¥ Liiffeliani, ¥ četrtek 22. novembra 1923. Poštnina v gotovini. Leto L v Posamesna štaviika 1 Din. Štev. 248. Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemsi pondeijke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din 10- po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 22’ - Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. UPravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št. 44. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odscvor. Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.238. Pred odločitvijo v Nemčiji. Od našega stalnega berlinskega dopisnika. EL. B e r 1 i n, 20. novembra. V političnih krogih prevladuje mnenje, da je skorajšnja odločitev na pohodu. Ta odločitev se nanaša predvsem na notranje - politično polje. Alternativa se glasi: Diktatura ali parlamentarizem? Ali, kar je isto, direktorij desnice ali kabinet sredine, obnovljen morda s socijalno demokracijo? Nacdjona!i&ti zbirajo vse svoje sile. ,Vse varijacije, počenši od ultranacijo-nalnih »Völkischen« pa do zmernih pristašev ljudske stranke, pripravljalo zbližan je. Zdi se tudi, da hočejo voditelji nacij onalistov doseči svoj cilj po etapah. Morda bi celo pretrpel osovraženega Stresemanna, ako bi bila obenem z vstopom kakega desničarskega ministra (namesto »utrujenega« Gesslerja) podana garancija za temu primerni »Ruck nach Rechts«... V tem slučaju bi bil prvi konsekventni korak vojaška diktatura s Seecktom. General von Seeckt je vseskozi republikanec, vsi nemški nacijonalci ga žigosajo kot »iz-vržek«, kot »sovražnika domovine«, to pa iz edinega razloga, ker se je s častno besedo zavezal braniti weimarsko ustavo. Sicer pa vemo, kako naglo more prijatelj bivšega cesarja zajahati drugega konjička. Vsekakor se tudi Seeckt ne bi branil monarhistične reakcije, če bj ga ščitila diktatorična pooblastila. Napram tej nevarnosti se vedejo republikanske in demokratske stranke popolnoma pasivno. Globlji vzrok te par-sivnosti je naraščajoče sovraštvo do Francije, ki se je v zadnem času pričelo, vedno bolj uveljavljati. Demokrati se bojijo, da bi dobile mase vtis, češ, da hočejo z energično akcijo napram naci-jcnalistom izsiliti novo ponižanje nemškega naroda, popustljivost napram Poincareju, ki jo pa danes najširše mase ravno tako odklanjajo, kakor 10. januarja 1923. Tudi takrat si ni upala nobena stranka zaklicati bankerotni Čunovi politiki svoj odločni »Ne!« Položaj je sedaj sličen, samo da je nevar-nost za državo mnogo večja. Voljo za odpor podžiga velika iluzija: upanje, da se Francija in Anglija razideta. Celo socijalisti prisegajo na dogmo, da bosta Anglija in Amerika resno priskočili Nemčiji na pomoč in odpovedali Franciji sotrudništvo. Tega napačnega mnenja so celo v vladnih krogih. Drugače si tudi ne moremo razlagati dejstva, da je stari Bülow poizkusil sondirati teren pri Mussoliniju, da bi si Nemčija na ta način zagotovila dobrohotno nevtralnost Italije za ta slučaj. Berlinski krogi delajo sedaj politiko v zelo nevarnem ozračju. Ljudje, M sloje zelo blizu krogom na Wilhelmstrasse, govore o vojni s Francijo s tako ravnodušnostjo, kakor da gre za najnedolžnejšo stvar na svetu in ne pomislijo, da bi se utegnil v Franciji vzbuditi vtis, da mora Nemčija razpolagati z ogromnimi zalogami orožja in municije. Gospodarski kaos je popolen. Danes zjutraj sem plačal za črno kavo šestkrat več, kakor na Dunaju ali pa v Parizu. Mnoge deželne uprave so desor-ganizirane. Mnogi davčni uradi že mesec dni niso inkasirali niti enega Pfen-niga. Rentna marka bo delila usodo svoje papirnate sestre. Emisija se bo podvojila, nikoder pa ni najti potrebnega kritja. Ni se čuditi, da je lahko pridobiti voditelje take države za vsako, že naprej izgubljeno va banque - igro. Edino upanje so še industrijalci, ki nimajo ničesar pridobiti in mnogo izgubiti, da bodo sklenili preko vlade splošno pogodbo s Francijo. Koncerna Phönix in Wollt dobavljata pridno premog in druge ma-prijalije, vse to pa se odpisuje na kon-^ ttemškh reparacij. Na ta način bi mo- g. Poincare dati plačujoči Nemčiji h e k°ncesije. Obenem pa bi se utr-ola moč tistih, ki so dobre volje. Parlamentarna situacija. Ogorčena opozicija. — Razmejitev z Romunijo. — Zemljoradniki. Beograd, 21. novembra. (B) Seja skupščine bo po vsej priliki v soboto. Izgleda, da bo ta seja, kakor tudi prihodnje zelo zanimiva. Opozicija se pripravlja na ogorčeno borbo proti vladi. Demokrati, zemljoradniki in klerikalci so sklenil», da izvajajo proti vladi še ja-čjo opozicijo, kakor so jo vodili dose-daj. Prvi dve imenovani politični stranki se pripravljata na borbo proti vladi s trditvijo, da njena politika tako notranja kakor zunanja, vodi do razsula. Klerikalci so zlasti, ogorčeni zaradi tega, ker namerava vlada administrativno razdeliti Hrvatsko in Slovenijo. Na prvi seji skupščine bo zunanji minister dr. Momčilo Ninčić podal skupščini poročilo o razmejitvi z Romunijo. Ob tej priliki bo, kakor se misli, cela opozicija nastopila proti vladi. Beograd, 21. novembra. (B) V ministrstvu zunanjih del sta danes predpoldne posedla pomočn. min. zun. del Gavriloviča grški posl. Maurudis in italijanski opravnik poslov Summonte. Razgovarjala sta se z Gavrilovičem le malo časa. Drugače je politično življenje zaradi današnjega praznika v popolnem zastoju. V skupščini ni imela nobena sekcija seje, ministri sc niso sestajali in tudi niso prihajali v predsedni-štvo vlade. Beograd, 21. novembra. (B)' Glavni odbor zemljoradniške stranke je imel včeraj dan svoje seje. Pretresala so se vsa strankina vprašanja in so bili podal o tem razni referati. Sklenilo se ja, da se osnujejo centralne zadruge, ki bi vršile nabavo blaga, izdajanje knjig in časopisov. Ožji glavni odbor ima nalogo, da izvede ta sklep, ki je bil definitivno sprejet. Predsednik poslanskega kluba Vojislav Lazič je poročal o klu-bovcm delu. Delovanje kluba je bSo odobreno. Klub bo v bodoče izvajal. Še jočj o opozicijo. j Povratek pariam^kTcev k Fotjcke. Beograd, 21. novembra. (B) Ik> acj o© se vrnili noži parlamentm-si iz Poljske. Kronanje g. Radiča. Beograd, 21. novembra. (2) »Tribuna« pišs: Ogorčeni hrvatski republikanci se pripravljajo na proslavo tisočletnice postanka hrvatskega kraljestva. Vršila ss bo velika slavnost, toda kronanje g. Radiu-a s krono hrvatskih kraljev se bo odložilo na pozneje, ker je g. Radič zaposlen v monarhistični Angliji, kjer dela za hrvatsko republiko. To bivanje Radiča v Angliji je izzvalo v Hrvatski velike spore o tem, kdo je pravi voditelj hrvatskega naroda, kdo je Radiča spravil na pravo pot in kdo ima pravico sklepati sporazum s pravoslavnim Beogradom. O tem vprašanju se prepirata sedaj »Obzor« in »Pravaš«. Mednarodna podonavska komisija. Deveta redna seja se vrsi na Dunaju. Trgovinska pDSaianla s Nadiarsko. Beograd, 21. novembra. (B) Po poročilu, ki ga prejei0 ministrstvo zunanjih del od našega opravnika poslov Budimpešti, se bodo v kratkem za-Pogajanja med Madžarsko in našo ! državo o sklenitvi trgovinske pogodbe. [ B e o g r a d , 21. novembra. (B) Mednarodna podonavska komisija, ki ima svoj sedež v Bratislavi, bo imela 30. t. ni. svojo deveto redno sejo na Dunaju. Predsednik te komisije bo tokrat nemški delegat Knilling. Da dobi potrebne instrukcije za delo na tem zasedanju, je pozvan v Beograd pomočnik našega delegata g. Wilfan, ki se nahaja na bolniškem dopustu. Spored dela na tem sestanku ni zelo interesanten, ker se nanaša ponajveč na notranje posle komisije, kakor n. pr. določitev plače personalu, plačilo najemnine za zgradbo v Bratislavi in na odobrenje dosedanjega dela eks eku livnega odbora. Po statutih, ki so bili izdelani od strani mednarodne konference v Parizu, se ima komisija sestajati na plenarni seji dva- krat letno. Izvrš'ivalni odbor, ki ima stalni sedež v Bratislavi, je usvojil predlog našega predstavnika Wilfana, da bo prihodnja deseta seja v Beogradu. To bo najbrž v poletju, ako bo predlog sprejet tudi v plenumu. Komisija je dosedaj izdelala pravilnik za rečno piovitbo in policijo. Izmed predlogov vseh delegacij v plenumu je bil sprejet načrt našega delegata Wilfana. Nato se je preciziralo vprašanje, kako se ima vršiti promet