AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MOANING DAILY NEWSPAPER NO. 14 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 17, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. si Anglija ne prizna nevtralne zone 300 milj ob ameriškem ozemlju Washington, D. C. — Angleška viada je sporočila 21 ameriškim lepubhkam, da ne prizna nev-\ Z°ne' ki se izteza 300 1J ,daleč in vzdolž ameriškega rml? t6r svari> da bi znalo to ' w!; ,do nesP^ra2uma, če se bo lad? kaznovati angleške bojne vic Pri lzvrševanju njih pra- 1; j n,AnglJja Je Plovila svoj korak f g Predsednika Panamske repu-, Je bil eden 21 zastopni- ci v ameriških republik, ki so 2ega °kt0bra ločili to nev-1'"°. Zono- Pripravljena pa je zon sPoštovati to nevtralno L f dobi zagotovilo, da ta realna zona ne bo služila nemškim ladjam kot zavetišče. W a je od^ovorila na pro- ml fkih rePublik radi spopada med angleškimi bojnimi la-^mi in nemško ladjo Graf Spee ttnS-tafki °bali- torej v no" imajo nra, 80 mnenJa' da |ono počiti nevtralno tega r,n A , •' h ozemlja, eeprav Ustave °Čaj° mednarodne po- Ameriški četvorčki se dobro počutijo ShoHS?rL.^labama- — Družini Wo lk ?:l v nede.jo rojeni čelni/' n dekHce in ^eček. Dru-£ stanuj v tukajšnjih hribih, .kolibi, ki ima samo pet ot i l3l'užina inl}l prej star i n°, katerih najstarejši je liinut V teku ene ure in 20 so prišli vsi štirje na svet in vsi h u tehtajo ]g°f razviti" Skupn° stir f»ntov. Deklice so kr-Zen| Vero, Upanje in Ljube-dečlca pa niso še izbrali O 0- Kot Agnes Raztresen torek poročali, je v P°znana ^ ob petih preminila Raztresenl'°jakinja Mrs- AS;nes let. Bolehal"0''.' Konda> stara 64 tv°udom in a eno Ieto za mr~ si ni mogla ievmnog° trpela, ker J'e bila iz p0magati. Doma Jernej na D07e?V°ga' fara ŠL Je Prišla v An,! fkem' odkoder tomoZ-T 19°3; V Jožefo trV zapušča sestro ki je \ kaj Pa soproga Filipa, Vrhniko °ima °d sv- Jošta nad pek, v ®estro Rozalijo Kau-sestr0 111 Pa zapušča S.Mary Dular- Zad" na 6i. ce*t ta y°dila slaščičarno štva Svoh \Bila Je članica dru- Trupl0 iež' Venke št. 2 SDZ. Grdina j 1 J Pogrebni kapeli A. Ši Pog'^n0^ odkoder se vr- V6tih *iutr V Petek ob d'e" ln na Caivaj v cerkev sv. Vida Počiva v mary Pokopališče. Naj ^'enju, pre^u Po prestanem trp-' naše globok im Pa izrekamo Na h iS0Žalje" Mrs. Postelji TurnerRd Natlačen, 4624 eni stran' ^ Zadel mrtvoud po Zdravnik^1 ^ ohromil ude- FRANCIJA JE IZKLJUČILA KOMUNISTE Paris, 16. jan. — Z geslom, da "kdor udari Hitlerja, mora udariti tudi Stalina," je francoska poslanska zbornica z 521 proti 2 glasovoma izključila 63 komunističnih poslancev iz zbornice. Obenem je zbornica odločila, da se vrže iz mestnih služb vse uradnike komunističnega mišljenja, ki se niso odpovedali stranki pred 26. oktobrom. Senatna zbornica bo o tem glasovala v četrtek. Dvanajst od 75 komunističnih poslancev bo obdržalo svoje sedeže, ker so se odpovedali stranki, ali isto javno obtožili pred 26. oktobrom, ko je francoska vlada uradno razpustila komunistično stranko. Od teh izločenih poslancev jih je 36 v ječi, 17 jih je bilo mobiliziranih in deset se jih nekje skriva, ali so pa pobegnili iz dežele. Italija bo posvarila Nemčijo, naj ne raztegne vojne na nove dežele Rim, Italija. — V uradu tuje-zemskega ministrstva se opaža zadnje dni nenavadna živahnost. Vse to se pripisuje najnovejšim dogodkom na Nizozemskem in v Belgiji, kjer pričakujejo nemškega vpada in se mrzlično pripravljajo nanj. Z gotovostjo se pričakuje, da bo' Italija pretrgala svoje vezi z Nemčijo, če vpade ta v Belgijo in Nizozemsko. V tem se vidi vpliv žene laškega prestolonaslednika, ki je bivša belgijska princeza.. Zadnji teden je bil tukaj nizozemski zunanji minister Colijn, ki je imel tudi razgovore z laškim zunanjim ministrom Cianom. Italijanski vladni krogi ne verjamejo, da bi Hitler resno imel namen napasti Belgijo in Nizozemsko, da bi od tam udaril v Francijo. Mussolini bo gotovo posvaril Hitlerja, če se bo pokazala kaka resna nevarnost, naj ne raztegne vojne na nove dežele in to zlasti na popolnoma nevtralne dežele, kot sta Belgija in Nizozemska. 11 Pa jo, da bo okreva-so začasno zabranje- ni, ker m* S° začasno zabranje-len mir ia .imeti bolnica popo- en mir ^ i- --------- ' ženi zdr' lmo- da bi se dobri niCa i - ® kmalu Povrnilo. Bol- 1 Frank w poznanega čevljarja natlačena. y. letnica poroke L eraj sta obhajala 30 letnica m zakonskeKa življie- s63llrai^m in Mary bencin, ^ Carl Ave. Bog vaju živi še born let °b zlati Poroki ga bo*o pa pili, kaj ne? Novi stroški elektrarne Povečana mestna elektrarna, ki bo izgotovljena v januarju prihodnjega leta in ki bo veljala $6,500,000, bo ostala brez dela, če se ne bo dobilo najmanj $1,-000,000, da se napelje novo žično omrežje do odjemalcev, trdijo mestni inženirji. Denar se bo moral dobiti od zaslužka sedanje elektrarne, kar pomeni, da bo moralo mesto plačevati svoje račune za razsvetljavo. Mesto dolguje elektrarni za lansko leto $500,000.00. Društvo "Cerkniško jezero" Društvo Cerkniško jezero št. 59 SDZ je izvolilo za letos sledeči odbor: Presednik John Ro-žanc, podpredsednik Frank Jereb, tajnica Martina Hribar, 16813 Grovewood Ave., zapisni-karica Uršula Branisel, blagajnik Louis A. žele; nadzorniki: Julia Duša, Tony Weiss in Andy Jerman. župan Burton odnehu je Clevelandski župan Burton, ki je vprašal mestno zbornico, da odobri 8.7 tisočink davkov za vzdržavanje mesta, je zdaj pri volji, da se to nekoliko zniža, če bo mogla mestna zbornica kaj odsekati od raznih izdatkov. Anglija je ukinila vse dopuste vojakom na francoski fronti London. — Vsi dopusti angleškim avijatičarjem na francoski fronti so bili ustavljeni. S tem hoče Anglija povedati, da bi vsak poskus od strani Nemčije vpasti v Belgijo in Nizozemsko naletel na popolen odpor na suhem, na vodi in v zraku. Tudi pehoti na zapadni fronti so bili ukinjeni vsi dopusti. Položaj na belgijski in nizozemski meji ni sicer več tako napet, toda vse je pripravljeno, da se sprejme nemški vpad z združenimi silami Anglije, Francije, Belgije in Nizozemske. Medtem se pa vojna na morju še vedno nadaljuje. V Biskajskem zalivu je bil torpediran včeraj nizozemski parnik Arend-skekr. Posadka se je l^ešila, ladja se je pa potopila. Nemška letala so bombardirala angleško ribiško ladjo William Ivey v Severnem morju. Posadko so rešili. Ministrstvo za transportacijo naznanja, da je bilo v decembru ubitih 1,155 oseb samo radi tega, ker morajo biti ulice