------    104   ___
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinju
Že je 26 let preteklo, kar se prav marljivo s čebelorejo pečam, in sicer precej po velikem, ker navadno 100—120 plemenjakov čez zimo ohranujem. Vedno sem tudi želel, da bi se čebeloreja na Kranjskem na višo stopinjo povzdignila, in da bi, ako bi bilo mogoče, kolikor toliko k temu pripomogel. Iz tega namena sem marsikaj o čebeloreji bral, marsikaj premišljeval, pa tudi mnoge poskušnje delal, ktere so se mi včasih dobro obnesle,   včasih pa tudi več ali manj   spodletele.
Začel sem čebelariti spomladi leta 1849. Ali prvih 8 let si nisem mogel s svojo čebelorejo na nobeno stran kaj prida pomagati, zakaj umno čebelarstvo ni mi še bilo znano; čebelaril sem namreč po stari Kranjski šegi, s starim Kranjskim panjem brez premakljivega satovja.
V začetku leta 1857, tedaj pred 18 leti, mi pa pride v roke Čebelarska knjižica, pisana v nemškem jeziku pod naslovom: „Illustrirter neuester Bienen-freund; mit besonderer Beriicksichtigung der Bienen-zucht-Methode des Pfarrers Dzierzon *)   und   den neue-
*) Dzierzon, fajmošter v Karlsmarktu v Pruski Sleziji, .je oče panjev z gibljivimi satniki.
sten Erfahrungen der anerkannt tuchtigsten Bienen-wirthe. Herausgegeben von Professor Moritz Beyer und Pfarrer J. F. O. Kuhner. Dritte Auflage. Leipzig, Verlag von   Otto Spamer 1855."
Z veseljem sem to knjižico prebiral, in spoznati moram , da sem mnogo prav koristnih naukov zastran čebeloreje v njej našel; al med vsem drugim mi je najbolje dopadla Dzierzonova sistema. — Sklenil sem zdaj tudi pri svoji čebeloreji brez odloga to sistemo poskusiti.
Ko pa to reč bolj natanko premišljujem, in pregledujem obrise, po katerih so Dzierzonovi izvirni pan-jovi narejeni, nisem se mogel mislil obraniti, da izvirni Dzierzonov panj, dasiravno ima mnoge prednosti, vsaj kakor je v imenovani knjižici popisan, za naše, posebno za naše gorenske kraje nič prav pripraven ne bo, in da se ga bodo naši čebelarji težko težko kdaj prav z veseljem poprijeli; in zakaj? 1) Zato, ker je prevelik, — 2) zato, ker je pretežek, — 3) zato, ker je predrag, 4) zato, ker je za prevaževanje v ajdo itd. popolnoma nepripraven, in 5) zato, ker v uij-njaku preveč prostora vzame. — Da se pa tega tudi naši čebelorejci bolje prepričajo, moramo pogledati, kako je izvirni Dzierzonov panj v zgoraj imenovani knjižici popisan.
Dzierzonovi panjovi so, kakor se v tej knjižici bere, panjovi za eno čebelno družino (Einbeuter) ali za dve družini (Doppelbeuter), ali pa še za več čebelnih družin (Vielbeuter).
Poglejmo le samo prvega, to je, za eno čebelno družino. Ta panj je, kakor se bere, 1 vatel dolg, znotraj v svitlobi 10 palcev širok, in 18—20 palcev visok. To je še le panj, ki ima le samo dva predala. Spodnji predal je 12 palcev visok, zgornji tedaj 6—S palcev. Ce je pa panj še visi, postavimo, 24—30 palcev, se v tri predale razdeli. Narejen je iz desek ali dilj, ki so do dveh palcev debele. Tak je tedaj izvirni Dzierzonov panj, to je tak, kakoršne je ta mojster pred 20 leti delal, in v taki podobi je tudi meni vedno pred očmi migljal, ko sem se pripravljal, Dzierzonove sisteme se poprijeti. Po vsem tem sam pri sebi na dalje modrujem: 1) Ta panj bo za naše kraje prevelik, zakaj pri nas je bolj mrzel kraj, spomlad je tukaj navadno bolj pozna, zato nam tudi čebele navadno bolj pozno rojijo, večkrat še le okoli kresa. Ker nam pa čebele bolj pozno rojijo, in se jim navadno takrat, kadar odrojijo, še paša odtrga, ker ljudje meje in travnike pokose, nam toraj veliko medu nanositi, in posebno roji tudi veliko satja narediti ne morejo. Skušnja nas uči, da so še naši navadni Kranjski panjovi, posebno drujci in tretjiči komaj do polovice s satov jem napolnjeni, včasih pa še komaj zaprti, kadar jih v ajdo pošiljamo; in da še ti ne pridejo večidel polni iz ajde domu, če se jim paša le količkaj odtrga, dasiravno so v svitlobi skoraj na pol manjši, kakor le sam spodnji predal Dzierzonovega panja. Ce tedaj tudi najboljšega prveca v tako omaro usadim, bo mogla paša v ajdi že izvrstno dobra biti, da mi bo le spodnji predal napolnil, zgornja dva predaia bota pa gotovo večidel prazna nazaj domu prišla; kaj bo pa še le kak reven obrujček ali celo tretjič k temu rekel, če ga v tako bajto spravim, saj ga bo še strah notri v taki strašni votlini.
2) Ta panj bo za naše kraje pretežak; zakaj naši čebelarji imajo navado, da svoje čebele zastran boljše paše spomladi in tudi poleti sem ter tje prenašajo; tako postavimo, nosijo naši Gorenci svoje panjove v planine, pa tudi po druzih krajih zdaj v rsje, zdaj v kostanj itd. in to prenaševanje panjev še dostikrat slabe ženske oskrbljujejo.  Naš navadni Kranjski panj je tudi
-----    105    -----
blizo en vatel dolg, en čevelj širok in J/2 čevlja visok, narejen je iz desek, ki so okrog 1j,1 palca debele in tehta navadno 8—9 funtov, kadar je prazen. — Zdaj, pa računimo: Dzierzonov panj je tudi, kakor je tukaj popisan, en vatel dolg, pa je saj 14 palcev širok, zraven tega pa 18—20 palcev visok, če ima še le dva predala, tedaj obilno trikrat visi, kakor naš Kranjski. Ako bi bil tedaj Dzierzonov panj iz V2 palca debelih dilj narejen, kakor je naš, bi moral saj obilno dvakrat toliko tehtati, kakor naš, tedaj najmanj kacih 17—18 funtov; ali Dzierzonov panj je narejen iz 2 palca debelih, tedaj iz štirikrat tako debelih desek, kakor naš, mora tedaj tudi štririkrat 17—18, toraj blizo 70 funtov pezati, to je še le prazen in le za dva predala, za tri predale pa še primerno več, tedaj kacih 90 funtov. — Moj živi dan! kdo nam bo take klade prenašal? moral bi biti zares eden prvih gorenskih junakov, da bi nam taki panj v planino ali s planine prenesel, posebno ko bi bilo še kaj prida blaga v njem; kaj bo pa slaba ženska pri tako težkem panju opravila, vsaj še praz-znega komaj premakne. —
3) Ta paDJ bo za naše, posebno za naše kmečke čebelarje predrag. Jaz sicer ne vem, koliko da ravno velja, vendar pa mislim, da saj kacih 5—6 goldinarjev. — Kako se bo tedaj ubogi kmet Dzierzonove če-beloreje poprijel, kako bo zamogel za en sam Dzierzonov panj toliko denarja potrositi ali izdati, ker se mu večkrat primeri, da mora vse svoje žepe po dvakrat in trikrat narobe obrniti, preden toliko soldov skupaj spravi, da si zamore par funtov soli kupiti.
(Dalje prihodnjič.)
------    114   ___
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
4.    Tega panja se naši Gorenski čebelarji ne morejo poprijeti zato,   ker je tudi za prevaževanje v
ajdo popolnoma nepripraven. Kako to? Takole: Nas navadni Kranjski panj je skoraj ravno tako dolg, kakor ta tukaj popisani Dzierzonov, namreč okrog enega vatla, širok je le okrog 12 palcev, in visok navadno 6 palcev. Mi navadno po 40 takih panjev na en voz nakladamo, naložimo namreč 4 vrste, v vsako vrsto pride po 10 panjev, in tak voz je potem kacih 10 čevljev dolg in okoli 2 čevlja ali 24 palcev visok. Zdaj pa računimo ! Dzierzonov panj je pa od zunaj 14 palcev širok, zamorem jih toraj komaj 9 v eno vrsto naložiti, Dzierzonov panj je pa 18—20 palcev visok, če ima še le dva predalca, če ima pa tri predale, je 24—30 palcev visok. Koliko tacih panjev morem tedaj na en voz naložiti ? K večemu 9, zakaj če jih dve vrsti eno na drugo naložim, bo voz previsok, če pa dve vrsti eno zraven druge naložim, bo voz preširok, na vsak način pa tudi za enega konja pretežek. Računimo naprej. Če pošljem iz Bohinja — in taka se godi vsim čebelarjem na visokem Gorenskem — postavimo na Soriško polje ali kam blizo Šmarne gore en voz čebel, to je 40 Kranjskih panjev, mi to najmanj 20 goldinarjev stroškov prizadene, predno čebele spet nazaj domii pridejo, in če en voz Dzierzonovih, tedaj le 9 panjev v ajdo pošljem, me bo voznina tudi ravno toliko, namreč 20 gold. stala. Po takem pride vožnina od enega samega Dzierzonovega panja na dobra 2 gold. Le še naprej ! Mislimo si, da nam čebele, en panj k drugemu, po 10 funtov medu v ajdi nabero, s tem sme tukaj na Gorenskem že vsak čebelar zadovoljen biti, in računimo en funt medu na 20 soldov, kakor ga pa kupci o trganji že malokdaj plačujejo, nam tedaj prinese en panj v ajdi 2 gold., če je letina še precej dobra. Ce tedaj en voz naših Kranjskih, to je, 40 panjev v ajdo pošljem, in mi vsak panj 10 funtov prinese, mi prinese vseh 40 panjev 400 funtov medli, 1 funt po 20 soldov, znese 80 gold.; ako mi 20 gold. voznina vzame, mi vendar še 60 gold. čistega dobička ostane. Ako pa en voz izvirnih Dzierzonovih, tedaj le 9 panjev, ker več jih ne morem na en voz naložiti, v ajdovo pašo pošljem in mi vsak 10 funtov prinese, mi bo vseh 9 panjev 90 funtov medli prineslo. Voznina mi bo ravno tako 20 gold. vzela, 9 poslanih panjev mi bo pa le 90 funtov, tedaj le za 18 gold. medu prineslo, imam tedaj še v dobrih letinah pri enem vozu čebel 2 gold. zgube; zakaj da bi mi čebele zavoljo tega, če jih v tako velikih in težkih panjih v pašo pošljem, kaj več medu v ajdi nabrale, kaj tacega utegne le tisti verjeti, ki o Če-beloreji nobene znanosti nima. Kaj bo pa še le takrat, kedar čebele v ajdi malo ali celo nič ne dobe, ali pa še celo nazaj domu pridejo, kakor so od doma šle, kar se nam tudi le prerado prigodi?
5. Ta panj tudi zato za nas ne bo, ker v ulnjaku preveč prostora vzame. Naš navadni Kranjski panj je 12 palcev širok, in 6 palcev visok, Dzierzonov je pa 14 palcev širok in 18—20 palcev visok, če je še le za dva predala narejen, tedaj skoraj štirikrat toliko prostora potrebuje, kakor en naš. Lahko si tedaj mislimo, kakošen ulnjak bi moral čebelar imeti, kateri bi hotel s takimi panjovi kaj bolj po velikem čebelariti. — Ce, na pr. jaz 100 tacih panjev čez zimo za pleme pustim, jih bom imel, kedar bodo čebele odrojile, vsaj kacih 240—250, če bodo še slabo rojile. — Zdaj imam ulnjak za 240 navadnih Kranjskih panjev narejen, pa je že precej velik, kakošen bi še le moral biti, ko bi hotel kacih 250 Dzierzonovih panjev v ajdo poslati, saj bi moral skoraj vse Bohinjske konje najeti, da bi mi vse te omare prepeljal, ker se jih ne more čez 9 na en voz naložiti. — Zraven tega bi morali tudi gospodarji, kateri čebele v ajdovo pašo jemljejo, svoje ulnjake prenare-diti, kar bi komaj radi storili.
—    115-----
Take in enake misli so mi po glavi rojile, ko sem se na to pripravljal,  da bi se Dzierzonove sisteme
poprijel.
Da je Dzierzonova sistema zares dobra in vse hvale vredna, to sem koj dobro spoznal, da je pa njegov panj, kakor je v tej knjižici popisan, tudi strašno nepripraven, in da se tacin panjev naši čebelarji poprijeti ne morejo, in tudi poprijeli ne bodo, to sem pa tudi ravno tako dobro spoznal in sprevidel. Kaj je tedaj storiti, kaj je početi? Premišljujem to reč na vse strani. Nazadnje mi vendar na misel pride, da bistvo Dzierzonove sisteme ne obstoji v tem, kakošen je panj ali posoda, v kateri čebele prebivajo, ampak le v premakljivih satovnih diljicah ali letvicah, zakaj ravno te premakljive letvice ali lašte čebelarja v taki stan postavijo, da ima čebele skoraj popolnoma v svojih rokah, in da^ ž njimi tako rekoč počenja kar hoče.
Če je pa taka, pravim sam pri sebi, kaj velja, da se da Dzierzonova sistema tudi na naš navadni, nam že sicer tako priljubljeni Kranjski panj obrniti, in mora ravno tako dobro storiti!
Ta misel mi je še toliko bolj v glavo silila, ko začnem prevdarjati, da bi se s tem, ko bi se dala Dzierzonova sisiema na naš Kranjski panj obrniti, tudi našim čebelarjem, in tako tudi celi naši dragi domovini veliko premoženja privabilo. Zakaj če se izvirnega Dzierzo-novega panja poprimemo, moramo vse svoje stare Kranjske panjove pokončati in sožgati, ker se v izvirne Dzierzonove panjove predelati ne dajo; ako pa svojo stare Kranjske panjove dzierzoniziramo, to je, tako pre-naredimo, da bodo imeli premakljive satoike, potem nam jih ni treba pokončavati, in tako se lahko velike škode obvarujemo. Računimo le prav povrhoma! Mislimo si, da ima Kranjska dežela kacih 50.000 navadnih kranjskih panjev, ali so čebele v njih ali so prazni, zato nam tukaj ne gre. — Dilje so zdaj drage, delavci pa tudi. Smemo pa tudi navadni Kranjski panj saj na 50 soldov računiti. Ako ima tedaj naša dežela 50.000 navadnih Kranjskih panjev, bi s tem, ko bi vse te panjove naši čebelarji morali pokončati, 25.000 gold. škode trpela. Da pa 25.000 gold. ni ravno malenkost, to pač vsak lahko spozna, še posebno, če pomisli, da imamo na Kranjskem gotovo ša veliko več, kakor 50.000 navadnih Kranjskih panjev.
Vse tukaj rečeno me je tedaj le na to napeljevalo, da bi poskusil Dzierzonovo sistemo na Kranjski panj obrniti. — Dam si toraj nekatere navadne Kranjske panjove po Dzierzonovi sistemi prenarediti, in kmalu sem se prepričal, da se nisem zmotil, zakaj čebele so mi tako lepo na premakljive diljice satove delale, da me je zares prav veselilo.                            (Dal. prih.)
133
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
Po tej poti sem tedaj iznašel nov panj, kateri je po zunanji obliki našemu staremu Kranjskemu panju popolnoma podoben, znotraj je pa po Dzierzonovi osnovi prenarejen, zato mislim, da bo prav, če ta panj „Dzierzoniziran Kranjski panj" ali pa „novi Kranjski panj" imenujemo,
Razložil sem dozdaj nekoliko vzroke, kateri so me napeljali, da se nisem izvirnega Dzierzonovega panja poprijel, ki ga je ta čebelarski mojster pred 20 leti iznašel , in kakor ga menda tudi še zdaj dela, ampak da sem rajše Kranjski panj dzierzoniziral, to je, da sem se rajše potrudil, naš stari Kranjski panj tako pre-narediti, da si zamoremo ž njim prav vse tiste koristi ali dobičke pridobiti, katere oče Dzierzon svojim lastnim panjem pripisuje.
Ne zdi se mi ravno neobhodno potrebno, da bi svoj novi Kranjski panj prav natanko popisoval, ker naša si. c. k. kmetijska družba moje nove panjove že nekatera leta našim čebelarjem brezplačno deli, so tedaj po Kranjskem že sploh znani. — Ker vendar mislim, da bo to, če ta panj malo popišem, tudi kolikor toliko k temu pripomoglo, da ga bodo naši čebelarji umno rabiti znali, naj ga toraj malo bolj na tanko popišem.
Rekel sem že zgoraj, da je moj novi Kranjski panj po zunanji obliki staremu Kranjskemu panju popolnoma enak. Dolg je, zunaj merjen brez jezika, 271/4 palcev, 7 palcev je visok, in 12 palcev ali ravno 1 čevelj širok. Ker so končnice po % palca debele, ima tedaj panj v svitlobi 26 l/4 palca v dolgosti. Stranice sem popred tudi le po % palca debele delal; al ker sem se pozneje prepričal, da se vrhnje dilje ali pokrovi dajo še najbolje s šravfki pritrditi, sem začel stranice malo bolj močne narejati, namreč pičlo po 3/± palca, zato, da mi jih šravfki ne koljejo. Ker je tedaj panj zunaj 12 palcev širok, in ste obedve stranici blizo iy2 palca debeli, je po takem panj v svitlobi dobrih 10y2 palcev širok. — Kar visokost zadene, pa delam vse panjove tako, da merijo po 6 palcev ali */a čevlja na svitlobi.
Pokrove ali vrhne deske sem delal v začetku tako, da sem dal panj na obeh konceh z dvema letvicama ali lastama skupaj zbiti, da se stranice niso mogle nič premakniti. Ti dve lestvici ste na straneh, ki proti sredi panja kažete, zgoraj malo zarezani, ravno tako je tudi pokrov na obeh konceh spodaj malo zarezan, tako, da
se ti dve lestvici s pokrovom dobro vjemate in se ne more sčasoma kaka špranja narediti. Pokrove na ta način narejene, sem dal od strane pribiti, in sicer s štirimi majhnimi žebljički, kateri gredo skozi 4 majhne podolgaste kositarske plošice, katere so spet na stranice z majhnimi žebljički pribite. To sem pa naredil zato, ker sem se bal, d*n bi se panj preveč ne pretresal, ko bi se vrhna dilja od zgoraj z žeblji zabijala , in da bi se mi zavoljo tega satovje, posebno kedar bi bilo polno zalege ali medu, utegnilo odtrgati ali podreti.
Pozneje sem vendar spoznal, da ta moja skrb ni bila popolnoma opravičena, in da se sme pokrov tudi od zgoraj z žeblji pribiti, le da žeblji ne smejo biti premočni, ampak bolj tanki, a tudi ne predolgi, da ni treba zelo močno s kladvom po njih udrihati, ampak da se dajo tudi z bolj rahlim tolčenjem zabiti.
Se veliko bolje je pa, da se pokrovi, namesti z žeblji, s šravfki pritrdijo, in sicer na vsaki strani s tremi. Ako je pokrov panja s šravfki pritrjen, še najbolj trdno stoji, se ne more nič izvežiti, tudi ne more nič odstopiti, zraven tega se da tudi brez vsega tolčenja, tedaj brez vsega hrupa, odpreti in zapreti. V začetku mi je zavrto vanje in odvrto vanje šravfkov precej težav delalo, nazadnje se mi je vendar posrečilo, da sem iznašel prav priprosto narejen kij u če k, s katerim zdaj šravfke brez težave zavrtujem in odvrtujem. *) To železo, katero lahko vsaki ključar ali tudi kovač za male krajcarje naredi, naj se nasadi na kak rožiček; kdor ima pa veliko panjev, naj si napravi stroj ček, kakoršnega mizarji navadno za vrtanje rabijo, in mu po domače menda „vinta" pravijo; v ta stroj naj pa namesti svedra • ta ključek pritrdi, in tako bo šravfke brez težave, pa tudi prav hitro zavrtoval in odvrtoval.
Srednja klinja tega kljuČka naj je dobro */4 palca široka; spodaj mora biti zbrušena, da gre rada v zarezo šrafkove glavice; ravno tako široki morete biti tudi stranjski kljukici, zadostujete pa že tudi, če ste le po kake 2 črti ali liniji široki.
Ko se šravfek prvikrat zavrtuje, naj se mu poprej primerna luknjica izvrta, šravfek se dene v luknjico, in se lahko enekrati koj z roko zavrti, da se malo prime, potem se pa ključek od strani v šravfkovo gla • vico potisne, tako, da pride srednja klinja v zarezo glavice, stranski dve kljukici pa glavico na obeh straneh spodaj primete, kakor da bi jo objeli. Kedar se šravfek zavrtuje, naj se ključek malo doli pritiska, in kedar šravfek že tako dobro prime, da bi se imeli stranski kljukici že v pokrov panja zajedati začeti, naj se še s kakim dletom parkrat obrne, tako , da se glavica popolnoma v pokrov panja vtopi. — Kedar se pa šravfek odvrtuje, naj se spet z dletom enekrati nazaj zavrti, tako, da glavico iz dilje pomoli; potem se ključek v zarezo glavice zasadi, kakor sem zgoraj povedal; zdaj pa se rnora ključek malo kviško vleči; tako potem srednja klinja ključeva šravfek odvrtuje, stranski dve kljukici ga pa ven vlečete, ker ga za glavico držite.
Kdor ima zgoraj imenovan mizarski stroj ček , bo prav storil, če si da zraven ključka še drugo pripravno klinjico narediti, katera naj bo dobra dva palca dolga, dobro l/| palca široka, in dobro črto al linijo debela in na obeh konceh toliko zbrušena, da se lahko v šravfkovo glavico zasadi. To klinjico naj potem namestu ključka v „vinto" pritrdi, in tako bo še lože pri zavr-tovanji in odvrtovanji šravfkov tista opravila dovršil, o katerih sem poprej rekel,   da naj se z dletom opravijo.