po Donavi. Izdelan in sprejet je pravilnik o označevanju glavnih potov. To označevanje smo mi že dosedaj uporabljali in smo za to dobili posebno pohvalo od izvrševalnega odbora. Pohvaljen je način, kako je generalna direkcija za vode označila pof na našem delu Donave, amandmani. Beograd, 21. nov. (Ž) Minister financ g. dr. Stojadinovič je poslal finančnemu odboru pismen pristanek na to, da se v predloženi proračun za leto 1923/24 vstavijo tudi sledeči amandmani: 1. Zahteva ministra zgradb po novi poziciji v znesku 3,000.000 Din za dovr-šitev zgradbe narodnega gledališča v Skopi ju; 2. zahteva ministra zunanjih del po vsoti 9,000.000 Din in da se polovica te vsote računa v francoskih frankih. Nadzor nad uporabo tega kredita bo vodil odbor treh poslancev, katere bosta izbrala predsednik vlade in predsednik narodne skupščine; 3. da se predloženi proračun narodne skupščine poveča za 4,255.000 Din radi poslanskih dnevnic in materijalnih izdatkov, tako da bo proračun narodne skupščine znašal 33,400.000 Din; 4. da se odobri ministru prosvete kredit v znesku 1,000.000 Din za instalacijo vseučiliščne knjižnice v Beogradu in zgradbo gimnazijskega poslopja v Surdulici. RAZVRSTITEV KONZULARNIH URADNIKOV. Beograd, 21. novembra. (B) Te dni bo sestavljena komisija, ki bo pričela z delom na razvrstitvi uradnikov ministrstva zunanjih del in to glede vseh onih uradnikov, ki se nahajajo kot konzuli v inozemstvu. Ta razvrstitev bo trajala dalje časa, da se zberejo vsi potrebni podatki o uradnikih pri poslaništvih in konzulatih. IZ DIPLOMATSKE SLUŽBE. Beograd, 21. novembra. (B) Jutri zjutraj odpotuje v Varšavo na svoje novo mesto v ministrstvu zunanjih del prvi sekretar poljskega poslaništva Jan Karša Siedlewski. Gosp. Siedlewski je užival v Beogradu za časa svojega tukajšnjega službovanja splošne simpatije- Odprawa tiranMl! Beograd, 21. nov. (Z) Minister trgovine in industrije g. dr. Kojič je izjavil danes novinarjem, da je bil eden od razlogov, da zato naše občinstvo ne vlaga svojega denarja v hranilnice, raz-ven drugega tudi razmemo obdavčenje. Vsied tega se je obrnil na ministra financ, g. dr. Stojadinoviča, da olajša dav. čno breme, ki pritiska vlagatelje in denarne zavode. G. dr. Stojadinovič se le odzval tej zahtevi ter je finančni odbor na njegov predlog sprejel v načrt finančnega zakona za prihodnje proračunsko leto odredbo, s katero se oproščajo vsakega davka obresti od hranilnih vlog, ako znašajo te obresti več nego 5000 dinarjev letno. G. dr. Kojič le nadaljeval: »Nadejam se in po pravici pričakujem, da bodo denarni zavodi upoštevajoč željo, katera je vodila vlado in parlament pri sprejetju tega sklepa, povečali svojim vlagateljem obresti za toliko, kolikor je znašal davek na obresti. Po tem bo naše ljudstvo, ki poseduje gotovino, nehalo shranjevati denar Pii sebi. Kar se tiče vznemirjenja vlagateljev radi poloma nekaterih bank v poslednjem času, smatram za svojo dolžnost da izjavim, da je ministrstvo trgovine poostrilo svojo kontrolo Po svojih organih in v dogovoru z Narodno banko kraljevine SHS s tem, đa se bo kontrola vsak dan in vedno bolj in bolj povečala; potrebno pa je, da jo podpira tudi privatna inicijativa, t. j. da morajo vlagatelji tudi s svoje strani pazljivo izbirati banke, katerim nameravajo zaupati svoj denar in da, kolikor mogoče zasledujejo delovanje teh bank. NIKOLOV — CINCOKOV! Praga, 20. novembra. (B) Kakor pišejo listi, je morilec Daskalova, ki je bil ponovno priveden pred sodišče, izjavil pri zaslišanju, da se ne piše Nikolov, ampak Jordan Činčokov, rojen v Šilcu v Makedoni* Angleško soglasje s Parizom gl@de vojaške kontrole v Nemčiji. Zavezniška kontrolna komisija. — Pariz, 21. novembra. (Havas) Navodila angleškega zunanjega urada glede not zaradi vojaške kontrole in povratka bivšega nemškega kronprin-ca je prejel veleposlanik lord Crewe danes predpoldne. Angleška vlada zahteva nekaj izprememb v besedilu, ki je bilo v pondeljek od veleposlaniške konference začasno sprejeto. V nasprotju z vestmi gotovih listov angleška vlada ne zahteva nikake omejitve pooblastil kontrolne komisije. Zdi se, da so angleški krogi pripravljeni, da ji dajo polno svobodo, zlasti da ji prepuste, da sama v danem trenutku odloča o dejanskem pričetku svojega delovanja, do katerega bi v ostalem moglo priti brez odloga. Mogoče je, da se bo veleposlaniška konferenca sestala proti večeru. •Pariz, 21. nov. »New York He-rald« poroča iz Washingtona: V nastopanju državnega sekretarja Hughesa, ki se je dosedaj branil zahtevati plačilo od evropejskih držav, je nastal preokret. Hughes ne veruje več, da bi se reparacijsko vprašanje v kratkem rešilo in da bi vsied tega vprašanje dolgov moglo stopiti na drugo mesto. Namen, izterjavati vojne dolgove, dokazuje, da so Zedinjene države zgubile vso nado, da bi igrale važno vlogo v reparacijskem vprašanju. Protestna nota nemške vlade. Nemški wotest. Berlin, 21. novembra. (W) Nemški opravnik poslov v Parizu je izročil francoski vladi noto, v kateri nemška vlada energično protestira proti neprestanemu podpiranju separatističnih tolp v Pfalci od strani francoskih oblasti in proti oviranju nemških oblasti in uradnikov pri vzpostavitvi javnega reda in pri zatiranju upornih elementov. Nota zahteva ponovno, da se francoskim četam čim prej izda ukaz, da postopajo po mednarodnopravnih in po pogodbenih obveznostih zasedbenih držav. Mmm antanta in nemška reakcija. Pariz, 21. novembra. (B) Lon* donske vesti potrjujejo radiotelegraf-sko vest, da so države Male antante storile v Londonu korake, s katerim so opozorile velesile na mišljenje, ki vlada v Prag), Beogradu in Bukarešti o vprašanju restavracije Hohenzollem-ce / in medzavezniške kontrolne komisije. Države Male antante vidijo v tem veliko nevarnost in smatrajo, da morajo velesile odločno in složno nastopiti, a pri tem bi se naj ne upotreM-Ijale sankcije. Lefitimssficna propaganda na Madžarskem. interpelacija Budimpešta, 21. novembra. (Madžarski tiskovni urad.) V narodni skupščini je poslanec Szakacz (opozicija) interpeliral vlado glede legitimi-stične propagande v zvezi z rojstnim dnem princa Otona. Bethlen je izjavil v svojem odgovoru, da ni v interesu dežele načeti vprašanje kraljestva. Treba je stremeti za tem, da se v tem vprašanju vladajoča nasprotja ublaže in iz diskusije izločijo. Izjavil je ponovno, da je označevanje nadvojvodo Otona kot madžarskega kralja v nasprotju z državnimi osnovnimi zakoni in z njimi ipaRika krasinska d^IIca ¥ Hism&i. Rim, 21. novembra. (B) Španski kralj je položil venec svežega cvetja na grob kralja Umberta in Viktorja Emanuela in na grob neznanega junaka. Potem sta si, španski kralj in kraljica ogledala rimski forum, muzeje in galerije. Popoldne sta bila španski in italijanski suveren z italijanskim prestolonaslednikom in De Riviero na avijatskem polju Centocelle, kjer jih je j pričakal Mussolini z ostalimi člani vla-! de. Tu je bil izvršen pred kraljem pregled italijanskih pešpolkov in ostalih čet vseh vrst orožja. Visoki gostje so bili predmet osebne pozornosti od strani naroda, ki jih je oduševljeno pozdravljal. ITALIJA DEMANTIRA. Beograd, 21. novembra. (B) Presbiro objavlja: Poslaništvo kraljevine Italije v Beogradu nas je naprosilo^ da dementiramo vesti, ki so jih prinesli nekateri listi o delu za sklenitev zveze med Italijo z Albanijo, Bolgarsko in Turško. Mediiarocftii sestanek k©¥insliili d@3awce¥. Beograd, 21. novembra. (B) Mednarodni savez kovinskih delavcev s sedežem v Bernu, h kateremu pripada tudi Savez kovinskih delavcev Jugoslavije, je sklenil, da bo poseben sestanek Saveza kovinskih delavcev iz balkanskih in podonavskih držav v Beo-' gradu v svrho, da se ustvarijo bližji stiki med njimi. Mednarodni sekretar K. Hg je sklical ta sestanek na 23. t. m. Za sestanek so se prijavili poleg liga tudi dunajski narodni poslanec Domes in češkoslovaški poslanec Dundra iz Prage in Kaufmann iz Komotava, iz Budimpešte Szapo in Peter. Tudi iz Bukarešte in Sofije so prijavljeni udeleženci, a njih imena še niso znana. Omenjenega dne se bo vršila konferenca, nato pa bo imel glavni Savez v Beogradu javno zborovanje, na katerem bodo govorili vsi