ponoči temne. Lcndon, 16. jan. — Mornariško poveljstvo danes uradno priznava, da so bile uničene tri angleške podmornice s posadko vred. Podmornice so: Seahorse, Undine in Starfish. Te podmornice so krožarile ob nemški obali in so imele skupno posadke 107 mož. To so prve angleške podmornice, ki so jih Nemci potopili v tej vojni, medtem, ko so zavezniki potopili Nemcem že 30 do 40 podmornic. -c- Senat je odobril Murphya Washington, D. C. — Senat je odglasoval, da potrdi imenovanje Frank Murphya članom najvišje sodnije Zed. držav, Robert H. Jacksona kot generalnega pravdnika in Francis H. Biddle kot generalnega solicitorja. Mladinska godba sv. Vida Sledeči odbor je izvoljen za leto 1940: Predsednik Josip Grdi-na, podpredsednik Joseph Matja-šič, tajnica Frances Novak, bla-gajničarka Agnes Klemenčič, zapisnikar Rudy Klemenčič; nadzorniki: Anton Orehek, Mary Longar, Frank Zobec, Julia Bo-kar. Seje se vrše vsako 3. sredo v mesecu v stari šoli sv. Vida v 2. nadstropju. Prihodnja seja se vrši danes zvečer ob 8:30. Starši so prošeni, da se udeleže polno-številno. Važna seja Samostojno podporno društvo Cvet ima važno sejo v nedeljo 21. januarja ob eni uri popoldne v SDD. Prošeni so vsi člani, da bodo navzoči. čE RES POMAGA. Darlington, S. C. — Policija je prijela neko 80 letno zamorsko ženo, ki je prodajala vino brez licence. Pred s o d n i k o m je rekla, da ji je dobro znano, da je tako prodajajanje pijače prepovedano, toda ona da je prodajala vino samo njih zamorskemu pridigarju, da bo lepše pridigal. -o-- Skoro vsaka država bo imela svojega kandidata v primarnih volitvah Washington, D. C. — Predsedniški kandidati republikanske kot demokratske stranke se pripravljajo, da se zaženejo v primarne volitve, pri katerih bodo pooblastili delegate in ki bodo izvoljeni z namenom, da pri narodni konvenciji glasujejo samo za dotičnega kandidata, za katerega so se izjavili, ko so kandidirali pri primarnih volitvah. Toda, kakor je videti, razni kandidatje ne bodo imeli dosti prilike iskati delegatov v drugih državah, ker skoro vsaka država ima svojega domačega kandidata. Tako se govori, da senator Taft ne bo šel nikamor iz drža-vfe Ohio v primarne volitve. Enako je izjavil podpredsednik Garner, da ne bo iskal v Ohio delegate, če bo iste hotel imeti senator Donahey. Tako bodo prišli na konvencijo delegatje, iz posameznih držav, ne da bi bili vezani na koga drugega, kot na kandidata iz domače države, kateremu bodo dali glas pri prvem glasovanju. Potem se bo šele začelo bara n tati z glasovi. Pridna trgovca John Sušnik in Jerry Bohinc, lastnika Norwood Appliance & Furniture, sta dobila lepo priznanje od družbe, ki izdeluje in prodaja Frigidaire ledenice, da sta pet let zapovrstjo prodala predpisano kvoto teh ledenic. V znak priznanja sta dobila vsak eno zlato zaponko s petimi de-manti. Zahtevajo zaostalo plačo Zveza mestnih delavcev v Cle-velandu, ki so pod civilno službo, je napravila zahtevo pri žunanu, naj mesto preskrbi uslužbencem zaostalo plačo, ali bodo pa prisiljeni poslužiti se postavne poti. Mestni uslužbenci imajo dobiti dvotedensko plačo še od maja 1938. ženska priznala umor Mrs. Susan Banko iz Lake-wooda, je včeraj priznala pred sodnikom Merrickom, da je šla meseca oktobra v stanovanje svojega ločenega moža, ki ga je dobila spečega nž divanu. Oddala je tri strele v njegovo glavo. Obsojena je bila za vse življenje v žensko kaznilnico v Marysville, Ohio. Položaj v Skandinaviji vedno bolj napet Hrvatje so veselo sprejeli regenta Pavla v Zagrebu Zagreb, Jugoslavija. — V nedeljo popoldne se je pripeljal v Zagreb princ regent Pavel s svojo ženo Olgo. To je bilo prvič,'ska in Norveška sta skoro ob da je kak član vlade obiskal pre-j istem času poslali protest v Mos-stolico Hrvatov, odkar je bil v kvo, ker ruska letala ne upošte-Zagrebu kralj Aleksander leta'vajo nevtralnost teh držav. Švedska in Norveška sta protestirali v Moskvo, da so ruski letalci kršili nevtralnost teh dežel. — Med Rusijo in skandinavskimi deželami je položaj skrajno napet in vsak čas se pričakuje resnih dogodkov. Copenhagen, Danska. 1933. f Regent Pavel bo ostal v Zagrebu tri dni in bo stanoval v banski palači. Regenta Pavla in Olgo sta sprejela na kolodvoru dr. Vladko Maček, vodja Hrvatov in ban dr. Ivan šubašič. S kolodvora se je vila povorka v stolnico sv. Marka, kjer se je pela zahvalna pesem radi pobotanja med Hrvati in Srbi. Ves Zagreb je bil praznično oblečen. V sijajni povorki je bilo 15,000 okoliških kmetov, ki so še pred enim letom nasprotovali vladi. Hrvatje so pokazali, da so hvaležni regentu Pavlu, ki jim je dal mnogo avtonomnih pravic. Debata v senatu glede kredita Fincem Washington, D. C. — Predsednikovo pismo na senat, da bi odobril kredit Fincem, je naletel na oster odpor, čeprav je Roosevelt izrecno poudarjal, da bi rabili Finci ta kredit samo za nakup živeža, pa je rekel senator George, demokrat iz Georgi-je, da bo on proti vsakemu takemu kreditu, ker bi s tem kršili svojo nevtralnost. Roosevelt je v pismu poudarjal, da je absolutno proti temu, da bi se tak kredit rabil za nakup orožja, toda denar, ki bi se porabil edino za nakup živil, bi pa dežele ne zapletel v evropsko vojno. --o- V zadnjo čast Članice društva Svob. Slovenke št. 2 SDZ se prosi, da se poslo-ve od svoje sestre Agnes Raztresen, ki leži na mrtvaškem odru v pogrebnem zavodu A. Grdina in Sinovi, 1053 E. 62nd St. Demokratska seja Danes zvečer ob 7:30 se vrši seja Slovenskega demokratskega kluba 32. varde in sicer se vrši v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi člani pridite! Novorojenček Družini Anton Strniša ml švedska in Norveška sta naročili svojima poslanikoma v Moskvi, da vložita protest pri sovjetski vladi. Protesti so sledili obdol-žitvi Rusije, da Švedska in Norveška ne izvajata svoje nevtralnosti, ker pomagata Finski v njenem boju z Rusijo. švedski protest se nanaša na bombardiranje švedskega otoka Kallaks po ruskih letalcih. Otok leži na zapadni obali Botniškega zaliva. Devet ruskih letal je metalo bombe na otok. Ta otok se nahaja 60 milj od najbližje finske točke, torej ga Šved- Rusi niso bombardirali po pomoti. Norveška je pa protestirala,, ker so zadnji teden leteli ruski a vi jatičarji nad n o r v e š k i m ozemljem in da je eno rusko letalo celo pristalo na norveškem ozemlju. Medtem pa švedsko časopisje piše, da bo narod še naprej pomagal Finski. Obe, švedska in norveška viada sta pojasnili