Št 619. V Ljubljani, četrtek dne 16. novembra 1911. Leto II. : Posamezna številka 0 vinarjev t JUTO' Mu Ja vsak dan — Mi ob nedeljah in -•bi. zjutraj, ob ponedeljkih ob M. «*o-Jfarotabu znala: v Ljubljani v upravnlStvu K I SO, s dostavljanjem na dom K 1*50; a poit« K 10*—s polletno K 10-—, četrtletno K 5*—, K 119. Za lnoatmstvo celoletno K •0'—. Telefon številka 303. i NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev * Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici & Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvn. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se n« vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti namko. : Telefon številka 303. : Malo odgovora. . Priobčili smo te dni članek, ki ni bil napisan v našem uredništvu, ampak smo ga prejeli od prijatelja izven uredništva. S člankom se v celoti nismo strinjali, posebno ker je bilo v njem več netočnosti, v prvi vrsti odstavki v odnošajih med Jugoslovani in Italijani, ali zvesti našemu temeljnemu principu, da bodi »Jutro" — v nasprotstvu z našim strankarskim tiskom — svobodna tribuna, s katere se lahko razmotrivajo javna vprašanja z raznih stališč, smo članek priobčili, ker je imel šifro, kar pomeni, da ni 18 pisan v uredništvu. To smo naglasili že v nedeljski številki, odgovarjajoč »Stovencu" in že takrat smo tudi naglasili, da za članke, ki izidejo v »Jutru* ni in ne more biti niti najmanje odgovorna narodno - napredna stranka, ker nima njeno vodstvo nobene ingerence na Pisavo .Jutra”, ker ne stojimo z njo v nobeni, ali čisto nobeni zvezi, kar se vidi že iz tega, da »Slov. Narod" komaj čaka prilike, da bi nas mogel prav nekvalificirano ozmerjati, kot se je to zgodilo n. pr. preteklo soboto, ko je dovolil uredniku svojega »Dijaškega vestnika", da nas je prav pobalinsko nesramno napadel. In pri vsem tem je smatral du-■ajski urednik »Slov. Naroda" za potrebno, da nam je posvetil velik del svojega dopisa v torkovi številki »Slov. Naroda", in sicer ravno radi članka, za katerega smo že prej izjavili, da ni bil in ne bi mogel niti biti napisan v našem uredništvu! To je kilo nepotrebno in — netaktno, ali dunajskemu uredniku »Slov. Naroda" niti te netaktnosti ne bi toliko zamerili, ako bi se zadovoljil s tem, da bi mimo in hladno izrekel svoje mnenje, ako bi ostal objektiven in bi samo konstatiral ono, kar je smatral za potrebno konstatirati, ali on se je postavil na profesorsko katedro, hotel nas je učiti političnih znanosti in nam je aačel dajati lekcije v tem, kako naj Pišemo, ako hočemo — služiti intere-in koristim narodno napredne stranke. To nikakor ni bilo prav, ker ni-wa dunajski urednik »Slov. Naroda" čisto nobene pravice določati našega stališča nasproti slovenskim strankam, ■ašega mnenja o umetnosti njegovih lekcij o zrelosti in nezrelosti pa rajše ne izrečemo za sedaj, ker upamo, da se bo dunajski urednik »Slov. Naroda" v bodoče takih lekcij izogibal in bo govoril z nami drugače. Kaj veže nas z narodno-napredno stranko? Nacijonalni princip in boj proti nenarodnemu klerikalizmu, ki je ovira vsakemu napredku in druzega *ič. Radi tega in samo radi tega smo podpirali in bomo podpirali tudi v bodoče stremljenja narodno-napredne stranke in se ne bomo ozirali niti na ■apade v organu njenih voditeljev, kakor tudi ne na razne druge pojave, \z katerih tudi slepec lahko vidi, da je morda največja želja, ki jo gojijo mnogi možje iz vodstva narodno-na- predne stranke, da bi »Jutra" sploh ne bilo. Nismo in nočemo biti malenkostni in zato nočemo škodovati radi razj)oloženja — rabimo samo ta blag izraz — nekaterih ljudi proti nam, interesom naše narodnosti in napredka. In ako bi vračali gotovim krogom milo za drago, bi pri tem gotovo trpeli ti interesi, katerim hočemo služiti pošteno in nesebično, v trdnem prepričanju, da storimo zato veliko več kot urednik »Dijaškega vestnika" v »Slov, Narodu", ki nas je v soboto ozmerjal tako pobalinsko, na način, ki se ga izobraženec ne poslužuje, ker je nedostojen. Ne služimo nobeni stranki, torej niti narodno-napredni stranki ne, ker smo si v tem oziru že v začetku jasno začrtali svojo pot, ki se da izraziti z eno besedo: nestrankarstvo. Narodno-napredna stranka sama kot taka ne smatra »Jutra" za svoj organ in zato je naše vprašanje: kako pride dunajski urednik »Slov. Naroda" do tega, da nam deli lekcije v tem, kako naj služimo intesom narodno - napredne stranke, s katero nimamo nič skupnega, ona pa z nami ne ? Dunajskemu dopisniku je to dobro znano in zakaj je zašel v to napako, radi katere moramo ponovno izjavljati: da hočemo služiti samo interesom slovenskega naroda in napredka — kako, to je pa naša stvar. Seveda imajo drugi pravico soditi o tem, ako so pota, po katerih hodimo, za narod koristna, ker vsakdo misli za sebe, da dela dobro in pravilno, ali eno zahtevamo od narodno-napredne stranke, od njenega organa, kakor tudi od dunajskega urednika tega organa: da govorijo z nami tako kot mi govorimo z njimi, t. j. tako, kot se govori z onimi, ki delajo pošteno in nesebično! Iz slovenskih krajev. Iz Ponlkev pri Vel. Laščah. Zadnji dopis je zadel naše klerikalce prav v živo. To je bilo tekanja in dirjanja semintja. Posebno razburjena sta bila Levstik in Pugl. Prvi dopisa sploh ni utegnil prebrati, ampak je od razburjenosti takoj pričel kričati: »Sto kron nagrade dam onemu, kdor mi dokaže, da agitiram*. Drugi kaplan