delegati. / r parlamentu. nezdružljivo. Bogoslužje, pri katerem se moli za zdravje nadvojvode Otona, se ne more označiti kot propagandno dejanje. Vmešavanje v službo božjo ne bi bilo umestno. Pač pa bo ministrski predsednik zbudil pozornost državnega pravdništva na državnopravno neoporečne izraze v nekaterih člankih in postopal proti vsem osebam, ki ne spoštujejo veljavnih zakonov. Odgovor ministrskega predsednika je bil od cele zbornice izvzemši levico, z odobravanjem sprejet. ¥tif Costpadšjevega procesa v Elufiji. Riga, 21. novembra. (M) Kakor poročajo vesti iz Moskve in Petrograda, je zelo hudo in nepričakovano zadela boljševiške vodilne kroge oprostitev morilca Vorovskega pred sodiščem v Lausanne. Silno neprijetno je dalje boljševikom, ker je dobilo inozemstvo iz izpovedb raznih inozemskih prič zelo čudno sliko o razmerah v Rusiji in o ruskem režimu. Zlasti mučna pa je.sovjetom izjava zagovornika Obera, češ da moskovska vlada sploh ni vlada in pa zaključek govora državnega pravdnika, da ne zahteva stroge kazni za morilca, temveč edinole pravičnost. V Rusiji se smatra ta proces splošno za velikanski neuspeh boljševiške zunanje politike in za dokaz, da ne bo dosegla Rusija pod sedanjo vlado kljub trgovinskim in prometnim zvezam z ostalimi državami vendar nikoli kakega zaupanja in upoštevanja pri teh državah. itamunija m sovjetska üusija. Bukarešta, 21. novembra. (B) V Tiraspolu se bodo 26. t. m. nadaljevala pogajanja med romunsko in rusko delegacijo za obnovo odnošajev s sovjetsko Rusijo. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 21. novembra. Sedanje vreme trajno, zjutraj in čez dan mrzlo, megleno. Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: »Kar hočete.« Dijaška predstava ob 4. uri pop. Opera: »Mignon.« Red D. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rimski cesti in Leustek pri Zmajskem mostu. Podpirajte i»go$i©¥&ii3fc@ Matico* Ali bo Francifa is^sJa »ote sankcije proti Nemčiji? 0<ž našega stalnega pariškega dopisnika. Bilo mi je na tem ležeče, da izvem javno mnenje Francije o tem velevaž-nem vprašanju. Podal sem se torej v uredništva posamnih pariških listov, saj predstavlja v Parizu sleherni list skupino francoskega naroda. Gospod Gustav Herve od •»Victoi-re«, je dejal: »Mnogi pravijo sedaj, spričo dejstva, da se Nemčija brani izpolniti razoro-žitveno klavzulo: Q, ko bi še vendar imeli Clemenceaua na vladi! On bi takoj marširal v Berlin.,. Kaj bi s tem dosegli? Nemčija se nahaja v popolnem razkroju. Dosegli bi le to, da bi masa 60-milijonskega naroda stisnila naša slabotna ramena na tla. To bi bil finančni in gospodarski bankerot v par dnevih. V najboljšem slučaju — in če bi smatral naš generalni štab to kot oportuno — bi mogli zaokrožiti zasedeno ozemlje z inkorporacijo dveh velikih centrov: Frankfurta in Elberfeld - Bar-mena. Ta zaokrožitev bi odgovarjala gospodarski in politični potrebi. Samo ne govorite, za božjo voljo, o kaki veliki vojaški akciji proti Nemčiji.« V opozicijonalni »Ere Nouveilcs so mi odgovorili: »Versailleska pogodba je vredna le tedaj, če so zavezniki edini. Vsak za se je pravzaprav brez vsake moči. Težko verjetno je, da bi st porodil sporazum v vprašanju Kronprr m in glede razorožitve. Evropa se vedno bolj pomika po poti sile. Skrajni čas je, da bi narodi zahtevali od svojih vlad obračune o tem, kar se bo že jutri zgodilo.« Radikalna »Oeuvre?« je menila: Versailleska pogodba še gotovo ni popolnoma unčena. Trenutno pa ni nikogar, ki bi jo mogel izvesti. Oba organizma, ki sta bila v to poklicana — veleposlaniška konferenca in reparacijska komsija ■— sta napovedala svojo popolno nezmožnost.« Nemš^ Iz Berlina prihaja važna vest, da se je posrečilo svaku karcelarja fhtseman-na, dr. Kleefeldu, ki je ravnatelj koncerna Hohenlohe, zasigurati v Ameriki veliko dolarsko posojilo. Pogajali sta se dve skupini: nekaj odličnih ameriških bankirjev ter neki nemški kcnsorcij. Pogajann so se uspešno zaključila. Posojilo bi znašalo eno in četrt milijarde dolarjev, to je pet milijard zlatih mark. S to kreditno operacijo bi sl nemška republika znatno opomogla, hkrati pa se s tem ustvarila baza za nakup premoga in živil v Ameriki. Zaenkrat se še sicer ne ve, ali se bo izplačal del tega posojila v sviho dviga nemške va'ute, saj je očividno, da rentna marka brez izdatne injekcije iz tujine ne bo mogla živeti. S tdm posojilom se je Amerika zopet praktično zainteresirala za usodo kontinenta. Pokazala je, da ii gre za tem, da tudi ona aktivno pomaga pri sanaciji Evrope. Generalni ravnatelj Kleefeld je ponudil kot garancijo za to posojilo vse imetje tako-zvanega Hohenlohe-koncerna: premogovnike s predvojno produkcijo nad dveh milijard ton, nadalje livarne, cinkarne v Gor- ap. Pariz, 18. novembra. »Echo de Paris* je sledečega mnenja: »V danih razmerah in okolnostih bi utegnila priti veleposlaniška konferenca do pametnega rezultata. Kaj bo Francija potem storila? Kratkomalo tole: zadovoljila se bi z zastavščimami ob Renu in v Poruhrju. Izgradila jih bo tudi v strategičnem pogledu, tako da ne bodo dragocene samo v gospodarskem pogledu, ampak tvorile bodo tudi stvarno garancijo za našo varnost. Stari stebri, na kat er h je bila zgrajena bodočnost Evrope, se eden za drugim podirajo. Naša naloga je, da na lastno pest postavimo nove...« »Petit Journal«, izjavlja: »Ča hočemo biti optimisti, lahko še marsikaj pričakujemo cd Anglije. Bilo bi pa neumno, ako ne bi hoteli spoznati, da je stvar zaenkrat zelo nevarna, Lloyd George slavi nove triumfe, ton g. Baidwina je od dne do dne bolj siten, general Smuts pa nastopa odkrito Proti nam. Na drugi strani pa sta Italija in Belgija pripravljeni le tedaj sodelovati, če bodo nastopili vsi zavezniki edinstveno. V takih razmerah se res ne ve, po kateri poti to jutri hodila Evropa.« »Metin« pa je bolj optimističen in pravi: »Naši zavezniki naj bi Is pomislili na sledeče: V trenutku, ko napravimo v Berlinu 'Tupen korak, nt bo treba realnih sankcij, ker špekulirajo berlinski krogi samo na našo razdvojenost. Ce pa enotnosti res ni mogoče ustvariti, potem smo pač prisiljeni k separatnim korakom. IJe radi tega, ker hočemo zasejati nemir, marveč zato, ker jo treba preprečiti grozeči vojni konflikt. Pod nobenim pogojem ne moremo pripustiti, da bi se Nemčija še nadalje oboroževa-la. Sredstva imamo, da lahko to preprečimo. Niti trenutka pa ne bomo pomišljali, jih rabiti proti upornemu nasprotniku.« nji Slezi]! ter nad tisoč hektarjev veleposesti. Pred par dnevi sta konferirala v Washingtonu predsednik Coolidge in njegov državni tajnik Hoover o tem, kako bi se likvidirala večja vsota denarja za prvo .pomoč g'adujočim slojem v Nemčiji. Pri tej priliki se je imenovala samo vsota 150 milijonov dolarjev, sedaj pa je pripravljena dodali še 20 milijonov, torej 170 milijonov. Kakor kažejo vsa znamenja, se bo uporabil ta denar za nakuo farmerjem od-višnega žita. Na ta način se bo ublažila na eni strani žitna kriza v Ameriki, na drugi pa pomanjkanje nižjih in srednjih slojev v Nemčiji. Akcija Amerike je vsega upoštevanja vredna, saj je od Nemčije mogoče zahtevati reparacije is v tem slučaju, če delavski razred in obubožani srednji sloj ne bosta trpela pomanjkanja. Pa tudi v političnem pogledu je korak Amerike ve-levažen. Posojilo, ki ga je z uspehom za- j ključil vsak sedanjega kancelarja, bo Stre-semannu zelo olajšalo parlamentarno stališče. Ako bi se del tega posojila izplačal v gotovini, bi se mogla nemška valuta dvigniti vsaj na neki mkiLmalno-ustaljeni nivo. To posojilo bo brez dvoma znatno razblinilo težke oblake, ki so se pojavili nad gospodarsko in politično Nemčijo, Vprašanje tehnike fakultete v LJuhšJanl. Iz pposuekga žinljeip. EDVARD ESTAUNIE. Pri zadnjih volitvah v Francosko Akademijo je že šestič propadel znani nam romanopisec Abl Hermant, ki nam je to spomlad v Filharmonični dvorani predaval o tuji duši. Namestu njega je bil izvoljen med nesmrtnike Edouard Estaunič, ki so »J. Novosti« priobčile 1. sept. t. 1. kratek odlomek iz najnovejšega romana. Kar je Turgenjev proti Dostojevskemu ali Tolstemu, kar je Meredith proti Dickensu ali gospe G. Eliotovi, to je Estaunič proti Balzacu in Flaubertu. Novi nesmrtnik je zagledal iuč tega sveta v Dijonu 1. 