Rusiji, da je pač naravno, če narod pomaga sosedni Finski. Toda vsi prostovoljci, ki so odšli na Finsko, so šli neuradno. Narod v obeh skandinavskih deželah je pa ene misli, da se ne more Fince prepustiti njih usodi v njih boju za svobodo. Rusija apelira na Švedske delavce Copenhagen, 16. jan. — Rusi so po radiu iz Moskve v švedskem jeziku apelii'ali na švedske delavce! naj ne gredo na pomoč Fincem. Govornik je dolžil švedsko vlado, da zakriva brezposelnost v deželi in indirektno sili delavce, da gredo na Finsko, ker jim vlada doma ne da dela, niti brezposelne odškodnine. Dalje je govornik obdolžil švedsko vlado, da je ukazala 1,000 zidarjem, naj gredo na Finsko in istočasno švedsko časopisje straši delavce, da bo nastala v deželi velika brezposelnost. Obratno se pa prostovoljcem na Finskem obeta visoka mezda. švedsko časopisje je danes odgovorilo na obdolžitev iz Moskve, da švedski narekuje Anglija, kako naj vodi politiko. Časopisje izjavlja, da se švedska politika ustvarja v Stockholmu in ne v Londonu. Obenem švedsko časopisje zavrača sovjetsko obdolžitev, da sta švedska in Norveška kršili svojo nevtralnost, kar je nemogoče v očigled dejstva, da Rusija še danes ni uradno napovedala vojno Finski, RUSIJA ODLIKUJE HRABRE VOJAKE Moskva. — Sovjetska vlada je odlikovala 2,608 vojakov, ki so se posebno "izkazali" na finski fronti. Nekateri so dobili Leninov red, ki je najvišje odlikovanje v Sovjetiji, drugi red rdeče zastave itd. -o- Prometna nesreča Včeraj zjutraj je obiskal Cleveland snežni vihar, ki je nosil sneg in ostro sapo preko jezera od kanadske strani. Promet se včeraj zjutraj je mnogo trpel radi viharja. Ulične kare so ime- je rodil sinček. Dekliško ime ma tere je bilo Hvala. Naš pokloni/* PO^P01.ure zamude. Avtomobr Peta obletnica Danes se je brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Frank Kolencem ob priliki pete obletnice njegove smrti. Mrs. Roosevelt ni proti porodni kontroli Washington, I). C. — Mrs. Franklin Roosevelt je izjavila, da ona osebno ni proti porodni kontroli, toda da tega ne želi vsiljevati drugim. "Jaz nikdar ne nasprotujem idejam, ki bi imele kako veljavo za nekatere ljudi, toda svojega mišljenja ne maram nikdar vsiljevati drugim," je rekla Mrs. Roosevelt. -„—o-- Kam bo zdaj najprej Nemčija udarila? MEHIKANCI IŠČEJO NACIJE Mexico, City, Mehika. — Predsednik Cardenas je ukazal tajni policiji, da izsledi nacijske agen-sti skoro niso videli poti pred te, ki imajo nekje v tem mestu seboj. To je bil tudi vzrok, da'glavni stan, odkoder namerava-je nek avto povozil Johna Ogriz-j jo vršiti sabotažo v Zed. državah, ka, ki je hitel 6ez cesto na zapad-; Nobenih aretacij še ni bilo izvr-ni 98. cesti in Lorain Ave., da bršenih, toda policiji je znano, da šel na bus. Ogrizek je bil star,se naciji zanimajo za tovarne 58 let in je stanoval na 13411 i letal in tovarne vojnega mate-Puritas Ave. riala v Zed. državah. Paris, Francija. — Francoski da so dospele nemške mehanizi- čete na gotove točke j vzhodni Poljski, ki jo imajo tujezemski urad je izdal svarila, rane proti možnemu skupnemu udaru, . „ .. . XT v.. ... posesti Rusi, zlasti pri Lwowu in Rusije m Nemčije v zapadni in. T ' . .. , , . . iStryju. Iz tega se da sklepati, vzhodni Hivropi. Istočasno je da mis]ita Ruai ja in Nemčija na Skandinavijo in na Vedno bolj se govori v Francija zagotovila vse nevtral-1 ujdariti ne države, da jim bosta prišli na Balkan. pomoč Anglija in Francija, če bo potreba nanesla. Z vso gotovostjo se trdi, da se opaža nenavadno pripravo od strani nemškega vojaštva vse skozi ob nemški meji pri Nizozemski in da so na gotovih krajih koncentracije vojaštva. Dalje poroča tujezemski urad, diplomatskih krogih, da bosta Rusija in Nemčija združili vojaške sile in udarili na skandinavske in balkanske države. Nem čija je tučli dovolila Rusiji, da sme prevažati svoje čete preko Slovaške, če bo hotela udariti na Ogrsko ali Romunsko. Vidi se, da. je Nemčija trdno odločena dobiti na ta ali oni način razne potrebščine, ki jih rabi za nadaljevanje vojne in bo v ta namen tvegala vse. Kar se tiče sirovin je Nemčija v težkem položaju. Tako je padel, na primer, dovoz olja od 87,000 ton v novembru na 15,000 ton, ker je Donava zamrznila. V evropskih diplomatskih krogih se govori, da je Hitler deset d A i okleval, če bi udaril na Belin Nizozemsko ali ne. Naj-se ja mislilo, da bo ukazal gijo prej napad na 15. januarja, toda ker ukaza ni bilo, se pričakuje odločitve v prvih dneh februarja. Vabilo k sodelovanju ^ v petek dne 19. januarja se vrši v glavnem uradu Slovenske dobrodelne zveze na 6403 St. Clair Ave. ob pol osmih zvečer, prvi sestanek zastopnikov vseh slovenskih in jugoslovanskih bratskih podpornih organizacij, da se bomo dogovorili glede vseh potrebnih priprav za prvi skupni narodni ples, ki se bo vršil dne 30. januarja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju povodom rojstnega dneva našega predsednika Franklin D. Roosevelta. Ameriški narod v splošnem praznuje ta dan z raznimi prireditvami, katerih preostanek je namenjen v blagi namen boj proti otroški paralizi. Vljudno vabimo tudi vse druge, da se pridružite naši akciji in z vašim sodelovanjem pripomorete do večjega uspeha. John Gornik, gl. tajnik. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50, Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raanašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, "1878. No. 14 Wed., Jan. 17, 1940 Zamorec v žehti Poslušajte najnovejše svetovne dogodke: Rusi so z letali zagrnili Finsko, Belgija in Nizozemska mobilizirata, predsednik Roosevelt pozivlje kongres za materialno pomoč Finski, japonski kabinet se je odpovedal, Tone Šabec je pa v sveti jezi. bo gotovo dobil lepo plačilo. Tam bo lahko pred rdečim tro-nom storil še več za razširjenje boljševizma, kot pa more storiti med ameriškimi Slovenci. Taki ljudje, ki se ne strinjajo z ameriško vlado in Ame-rikanci sploh kar se tiče položaja med Finsko in Rusijo, sploh niso vredni, da bi živeli pod gostoljubno zvezdnato zastavo. Taki ljudje naj bi šli v Moskvo, kjer bi pela nagajka po njih hlapčevskih hrbtih, da bi se jim krivili do tal. Torej, ljubi Tone Šabec, ti na levo, mi na desno in naj se naša pota nikjer ne srečajo, to je naša želja. Sicer je pa prav lahko mogoče, da je Šabec porabil naš list za sredstvo, da pokaže elevelandskim komunistom, da ni pittsburškega Napreja prav nič potreba v Clevelandu, ker je