*) Taki ključki se dobe   po nizki   ceni   v   Ljubljani   pri trgovcu gosp. Mih. Pakiču,   ki tudi moje panjove prodaja.
Pis.
Da je ta klinja na obeh koncžh zbrušena, je zato dobro, da se še lahko rabi, če se tudi na enem koncu kaj od-drobi, ali pa že tako skrha, da več v zarezo šravfkove glavice ne gre.                                             (Dal. prih.)
134
List 17.
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinj i.
(Dalje.)
Iz tega, kar sem do zdaj o pokrovu novega Kranjskega panja govoril, je prav očitno, da smemo tudi pokrove starih panjev za svoje nove Kranjske panj ove ohraniti, ker se smejo tudi s žeblji pribijati, Še bolje se pa dajo s šravfki pritrdovati, zato sem tudi jaz pokrove, ki sem jih v začetku novim Kranjskim panjem delal in jih od strani skoz kositarske plošice pribijal, popolnoma opustil. — Vendar pa moram vsakemu čebelarju, kateri si za nove Kranjske panj ove stare pokrove ohrani, svetovati to, naj si napravi dve sponi ali stiskalnici, kakoršne naši mizarji zato rabijo, da ž njimi kake dilje skupaj stisnejo, kedar jih limajo, in katere, se ve, da ne prav pravilno, navadno „cvinge" imenujemo.
Ti dve stiskalnici morate biti v svitlobi vsaj pičli palec širji, kakor je panj zunaj širok, tedaj za moje nove Kranjske panjove blizo 13 palcev široki. S tema dvema stiskalnicama naj se panj na obeh konceh dobro skupaj prišravfa, predno se mu pokrov vzdigne ali od-šravfa,  zato,   da  se ne morejo stranice panja nič pre-
makniti. — Skušnja me je namreč izučila, da stranice panja, kateri ni na obeh konceh z lastama skupaj zbit, če se mu pokrov odtrga ali odšravfa, saj toliko večidel odstopijo, da ena ali druga končnica rada ven pade, kar je pa zelo zoperno, se posebno takrat, kedar je panj že zelo čebelen , in tako s končnico vred tudi Čebele, katere na nji sede, na tla padejo.
Prav dobro se pa da pokrov panja še na drug način narediti, namreč takole: Stranice panja se zgoraj s tremi laštami skupaj zbijejo, dve lasti naj boste na obeh konceh in ena na sredi panja. Konečni dve naj boste po l!/4 palca široki, srednja pa l1/^ palca. Konečni dve naj se na straneh, kateri proti sredi panja kažete , */4 palca zarežete, srednja pa na vsaki strani za ]/4 palca. Med te lasti prideta dva pokrovčeka, katera sta spet na znotranji strani na obeh konceh za */4, na straneh pa toliko zarezana, kolikor so stranice panja pri vrhu debele, tedaj y2 palca. Dobro je, da sta ta dva pokrovčeka špuntana, da se ne izvežita, toraj naj bosta tudi iz 3/4 palca debelih dilj narejena; ravno tako debele morajo biti pa tadi lašte, katere stranice skupaj drže. Na vse tri lašte naj se prišravfajo železne šinice, in sicer na konečni dve po iy2 palca dolge, na srednjo pa kake 3 palce. Te šinice so že močne zadosti, če so le Y2 palca široke. Vse tri šinice naj se pa v lašte in tudi v pokrovčeke toliko utope, kolikor so debele, da niso na poti, kedar se en panj na druzega naloži, na pr. pri privaževanji itd. Panj s takim pokrovom se Še lože odpira in zapira, je pa vsaj kacih 20 soldov draži, ker da več dela. *)                                      (Dal, prih.)
140
*) Čebelarji, kateri žele vedeti, kako je panj z dvema pokrovčekoma narejen, naj pogledajo pri priložnosti moje panj ove, katere ima g. Miha Pakič v Ljubljani. Delam namreč panj ove z navadnim starim pokrovom, katere sem zaznamoval s Črko A , in z dvema pokrovčekoma , ki so zaznamovani s črko B.
148
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar v Bohinju
(Dalje.)
Pri panju, ki ima dvojni pokrovček, je to posebno prav pripravno , ker ni potreba, da bi se celi panj na enkrat odkril, ampak se lahko le en pokrovček vzdigne, drugi pa ne, če ni potrebno; da tako polovica panja še pokrita ostane. — Kedar se hoče ta ali uni pokrovček odpreti, se šinice toliko nazaj zavijejo, da ravno na la-štah leže, potem se na eni strani med pokrovček in stranico kako dleto ali kaka noževa klinja zasadi, in tako se pokrovček vzdigne; in kedar se pokrovček spet nazaj dene, se tudi šinice spet nazaj zavrte, da ga primejo in doli pritiskajo.
Vsakemu novemu Kranjskemu panju, naj ima že tak ali tak pokrov, naredim jaz tudi svojo veho, katera se odpre, kedar je treba panju kako škatljo naložiti, ali če se hoče en panj na druzega navezniti ali tako imenovano pustoto narediti.   Vendar pa že tukaj opomnim,
da Čebelarju, kateri nove Krarjske panjove ima, ni ni. koli potreba, da bi pustote ddal, kar bom pa pozneje bolj na tanko pojasnil. Ali je veha okrogla, ali štiri-voglata, na tem ni nič ležeče.
Poglejmo zdaj še zadnjo končnico novega Kranjskega panja. Tukaj zapazimo dve napravi, katerih navadno stari Kranjski panj o vi rimajo, in sicer:
1. Da ima vsaka zadnja končnica nekak dober palec pod pokrovom, blizo srede med stranicama majhno luknjico izvrtano, v katero bi se lahko kak bolj debel svinčnik vtaknil, in ta luknjici je zataknjena z zaina-Škom, kateri je okrogel, kar ga v luknjico gre, nasproti pa plošat, kar ga iz Jbnčnice moli. Ako panj zadej odpremo, zapazimo tud, da ima vsak koj za zadnjo končnico znotraj v spodnjo diljo ali dno majhno Štirivoglato jamico ali koritice izdolbljeno. Zakaj sem tedaj svojim novim panjem ti ive malenkosti naredil? Zato , ker mi v to služite, da zamorem čebelam prav hitro in brez vse težave jesti dajati. — Imam namreč navado, da spomladi in poleti čebelam kladem med, ki je malo z vodo mešan. Med, katerega mislim enkrat poklasti, naj poprej malo ogrejen, da se raztopi, potem vlijem v majoliko ali „kanglo", narejeno iz belega pleha, blizo */4 del vode in 's/\ delov ogretega medli, to vse skupaj dobro premešam, in to zmes začnem Čebelam v panjove vlivati. Da pa to zmes v panjove vlivati morem, imam nalašč zato narejen livnik (trahtar) iz belega pleha, kateri ima pa na stan zakrivljeno cevko. *)
Kedar tedaj čebelam jesti dajem, delam tako-le : Zasucem zamasek panja, kateremu hočem najpoprej jesti dati, da ga tako iz končnice izderem, v odprto luknjico vtaknem zakrivljeno cevko livnika, in v livnik vlijem toliko raztopljenega medi, kolikor mislim, da ga v koritice gre. V tem Času, k) se med v koritice prvega panja odteka, odprem lukijico druzega panja, potegnem livnik iz prvega panja in ga vtaknem v luknjico druzega in spet medu vi-nj vlijem. Ko med v drugi panj teče, zamašim lukrjico prvega panja in jo odmašim tretjemu itd. Med se prav hitro odteka, ker so luknjice proti znotranji stran nalašč malo navdzol izvrtane, in teče vselej ravno v koritice, ker je koritice ravno pod luknjico, v katero ivnik vtikujem, v dno panja izdolbljeno.
Na taki način zamorem v mi uri blizo 100 panjo-vom jesti dati, pa ne, da bi kitero končnico odprl, in ker nobene končnice ne odpren, tudi nobene čebele ne zmečkam, in me tudi nobena pičiti ne more.
Po zimi pa imenovane zamiške tako v zadnje končnice vtaknem, da pride plošati iel, kar ga iz končnice moli, znotraj v panj; to pa dehm zato, da se odeja, s katero čebele odenem, panjev (obro prime, sicer bi jo ti zamaški, ki bi na zunanji srani iz končnic gledali, zadrževali in odrivali, da bi se panjev dobro prijeti in na-nje dobijo pritisniti ne mogla
Svetoval bi vsakemu čebelaju, še posebno pa takemu, kateri veliko panjev ima, naj spomladi in poleti tako Čebelam klade, zakaj s ten si ne bo le samo veliko časa prihranil, ampak se tuli mnogo čebelnih pikov obvaroval, zraven tega si bo pa še tudi veliko pridnih Čebelic pri življenji ohranil, katere sicer, če pri pitanji končnice odpira, v svojo lastno škodo pomečka, kar se še posebno takrat rado zgodi, če so panjovi že zelo čebelni.
Da to čebelam prav nič ne škoduje, če se jim spomladi in poleti, kedar se jim klade , malo vode med strd primeša, to mi je že iz miogoletne skušnje popolnoma znano; zakaj kar časa četelarim, zmiraj spomladi
*) Tukaj omenjeno „kangloa ii livnik si lahko tudi vsak čebelar pri gosp.  Mihu Pakič-u naoči.
. poleti tako zmes kladem in vendar so mi čebele še Imiraj prav zdrave in čvrste ostale. Pa ne le neškod-liivo ampak še celo dobro je, da se čebelam spomladi in poleti malo vode med strd primeša, zakaj čebele ^osebno za živež svoje zalege zraven medu in cvetlic-nega praha tudi veliko vode potrebujejo; saj to lahko vsaki čebelar vidi, kako pridno spomladi, kedar sneg kopni* a^ Pa PC.zneJe P° ros^ vo(lo nabirajo in jo v pasove nosijo. Ce se jim tedaj malo vode med strd primeša, kedar se jim klade, se jim s tem veliko truda in dela prihrani.                                            (Dal. prih.)
149
156
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji,
(Dalje.)
Iz tega je očitno, da je dobro spomladi in poleti čebelam, kedar se jim jesti daje, tudi malo vode med strd primešati; vendar se mi pa potrebno zdi, čebelarje zastran pitanja s tako mešanico na nekatere reči opomniti, in sicer:
1. Zmešaj vselej le toliko medu z vodo, kolikor ga ravno takrat poklasti misliš; zakaj ko bi tako mešanico več časa v majoliki ali kaki drugi posodi ohranil, bi se ti znala skisati, in taka skisana rec bi potem
ne bila več   zdrava   hrana za čebele.   — Ce   bi   tedaj kedar že vsem panjem jesti daš,   Še   kaj take zmesi v majoliki ostalo, je pa Še nekaterim panjem malo prida] nazadnje   pa   prazno   majoliko   in   livnik   v   kaki   bolj prazni panj položi,   da  ti  boco čebele oboje lepo obli. zale in osnažile.
2. Ne pozabi, da je k spomladi in poleti dobro malo vode med strd primešati, kedar čebelam kladeš, ne pa tudi že prepozno postavimo takrat, kedar čebele že ajdo berejo, ali pa & celo v jeseni. Če namreč že prepozno poleti ali pa celć v jeseni vodo med strd mešaš, kedar kladeš, bi znale čebele to mešanico Čez zimo ohraniti, čez zimo }i se jim pa lahko tak med, ki je z vodo zmešan, v satov]i skisal, in čebele bi prihodnjo spomlad od vživaija take skisane hrane prav lahko grižo dobile, katera je čebelam zelo zelo nevarna in škodljiva.                                  (Dal. prih.)
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinju
(Dalje.)
Druga reč, katere stari Kranjski panjovi navadno nimajo, in katere tudi jaz svojim novim Kranjskim panjem v začetku nisem delal, zdaj jo pa delam, je naprava za prezračenje panja. — Iz tega namena imajo moji novi panjovi, kakor jih zdaj delam, na zadnji končnici razun majhne luknjice, skozi katero med uli-vam, kedar čebelam kladem, še dve veči luknjici, in sicer eno nad drugo. Zgornja je nekako 1 palec pod majhno, skozi katero kladem, in spodnja je kake Žy2 palca niže. Obedve ste znotraj z dratenimi mrežicami prepreženi, da nobena čebela iz panja ne more, kedar se odprete, na zunanji strani ste pa zaprti z majhno diljico, katera je kaki dve liniji debela, nekako IV2 palca široka in blizo 4 palce dolga, na obeh konceh pa malo na okroglo obrjjzajia^JQwlJl^
List 20.
164
med obema luknjicama prišravfana, da se lahko obrača, da se tako luknjici lahko odprete ali pa zaprete, kakor je treba.
Tudi ta naprava je prav praktična in le malo stroškov prizadene. Večkrat se namreč prigodi, posebno takrat, kedar čebele prav dobro pašo imajo, da v panju prevelika soparica nastane, in v tacih primerljejih je dobro panj prezračiti, kar se zgodi, ako se imenovani dve luknjici za nekaj časa odprete. Ta naprava pa tudi pri prenašanji ali pre važe vanj i čebel dobro služi, ker Čebele, če se ti dve luknjici odprete, še vse eno potrebni zrak dobivajo, čeravno se žrela panjov toliko za-maŠe, da čebele ven ne morejo.
Ko smo zdaj zunanjo obliko novega Kranjskega panja za potrebo ogledali, poglejmo še, kako je znotraj narejen. Tukaj moram pred vsem drugim opomniti, da sem panj na dvojni način dzierzoniziral, namreč tako, da se vsaki satnik v posebno zarezico položi, in tudi tako, da nimajo satniki posebnih zarezic.
Poglejmo najprej prvega. Obe stranici tega panja ste koj pod pokrovom % palca globoko zarezani, in sicer od onega konca do druzega. Te zareze so potrebne zato, da more čebelar satovne letvice ali satnike tudi od obeh koncev v panj devati, ali pa iz panja jemati, vsaj tiste, ki bolj na konceh panja stoje, da mu tedaj ni treba vselej pokrova proč jemati, kedar ima kaj s premikovanjem satnikov opraviti.
Koj pod temi dolgimi zarezami so narejene žare-žice, v katere se satniki pokladajo. Te zarezice so pičlo y4 palca globoke in pičlo 1 palec široke, ker morajo tudi sapniki pičlo !/4 palca debeli in pičlo 1 palec široki biti. Med posamesnimi satniki mora biti pičlo J/2 palca praznega prostora, da morejo čebele med satovi sem ter tje hoditi, in svoja dela opravljati.
Te majhne zarezice pa vendar niso tako neobhodno potrebne,   da  bi  se  brez njih izhajati ne moglo,   zato sem svoj   panj   tudi   še   na drug   način   dzierzoniziral/ namreč tako,  da se satniki ne pokladajo v posebne zarezice.
Ako je panj tako dzierzoniziran , morajo biti pa stranice koj pod pokrovom od enega konca do druzega po 1/o palca globoko zarezane, in v te zareze so satniki eden zraven druzega položeni, zopet tako, da med enim in drugim pičlo po pol palca praznega prostora ostane. Razumi se pa samo po sebi, da morajo satniki, ako se vsak v svinjo zarezo ne položi, tako narejeni biti, da se ne moreta nikoli dva sata skupaj pritisniti. Ko bi se namreč dva sata skupaj pritisnila, bi ne mogle Čebele vmes hoditi in delovati, pa bi se tudi čebele, katere bi bile ravno takrat med satovi, kedar bi se skupaj pritisnili , p zmečkale in pokončale, kar bi se tudi še celo matici prigoditi znalo.
Da se pa satniki skupaj pritisniti ne morejo, to se lahko na mnoge načine zabrani.    Takole:
1. Ako zabiješ v vsak satnik 4 majhne žebljičke, in s:cer na vsako stran satnika po dva. Ta dva žeb ljička naj bosta zabita v satnike tako, da stojita ravno po 2 palca od obeh koncev satnika. Zabijeta naj se tako globoko, da bosta pičlo po */4 palca iz satnikov gledala. Ti žebljički naj imajo precej široke in plo-šaste glavice , tako se bodo drug v druzega s svojimi glavicami upirali, in tako branili, da se ne bo mogel sat k satu pritisniti. Da morajo biti ti žebljički prav natanko, to je vsak po 2 palca od konca satnika zabiti, to se samo po sebi razumi, zakaj ko bi bili nekateri, na priliko, po 2, drugi pa po 3 palce ali še dalje od koncev satnikov zabiti, potem bi se z glavicami skupaj ne zadevali, ampak glavica enega bi segala memo glavice sebi nasprotnega žebljička, kar bi pa vzročilo, da bi med posamesnimi satniki ne bilo pičlo  f/2 palca praz-
nega prostora, ampak le pičlo   */<* palca, kar je pa očitno premalo. •¦;
2.     Se manj stroškov in dela ti bo pa prizadjalo, če narediš tako-le: Zabij v vsak satnik le po dva dra-tena žebljička, pa oba na eni s;trani, katera naj pa pičlo po pol palca iz satnikov gledala, tako, da se bodo žebljički enega satnika s svojimi glavicami kar naravnost v sosedni satnik upirali in tako potrebni prostor med posamesnimi satniki narejali.
3.    Se najbolje pa je, (da imajo satniki namesti žebljičkov lesena ušešica, da se s temi ušesici eden v druzega upirajo. Jez zdaj (satnikom, katerih v zarezice ne pokladam, le taka ušejsica delam. Tacih ušesic ima vsak satnik čvetero, na vsaki strani dva. Ušesica stoje iy2 palca od obeh koncev satnika in so narejena tako, da vsako pičlo !/4 pahca iz satnika moli. Taka I ušesica pa ne smejo biti prešiiroka, ampak popolnoma zadostuje, če so tam, kjer *se eden druzega dotikajo, pičlo pol palca široka, zakaj ko bi bila bol) široka, bi se tam, kjer se dva satnikai eden v druzega upirata, predolge špranje naredile, v take špranje se pa prav radi črvi vgnjezdijo, ker čebele do njih ne morejo, da bi jih odstranile. *)                                                              .1
Ne more se sicer tajiti, d.a satovi v panji bolj trdno stoje, ako so satniki v majhne zarezice položeni, nasproti je pa tudi resnično, dia se satovi v takem panji j ne dado tako lahko premikati., posebno če se panju pokrov ne odvzame, kajti vsak satnik mora se popred iz zarezice vzdigniti, predno se  more sat premakniti.
Ako je pa panj tako dzherzoniziran,   da se satniki v zarezice ne pokladajo,  se (dajo  satovi  še veliko lože   I premikati, ker satniki po dolgih zarezah stranic gladko teko, in se tako od obeh konccev prav lahko v panj po-   . tiskajo in iz panja jemljejo, in pri tem ni potreba panju pokrova jemati.                                             (Dal. prih.)     1
*) Take   satnike  ima   mojj   panj   številka   2.    Komur Ja drago, ga lahko pri gosp. Paki<ču pogleda.                    Yl9t
liist 21.
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisu je Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
.Da se ti  pa  pri prenašanji  ali  prevaževanji  tacih Pairjev,  v katerih satniki niso v zarćzice položeni,  sa-
tovi nič premakniti ne morejo, lahko tako-le zabraniš: Napravi si za vsak panj tako dolgo letvico, kakor je panj v svitlobi dolg; ta letvica naj je tako debela, ko-rikor imaš praznega prostora med satniki in pokrovom panja, in tudi ravno tako široka, tedaj štirivoglata. ' Predno tedaj pa|riovej jorpnesti ali prepeljati misliš, vtakni v vsak panjxmrt!icih letvic med pokrov in satnike od enega konca panja do druzega, in tako se ti bodo vsi satniki na stranice, na katerih leže, tako trdo pritisnili, da se ti nobeden ne bo mogel premakniti, posebno zato ne, ker tudi čebele vsak sat navadno na obeh konceh na stranice panja prilepijo. — Ako kak ps.njj kedar ga prenašaš ali prepeljavaš, nima vseh sat-nikov, kolikor jih va-nj gre, potem pa zadnjega tako pritrdi, da se ti ne bo mogel premakniti; zabij tedaj na obeh konceh poslednjega satnika pri strani ali v pokrov ali pa v stranice panja dva majhna žebljička, da ga k drugim satnikom pritiskata, in tako vse satnike skupaj držita.
Naj bo pa panj že dzierzoniziran tako ali tako, vselej je neobhodno potrebno, da med pokrovom in satniki vsaj V4 palca praznega prostora ostane, in sicer posebno iz naslednjih dveh vzrokov:
1.  Zato, da čebele pozimi lože za živežem gredo. Ker namreč gorkota le kviško puhti, je tudi v panji pod stropom bolj toplo, kakor pa spodej pod satovjem. Ako bi se tedaj posamesni satniki stropa tiščali, bile bi čebele, ker so satovi navadno tudi k stranicam prilepljeni, primorane, po spodnji dilji za medom iti. Ker je pa spodej bolj mrzlo, lahko bi med potjo otrpnile in konec vzele; to se jim pa prigoditi ne more, če lahko med satniki in stropom od sata do sata hodijo.
2.    Zato, ker bi se v panju gotovo škodljivi črvi zaredili, ko bi se satniki stropa tiščali, česar sem se v svojo lastno škodo obilno prepričal. Ko sem namreč prvi panj po Dzierzonovi osnovi naredil, nisem na to nič porajtal, da bi bil med satniki in pokrovom kaj praznega prostora pustil, in kaj se mi je prigodilo? — Med satniki in pokrovom se mi je sila veliko črvov zaredilo, kateri so zmiraj veči prihajali, in nazadnje so mi nekatere satnike tako preglodali, da so se mi celo prelomili.
Od kodi pa to pride, si bo morebiti kak čebelar mislil, da se ravno med stropom in satniki, če se stropa tišć, tako radi črvi zarede?