1862. Kon-čavši tehniko, se je vpisal v pravno fakulteto; ko pa se je razpisal natečaj za in-ženjerja pri pošti in brzojavu, se je potegoval za to službo in jo dobil. Kot inženjerski dijak je potoval po Nizozemskem, odkoder se je vrnil z razboritim kritičnim zvezkom »Nizozemski manjši sikarji«, ki je izšel 1. 1893. Dotlej je bil že objavil dvoje romanov: »Preprostež« — o dečku, ki je opazil, da njegova mati ni vredna globoke njegove vdanosti in se usmrti, in »Blaga gospa« — o materi, ki ji ljubljena hči ne vrača njene prisrčnosti. Nato je dal še osem drugih: »L’Em-preinte, t. j. vtisk, ki ga pusti jezuitska vzgoja na mladeniču; ta upornik je hotel svobodo; ker pa ni vedel, kaj bi z njo, ga čar zornic zopet privede k Bogu. Delo je odlikovala Franc. Akademija (1896). »Le Ferment«, o infelektuelnem proletariatu mladih inženjerjev, izišlih iz Cntrale; potem splošno znane knjige: L’Epave (razbitina), La vie secržte ali Skrito žitje, ki mu le 1. 1908 prinesla nagrado Vie heureuse; Les Choses voient ali Stvari vidijo, ki Jo sam avtor najviše ceni, Solitudes _ (Samota), L’Ascension de M. Baslevre in slednjič L’ Appel de la route ali Klic pota, za katerega je 1. 1919 prejel od Fr. Akad. nagrado Nče. Povsod obravnava resne psihološke probleme, prepletene z globokimi mislimi. Do pred kratkim je bil še v poštni službi. Med vojno je bil v britanskem glavnem stožeru radi brzojavne zveze s francoskimi uradi. Po premirju ga je Millerand imenoval visokim poverjenikom v Alzaciji-Loreni: bil je predsednik likvidacijskega odbora. Kot upravnik in znanstvenik je pisal o električni energiji ter o praktični telekomunikaciji. A. D. — Henri Robert. Dne 15. nov. je ta predsednik odvetniške zveze vstopil v Francosko Akademijo. Že 25 let izvaja svoj poklic kot najodličnejši govornik, za-stoMioč .vsakovrstne pravde in tožbe, Med »nesmrtnike« prihaja malo advokatov. Henri Robert je tudi znan kot pisatelj. Iz njegovega dela »L’ Avocat« so J u-tranje Novosti« obelodanile 21. okt. kratek odlomek. — J. Violle. Nedavno je umrl skromni, pa odlični francoski fizik Julos Violle, ki je prvi meril solnčno izžarivanje (množino toplote, ki jo zemlja prejema od Solnca) na Mont Blancu 1875, nato v Alžiru 1877 s poskusnimi baloni ter med solnčnimi mrki 1900 in 1912. V optični fiziki je določil enoto svetlobne jakosti po izžarivanju enega kvadratnega metra raztaljenega platina med otrdevanjem. To enoto, predlagano 1. 1881., so vzprejeli mednarodni kongresi elektrikov in plinoslovcev. V akustiki je uspešno proučeval širjenje glasü. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. — Dramska predstava po znižanih cenah bo v dramskem gledališču v četrtek, dne 22. t. m. ob štirih popoldne. Vprizori se kratleočasna in zabavna Šekspirjeva veseloigra »Kar hočete«. Predstava je namenjena mladini, pa tudi vsemu drugemu občinstvu, ki si jo želi ogledati. — Dijaška predstava v drami. Vse gojence ljubljanskih srednjih in strokovnih šol opozarjamo na dijaško predstavo, ki se vrši jutri v četrtek popoldne ob 4. uri in pri kateri se vprizori znana Šekspirjeva komedija, ki je dosegla pri vseh dosedanjih svojih vprizoritvah najlepši uspeh. S to dijaško predstavo želi uprava podati našemu dijaštvu znamenito Šekspirjevo delo v klasičnem prevodu najboljšega slovenskega pesnika Otona Zupančiča. Za dijaško predstavo veljajo znižane cene. — »Alda«. Jutri v petek se vprizori za red A Verdijeva »Aida«, pri kateri nastopi prvikrat v večji vlogi ga. Olga Bo-rova-Volauškova. Poje namreč vlogo Am-meris, katero je gospa naštudirala v kratkem času v slovenskem jeziku. Prepričani smo, da bode ga. Borova dosegla v tej vlogi oni veliki uspeh, katerega je dosedaj še vedno dosegla s svojimi kreacijami na Narodnem divadlu v Pragi. Za to predstavo so tudi na novo naštudirani vsi plesi, katere pleše baletni zbor pod vodstvom svojega baletnega mojstra g. A. Trobiša. Ostala zasedba le sledeča: Aida — Zikova, Radames — Šimenc, Ramfis — Zathey, Amonasro — Cvejić, Kralj — Pugelj in sel — Mohorič. — V soboto, dne 24. t. m. se vprizori »Prodana nevesta« z g. Betettom kot Ke-calom. Vstopnice za to predstavo so že v predprodaji Pri dnevni blagajni.______ Obnovite, naročnino za „Jutranje Novosti“. Pred zssedanfem rimskega parlamenta. (Od našega stalnega dopisnika J r Rim, 18. novembra. Spored parlamentarnega zasedanja je že določen. Na sporedu je uzakonitev dekreta, ki je odobril predhodni sporazum, sklenjen med Italijo in sovjetsko Rusijo dne 31. decembra 1921. ter dekreta, ki potrjuje predhodni sporazum med Italijo in Ukrajino z dne 26. decembra 1921. Nadalje pride pred zbornico italijansko-avstrijska trgovska pogodba, italijansko-kanadska pogodba, dopolnilne določbe k carinskim tarifam in uzakonitev dekreta o enotnem besedilu določb glede uvoza in izvoza. Kot prva pride torej na vrsto trgovinska pogodba s sovjetsko Rusijo. Pri tem so zanimivi zaključki, s katerimi poživlja poročevalec Orlando, bivši ministrski predsednik, zbornico k sprejetju sklenjenih pogodb. Orlando spominja na velike težave, ki jih je bilo treba premagati za dosego teh prvih poizkusov vzpostavitve trgovskih od-nešajev s sovjetsko Rusijo. Težkoče so bilo mnogo bolj gospodarskega kot diplomatič-r.cga značaja, bolj pravne kot politične narave. Res, pravi poročevalec, mednarodno pravo mnogo vzgledov držav, ki so se branile stopiti v odnošaie z državami, nastalimi vsled revolucije, toda pretrganje zvez je trajalo le nekaj časa. V predstojećem slučaju so bile težkoče še večje, ker gre za vzpostavitev zveze z državo, ki po svoji socijalni, gospodarski in pravni strukturi ni samo od np+alih držav različna, marveč stoji napram njim v popolnem kontrastu. Pri enem sopogodbeniku so tako pri trgovini kot pri produkciji odločilni kolektivni oziri, pri drugem pa individualni; pravo, ki torej velja za enega, je za drugega brez pomena. Končno poziva poročevalec zbornico k sprejetju pogodb, povdarjajoč, da je to prvi leorak, ki bo gotovo dovedel do trajnejših zvez. Vsekakor ni še govora o pravnem priznanju in vzpostavitvi rednih političnih od-nošajev, čeravno je mnogo takih, ki verujejo, da bo moralo priti tudi do tega. Ravno pri tej točki bodo nastopili govorniki socijalistične stranke. Dolgost zasedanja se zaenkrat ne da predvideti, vendar pa smatrajo, da bo trajalo 10 do 20 dni, nakar bo vlada poslala parlament na počitnic®. Vočigled zasedanju zbornice so se vršila zborovanja poedlnih strank. Tako se je sestal narodni svet socijaldemokratov, da določi smernice zborovanja- v Firencah p;\?d otvoritvijo zasedanja. Na zborovanju bodo socijaldemokrati razpravljali o splošni politični situaciji in zavzeli stališče napram vladi in fašizmu. Glede tega se je že vršil sestanek med Ferom in Mussolinijem, ki je baje dovedel do zadovcKivih uspehov, vsied česar ni težko uganiti stališča socijaldemo-laatov napram vladi. Tudi socijalisti so se že sestali in po kratki debati sklenili, da se udeležijo parlamentarnega dela. Določili so tudi svoje govornike. Predlog, naj se sploh odtegnejo, je po kratki debati propadel. Kar se tiče ostalih strank bodo brez-dvonnso podpirale vlado, kar velja v prvi vrsti za ljudsko stranko, ki si jo je znal Mussolini zelo spretno pridobiti za svoje politične namene. Kakor vidimo, si jb rimski vojvoda tekom enega teta zelo utrdil svoje postojanke, ki jih ne namerava zapustiti še nekaj let. Toda čas beži in novi rodovi se ne bodo zadovoljili z gesli, ki so vodila njihove prednike. Čitateljem In naročnik«: Priobčevati homo začeli vrsto najbolj napetih novel iz svetovnega slovstva. Kot črva iziđe v podlistka piihodnjo nedeljo »Besni b i v o 1«, na kar že danes opozarjamo. Radnji raspori drlsr#» miß Pod tem naslovom prinaša »Jutro«, St. 270 med drugimi tudi zahtevo, naj se »Člen 11.