mu takoj raztolmači, da dopisnik njega ne imenuje agitatorja. Izjavil je, da se notica nanaša nanj in da bo že on plačal sto kron, če mu kdo dokaže, da agitira. Jaz mu svetujem, naj onih sto kron obrne kam drugam, kjer jih bolj rabi. Kajti v odbor so spravili klerikalci res same hinavce in svetnike. Zato jih moram malo opisati. Prvi je srednje rasti in prikupljive zunanjosti, samo da je sedaj silno razburjen radi tega, ker so mu naprednjaki pričeli malo stopati na prste. Trese se za svoj odborniški stolec, ki se že precej maje in upamo, da bo tudi padel, kajti takih hinavcev ne rabimo. Takoj ko je zvedel, da je v »Jutru*, v tem od škofa tako sovraženem listu, je pričel jokati in tarnati, da je bilo groza. Brž je izrezal dotični članek, vse drugo pa sežgal, da dobi od škofa odpustek in žegen. Nato je tekel s člankom v vaški zbor, da dokaže, kako hudobni so liberalci, ali kakor on pravi ,ribezalci“. Tam je že našel Pugla, ekskaplančka in še par drugih. »Ti Pugl," je pričel, to je pa res hudobija, vnebovpijoč greh, da nas dev-ljejo v »Jutro". Kaj takega se mi še ni pripetilo, odkar sem za cehmoštra, saj je dejal g. Jaklič, nas poslanec, da sem »fest mož." Tudi Pugl je bil ves iz sebe. Ekskaplan prične na to groziti, da bo dal ob volitvah napred njakom že popra s čebulo. Jaz pa pravim: »Kdor ima maslo na glavi, naj ne hodi na solnce". Prihodnjič kaj več. Ponlkovčan. Iz Tržiča na Gorenjskem. Dne 19. t. m. so v Tržiču občinske volitve. Da vržejo Nemce, ki gospodarijo nad vse krivično že leta in leta v popolnoma slovenskem Tržiču, so se združili pristaši slov. ljudske stranke in narodno-napredne stranke. Zadnji trenutek so hoteli Nemci to zvezo razdreti s tem, da so ponudili pripadnikom slov. ljudske stranke, da bodo volili njih kandidate, ako se jim zagotovi, da bodo v novem občinskem zastopu vsaj 4 Nemci. Ker so pristaši narodno-napredne stranke to nemško nakano zavrgli, so se temu pridružili tudi pristaši slov. ljudske stranke. Zato možatost in odločnost čast in hvala jim. Nemci se boje konca svojega paše-vanja. Da se morebiti ognejo popolnemu porazu, pritiskajo na vse volilce, ki so kolikor toliko od njih odvisni, naj volijo Nemce in nemčurje. Mally in Goeken pobirata legitimacije in glasovnice od delavcev, ne meneč se za to, če je delavec s tem zadovoljen. Volitve naj bodo brez sile. Ali sila je, če delavca prisilim, da voli tako kakor hočem, ali pa mu zapretim, da bo imel škodo. Prosimo torej svoje somišljenike, da eaznanijo vsakogar, ki bi silil tega ali onega, da naj voli tako ali tako. Opozorimo pa tudi c. kr. okrajno glavarstvo, da naj gleda na prste nemškim razsajačem. Od Sv. Križa pri Trstu. Pred prilično enim letom se je tu ustanovila Ciril Metodova podružnica. V kratkem času se je nabralo lepo število članov. Nameraval se ie tudi odpreti otroški vrtec, kateri bi bil združen — seveda — s precejšnjimi stroški. Preden se je pa zamoglo kaj pozitivnega ukreniti v tem oziru, podvizala se je »Slovenska Straža" ter je na tihem vse potrebno ukrenila, kar se tiče otroškega vrtca. In res se je vrtec kmalo na to tudi otvoril in jel delovati. Ker je Sv. Križ velika vas, se je zglasilo takoj potrebno število otrok. Ljudjem, ki so bili vneti za Ciril-Metodovo družbo, ni bilo to nič kaj po volji. Šele pozneje so se nekoliko pomirili, ko se jim je dopovedalo, da je to čisto prav, da tudi »Slov. Straža" kaj potroši v svrho šol in da otroci, ki bodo pohajali v ta vrtec, prav gotovo ne bodo polnili razredov v tukajšni »Legini* šoli. Mogoče, da namena klerikalci niso imeli dobrega, a stvar sama na sebi kot taka je popolnoma pravilna. Ciril-Metodova družba je pa pri tem prihranila mnogo lepih novcev, ki jih lahko obrne v narodnem oziru bolj ogroženih krajev kakor je Sv. Križ, na pr. na Koroškem in daljnem Štajerskem; kajti Nemec je Slovencem mnogo bolj nevaren sosed kot pa Italijan. Znano je, da so Nemci protivniki Slovencev od Donave pa doli do Maribora. — Preveč smo se oddaljili — zaradi otroškega vrtca »Slov. Straže* naj torej nikogar glava ne boli, ker ima to za klerikalizem ravno toliko pomena na tržaškem ozemlju, kakor če bi kdo v morje pljunil. — Kar pa nam ne ugaja pri tem, je to; da se stariše otrok zlorablja s tem, da se jih sili, da naj bodo, ker imajo otroke v klerikalnem otroškem vrtcu tudi naročniki raznih vodenih klerikalnih listov. To pa ni pravi Pa naj reče kdo, kar hoče. To diši po terorizmu. Tako ne postopajo druge stranke. DNEVNE VESTI. Parlamentarna situacija. Vsled zadnjega govora ministrskega predsednika grofa StUrgkha, ki je izjavil, da je vlada odločno proti vsakemu uvozu argentinskega mesa v Avstrijo in zagrozil, da na noben način ne bi mogel predložiti draginjske predloge cesarju v sankcijo, se je parlamentarna situacija silno poslabšala. Sttirgkh je doživel v torek nekak krst. Spoznati je moral, da je zbornica odločno proti njegovemu konservativnemu in birokratičnemu kabinetu, ki se nikakor ne more nadejati večine. Iz Stilrgkhovega govora je razvidno, da naša vlada niti od daleč ne misli na to, da bi se otresla jerobstva svoje sestrice v Budimpešti. Čemu nekil Gospodje ministri gotovo ne občutijo sedanje draginje in hočejo doživeti nove škandale. Sicer je pa jasno, da bi se Sttlrgkh. silno rad znebil ljudske zbornice in jo poslal na počitnice. Njegov ideal je pač § 14. Vprašanje pa je,, ali bo s tem zadovoljno ljudstvo. Če