To se zgodi po mojih mislih prav naravno tako-le: Znano je vsakemu čebelarju, da spomladi in poleti veše in metulji po cvetlicah sem ter tje frfrajo, med tem pa
tuđi po cvetji svoja prav majčkina jajčeka, to je, svojo zalego stavijo. Za metuljem prifrči ravno na tisto cvetje pridna čebelica, in med tem, ko s svojim rivčekom sladek med sreblja, tudi s svojimi nogami tako imenovani cvetlični prah po cvetji pometa, s cvetličnim prahom vred pa pomete tudi metuljeva jajčka in jih v panj zanese. V panju je toplo, metuljeva jajčka se v prav majhne črvičke spremene; vsaka živalica si pa že po natornem nagonu želi življenje ohraniti, tako tudi majhni črviček. Kaj tedaj revež stori ? Ker ve, da ga čebele sovražijo, in mu po življenji strežejo, zleze v kako špra-njico, kjer čebele do njega ne morejo. Ker se pa ravno s tem, če se satniki pokrova tiše, veliko majhnih špranj naredi, zakaj le malokateri satnik se tako trdo stropa prime, da bi se prav nič špranje ne naredilo, se potem črvički ravno v te špranje poskrijejo, in ker čebele do njih ne morejo, da bi jih iz panja potrebile, tukaj mirno rastejo, in na zadnje cele satnike preglodajo, ali pa še celi ^panj pokončajo.
Če je pa med stropom in satniki */4 palca praznega prostora, zamorejo čebele čez satnike hoditi, in tako vso to nesnago sproti iz panja potrebiti.
Iz teh dveh vzrokov je tedaj neobhodno potrebno, da se satniki stropa ne tišče, ampak da je med njimi in stropom vsaj  f/4 palca praznega prostora.
(Da)je prihodnjič.)
172
List 22.
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji,
(Dalje.)
Kmalu od začetka tega sestavka sem že v misel vzel, da bistvo Dzierzonove sisteme v tem obstoji, da more čebelar satove, naj so prazni ali pa z zalego ali medom napolnjeni, iz tega ali unega panja v vse druge, kar jih ima, prestavljati, kakor se mu potrebno in koristno zdi. Da se pa to zgoditi more, je spet dvoje ;*rebno, in sicer:
1.    Da so vsi panjovi natanko po eni meri narejeni. Kar mero panjev zadene, je neobhodno potrebno to, da so vsi panjovi popolnoma enake širokosti, da so tedaj vsi satniki popolnoma enake dolgosti in da so tudi vsi panjovi enako visoki. — Ne ravno neobhodno potrebno, pa vendar dobro je, d^ so panjovi tudi enake dolgosti; dobro ^zato, da se panjovi pozimi lože na toplem ohranijo. Ce jih namreč čebelar s kako plahto ali s kako drugo rečjo odene, se jih ta odeja veliko bolje prime, če so vsi enako dolgi. Dobro pa je tudi zato, ker se panjovi enake dolgosti veliko lože in bolj trdno dajo na voz naložiti, kedar se čebele kam v pašo prepeljejo, kakor pa, če so eni bolj dolgi, drugi pa bolj kratki. — Zraven tega je pa tudi očesu prijetniše, če so vsi panjovi enake dolgosti , naj že v ulnjaku stoje, ali če so na vozu naloženi, ker ravnomerje ali simetrija nikjer ne skazi.
2.    Da je vsak sat natanko na svojo letvico ali svoj satnik narejen. Da pa čebele satove natanko na nepremakljive diljice delajo, se more na dvojni način doseči, in tukaj pride na to, kako so satniki spodaj ali na spodnji strani narejeni. Jez delam dvoje sorte satnike, namreč take, da so spodaj ravno tako, kakor zgoraj, gladko pooblani, pa tudi take, da imajo na spodnji strani skoz in sl^oz ravno po sredi tanke rob čeke.
Ako so satniki spodaj gladko pooblani, mora čebelar začetke satov na-nje prilepiti, da tako čebelam pokaže, kako imajo delati, in to se naredi tako-le:
Daj si narediti koritice iz precej močnega železnega kositarja, ali pa, kar je še bolje, iz gline ali ilovice pri kakem lončarju. To koritice naj bo kacih 12 palcev dolgo, 2 palca široko in 1 r/2 palca globoko. V to koritice deni malo čistega voska, ali: če voska nimaš, kake koščeke satja (ne rabi pa za to voska od kacih sveč,  zakaj   med takim voskom bi znalo biti kaj ma-
ščobe, kar bi čebelam škodovati utegnilo) in postavi koritice na žrjavico, da se ti vosek raztopi. Potrebno žrjavico si lahko v kako bolj veliko staro skledo na-suješ, da ti ne bo treba tega dela v kuhinji opravljati. Potem zreži prazne satove na majhne koščeke; zadosti je; da so ti satovni koščeki le !/4 palca debeli; če imaš pa dosti praznega satja, smeš tudi bolj debele narediti. Te satovne koščeke natikuj potem na kake vilice, po-makaj jih na letvice. Vosek se hitro potrdi, in satovni košček se tako hitro letvice prime. Kedar boš to delal, pazi posebno na to :
a) Da satovne koščeke tako v raztopljen vosek po-makaš in na satnike pokladaš, da bodo satovne luknjice ali celice na zunanjih straneh sata na kviško molele, ne pa, da bi na vzdol visele.
6) Da so satovi, katere za to z režeš, da njih koščeke na letvice pritiskaš, kolikor je mogoče, ravni, ne pa zakrivljeni. Ce ravnih satov nimaš, jih pa sam zravnaj, kar lahko storiš. Postavi zakrivljen sat za malo časa na solnce, da ti malo odjenja, potem ga položi ca mizo ali kako diljo , in ga s kako končnico ali drugo diljico na mizo ali diljo pritisni; tako ti bo sat hitro raven postal. Potem ga zrezi na bolj debele ali bolj tanke koščeke, kakoršne hočeš na satnike pritiskovati. Pri pokladanji koščekov na satnike pazi posebno na to, da bo srednja stena sata skoz in skoz ravno po sredi satnika ležala. Ako tako delaš, ti bodo čebele prav lepe in popolnoma ravne satove delale.
c)  Ni pa potrebno, da bi bili satovni koščeki tako dolgi, da bi že en sam od enega konca satnika do dru-zega segal, ampak smeš tudi po dva ali tri bolj kratke koščeke na eno letvico pritisniti. Pri tem pa glej na to, da boš posamesne koščeke skupaj , to je, enega k drugemu pritisnil. Ko bi namreč med posamesnimi koščeki prazne prostore puščal, bi čebele ravno tam sat večidel zakrivile, kjer bi sledu ne imele. Tudi takrat, kedar si primoran, več satovnih koščekov na eno letvico pritisniti, pazi na to, da bodo srednje stene posa-mesnih satičev ravno po sredi satnikov ležale.
d)  Ne rabi za to zaznamovanje prestarega satja, ne trotovega, pa tudi ne premladega, zakaj premlado satje se ne prime prav rado, ampak rabi čedno čebelno satje, katero je lepo rumeno, ne pa že črno.
(Dalje prihodnjič.)
182
List 23.
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
Prav lepo ti bodo pa tudi čebele same satovne ko-ščeke na satnike prilepile, ako tako-Ie narediš: Pomaži satnik na eni strani z medom; na to z medom pomazano stran satnika položi sat, katerega hočeš prilepljenega imeti; potem pa oboje skupaj s kako bolj tanko nitjo povij. — Ko si to naredil, položi satnik, na katerem imaš sat z nitjo privezan, v kak bojj močen panj, tako, da je satnik spodaj in sat zgoraj. Čebele ti bodo hitro na med planile, s katerim je satnik pomazan, in med tem, ko strd srkajo, tudi sat na satnik prilepijo. Tako se dajo posebno taki satovi lahko na satnike prilepiti, kateri so že kaj z medom nasmeteni, zakaj taki satovi se satnikov ne primejo radi, če se samo v raztopljen vosek pomočijo. — Sat je pa zato treba z nitjo k satniku privezati, da ga čebele med tem, ko strd ližejo , ne morejo kaj premakniti. — Ko je tako sat k satniku prilepljen, se vzame iz panja, in se obesi v panj, kamor se hoče; da se mu mora nit proč vzeti, se samo po sebi razume. — Na tak način zamore bolj močni panj kacih deset satov v eni noči na satnike prilepiti, in čebelar ima pri tem dvojni dobiček, in sicer prvič, da si lahko tako veliko dražega voska prihrani, zakaj med, s katerim satnike pomaže, zaleže čebelam toliko, kakor bi jim enkrat jesti dal; in drugič to;> da, ker čebele med tem, kedar strd od pomazanih satnikov ližejo, tudi satove osnažijo, in vso črvivo zalego iz njih potrebijo. Tudi mlado satje, katero se ne prime rado satnikov, če se v raztopljen vosek pomoči, se d& tako prav lepo na letvice prilepiti.
Naj pa že čebelar tako ali tako premikalne letvice s satovoimi začetki zaznamljuje, mu je to le enkrat za vsako letvico storiti potreba; kajti pozneje mu ni treba več za kaj druzega skrbeti, kakor samo za to, da kedar kaki sat od satnika odreže , naj je prazen ali z medom napolnjen, vselej malo sledu na satniku pusti, in tako mu bodo čebele zmiraj po tem sledu zopet nove satove delale.
Kedar v jeseni čebele trgaš, in polne satove od satnikov režeš, pusti tedaj na vsaki letvici okoli 1jil palca medenega sata. Te satnike znaš potem v druge panjove dejati, katere za pleme pustiš, da ti bodo čebele med od njih polizale, ali jih pa v kaki škaf, ki ga za med imaš, po konci postavi in čez zimo prihrani. Spomladi, kedar čebele rojiti začno, ti bodo te letvice, na katerih je še kolikor toliko medu, za roje prav zelo na hvalo hodile.
Kedar kak roj v nov Kranjsk panj deneš ali vsadiš, naredi tako-le:
Vjemi roj v ravšelj , ali če ti je na kako drevo sedel, ga ogrebi v kak navaden Kranjski panj. Potem položi v novi Kranjski panj vse s satovnimi. S začetki zaznamovane letvice, kolikor jih va-nj gre, se ve da, če so letvice le samo s praznimi satovnimi kar»čeki zaznamovane, se ti čebele ne bodo mogle dJWgam vsesti, kakor na letvice; zakaj včasih so čebele svoj o -glavne in nagajive , in ko bi, na pr. le kacih 6 ali 8 s praznim satjem zaznamovanih letvic v panj dejal, se ti utegnejo čebele ravno tam na strop panja vsesti, kjer letvic ni. Drugače je pa, če imaš že take satnike, iz katerih si poprejšnjo jesen medene satove porezal. Tacih letvic, katerih se še kaj medu drži, se čebele vselej rade poprimejo, toraj jih je treba le toliko v panj dejati , kolikor se sprevidi, da jih bo roj koj v začetku potreboval.
Ko si dzierzoniziran Kranjski panj , v katerega misliš roj vsaditi, tako pripravil, potem razgrni na večer, ko je solnce že za goro šlo, kacih 20—30 stopinj za uljnjakom, kako plahto ali rjuho na tla, položi na en konec rjuhe ali plahte panj, v katerem imaš zaznamovane letvice, vzemi mu zadnjo končnico proč, in roj iz ravšelj na, al navadnega panja, kjer ga že imaš, ravno pred odprti zadnji konec novega panja na rjuho ali plahto vsuj. Čebele se ti bodo hitro v novi panj spravile , posebno če še s kako žlico nekatere va-nj brsneš.
Ako si novemu Kranjskemu panju , v katerega si roj vsadil, le samo s praznimi satovnimi koščeki zaznamovane letvice dal, ti bodo čebele prve dni vse satovne koščeke prav lepo osnažile, in jih še bolje na letvice prilepile. Pri tem delu bodo navadno veliko črvive zalege na dno panja nametale, katero s kakim peresom al s kako metljico nekaterekrat iz panja pometi, da se ti črvi ne zarede.                                        (Dal. prih.)
190
List 24.
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
Ko so ti čebele na nekatere letvice satove že delati začele, potem moreš tiste satnike, kar jih čebele še ne potrebujejo7 iz panja vzeti in za kak drug panj porabiti , ker se ti potlej ni treba več bati, da bi se ti čebele na prazni strop preselile, kedar so se nekaterih satov že dobro poprijele; tudi moreš potem satove, na katerih čebele sede, na ta ali uni konec prestaviti, kakor ti jejlrago.
Ce je bil pa roj zelo velik, in če je paša prav dobra, se ti bo včasih tudi prigodilo, da ti bodo čebele kar naenkrat na vse letvice satove delati začele.
Dasiravno pa prilepljevanje satovnih začetkov, kakor sem zgoraj povedal, čebelarju nobenih posebnih težav ne prizadeva, so meni vendar še bolj všeč sat-niki, na katere satovnih začetkov ni treba prilepljevati. Taki satniki so pa dvojne sorte: trirobati ali pa z enim samim robcem. Trirobate je iznašel slav-noznani čebelar g. S u m p e r. Ker pa v mojih panjovih čebele satje po-čez delajo in ne po dolgem , kakor v Sumperjevih, so se mi za moje panjove trirobati satniki predebeli in premočni zdeli, zato sem za svoje panjove satnike z enim samim robcem delati začel. Ti moji satniki so sicer plošati, kakor navadni, le samo spodaj, kamor čebele svoje satove prilepijo, imajo tanke rob-čeke, kateri so narejeni ravno po sredi satnika od enega konca db druzega.
Imaš pa že satnike z enim robčekom ali trirobate, zapazi si dobro to-le:
1.    Pomaži robčeke, na katere imajo čebele satove delati, prav dobro z navadnim voskom, ali, če takega nimaš, s kako bolj mlado satino, katero pa poprej dobro pomečkaj; še bulje boš pa storil, če robčeke satirikov v raztopljen vosek pomočiš , predno jih v panj položiš.
2.    Čebele imajo navado, da v začetku satove malo in slabo na robčeke prilepijo, in jih še le pozneje, ko so že veči, bolje pritrdijo. Ako tedaj kmalo potem, ko so čebele na robčeke delati začele, kaki sat iz panja vzameš, delaj ž njim varno, da se ti od satnika ne odtrga.
' 3. Ako si satnike dobro povoščil ali z voskom pomazal, potem ti bodo čebele navadno prav natanko na robčeke satove delale, ker, kakor kaže, robček za srednjo steno sata imajo. Vendar pa moram tukaj opomniti, da hočejo čebele včasih satove na konceh zaviti, predno jih še popolnoma do druge stranice panja pripeljejo; to se posebno takrat rado prigodi, če se jim paša hitro odtrga. Da se pa to ne zgodi, se prav lahko zabrani, in sicer tako-le: Čebele imajo navado, da pri eni strani satove delati začnejo, in jih proti drugi strani vlečejo, začnejo pa delati več ali manj saltov, kakor je roj, ali močneji ali slabeji. Na priliko: Ce imaš dober prvi roj , in ga vgrebeš ali vsadiš v panj , kateri ima same satnike z robčeki, ti čebele začnejo delati satove na desni strani, in sicer za prednjo končnico, in jih vlečejo proti levi strani. Kedar so ti tedaj čebele satove , kolikor so jih delati začele, že malo čez sredo panja proti levi strani potegnile, potem vsaki drugi satnik obrni. Prvi satuik, ki leži koj za sprednjo končnico , in ima že dobro polovico sata na desni strani panja dodelanega, pusti pri miru, drugi satnik pa obrni tako, da bo sat, kolikor je že izdelanega, prišel na levo stran itd. Tako pridejo vselej tisti konci satirikov, ki so še prazni, med dva že bolj ali manj izdelana sata, in čebele satov na konceh ne morejo zakriviti, ker jim na obeh stranćh že dodelani satovi tega storiti ne pripuste.^
4.    Ce imaš kaj praznega satovja prihranjenega, znaš tudi na nekatere satnike satovne začetke prilepiti, in potem satnike v panj tako položiti, da pride vselej en satnik z robčekom med dva druga, katera satovne začetke že prilepljene imata. Se bolje je, če imaš morebiti že cele satove na satnikih, ki si jih od poprejšnjega leta prihranil. Ako eden ali drugi teh satov ni prav popolnoma raven, ga poravnaj. Položi ga na mizo ali kako diljo, in ga z drugo diljico pritisni, tako ti bo popolnoma raven postal. Pokladaj take satove v panj spet tako, da pride med dva sata vselej en prazen satnik z robčekom, in tako boš tudi čebelam zabranil, da ti ne bodo nobenega sata zakrivile; zraven tega jih boš pa ravno s tem tudi še posebno k pridnosti priganjal, ker čebele grozno težko prazne prostore med satovjem trpe, in si vse prizadenejo, da jih prej ko morejo,   zadelajo.
5.     Ako kak roj v panj vsadiš, kateri ima same satnike z robčeki, položi vse satnike va-nj, in kedar ti bodo čebele na nekatere satnike delati začele, znaš začete satove na ta ali uni konec panja prestaviti, in prazne satnike, kolikor jih čebele še ne potrebujejo, iz panja vzeti.
6.     Tudi na satnikih z robčeki pusti malo sledu, kedar kak sat od katerega odrežeš.
Jaz zdaj vsem svojim novim panjem delam satnike z enim robcem, in to mi skušnje prav dobro potrjujejo, zakaj prepričal sem se, da čebele še manjkrat kak sat zakrivijo, če na robcu delajo, kakor pa če se jim sa-tovni začetki na satnike prilepijo.               (Dal. prih.)
200
208
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar v Bohinji,
(Dalje.)
Taki satniki bodo tudi drugim čebelarjem dobro služili, še posebno pa zato, ker v primeri z gladkimi še nekatere posebne prednosti imajo, in sicer te-le:
1)   Ako čebelar satnike z robce k i ima, začne lahko koj po Dzierzonovi sistemi čebelariti, če tudi nič praznega satja nima; kdor pa le gladke satnike ima, tako čebelariti ne more začeti, če praznega satja nima, ker čebele na gladke satnike satov ne delajo ravno, ako se jim satovni začetki na-nje ne prilepijo. — Ce pa kdo tudi kaj malega praznega satja ima, ga ravno tako lahko na satnike z robci prilepi, kakor na gladke.
2)  Prilepljevanje satovnih začetkov na satnike prizadene več dela in vzame več voska, kakor pa, če se robčeki povosčijo ali z voskom pomažejo.
3. Satovi, kedar so polni medli, so veliko lepši in tudi za jed. bolj okusni, če so na robčeke delani, so zgoraj, kjer se satnikov drže, vselej bolj ali manj črnikasti , in toraj ne tako lepi, in tudi za jed ne tako okusni.
Dozdaj sem govoril le o takih panjovih, ki imajo samo premakljive satnike.
Ker so pa najimenitnejši čebelarji sedanjega časa, posebno na Nemškem, delati začeli take panjove, ki imajo namesti satnikov cele okvirčeke ali romčeke, sem si mislil, da tudi naši čebelarji v tej reči zastajati ne smejo, zato sem tudi jez nove panjove z romčeki delati začel, in zato moram tudi zastran tacih panjev kaj malega spregovoriti.
Da tudi panj , kateri ima namesti samih satnikov cele romčeke, mora tako narejen biti, da je med zgornjimi deli romčekov in pokrovom panja vsaj četrt palca praznega prostora, to se že samo po sebi razume. Pa tudi med stranskimi diljicami romčekov in med stranicami panja mora biti vsaj pičlo četrt palca praznega prostora, da morejo čebele tudi med romčeki in stranicami panja sem ter tje laziti in tako Črve in druge mr-čese iz panja potrebiti, katerih bi se ravno tukaj spet prav veliko vgnjezdilo, ko bi se romčeki stranic panja tiščali. Med spodnjimi deli romčekov in spodnjo diljo panja naj se pa pusti blizo pol palca praznega prostora, kedar se novi panj ovi delajo. Dasiravno bi namreč čebele spodaj že lahko sem ter tje hodile, ko bi bilo med romčeki in spodnjo diljo panja le četrt palca praznega prostora, me je vendar skušnja izučila, da se stranice in končnice vsacega panja, če je tudi še iz tako suhih dilj narejen, čez kacih 10 — 15 let vendar še toliko vauše, da panj blizo četrt palca niže postane, kakor je bil pa
nov narejen. Romčeki se pa nič skrčiti ne morejo, ker njih stranske diljice pokonci stoje. Ravno zato je p0. trebno, da se pri novo narejenih panjovih spodaj rued romčeki in spodnjo diljo panja blizo pol palca praznega prostora pusti, da tudi še potem, ko se stranice in končnice panja že popolnoma osuše, vendar spodaj med romčeki in spodnjo diljo panja še četrt palca praznega pro~ štora ostane.
Tudi romčeki pa morajo tako narejeni biti, da se. ne moreta nikoli dva sata skupaj pritisniti. Da se pa dva sata, ki sta v romčeke delana, ne moreta skupaj pritisniti, se more na vee načinov zabraniti. Tukaj spet pride na to, ali je panj tako dzierzoniziran, da se zgornje diljice romčekov v posebne zarezice pokladajo, ali pa da nima vsak romček svoje posebne zareze. Ako se romčeki v zarezice pokladajo , potem zadostuje, da imate stranski diljici romčekov samo po dvoje ušešic, in sicer blizo enega palca od zdolej. — Ker so zgornji deli romčekov v zarezice položeni, stranski diljici se pa z ušešici ena v drugo upirate, romčeki popolnoma trdno  stoje,  in  se kar nič premakniti ne morejo.
Ako je pa panj tako narejen , da se zgornji deli romčekov ne pokladajo v zareznice, potem morajo pa imeti ali stranski deli romčekov po cvet ero ušešic, namreč blizo enega palca od zgoraj dva, ali pa morajo imeti zgornje in spodnje diljice romčekov po č ve ter o tacih ušešic, namreč blizo obeh koncev po dvoje. Tako se romčeki ali z ušešici stranskih diljic, ali pa z ušešici zgornjih in spodnjih laštic na štirih krajih v ušeaica sebi nasproti stoječih romčekov upirajo in tako tudi popolnoma trdno stoje\
Panjovi z romčeki so zato prav pripravni, ker se satovi veliko lože premikajo, in iz enega panja v dražega prestavljajo, če so v romčeke delani, kakor pa, če so na same satnike prilepljeni, zakaj, če so satovi le na satnike narejeni, jih čebele k stranicam panja prilepijo, in Če hoče čebelar take satove iz enega panja v druzega prestavljati, jih mora poprej od stranic odrezati; nasproti pa čebele romčekov k stranicam ne prilepijo, toraj jih tudi ni potreba odrezovati, kedar se kaj prestavljajo.      i
Ne more se pa tajiti, da so panjovi z romčeki precej draži, kakor panjovi s samimi satniki, ker romčeki dajo veliko več dela in tudi več lesa vzamejo, kakor pa same satovne diljice.                   (Dal. prih.)     j
------    217    ------
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji,
(Dalje.)