« uredbe izpremeni v škodo dvo-razrednim trgovskim šolam in naj se te uvrsti v isto vrsto kot dvorazr. višje narodne (t. j. meščanske) šole. Pripomniti moramo, da je to zlobno zahtevo moral staviti zagrizen sovražnik naših trgovskih šol ali pa ignorant take vrste, ki spada samo še v kategorijo — idiotov. Bodi javnosti le toliko v pojasnilo, da štiirazr. trgovskih šol pri nas v Sloveniji razen akademije v Ljubljani sploh ni, a ta je posebej omenjena v uredbi. Pač pa so take šole drugje v naši državi, kakor na pr. v Sarajevu. Ta šola pač mogoče odgovarja tipu meščanskih šol in se smatra kot taka s tendenco izobrazbe v trgovsko smer. Dvorazredne trgovske šole imajo že za sprejemni pogoj absolviranje popolne meščanske oziroma štirih razredov srednje šole. Šolo se mora torej pravilno smatrati najmanj na isti stopnji, Kakor 5. in 6. razred srednjih šol, ako ne višje. Snov v teh dveh razredih trg. šole je tako obširna in pouk tako intenziven, da gojenci komaj zmagujejo in se nauče snovi vsaj toliko, kakor v dveh letnikih trgovske akademije, v gotovih trgovskih predmetih pa gotovo ne dosti manj, kakor na trgovski akademiji. Na podlagi teh pojasnil upamo, b0 v^a" kemu razvidno, da bi po »naporu«, kakor piše »Jutro«, bilo le pričakovati, da skušajo dvorazr. trgovske šole uvrstiti — višje —, če že ne enako, kakor na pr. realke (7 razr. srednje šole), pa vsaj enakovredno absolviranim šestim razredom srednjih šol ali vsaj dvema letnikoma trgovske akademije, ker so za vstop v to šolo stavljeni isti predpogoji, kakor za vstop na trgovsko akadmijo. Naše dvorazr. trgovske šole bi se pomaknilo po predlogu, kakor je stavljen v »Jutru«, kar za cela štiri študijska leta nazaj —, to se pravi: absolventi štirih razredov srednje šole, ki vstopajo v dvorazr. trg. šole, bi prišli na isto stopnjo, kakor absolventi štirih ali petih razredov meščanske oz. srednje šole. Pa povejte, kdo Je mogel biti tako »pameten«, da je mogel staviti tako »zahtevo«! »Akademsko društvo jugoslovenskih tehnikov v Ljubljani« nam je poslalo daljšo spomenico, ki navaja med drugim, da so se vsako leto od univerze predlagani krediti v Beogradu reducirali. Tako je letos z nedovoljenim kreditom odvzeta živi jenska možnost, ker je institutu nemogoče, nabaviti si srce instituta, veliko stiskalno ploščo, ki bi veljala 400.000 dinarjev. Vsaka fakulteta sestavi z ozirom na svoje potrebe letni proračun, ki ga pošlje v Beograd v odobritev. Letošnji proračun tehniške fakultete je sledeč: Redni krediti: za nabavo perijodič-nih znanstvenih publikacij in v proračunskem letu izšlih novih del, vezava časopisov, kniig, modelov, nabava potrebnega in tekočega materijala, izpopolnitev zbirk in predlog pri risalnih predmetih, tiskarske potrebščine, računske in inventarne knjige v minimalno proračunanem skupnem znesku 655.165 dinarjev. Izredni krediti: za nabavo inventarjev, ureditev seminarjev, ureditev institutov, bibliotek itd. tehniške fakultete: I. Splošni predmeti: Matematika, opisna geom., tehnična mehanika, fizika, mineralogija, mehanična tehnologija, strojno risanje^ splošno 3 troj es lov j e, enciklopedija stavbinstva, knjigovodstvo, zdravstvo v skupnem znesku Din 1,045.000. II. Elektrotehnika: ureditev in spo-polnitev instituta, t. j. nabavka velike stikalne plošče, akosnulatorskih baterij, aparatov za totometriranje, adaptacija prostorov za fotometriranje in potrebnih predavalnic v skupnem znesku Din 1,660.547. III. Gradbeni oddelek: za stavbne mehaniko in železobeton, gradbene konstrukcije, železniške in cestne zgradbe, vodne stavbe, mostne stavbe v skupnem znesku Din. 360.000. IV. Geodezija: nižja geodezija, geodetsko risanje, višja geodezija in astronomija, zemljedelstvo v skupnem znesku Din 258.000. V. Montanistika: rudarstvo in trebljenje rud, železarstvo^ splošno fuži-carstvo, rudarsko strojeslovje, jamo-merstvo v skupnem znesku Din 248.000, VI. Arhitektura in umetnostna zgodovina: v skupnem znesku Din. 54.000, VII. Remija: /zpopolnjevanje institutov in knjižnice itd. v skupnem znesku Din 700.000. Vlil. Razni nepredvideni izdatki v skupnem znesku 150.000. To je skupno izrednih kreditov Din, 4,455.647. Torej skupni predlagani kredit za teh. fak. Din 5,110.822. Od tega je finančni odbor odobril: za redni kredit D 250.000, izredni kredi! D 250.000. Torej skupni odobreni kredit Din 500.000, kar ne znaša niti 10 odstotkov predlagane vsotes, s tem denarjem je seveda popolnoma onemogočen razvoj ljubljanske tehnike. Ker dobe ostale univerze neprimerno večje dotacije, in pa zato, da se omogoči nadaljni razvoj naše tehnike, prosimo vsakega posameznika in pa vse naše parlamentarne klube, da priporne rej o s svojo besedo odklonitev predlogov finančnega odbora glede kreditov ljubljanski univerzi v narodni skupščini in odobrenje vseh s strani univerza predlaganih kreditom. Mariborsko občinsko gospodarstvo. M a r i b o r, 21. novembra. Te dni je bil na našem mestnem magistratu izložen interesentom na vpogled osnutek preračuna za leto 1924. Napram slabemu mestnemu gospodarstvu zadnjih let, kaže letošnji proračunski osnutek vsekakor velik napredek, kajti dočim je lanski izkazoval celih 3^978.905 Din. deficita, ga izkazuje letošnji samo 262.811.50 Din. Upati je torej, da bomo prihodnje leto lahko poročali že o popolnoma uravnovešenem proračunu. Sicer pa bi se dalo to gotovo doseči tudi že letos, če bi se postopalo malo bolj ekonomično in bi se tudi izvedla redukcija uradništva, ki ga je na vsak način prevoč. Posebno bi se brc.: škode reducirali lehko razni nemški »strokovnjaki« po pisarnah, ki še danes na obvladajo uradnega jezika. Proračun za 1. 1924. izkazuje v celoti 6,357.700 Din. izdatkov in 6,094.888.50 Din kritja: torej 262.8.11.50 Din primanjkljaja. Primeroma največ in kakor smo že omenili preveč, znaša v proračunu postavka za vzdrževanje uradniškega aparata, Županova plača, plača uradništva. in drginjske doklade znašajo 1,611.712 din,, katerim je treba prišteti še 200.088 Din. za vzdrževanje pisarn, tako da zraša celotna postavka za uradni aparat celih 1,811.800 Din. Postavka za upravljanje mestne imovine (poslopij itd.) znaša 374.905 Din. Na]-večje breme za občino so vojašnice, ki zahtevajo za vzdrževanje in popravo nad 160.000 Din, prinašajo pa komaj par tisoč Din. Za plače nameščencev v mestnih podjetjih in za pobiranje davka na ponočni obisk gostiln je določenih' 3S2.062 Din. Za plačevanje obresti me- Zapiski ČUDNA POLITIKA. Maribor, 21. nov. Že včeraj smo se malo popečali z mariborskim nemškim lističem in njegovo ne. doslednostjo, oziroma z njegovo lažnjivost-Jo in hinavščino. Tudi danes nekaj opazk njegovemu uvodniku od srede pod naslovom »Politika bojkota«. Uvodničar očita vladi, da nima nika-kega načrta, po katerem naj se Izvede sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci. Kaj pa si predstavlja pod gotovim načrtom? To pove malo vrst dalje. Ta načrt naj bi namreč obstojal v tem, da bo vlada rekla: Pridite, vi nezadovoljni Hrvati, pridi, nezadovoljni Krajnc, v Beograd, saj ti bomo ugodili v vsem, kar boš zahteval. No, no, lep sporazum!! Nesrečni uvodničar piše dalje o zapostavljanju Slovencev in Hrvatov za Srbe. Ta njegova trditev dokazuje, da nima niti Pojma o razmerah v naših uradih; zato skuša za lase privleči nekakšne »argumente« o srbskih hegemonističnih težnjah. Kdo ie na najvišjih uradnih mestih v Sloveniji? Slovenci. In v Hrvatski? Hrvati. In koliko imamo Slovencev na vodilnih mestih v Beogradu? In koliko bi jih imeli, če bi beteli naši ljudje tja dol? Tega mariborski Politikus ne ve, ali pa ne vidi. Pa tudi to je menda že pozabil, da so bili pri nas pod Avstrijo vsi višji uradniki Nemci, daslrav-no so bili Nemci v državi v manjšini, v deželi so se pa tako nekako ravno skušali vgnezditi. Nad penzijoniranjem slovenskih m hrvatskih oficirjev se tudi pritožuje jokavi mariborski uvodničar. Seveda v mnenju, da je vsak tako neumen, kakor on, ne omenja, da je bilo penzijoniranih oficirjev ~ Srbov mnogo več, kakor pa Slovencev m Hrvatov oziroma bivših Nemcev in namčuriev. In ti Srbi so se borili za ideio. stnih dolgov je v proračunu znesek 344.100 Din. Za vzdrževanje cest, ulic, trgov in sprehajališč znaša postavka 1,396.600 Din. Za podporo gasilstvu Je določenih 53.309 Din., za zdravstvo (mestni fizika t, kopališče, kopališče v Dravi) 390.167 Din; za dobrodelne svrhe (ubožnica, dečje zavetišče itd.) 181.758 Din ; za šolstvo 920.595 Dn.; za znanost umetnost in prosveto 140.431 Din.; za obrt in trgovino (obrtno trgovska