ima vlada vedno dovolj denarja za razne kanone in drednote, bo morala najti tudi sredstva, da se odpravi sedanja draginja. Avstrijski narodi so danes že več ali manj toliko probujeni, da bi se absolutizem gotovo ne obnesel. S to mislijo naj se sprijazni tudi birokrat grof Sttlrgkh. Ljudska zbornica je pač zato tukaj, da čuva ljudske interese, ne pa interese vlade. »Jutro*, dr. Rybaf in dr. Gregorin. »Edinost* pravi, da smatradio za svojo življensko nalogo uničiti in izpodkopati gg. dr. Rybara in dr. Gregorina. To pa ni res, ker smo že večkrat jasno in odkrito priznali vse zasluge, ki jih imata imenovana gospoda za razvoj našega naroda ob Adriji. Ali napake ki jih vidimo, moramo tudi grajati, to je naša pravica in tudi — dolžnost, ker narodno časo- pisje ne obstoja samo za to, da bi vse povprek samo hvalilo, temveč mora opozarjati tudi na napake. A dr. Rybar in dr. Gregorin imata tudi napake, na katere opozarjamo ravno tako odkrito kot smo vedno pripravljeni odkrito izraziti svoje veselje nad kakim uspehom teh dveh mož, ali pa tudi koga drugega, četudi bi bil sicer naš največji načelni nasprotnik. Proti dr. Rybaru in dr. Gregorinu kot osebama vendar nimamo ničesar, nasprotno, oba sta nam še simpatična, ali napake nam niso simpatične, ki jih semtertja naredita. »Edinost* nam dalje očita, da smo tudi mi zadovoljni z besedami dr. Šušteršiča. To je res, s celimi odstavki iz govora dr. Šušteršiča se popolnoma strinjamo, ali ker vemo, da je bilo teh besed že veliko, dejanj pa prav malo, ne polagamo na te besede nobene važnosti in jih naglašamo samo za to, da se vidi nasprotstvo med dr. Šušteršičevi-mi sedanjimi besedami in njegovimi dosedanjimi — dejanji. Še enkrat Interpelacija o italijanskih grozodejstvih v Tripolisu. Kakor znano, je tržaški poslanec dr. Rybaf vložil pred kratkim v zbornici na podlagi laži nemško nacijonalnih časopisov na predsednika interpelacijo, radi italijanskih grozodejstev v Tripolisu. Faktum je, da je bila radi te interpelacije ozlovoljena vsa zbornica in tudi Rybar sam mora priznati, da je bila popolnoma ponesrečena. »Edinost* skuša sedaj to blamažo na vse mogoče načine prikriti in interpelacijo opravičevati. Samo kratek odgovor. Nikakor nočemo trditi, da ni imel dr, Rybar tu poštenega namena. Čudimo se le, da toliko verjame ravno istim nemškim nacijonalnim časopisom, ki razširjajo tudi o Slovanih najgrše in najbolj sramotne laži. Če bomo Slovenci črpali svoje sile iz nemških časopisov, potem gotovo ne pridemo daleč. Sicer pa s takimi interpelacijami ne bomo čisto ničesar dosegli. Mi imamo dovolj drugega dela. Kakor se nam je zdela interpelacija dr. Šušteršiča o maroški aferi neumestna in malenkostna tako tudi ne moremo odobravati Rybareve interpelacije o italijanskih grozodejstvih v Tripolisu, ki tako niso dokazana. Ne praskajmo se po nosu tam, kjer nas čisto nič ne srbi. Na slabih nogah mora stati naš klerikalizem, sicer ne bi iskal opore »zgoraj* s tem, da denuncira nasprotnike in jih označa kot veleizdajalce, nasprotnike dinastije itd. Na s abih nogah sloni straka, ki ne išče in ne najde opore »spodaj*, t. j. v ljudstvu, temveč dokazuje svoj »raison d’ etre* s tem, da vedno in pri vsaki priliki tako neukusno ponuja in vsiljuje svojo »lojalnost". Zatajili so ga. Nemški »Natio-nalverband" je sedaj zatajil poslanca Pollaufa, junaka zadnje nedelje na Dunaju, ki je povzročil velike antidi-nastične demonstracije. Možakarji se izgovarjajo, da Pollauf ne pripada »Nationalverbandu", vsled česar isti ne more biti odgovoren za njegove LISTEK. MiCHEL ZEVACO i Ljubimca beneška. Foskari ga je občudoval. V obče je bil dož videti dobre volje. Njegova neodločnost je bila izginila. Bližnjost boja mu je vrnila vso njegovo odločnost. Foskari je bil mož drznih dejanj in nevarnih podjetij; saj je nekoč aretiral škofa beneškega sredi maše pred oltarjem sv. Marka, aretiral Kandiana sredi zaročnega slavlja, v njegovi lastni palači. Boji . . . Položaj mu je bil zdaj vsaj jasen. Že dolgo je živel v neprestanem strahu pred neko neznano ■evarnostjo. Odkod mu je namenjen usodni udarec? In kdo ga bo zadal? Ta negotovost ga je delala mračnega. Kakor hitro pa je bila nevarnost bližnja, znana in določena z vsemi imeni, podatki in okolnostni, je nehala biti nevarnost Foskari je bil že naprej gotov svojega zmagoslavja. Vendar pa je bila v vsej tej jasnosti temna točka. — Ali še vedno ni novic o Rolandu Kandianu? je vprašal. — Ni jih, visokost. — Torej ga ni v Benetkah? — Lahko vas zagotovim, da ga vsaj včeraj še ni bilo tu, je dejal Džennaro, ne da bi Ugal. Videli bomo, zakaj. — Torej, je povzel dož, ga tudi . . . zdaj ne bo tu? — V tem pogledu, visokost, se moram omejiti na verjetnosti in podmene . . . — In kakšne so? s — Sami veste, s kakšno naglico se ta človek premika iz »raja v kraj . . . Kadar mislimo, da je v Benetkah, se nahaja v Rim« in mori Imperijo. Kadar mislimo, da je v Rimu, opravlja v soteski Piave svoje posle. In če mislimo, da je zdaj v soteski Piave, je prav lahko mogoče, da bo čez eno uro na Lidu. — Po čemu naj bi prišel tja? je vzkliknil dož in lice se mu je zmračilo. — Vaša visokost naj blagovoli vpoštevati, da gre zgolj za podmene. V podmenah je moja glavna moč . . . Pravim, to je, mislim si, da je bil Kandiano obveščen o tem, kar se pripravlja. — Kdo bi ga bil obvestil? —- Kdo vel Ponavljam, to so zgolj hipoteze. Toda, če