tukaj en komunističen list dovolj. Zato je Šabec z Enakopravnostjo postal komunistični agitator, ker se boji Napreja. Saj je Tone še pred par dnevi vpil: "Mi ne maramo Na- Koliko koristnih reči izdelujejo iz kosti V Nemčiji se vse smotrno izkorišča. Zato je tudi nastala zadnja leta v Nemčiji vrsta industrijskih podjetij, kjer predelujejo reči, o katerih se je še nedavno mislilo, da spadajo samo na smetišče. Ena takih navidezno nepotrebih reči je kost. Tudi v drugih državah so prišli zadnje leta na to, da se lahko porabi kost kot važna sirovina, toda nikjer je ne izkoriščajo tako preja v Cleveland!' Torej se ga mora že bati! In ker Šabec' mnogostransko kakor v Nemčiji, ni mogel drugače pokazati svoje boljševiške barve, je uda- - — ril po našem listu in pere Stalina na dolgo in široko v dobri veri, da bo to dovolj za lokalne komuniste, da bodo rekli: "Saj res, Naprej ni potreben v Clevelandu, saj imamo Šabca in Enakopravnost!" Pa je najbrže Šabec pripeljal Enakopravnost malo pozno v Stalinov tabor ter bo ostal lepo na dilci, ker mu ne bodo zaupali niti komunisti, niti socialisti, niti naprednjaki, niti nihče drugi. Nihče namreč ne ve, kam jo bo udaril Šabec jutri, ker se vedno zaganja tje, kjer je kaj paše, ne glede na principe in doslednost. Človek ima spoštovanje do največjega političnega nasprotnika, ki je dosleden. Vsak pa prezira švigašvagarje, ki obračajo plašč po vetru nmnt»»»nn»»t»»tumtfflnmttmtt ------------- Za pouk in izobrazbo Piše LOVRENC SUHADOLNIK namreč tudi s tem, da je spre] mal od roparjev nakradeno W go in ga spravljal. Hodniki drj daleč pod sosedno ulico; vis® so 1.5 m, široki pa 2 m. ciiminti rTTTTTTrnTtnttTTTTTTrrTrnnuTturmtta«^ "Win; te verjamete al' pa^tuka Vse take stvari, kot sem J: Bil jc opisal zadnjič, so mi motile r^iavo j£ hod, da bi bil skoro nanj poz^tjblečen Članek 16. Edina'moja sreča je bila, da„k0 obl( DOBER NASVET vsakih par minut "kapnilo," bkoli, 0 Nihče ne mora zanikati, da za- j sem se tako vedno zavedal ^'njemu konske dolžnosti niso velike važ-i nosti do svojega obče spošto^om ^ nosti. Nekateri ljudje se ženijo j nega nosu in mu lepo odmetaV Izmed teh svetovnih novic je brez vprašanja, najbolj važna zadnja, zato se ustavimo za trenutek pri nji in poplo-i in iščejo samo toplih zapečkov.^ V ta razred spada tudi Ena-skajmo temu mogočnemu zagovorniku Stalina Groznega, ki kopravnost, odkar jo urejuje Šabec, ki je pripravljen jutri ga Tone pere pred svetom, še posebej pred našim uredništvom ki se je drznilo (o krivica vseh krivic), in napovedalo konec rdečemu komunizmu. Raketa, ki smo jo spustili pred par dnevi v Moskvo in povedali Stalinu, da je njegov komunizem v zadnjih utrinkih, je zadel Toneta Šabca naravnost v zadnjo plat, da je fante poskočil, zakrilil z rokami, poklical na pomoč vse "božje strele," potem pa stlačil Stalina in vso njegovo rdečo bando v škaf milnice, kjer Šabec pere, menca in ovija rdeče perilo in dokazuje vesoljnemu svetu in še posebej oašemu uredniku, da je bil Stalin upravičen udariti na Finsko, ker je, čujte in strmite, hotel s tem zasigurati svoje meje. Tone Šabec, ki je bil v času svojega žurnalizma že vse, si je? zdaj izvolil novo kariero: zagovornik stalinizma je postal. V njegovih raznobojnih poklicih je prišel s svojimi izbirami že skoro na konec. Ko mu bo kazalo, da ni več zdravo in koristno zagovarjati komunizem oziroma stalinizem, mu ho preostalo samo še eno in to je, da se bo vpisal med fašiste. Tudi to ne bo nič čudnega pri njem, kakor piše Tonei Garden v Prosveti "da bi se najbrže tudi v fašizmu hitro orientiral." Mi v svojem članku "Zadnji utrinki komunizma" nismo niti z besedico omenili "Enakopravnosti," niti Toneta Šabca, ki list urejuje, odkar je izpodrinil Ivana Jonteza, ampak smo pisali samo o komunizmu in Stalinu ter napovedovali njegovo pot nizdol. Kakor smo imeli mi vso pravico, ki nam je zagotovljena v tej deželi, povedati svoje mnenje o komunizmu in njegovi brutalni politiki svetovnega zavojevanja, tako ima tudi Šabec vso pravico, da Stalina in njegovo barbarsko početje zagovarja, zato se ne bomo spuščali s Šabcem v boj, niti v polemiko ali debato, ker ga ne smatramo odgovornim za njegove eskapade na časnikarskem polju, ampak to samo mimogrede omenjamo za zabavo in kratek čas, da pokažemo tistim, ki samo vedo o nekem listu, ki nosi naslov "Enakopravnost," pa ga ne čitajo, najnovejšo politično smernico tega "delavskega lista." List, ki je bil pod raznimi uredniki že v vseh mogočih političnih predelih, je torej postal zdaj popolnoma komunističen. Tako smo dobili Slovenci v Zed. državah dva slovenska lista, ki sta se udinjala Stalinu, to je pittsburški "Naprej" in clev.elandska "Enakopravnost." In ker bo, kakor slišimo, prišel "Naprej" drugi mesec v Cleveland, bodo imeli presrečni Clevelandčani dva komunistična lista, kar bo na vsak način zelo koristno za slovenski Cleveland. V šestih mesecih mora biti v Clevelandu vse za Stalina! Šabec pravi, da je vse ameriško časopisje na strani Finske. Vse ameriško časopisje in Ameriška Domovina! To se pravi, da je poklon, kaj! Naj napravimo tudi od naše strani podoben poklon in povemo, da je vse ameriško časopisje proti Stalinu, zanj je samo Enakopravnost in pittsburški Naprej. Tone Šabec bi bil lahko šel še dlje in rekel, da je 130,-000,000 ameriškega naroda na strani Finske, vse od predsednika Roosevelta, pa do zadnjega cestnega pometača, hal pobijati to, kar je danes z vsemi štirimi podprl. BESES& IZ NAI09A i i i. Še smo prvi Slovenska naselbina Collin-woodu ima še vedno prednost pred drugimi naselbinami po širni Ameriki, da posluje v njeni sredi še vedno največje jugoslovansko društvo kljub temu, da je bilo v zadnji kampanji KSKJ nekoliko nevarnosti, da bi zadela ta čast kako drugo naselbino. Rezultat ob zaključku kampanje je zasigural, da bo ostalo društvo sv. Jožefa v Collinwoodu še vedno največje, kar je pripisati vztrajni, neustrašni in požrtvovalni agitaciji in delovanju gotovih uradnikov in nekaterih članov in članic omenjenega društva. Naše društvo je v preteklem letu napredovalo za 121 čla nov in članic v obeh oddelkih in je bilo vpisane, pri jednoti, za $18,750 nove zavarovalnine in društvo šteje sdaj blizu 1,400 članstva v obeh oddelkih. Vpliv tega društva med narodom postaja vedno večji, kajti posamezne katoliške družine si štejejo v čast in ponos, da se morejo vpisati v katoliška društva kamor že spadajo njihovi