nadaljevalna šola, gostilničarska šola itd.) 68.400 Din; za vojaštvo (vojaški urad 56.817 Din; za raznoterosti 7.030 Din; za izredni promet (stanovanjski urad, občinske volitve itd.) 98.734 Din. ter manjši znesek za prehajalni promet, ki pa se sam krije. Atod dohodki se nahajajo sledeče postojanke; Doneski mestnih podjetij k upravnim stroškom, povračila, pristojbine itd. 143.448 Din; najemnina za mestna poslopja, mestni lov, ribolov 165.522 Din; davki in doklade 4,819.000 Din; davki in doklade 4,819.000 Din; obresti posojil oddanih mestnim podjetjem 71.044 Din; doneski države za vzdrže»-vanje cest, izkupnine za materijal in odi-škodnina za uporabo občinskega sveta 408.041.50 Din; dohodki kopališč in pokopališča 208.631 Din in razni dohodM (mestni kino, najemnine v gledališkem poslopju itd.) 60.102 Din. Primanjkljaj znaša torej 262.811.50 Din in če proračun obveljal bo treba iskati nova kritja da jih bodo iskali zopet v novih davkih, se razume. Upajmo, da bodo prihodnje leto novi možje sestavili nov, boljši pro» račun. oni, katere sedaj »Marburger Zeitung« pomiluje. Nazadnje pa se izrazi mariborski uvodničar precej določno, da bi morala vlada pravzaprav ugoditi vsakemu demagogu in delovati v smeri, kakor bi ji Jo začrtala ta manjšina. Seveda, potem — in to je glavno — bo imel Nemec zopet glavno besedo na naši severni meji in zopet bo mogel širiti — če ne z lepa, pa z grda, nemško »kulturo«. Zato tudi priobčuje »Marburger Zeitung« take in podobne pri. smodarije. (Na ponovna opozorila naših narodnih krogov v Mariboru, da vodi »Marburger Zeitung« zadnje čase gnusno politiko »pljuvanja v lastno skledo«, kar silno škoduje državni avtoriteti, odstopamo v našem listu kotiček za tozadevne pritožbe iz našega slovenskega in jugosloven. skega Maribora. Ured.) Iz boljševižke Rusij@. Vojaške priprave. Neko pismo, ki je prišlo iz Moskve, ne da bi bilo cenzurirano, pripoveduje, da po-ložaj v sovjetski Rusiji ni bil še nikoli tako napet kot sedaj. Vojaške priprave se vršijo z mrzlično hitrostjo; armada je baje dobro izvežbana in oborožena, samo da se ne ve, če je zanesljiva. Vsak zapletljaj na fronti bi bil usodepcln za vlado. Mnogi komunisti menijo, da je položaj zanje že dovolj ugoden in ne želijto večjih sprememb Vendar kažejo vsi znaki, da je vojna neizogibna. Največ nade polagajo boljševiki na agitacijo med tujim vojaštvom. Toda ta agitacija se jim je izjalovila že leta 1920 v poljski armadi; sedaj je nacijonalistična struja povsod močnejša, kakor internacijo-nalna. Boljševiki sami so sedaj mnogo manj bolaželini- kakor ored tremi lat» Dnevne novosti. — Podružnica uredništva in uprave naSega lista v Mariboru posluje začasno, dokler se ne preseli v lasten lokal, v Frančiškanski ulici št. 14. Stranke se sprejemajo vsak delavnik od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Podružnica sprejema vse dopise, objave, naročila in inserate. — Nj. Vel. krali je sprejel v avdijenci predsednika udruženja rez. častnikov in vojnikov, g. Milana Radosavljeviča ki je omenjal zakonski predlog o priznanju zaslug vojnikom. Ta predlog je udruženje izročilo narodni skupščini, a vlada ga je vzela v pretres. Ta predlog hi bil sestavni del vladinega predloga o priznanju zaslug. Kralj je obljubil vso svojo podporo, razen tega pa se je zanimal za obleko namenjeno rez. oficirjem in izrazil željo, da se ta obleka razdeli v udruženju takoj ko prispe. — Obletnica bigoslovenskega Maribora. Včeraj dopoldne se je vršila v vojašnici 45. pešpolka krstna slava v spo* min na 21. november, ko je bila usoda Maribora odločena v prilog naše kraljevine. Slavnosti se je udeležilo mnogo zastopnikov tukajšnjih oblasti, korporacij in drugih. Po bogoslužju in rezanju kolača, se je spominjal poveljnk 45. pešpolka polkovnik sr. Spasič v toplih besedah zgodovinskega dne ter pozival vojaštvo, da ohrani zvestobo domovini hi kralju. Govor je zaključil s trikratnim »Živijo« klicem: kralju, kraljici, in prestolonasledniku. Navzbči so se Hmu klicu navdušeno pridružili. Slavnosti je prisostvoval tudi lavantinski škof g. dr. Karlin. — »Slovenski Narod« v drug!h rokah. Iz upravnega sveta Narodne tiskarne so izstopili gg.: notar Hudovernik, dr. Kokalj, dr. Majaron, dr. Vladimir Ravnihar in dr. Karel Triller. V odboru so še ostali: gospa Franja Tavčarjeva, gg. dr. Ivo Tavčar, inž. Franc Tavčar in dr. Konrad Vodušek. — Odprava redarstva. Minister notranjih del pripravlja uredbo, s katero ss v najkrajšem času v državi odpravijo redarstva in njega uslužbenci in se ti zamenjajo z regularno žendarmerijo. To je predvideno v ustavi sami. Zamenjava dosedanjih redarjev se ima izvršiti že v teku meseca decembra, ko se bo redarstvo definitivno odnra-Vflo in ko lx> začel s svojil funkcijami enoten policijski aparat v celi državi. — Učne knjige in cene. Glavni prosvetni svet je sklenil, da se v bodoče ne bodo smele rabiti v šolah učne knjige, ako ni na njih navedena cena. _ — Prepoved kelportaže. Zagrebška, policija Je prepovedala kolportažo tukajšnjega lista »Večer«, ker ogroža s svojo tendenci-jezno pisavo javni red in mir. — Vsi mladeniči, ki so rojeni leta 1904., se imajo v smislu naredbe ministrstva za vojno in mornarico javiti pristojnim vojaškim okrožjem v svrhb vpisa v naborne izkaze in radi podatkov o premoženjskem stanju. — Spor rad! beograjskega tramvaj: Dne 26. t. m. se prične v Lausanni razprav v zadevi spora med beograjslco občino i belgijsko tramvajsko družbo. u„n,verzo V Sarajevu. Na inicija tivo »Udruženja sarajevskih akademikov se je prejšnji mesec ustanovil v Sarajevi poseben odbor, ki si ]e vzel kot glavno na logo pozidanje primernega poslopja za imi verzo v Sarajevu. Ta ožji odbor je zda končal svoje delo In bo svoje načrte te dn razložil pred širšo enketo, ki bo započet delo nadaljevala. Telefonska zveza Split—Sarajevo— Beograd. Telefonska proga med Splitom, Sarajevom in Beogradom je dograjena in je bila v pondeljek izročena prometu. — Katoliška katedrala v Beogradu. Odbor za zgradbo katoliške katedrale v Beogradu je predložil načrte ministrstvu javnih del in ministrstvo je načrte v polnem obsegu odobrilo. Ta cerkev bo ena naj večjih zgradb v Beogradu in bo stala nad 100 milijonov dinarjev. — Proti oprostitvi morilca Daskalova. Glavni odbor ženskega saveza v Beogradu }e z ozirom na oprostitev Nikolova Imel svojo sejo, na kateri je izrekel oster protest proti oprostitvi, zlasti še zato, ker je ravno 7 ženskih porotnikov glasovalo za oprostitev. Savez Je odposlal dr. Aliči hčeri dr. Masarykovi brzojavko, v kateri obžalujejo, da so ravno ženske oprostile Nikolova in s tem same priznale, da ženske niso kos porotniški nalogi. Obenem je savez odposlal družini Daskalova obžalovanje, da so ravno ženske glasovale proti pravični obsodbi. „ — Zveza jugoslo venskih železničarjev je sklicala snoči javen shod v dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Shod, ki je bil dobro obiskan, je otvoril predsednik Zveze g. Finžgar, ki je pozdravil zborovalce, zastopnike javnih oblasti in poročevalce listov. Obrazložil je v kratkem namen shoda In predal na to besedo glavnemu govorniku gen. tajniku centralnega odbora »Zveze« v Beogradu g. Rado Janšo vi du. Govornik je podal uvodoma kratko zgodovino 5 letnega boja za železničarsko pragmatike in končen uspeh težkega dela. Grajal je razne točke pragmatike, predvsem disciplinarne predpise in Odstopanja. Predsednik Finžgar se mu Je zahvalil za stvarna Izvajanja in ]e poudarili, da je nujna potreba ojačenje železni-«Ce zveze v strokovnem smislu izven pomičnih vplivov. Končno je govoril še g. ?0vre, ki se je bavil s strokovnimi vpra-in splošnimi določbami nove pragma-ciio' ,^atem ie “'j sPre]eta kratka resolu-žeia» >» zahteva, da se žlvljensko vprašanje in ječarjev UTe<^ ■>Tirnert10 socijalnemu iev Tokovnemu položaju naših železnlčar-1 v ‘n to v prid železnici in državi kor ™NaS| otroci v Italijanskih šolah. Ka-splitski časopisi. Obiskuje ita- ]ueosfovirefeiltistično šol° v SDlitu "ad 20 da nošill^kih otrok- Starši se Izgovarjajo, šolo di r sv°ie otroke zato v Italijansko kolikor «?au£e Italijanščine. To bi bilo el op na i,r° iko vpoštevanla vredno. Bruke lato »aj°. da