je obveščen, ni dvoma, da bo hotel biti navzoč ... In tako, je zaključil Džennaro sam pri sebi, kadar Foskari zagleda Kandiana — če ga bo videl — bo moja zasluga le tem večja J . . . — Pa kakšen, menite, da je njegov namen? je povzel dož, ki ga je, kakor bralec vidi, celo danes Kandiano bolj skrbel kakor vsa Altierijeva zarota. — Njegov namen? . . . Tudi o tem so mogoče samo podmene. Kandiano sovraži Altierija na smrt. Zdi se mi, da bi bil njegov namen ta, da izjalovi načrt generalnega kapitana; tako bi bil torej danes nehote vaš zaveznik . . . — Da, je dejal dož zamišljeno, da bi se imel potem boriti samo z enim sovražnikom ... to je jasno . . . — Jasno, visokost, popolnoma jasno I ... A vse te podmene so verjetne samo, če Kandiano ve, kaj se ima danes zgoditi — in to, kakor rečeno, še ni gotovo ... — Videli bomo, je dejal Foskari; na njegovo obličje se je zopet vrnila tista dostojanstvena mirnost, iz katere si je bil na-napravil nekakšno krinko. A danes je bila ta mirnost pristna. Ta mračni, energični značaj se je upokojil spričo bližnje borbe moža proti možu. — Ali ste ukrenili vse potrebno. Trg sv. Marka je že zaseden po Švicarjih, kakor ste ukazali. Moji agentje in vohuni so vsak na svojem mestu, ob vsej poti, ki je določena slavnostnemu izprevodu. Čim boste šli proti Lidu, se bodo zbirali okrog vas, tako da bo ob prihodu na pobrežju vse beneško berištvo koncentrirano pod mojim poveljstvom. Vsak izmed njih bo oborožen z bodalom in s skrito, ostro nabito pištolo. S Švicarji vred pomeni to bojno silo tisoč zanesljivih mož ... — Izvrstno, Džennaro ... dobro ste ukrenili. — Res se mi zdi, da je polagno pridruževanje agentov k slavnostnemu sprevodu srečna iznajdba; tako vas zavarujem med potjo in imam na koncu vse svoje ljudi na razpolago. To pa še ni vse, visokost. Zadnje tri dni smo razdelili med ljudstvo nemalo tolarjev, in nadejati se je, da vsaj eden izmed treh Srebrnjakov pomeni glas, ki bo kričal za vas . . . — Izborno, Džennaro, izborno . . . — In naposled, je povzel policijski načelnik, sem porabil eno kompanijo v to, da sem jo razdelil v izvstno število straž po štirideset mož. Te straže zasedejo od desete ure dalje vse važnejše točke Benetek. Nato, na znamenje, dano z zvonika Sv. Marka, se odcepijo od posameznih straž oddelki po dvajset mož. Ti razni oddelki odrinejo vsi ob isti minuti; kričali bodo v vašo čast, krotili ljudstvo, ako bi se hotelo puntati, in dospeli k do-ževski palači istočasno z vašo visokostjo. — Izvrstno, Džennaro, izvrstno. — Kar pa se tiče reči, ki se bodo godile na lidskem nabrežju, je dogovorjeno, da vas slovesno okrašena barka popelje k admiralski ladiji, kjer naj bi koadjutor »odsotnega“ škofa čital slovesno mašo. Admiralska ladija bo zasidrana kakih sedemsto sežnjev daleč od brega. V tistem trenotku se vkrcata nanjo obedve Altierijevi kompaniji. Sami veste, da tiči tukaj vozel zarote: kakor hitro stopite na ladijo, ste Altierijev jetnik . . . Toda, ko dospete na breg, visokost, dajte znamenje, namesto da bi se vkrcali. Moji dve ladiji odkrijeta v tem trenotku svoje kanone, namerjene na admiralsko ladijo. Obenem padejo glavarji zarotnikov, ki bodo neprestano okrog vas, zabodeni od mojih ljudi. Ostali se vdado, vi pa izjavite, da je obred preložen, In se vrnite nemudoma v doževsko palačo, dočim zvone na vseh straneh plat zvona in dočim vas narod burno pozdravlja. — Vreden si občudovanja, mojster Džennaro ! . . — Visokost, moja dolžnost je, biti razsoden človek, kadar je potrebno ... Vi pa bodite zdaj pogumni in ohranite si prisotnost duha. Foskari ni pobral teh besed, ki so pomenile nasvet in zavoljo tega nekak dvom o tistem njegovem pogumu, s katerim se je ponašal po vsej pravici. — Počakajte me tu, je dejal dož, da še dam obleči. Foskari se je imel danes pokazati v velikem ceremonialnem ornatu, z doževsko krono na glavi. _______________________________ (Dalje.) nepremišljene besede. Faktično pa je Pollauf član nemške ljudske stranke, ki je s svojimi 38 glasovi v nemškem skupnem klubu najmočnejša stranka. Brez Pollaufa šteje »Nationalverband* 103 člane, torej še vedno 103 veleizdajalce, ki so z dušo in s telesom navdušeni za ravnokar poraženega nemškega cesarja Viljema. Občinske volitve v Brnu. Občinske volitve v Brnu so sedaj končane. Kakor znano so postavili tudi Cehi in nemški socijalni demokrati združeni s češkimi centralisti svoje kandidate. Čehi sicer niso prodrli z nobenim kandidatom, vendar je število njih glasov nenavadno v vseh štirih razredih naraslo, izvoljeni občinski ?vetniki so vsi zagrizeni nemški naci-jonalci, zmagala sta le dva nemška socijalista. Čehi upajo, da vsled naraščanja njih glasov pri prihodnjih volitvah prodro z nekaterimi kandidati. Za bolnega delavca na Poljanski cesti štev. 8., je poslala našemu uprav-ništvu g. Julija Štor 20 K, g. Henrik Seljak pa 10 K, nabranih med stanovskimi tovariši, trgovskimi sotrudniki. — Denar smo izročili dotičnemu revežu, ki leži težko bolan brez vsakega zaslužka, ima pa šest otrok, ki jih ne more preživljati. Zahvaljujemo se v jmenu ubogega delavca plemenitim darovalcem in apeliramo vnovič na usmiljena srca, da pomagajo ubogemu trpinu in njegovim otrokom v bedi. Čisto klerikalno. Prišedši mimo hiše nadvse zagrizenega klerikalca Iv. Žnidaršiča, delavca v tobačni tovarni, sem moral poslušati vpitje tega pobožnega moža nad njegovo na smrt