Naj je pa panj tudi tako narejen, da ima le samo premakljive satnike, ali pa tako, da ima cele romčeke, f vsak je veliko boljši,   kakor pa  stari  Kranjski panj z nepremakljivim satovjem.
i Jaz delam zdaj dvoje sorte panjove, da imajo le samo premakljive satnike in troje sorte tacih, da imajo romčeke, in tako sem vse svoje nove Kranjske panjove tudi v petero številk razdelil.
Številka 1 ima samo satnike, ki sevzarezice poklajJajo.
' Štev. 2 ima tudi le satnike, ki se pa ne pokladajo v zarezice, temuč se z lesenimi ušesici blizo obeh koncev eden v druzega upirajo.
Štev. 3 ima romčeke, katerih zgornje diljice v zarezicah leže, stranske imajo pa bhzo palca od zdolej po dvoje ušesic.
^Štev. 4 ima romčeke, katerih stranske diljice ^Jnajo po čvetero ušesic, s katerimi se spodaj in zgoraj ^a obeh konceh skupaj pritiskajo.
Panjove vsake številke delam al z navadnimi po-^^ovi, ki so sšravfki pritrjeni, in te sem zaznamoval s ^rko A, al pa z dvema pokrovčekoma, ki so zaznamovani s črko B, kakor sem že zgoraj omenil, ko sem ^^ pokrovov govoril.
Vsi moji novi panjovi so delani na tanko po eni ^^^i, kar   njihovo   znotranjo  svitlobo zadene.    Razdelil
sem jih v petero številk in v oziru pokrovov zaznamoval s črkama A in B zato, da čebelarjem, kateri bi si želeli kaki panj naročiti, ne bo treba druzega naznaniti kakor številko panja in sorte pokrova, na priliko: Želim dobiti toliko panjev štev. 1 A, al toliko panjev štev. 5 B. itd. "")                                          (Dal. prih.)
*) Kdor želi moje nove Kranjske panjove bolj na tanko ogledati, naj jih pogleda pri gosp. Mihu PakiČu, trgovcu v Ljubljani, pri katerem jih lahko tudi vsak naroči, kakoršne hoče in kolikor mu je drago. — Pri tej priložnosti opomnim tudi vse čebelarje na to, da so moji panjovi le zato spredaj in zadaj z majhnimi žebljički zabiti, da se pri prevaževanji kaka končnica ne zgubi. Kedar tedaj kdo kaki panj v roke dobi, naj brez skrbi td žebljičke izdere, in tako bo lahko sprednjo in zadnjo končnico odpiral.                                Pis.
224
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik: in čebelar v Bohinju
(Dalje.)
Vsakemu panju, kateregai kakemu čebelarju pošljem, naredim tudi premakljivo okence. To okence je ravno tako dolgo, kakor je panj v svitiobi širok, pa ravno tako visoko, kakor je panj v svitiobi visok. Vsako okence ima spodaj ravmo tako žrelo, kakorŠne imajo sprednje končnice panjev/. Na enem koncu tega žrela je prišravfana majhna diljjica, katera se doli pritisne, kedar se hoče žrelo zaipreti, ali pa se kvišku vzdigne, če se hoče žrelo odpreeti.
Poglavitni namen teh oknicc je, da čebelar lahko čebelam prostor v panju zmanjšia, kakor hoče, in kakor se mu potrebno in koristno zdi.. Dobro je pa prostor v panju z manj sati:
1. Takrat, kedar se kak bolj majhen rojiček v panj vsadi. Skušnja nas namreč uči, da majhen roj, če se v velik panj vgrebe, nekako obupa, da bi zamogel tako velik prostor s satovjem im medom napolniti; tako pa včasih čebele vse veselje dlo delovanja zgube. Ce se pa prostor v panju pomanjša, se čebele z veliko večini veseljem delovanja poprimejo,^ker se tako zmanjšan prostor že tudi napolniti upajo. Ce tedaj kacega drujca ali tretjiča v panj vgrebeš, puisti kaka dva ali tri dni vse pri miru, potem pa kacih 8 satnikov ali romčekov, na prihko, v sprednji konec pjanja prestavi, se ve, da naj spredaj tiste, na katere so) čebele že delati začele, in na mesto, kamor bi imel dieveti satnik priti, obesi premakljivo okence; tako bodco imele čebele le kako polovico prostora v panju odpntega, in ti bodo v tem prostorčeku prav srčno in veselio delovale, in ga, če je paša dobra, kmalu s satovjem napolnile. Ko je teh 8 satov dodelanih, potem spet kaika dva satnika ali rom-čeka dodaj : okence pa toliko naizaj prestavi, kolikor prostora bosta ta dva dodana satniika ali romčeka vzela itd. Ko je polovica panja dodelania, potem smeš okence popolnoma odstraniti, ker je zd;aj roj že toliko pri moči, da bo srčno naprej delal.
2. Tudi močnim rojem je včasih dobro, prostor v panju zmanjšati, in sicer posebno takim, kateri so že bolj pozni in se je povpameti Ibati, da bi se znala paša v kratkem odtrgati. Že poprej sem omenil, da se včasih prigodi, da močen roj, posebno če je paša prav dobra, kar naenkrat skoraj ina vseh satnikih delati začne. To je sicer prav veselo« za čebelarja, al če se paša odtrga in če še v ajdi čebele kaj prida ne dobe, potem ne morejo skoraj nobemega sata popolnoma dodelati.    Vsak čebelar pa ve, dsi tak panj, kateri more-
 biti še popolnoma   ni   zaprt,   tudi  za prezimovanje nič ,aV prida ni,  ker je   v njem   čebelam rado premrzlo, tacih okoliščinah je tedaj bolj modro,   tudi močnemu iu pastor v panju zmanjšan, in mu le dobro polovico Lstiti? zakaj boljše je, da čebele le kacih 9 ali 10 satov lpoinoma dodelajo,  kakor   da bi vse satove delati zale   pa nobenega ne dokončale.   Ako je pa roj zgoden naočan, mu ni treba prostora zmanjševati, če tudi na eh satmkih ob enem delati začne, ker se sme po pasti pričakovati,   da bo saj nekaj satov popolnoma do-lal, čeravno morebiti ne prav vseh. 3.    Je dobro  prostor  zmanjšati bolj   slabim pleme-ikom,^ki se čez zimo puste, zato, da je čebelam bolj 3!o.    če tedaj kak bolj slab panj čez zimo pustiš, ki a le kacih 8 ali 9 satov, postavi te satove v sprednji nec panja,   potem   obesi okence  v panj ,   tako ti bo talo   med   okencem   in   zadnjo   končnico  za   polovico nja   praznega   prostora,   in   tega   smeš  s  pezdirjem, tvo ali kako drugo enako stvarjo napolniti, potem bo el tudi bolj reven plemenjak zadosti toplote čez zimo. >čni in zelo čebelni plemenjaki pa tudi po zimi oknic potrebujejo, ker irmjo čebele že tako tudi v najhujši oi zadosti toplote, če se le panjovi zadosti zadelajo in Iz tega,   kar sem tukaj zastran oknic povedal,  je razvidno: 1.    Da ni potrebno,   da bi moral imeti čebelar to-o premakljivih oknic, kobkor ima takrat panjev, ke-p mu Čebele obrojijo, ampak  da že lahko izhaja, če % le nekako toliko  oknic,   kolikor  plemenjakov   čez 30 pusti.   Zakaj močni in zgodnji roji ne potrebujejo eti oknic, in močni plemenjaki tudi čez zimo ne; pa [i bolj slabi, al bolj močni pa pozni roji ne potrebu-3 oknic celo poletje, ampak le toliko časa, da čebele tako polovico panja dodelajo, potem se jim lahko odvrnejo, in se za druge panj ove porabijo   kateri jih še potrebujejo. Iz tega pa sledi, da morajo biti vsa oknica na tanko po eni meri narejena, da se lahko vsako okence zdaj za ta,   zdaj za drugi panj porabi,  kakor se čebelarju poljubi.
2. Da bi zamogel čebelar ravno ta namen tudi s tem doseči, ako bi imel namesto oknic le premakljive diljice. Te diljice bi morale biti ravno tako narejene, kakoršne so sprednje končnice panjev, le samo toliko krajše, da gredo lahko v panjove. Oknica so le zato bolj pripravna, ker čebelar, če le zadnjo končnico panja odpre, že lahko skozi šipo vidi, koliko satov so mu že čebele naredile, in kdaj je treba oknice nazaj postaviti in novih satnikov dodati; kdor ima pa namesti oknic le diljice, mora vselej pokrov panja odkriti, če hoče spoznati, kdaj je treba novih satnikov dodati in diljico bolj nazaj prestaviti.
Da se mora žrelo okenca ali premakljive diljice vselej odpreti, kedar se čebelam jesti da, to že vsaki dobro ve, ker bi sicer čebele do koritica priti ne mogle.
(Dalje prihodnjič.)
225
232
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v  Bohinji.
(Dalje.)
Vsak, kdor se novih Kranjskih panjev poprime, bo modro storil, dasi tudi toliko dzierzoniziranih ška telj napravi, kolikor jih za svoje čebelarstvo potrebuje.
Res je sicer, da si čebelar , kateri ima panj ove 9 premakljivim delovanjem , lahko na mnoge načine pomaga, in bi, ako bi bilo potrebno, tudi brez škatelj iz-hajal; tako na priliko: lahko močnim panjem cele satove z medom in zalego vzame, in jih bolj slabim p&* njovim daje; tudi lahko jemlje dobrim panjem z medoifl napolnjene satove,   in   si  jih za prihodnje potrebe pri-
j   kar se pa, kar je vsakemu čebelarju znano,   le
+ krat zgoditi sme,  kedar so odvzeti medeni satovi po-
iDoma brez zalege, zakaj, ako bi si kdo take satove
^rihranil,   kateri   so   deloma z medom in deloma z za-
} ^0 napolnjeni,   začela bi mu zalega gnjiti, in ako bi
fiez kaj časa tak sat z gnjilo zalego kakemu panju dal,
¦ j ga ravno s tem okužil, da bi gnjilobe dobil v svoj
lniak, ki je najhujša čebelna bolezen.
Kdor ima mašino, medmetalnico (Schleuderma-schine) imenovano, si lahko tudi s tem pomaga, da z medom napolnjene satove iz panjev jemlje, potem pa ako izpraznjene satove zopet nazaj v panj ove obeša. Ako je paša dobra, mu bodo čebele take satove kmalu zopet z novim medom napolnile, katere more potem zopet sprazniti in izpraznjene drugič v panjove položiti. Iz rečenega je tedaj razvidno, da čebelar, ki dzier-zonizirane panjove ima že tudi brez škatelj more izha-iati ker si lahko na mnoge načme pomaga, ako svoje debele vedno doma ima, in jih vedno sam oskrbuje. Je pa pri nas prav veliko tacih čebelarjev, kateri svojih čebel nimajo vedno domd, ampak jih vsako leto, posebno ob času ajdovega cvetja drugam pošiljajo, in večidel posestnikom ulnjakov, v katere jih postavijo, v varstvo izroče; potem se pa zopet nazaj domu k svojim opravilom povrnejo. Vsem takim čebelarjem , če tudi panjove s premikalnim satovjem imajo, vendar tudi škatlje prav v prid služijo, zakaj malokater čebelar ima toliko čebel, da bi se mu splačalo, celi čas ajdovega cvetja pri njih tičati, da bi satove iz nekaterih panjev jemal in jih v druge pokladni, ali pa iz polnih satov med izmeta val in izpraznjene satove zopet nazaj v panjove obešal itd.
 Gospodarji ulnjakov pa dostikrat niso tako izurjeni čebelarji, da bi to prekladanje satov znali s pridom opravljati, večidel bi pa tudi ne marali s to rečjo se vkvarjati, ker imajo navadno že s svojim drugim kmetijstvom dosti opraviti. Vsak čebelar tedaj, ki se v tacih okoliščinah znajde, dasiravno dzierzonizirane panjove ima, bo modro naredil, dasi tudi toliko škatelj napravi, kolikor jih za svoje čebelarstvo potrebuje, da jih bolj močnim panjem naloži, kedar čebele v ajdovo pašo pripelje, in se potem lahko mirno zopet nazaj domu povrne; toda tudi škatlje naj bodo dzierzonizirene, in sicer ravno tako, kakoršne panjove kdo ima. Kdor ima tedaj take panjove , da satnike ali rom čeke v zarezice poklada, naj si da tudi škatlje z za-rezcom narediti; kdor pa satnikov ali romčekov v pa njeh v zarezice ne poklada, mu tudi v škatljah ni treba zarezic. Dobro je, da ima čebelar škatlje razne velikosti, postavimo, za 3, 4, 5, 6 ali še več satov, ker nekateri panjovi veČe škatlje potrebujejo, nekaterim pa tudi manjše zadostujejo. Vse škatlje, naj so že za več ali manj satov narejene, naj so pa enako dolge, in sicer ravno tako dolge, kakor so panjovi široki, pa tudi vitkost škatelj naj je v svitlobi ravno taka, kakoršna je visokost panje7 v svitlobi, zakaj le tako je mogoče, da taore čebelar satove iz škatelj v panjove, ali iz panjov v škatlje prekladati, kakor mu b<>ij prav kaže, brez obrezovanja. Da mora biti tudi v škatljah med posamesnimi letnicami pičlo ljo palca, med stranskimi satniki in stranicami škatlje pa vsaj */4 palca praznega prostora, to že te-ko vsak čebelar ve, kakor tudi to, da se mora dzier-?Bizirani škatlji vselej pokrov proč vzeti, kedar se sat-niki ali romčeki va-njo pokladajo ali iz nje jemljejo; J[endar pa ni treba, da bi bili tudi pri škatljah pokrovčki prišravfani; dobro je že, da so le z majhnimi žeb-J1cki na stranice pribiti.
Dobro je, da so tudi škatlje tako narejene, da je med satniki in pokrovom četrt palca praznega prostora, da se ne morejo kaki črvi v njih zarediti; zakaj dasiravno ob času ajdovega cvetja, kedar navadno panjem škatlje nakladamo, tistih metuljev več ni, kateri meseca rožnika in malega srpana veliko črvove zalege po cvetlicah natrosijo, katero potem čebele s cvetličnim prahom v panjove nosijo, in tedaj po cvetličnem prahu črvova zalega v škatlje priti ne more, je pa večidel že v praznem satovji, ki ga v škatlje devljemo, več ali manj črvove zalege; zraven tega se pa more tudi v škatljo katera tistih sitnih veš, ki jih vsi čebelarji dobro poznajo, splaziti, in kaj črvove zalege zatrositi, kakor je tudi  v panjove veliko zatrosijo.
Ker tedaj ali po vešah ali pa po praznem satovji tudi v datlje lahko kaj črvive zalege pride, zato je bolje, cU se tudi v škatljah satniki stropa ne tišče, ampak da je vmes četrt praznega prostora, da tako črvi, ki bi se utegnili v škatlji zarediti, nobenega skrivališča ne najdejo, kjer bi lahko mirno rastli, in če ne druzega, vsaj toliko lahko škodovali, da bi kak satnik več ali manj poškodovali, ali pa še celo preglodali, ako bi se med satnike in pokrovček škatlje kateri vgnjez-dil, in bi čebele do njega priti ne mogle, da bi ga pregnale in pokončale.
Ali so škatlje na panjove tako nalože, da satovi leže počez, kakor v panj ovih, ali pa po dolgem, na tem ni nič ležeče.                                                  (Dal. pnh.)
233
248
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
Ker mislim , da sem zdaj novi Kranjski panj zadosti obširno popisal, se mi zdi potrebno, da se na to dvoje vprašanje odgovorim :
1.    Kakošne prednosti ima novi Krenjski panj v primeri s starim Kranjskim panjem? in
2.   al more Čebelar z novim Kranjskim panjem tudi vse tiste koristi in dobičke doseči, kateri se sploh Dzierzonovim panjem prilastujejo?
Imenitne so prednosti, katere ima dzierzoni-ziran Kranjski panj v primeri s starim Kranjskim panjem, in kdor nove Kranjske panjove ima, lahko ž njimi vse tiste dobičke doseže, katere oče Dzierzon svojim lastnim izvirnim panjem pripisuje.
Najimenitniše prednosti novega Kranjskega panja so naslednje:
I.
Novi Kranjski panj ravno tako sam od sebe roji, če ga čebelar rojiti pusti, kakor stari Kranjski panj ; zraven tega pa čebelar, ki nove Kranjske panjove ima, tudi sam, brez posebnih težav in brez tistega zopernega prekajanja, lahko roje dela, in sicer al prve roje, al pa drujce, kakor mu drago. Oboje sorte roji se pa dajo na več načinov delati.
Ako hočeš prvi roj narediti, delaj tako-le: 1. Potegni panj , kateri je že močan zadosti, da mu zamores roj vzeti, na večer, kedar se solnce že skrije, al pa zjutraj zgodaj, dokler čebele še ne lete, iz ulnjaka, položi ga predse na kako mizo al klop, na vsako stran tega polnega panja postavi en prazen panj, namreč enega na levo, druzega na desno, katerima pa moraš pokrove poprej proč vzeti. — Zdaj odkrij polni panj, Ako zapaziš, da se ti s pokrovom vred, kedar ga vzdigneš, tudi kaki satnik ali romček iz panja vzdigne, zasadi nož med pokrov in ta satnik ali romček, da ga tako od stropa odtrgaš in nazaj v panj potisneš; zakaj dasiravno je med satniki in stropom pol palca praznega prostora, vendar čebele še vse eno satnike sem ter tje k stropu nekoliko prilepijo. Ko pokrov na eni strani popolnoma vzdigneš, pometi čebele, katere se ga drže, s kakim peresom al s kako mehko metlico nazaj v polni panj, in položi pokrov na stran. Potem vzemi v roke kak pripraven oster nož, da boš ž njim satove od stranic odrezoval, zakaj navadno čebele satove, če so le na satnike, ne pa v romčeke delani, tudi na stranice prilepijo. — Jaz sem si za to delo poseben nožek omislil, kateri je blizo enega čevlja dolg, na spodnjem konci v podobi srpa malo zakrivljen, in na tej krivini na obeh straneh oster, da lahko sat od stranice odrežem, naj že nož med stranico in satom navzdol potisnem, al pa na kviško vzdignem. *)
*) Tudi take nožičke si lahko vsaki Čebelar pii g. Mihaelu Pakiču v Ljubljani naroČi.
Taki zakrivljeni nožički so tudi za vzdigovanie satov prav pripravni, ker včasih človek satnika z roko ne^ prime prav lahko tako, da bi tudi nobene čebele ne pritisnil, katera bi ga potem gotovo pičila.
Tako začni posamesne satove, druzega za drugem s čebelami vred, katere na njem vise, iz panja vzđi! govati, preglej vsaki sat na obeh straneh prav dobro da vidiš, če ni morebiti matice na njem. Tiste satove* na katerih matice ne zapaziš, pokladaj s čebelami vred v prazen panj na desno stran, in sicer ravno tako po vrsti, kakor so v starem panju stali. Na ta način boš pred ali pozneje tudi na tisti sat naletel, na katerem boš matico dobil. Ta sat z matico in čebelami vred po~ loži v drugi panj na levo stran. Zdaj nimaš več druzega opraviti, kakor da v panj, v katerem sat z matico imaš, še kacih 5 satov, bodisi iz starega panja, ali pa iz onega, v katerega si satove, na katerih matice nisi dobil, pokladal, s čebelami vred prideneš, in tako imaš prvi roj narejen. Temu narejenemu prvemu roju dodaj Še kacih 5 praznih satnikov, kateri, kakor se že samo po sebi razume, vsaj s satovnimi začetki zaznamovani biti morajo, če nimajo povoščenih robčekov, da bo naprej delati mogel, in prenesi ga v kak drug ulnjak, kateri je vsaj pičle pol ure oi tvojega oddaljen za kake 14 dni, zakaj ako bi ga koj v domačem ulnjaku na kako drugo mesto prestavil, bi ti preveč čebel nazaj v stari panj všlo, in tako bi narejeni roj preveč opešal, al se pa še popolnoma spridel, posebno ko bi imel veliko zalege, katera bi se lahko prehladila in gnjiti začela. Le ako bi dal narejemu roju prav veliko Čebel in nič, al le kaj malega že godne zalege, bi ga znal koj v domačem ulnjaku na drugo mesto prestaviti, ker prav vse čebele ne gredo nazaj v stari panj ; vendar je zmiraj bolje in bolj varno, da se narejen roj v drug ulnjak prenese.
Ko si tako plemenjaku prvi roj vzel, položi zopet vse satove, katerih nisi roju dal, nazaj v stari panj, pa tako, da bo eden zraven druzega stal, ne pa tako, da bi, na pr., če si iz srede starega panja kacih 5 ali 6 satov za prvi roj vzel, tamkaj prazen prostor pustil, dodaj tudi staremu panju nekaj praznih satnikov, in potem ga postavi zopet nazaj v ulnjak na tisto mesto, kjer je  poprej stal.
Čebele bodo sicer malo Časa nekak žalosten glas od sebe dajale, in sem ter tje letale, ker so matico zgubile; ker pa mlado zalego še imajo, se bodo kmalu potolažile in bodo brez odloga začele tiste, želodu podobne in pobešene stolpiče delati, v katerih si hočejo nove matice zarediti.
Panj , kateremu se prvi roj vzame, ima navadno čez 14 dni že mlade matice izležene, katere začnejo peti, če je še močan zadosti, in če misli še rojiti. Meni takipanjovi, katerim prve roje vzamem, največkrat 17. dan potem rojijo, ko sem jim stare matice vzel, in mi tako sami od sebe drujce dajo. Primeri se mi pa tudi včasih, da mi nekateri že 15. ali 16. dan drujea da, nekateri pa tudi še le 18. ali 19. dan, Če ga je kako slabo vreme v rojenji zadrževalo.
(Dalje prihodnjič.)