Pošiljajo svoj'e otro-n?p«krhA Vu^toHsk10 šoIo> ker 3im Ita:1,iani preskrbe knjige in druge šolske potrebščine brezplačno. Vsekakor ta razlog ni vreden nlši^PrfmoroA® mislimo, da so Italijani OWJ slovenske šole in so hoditi v čisto italijanske wie. M vendar Jih matere nočejo pošiljati v italijanske otroške vrtce. Ko so italijanske gospe nabrale ža razne otroške vrtce nad 300 oblek, so zavedne Primorke odločno odklonilo, češ, da za cunje in igrače niso na prodaj duše slovenskih otrok. Tu v naši državi pa se dobijo ljudje, ki svoje otroke za 2 svinčnika in 5 peres pošiljajo v italijansko šolo. Prosvetno ministrstvo je nedavno izdalo naredbo, po kateri državni uradniki Jugosloveni svojih otrok ne smejo pošiljati v drugorodne šole. Kot se vidi, bo umestno, da bo ministrstvo to naredbo razširilo tudi na takšne, ki za par šolskih potrebščin prodajajo narodnost svojih otrok. — Preselitev državne rokovske šole na Selo, Ker je Kmetijska družba odpovedala oddelku za kmetijstvo na svojem dvorcu na Poljanski cesti vse prostore, v katerih je bila nastanjena državna podkov-ska šola in se mora le-ta vsleđ tega in da se zmanjšajo izdatki za ta zavod, preseliti v lastno poslopje državne žrebčarne na Selu, prekine se na državni rodkovskl šoli, Poljanska cesta vse obratovanje do nadaljnjega. Zopetna otvoritev pedkovske šole in podkovskega obrata se bo svoječasno zopet obznanila. — Smrtna kosa, V Vojniku je v noči od 19. na 20. novembra umrl po daljši bolezni v 71. letu svoje stalnosti gospod Anton Brezovnik, učitelj v pokoju in posestnik. Umrli je mnogo deloval na narodom, stanovskem in gospodarskem po’iu. Naj mu bo ohranjen blag spomin! Pogreb pokojnika se vrši danes v četrtek popoldne v Vojniku na tamošnje pokopališče. — Pobegnil je od svoje jedinice v Ca-rovem selu podnarednlk 11. čete 39. pp. Rudolf Kukenberg, doma od Braslovč. Vzrok bega še ni znan. — Pobegnila sta iz kaznilnice sodišča v Ljubljani tekom včerajšnjega dneva dva kaznjenca. Eden izmed teh dveh je bil obsojen zaradi ropa na 2 leti, drugi pa radi tatvine na 8 mesecev težke ječe. Podrobnosti o begu in beguncih še niso znane. — V ijrbiianskem muzeju je ukradel neznan vlomilec steklenico s pol kilograma živega srebra. — V mestni pristavi IhbJjanski se je poškodoval hlapec pri mestnih vožnjah Josip Andrejčič tako težko po plavi, da so ga morali oddati v bolnišnico. Na kakšen način je dobil poškodbo, še ni ugotovljeno. — Napačen policijski agent. Gostilničarju Josipu Strahu na Viču se je predstavil neki neznanec, okoli 30 let star, vitek, visok, črn in čedno oblečen mož, kot policijski agent. Nagovaral ga je, da naj mu da 100 Din nagrade, če ne ga bo pa naznanil radi nekega policijskega prestopka. Gostilničar je bil toliko pameten, da mu ni dal ničesar, pač pa bi bil lahko moža zadržal in poklical skrivaj stražnika. — Ukradeno perilo. V Vodmatu je bilo ukradeno z odprtega hodn'ka Josipu Boletu rjuha iz domačega platna, več spodnjih hlač in srajc in zimska triko-srajca, v skupni vrednosti do 1000 Din. — Ljubezniv soprog. Marjeti Stancar pri Sv. Petru je ukradel njen soprog Karol več posteljnme, nekaj obleke, sladkorja, masti in sveč, v skupni vrednosti preko 1000 Din in pobegnil. Mož je po poklicu rudar. — Krava je nabodla posestnikovega sina Jožeta Sadnikarja v Podlukovci pri Logu. Nabodla ga je pri krmljenju, ga pritisnila k steni, pri čemer je dobil nevarne poškodbe in so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Vojaško pairono je našel na pašniku v Prevaljah pastir France Makove. Ravnal je tako nerodno, da se mu je razletela, pri čemer se je obstrelil v levo roko in so ga oddali v bolnišnico. — V Gornjih Ponikvah je bilo vlomljeno pri posestniku Jože Florjančiču in ukradeno nekaj malenkosti in pa 1500 Din gotovine. Vlom je izvršil neki mlad postopač, ki ga dobro poznajo in ki je izvršil več sličnih tatvin in vlomov v okolici Mirne. — V Pleteri! je pokradla neka brez-iroselna delavka Mariji Planinčevi več ženske obleke in perila in neznano kam pobegnila. Škoda, ki jo je napravila tatica, še ni ugotovljena. — Novomeške novosti. Neznan zmi-kavec je udrl ponoči v mlekarno kmetijske šole na Grmu in odnesel hleb sira, nekaj šolskega denarja in 400 Din mlekarju Francetu. Razbil je okno na vratih in zlezel notri, pri odhodu pa je pozabil v mlekarni čevljarski nož (knajp), kar je dalo povod raznim domnevam, ki pa še niso potrjene. — Kmetijska šola na Grmu se je letos postavila. Tako krasnega cvetja se tam še ni dobilo lepo vrsto let. To je v prvi vrsti zasluga jmžrtvovalnega in svojo stroko izvrstno obvladajočega strokovnega učitelja g. Lapa, ki se je posvetil svoji stroki res z vso ljubeznijo in s tem dosegel krasne uspehe, za kar so mu Novo-meščani zelo hvaležni. Ne le o Vseh svetih, vsak čas se dobi sedaj tam cvetke, po katere smo se morali sicer voziti v Ljubljano.^— Prekupčevalci sadja so bili po časopisih že tolikrat ožigosani, klicana je bila vlada na pomoč — a vse zastonj. Novome-ščani stikamo za jabolki in izbirek drago plačujemo — pri tem se pa še ženske skoro stepo — novomeške in kandijske branjevke pa pošiljajo vsak teden po več voz najlepših jabolk naprej. Da se prepreči razburjenje ljudstva, se nakladajo veliki zaboji v mraku ali celo v trdni noči. Oblast bi storila hvalevredno delo, ko bi poskrbela, da pridemo tudi »nebranjevski« meščani do kakega poštenega jabolka. — Novomeška porota se prične 26. novembra. Kot predsodniki so določeni gg.: predsednik okrožnega sodišča dr. Jur. Polenšek in deželnosodni svetniki Kuder, dr. Dolenc ta dr. Flschinger. Slučaji so sledeči: Josip Levstik ta Janez Salmič, uboj; Janez Hlupar, zloraba uradne oblasti; Josip Komotar, tatvina; Frančiška Poljane, detomor. — Celjske novosti. Udruženje jugoslovanskih železničarjev, podružnica Celje, ima danes v četrtek 22. t. m. ob 19. uri shod v mali dvorani Narodnega doma. — »O spolnih boleznih« je v pondeljek 19. t. m. imel zanimivo predavanje na Ljudskem vseučilišču primar]! K. I. Raišp. Poslušalci so zanimivemu predavanju, katero je posebno v sedanjih časih, ko so spolne bolezni precej razširjene, bilo zelo umestno, z zanimanjem sledili. Prihodnje predavanje še vrši čez 14 dni. — Mariborske novosti. Na ljudskem vseučilišču predava dne 26. t. m. ob 8. uri zvečer prof. Favaj o morali v politični zgodovini. — Dirkaču kolesarskega društva »Perun« g. Franju Kumercu, ključavničarskemu mojstru v Mariboru ki si je v kolesarski dirki Maribor—Zagreb dne 22. junija t. 1. priboril prvenstvo, je bila danes izročena častna kolajna za j vztrajnost V tukajšnji podružnici udru« ženja vojnih Invalidov vladajo že nekaj časa čudne razmere, ki so dovedle do tega, da je izstopilo Iz odbora 8 odbornikov s predesdnikom nadzorstvenega odbora ter je odložilo zaupniško mesto 5 poverjenikov z dežele. Razčistile se bodo te razmere na izrednem občnem zboru, ki se vrši 9. decembra ob 9. url dopoldne v prostorih restavracije »Kosovo«. —• Ptujske novo«*!. Zaprisega župana. V torek zvečer ob 6. uri je zaprisegel vladni komisar g. Zavadlal kot vladni zastopnik v navzočnosti vseh občinskih svetovalcev novoizvoljenega župana gosp. Antona Blažka. Dosedanji župan g. Inzln-?ek se je v poslovilnem govoru na v«o strani zahvalil, pa tudi odkrito povdarjal, da je moral za s’.'oj'aga županovanja ruJsK+i tudi na ono tretjino meščanov, ki v občinskem svetu niso zastopani, t. j. Nemcev. Nata je zasedel župan "ko mesto g. Btažek, se zahvalil in prosil gg. svetovale0, nai ujjnerijo svoje delovanje v slogi in trdni volji na gospodarsko polje, kjer jih črka v tem narodno ogroža e m mestu ogromno potrebnega dela: tako e ar «olja mestne hranilnice, vprašanje vojašnic, vpeljava električna luči itd. Nato se je vršila volitev podžupana, katero mesto jo postalo z izvolitvijo dosedanjega podžupana županom prazno. Ni-kdo ni hotel biti podžupan; odklanjali so ga demokrati, ki so ga vsiljevali soc. demokratom, kljub temu cla dolžijo te le nem-Skutarstva; branili ro se ga soc. demokrati, U ro izgubili župana, branili so se ga tudi narodni socijalisti, ki niso hoteli prevzeti obeh mest in so ga ponujali demokratom. Glasovalo je prvič vseh 24 svetovalcev; izid soc. dem. Šegula 