojaštva, da bo se predali ali odstranili heinrvvehrovci. Samo v Kapfenbergu je došlo do spopada med heimwehrovci ter delavstvom. Pri tej priliki sta bila ubita dva 'delavca, eden pa težko ranjen, a je pozneje umrl. V ostali Avstriji je prišlo do prevratnih poskusov edino na GorBjem Avstrijskem v Eferdingu, v biyališču drugega heimwelirovskega pcVeljnika inbivšega avstrijskega notranjega ministra kneza Starhemberga. Tudi tukaj je bil vstajni poskus takoj zatrt. Tekom par ur zna^ovita vlada je odredila takojšnjo arctacijo g.avnih jkrivcev: dr. Pfrimerja, ki je pobegnil preko Radgone s svojo celo družino v jrojstno mesto Maribor, kjer se je nastahil pri svoji sestri, kneza Starhemberga, ki sedi v zaporu v Linzu, in vodjo Jieiimvehrovskega štaba inženerja Rauterja. Pod ključem je še tudi več drugib vodilnib članov »Heimwehra«. Izza kul-s vstaje»Heimwehra«. Heim\vebrovski udar je bil zasnovan široko in se je ponesrečil le radi nestrpnosti Pfrimerja in načelnika štaba inženerje Rauterja, ki sta začela prezgodaj v bojazni, da bi ju ne prehitel glede zmage ter slave kateri drugi voditelj »Heim\vehra«. Kam vodijo nrvotne niti puča, nam pojasnjuje dejstvo, da je bil dr. Pfrimer pravni svetnik velikega nemgkega podjetja v Leobnu Alpine-Montangeselschaft, ki je zalagala »Heimvvehr« z denarjem. Omenjena družba je bila zopet v zvezi s težko industrijo v Porenju ter na VVestfalskem v Nemčiji, ki podpira denarno nemške narodne socijaliste pod vodstvom znanega kričača Hitleria. Avstrijski heimwehrovci in nemški bitlerjevci so bili glede udara na avstrijsko vlado v tesni zvezi. Končni cilj puča je bil pač ta, izvesti hitro in nasilnim potom že dolgo zaželjeno priklopitev Avstrije k Nemčiji. Posledice udara za Avstrijo. Siccr izredno naglo udušeni udar je vendar &kodoval ugledu Avstrije v inozemstvu. Avstrija se poteguje baš sedaj za veliko posojilo v Ženevi in »adi tega se je podal kancler dr. Buresch takoj po potlačenju vstaje v Ženevo, da omili z osebnim pos.redovanjem neugoden vtis, ki ga je povzročila v ženev&kih krogih heimvvehrovska revolucija. Najbrž se bo z vstajo bavilo Društvo narodov, ker dejansko Avstrija ni razorožena v tej meri, kakor to določa mirovna pogodba. Dr. Buresch si prizadeva, da bi prepričal ženevskovgospodo, da nista orožie.in municjja. s.kateroJe jrjaz.D.Q_a2al »Heiimvehr« iz Avstrije, ampak sta bila vtihotapljena. Poslsdice revolucije za »Hei__iwehr«. Avstrijska vlada bo morala razpustiti obe oboroženi obrambni organizaciji: »Heimwebr« in pa socijaldernokraški »Schutzbund«. Po čascpisnib poročilib bo predložila vlada parlamentu zakonski načrt za zaščito države. Kaj je bil pravi vzrck popolnega poloma heimwehrovs-ke organizacije? Dr. Pfrimer je izjavil v Majriboru, da je vzrok polomije njegove akcije — izdajstvo in nevošljivost. Avstrijsko časopisje pa trdi, da je zakrivila v očeh celega sveta tolikanj smešno polomijo nesposobnost vojaškega vodstva »Heimwehra«. Madžarska bo zviiala davke. Madžarska je zaprosila Društvo narodov za večje posojilo. Ker pa inozemski kapitalisti ne dajejo posojil na slepo, proučuje poseben odbor finančnih izvedencev gospodarski položaj Madžarske. Odbor je dognal, do bo znašal primanjkljaj v letošnjem proračunu 240 milijonov pengo. V srho uravnovesenja proračuna bo znižala vlada plače državnih uradnikov od 10—15'-->. Vpeljan bo dohodninski davek na zasebne plače, ki bo znašal 1—2%. Hišni davek se bo zvišal za 10%, prometni se dvigne od 2 na 3%. Naziv repnblikanske španije. Ustavotvorna skupščina je izglasovala 16. septembra s 170 proti 152 gla&ovi novi naziv države, ki se bo odslej imenovala: Liberalno-demokratska-republika. Avtonomistična gibanja na Španskem in republikanska ustavotvorna skupščina. Avtonomistično gibanje na Španskem ni le omejeno na Katalonijo, ampak se širi z neugnano silo tudi po baskiških pokrajinah. Ministrski predsednik Zamorra se trudi, da bi sprejela ustavotvorna skupščina avtonomistično pravo gotovih provinc v novo ustavo, a se temu upira centralistična večina. Ako Zamorri ne bo uspelo, da bi prepričal večino o umestnosti svojega predloga, potem bo sklenila večina, da se sprejme ustavo neizpremenjeno po predloženem centralističnem načrtu in za ta slučaj bo prišlo do ostrega preloma med centralisti in avtonomisti. Splob so pp Španiji že na dnevnem redu avtonomistične demonstracije innapovedi o splošnih stavkali, katerc kroti vlada le še z ;os.trimi nastopi policije in _ojQžništva- Vodja indijskih nacijonallstov Ghandi dospel v