256
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
¦v
. Ce irna pa pleinenjak, kateremu prvi roj vzameš, že matično zalego zastavljeno, in je tako že sam bolj ali manj za rojenje pripravljen, se bodo nove matice že prej kakor v 14 dneh izlegle, in panj bo še prej k drugim rojil.
Kedar vendar takemu plemenjaku, kateri je že sam bolj ali manj za rojenje pripravljen, prvi roj vzameš, pazi na to, da boš vso matično zalego v starem panji pustil, zakaj če narejenemu prvemu roju kaj matične zalege daš, bi ti utegnil ta, potem, kedar se matice izležejo, še rojiti, tako pa bi ti preveč opešal.
Iz tega, kar sem ravno povedal, že vsak lahko spozna, koliko truda in časa si čebelar lahko prihrani; če le prve roje na ta način dela, pa bo imel gotovo tudi več rojev, če svojim plemenjakom prve roje tako jemlje, kakor sem povedal, ne pa če jih prosto rojiti pusti, kakor bi se jim poljubilo.
Ako ti, recimo, 20 panjev čez zimo ostane, in tem plemenjakom meseca aprila pridno kladeš, pa je zraven tega tudi še pomlad dobra, bodo tvoji plemenjaki v prvi polovici meseca maja gotovo že Jako močni, da jim boš lahko prve roje jemati začel. Ce tedaj 10. dan maj a začneš svojim panjem prve roje jemati, jih prav lahko do 15. maja vsem vzameš, zakaj vsako jutro prav lahko po dva, in vsak večer tudi prav lahko po tri narediš, če pa je kak dan deževen, lahko tudi čez dan roje delaš. Tako boš imel okoli 15. maja že 40 panjev. Potem ne boš imel kacih 10 dni s čebelami nič opraviti. Okoli 25. maja ti bodo panjovi, katerim si prve roje vzel, začeli s pevkami rojiti, in ti bodo v enem tednu, tedaj do 1. junija, če ne cel6 vsi, saj po večem, sami roje dali, tako, da smeš računati, da boš v začetku junija že kacih 55 panjev imel, ako bi ti jih tudi četrti del, tedaj 5 nič ne rojilo. — Da boš moral ta teden na čebele paziti, ko ti bodo rojile, tega mi ni treba praviti. Potem, ko ti bodo panjovi, katerim si prve roje vzel, drujce dali, ne boš imel zopet kacih 14 dni ali tri tedne s čebelami nič druzega opraviti, kakor to, da jim včasih jesti daš, in da izrojenkam in drujcem, ako ti kateri pri prašenji matico zgubi, pomagaš. Kako pa to? — o tem bom poznoje govoril.
Ako rojem, katere si od 10. do 15. maja naredil, pridno kladeš, in je zraven tega še paša dobra, bodo, če ne prej , saj čez kacih 5 tednov, tedaj okoli srede junija, že spet tako močni, da jim boš nekako od 15. do 20. junija lahko še enkrat prve roje vzel. Tako iz svojih 20 plemenjakov, ki si jih čez zimo pustil, že pred kresom utegneš imeti kacih 75 panjev. Od 20. do 30. junija ne boš imel zopet s čebelami nič posebnega opraviti. Prvi teden meseca j u 1 i j a boš moral pa zopet na roje paziti, ker ti bo gotovo več tistih panjev, katerim si od 15. do 20. junija že drugič roje vzel, v tem tednu še s pevko rojilo. Tako dobiš iz 20 plemenjakov na zadnje kacih 80—90 panjev, brez posebnih sitnosti in težav, in ni ti treba celo poletje pri ulnjaku tičati in oprezovati, kedaj se bo poljubilo temu ali unemu panju rojiti.
(Dalje prihodnjič.)
265
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta,   župnik in Čebelar v Bohinji,
(Dalje.)
2. Prvi roji se pa tudi tako lahko delajo, da plemenjaku, iz katerega hočeš roj narediti, le matico in nekaj malega čebel vzameš, druge čebele pa pri druzih panjevih nabereš. Vzemi na priliko, plemenjaku, iz katerega hočeš prvi roj narediti, le kaka dva sata, in sicer najprej tistega, na katerem si matico zapazil, in potem Še enega, in položi ta dva sata s čebelami in matico vred v prazni panj, in panj zapri. Zdaj pa pojdi v druge panj ove čebel iskat, kolikor jih še potrebuješ, da bo roj, katerega delaš, zadosti močan. Čebele pa lahko na mnoge načine dobiš. Odkrij — na priliko — še kake tri ali štiri druge plemenjake, kateri še stare matice imajo, in vzemi vsakemu en sat, ali pa, če je kateri bolj močan, tudi dva, in vse te satove s čebelami vred postavi v en prazen panj, in ga za kake dobre pol ure zapri, da se ^čebele sprijaznijo in pa spoznajo, da matice nimajo. Cez dobre pol ure pa vse te satove s čebelami vred v oni panj prestavi, kjer matico imaš; in tako imaš roj narejen. Ko boš pa satove iz druzih panjev jemal, pazi dobro na to, da ne boš enemu ali drugemu matice vzel, ker bi potem roj, katerega delaš, dve rodovitni matice^ dobil, katerih ena bila bi potem gotovo umorjena. — Ce tedaj na kakem satu matico zapaziš, obesi ta sat nazaj in v stari panj ali ga pa nazaj v drug prazen panj postavi, da boš zopet iz tega panja, v katerem si ravno matico dobil, še en prvi roj naredil.
Ce se ti pa težavno zdi, cele satove iz panjev jemati, in tako, kakor sem ravno rekel, čebel za nov roj iskati, si moreš tudi tako le pomagati:
Vzemi nekaterim bolj močnim panjem vsakemu po kake dve ali tri žlice čebel, te čebele vsipaj v prazen panj tako dolgo, da jih za en roj zadosti nabereš; zapri panj, v katerem te tako nalovljene čebele imaš, za kake dobre pol ure, da se dobro zavedo, da matice nimajo, na zadnje pa vse skupaj v tisti panj spusti, v katerem staro matico in njene čebele imaš. — Ce le kakim pe terim ali šesterim bolj močnim panjem po dve a!i tri žlice Čebel vzameš, jih imaš že za en roj zadosti. To se močnim panjem prav malo pozna, ker se čebele poleti, posebno v dobri paši, grozno hitro zalegajo. Čebele iz močnih panjev pa tudi prav lahko dobš, ker jih navadno poleti, posebno o južnem vremenu, zvečer *& zjutraj, cele kupe pred žrelom na sprednji končnici sedi, pa tudi na zadnjih končnicah znotraj se jih navadno veliko drži. — Ni ti tedaj druzega treba, kakor <*& čebele, katere na sprednjih in zadnjih končnicah svojih močnih panjev dobiš, hitro v prazen panj ometaš, in v malo minutah jih boš imel za celi roj zadosti.
Z najmanjšo težavo boš pa potrebne čebele za nov roj dobil, če kaj z medom bolj ali manj napolnjenega satovja imaš. V tacih okoliščinah ti namreč ni druzega treba, kakor da v nekatere bolj močne panjove, in, sicer v vsacega en z medom nasmeten sat vtakneš. Čebele bodo hitro na te medene satove planile, in kedar bodo med iz njih srkale, hitro satove s čebelami vred iz panjev poberi, in v drugi prazen panj postavi. Ce pa le prazne satove imaš, jih prej malo z medom ali medico pomaži, predno jih v panjove postavljati začneš.
Cez kake pol ure pa te satove, na katere si čebele vjel, v oni panj prestavi, v katerem matico imaš, in roj je narejen. Dodaj mu še kake 3 ali 4 satnike, da bo lahko naprej delal, in ga kam drugam prenesi.
Iz raznih panjev čebele jemati je posebno takrat potrebno, kedar se hoče takemu plemenjaku prvi roj vzeti, kateri Še ni močan, da bi se mu moglo toliko čebel vzeti, kolikor se jih za en cel roj potrebuje.
Tukaj pa moram opomniti, da naj čebelar, kateri take roje dela, na to dobro pazi, da bo čebele le takim panjem jemal, kateri stare matice še nimajo, zakaj ako bi nekaj čebel iz tacih panjev nabral, katerim je že poprej ^taro matico vzel, ali kateri so že sami od sebe prvikrat rojili, nekaj pa takim , kateri še stare matice imajo, bi se take čebele med sabo sklale, in ko bi jih na zadnje v oni panj djal, v katerem matico za novi roj ima, bi mu prav lahko še matico umorile. Vsega tega se pa ni treba bati, če so vse čebele le iz tacih panjev vzete, kateri še vse stare matice imajo.
Skoraj še lože in tudi bolje, kot prve roje, je drujce delati. Drujce pa imenujem take narejene roje, kateri si morajo mlade matice še le izleči. Tudi drujci se lahko na več načinov delajo, in sicer:
1.     Vzemi plemenjaku, kateri je že precej močan, kacih 5 ali 6 satov z zalego in Čebelami, katere se jih držć, in prestavi vse skupaj v drug prazen panj , in drujec je narejen. Pazi pa na to, da plemenjaku, iz katerega drujca delaš, staro matico pustiš, in da je vsaj v enem satu , katere za drujca iz plemenjaka vzameš, še mlada, nepokrita zalega.
Ako na priliko enemu plemenjaku v začetku maja tako drujca vzameš, se bo plemenjak v kacih 3 ali 4 tednih že spet tako opomogel , da mu boš lahko proti koncu maja meseca ravno na ta način že druzega drujca vzel, in okrog kresa že tretjega.
2.     Ako je plemenjak posebno močan, se mu lahko tudi dva drujca na enkrat vzameta. Na priliko: Ti imaš dzierzoniziran Kranjski panj , kateri je prve dni maja že poln. Novi Kranjski panj ima 18 satov. Vzemi tedaj prve dni maja iz tega močnega ple-menjaka deset satov z zalego in čebelami, postavi jih v dva prazna panja, in sicer v vsacega pet. Tako imaš na enkras dva drujca narejena. Skrbeti moraš pa za to, da vsaki narejen drujec tudi vsaj en sat z mlado zalego dobi. Ker ti zdaj v plemenjaku ostane Še stara matica in 8 satov z znlego in čebelami vred, bo proti koncu maja že spet tako močan, da mu boš lahko že tretjega drujca vzel in če gre vse po sreči, okoli kresa še   četrtega.
3.    Se lože, kot prvi roji se tudi drujci dado tako delati, da se čebele iz več panjev jemljejo. Na priliko: ti imaš kacih 5 ali 6 plemenjakov; kateri so prve dni maja že precej močni. Vzemi tedaj vsakemu en sat s čebelami in zalego, in postavi vse te satove v prazen panj, tako si iz svojih 5 ali 6 plemenjakov prvega drujca naredil. Gledati pa moraš na to, da nobenemu plemenjaku matice ne vzameš, in davnovo narejen drujic vsaj en sat z mlado zalego dobi. Cez kacih 6 ali 6 dni boš lahko zopet vsacemu plemenjaku en sat vzel in tako boš imel  druzega drujca itd.    Tako boš iz svojih
5 ali 6 plemenjakov prav lahko do kreaa že kacih 8 do 10 drujcev naredil, posebno če je paša dobra in če plemenjakom še malo kladeš. Ce ti bo šlo vse po sreči, bodo tvoji plemenjaki o kresu še ravno tako močni, kakor so bili prve dni maja, ko si jim začel roje jemati al pa še močneji. Ravno s tem namreč, da svojim plemenjakom čez vsacih 5 ali 6 dni po en sat s čebelami in zalego vzameš, boš svoje čebele še posebno k pridnosti in delavnosti priganjal, in sirote se bodo vse prizadejale, da bodo škodo, katero jim s tem narediš, da jim en zaleženi sat s čebelami vred vzameš, kakor hitro jim bo mogoče, zopet popravile,
(Dalje prihodnjič.)
266
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
Ako so tvoji plemenjaki, katerim si meseca maja . iunija tako drujce jemal, okoli kresa še zelo močni, Dotem Pa proti koncu junija še vsakemu en cel prvi *0j vzemi , kakor sem zgoraj pod štev.^ 1 povedal, ko gem ° narejanji prvih rojev govoril. Štirnajst dni potem pa> ko s* plemenjakom prve roje vzel, moraš zopet na to paziti, ali ti ne bo eden ali drug peti začel; ta ti bo potem skoraj gotovo okoli srede julija meseca še sam b pevko rojil. ^
Ce pa letina ni dobra, in tvoji plemenjaki, katerim si meseca maja in junija drujce jemal, okoli kresa niso tako močni, da bi lahko vsakemu enega prveca vzel, bodo gotovo tako močni,   da  boš lahko  vsakemu proti
 koncu junija enega celega drujca vzel, in sicer tako, kakor sem ravno poprej pod štev. 1 omenil, ko sem razlagal, kako se drujci delajo. Ako se ti pa ne poljubi, da bi vselej, kedar ka-cega drujca tako delaš , vsih 5 ali 6 plemenjakov odkrival , moreš pa tudi tako-le delati: Vzemi le enemu plemenjaku kaka dva sata, in postavi ju s čebelami in zalego v prazen panj ,   potem  pa še  pri  druzih pleme-
 njakih toliko čebel naberi, kolikor jih potrebuješ, da bo drujec zadosti močan. Naberi si pa že potrebne čebele tako, da jih iz končnic svojih plemenjakov name-teš, al pa da jih na medene satove naloviš, ti jih ni potreba za kake pol ure v drug prazen panj zapirati, da bi se poprijaznile in spoznale, da matice nimajo, kakor takrat, kedar kaki prvi roj iz raznih panjev delaš, ampak spravi jih naravnost v oni panj, v katerem že dva sata s čebelami in zalego imaš, ker si namreč vse tako nalovljene čebele le iz tacih plemenjakov vzel, kateri vsi še stare matice imajo, se ti ni treba prav nič bati, da bi se med sabo kaj sklale, pa tudi ne, da bi ti matico umorile, ker je še nimajo, ampak jo bodo še le leči začele.
Delaj pa že drujce tako ali tako, vsakemu dodaj potem, kedar bo narejen, še nekaj praznih satnikov ali romčekov, da bo lahko brž naprej delal, in prenesi ga za nekaj časa v kak drug ulnjak. Ce vendar pri ul-njaku, v katerega svoje narejene roje prenašaš, nimaš nobenega človeka, da bi na nje pazil, potem pa moraš za to skrbeti, da svoje narejene drujce čez kacih 10 ali 12 dni zopet nazaj domu. spraviš. Cez 10—12 dni bodo čebele na panjove, iz katerih so bili roji vzeti, že toliko pozabile, da se bo le malokatera več nazaj v stari panj povrnila. Znalo bi se ti namreč prigoditi, da bi eden ali drugi tvojih narejenih drujcev, posebno če si bolj močne delal, potem, kedar si bodo mlade matice izlegli, se sam od sebe rojil, in tako bi ti lahko več ali manj tacih rojev všlo, ako bi svoje narejene drujce predolgo časa brez čuvaja v tujem ulnjaku pustil.
(Dalje prihodnjič.)
273
280
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
Tako more tedaj čebelar, ki nove Kranjske pa-njove ima, na mnoge načine, in sicer brez posebnih težav sam delati roje. Da to je imenitna prednost, katero že v tem oziru novi panj ima v primeri s starim, vsak lahko spoznava, še posebno pa, ako naslednje reči malo bolje pomisli:
1. Kdor sam roje dela, jih prav gotovo vsako leto lahko več naredi, kakor bi jih sicer dobil, če svoje čebele prostovoljno rojiti pusti.
Ako je spomlad zgodnja in sploh letina čebelam ugodna, bo čebelar, kakor sem že zgoraj dokazal, prav lahko toliko rojev naredil, da mu na vsacega pleme-njaka, kar jih je čez zimo ohranil, pride po troje; nasproti pa čebelar, ki svojim čebelam pripusti, da mu rojijo, kakor se jim poljubi, tudi v dobrih letinah ne more čez dvoje rojev na enega plemenjaka računati. Kdor namreč kaj prida plemenjakov Čez zimo pusti, se mu bo tudi v dobrih letinah navadno prigodilo, da mu eden ali drugi celo nič rojil ne bo, nekateri mu bo rojil le enkrat, večidel po dvakrat, malokateri po trikrat ali štirikrat, tako, da mora popolnoma zadovoljen biti, ako mu sploh po dva roja prideta na vsacega plemenjaka. Lahko se mu pa prigodi tudi to, da še po dva roja na
vsacega plemenjaka ne dobi, zakaj včasih pride letin taka, da čebele, dasiravno imajo dobro pašo, venda same po sebi nič kaj rojiti ne marajo.
Kedar je pa spomlad pozna, in letina za čebele sploh neugodna, takrat, se ve, da tudi čebelar, kater sam roje dela, ne bo mogel toliko rojev narediti, d$ bi mu jih na vsacega plemenjaka po troje prišlo, k6| jih ne bo mogel spomladi tako zgodaj delati začeti, a vendar jih bo gotovo lahko več naredil, kakor bi nn jih njegovi plemenjaki sami od sebs dali, ker v taci! letinah čebele sploh nerade rojijo, in še tisti panjovi kateri sami od sebe rojijo, rojijo večidel že prav pozno
In ko bi čebelar s tem,   da   sam  roje dela,   tud nobenega druzega   dobička  ne dosegel,   bo vsaj čebele primoral v to, da mu izležejo mlade in čvrste matice.
2. Kdor sam roje dela, si lahko naredi bolj močne ali bolj slabe, kakor mu bolje kaže; kdor pa čebelam rojiti pusti, mora biti s takošnimi roji zadovoljen, ka koršne ravno dobi. V tej zadevi se bo pa ravnal umen. Čebelar posebno po času, v katerem roje dela. Kdor na pr., prve dni maja meseca kak prvi roj naredi, naj naredi bolj močnega, da se mu bo lože opomogel, tako, da mu bo lahko okoli srede junija še enkrat roj vzel, bodi-si že prveca ali drujca. Kdor pa že bolj pozno postavimo, okoli kresa kak prvi roj naredi, naj pa ne dela premočnega, vsaj se mu bo v kacih 6-7 tednih še lahko toliko opomogel, da bo Še zadosti močan, predno ga bo treba na ajdovo pašo poslati. Kdor bi že okoli kresa premočne prvice ravnal, bi ne delal modro, in sicer a) zato ne, ker mu nikakor ne kaže na to misliti, da bi takim že tako pozno narejenim rojeni čez kacih 5 tednov, tedaj o začetku avgusta še enkrat roje jemal, zakaj tako pozno roje delati je že prepozno; in b) zato ne, ker bi se mu prav lahko prigodilo, da bi mu eden ali drugi njegovih okoli kresa narejenih prvicev, ko bi premočne delal, čez kacih 6 tednov, tedaj okrog sv. Lo-renca, kedar že čebele v ajdo pošiljamo, še sam po sebi rojil; to pa nikakor dobro ne stori, zakaj tako pozni roj tudi v dobri ajdovi paši že komaj kaj prida nabere, izrojenk pa navadno pri prašenji matico zgubi, in pride prazen nazaj domu, posebno če se o ajdovem cvetji pošlje v tak ulnjak, kjer je veliko čebel skupaj.
Kdor pa drujce dela, bo delal ravno nasprotno. Zgodnje drujce bo delal bolj slabe, in pozneje bolj močne. Ako narediš, na priliko, kacega drujca v začetku maja, ni ti treba močnega delati, imel bo namreč okrog srede maja že mlado matico izleženo, katera, ako se srečno oplemeni, bo proti koncu maja že zalego stavila. — In tako bo ta drujec, dasiravno je bil o začetku maja majhen, še lahko prav zadosti močan, predno ga bo treba v ajdo poslati, ker si bo meseca junija in julija še lahko obilno čebel zaredil. Ako narediš drujca v začetku junija, naredi že bolj m »čnega; ako ga narediš še pozneje, naredi še močnejšega, zakaj kolikor manj časa ima matica zato, da zalego stavi, toliko manj more tudi čebel zarediti, zato mora tudi vsak drujec toliko močnejši biti, kolikor poznejše je narejen , da bodo nazadnje vsi zelo enako močni, kedar jih boš v ajdo poslal.
Tukaj imam pa priložnost, čebelarje na to opomniti, da naj tudi drujce v nikar nobeden prepozno ne dela, posebno če čebele ob času ajdovega cvetja od doma pošlje, ampak vsaj en mesec prej naj jih delati neha, predno čebele v ajdo pošlje, da bo tako tudi za vsacega drujca lahko vedel, ali je obhojen ali ne, p redno ga iz rok da.                                                  (Dal. prih.)
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
3.     Večkrat se primeri, da so čebele že za rojenje pripravljene, zdaj pa nastopi slabo vreme, več dni zaporedoma dežuje, tako da čebele rojiti ne morejo, ali se pa še celo na bližnjih gorah sneg pokaže. In kaj se zgodi? Ali za rojenje pripravljeni panjovi stare matice pokončajo , potem pa s pevkami rojijo, in tako so prvi roji zgubljeni, ali pa čebele matično zalego iz panjev potrgajo, in potem taki panjevi še le kake 4—5 tednov pozneje rojijo, ali pa morebiti še cel6 nič, če jim enkrat pravi čas preteče. Kdor pa nove Kranjske panjeve ima, in v pravem času sam roje delati začne, temu se kaj tacega nikoli prigodilo ne bo.
4.    Znano je, da čebele več dni, predno panj prvikrat rojiti misli, nič kaj na pašo leteti nočejo, ampak leno po jeziku in sprednji končnici panja posedajo, čeravno je paša tudi še tako dobra; čakajo namreč vedno na to, kdaj bodo rojile, zato od doma iti nočejo. S tem pa veliko zamude, ker bi si lahko v dobri pasi v teh dneh veliko medu nabrale. Ako pa panju kacih dobrih 14 dni poprej roj vzameš, kakor bi sam od sebe rojil, potem ti ne bodo čebele nikoli take lenobe pasle, ampak ti bodo vedno pridno nosile, in sicer še toliko bolj pridno, ker si bodo vse prizadjale, da bi škodo, katero si jim s tem naredil, ko si jim roj vzel, prej ko mogoče popravile.
5.     Večkrat čebele v velicih kupih na sprednjih končnicah sede, čebelar poseda okrog ulnjaka, čaka in Čaka od dne do dne rojev, pa jih vendar le ni, s tem pa s?oja druga dela in opravila zamuja. Ali ni tedaj desetkrat bolj pametno, da si sam roje naredi, potem pa brez skrbi po svojih druzih opravilih gre?