sosedje, sorodniki, prijatelji in znanci, kar je vsega priznanja in hvale vredno. S pomočjo naših častitih duhovnikov fare Marijo Vnebovzete, katera rapidno raste in napreduje v moralnem in gmotnem oziru na vse strani pod njihovim spretnim vodstvom. Smelo lahko pričakujemo, da bodo v doglednem času vsi farani in faranke ter njihovi otroci spadali pod zastave katoliških društev v naselbini, kar je edino logično in pravilno. nikov. Vsled slabega vremena udeležba na decemberski seji ni bila nič kaj po vol j na. Apelira se torej na celokupno članstvo, da napolni dvorano na januarski seji. Napredek in uspehi frater-nalizma je veliko odvisen od dobro obiskanih sej. Letna poročila dosedanjih uradnikov, načrti in stremljenja bodočih odbornikov naj vas za-siguraj da je vaša navzočnost potrebna in koristna za razmah in d o b r o bit našega društva in KSKJ. Najmanj 300 članov se pričakuje na to sejo, če vas ne bo, bo tako eden manj. Zadovo Ijno, srečno in veselo novo leto vam želi celotni dosedanji in bodoči odbor ter vam kličemo: Na svitanje 18. januarja v Slovenskem domu na Holmes Ave. Z bratskim pozdravom, Predsednik. Pokažimo v tem smislu in du- Sta i 'i nov is trani' je* pa sTmo Tone Sabecin par°sto komunistov, j ^ vsej širni javnosti, da smo še Šabec nima časa, da bi odgovarjal Tonetu Gardnu v j vedno in tudi ostanemo em m Prosveti, ki mu jih je nametal radi njegovega stalinizma, da I 'sti hčere VERNEGA SLOVEN so cunje kar po zraku frčale. Čas pa si je vzel, da je napadel SKEGA NARODA m nas nobe Ameriško Domovino, ki se ga ni dotaknila z nobeno besedo,'slla niti ga ni imela v mislih, ko je očitala Stalinu oziroma komu-j šib nizmu pohlep po tuji zemlji in zlasti po onem ozemlju, ki gaimentov ne predrugaci. Vse na- ^ ~ «,...<...«.1 1 j. _ • 1 C j._ I un^lvin ^rtlnironni nonronlrn j]fj in pripogovarjanje naših takozvanih "naprednih ele- poseduiejc mali narodiči, ki jih je kruta usoda postavila Sta-!rodno delovanje, napredke f. , : iicnnVii ari mncmfi prlinn m v n V tekočem letu Veselo nov leto želim vsem či-tateljem Ameriške Domovine. Sporočati moram, da se bom tudi v tekočem letu 1940 borila, delovala in še kaj napisala za naše članstvo, ker me še niste poslali v penzijon. No, pa začnimo takoj ob začetku leta, da bo cela plača ob koncu leta. Ali veste kaj to pomeni, da je 12 mesecev, treba bo precej stopinj, dopisOv in dela, a to, vedo ie oni člani, ki imajo kaj vpogleda v društveno delovanje. Za vse one pa, ki;se ne brigajo ne za seje in ne za društvene prireditve, pa je to mrtva beseda. Oja, žali Bog, da so tudi taki člani vi našem okraju, seveda jih ni veliko. Imamo tudi dobre in delavne in s pomočjo dobrega član stva se gre lepo naprej. Nemci so zadnja leta uredili smotrno nabiranje kosti. To delo opravlja zlasti mladina. V tvornici kosti najprej očistijo in razvrstijo, potem jih pa s posebnim strojem razsekajo na koščke velike približno kakor prst. To je potrebno da se spravi iz kosti po možnosti vsa maščoba. Raz-sekane kosti namreč zmečejo v velike kotle, v katerih odstranijo iz njih maščobo. To delo opravijo v pritličju tvorniškega poslonja, kjer je poseben stroj za kuhanje bencina. S kuhanjem bencina nastane bencinski olin, ki predira skozi kosti in izloči iz njih maščobo. V hudi vročini se maščoba raztobi in teče skozi posebno mrežico v posode. Bencinski hlapi se pri tem ne izgube. Iz kotla so napeljani v posebno zgoščevalno napravo; pri tem se ohlade s pomočjo mrzle vode in se spet izpremene v tekočino. Izločanje maščobe iz kosti traja na vadno osem do deset ur. Iz kosti se izloči hkratu z maščobo vsa vlaga. Maščobe in vlage proste kosti ostanejo približno tri četrti ure v navadni vodni pari, da se očistijo zadnjih ostankov bencinskega plina. Medtem se močno segrejejo, in povsem posuše. Potem gredo kosti v druge oddelke, kjer jih začno predelovati. Iz njih izdelujejo klej, krmo, gnojilo, posebno, oglje za čiščenje sladkorja. Klej iz kosti se da uporabiti različno in povpraševanje po njem je veliko. Krma iz kosti je zelo važna. Kot gnojilo je kostna moka važna zlasti zato, ker ima 4 do 5 odstotkov dušika in 20 odstotkov žvepla. Malo je znano, da se rabijo zdrobljene kosti tudi za strojenje in v je-kalrnah kot najboljše sredstvo za dosego večje trdote kovine. Kostno oglje se rabi za čiščenje sirovega sladkorja in izdelovanje črnega laka za avtomobile. Ta lak ima e.dinstven blesk. Tudi ostanki kosti po predelavi v klej ne gredo v izgubo. Služijo nam lahko kot dobro gnojilo ali pa se ::dclnje iz njih krmno apno. ali možijo samo, da zadovoljijo sami sebe, niso pa nikakor pripravljeni prevzeti nobene odgovornosti in težav, ki pridejo v zakonskem življenju prej ali slej. Kadar je zakon blagoslovljen z otroci, se morajo starši odreči marsikateremu veselju in zabavam katere so uživali pred zakonom. Toda predzakonsko veselje se ne da popisati z veseljem pravega verskega zakonskega življenja, katerega uživata, za- konca, če se ravnata po božji in Starega leta dan je in bolj S!nja veg bo ga bom obhajal, kakor se'ta —?" zdi. No, bom pa lepo doma "jjfff varuha. Otroci so se bili že %etou j tednom vpisali k raportu in zSnajslav tevali "zaslužen" dopust, ali kjega p] kor smo rekli "erlaubniss ^tnnogo tagwache." Poleg te dozvole "saj bila priložena kakopak, pros'1 ver j am za relifno podporo. zabil. Prošnje so jim bile uslišan' ime važnimi pripombami, sva^splošin materinimi in očetovimi lia^nost. ki so, menda ja in kakopak, st'bil tuc Parklji, kopita in rogovi, ki jih ne prištevamo med kosti, se obdelujejo posebej. Iz parkljev S izdelujejo v prvi vrsti dragoceno parkljevo olje ki se rabi za mazanje ur, pisalnih in šivalnih strojev in drugih podobnih naprav. To olje je zelo važno za fi-j no mehaniko. Razen tega so parklji in kopita izvrstno gnoji- •U nam, da boste tudi letos osta- , , , , „, < ' : lo, mnogo boljše od drugih umet- li dobri in se udeleževali sej. Za-|ni ^ Rogovje se lahko zme_ vedajte se prisege ki ste jo po-|lje in z hom uporablja zla_ ložih društvu Pridite na seje m j gt. z& . -e vinogradov. Pa pomagajte z dobrimi nasveti v tudi v industriji se rabi ta moka z uspehom zlasti pri brušenju pil, iinu za sosede. „ . I .. , , . . Berimo, kaj piše Tone Garden v Prosveti o Šabcu: . . . I katoliškega bratstva in sohdar- Nikdo še ni izpregovoril večje laži in večje demagogije in j nosti. pljunil tako cinično v obraz bojevitemu in zavednemu fin- Prva seja društva sv. Jožefa skemu delavskemu razredu, kakor je storil Šabec. V priza- J se vrši v četrtek 18. januarja zve-devanju da na podel in strahopeten način pomaga ruskemu čer v Slovenskem domu na Iiol-Genghis Khanu v potokih krvi zabiti v tla majhen, toda na- mes Aye. Obeta se preden narod, vam ta fakir enostavno pretvori na pisalnem dobro ......J stroju koalicijsko kmetsko delavsko vlado v "koalicijsko vlado" . . . Čisto enostaven trik, kakršnega je zmožen le indijski fakir na odru. Mogoče bo zdaj v Enakopravnosti po- niča društva, ki mogoče čitaš te novil tudi stalinistično laž, da Tanner, vodja finske social- vrstice, prišel na to sejo?