bolno ženo. Hotel je imeti od nje neko uro, ker se je bal, da bi je on po njeni smrti ne bi mogel dobiti. Kregal se je in razgrajal nad njo, kolikor je mogel. Naposled jo vpraša: .No žena, ali te bom danes zopet mazal?” Ona mu nato obupno odgovori: ,Da“. On pa kot mož, ki pozna božje zapoved, ljubi svojega bližnjega, se zadere nad njo: .Bom te bom, ampak s koprivami, da bodeš kmalu boljša. To je pač mogoče samo od takih klerikalnih agitatorjev, kakor je ta možic. Surov soprog. Na Poljanski cesti stanuje neki 42 letni krojaški pomočnik, ki ima celo kopico otrok. Mož je velik alkoholik in v pijanosti neprestano razgraja. Pred kratkim je zahteval zopet od svoje žene denar. Ker mu žena ni mogla postreči, je ggrabil za kuhinjski nož in ji grozil. Žena je zbežala v kuhinjo in se zaprla. Mož je nato udrl skozi vrata, toda v tem trenotku so prišli k sreči na lice mesta sosedi, ki so jo rešili iz neprijetnega položaja. Sam sodnik. Pred kratkim je neki hlapec zvedel, da je neka prodajalka kosti pravila o njem, da ji je ukradel precej premoga. V jezi je sklenil napraviti kratek proces. Šel je k omenjeni prodajalki kosti in jo tako pošteno naklestil, da je bila na glavi in nogah večkrat ranjena. Očeta okradla. 28 letna dekla Marija Boštjančič iz Tlake na Dolenjskem je osumljena, da je ukradla posestnici Frančiški Valentinčič v Velikem vrhu več kosov obleke v vrednosti 68 K- Dalje je ukradla tudi svojemu očetu 40 K 64 v. in nato pobegnila proti Ljubljani. Ustavljena tata. Na Dolenjski cesti je stražnik ustavil te dni nekega delavca in njegovega sina, ko sta nesla ravno butaro lesa od neke neke novozgrajene stavbe. Stražnik jima je ukradeno blago odvzel in nato naznanil pristojnim oblastim. 190 italjanskih beguncev je bilo pretekli teden v Červinjahu. Razkro- pili so se na razne strani iskat dela, mnogo jih je odšlo v Trst, nekateri so se tudi zglasili pri politični oblasti. Precej jih pride čez mejo pri Krminu in tudi v Dolenjah. Delo dobijo pri kmetih. Poroka. Poročil se je v torek 14. t. m. v Spodnji Šiški posp. Ignacij Burnik, žel. sprevodnik z go-spico Ivanko Arkotovo. Vrlemu in naprednemu mlademu paru ob tej priliki iskreno čestitamo, želeč jima obilo sreče! .Živijo 1“ Družbi sv. Cirila in Metoda sta poslali gosp. Magda in Pepica Hribar iz Velike Gorice na Hrvaškem 20 K mesto venca na krsto svoji teti gospej Mariji Zorko roj. Pavlič. G. Anton Carli, notar v Žužemberku, je poslal C. M. družbi iz neke kazenske poravnave 20 K- Hvala I Za obrambni sklad Družbe sv. Cirila in Metoda so se nadalje prijavili : 945. stalno omizje v restavraciji Vuga v Grobelnem (plačalo 30 K); 946. Neimenovani iz kočevskega okraja (plačal 40 K). — Do 1000 kamnov jih manjka še 54. Češka akcijska pivovarna v Budjejevicah je poslala Družbi sv. Cirila in Metoda 496 K 96 v od prodanega piva med Slovenci. Zahvaljujoč se cenjeni slovanski akcijski družbi za la lepi dar priporočamo slovenskim pivopivcem priznano izvrstno pivo akcijske pivovarne v Budjejevicah. Akademično društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju priredi drugi redni občni zbor v soboto t. j. 18. t. m. pri Sv. Trojici na Kostanjevci (Hei-lige Dreifaltigkeit, III. Ungargasse 27) z običajnim dnevnim redom. Začetek ob pol 8. uri. Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje se*vrši v petek, 17. novembra ob pol 8. uri zvečer v restavraciji Tratnik na sv. Petra cesti. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Novi zdravniški red, — Referent primarij dr. Gregorič. — Ker se že 27. t. m. vrši v Badenu shod avstr, zdravniških zbornic, ki bo sklepal o novem zdravniškem redu in se bo oziral na predloge poedinih zdravniških zbornic in društev, je obravnava o predmetu važna in nujna. — 3. Slučajnosti. — Po zborovanju v istem lokalu prijateljski sestanek s člani proste organizacije okrožnih zdravnikov, ki imajo ta dan svoj redni občni zbor. Ideal Danes zadnji dan izbranega sporeda, v katerem vzbuja posebno film »Sosed in soseda” s priljubljenim Linderj^m obilo smeha. — Jutri specijalni večer z lepimi slikami. — V soboto detektivska zgodba v štirih delih. »Princesa Cartouche, kraljica tatov”, zanimiva kakor Zigomar. Drugo sredo krasna novost, prva ko-lorirana orjaška drama »Zvonar iz Notre Dame", po istoimenskem romanu, z znamenito rusko plesalko Napierkovsko. Italijansko-turška vojna. Z ozirom na to, da se po-zorišče italijansko-turške vojne razširja po malem v Egejsko morje, prinašamo zemljevid prizadetega ozemlja. Ali bo, ali ne bo? Italijansko vojno brodov-je se nahaja v Egejskem morju, o tem ni in ne more biti dvoma, kakor je jasno tudi to, da se ni prišlo samo sprehajat po Egejskem morju, temveč da ga je italijanska vlada poslala tam z namenom, da razširi vojno pozo-rišče, to je, da napade Turčijo tudi v njenem osrčju in ne samo v oddaljeni Tripoli-taniji, ki se lahko smatra kot svet za sebe. Ali do sedaj to brodovje še ničesar ni storilo in pojavljajo se resni glasovi, da ničesar sploh niti ne stori in da ga italijanska vlada najbrže odpokliče iz arhipelskih vod, da ne ustvari s svojo vojno akcijo v teh vodah položaja, ki bi bil zelo neljub evropskim velikim silam. No, in zakaj nasprotujejo velike sile akciji italijanskega brodovja v Egejskem morju? Odgovor je zelo lahak. Ako bi italijansko brodovje križarilo po tem morju, napadalo in blokiralo razna pristanišča, bi morala počivati