Iz dozdaj rečenega je očitno, da novi Kranjski panjevi so posebno za take čebelarje prav pripravni, kateri bi radi kolikor toliko čebelarili, pa jim njihova druga opravila ne pripuščajo, da bi veliko časa pri ulnjaku potratili.
Tacih čebelarjev je pa ravno največ. Taki so, postavimo , sploh vsi kmetje, kateri morajo na polje, na travnike, v gozde itd. hoditi; radi bi tudi malo čebelarili , pa nimajo časa pri ulnjaku sedeti in na roje paziti. — Taki so večidel vsi rokodelci, postavimo, mizarji, tesarji, krojači, čevljarji itd., kateri morajo dostikrat od doma iti, in si po druzih hišah in vaseh dela iskati. Taki so učitelji, kateri morajo večidel ravno tiste ure v šoli presedeti, kedar čebele navadno rojijo. Taki so tudi duhovni, kateri si posebno v samotnih krajih na deželi radi nekatere panjiče čebel za kratek čas redijo, pa se jim večkrat primeri, da so ravno takrat, kedar kacega roja pričakujejo, nanagloma h kakemu bolniku ali kam drugam poklicani itd. — Za vse take čebelarje so novi Kranjski panjevi pripravni, kakor nalašč, ker si sami tako lahko roje delajo. S tem pa, da sami roje delajo, grozno malo časa potratijo, ker vsak čebelar, ko je enkrat že malo bolj vajen ? prav lahko, kakor sem že zgoraj omenil, po kacih 5 rojev na dan naredi, če jih zjutraj in zvečer dela, kdor ima pa panjeve z romčeki, tudi še več, ker mu ni treba satov od stranic panja odrezovati.
Tukaj bi mi utegnil kdo odgovoriti: vsaj je bilo vendar rečeno, da taki plemenjaki, katerim se prvi roji vzamejo, navadno čez kacih 17 dni potem še sami rojijo, ravno tako tudi včasih kaki bolj močan drujec, tedaj je treba tudi takemu čebelarju včasih pri ulnjaku na roje paziti, kateri sam roje dela.
To je sicer res ,   da mora tudi tak čebelar,   kate ¦ sam roje dela, včasih pri ulnjaku paziti, da mu roj n uide,   al s tem pazenjem  še  tretji del tistega časa r>ae tratil ne bo,  kakor bi ga potrati!, če bi vse svoje pj * menjake prostovoljno rojiti pustil; in zakaj?
a)  Zato, ker bo vselej nekako po priliki vedel, ke» daj ima kak   roj   pričakovati,   zakaj   vsak  plemenjak kateremu  je   bil prvi   roj vzet,   ravno  tako   tudi  vsak narejen drujec, kateri še rojiti misli, začne kak dan p0, prej peti, predno sam od sebe roj da.
b)  Zato, ker čebelarju, kateri le tacih rojev pričakuje, ni treba nič tako skrbno paziti, kakor pa onemu kateri vsim svojim plemenjakom prostovoljno rojiti pusti* Plemenjaki namreč, katerim so bili prvi roji vzeti, ravno tako tudi narejeni drujci, rojijo vsi le z mladimi mati* cami, ni tedaj nobene posebne škode, če se tudi dva taka roja skupaj vsedeta, ker drug drugemu nič zalega ne storita, in čebelar ju lahko razloči, če se mu ljubi ju pa skupaj pusti, da ima namesti dveh bolj majhnih rojičev enega samega močnega. Vse bolj skrbno pa mora ob Času rojenja tisti čebelar paziti, kateri sam rojev ne dela, posebno, kedar mu začnejo nekateri panjevi prvič, nekateri drugič in nekateri ne mara že tretjič rojiti, ako se hoče škode obvarovati; zakaj če se mu, na priliko , en prvec in en drujec ali pa tretjič skupaj vsedeta, potem nastane boj, da je groza, in prav lahko se primeri, da čebelar, ako se mu dva ali trije roji skupaj vsedejo, ki pa nimajo vsi enakih matic, temuč eni mlade, drugi stare, iz dveh ali treh tacih rojev še enega dobrega skupaj spravil ne bo, ker se pri tacih nezgodah čebele in matice med sabo pokoljejo.
Brez skrbi si tedaj upam trditi, da bo čebelar, kateri si nove Kranjske panjeve napravi in sam roje dela, še komaj tretji del toliko časa pri ulnjaku potratil, kakor pa oni, kateri se starih Kranjskih panjev drži, in čebelam prostovoljno rojiti pusti. „Cas je pa denar", pravi Angleški pregovor.                             (Dal. prih.)
288
296
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar v Bohinju
(Dalje.)
•' 6. Čebelar, kateri sam roje dela, zgubi veliko manj rojev, kakor pa oni, kateri čebelam prostovoljno  rojiti pusti.    Premislimo  tudi to reč malo bolje:
a)  Roj se zgubi, ako čebelarju uide. Kaj tacega naj raj še kak prvec naredi, katerega čebelar še ni pričakoval, in toraj tudi pri ulnjaku še ne zadosti pazil. Kaj tacega se čebelarju, kateri sam roje dela, ne more nikoli prigoditi, ker mu nobeden njegovih plemenjakov sam od sebe k prvemu , to je, s staro matico ne roji, ampak vsi, kolikor jih roji, rojijo le z mladimi maticami, katere pa čebelarju že kak dan poprej s petjem naznanijo, da ima roja pričakovati; če mu tedaj kak tak roj uide,   mora to  le sam svoji nemarnosti pripisati.
b)   Prvi roj se zgubi, ako matica pri rojenji na tla pade, in se tako ali tako pokonča. Kdor prve roje sam dela, temu se to ne bo nikdar zgodilo, ker pri nare-janji prvih rojev matica ne pride nikdar iz ulnjaka, ampak se le iz enega panja v druzega prestavi.
c)  Nekater roj je zelo siten, in s panjem, v katerega se vsadi ali ogrebe, ni zadovoljen, toraj drugi dan ali pa še pozneje iz panja uide, in če čebelar tega ne zapazi, mu prav lahko pobegne in se tako zgubi. Narejeni roj, naj je že prvec ali drujec, ti ne bo nikdar iz panja všel, ker vsak nekaj satja in zalege dobi, zalege pa čebele nikdar ne zapuste, razen ko bi jih črvi pregnali. Kaj tacega se pa le zgodaj spomladi včasih primeri , da nekater panj tako opeša, da črvi čebele iz njega preženejo, dasiravno je morebiti še kaj malega zaležen; ob času rojenja se pa to nikoli ne zgodi.
d)  Roji se pokončajo, ako se jih pri rojenji, bodi si dva ali še več skupaj vsede, kateri pa raznovrstne matice imajo, namreč nekater stare, nekater pa mlade. Čebele tacih rojev se, kakor že sicer vsak čebelar dobro ve, med sabo skoljejo, tako da čebelar od dveh, treh ali še več tacih rojev nazadnje še komaj enega dobrega dobi, ali pa še enega ne. Čebelarju, ki sam roje dela, se kaj tacega nikoli ne more prigoditi, zakaj vsi pa-njevi, ki mu bodo sami od sebe rojili, mu bodo le s pevkami, tedaj z mladimi maticami rojili, kakor sem že malo poprej povedal, in če se mu tacih rojev tudi dvoje, troje ali še več skupaj vsede, ne bo imel nobene škode, ker se mu taki roji ne bodo nikoli med sabo sklali, imel bo le malo truda, da jih razloči, če jih noče skupaj pustiti.
Ce pa tudi čebelar sam rojev delati noče, ampak pusti, da mu raji sami od sebe rojijo, si vendar v mnogih primerljejih veliko lože pomaga in se škode obvaruje, če ima dzierzonizirane, kakor pa, če ima le stare Kranjske panj ove.
Tako, postavimo, se včasih primeri, da kak prvec začne rojiti; čebele se iz panja vsujejo, matica pa v panju ostane. Čebele nekaj časa okrog ulnjaka sem ter tje švigajo in matice iščejo, ker je pa ne najdejo, se nazaj v stari panj povrnejo, in kaj se zgodi? Včasih se sicer primeri, da taki panj drugi dan zopet roji, ve-likrat pa čebele staro matico v kazen, ker rojiti ni hotela, pokončajo, in prvi roj je zgubljen. — Res je sicer,
da tak panj čez kacih 9—12 dni navadno bolj močnega drujca da, al drujec je vendar le drujec in v ve. liko veČi nevarnosti, kakor pa prvec, ker njegova matica še ni oplemenjena, pri plemenjenji se pa lahko matica zgubi, in tako čebelar, namesti prveca, še dobrega drujca ne dobi.
Ako imaš   dzierzonizirane panjeve, si v takem pri. merljeji prav lahko pomagaš.    Naredi takole: Počakaj da čebele, katere so brez matice iz panja izrojile, nazai v panj gredo, potem potegni panj iz ulnjaka,  in začni satove enega za drugim iz njega vzdigovati, tako dolgo da matico dobiš.
Ko si matico dobil, potem pazi na to, kako se čebele proti njej zadrže. Ce vidiš, da se čebele proti njej prijazno obnašajo, potem postavi ta sat, na katerem matico imaš, v drug prazen panj, dodaj mu še kacih 5 satov s čebelami vred iz starega panja; tako si prvi roj naredil, in homatije je konec. Ako pa zapaziš, da se čebele proti matici že sovražno obnašajo da jo preganjajo in poprijemajo ali ščipljejo, brž jo jim vzemi, zapri jo v matično hišico ali škatljico in postavi jo v prazen panj; po vsem tem pa ali koj ali pa še le na večer pri svojih druzih panj ovih potrebnih čebel na-beri, da boš prveca tako naredil, kakor sem zgoraj po vedal, ko sem razlagal, kako se prvi roji delajo, kedar se čebele iz raznih panjev jemljejo.
Tudi se včasih primeri, da kak panj vprvič roji, pa matica nima zdravih perut in pade na tla v kako travo. Čebele nekaj časa okoli frfrajo in matice iščejo; ko je pa ne najdejo, se zopet nazaj v stari panj povrnejo. Čebelar išče skrbno matice po tleh, po jo še le potem najde, ko so se že vse čebele nazaj v stari panj povrnile. Kaj hoče zdaj revež storiti? Ce matico nazaj v stari panj spusti, jo mu utegnejo čebele umoriti, posebno ko bi več deževnih dni nastopilo, da bi panj še enkrat vprvič rojiti ne mogel, in tako je prvi roj zopet zgubljen.
Ako imaš nove Kranjske panjove, si tudi v ta-košni nezgodi prav lahko pomagaš. Zapri najdeno matico v matično hišico, postavi jo v prazen panj, in potem naredi prvi roj , ali tako , da iz starega panja še kacih 6 satov s čebelami vred vzameš, in v panj, kjer matico imaš, preložiš, ali pa, da si petrebnih čebel iz raznih panjev nabereš.                                 (Dal. prih.)
304
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
Iz tega, kar sem dozdaj o narejanji rojev govoril, vsak lahko razvidi, da ima dzierzonizirani Kranjski panj že samo v tem oziru imenitno prednost v primeri s starim Kranjskim panjem, ker čebelar more jako lahko sam roje delati, in mu ni treba kedaj čebel prekajati, s čemur sam sebe in čebele silno trpinči. Pa če tudi čebelar svoje dzierzonizirane panjeve pusti, da mu sami po sebi rojijo, si vendar lahko v mnogih primerljejih pomaga in roj otme, kar pri navadnih starih panjevih ali cel6 ne more doseči ali pa le z veliko težavo.
Tukaj mi utegne kdo odgovoriti: „to je sicer lepo in prijetno, da si čebelar, kateri nove Kranjske panjeve ima, tako lahko sam roje dela; al to je pa vendar le sitno, ker tacih narejenih rojev ne more potem doma obdržati, ampak jih mora za nekaj časa kam drugam prenesti."
Ne bom sicer rekel, da bi to prenaševanje panjev bilo prav brez vse sitnosti, vendar pa mislim, da je še veliko bolj sitno, dan za dnevom pri ulnjaku sedeti in rojev čakati, potem se pa še po drevji plaziti in roje ogrebati ali vsajati, kar včasih še prav brez vse nevarnosti ni.^ Tudi je gotovo to, da narejanje in prenaševanje rojev čebelarju nikoli toliko časa ne vzame, kakor pa če dan za dnevom pri ulnjaku straži in rojev čaka, kajti roji so hitro narejeni in tudi hitro preneseni, ker jih ni treba čez pol ure daleč prenašati; tudi se more to le zvečer ali zjutraj   zgodej   ali pa v slabem dežev-
nem vremenu zgoditi, kedar ni časa za drugo delo. Xa prenaševanje panjev tudi lahko ženske ali celo otroci oskrbljujejo, ker narejeni roji še niso težki.
Se najlože se pa na ta način čebelari, če se na priliko, dva čebelarja, katera kake pol ure drug 0d druzega stanujeta, skupaj vzameta, da eden k drugem^ svoje narejene roje nosita in na-nje pazita; tako imata polovico manj potov, ker lahko eden svoje narejene roje k prijatelju prinese, potem pa zopet te, kar jih ]$ prijatelj naredel, nazaj domu nese.
To,   da se narejeni roji za nekaj Časa v kak drug ulnjak preneso ,   ponuja  pa   posebno takim čebelarjem kateri zel6 veliko čebel imajo,  tudi še druge koristi, ia sicer te le:
b) Čebele imajo veČpaše, Če jih ni prav veliko skupaj, kakor pa, če jih je zelo veliko na enem kupu. Če se velika družina k mizi vsede, pa se le majhna skleda na mizo postavi, bodo ljudje lačni od mize vstali, in Če se na majhnem pašniku veliko živine pase, bo živina stradala. Ravno taka je tudi pri čebelah. Ako jih je zelo veliko , recimo, kacih 200 do 300 panjev skupaj v enem ulnjaku, jim rado tudi v dobrem vremenu začne paše primanjkovati, to pa uboge živalice primora, da morajo stradati ali pa da morajo v take kraje hoditi si potrebnega živeža iskat, ki so od ulnjaka že preveč oddaljeni. Ako pa morajo čebele dalječ v pašo hoditi, s tem veliko za-mudć, kajti lahko bi med tem vsaka 3—4krat prinesla, ako bi pašo blizo imele, predno iz daljnega kraja enkrat prinese. Zraven tega se tudi veliko več čebel pogubi , če so primorane, dalječ od ulnjaka paše iskati, kakor pa če imajo blizo ulnjaka paše zadosti; čebele veliko trpe, če morajo zlo daleč letati, in marsikatera, posebno če dobro obložena nazaj domu leti, onemore med potjo in pogine; veliko jih pa tudi nevihte invplohe ali hude ure pokončajo, kakor hitro nastopijo. Čebele sicer res že poprej kolikor toliko čutijo, kedaj se kaka nevihta približuje, zato v tacih primerljejih tudi sku-poma domu lete, al zelo oddaljenim to ni mogoče. Čebele, katere morajo zel6 daleč od doma paše iskati, si pa tudi perute prej pokončajo in raztrgajo, in morajo zavoljo tega prej poginiti, kakor pa tiste, katere blizo ulnjaka že potrebno pašo dobe\
b) Čebelarju, kateri ima zelo veliko čebel skupaj, bode pri prašenji ali plemenjenji veliko več panjev ob matice prišlo, kakor pa onemu, ki nima preveč čebel skupaj v enem ulnjaku; zakaj kolikor več čebel je skupaj, toliko lože se matica, kedar pride iz prašenja domu, zmoti, da svoj panj zgreši, in v kaki drugi panj grć. Kakor hitro pa matica v drug panj pride, jo čebele brez odloga zagrabijo in brez usmiljenja zaduše.
(Dalje prihodnjič.)
313
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje  Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinju
(Dalje.)
II.
 Čebelar, kateri nove Kranjske panjove ima, more čebele spomladi veliko bolje osnažiti ali otrebiti, kakor pa če ima le navadne panjove. Ker namreč lahko vsak sat posebej iz panja vzdigne, tedaj tudi vse lahko na tanko pregleda, kje je kaj napačnega, da to odpravi. Tako se lahko prepriča, ali je matica v pravem redu ali ne; mrtve čebele, katere po satovnih hišicah tičć, lahko odstrani, plesnjivo ali sicer omadeževano satje lahko obreze, satje, katero je kaj od črvov razjedeno in poškodovano, lahko iz panja pobere, in s čednim satjem nadomesti, z eno besedo, celo stanovanje lahko popolnoma osnaži, ker lahko za malo časa vse satove s čebelami vred v kak drug panj prestavi, in tako stranice, dno in strop starega panja lahko popolnoma odrgne in počedi, kar vse čebelam prav dobro de, ker snažnost zel6 ljubijo. — Tudi se čebelar pri tej priložnosti lahko popolnoma prepriča, koliko medli se ta ali uni njegovih panjev v satovji ima, in tako lahko spozna, kedaj da bo treba enemu ali drugemu panju klasti začeti. Ce v katerem panji še več z medom napolnjenih satov dobi, mu lahko nekatere odvzame, in s praznimi satovi nadomesti, polne satove pa tistim panjem da, katerim medu že bolj primanjkuje, in je tudi prav dobro, kajti če ima kak panj spomladi še preveč z medom napolnjenih satov, mu potem prostora za zalego manjka, toraj tudi ne more toliko mladih Bebel zarediti, v Čebelar lahko svojim plemenjakom vbrani, da mu preveč trotov ne zaležejo. Kako pa zopet to? Prav lahko, takole: Kedar 8pomladi čebele snažiš ali trebiš, vzemi panju tiste satove,^ v katerih same ali pa vsaj veliko trotovih hišic Zapaziš, in namesti teh daj mu satove s čebelnimi hišicami. Tako ti panj ne bo mogel veliko trotov žaleči, j^r nima za trotovo zalžgo pripravnega satja; nasproti tl bo pa toliko več delavnih čebel zarediL Trotovo satje Pa) če je že staro, v vosek pokuhaj, če je pa še mlado jj* dobro ohranjeno, ga za tisti čas prihrani, kedar boš debele v ajdo dal, da ga boš takrat, ali v škatlje ali P* v panjove podeval, zakaj takrat, kedar čebele že aJdo ber<5, se ti ni več treba bati, da bi ti še trotovo zalego stavile,  ampak bodo ti trotove satove z medom
napolnile. Skušnja nas uči, da ob času ajdovega cvetja še čebele same, če so primorane novo satje delati, večidel le trotovega delajo. To pa gotovo zato, ker čebele dobro vedo, da jim izdelovanje čebelnih satov več dela d& in tudi več blaga vzame, kakor pa izdelovanje trotovih satov; zakaj čebelni satovi imajo manjše hišice, kakor trotovi, in zato pa tudi več. Ker morajo tedaj čebele pri izdelovanji čebelnih satov več hišic narediti, morajo tudi več sten med posamesnimi hišicami dozidati, tako jih tedaj izdelovanje čebelnih satov gotovo več truda in tudi več blaga stane, kakor izdelovanje trotovih satov, kateri imajo veče hišice, pa ne toliko, toraj tudi ne toliko sten med posamesnimi hišicami.
Da je zopet to prav koristno, da čebelar, kateri nove Kranjske panjeve ima, svojim plemenjakom tako lahko zabrani, da mu preveč trotov ne zaležejo, vsak lahko spozna, ker vsak dobro v6, da je panj toliko boljši, kolikor več delavcev ima, zakaj troti so le leni požeruhi in čebele jih le za oplemenjenje mladih matic nekoliko potrebujejo. Za oplemenjenje matice pa vsaki panj le malo trotov potrebuje, toliko ti jih bo gotovo tudi izlegel, brani mu kakor hočeš.
Kdor ima pa le navadne stare panjove, ta ne more vbrani ti , da bi mu nekateri plemenjaki preveč trotov ne zalegli; ko bi, postavimo, hotel panjem trotovo satje spomladi izrezati, bi s tem čebelam vse delo raz-mesaril, kar bi gotovo dobro ne storilo; tudi bi ne mogel izrezanih trotovih satov lahko s čebelnimi nadomestiti , in ko bi vse to tudi še storil, pa vendar ne more čebelam braniti, da bi mu novih trotovih satov ne delale. To pa čebelar, ki nove Kranjske panjeve ima, prav lahko doseže, če namreč spomladi trotovo satje iz panjev pobere in ga s čebelnim satjem nadomesti, rou čebele tudi novih trotovih satov ne bodo mogle delati, ker prostora imele ne bodo.                        (Dal. prih.)
329
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje  Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
IV.
(Dalje.)
Kdor ima navado, da svoje plemenjake pozimi in spomladi od spredaj ogleduje, naj satove v jeseni tako v panjeve postavi, da bo, kedar se bodo čebele že skupaj stisnile, sprednji sat z medom napolnjen; tako bo vselej, kedar bo sprednjo končnico odprl, koj videl, ali panj ima še potrebno hrano ali ne, in če zapazi, da je tudi sprednji sat že zel6 izpraznjen, bo od spredaj z medom napolnjene satove v panj potiskoval, tako dolgo, da ga bo iz zime pripravil.
Pa tudi spomladi in poleti čebelarju dostikrat prav pride, če je z medom v satovji kolikor toliko založen, posebno pa tistemu, kateri sam roje dela. Daj, na priliko, roju, katerega sam narediš, predno ga v drug ul-njak preneseš, tudi en sat, ki je z medom napolnjen, in potem ti ni treba prav nič zato skrbeti, da bi moral ta panj pitat hoditi, zakaj en tak sat tehta že od 2—3 funte, in toliko medu ima vsak roj že za več tednov zadosti, če bi tudi sam na paši prav nič ne dobil.