^Odlo-demokratske stranke, poseduje 65,000 akrov zemlje. . ." Fantku je Garden pošteno iztepel hlačke in fantek se je zacmeril in ker se najbrže boji Čikage, se je znesel v svojem repenem samoljubju nad nami, ki ga tako pustimo pri miru, kot konjsko figo na cesti (in z istim spoštovanjem). Šabcu k sklepu prav prijazno svetujemo, naj se kar naprej tepe za Stalina, Ameriško Domovino in njeno politiko naj pusti pa pri miru. Mi ne pišemo člankov na ljubo Šabcu. Naj kar lepo še naprej pere zamorca v Moskvi! In kadar bo pa njegova ljubezen do Azijata Jožeta tako silno zagorela, da ne bo mogel več vzdržati, naj lepo odjadra v Moskvo, kjer j uspehi so mogoči edino le v duhu coj na društveno sejo (17. januarja ob pol osmih zvečer.) Pro j sim vas dragi člani in članice, da se malo bel j zanimate v tem letu ter plačujte redno svoje ases mente, ker jaz ne bom prav nič1 da bo prav obiskana od starejše in mlajše generacije našega društva. Ali boš tudi ti član in čla- či se takoj, da pojdeš. To bo j a ko pomembna seja posebno za korist vsega članstva. Zato vas opozarjam, ^da ne pozabite no-j ^To^Tv^-fa trdoTaTkogo- vje se izkorišča na najrazličnejše načine. Iz rogov se izdelujejo glavniki, gumbi, držaji za palice in dežnike, platnice za nože in pbdobno. Kostno maščobo_v tvornicah za šno veliko zalegli in biti up^apada vani in izpolnovani, kakor so'drzav. li lepi nauki naših staršev men b pred njimi prastaršev in tako 'cev, prej vse dotlej, ko je Noe ba'sti so vozil in je on vsaj za štiride:in ga \ dni in noči vsaj vedel, kje sofeem že še nik( Saj res, ker že govorim" Ve« Noetu, mi je prišlo na misel,^en s] ko neki je bilo njegovi ženi ^pripel; Skoro za vsako žensko, vse': Tud Kadar pa je zakon blagoslov- matere Eve vemo za njih fpo im< na, samo za Noetovo ženo pa "01 Vsaj jaz se ne spominjam, da vozili še kdaj slišal ali čital. Slovef Poved bodo trdile, da je morala bifPjai vsak način Micka. Nemci ^ "H' rekli, da je bila Marie, HrvWi lov se bodo gvišali, da je bila Mijen. itd. . 1 Pa Samo toliko je znano, da jejrebn« la jezikava in je očak Noe krajši, (i-evež) prestal pred njo. Prežei masta in ujedljiva je bila, da^amle koli tega. Saj učenjaki trdij°'|i tal< nekaj vedo, da je imel Noe veli* opravka, predno jo je t'st0 poldne spravil na šil, s°f1-3aš: odprle zatvornice neba. Da ?ovo gre, pa ne gre, je rekla. J Poi "Pa nalašč ne, ker me siUj "V mu je jezikala. "Zaradi teh Pfatejj kapljic dežja pa bom letela Ne barko? Saj se he bom stopja k< čijo. V naslednjih člankih ho-1 Kakopak, saj vem, zakaj g^voj* čem nekoliko opisati o dolžnostih vi dedci na barko! Da se ki vežejo dom in šolo in ki so tako; lepo okrog vozili, jaz vam Ca(-' spojene, da se ne dajo odstrani-; kuhala in prala." 'M. In tedaj,1 pravijo učenjaki' ^ Pi človeški postavi. Zakonsko življenje brez naraščaja je napol mrtvo, kar velikokrat povzroči prepire in razdor med zakoncema. Če sta bila mož in žena vajena pred zakonom po večkrat na teden zahajati na plese in druga zabavišča, morata v^-oci. zakonu polagoma začeti opuščati ter skrbeti, da si kaj prihranita za neizogibne stroške, ki se včasih pojavijo nepričakovano ljen z zarodom, tedaj pa morajo biti dobro pripravljeni za vsak slučaj in ko je otrok rojen je dolžnost očeta in matere, da delujeta skupaj za enim in istim ciljem, da vzgojita otroka tako, da bo postal vreden član človeške družbe. Do sedaj sem vam hotel pokazati vse potrebne stvari, ki jih mora otrok znati predno dopolni šesto leto. S tem letom pa pridejo zopet druge dolžnosti staršev, če starši izvrše svojo dolžnost napram svojemu otroku ter na ta način postavijo dobro podlago za otrokovo bodočnost potem ga ne bo težko voditi v pravi smeri in pravi poti do zelo dobrega izobražanja. Dolžnosti staršev napram otroku od šestega leta naprej pa se nekoliko predruga- ti, kjer se pričakuje dobre izobrazbe učencev. Če se v vaši bližini nahaja katoliška šola, bi morali starši brez vsakega pomisleka pošiljati svoje otroke v katoliško šolo in le na način bo vaš otrok nadaljeval pouk in zajemal izobrazbo v onem duhu in na oni podlagi, katero sta vidva postavila v zgodnji mladosti. Nihče se ne more povzpeti na kakšno višjo stopnjo brez ver- Pobi "1 bilo pa tudi Noetu dovolj, F, brez nadaljnih besed popokaj masto ženico, si jo oprtal bet in jo troskal na barko. bil prvi križ, ki ga je moral t o \ ški nositi. In potem, pravijo-j^ Noečka štirideset dni in šti^. '< set noči rivec kuhala. NajboU|»elo bila pa sitna radi tega, ke»"/Bled ves čas deževalo in ni imela ^ perila obešati. Jje !] Barka je končno obtičala 13 e skega pouka, ker le na tej podla- kje na Turškem in jih je nl0j gi si človek pridobi znanosti za že zaradi tega Noe veliko Pre| čakala in ne založila za nobenega, to naj si vsak zapomni. i predelavo kosti prečistijo in si-Vse članstvo društva sv. Kri-icer destilirajo. Tako odstranijo stine št. 219 KSKJ sestersko po-j iz nje vso nesnago. Čista kostna zdravljam, ! maščoba je najboljša sirovina za Terezija Zdešar, tajnica. izdelovanje mila. Razen tega so pa v nji še druge važne snovi ta- —Za brezposelne zidarje. Zve- ko glicerin, stearin za izdelova-ono članstvo, ki se bolj poredko- za industrijskih delavcev je raz-; nje sveč, olje za izdelovanje raz-ma udeležuje svojih društvenih i glasila, da bodo letos prejemali , nih krem in podobno. Tudi^ za sej. Na vsaki seji so trije člani, I posebne podpore tudi zidarji, ki j lakiranje se rabi kostna maščo-sevsda če so navzoči, deležni de-1 ostanejo pozimi brez dela in za-!ba. Samo v eni nemški tvornici narne nagrade. jslužka. Pravico dote podpore za!predelajo vsak teden več tisoč Na tej seji nas bo posetil naš sezonsko brezposelnost imajo vsi metrskih stotov kosti. Pomen ko-glavni zdravnik dr. Oman in bo'prizadeti zidarji in ostali grad-j sti kot