vsa trgovina v Levantu in od tega bi imele veliko škodo vse evropske velike sile. Govori se, da je tu4k3_x|ada — iz strahu, da bi jetfle/ltaTijanmznenadili — odredila, da bodo mogle tudi trgovske ladije pasirati Dardanele samo s posebnim dovoljenjem, ki se bo pa dalo šele potem, ko bodo ladije temeljito preiskane. Sploh se ne more niti govoriti o redni in normalni trgovini na obrežjih morja, v katerem se vrši — vojna. Umljivo je torej, ako velike sile poskušajo preprečiti vojno v Egejskem Kriegshafen v-festuntf. Doc A s m Marconi Stat © Kohlenstation u.ttafen furgr ds sere Sch/ffe-• Kohtenstation u.t/afen fsp Emine Sthtturzc: furk/emereSchiffe » 25 1M5eemeile- r%nrma._ __ & Lagos l hasos <$5)Hirjk br°£3 fjAudm t i HaaioaTr* elidromi •Ke» K % Scriphos S* Mi/9S& .Malena I.CpriM ME Astropa/u VJ IJlhodos tisso/v MiTT^L&Hpisoffis Mm ttVAHUSCtttS Tofmctfa morju, ali ravno tako umljiva je tudi želja italijanske vlade, da vojno čim prej konča in zato je zelo dvomljivo, da bi ona opustila nameravano vojno akcijo v Egejskem morju, za katero je že mobilizirala večje število vojaštva, ki bi imelo zasesti določene turške otoke. Položaj je zelo težak, ker Italija ne more nazaj, Turčija pa tudi ne, ena kakor druga vztraja na svojem prvotnem stališču: Italija hoče imeti Tripolitanijo, Turčija jo pa ne dal Stara pesem, ponavljana že toliko in tolikokrat v raznih varijantah. Iz Rima poročajo, da bo pred-hodil akciji italijanskega brodovja v Egejskem morju nov ultimatum, v katerem bo zahtevala Italija od Turčije priznanje aneksije Tripolitanije in Ci-renajke in šele ako bo Turčija odgovorila na ta ultimatum negativno, oziroma ako sploh ne odgovori, razširi Italija vojne operacije na Egejsko morje. Seveda, ako bi Turčija priznala aneksijo, potem bi postala vsaka italijanska vojna akcija v Egejskem morju popolnoma odveč, ali v tem je ravno glavna in edina težava, da Turčija noče priznati aneksije in je ne bo priznala niti potem, ako dobi nov ultimatum. Na bojišču se pa ne dogaja nič posebnega, skoraj bi rekli, da vlada nekako premirje, vsaj velikih bojev ni, temveč se vršijo samo neznatne praske, toliko, da čete popolnoma ne mirujejo. Razlagati se da to na dva načina: ali tudi na afriškem bojišču pričakujejo poročil iz Egejskega morja, oziroma o rečeh, ki so z akcijo italijanskega brodovja v zvezi, t. j. ali se sklene mir ali ne, ali pa čakajo Italijani in Turki na nova ojačenja. Za Italijane se to ravno ne bi moglo trditi, ker so že dovolj močni, ali oni so menda dobili novega hudega sovražnika v dežju in vetrovih, ki jih močno ovira v gibanju. Morda pa Italijani ne marajo marširati proti jugu, dokler ni rešeno vprašanje preskrbljevanja z vodo, ki je v puščavi ni dosti, posebno ker mečejo Arabci v vodnjake mrliče m se bo morala voda za italijanske čete dovažati v posebnih parnikih iz Italije v Tripolis, od tam proti jugu jo bodo pa prenašale živali v posebnih železnih posodah. Preskrbljevanje italijanskih čet z zdravo vodo bo torej, kakor se iz tega vidi, zelo otežkočeno in sitno. Književnost in umetnost. Literaren sestanek v Matici Slovenski danes 16. novembra t. 1. ob 6. uri zvečer. Na dnevnem redu bo razgovor o nekaterih letošnjih publikacijah »Družbe sv. Mohorja*. Na sestanek je vabljen vsakdo, ki se za stvar zanima. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v četrtek se poje drugič za nepar-abonente in zadnjič zvečer J. Straussova opereta »Cigan baron”. Gospa pl. Foedranspergova je sporočila, da more zopet peti. — V soboto pride na vrsto operna noviteta »II Segreto di Susanna” — »Suzanina tajnost”, besedilo spisal Enrico Goli-sciani, uglasbil Ermano Wolf Ferrari. Pred to noviteto se poje V. Parmova opera »Ksenija”. — V nedeljo popoldne ob 3 uri kot ljudska in mladinska predstava pri znižanih cnnah narodna pravljica »Kralj Matjaž*; zvečer prvič burka »Nebesa na zemlji”. Iz mojih zapiskov. Ako je človek pameten, ne sedi na ušesih, oči pa nima zavezanih, zve tako marsikaj, kar se sicer ne obeša na veliki zvon. Jaz sem tak človek z vsemi policijskimi talenti, ki vtikam svoj nos povsod in vidim reči, ki jih sicer ne vidi vsakdo in zato sem trdno prepričan, da pridem na Lauter-jevo mesto, kadar ga izroči napredni občinski svet — dr. Mantuaniju, da ga v deželnem muzeju kot pravo redkost dobro shrani. Mož na kako penzijo, seveda, niti ne misli, ker je prepričan, da večjega policijskega talenta od njega ni pod solncem, razun tega se pa pečajo njegove misli sedaj s čisto drugimi rečmi. Znano je namreč, da bo vitez Laschan kmalu šel in se vrnil nazaj k deželni vladi in mnogi pričakujejo, da dobi pri tej priliki več višjih magistratnih uradnikov odlikovanja in zato nihče bolj ne želi, da bi Laschan čem prej zapustil magistrat kot svetnik Lauter, ki je trdno prepričan, da on nikakor ne ostane brez kakega križca, po katerem tako hrepeni njegovo srce. Za to Lauterjevo srčno željo sera zvedel čisto slučajno, četudi je ne izraža nasproti nikomur, ali tako previden, vendar ni, da bi jo skrival še pred saboj samim in tako sem zvedel za njo tudi jaz, ki sem prisluškoval riezapažen nekemu njegovemu samogovoru. Privoščim Lauterju to veselje, ker mislim, da je lepše in boljše, ako dobi dr. Mantuani v shrambo dekori-rano policijsko mumijo, kot nedekori-rano; bo večja pridobitev za deželni muzej. Tudi Korošcem privoščim Finka, ki kompetira — kar sem zvedel tudi čisto slučajno, ker nimam z vlado nobenih zvez — za mesto koroškega deželnega predsednika. Mož ima prav: pri Schwarzu se je že toliko naučil, pa postane lahko koroški deželni predsednik in končno, mož ima tudi precejšnjih zaslug, kakor je razvidno jz več raznih medalj, ki jih nosi vedno, kadar je v uniformi — in to se zgodi večkrat, ker mož hoče pokazati ljudem svojo moč in veljavo, ker pred uniformo in svetlo sabljico imajo pri nas ljudje še vedno velikanski rešpekt. Tudi v kazini sem nekaj zvedel, ker semtertja obiščem tudi ta lokal — seveda, iz same radovednosti In temu, kar sem zvedel v kazini, sem se čudil, ker ljubljanski ultra-Nemci in nemčurji se norčujejo iz naših klerikalcev. V kazini je namreč krožil naslednji »vic”: »Na katero mreža se vjame največ kalinov ?