London. Indijski ustavni odbor se je sestal v Londonu 15. septenibra. Ob tej priliki je govoril voditelj indijskega naroda Ghandi, ki je pavdarjal, da želi združenje med Anglijo in Indijo. Posebno pa je podčrtal za- htevo indijskega narodapo svobodi. In- dij&ko prebivalstvo, ki šteje eno petino vsega prebivalstva na svctu, se ne bo tolikanj ponižalo, da bi ga tlačil kak drug narod, ker tudi Indijci priznavajo onake pravice za vsak narod. Po sporazumu med Anglijo in Indijo bo slednja Angležem dragocen zaveznik in prava pomoč za ureditev državnega proračuna. Upcr agleškiii mornarjev. Angleška vlada zasleduje cilje obče štednje in so bile v tem smislu tudi znižane momariške mezde za 50%. Tej uredbi so se uprli momarji 16 vojnib ladij in niso marali izpolniti povelja, da bi bili odpluli iz luke. Radi upora &o bili prekinjeni manevri vojnega brodovja. Vlada je pooblastila admirale, naj stavijo predloge, da se odstranijo trdote pri znižanju mornariških mezd. Italjanski nastop z vislicami v Tripolitaniji. Severnoafriška italjanskakolonija Tripolis je neprestanoognjiščeuporov arabskih plemen proti italijanskim vsiljencem. Italijani zatirajo upore s silo. Pred kratkem je bil s pomočjo zasede ujet od italijanske konjice vodja vstažkih Arabcev, 70 letni Amar el Muktar. Italijanski general Graziani je postavil jetnika pred preki sod, ki je obsodil starca radi izdajstva in ponovnega upora na smrt. Dne 16. ssptembra je bil Amar el Muktar obešen. Izvršitev smrtne kazni je izvala ogorčenje celotne kulturne javnosti. Pesem oiožja na Daljnem vzhoda. Letos julija je bil umorjen v Mandžuriji japonski kapitan. Radi tega umora je zahtevala Japonska od Kitajske vlade v Nankingu vsa mogoča zadoščenja. Kitajci so zadevo omaloževali, nekako prezrli in Japonci so izzvali sedaj ob-" orožen spopad med četami obeh držav, v Mandžuriji. Japonci so zasedli Muk-J den, kar razburja ne samo Kitajce, am« pak tudi Ruse. Pesem onožja na Daljnem vzhodu bo skušalo poravnati Društvo narodov, ki baš sedaj: zboruje v Ženevi. ftlapa^ na madlarshl vlah. O napadu na madžarski ekspresni vlak v noči 3. septembra smo že zad-| njič poročali. Strašen zločin je bil izvršen pri železniškem mostu Bia—Torbogy, 39 km od Budimpešte s pomočjo peklen&kega stroja. Eksplozija je pognala vlak v zrak, 6 vagonov se je zgrudilo preko 30 m visokega mosta. Grozen zločin je zahteval 29 6isto raztrganih človeških žrtev in 15 težko ranjenih. Že zadnjič smo beležili, da &o našli v kovčeku ne daleč od napada listek z grozilno napovedjo še nadaljnjih ne-;' človeških zločfnov nad nedolžnimi žr-, tvami. Strokovnjaki glede razbiranja j.isav so dosnali. da _rre __a iziobraženen' ga in peklensko zlobnega zločinca. Pisavo je skušal atentator ponarediti, ker je bila njegova pisava oblastem že znana. Oblast je razpisala na izsleditev krivca 50.000 pengo. Na podlagi pisave na zgoraj om&njenem listeku v kovčeku sklepajo, da bi naj bil atentator 26 letni elektrotehnik in mehanik Martin Leipnik, rodom iz Budimpešte. Že z 19. letom je zapustil Madžarsko in odšel v Pariz, kjer je v letih 1924-25 obi&koval tamošnjo šolo za komunistične agitatorje. Leta 1926 je bival na Dunaju in sodeloval pri komunističnem glasilu »Rote Fahne«. Leta 1927 se je zopet vrnil v Budimpešto in ustano,vil tamkaj mlado komunistično skupino, kateri je načeloval do spornladi leta 1928. Skupno s približno 100 člani te mladinske organizacije je bil aretiran in je presedel 8 mesecev v zaporu. Decembra 1928 se mu je posrečilo pobegniti iz zaporov in zbežati v inozemstvo. Od tedaj je bival na Češk&slovašl.em in deloma tudi v Nemčiji. Po napadu se je -posrečil Leipniku pobeg na Čehcslovašlto, kjer ga sedaj zasledujeIjo. V celem je bilo aretiranih radi napada 50 sumljivih oseb, od katerih je 13 dnozemcev. Nobenemu od zaprtih niso inogli dokazati, da je bil v kaki zvezi z atentatom. Smrtne žrtve zločina so bile prepeljane v Budimpešto in svečano pokspane v skupnem grobu 17. septembra. Nadalnja preiskava je še ugotovila, da je imel osumljeni Martin Leipnik pomogače, ki jih išcejo med njegovimi prijatelji. Policija je našla sledove, da je neki znani koiTrmist iz Torbagyja, ki ga nekaj časa ni bilo v domovini, prišel tik pred napadom zopet v Torbagy. Kot oigovor na zasledovanje napaialca na ekspr. vlak so izropali komunisti na sredini Budimpešte v noči od 16. na 17. septembra največjo trgovino orožja. Vlomilcl so le odnesli orožje, denar &o pustili. Radi te drznosti je javnost upravičeno vznemirjena, ker se boji novih atentatov.