sirovine je za Nemčijo tem; labrinit hodnikov,^ ki s zaprisegel naš novi odbor, kate-jbeni delavci v času od 1. decern-! večji, ker jih ima Nemčija doma'služili Židu za skrivališ šat od sVoje boljše polovic&J 1 mu je očitala, da ne zna voziti, ki je zadela ob goro tem se je pa spet vjezila i>| hotela iz barke. "Pa tukaj ostani, baba," ^ rekel Noe, ki se zdaj ni vec, zanjo in ker je vedel, da J0; kmalu minilo, ko bo videla>,| In res, ko so šli Vs'. po zaprisegel ri obstoji i sodem novih odbor-j bra do 1 februarja. j in jih ni treba uvažati. ti pod vilo, ki je zdaj last sevill skega meščana Joaquina Fer-nandeza Moja. Pod vilo so našli so najbrž skrivališče za na-jropano blago. Žid se je pečal je sama. barke, Noe in družina, pa slav \ci aj ne zna m f§ d iti ni! 1 ttlG Ub zu "ft z Ste živalstva, je t"' sedanje in poznejše življenje. -o- ISKANJE ZLATEGA ZAKLADA V predmestju španskega mesta Seville je-bilo v neki vili obnovljeno iskanje zlatega zaklada iz časov kralja Pedra I. Zaklad so iskali že pred državljansko vojno, pa so morali delo zaradi krvavih bitk prekiniti. Vila je bila nekoč last dvornega Žida kastiljskega kralja Pedra I. Samuela Levija. Kralj Pedro, ki je bil neprestano v denarnih stiskah, ker so požrli njegovi boji proti nejevernikom vse državne dohodke, si je izposojal denar od židovskega dvornega bankirja. Pri tem je pa dal po neprevidnosti židu v zastavo zaklad, obsegajoč mnogo zlatih predmetov in dragocenosti neizmerne vrednosti. Žid tega zaklada nikoli ni vr- u _ nil. Najbrž ga je zakopal v kle-\ znil: Pa naj bo to že kak0 ^ par od vsega m.«—, Noečka naglo pobrala svoje pe in odvihrala za njimi do'1 klancu. _ jl Zato je res čudno, da ni j| nikamor zapisal imena svoje^ ne, ko jc bila vendar tako vil f oseba. Tudi se ne ve, če g J rada pila. Samo o Noetu obrekljivi jeziki, da se ga lezel, ko mu je trta prvič ^ Tisto si pa lahko mislimo, ^ je dosti preslišal, ko se če, kar je minilo je minilo-v miru počivata oba. Bolj ko se bliža konec s ^ ga leta, bolj se tudi jasni v ^ jem nosu. Ne bo dolgo h1 : ta bo počiščena. 1 al ve se; ng te o ] ja vi m Pi in h ra kt n« m R je spre] ideno W dniki dri co; visoi i. WINNETOU P« nemiken lavlndkc K. Maya xttxtaao* ' pa F 1tukaj je veselo popraše- t S6H1 j "p • mnfilp it , ]e moz orJaške postave, za motnejlavo je bn v.šj. kQ drugi> N. bji ...................................................'"" ■"■"".....................lllliilitn "Winnetou, poglavar Apačev, povom, račun, ki je s krvjo pi- U poza oblečen po noši vzhoda, trapper- l'n''?0,°blek0 je nosiL Predal je KliJ ' °pazil Winnetoua, stopil k in mu z radostnim gla-sposto^om dejal. dmetaV , n hnli sli • % Winnetou ne spomi-kTse£lS8V0jega Priiatelja in bra- nfžfl i'Uffff Kako binai Win- I1; Zi^ l P°Zabil na 01d Fireha»da- . ali CaVnejŠ6ga westmana in svo" sem čudil, da je krvoločen. Zna-nniatpiTo v. no je bii0 0 njeill) da je neizpro tu misTC Pn]atelja' Pa četudi ga že -videl--'' san in ki še ni poravnan. In danes ga bom poravnal —!" "Howgh —!" je kruto pritrdil Winnetou. čudil sem se svojemu rdečemu bratu. Winnetou, miroljubni Winnetou, ki nikdar ni hlepel po krvi sovražnika, ki je bil spravljiv in prizanesljiv do skrajnih mej, — ta Winnetou je pritrdil krutim besedam svojega prijatelja in zahteval kri Parrana, "belega poglavarja" ! Old Firehandu se ni- Kamen do kamna Grčar je oral v mesečini. Do pasu slečen je stopal za plugom. Brazdo za brazdo je rezal v zem- melo. Tedajci je planil mož v sobo in je bil bel ko zid. "Voda, voda!" je hripavo kriknil. Luna je ugasnila. Toda med številnimi bliski sta zagledala, ljo. In ko je njivo podolgem pre- kako se vali v dolino široka, de- brat, 7.,i.n . ' 1 udi jaz te nisem po- V^ meAoT^ri;kak°-r svafsulo- Flrehand je izzvalo ni na4ost.npr^nje in radoved- Pa^bil tudi Žid k;trha~U jG ti upo;za pada ' nand kor so'držav £ ■ VZh°da Zedinjenili znan od vzhoda Bil je taršev men bojevnik i tako'cev, zgodht. ^ tocibe o neverjetni drzno- štiride-in ga na W™ ime Ir i c\ 0,0 lfiCk>v» HL "»-die z bajno slavo. Tudi Je velik lovec, pogu-in strah Indijan- ce ba'sti so štirid^in ga nisem videl. nepričakovano še nikdar zorim*! sem bil, da mi ga ie sre nisel, »cen slučaj ^ Ud mi ga je sre- ženi pripeljal na pot ), vse' Tudi inženio ' ■ njih %o ime. Je P°znal njego- no pa! "Old Fireh.,,^ -.4««.^!! j.-' vi.ster Slovef povedali sv™* ' kaj mi niste .^Jega imena _? Dal V "Hvala ' prostor!" sir!' mci Hrv#ii lovec .Se ^ smejal sil- ila Mfjen. Pa 'Sem bil čisto zadovo- daytre^g^^no,nepo-SToe d^rajši kaj bo W Zmenimo se o. P^Preženemo inH a Ukreniti' da ^dafmle zunaj nas trdijo« Vi ta,e JodCakaJO, kakor pra- oe Vel'' y 1 . tisto 'Jiar je bilo podjetnejših ko so ferjaškeR',e mahonia abral<> Da irovn _e,a ^estmana, da sliši nje- f Pon -8I1Je' Le silil »YjKni1 sem svoje poročilo. teh ijatelj ?" t0rej Winnetouov pri-etela:"Ne'ski me je zvedav0 ^edal. stolna w Pam rad prijateljstva, , v. , . , , . ;j g#voi Ul- je Wi»»etou naklonil sa" Rdecl gotovo vejo, kedaj mo se b^ene ^ateljstvo' sem tudi na m bofka!" ucunati. Tule je moja ro- sen sovražnik rdečih. Winne-touova nepričakovana krutost pa me je iznenadila, kar osupnila. Toda gotovo je imel tehtne razloge, da je tako govoril. Tudi inženjer je pritrdil Old Firehandu. "Prav ste dejali, sir! Priza-nesljivost bi bila v našem slučaju naravnost greh. Napad pripravljajo na vlak, kazen si zaslužijo po vseh božjih in človeških postavah. Povejte, kaj mislite ukreniti!" "železniško obsoje mora ostati pri vlaku!" je naročal Old Firehand. "Uradniki ste, ne smete se udeležiti boja, brez vas vlak ne more dalje. Drugi gen-tlemani pa si lahko privoščijo redko zabavo in se udeležijo kazenskega pohoda na rdečkarje. Moj načrt je enostaven. Splazili se bomo do njih, tale dva westmana nas bodeta vodila. Napadli jih bomo iznenada, ker ničesar ne slutijo, postrelili jih bomo nekaj, druge pa pregnali. Ne bo težko delo, iznenadenje bo huje delovalo ko naše puške. In ko smo opravili, vam damo znamenje, zakurili bomo velik ogenj ob progi, in privozili bodete za nami, pa počasi, ker ne vemo, ali bomo že do tedaj progo očistili. Torej kdo pojde z nami?" "Jaz — jaz — jaz —!" so se ponujali popotniki. Nihče ni hotel veljati za strahopetneža. "Torej vzemite orožje pa pojdimo! Ne smemo izgubljati ča- ljaki' "D- aviM°i.Prijatelj in bratje! ooka' Kri Doh < . na f Je tale mož .■s°vražniu _ štir>< ijboljjnelo v Krog« . ker f gledali. "Pila sva kri Torej oralfo pestjo* h"?