“ Odgovor: »Na »Slovenca”. Zameril sem zelo kazinotom to neokusnost, ker to vendar ni lepo, da se iz svojih prijateljev tako neusmiljeno norčujejo. Eno veselo novico moram povedati o napredovanju Slovencev v naši lepi, beli Ljubljani. Nemci so si postavili v Ljubljani s prispevki od raznih strani od zunaj sicer neokusno, ali vendar drago stavbo za svoje gledališče. Storili so to zato, da bi se nahajalo v Ljubljani razun kazine vsaj še eno poslopje, kjer se ne bi slišala razun blažene nemške nobena druga beseda. Pa so se grozno zmotili: v nemškem gledališču se sliši skoraj ravno toliko slovenskih besed kot v — slovenskem! So res zavedni naši Ljubljančani, ki nočejo zatajiti svojega maternega jezika niti v nemškem gledališču. Nekateri znanci so mi sicer rekli, da bi Slovenci in posebno Slovenke bolje Storili, ako se njihova slovenščina ne bi slišala v nemškem gledališču, ali na tako čudna mnenja se jaz ne oziram, ker s tem, da prihajajo Slovenci in Slovenke v nemško gledališče slovensko govoriti, Nemce jezijo in to je gotovo — rodoljubno delo. Detektiv. Ljubeznjiva soproga. V Kraljevem Gradcu na Pruskem je stala te dni pred sodiščem neka ženska radi trpinčenja svojega moža. Ženska je bila stara sicer že 60 let, toda kljub temu je hotela še enkrat okusiti sladkosti zakonskega življenja. Potom inserata v časopisu je spoznala nekega 481etnega gostilničarja, ki je imel nad staro damo nenavadno veliko dopadajenje. Stara zaljubljenca sta se kmalu poročila. Mož je bil celo tako nepreviden, da je prepisal vse svoje premoženje v znesku 12.000 na njeno ime. MALI LISTEK. Biblija, znanost in cerkve. Spisal Jaroslav Palliardi. (Iz 24. zvezka knjižnice češke »Svobodne Misli”). (Dalje.) Židje so se smatrali za izvoljen narod, od boga določen, da vlada nad vsemi ostalimi narodi. Toda njih nade so niso izpolnile, kajti svetovne države asirska, perzijska, grška in rimska so potlačile slabejši židovski narod, ki se ni mogel ustavljati. — Židovski duhovni so videli nevarnost, da izgube zaupanje v nadah in obljubah prevaranega ljudstva in so ga zato tolažili, češ: zasužnjenje je samo nekaj časa, vsemogočni Jahve pošlje junaka, ki bo izraelski narod osvobodil in mu pripomogel do obljubljene svetovne vlade. Tako je nastala vera v mesijo, hebrejsko »Mashias*, grško pa »Hri-stos* imenovanega, kar oboje pomeni maziljenca. Ko je židovski narod vzdihoval pod gospodstvom Rimljanov, je ozna- njeval prorok Janez skorajšnji prihod mesijev in je označil kot mesijo Jezusa (hebrejsko Jehoshua), tesarjevega sina iz Nazareta, ki je v oni dobi vstal kot prorok in reformator in si je s svojim človekoljubnim naukom pridobil mnogo pripadnikov. Mesija je imel biti iz kraljevskega rodu Davidovega in zato so se sestavili Jezusovi rodovniki, ki naj bi dokazali ta njegov izvor. Rodovnike obsegata tudi Matevžev (I. 1—16) in Lukov (III. 23—38) evangelij. Da nista zanesljiva, dokazuje že to, da se ne krijeta. Niti Jožefovega očeta. Jezusovega starega očeta, ne navajata enako. Po Matevžu je bil Jakob, po Luki pa Heli. Najzanimivejše pa je, da mati Jezusova, Marija, ni bila iz Davidovega rodu, temveč samo njen mož Jožef, iz česar se vidi, da imajo ti rodovniki za Jezusa pomen le v tem slučaju, če je bil on resnični Jožefov sin. V katarinskem samostanu na gori Sinaj je bil najden rokopis evangelija iz IV stoletja, v sirskem jeziku, v katerem se konča rodovnik z besedami: »Jožef, ki je bila z njim zaročena devica Marija, je splodil Jezusa, ki se imenuje Krist.” Iz tega starega teksta se tudi vidi, kako so evangelije v poznejših dobah po potrebi poljubno predelavali. Da so Jezusa iz Nazareta njegovi vrstniki in privrženci smatrali samo za človeka in Jožefovega sina, in da je bila štorija o čudovitem spočetju od sv. duha šele pozneje izmišljena, ne dokazujejo samo omenjeni rodovniki njegovi, temveč tudi soglasno vsi štirje evangeliji, tako: Matevž XIII. 55 in 56: »Ali ni ta (Jezus) tesarjev sin? Ali ni njegovi materi ime Marija in bratom njegovim Jakob in Jožef in Simon in Juda? In ali niso vse sestre njegove pri nas? Odkod torej ima vse te stvari?” — Marko VI. 3: »Ali ni ta tesar, sin Marijin, brat pa Jakobov in Jožefov in Judov in Simonov, in ali niso tudi njegove sestre pri nas?” — Luka IV. 22: «... Ali ni ta sin Jožefov?” — Janez VI. 46: »In govorili so: Ali ni ta sin Jožefov, ki mu mi očeta in mater poznamo?” — Ce privzamemo k temu še mesto iz evangelija Janezovega VII. 5: »Kajti niti njegovi bratje niso verovali vanj* — in če pomislimo, da je tudi pri Matevžu XII. 46 govor o Jezusovih bratih, spoznamo, da znanci in najbližji