Ravno tako se med v satovji, če je lepo ohranjen in snažen, navadno prav lahko in dobro proda. Kdor pa nove Kranjske panjeve ima, si lahko najlepše medene satove za kupčijo prihrani, pa tudi lahko po svetu pošilja brez poškodovanja. Brez posebnih stroškov si namreč vsak lahko napravi take zaboj čeke, kakoršne so dzierzonizirane škatlje , bodi-si veče ali manjše, ka-koršnih potrebuje. V te zaboje naj potem obesi z medom napolnjene satove, kakor so prej v panjih ali škatljah stali. Stranice teh zabojev naj bodo pa pol palca nižje, kakor so pri dzierzoniziranih škatljah, tako, da med zgornjo diljo ne bo zaboja in med satniki nič praznega prostora, in da se bodo poslani satovi tudi na dno ali spodnjo diljo zaboja malo oprli; tako se pri prevaževanji ali prenašanji zabojev ne morejo satovi od letvic odtrgati, pa tudi ne drug po druzem oguliti, drugače ne, ko bi kdo take zaboje nalašč sem ter tje premetaval. Se manj se more pri prevaževanji tacih zabojev kaka škoda prigoditi ali kaki sat odtrgati, če so satovi v romčeke delani.
Res je sicer, da si tudi čebelar, kateri le navadne Kranjske panjeve ima , lahko kaj medu v satovji pridobi in prihrani, toda ne tako lahko in tudi ne tako lepega in okusnega, kakor pa tisti, kateri ima panjeve s premakljivim satovjem.
Kdor ima le navadne panjeve, ta že takrat, kedar satove iz panja izrezuje, veliko medli zmečka; kedar sat spodreže in iz panja vzdigne, ga mora zopet z rokami prijeti, sat je pa mehek, ker je v panji gorko, tedaj se prsti, s katerimi je sat prijel, že na satu poznajo, in mćd ni več tako okusen.
Tako iz panjev izrezane satove mora potem v kako skledo, škaf, ali kako drugo posodo pokladati; tukaj pa satovi eden na drugem ležć, eden druzega pritiskajo, tako da se skoraj iz vseh med cedi, in davje kmalo na dnu posode cela luža izcejenega medli. Se vse hujše se pa med v satovji premečka, če ga tako skupaj zloženega v škafih ali druzih posodah po svetu razpošiljaš.
Pa vse to naj bi še bilo! Med, v posode tako naložen, se da čez zimo že še kolikor toliko ohraniti, al kaj pa poleti, kedar vročina nastopi? Vsak sat, naj bo še tako z medom napolnjen, ima večidel vendar še kako odprto hišico ali celico; prav v tacih odprtih celicah je navadno pa cvetlični prah, in med tem prahom, kakor sem že zgoraj omenil, tudi črviva zalega. Ko tedaj po-
leti vročina pritisne, se začnejo ravno v tistih celicah, v katerih je cvetlični prah, nekake ostudne pajčevine kazati, in črviči se izležejo. Ker se pa ravno v tistih celicah, v katerih je cvetličen prah, črvi izležejo, je to očitno znamenje, da čebele poleti s cvetličnim prahom vred tudi veliko črvive zalege v panjeve nanosijo. — Ko se črviči izležejo, sat za satom napadejo, zato, ker eden na drugem ležć, in čez malo časa so vsi satovi s pajčevino prepreženi, polni ugnjusnih črvov in veš, taKO, da se mora vsakemu človeku studiti, tak med le pogledati, še veliko bolj pa, ga zavživati.
Koliko boljši so tedaj zopet v tem oziru novi Kranjski panjevi, ker si čebelar tako lahko najlepši med v satovji pridobi, pa tudi tako lahko nepoškodovanega ohrani, ali pa tudi po svetu razpošilja!
(Dalje prihodnjič.)
330
336
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji,
IV.
(Dalje.)
Moram pa vendar še ceI6 tiste čebelarje, kateri se dzierzoniziranili panjev poprimejo, zastran o hr a n j e n j a medli v satovji opomniti na nekatere okoliščine, irx sicer na te-le:
Rekel sem poprej, da naj se z medom napolnjena satovje, kedar se v jeseni iz panjev pobere, v prazne dzierzonizirane panjeve ravno tako obesi, kakor je po-prej v panjih viselo. Tako shranjeni mćd se res čez zimo prav dobro ohrani, ker se v mrazu črvi izleči ne morejo, spomladi in poleti naj pa vendar čebelar večkrat pogleda, da se mu ne zaredijo na katerem satu črvi, in da, ko kaj tacega zapazi, to nesnago do časa odpravi, sicer se mu utegnejo črvi iz enega sata na druzega preseliti in tako poškodovati več satov. Najbolje je, da se tak sat, katerega so črvi napadli, v kak I močnejši panj postavi; čebele ga bodo hitro osnažile in črve pokončale. Da se ti v sateh, katere si z medom : napolnjene čez zimo prihranil, tudi potem, kedar bolj toplo postane, črvi tako lahko ne zaredijo, zato na spomlad te satove v panjih, kjer shranjene imaš, bolj narazen prestavi, na priliko, tako da med enim satom in drugim zmiraj vsaj za en sat praznega prostora ostane^ kajti potem črvi, Če se na katerem satu zarede, ne morejo tako hitro še druzega napasti. — Najboljši se pa v satovji čez leto še tisti med ohrani, katerega čebele v ajdovi paši v škatlje nanosijo , gotovo zato, ker čebele v tem času cvetličnega praha v škatlje navadno ne nosijo, pa če ga tudi kaj nanesejo, vendar ni več med njim metuljevih jajčekov, tedaj tudi ne črvive zalege. Kdor ima tedaj kaj medii v škatljah, naj tega čez leto ' ohrani, one z medom napolnjene satove pa, katere je v jeseni iz panjev pobral, naj že pozimi, če je treba, ali pa spomladi v klajo porabi, ali pa vsaj po tem rojem da; tako jim klasti treba ne bo.                                       i
VI.                                         I
Novi Kranjski panj je tudi za to prav pripraven, 1 če hoče čebelar kakemu panju, kateri mu je preveč J opešal, zopet k moči pomagati.                                      1
Dostikrat se prigodi, da kak panj čez zimo tako zelo ob čebele pride, da ni upanja, da bi se sam po i sebi v kratkem kaj prida opomogel, še manj pa, da bi tisto leto še rojil, če mu čebelar sam na kako vižo k čebelam ne pomaga. Kdor ima le navadne panjeve, si more pomagati s tem, da nekaterim bolj močnim pa-njevom, vsakemu malo, čebel vzame in jih onemoglemu dd; al potem mora ta panj , katerega je na ta način zboljšal, kam drugam prenesti, sicer bi se pridjane čebele nazaj v svoje stare panjeve povrnile , in zbolj-sani panj bil bi kmalu ravno tako slab, kakor je poprej bil.
Ložeje in bolj gotovo si pa moreš v tacih okoliščinah pomagati, če imaš panjeve s premakljivim satov-jem, namreč tako-le:                                                      ^  ^
Vzemi enemu močnemu panju en sat, v katerem je veliko že bolj godne zalege, in obesi ta zaleženi sat onemoglemu panju v sredo med druge satove, kjer Če- j bele gnjezdo imajo, kajti tukaj je najbolj toplo. Iz ^^. pridjane zalege se bodo kmalu čebele izvalile, in panj ti kmalu k moči pride, kajti^mlade čebele bodo tamkaj ostale, kjer so se izlegle. Ce si ti panj pa še zadosti močan ne zdi, naredi še enkrat ali dvakrat ravno tako; po tej poti lahko ob kratkem najslabši panj v močnega
I
spremeniš, a vendar ni bilo treba v kak drug kraj prenašati ga. Ravno tako si moreš tudi poleti preslabe drujce ali tretjiče zboljšati. Vendar pa nao-ram opomniti, da se slabemu panju ne sme na enkrat preveč zaleženih satov dati, kajti če bi čebele ne mogle vse zalege obsesti, bi se jim utegnila prehladiti, in tako bi se panj lahko osmradil; zato je najbolj prav to, da se takemu slabemu panju na enkrat le en sam sat zalege dd , pa raje še pozneje drugi in tretji sat, če je potreba.
VII.
Kdor hoče s pridom čebelariti, mora za to skrbeti, da ima močne panjeve, posebno takrat, kedar čebele v ajdovo pašo pošilja. Skušnja nas uČi, da en sam močan, zelo čebelen panj v ajdi več medu nanosi, kakor trije slabi, in vendar trije slabi panjevi, če se v ajdo pošljejo , trikrat toliko stroškov prizadenejo, kakor en sam močdn, vsaj voznine pride od enega slabega panja ravno toliko plačati, kakor od enega dobrega; — ravno taka je tudi z najemščino od ulnjaka itd. Umen čebelar bo tedaj bolj slabim panjevom več ali manj čebel pridal,  ali pa dva ali še več slabih panjev združil,  in
 tako enega samega močnega naredil. — Zopet za tako združevanje čebel so dzierzonizirani panjevi veliko bolj pripravni, kakor pa navadni stari Kranjski. Ker je na tem veliko ležeče, da zcd čebelar čebele prav zedinovati ali družiti, da se mu ne skoljejo in med sabo ne pokončajo, zato hočemo to reč malo bolje prevdariti. Vsakemu čebelarju je znano, da imamo:
1.   Panjeve, kateri imajo vplemenjene, ali, kakor čebelarji navadno pravimo, sprašene ali obhojene, to je, popolnoma rodovitne matice;
2.   panjeve, kateri imajo še deviške, to je, take
 matice, katere še nikakoršne zalege ne zastavljajo; 3.   panjeve,  kateri nimajo dobrih matic, ampak le tako imenovane trotovke,  katere le trote ležejo, delavnih t^ebel pa ne; — in pa i'       4.   panjeve, kateri nimajo celo nikakoršne matice. I                                         (Dalje prihodnjič.)
337
344
Novi Kranjski panj                       1
po Dzierzouovi osnovi.               1
^S
Spisuje Luka Porenta, župnik in Čebelar v Bohinju        M
IV.                                   I
(Dalje.)                                        I
Kakošnih panjev čebele tedaj skupaj gredo? | Naravnost rečem:  vseh; — samo prav moraš na-J
rediti, in nove Kranjske panjeve moraš imeti.                 I
Ta je pa vendar-le bosa, si utegne marsikateri če-1
belar misliti, toraj je treba to reč malo bolje pojasniti. I
a)  Rekel sem, da imamo panjeve, kateri dobre ro-j dovitne matice imajo. Da čebele tacih panjev skupaj I gredo, to vsak čebelar dobro ve.                                      I
b)  Tudi čebele tacih panjev, kateri še vsi imajo de-1 viške ali neobhojene matice, se skupaj vzamejo. Tako, J na priliko, če se ti dva drujica ali pa en drujec in eni tretjič skupaj vsedeta, kedar rojita, ali pa če sam na- I lašč taka dva roja skupaj v en panj deneš, se bodo I čebele prav lepo med sabo porazumele, in imel boš ea I močan roj namesti dveh slabih.                                        I
c)  Čebele tistih panjev, ki nič matice nimajo, vsak I panj rad vzame. Tako brez skrbi kacega izrojenka, ki I je pri plemenjenji matico zgubil, na kacega močnega I prveca ali drujca navezneš ali tako imenovano „pustoto'' I narediš, čebele bodo med sabo dobre prijatlice, in prid- I neje bodo skupaj delovale. Če imaš vendar dzierzoni; I zirane panjeve, ti pustot ni treba delati, ampak naredi I tako-le: Vzemi iz izrojenka, kateri ti je pri plemeojenji I ob matico prišel, satove in pa čebele, ki na njih sede? 1 in daj vse skupaj enemu bolj slabemu, pa že obhoj^- I nemu drujcu ali tretjiču, ali če hočeš, tudi vsakemu I nekaj ; tako boš imel sicer en panj brez matice manj; I pa si boš enega ali dva druga reveža zboljšal, in »? I boš nič na škodi; pri tem si pa tudi lahko še precej I praznega satja za škatlje pridobiš, na vozu pa za en I panj prostora, ako čebele v ajdovo pašo pošiljaš; ^^J I dobro veš, da ti pustota na vozu za dva panjeva p^^' I štora vzame.                                                                       I
d) Rekel sem, da imamo panjeve, kateri nimajo popolnoma rodovitne matice^ ampak imajo le tako imenovano t^trotovko", to je, matico, katera zamore le trotovo zalego zastavljati, zalege delavnih čebel pa ne.
Vsak čebelar je gotovo take panjeve že imel ali pa vsaj že videl. Zalega je v njih prav neredoma zastavljena, imajo samo trotovo zalego, katera pa ni samo v trotovske, ampak tudi v čebelne celice ali hišice zastavljena; ker so pa trotje veči, kakor delavne čebele, zato čebele celice delavcev podaljšajo, in tako se napravi v sateh tista gorata, grbasta in ostudna zalega, katero Nemci ,,Buckelbrut" imenujejo.
Nastopi tedaj vprašanje: Ali se smejo panjevi, kateri take na pol rodovitne matice ali trotovke imajo, s panji, kateri imajo popolnoma rodovitne matice, brez škode zediniti?
Predno na to vprašanje odgovorim, naj povem, kaj me je večkratna poskušnja izučila.
Imel sem že pred \eč leti spomladi panj , kateri si ni mogel nič naprej pomagati. Pregledam ga, in zapazim, da je imel samo gorato in ostudno trotovo zalego. Vedel sem dobro , da si ta panj sam od sebe nič opomogel ne bo. Kmalu potem, ko sem to zapazil, dobim, se Te da od druzega plemenjaka , močnega pr-veca. Tega močnega prveca vsadim ali ogrebem v ravno ta panj, ki je imel samo trotovo zalego; mislil sem namreč, da bo potem vse v^ redu, ako tako naredim. Pa kaj se mi je prigodilo? Čebele so mi dobro matico, katero so s prvim rojem vred dobile, umorile, trotovko pa ohranile, in panj ni bil nič vreden, pozneje kakor poprej.
Primerilo se mi je tudi, da sem panj, ki je imel trotovko, naveznil na moČni panj z dobro matico, naredil sem pustoto, pa nastopil je med čebelami obeh panjev boj, da je bilo groza!
Doživel sem tudi že večkrat, da sem panj , ki je imel samo trotovo zalego, naveznil na dober močen panj. Nisem sicer koj nobenega posebnega sovraštva med čebelami zgornjega in spodnjega panja zapazil; al ko sem pustoto nazaj iz ajdove paše dobil, ^ni imela celo nič čebelne, ampak samo trotovo zalego. Čebele so mi toraj dobro matico pokončale, in trotovko ohranile.
Iz vsega tega sem bil prepričan , da ni prav brez nevarnosti panjeve, kateri imajo dobre matice, kar tje v en dan skupaj de vati.
Ako bi se mogla trotovka dobiti in pokončati, bi se dal tak panj gotovo brez vse nevarnosti s kakim drugim panjem združiti, kateri dobro matico ima, al trotovka se, kakor tudi Dzierzon sam pravi, od delavnih čebel skoraj prav nič ne razloči, zato je tudi skoraj ni mogoče dobiti in pokončati.
(Dalje prihodnjič.)
345
352
Novi Kranjski panj             
po Dzierzonovi osnovi.            
Spisuje  Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.       
IV.                             
(Dalje.)                                          
Začel sem to raj premišljevati, kako bi se dal panj kateri le trotovo zalego ima, s kakim drugim,   ki  ima dobro matico,   zediniti,   pa da bi se trotovka ne iskala in pokončala,   in mislim,   da  sem  kmalu pravo zadel. Naredim pa tako-le:
Potegnem panj,  kateri ima le trotovo zalego, iz ul-njaka,   in na njegovo mesto  postavim  kacega bolj pičlega, pa že obhojenega al sprašenega drujca. Ako imata pa oba panjeva  bele sprednje  končnice,   potem je koj ' vse dobro.    Ako imata pa oba malane končnice, al pa vsaj eden, potem pa panju, kateri ima trotovko, sprednjo končnico vzamem, in jo toliko časa, da njegove čebele v drujca spravim, drujcu dam, al pa Še raj še, da imam manj dela,  le na drujčevo sprednjo končnico pritisnem ali naslonim.   —   Ko   vse to pripravim,   potem začnem iz panja   s   trotovko   sat   za satom vzdigovati, in zadej ' za ulnjakom čebele,   katere  se satov drže,   kar na tla ometati; to se pa mora pri lepem solncu goditi. Čebele se hitro od tal pobirajo,   in Čez ulnjakovo streho nazaj na svoje   poprejšnje  mesto  lete.    Tukaj   najdejo  ravno ^ tako malan panj,   kakor je bil njih, in veselo vanj lezejo    Sirote ne vedo, da so ogoljufane, mislijo namreč, da gredo nazaj v svoj panj,  pa v drujca   pridejo.    Ko \ tako  vse  čebele  iz  panja,   kateri je imel trotovko ,   v I drujca spravim, kar se hitro zgodi, potem drujcu  zopet , njegovo poprejšnjo končnico dam,   ali pa le naslonjeno ' proč vzamem, in ga zopet nazaj na njegovo poprejšnje mesta postavim.    Na mesto pa, kjer je bil poprej panj s trotovko, postavim kak drug prazen panj, al pa panj kacega narejenega roja, če ga ravno od kod nazaj domii dobim.    vSatove,   katere \z panja,   ki je imel trot >vko, vzamem,   kar je praznih ,   prihranim   za  škatlje ali za druge panjeve;   tiste,   v  katerih je trotova zalega,   pa dam nekaterim bolj močnim panjem ,   da   trote izležejo in potem pokončajo, ali pa koj zalego iz satov potrgajo in potrebijo, kakor jim je drago.                                         ,
Od tistega časa, kar tako delam, sem še vselej čebele iz tacih panjev, ki so trotovke imeli, srečno in brez škode s takimi panjevi zedinil, ki so dobre matice imeli. ,
Od kod pa to pride, da se čebele iz panja, ki trotovko ima, na ta način brez vse nevarnosti, z vsakim '¦ drugim panjem, ki že obhojeno matico ima, naj bo že prvec, drujec, tretjič ali izrojenec, združiti dajo, tega še sam prav za gotovo ne vem; mislim pa, da se to tako le zgodi: Ali trotovka, kedar jo za ulnjakom na tla po-mečem. nazaj domii ne zna, ker bi morala Čez ulnjakovo streho leteti, in gotovo od tistega časa, kar je začela trote leči, več iz panja ni šla; ali jo pa čebele drujca ali tretjiča itd., katere pri žrelu svojega panja na straži stoje, koj popadejo in pokončajo, če jim z drugimi čebelami vred v panj iti hoče.                                              J
Zdaj pridemo še na to vprašanje: ali se dado tudi čebele tacih panjev, ki imajo še deviške ali neobho-jene matice, s takimi panjevi zediniti, kateri že ople-menjene ali sprašene matice icnajo? Znano je namreč vsacemu čebelarju, da se Čebele tacih panjev ne združijo, ampak se med sabo skoljejo.
Marsikateremu, morebiti še celo že priletnemu čebelarju se bo zdelo neverjetno ali še celo smešno, ako trdim, da sedaj, kar dzierzonizirane panjeveimaiH; tudi čebele tacih panjev, kateri imajo še deviške ali neobhojene matice, prav lahko in brez vse nevarnosti ^
čebelami tacih panjev združujem, kateri že sprašene matice imajo, in ravno to mi je zopet že prav velikokrat na hvalo hodilo, posebno poprejšnja leta, dokler sem čebelam še prosto rojiti pustil.
Kako   pa  to   naredim ?   — Zopet  prav  lahko,   in sicer tako-le:
Jaz dobim, ako čebelam prostovoljno rojiti pustim, na priliko, o kresu majhnega tretjiča , matica se mu srečno oplemeni, pa je tako reven, da ga ni vredno kam daleč v ajdovo pašo pošiljati^ ker že naprej vem, da mi skoraj ne more toliko nanositi, da bi se mi voz-nina in drugi stroški splačali. Malo poprej, kakor čebele v ajdo pošljem, pa dobim še enega drujca, pa tudi tega mi ne kaže v ajdo pošiljati, ker zopet naprej vem, da mi bo pri plemenjenji brž ko ne matico zgubil, ko bo med celo trumo čebel prišel. Kaj mi je toraj storiti? Drujčeve čebele, katere še neobhojeno matico imajo, dam tretjiču, kateri že sprašeno matico ima, in tako iz dveh slabih rojev, katera mi nobenega dobička ne obetata, enega samega močnega naredim^ da se mi vsaj splača, ga potem v ajdo pošiljati.    Naredim pa tako le :
Nastavim v prazen dzierzoniziran panj kacih 6 praznih satov, in v te satove spodim drujčeve Čebele, panj pa postavim potem v kako zidanico ali hram, kjer je hladno in temno, in ga ondi celo noč pustim. Drujec ima, kakor je znano, večidel več matic, pa navadno že prvo noč vse pomori, zunaj ene, katero si hoče ohraniti. Drugi dan zjutraj prinesem panj iz hrama, ga odkri-jem in mu še tisto matico vzamem, katero si je ohranil, ali če jih še več dobim, vse, tako da zdaj celo nobene matice več nima. Potem ga pa zopet zaprem, in ga še za malo časa v hram postavim, tako, da se popolnoma zave, da je brez matice. Cez dobro uro panj zopet iz hrama prinesem, in ga odprem. Ce so čebele še mirne in tihe, mi to kaže , da morajo še eno matico imeti; zato moram Še to poiskati in jo jim vzeti; če so pa vse nepokojne in nekak mil glas od sebe dajejo, je to gotovo znamenje , da matice več nimajo, in da že tudi dobro vedo, da je nimajo. Zdaj so čebele popolnoma krotke , in nič druzega nimam več opraviti, kakor da tretjiču, katerega hočem poboljšati, zadnjo končnico odprem, potem pa začnem iz paoja, kateremu sem matico pobral, sat za satom s čebelami vred vzdigovati, in v tretjiča pokladati; pa ne v zarezice, ampak na dno panju po dolgem, tako, da satove le na stranice tretjiča malo naslanjam, da se mi ne zvrnejo. Čebele kmalu iz satov izležejo in se mirno in brez klanja s čebelami tretjiča združijo; na zadnje prazne satove zopet iz tretjiča poberem.                                                  (Dal. prih.)
353
368
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
VIII.
(Dalje.)
Dzierzonizirani panjevi imajo tudi to posebno prednost, da si lahko čebelar brez posebnih stroškov nekaj rodovitnih matic čez zimo ohrani, kar mu na spomlad tudi mnogokrat kaj prav pride.