-erhand' ki z g0' j vi joj sovražnika najmočnejšega '_,. je d0. Badovdno so me ela ^ "Vi ste Old ^ I Pravil Shatterhand -ala 'I nje i LlnzenJer. "Kako sreča. e s^tCht5'01dPir4and' vie? J W j i vi nne'mani ual sin,- ■. Jl,naki -—' a baj ^"caj i )ro a i'1 i" j' vec\ a [ela- i v«1 a P"'; je * ■ (> oje dol'1 h d iti ni; P mor, se nam ne more zgo n 1-dečkarji so izgublje ra privoziti vlak, pa bi kaj zasu-mili, če se zamudimo." Odpravili smo se. Z Winneto-uom sva bila za vodnika. Old Firehand je stopal trdo za nama. Tiho in sklonjeni smo korakali trdo ob progi, nočni mir je za-grinjal brezkončno prerijo, no-noben glas, noben šum ni izdal, da se pripravlja krvav napad. Pol poti smo tako prehodili. Ponke so utegnili poslati straže vlaku naproti, zato sem opozoril Old Firehanda, da sovražnik ni več daleč. Legli smo na tla ter se po rokah in nogah plazili da-Trije naj-jlje. —! Nepre-' Mesec je priplaval izza obzor-Kak srečen ja, mehka, mirna svetloba je le- oral, jo je še enkrat preoral počez, da bi bila prst tem bolj zrahljana in pripravna. IS^jiva je bila prej zapuščena starina, polna kamenja, ki ga je brez dvoma nanesla voda. Dolga leta se je Grčar trudil, da jo je očistil kamenja, in včeraj je spravil 'z nje poslednji grušč in je načel zemljo. Ni popustil, dokler ni potegnil poslednje brazde. Potem je napojil vola v bližnjem potočku, ki je krotko in urno žuborel po strugici, umil si je od dela prepoteni život in se je odpeljal domov. Njegova hiša se je belo in snažno blestela v noči. Stala je tik potočka za vrtičem, ki je bil preprost, vendar dovolj obsežen. Vrt je bil porasel z zelenjadjo in s cveticami. "Danes sem pripravil novo njivo," je rekel ženi. Smehljala se je. To je bil velik korak navzgor v njunem majhnem gospodarstvu, ki sta ga ta dva mlada človeka z žilavo pridnostjo porinila od bornega začetka do nastajajočega blagostanja. Do smrti utrujeni Grčar je legel v posteljo in koj zaspal. Njegova žena je še skrbno zalila cvetlice na oknih, da bi jih ponoči ne žejalo, in videla je bliskavico na soparnem nebesu, in kako so čez zvezde legale mrene. Divje grmenje je oba prebudilo. Prihrumela je huda ponočna nevihta in je bržkone že precej časa razsajala, preden sta se zbudila. Rezek blisk je razsvetil sobo. "Križ božji!" je vzkliknila žena. Zagrmelo je, kot da bi se nebo podrlo, živina v hlevu se je oglasila in je začela vekati. Grčar je šel pogledat, ali se ostrašena žival ni strgala z verig. žena je prisluhnila za njim Vendar ji je v sitih planilo nekaj drugega: grmenje se je poleglo, in v tišino se je zagnalo strahotno hrumenje, ki se je večalo in bližalo. To ni bil hrup nevihte. Tako neznansko in tuje je hru- roča voda, ki je bolj in bolj naraščala v strastni naglici. Brez dvoma se je kje v bližnjih gorah utrgal oblak. Grčar je butal v hlevska vrata, a jih ni mogel odpreti. Divja voda je mogčono drla in se zaganjala vanj, da se je opotekel. Bolj in bolj blazno je vstajala groza in noči in je kakor ropar vdrla v pokoj tega posestva. Iz-korinjeno drevo je butnilo proti hlevu. Le s težavo se je Grčar izmotal iz vejevja. Nič ni zaleglo; moral je pustili svojo hišo, sicer bi bil utonil ali bi ga bili mogočna debla dreves zmečkala. Potegnil je ženo s seboj na obronek. Ondi sta stala in slišala, kako je spodaj divjala nevihta in kako so gospodarili pljuskajoči valovi. žena si je zakrila obraz in se razjokala. Grčar je poslušal hrumenje in je topo gledal obrise hude ure na črnem, podrtem drevju. Proti jutru je huda ura odgr-mela dalje, vihar se je polegel in divjanje v globini se je potišalo. Tedaj se je žena pomirila. Na nebu se je zasyetila zvezda, ki jo je spomnila Boga. . . . "Kako se zvezda lepo sveti!" je plaho dejala svojemu možu. Odvrnil ji je f "Mene ne bo potolažila." Potoček se je bil spet povrnil v svojo strugo, a hudi sledovi so oznanjali njegovo ponočno oblast. Na bregovih je bila zemlja vsa razrita, trava pred hišo je bila polna peska, nova njiva pa vsa razdrta in iznova posuta s kamenjem. Grčar je stal pred njo in je zaječal: "Ves trud je bil zaman! O, zakaj ni treščilo vame!" žena se ni upala tolažiti ga, saj je poznala njegovo uporno, jezno srce. Vrtne ograje ni bilo več, gredice so bile razdejane. Tisti kot hiše, kjer je bil hleV, je bil podrt. Krave so utopljene ležale ob verigah; marogasti, srčkani teliček je bil ubit."' "To je preveč," je zamrmral Grčar in je snel vrv, ki je visela na, klinu. V silni grozi je zaklicala žena: "Kaj si boš storil?" "Molči — ali te ubijem!" jo je nahrulil. In v svojem obupu je zavpil: "Zdaj naj hiša lje kar razpade in segnije! Nič več mi ni mar Po izmitih, razritih stezah je Grčar prispel visoko v hrib, dokler ni našel samotnega kraja, kjer ga ne bi nihče motil, če bi položil roko nase. Jelka nad njim je iztezala mogočno vejo. Nebo je bilo jasno in prepreženo s sijajočo modrino; daljave so se prozorno lesketale. čriček je rezko čirikal, iz globine so tožili krokarji. Svet, zdaj pa lahko noč! Tedaj se je nedobrodošlo oglasil krokar na skalnati stezi. Prihajal je človek z eno samo nogo, opirajoč se na berglo in držeč v roki palico; na plečih je imel nahrbtnik. S svojo edino nogo jo je krepko in na široko ubiral navzgor. Preden se je Grčar mogel skriti, ga je čudoviti romar že opazil. Pristopil je k njemu. Iz njegovega ozkega obraza so zrle svetle, rezke oči Grčarja, ki je staži tu v gozdni divjini zmedenega pogleda in z vrvjo v roki pod ''»belo vejo. "Hej, ti dvonožec!" je zakli-cal tujec, "ali bi rad oskrunil to nedolžno, lepo drevo?" "To nobenega nič ne briga!" se je Grčar zoperstavil. "Vse veselje do življenja me je minilo. Ponoči me je nevihta naredila berača." "Prijatelj, mene poglej!" je dejal popotnik. "V vojni sem izgubil nogo; iz kolka mi jo je izpulilo. Nita štrcelj mi ni ostal!" Grčar se je zdrznil, zroč na pohabljenca. "Najprej sem si hotel pognati kroglo v glavo," je tujec nadaljeval, "da bi živel z eno samo nogo, kot nebogljeni pohabljenec?! Da ne bi mogel nikoli več v hribe in v gozdove, ki sem jih tako ljubil?! Ne! — A ko sem bil tako' oslabljen ležal, sem zagledal pri postelji otroka, ki se je igral s pokoncu-možic-1 jem. Tisti možic tudi ni imel več nog kot jaz, pa se je vselej veselo dvignil, čeprav je bil potlačen °vejte ubo atti0 '^m, meššurs, kaj i.. t0mi Radi vas bomo £ali. <; . ■ ••■"* ....................... ••■■---------------------------L. . . . !IUIIIIItllllll""""