sorodniki Jezusovi niso priznali njegovega čudežnega rojstva in da je Marija poleg Jezusa imela še štiri sinove in več hčerA V evangelijih ni nikjer rečeno, da bi Jezusova mati ali njegovi najbližji sorodniki verovali v njegov nadna- ravni izvor. Jezus sam se je največkrat imenoval »sina človeškega”, drugje pa spet »sina božjega”. Zadnjega naslova pa ni rabil v smislu, kakor da bi ga bil bog splodil, temveč kot prispodobo in v duhovnem smislu. Po Jezusovem evangeliju (X. 33—38) razlaga sam svoje »božje sinovstvo” kot božanstvo in božje sinovstvo pobožnih ljudi starega zakona in odgovarja Židom, ki so mu očitali, da se izdaja za božjega sina, z besedami LXXX1I. psalma 6: »Jaz vam pa pravim: Bogovi ste in sinovi najvišjega vi vsi” in pravi dalje, da ga je posvetil oče in poslal na svet Naziv »božji sin” pri Židih ni bil nič nenavadnega. V II. Mojzesovi knjigi IV. pogl. 22 se imenuje izraelski narod »prvorojeni sin gospodov” in po II. psalmu 7 je spet rekel gospod izraelskemu kralju: »Moj sin si ti, danes sem te rodil!” Edino v tem prispodobnem smislu se je imenoval Jezus »božjega sina”, odločno pa je odklanjal, da bi ga postavljali v isto vrsto z bogom in da bi mu izkazovali božjo čast. O tem beremo v evangelijih (Mat. IX. 17, Mat. X. 18 in Luk. XVIII. 19), da je rekel temu, ki ga je imenoval »dobrega mojstra”: »Zakaj me imenuješ dobrega? Nikdo ni dober nego samo bog!” Iz teh besed je nad vsak dvom jasno, da se Jezus ni smatral za po- polnega, brez napake, in da mu niti na misel ni prišlo, da bi se izdajal za telesnega sina božjega in za boga. Ta nauk so iznašli krščeni paga-ni, ki so po svoji starodavni navadi velikim možem pripisovali božji izvor. Tako so smatrali Romula, ustanovitelja Rima, za sina boga Marta in deviške Rhee Sylvije. Aleksander Veliki je bil tudi baje božjega izvora in znanega grškega filozofa Platona so smatrali za sina boga Apollona, ki ga je od njega spočela čista devica Perik-tione. Kako hitro so ljudje smatrali kakega človeka za božjega sina, o tfem nas pouči znana dogodba, ki je popisana v »Dejanjih apostolov* XIV. 8—12, kjer beremo, da je ljudstvo apostola Barnabo in Pavla zaradi ozdravljenja hromega moža razglasilo za božja sinova, Barnabo za Jupitrovega, Pavla pa za Merkurjevega 1 — Med krščene pagane je spadal tudi apostol Pavel, ki je vpeljal nauk o Kristovem božanstvu v smislu svojih prejšnjih paganskih nazorov. Slovenci darujte za »Sokolski dom* v Borovljah. Takoj, ko je imela ženska denar v rokah, je pokazala svoje zobe in pričela mučiti dobrovoljnega moža na vse mogoče načine. Svojemu stričniku je kupila neko obrt, dočim mož ni imel niti najpotrebnejše hrane. Ako se je proti takemu postopanju pritožil, sta ga žena in njen stričnik vedno pošteno pretepla. Sosedje so neprestano slišali klice na pomoč. Ako je prišel stričnik k njegovi ženi v poset, se mož ni niti upal v stanovanje, ampak je ostal na dvorišču. Usmiljeni ljudje so ga navadno zalagali s hrano, da ni poginil lakote. Končno pa ie imel mož vendar Že preveč. Poklical je zdravnika, ko €a je žena zopet enkrat pretepla in nato naznanil vso zadevo sodišču. Dr* fvni pravdnik je predlagal za Iju-"e*ujivo soprogo 9 mesečno ječo. — Toda sodišče je pripoznalo različne ^lajševalne okolščine in jo obsodilo *e na 500 K, stričnika pa na 1000 K globe. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Draginjskl odsek. Dunaj, 15 novembra. Poslanec Erb namerava radi zadnje izjave ministrskega predsednika grofa Sttlrgkha odložiti svoj mandat kot referent dragonjskega odseka. Odsek ima jutri ^opet sejo. Parlamentarni kabinet. . Dunaj, 15. novembra. Načelnik Poljskega kluba vitez Bilinski je danes konferiral z grofom Sttirgkhom in mu poročal o razpoloženju med poljskimi poslanci. Bilinski je izjavil, da je vest, da so sovražniki zavzeli trdnjavo ^evastopol, ga je ta novica tako zelo Pretresla, da je pričel jokati. Odšel f na mestu k svoji soprogi carici, Qa ji sporoči nesrečo. Toda carica je ^\ri°sno dvignila glavo in izjavila: »Nikakor ne bi želela, da vam sporo-ie strašneiš° novico.* »Kaj pa se ve«? hujšega zgodilo,” vpraša car od 0,3,lPan- Carica z resnim obrazom xoz»ese za IsUžaaja. žaeloaaaja.: Promesa ogr. piem. srečke, oela i K 16'—, polovica 4 K 9'-. Žrebanje dne 15. novembra ti L fllavni dobitek K Promesa o|r.lipot ereoke a K 5- Zibanje dne 6. novembra t L »avm dotok K «-000-. Promosa zem. srečke I. izd. a K 6- . Žrebanje dneienojembra tl. »lavni dobitek K 90.000-. Promese za 1 celo ogr. prem., 1 zem. m 1 ogr. hipot. skupaj samo Ji. > 5 os GO d Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica štev. 3. sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po brez odbitka. Nevzdignjene obresti pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar. Denar in knjižice se lahko pošiljajo po pošti. Za varnost naloženega denarja jamči zraven rezervnega zaklada še mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Izguba vloženega denarja je nemogoča, ker je po pravilih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deželni vladi Izključena vsaka Spekulacija z vloženim denarjem. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike, v podpiranje slovenskih trgovcev in obrtnikov pa Kreditno društvo. Posoja na zemljišča po 5°/o in proti poplačevanju dolga po najmanj ‘A V*. Dolžnik pa more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. www