Skoraj vsakemu čebelarju, ki kaj prida plemenja-kov čez zimo pusti, se rado prigodi, da mu kak panj čez zimo ob matico pride. Kako se pa zopet to naredi?
Prav lahko, namreč tako le: Napravi si nekaterg dzierzonizirane škatlje, in sicer take, da bo vsaka le za 3 satove, ker taka je za to že zadosti velika. Tej škatlji naredi tudi majhno žrelo, da bodo mogle čebele, katere boš va njo dejal, tudi malo izleteti, kedar bo treba. V to škatljo deni jeseni, kedar čebele trgaš, 3 satove: srednji sat naj bo z medom napolnjen, stranska dva utegneta biti tudi prazna ali pa le malo z medom nasmetena.   Ko to napraviš, temu ali unemu panju, ka-
terega v jeseni podreš, vzemi matiico in kake 3 ali 4 žlice čebel, pa vse skupaj v to škaltljo spravi in potem na škatljo pokrov pribij. Izberi sii pa za to le boli mlade in čvrste matice. Zdaj pa einemu bolj močnemu plemenjaku veho odvzemi, čez odprto veho naredi dra-teno mrežico, ali pa mrežico iz lukmjičastega pleha, ka-koršne so, na pr., cedila za mleko precejati. To mrežico pa moraš čez odprto veho do>bro pritrditi ali pribiti, da ti je čebele spodnjega pianja ne bodo mogle vzdigniti ali odmakniti; zakaj ko bi se to zgodilo, potem bi čebele iz spodnjega močnejga panja v škatljo prišle, bi matico v škatlji umorile ;, in tako bil bi ves tvoj trud zastonj. Ko si to mrežico dobro nad vćho spodnjega panja pritrdil, potem škaltljo, v kateri matico in malo njenih čebel imaš, povezmi ravno nad veho spodnjega panja, katero imaš z mre:žico zaprto tako, da bo žrelice škatlje iz ulnjaka gledalo, ravno tako, kakor žrela druzih plemenjakov. Na spnednji konec pokrova spodnjega panja pribij majhno diljhco ali jeziček, da se bodo čebele, katere bodo iz te škattlje kaj letele, mogle na-nj vsedati. Ko si vse to napravil, potem pa škatljo z mahom, listjem, ali kako drugo rečjo prav dobro zadelaj , da bo, kolikor je mogoče, na toplem. Da boš svoj namen še toliko bolj gotovo do segel, deni te matice in njih čebele že bolj pozno vjesemi, na pr., okoli vseh Svetnikov ali sv. Martina, v imenovane škatlje. Ako bi namreč to prezgodaj naredil, dokler čebele še zelo iz panjev letijo, utegnile bi čebele* v škatljah , ker jih je le malo, obupati in pobegniti.
Tako si prav lahko nekaj obhojenih matic čez zimo prihraniš, ker matica, katera je v škatlji in pešica njenih čebel iz spodnjega panja skozi drateno ali luk-njićasto plehnato mrežico potrebno toploto dobivajo; za živež čez zimo imajo pa tudi vse (čebele, kar jih je v škatlji, samo en z medom napolnjen sat, kateri 2—3 funte tehta, popolnoma zadosti.
Ako ti kateri plemen jak čez zimo ob matico pride, mu boš dal spomladi iz ene teh škatljic matico, njene čebele in vse tri satove^, in tako si boš enega svojih plemenjakov ohranil. Ce ti pa katera tacih škatljic ostane, lahko narediš iz nje cel plejmenjak; vzemi namreč iz škatljice matico, njene čebejle in satove, in prestavi vse skupaj v dzierzoniziran panj; temu panju pri-daj še nekaj čebel iz svojih bolj imočnih plemenjakov, ako hočeš tudi še en sat iz kacega, močnega panja, ki je poin zalege, pa še kake tri prazne satove, ta panj prenesi potem za kacih 14 dni kam drugam , in tako imaš iz majhne škatljice dobrega plemenjaka, kateri ti, ako bo letina dobra, utegne še nekatere roje dati.
(Dalje prihodnjič«)
376
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje  Luka Porenta,  župnik in čebelar v Bohinji.
IX.
(Daije.)
Čebelar, kateri ima dzierzonizirane panje ve, se tudi naj lože prepriča, če so se mu njegovi izrojenki in drugi panjevi, kateri so mlade matice imeli, dobro oplemenili ali ne. Ker se namreč vsak sat lahko posebej vzdigne, tudi lahko matico dobi, če je panj še ni zgubil, pa tudi v vsako luknjico ali celico lahko pogleda , in se tako prepriča, ali ima panj že kaj zalege ali ne, in kakošna je zalega, da tako spozna, ali se je matica dobro oplemenila ali ne.
Tukaj se mi zdi potrebno, čebelarje, kateri še niso zadosti izurjeni, nato opomniti, da še ni gotovo znamenje, da bi bila matica že gotovo dobro sprašena ali ob hoj ena, če v nekaterih hišicah ali celicah matična jajčica ali gnjide zapaziš 5 ampak poglej tudi, kako so ta jajčica v celice položena. Dobro sprašena matica zalego bolj skupaj in redoma postavlja; popačena matica ali trotovka pa zalego po celem satu sem ter tje raztresa, in večkrat po 2, 3 ali še več jajčic v eno hišico položi. Ce tedaj zapaziš , da ima kak izrojenek, ali pa kak drug panj, ki je imel deviško matico, tako raztreseno zalego, ali pa še posebno , da ima po več jajčic ali gnjid v eni celici, smeš po pravici soditi, da ta panj nima prav obhojene matice, in zato mu moraš drugo poskrbeti, ali pa panj s katerim drugim panjem združiti, ki ima dobro matico.
X.
Kakor se čebelar, kateri dzierzonizirane panjeve ima, lahko prepriča, Če so se mu matice izroJenkov, drujcev itd. prav sprašile ali ne, ravno tako tudi prav lahko takim panjem, ki so pri plemenjenji matice zgubili, pomaga, da si nove matice izležejo. Naredi tako-le:
Ce zapaziš, da ti je kak izrojenek, drujec itd. pri prašenji ob matico prišel, poglej svoje druge panjeve, morebiti v enem ali drugem dobiš ^kak sat, na katerem je matična zalega že zastavljena. Ce moreš ta sat panju, v katerem ga dobiš, brez škode v^eti, vzemi mu ga, in obesi ga v panj, kateri ti je matico zgubil, in tako bo imel panj kmalu potem nove mlade kraljice izležene, in bo morebiti pri plemenjenji matice vdrugič bolj srečen, kakor je pa prvikrat bil.
Ce pa nobenega tacega sata ne dobiš, na katerem bi bila matična zalega že zastavljena, ali pa če tak sat tudi dobiš, pa ga ne moreš panju, v katerem ga najdeš, brez škode vzeti, potem pa daj panju, kateri ti je ma-
tico zgubil, iz enega ali druzega svojih panjev en sat, v katerem je še kolikor toliko mlade, še ne pokrite ali zalepljene čebelne zalćge Čebele brezmatičnega panja bodo ta zaleženi sat prav z veseljem sprejele , in brez odloga bodo začele matične zibelke ali lončike zidati, da si bodo iz mlade^ zalege, katero si jim dal, nove kraljice izvalile. — Čez 14 dni bo panj, kateremu si po tej poti pomagal, že novo mlado kraljico imel, in jo bo morebiti tudi srečno opSemenil.
Na ta način brezmatičnim panjem k novim kraljicam pomagati je prav gotovo dobro , vendar pa le takrat, če ni že prepozno; ko bi pa hotel panju, kateri ti je pri prašenji matico zgubil, še le malo poprej, kakor čebele v ajdo pošlješ, mlado zalego dajati, da bi si novo kraljico izlegel, je bolj prav , da tak brezma-tičen panj s kakim drugim zediniš, kateri že dobro matico ima; zakaj dasiravno je gotovo, da ti bo brezma-tiČen panj, kateremu, na priliko, še le okoli sv. Jakopa mlado zalego daš , novo kraljico izlegel, je vendar zelo zelo negotovo, da jo srečno oplemeniš, ker boš moral namreč čebele že v ajdo poslati, kedar bo ravno mlada matica izležena , bo moral tedaj tak panj , ko bo že v ajdo letel, mlado kraljico plemeniti, pa jo bo , kakor sem že zgoraj omenil, večidel zgubil, ker jo bo v prevelikem šumu prašil, in tako boš večidel praznega iz ajde dobil.
Pa ne le takim izrojenkam, ki so pri prašenji matice zgubili, ampak sploh vsakemu izrojenku, posebno pa takemu, kateri se je zelo izrojil, je dobro, če ni že prepozno, kacih 6—8 dni potem, ko je rojiti nehal, en sat z mlado zalego dati, če se tudi še prav nič ne ve, da bi bil ob matico prišel, da si začne , če je matico morebiti že zgubil, ali jo pa še zgubi, brez odloga novo leči, če je pa ne zgubi, bo vsaj bolj močaa, ker bodo čebele, katere bo iz pridanega zaleženega sata izvalil, v njem ostale. Ravno na tem satu, v katerem na ta način izrojenku nekatere dni potem, ko je rojiti nehal, mlade zalege daš, boš pi tudi prav lahko spoznal, al ti je ta izrojenk svojo poprejšnjo matico srečno ople-menil, ali si je moral novo izleči. Ce boš namreč na tem dodanem satu zapazil novorejene matične zibelke, je gotovo, da je panj pri plemenjenji svojo prvo matico zgubil in si novo leže; če pa na tem satu nič matičnih lončekov ne vidiš, smeš zopet po pameti soditi, da ti je ta izrojenk že svojo poprejšnjo matico srečno opiemenil.
(Dalje prihodnjič.)
393
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
XI.
Kdor ima nove Kranjske panjeve, si more tudi že poleti, če je letina za čebele dobra, marsikateri sat prav lepega medu pridobiti, ker lahko vsak poln sat iz panja vzame in namesto njega prazen sat v panj vtakne, da ga čebele zopet hitro napolnijo. Ce so taki z medom napolnjeni satovi, katere čebelar poleti iz svojih panjev vzame, popolnoma brez vse zalćge, jih lahko proda ali pa z medmetalnico sprazni, ali pa sicer tako ali tako v svoj prid obrne, kakor mu bolje kaže; če pa v katerem med medom tudi še kaj zalege zapazi, naj pa tak sat temu ali unemu bolj slabemu panju da; tako bo revežu v dvojnem oziru pomagal: dal mu bo potrebnega živeža, da mu potem ne bo treba klasti, s pridano zalego mu bo pa pripomogel, da si bo kolikor toliko več čebel zaredil in tako bolj k moči prišel.
XII.
Pa še eno prednost imajo dzierzonizirani pan-jevi , katere navadni Kranjski panjevi nimajo, ali vsaj v toliki popolnosti ne; namreč to, da čebelar tudi prav lahko zabrani, da mu kak panj prepozno ne roji.
Večkrat se prigodi, da kak prvi roj, ali pa še celo kak drujec, malo časa prej, ko je treba čebele v ajdo poslati, ali pa še celo takrat, kedar čebele že ajdo berejo, še roji. Vsak čebelar pa ve, da je to slabo; zakaj roj tacega panja si ne more več kaj prida pomagati, ker je že prepozno , tak izrojenek sam pa večidel ob matico pride zato, ker jo v ajdovi paši med velikim tropom čebel malokdaj srečno vplemeni. Zato se tudi izurjeni čebelarji na mnoge načine prizadevajo, da bi svojim panjem tako prepozno rojenje zabranili. Tako, na priliko, panjem škatlje nakladajo, matično zalego iz njih trgajo itd., pa vse to včasih nič ne pomaga; panj vendar le roji.
Ako imaš nove Kranjske panjeve, prav lahko vsakemu panju vbraniš, da ti prepozno rojil ne bo, in sicer tako le:
Vzemi panj , kateri ti hoče prepozno rojiti, iz ul-njaka, odkrij ga in vzdigni sat za satom iz njega. Ce že na kakem satu matično zalego zapaziš, jo pokončaj. Ker lahko vsak sat posebej iz panja vzdigneš, boš tudi lahko vsak lonček, v katerem je matična zalega, dobil, da jo pokončaš. Ko si to dovršil, vzemi sitnežu še kaka
dva sata, katera sta zelo z zalego napolnjena, in daj mu namesto njih dva prazna sata, al če hočeš, kar je še bolje, le dva prazna satnika ali romčeka. S tem, da si panju dva sata, ki sta z zalego napolnjena, vzel, si mu tudi že veliko moči vzel; vzel si mu namreč toliko Čebel, kolikor se jih bo iz teh dveh zaleženih satov izleglo. Panj, kateremu si tako veliko škodo naredil, si bo vse prizadjal, da bi to škodo, kakor hitro mogoče, zopet popravil, posebno če mu namesto dveh odvzetih satov, ki sta bila polna zalćge, le dva prazna satnika ali romčeka daš. Delal bo na vse kriplje tako, da se boš čudil, dva nova sata, ker čebele med satovjem ne morejo praznega prostora trpeti. Ako ti panj, potem ko je to škodo popravil, se le rojiti hoče, vzemi mu zopet kaka dva z zalego napolnjena sata, in daj mu zopet namesto teh dve prazni letvici ali dva prazna romčeka itd. Tako utegneš dvakrat, trikrat, ali če se ti potrebno zdi, še večkrat narediti, potem ti panj gotovo rojil ne bo.
Imel sem pred nekaterimi leti prveca, kateri mi je blizo sv. Jakoba še po vsi sili rojiti hotel, pa nisem mu pustil; jemal sem mu zalege polne satove, enega za drugem tako dolgo, da sem mu jih sčasoma devet pobral ; siromak je delal nove satove, kakor hitro je mogel, in jaz sem mu jih jemal, na zadnje je vendar sprevidel, da nič ne opravi, in prešle so mu neumne muhe, tako pozno rojiti.
Ako bi pa še pri vsem tem kakemu panju ne mogel ubraniti, da bi ti prepozno ne rojil, mu lahko tudi prav vse zaležene satove pobereš, in mu namesto njih samo prazne satove daš, potem naj ti pa sitnež roji, če more.
Pa me boš morebiti vprašal: No! — kam bom pa dejal z zalego napolnjene satove, katere sem panju, ki mi je prepozno rojiti hotel, vzel?
Prijatelj ! če imaš panjeve s premakljivim satovjem, boš imet med njimi tudi gotovo nekatere bolj pičle drujce, tretjiče itd. Daj vsakemu teh revežev en sat, ki je poln zalege, al pa tudi dva, če ju more obsesti, da se mu zalega ne prehladi, in tako imaš dvojin dobiček : sitnemu panju si vbranil, da ti ni prepozno rojil, svoje bolj slabe panjeve si pa k moči pripravil, da so zdaj dobri.
Ce čebelar na ta način ravna, da svojim premočnim panjem nekatere z zalego napolnjene satove odvzame, in te satove potem svojim bolj slabim panjem dd , zamore vse svoje panjeve tako vravnati, da so skoraj vsi enake moči, kedar jih v ajdovo pašo pošlje.
(Dalje prihodnjič.)
408
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
(Dalje.)
Po vsem tem mislim, da sem vse poglavitniše prednosti Dzierzonove sisteme razložil, zraven tega pa tudi dokazal, da tudi z dzierzoniziranimi Kranjskimi panjevi vse tiste koristi in dobičke lahko dosežemo, katere oče Dzierzon svojim izvirnim panjem pripisuje. Ni nam tedaj treba, da bi si iz daljnih krajev za drage denarje izvirnike Dzierzonove naročevali, ampak le tega nam je treba, da se vsi novih Kranjskih panjev poprimemo.
Kes je sicer tudi, da so novi Kranjski panjevi malo draži, kakor stari zato, ker se za satnike ali romčeke malo več lesa potrebuje, pa tudi mizar nekoliko več dela ima; al njihova cena ni še v nobeni primeri s ceno izvirnih Dzierzonovih panjev.
Dasiravno pa novi Kranjski panjevi čebelarju malo več stroškov prizadenejo, kakor stari, se mu bodo ti obilniši stroški v kratkem prav dobro povrnili, ne le s tem, da z novimi panjevi gotovo lahko z veliko večim dobičkom čebelari, kakor s starimi, ker ima čebele tako rekoč popolnoma v svoji oblasti, ampak tudi s tem je na dobičku, da veliko manj dražega časa potrati, ako z dzierzoniziranimi panjevi čebelari, kakor pa če se starih drži. To sem že zgorej dokazal, posebno ko sem od narejanja rojev govoril.
Tukaj mi utegne kdo ugovarjati, da je sicer verjetno, da se čebelarju veči stroški dzierzoniziranih panjev kmalu povrnejo, vendar to se zgodi le takrat, kedar si nove panjeve, ki si jih je napravil, sam za-se prihrani. Al mnogo čebelarjev je posebno tukaj na Goren-skem, ki čebele s panjevi vred pred ajdovo pašo pro« dad6; tem nikakor ne kaže, da bi stare panjeve opustili in si dražjih dzierzoniziranih napravljali, ker jim kupci
teh večih 3troškov ne bodo hoteli povrniti. Ta ugovor ima sicer na videz res nekaj v sebi, a le na videz; v resnici je pa popolnoma prazen.
Kdor namreč čebele pred ajdovo pašo prodaja, jih bo prodal ali takemu kupcu, kateri jih bo za pleme ohranil, ali pa takemu, kateri jih bo potem, kedar bodo ajdo obrale, strgal, ter med in vosek v svoj prid obrnil.
Ako imaš čebele v dzierzoniziranih panjevih, in jih pred ajdovo pašo takemu kupcu prodaš, kateri jih misli za pleme ohraniti, ti bo gotovo, ako je le količkaj umen čebelar, rad toliko več za-nje dal, kolikor več stroškov so ti panjevi zavoljo tega prizadjaii, ker imajo premakljivo satovje.
Ako pa čebele takemu kupcu prodaš, kateri jih bo potem, kedar bodo ajdo obrale, strgal, prodaj jih s tem pogojem , da ti bo prazne panjeve s satniki vred potem nazaj dal, ko med in voŠčino iz njih pobere.
Pa na to mi boš morebiti odgovoril: No, mi ne bo zopet to več stroškov prizadjalo, da moram prazne panjeve nazaj domu spravljati? — Da ti bo to prevaže-vanje praznih panjev res nekaj stroškov prizadjalo, se ne da tajiti, a vendar gotovo še polovice toliko ne, kolikor ti jih prizadene to, če si moraš vsako leto toliko, če tudi le navadnih Kranjskih panjev na novo narediti, kolikor si jih poprejšnje leto pred ajdovo pašo prodal. Le zopet računajmo! Ti imaš, na priliko, svoje čebele v starih Kranjskih panjevih z nepremakljivim satovjem. Prodaš jih navadno pred ajdovo pašo vsako leto en voz, to je, 40 panjev; po takem moraš vsako leto zopet 40 panjev na novo narediti. Računajmo en navaden Kranjsk panj, ki je iz nova narejen, le po 40 soldov, tedaj te bo stalo 40 panjev = 16 goldinarjev. — Ako si dzier-zonizirane panjeve napraviš, in jih tudi 40 pred ajdovo pašo s tem pristavkom prodaš, da prazne panjeve po dokončani ajdovi paši nazaj vzameš, te bo to prevaže-vanje 40 praznih panjev k večemu kacih 6 gold. stalo, če jih tudi, postavimo, iz Ljubljanske okolice nazaj na visoko Gorensko spravljaš.
Iz rečenega je tedaj razvidno, da tudi tisti čebelarji, kateri čebele pred ajdovo pašo prodajajo, ne bodo imeli zavoljo tega nobene škode, Če si nove Kranjske panjeve s premakljivim satovjem napravijo, ampak vsako leto še precej dobička, če si takrat, kedar čebele prodajajo, prazne panjeve nazaj izgovore.
Z mirno vestjo si tedaj upam svoje nove Kranjske panjeve našim čebelarjem priporočati, ker me je 181etna skušnja obilno prepričala, da so v vsakem oziru veliko boljši, kakor pa stari z nepremakljivim satovjem. —
(Konec prihodnjič.)
409
416
Novi Kranjski panj
po Dzierzonovi osnovi.
Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji.
(Konec.)
Naj s tem sklenem svoj spis s prisrčno željo, naj bi to moje delo vsaj nekoliko v to pripomoglo , da se čebeloreja pri nas še na višo stopinjo povzdigne. To se bo pa tudi gotovo zgodilo , ako se bodo naši čebelarji zanaprej po teh naukih in vodilih ravnali, katere sem jim v tem spisu nasvetoval; zakaj vse, kar sem pisal, pisal sem po mnogoletnih lastnih skušnjah, „skušnja je pa —- kakor pregovor pravi — najboljša učitelj ica." Zato pa smem tudi brez skrbi reči, da vse, kar sem govoril, je popolnoma gotovo, resnično in zanesljivo.
Vem sicer, da so Slovenci in med njimi še posebno Kranjci že od nekdaj sloveči čebelarji; mislim tudi, da se že sedaj s čebelorejo obilniši pečajo kakor vsak drug narod našega cesarstva, a pri vsem tem se vendar tudi upam trditi, da bi se na Slovenskem lahko še veliko več pričebelarilo kakor dosedaj; zakaj lega naše dežele je za čebelorejo posebno ugodna, naše gore in doline so spomladi in poleti polne cvetlic, tudi ajda se pri nas vsako leto obilno seje itd. Res je, da imamo že sedaj v naši mili domovini veliko čebel, res je pa tudi to, da bi jih lahko še polovico več imeli, kajti veliko je pri nas še celih vasi, veliko, posebno po goratih krajih, posamesnih posestev, kjer bi lahko veliko čebel preživeli in si tudi s Čebelorejo lahko marsikater goldi-narček pridobili, pa jih nič nimajo.
Dragi rojaki! poprimite se toraj Še obilniše čebelo-reje, poprimite se pa umne čebelo reje: zares umno pa zamore le tisti čebelariti, ki stare panjeve popusti in se poprime panjev s premakljivim satov jem po vodilih, ki nam jih je dal Dzierzon, v resnici oče pomlajenega umnega čebelarstva. *)
*) Nekoliko vrstic temu Članku in pa popravke nekaterih tiskarnih pogreškov dodam v knjižici, katero bo slavna c. k. kmetijska družba Kranjska izdala.                                  Pis.