7, dem. Mahorič 5, praznih 12. Pri ponovnem glasovanju ie bil izid isti, nakar je proglasil župan prazne g'asovnice za neveljavne. Pri tretjem glasovanju je dobil Šegula 7, Mahorič pa tud! 7 glasov; odločil je žreb in Izvoljen je bil podžupanom g. Šegula. Ta pa je vstal in izjavil, da zaradi etile zaposlenosti ne more sprejeti volitve. Ker ga je župan takoj opozoril, da izgubi za 3 leta volilno pravico, če ne sprejme, se je 'okoristil pravice, da si do prihodnjega četrtka premisli. Še malo potrpljenja torej! — .Mariborsko narodno gledališče je gostovalo v pondeljek v mestnem gledališču, vprizorilo George Dandina Mi Prevarjenega soproga in nas s tem začelo spoznavati z Moličreom. Nudilo nam je sicer pred razprodano hišo eno manj dovršenih veseloiger velikega mojstra, a nudilo nam jo je dobro in bili smo prav zadovoljni: pred pol letom smo videli Corneilla, sedaj Molierea... Igralke in igralci so prav dobro interpretirali svoje ulege, le da je bila gospa Sotenville premlada kot mati Angclikina. Motiti tudi more, če izgovarjao igralci sami napačno svoje ime (Dandin! Sotenville!). Upamo da nas bodo naši gostje prav kmalu zopet posetili in nam nudili torej dovršenejša, četudi težavnejša dela. Ob tej priliki opozarjamo ponovno na žalosten pogled, ki ga nudi notranjščina našega g'edališča. Ali se ne bi mogel določiti za vsako prireditev, ki se vrši tu, kakor predstave, kino-predstave, koncerti, predavanja itd. majhen znesek n. pr. 100 Din za fond za prenovitev razcapanih prevlak in tapet? — Razbojniki na Bdju. Na državnem veleposestvu Belje so našli zadnje dni zakonska Čurin ubita v njunem stanovanju. Oblasti so uvedle takoj preiskavo. Domneva se, da so lih ubili roparji iz Madžarske, ki so po svojem zločinu pobegnili čez mejo. — Ukraden spomenik. O raznih nepoštenih mahinacijah s spomeniki se je zadnje tedne mnogo poročalo. V Subotici, Novem Sadu in tudi po drugih krajih se je poročalo o nepoštenih grobarjih. Zadnje dni je bil pa neki dragocen spomenik ukraden, še predno je prišel na svoje namenjeno mesto. Pri Ohridu je umrl namreč neki vojak na vajah, doma iz Banaštrincev. Njegovi domači, precej premožni, so kupili spomenik, vreden nad 100.0ÖQ Din in ga poslali z železnico v Ohrid. Med potjo je pa spomenik izginil in vse preiskave niso doslej dovedle do nikakega uspeha. — Roman Beograjčanke. Zadne dni je dopotovala v Beograd Ermina Abdul s Carigrada, katera je pred IS. leti na tajin-stven način izginila iz Beograda. Rojena je bila v Požegi, a ker je imel njen oče veliko otrok, jo je dal v odgojo nekemu svojemu prijatelju, ki je bil poštni upravnik v Beogradu. Ko ie pa temu umrla žena, ki je malo Stojanko ljubila kot lastno hčer, se je mož zopet drugič oženil in za Stojanko so prišli hudi časi. Sklenila ie, da pobegne domov v Požego, toda na potu jo je dobil neki uradnik turškega poslaništva sin nekega paše in jo odpeljal v Carigrad. Ko je odrasla, se je z njo poročil in do zadnjih dni je delila usodo turškemu haremu z drugimi svojimi tovarišicami. Kakor pripoveduje, se nahaja po turških haremih še več Srbkinj, ki so prišle tja na podobne načine. — Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo težaških, zidarskih in ključavničarskih del za napravo čistilne greznice pri hiši Mestnega dohodarstvenga urada na Dunajski cesti. Načrt, proračun in pojasnila so na razpolago med uradnimi urami pri mestnem stavbnem uradu. Zapečatene ponudbe se morajo oddati istotam do 12. ure dne 28. novembra 1923. — Dražba lova. S tem se razglaša, da se bo pri podpisanem glavarstvu v sobi št. 3 dne 20. decembra 1923 na javni dražbi oddal v zakup lov občine Moste za dobo petih let, to je za čas od 15. januarja 1924 do 14. januarja 1929. Na to dražbo se vabijo vsi prijatelji lova s pristavkom, da lahko vpogledajo dražbene pogoje vsak dan ob uradnih utah. Okrajno glavarstvo v Ljubljani. — Svarilo. Pred nakupom manufaktur-nega blaga za dame in gospode, predno si ne ogledate veliko zalogo po najnižjih cenah v specijalni trgovini Josip Bedrač (hiša Pok. zavoda) Ljubljana, Aleksandrova cesta 12. — Opozorilo. Tovarna čevljev Peter Kozina & Co., je izdatno znižala dosedanje cene v vseh svojih detajlnih trgovinah. P. n. občinstvo naj se v lastnem interesu posluži te prilike. društvenega življenja. — Čevljarska obrtna zadruga za sodni okraj Ljubljana in okolico naznanja svojim članom, da se prične v nedeljo 2. decembra t. 1. obrtna nadaljevalna šola. Vpisovanje se vrši v nedeljo, 25. novembra od 9. do 11. ure dopoldne in sicer v vodstveni pisarni IV. mestne deške šole na Prulah. Obisk obrtne nadaljevalne šole je za vse vajence obvezen. Vajenci morajo prinesti s seboj izpustnico in 28 Din 50 par za vsak mesec naprej ali pa 170 Din za celo šolsko sezono. — Načelstvo, InozesmSte novosti. : Mussolini v karikaturi Mussolini s svoj‘im srepodivjim pogledom vzbuja 2 neprestanim rožljanjem z mečem splošno pozornost v svetovnih humorističnih listih. Karikaturen (Christiania) ga slika v Napoleonski pozi s tremi pištolami in tremi bodali z naslovom: »Napoleon z boberskim pogledom.« — The Star (London) ga je narisal kot divjega kričača, ki skače pred zidom norišnice. Oblečen je v črno faši-stovsko srajco ta besno udarja na boben vojne. Čez zid norišnice gledajo vsi vojni norci: Cezar, Aleksander, Kserkses, Napo-leon, Viljem, Franc Jožef. Mussolini tuli: »Vstopite, norci!« — Temu listu leži Mussolini posebno v želodcu. V neki drugi številki je naslikan spomenik Društva narodov. Jugoslbven ves zamišljen v čitanje rapalskega dogovora, noseč vrečo, v kateri je Reka, na hrbtu, se bliža spomeniku, na katerem sedi Pravica s tehtnico. Za spomenikom sc pa skriva in muza Mussolini dvigajoč gorjačo, s katero bo udaril nič hudega slutečega Jugoslovana, Za Mussolinijem je vreča, v katero je že pobasal Krf. — »V/e<;*minster Gazette ■> prinaša sliko vulkana Mucoolinlja, iz katerega glave bruha ogenj in dim, z napisom »Bljuvanje Mont Mussolinija:. — »Prvidence Nrvs« (TJ. S. A.) slika Mussolinija z ogromn’m bobnom, na katerga strahovito razbija. Spodaj je napis: »Italijanski inštrument v evropskem koncertu.« : Ena rrcr"r^. V Berlinu stane eno jajce dvesto mi'ürrd mark in en biftek v gostilni druge vrste on trilijon! To so pravi, da se milijarde ker sprehajajo po cestah. Toda ena marka, ona navadna papirna marka je postala sitan redka. Ko je francoski minister g. Maginnt pred kratkim napravil nadzorovalno potovanje po ruhrsken ozemlju, si je kot nabiretelj zanimivosti nabavil različne vrste nemškega papirnatega denarja, bankovce za sto, petsto, tisoč, milijon, milijard itd. Hotel je pa tudi bankovce za eno marko. Iskal ga je pa zaman, čeprav je ponujal zanj tristo milijard mark! : Draslrja v inozemstvu. Statistični oddelek grške narodne banke je ravnokar objavil nekaj številk, če se vzame za podlago 1. 1914. in številka 100, je veljalo življenje v Atenah v prvem polleltju 1922 pet in pol krat več, natančno 542.3; v drugem polletju 10K3, v • prvem polletju 1923 pa že 1234.1; julija 1032.5; avgusta 1111.3; septembra 1194.3: oktobra 1256.2. Atenci se pa lahko potolažijo, ge primerjajo s tem bolgarsko statistiko. Draginja je tam ogromna, narastla jo do 2805%, gotove stvari so 35 do 40 krat dražje. : Fašisti v Tunisu. V Tunisu, ki je francoska kolonija in kjer prebiva precej italijanskih izseljencev, ki so pred vsem poljedelci, je pred nekaj dnevi igrata neka laška godba na cesti kdozna kakšno fašistovsko himno. Nek Francoz, ki je šel mimo, ne da bi se odkril, je bil napaden od par fašistov, kj so mu zbili klobuk z glave in ga pretepli. Kot poroča »Journal des Dčbats«, je prebivalstvo Tunisa zelo razjarjeno nad to nesramnostjo črno-srajčnikov in francoski guvernr je radi tega kratkomata prepovedal nositi črne srajce po vsem Tunisu. Sckslski vestnik. — Sokolsko gledališča v Radovljici vprizori v nedeljo, dne 25. t. m. ob pol 4. uri popoldne veseloigro »Enajsta zapoved« (Ne zataji nikdar svoje žene!). Kdor je željan zabave in smeba, naj si ogleda to povsod z velikim uspehom igrano veseloigro. Popisi. nec« napada ravnatelja »Trboveljske pre megokopne družbe« v Kočevju, g. Inž. Vi-tolda Biskupskega, ker je odpovedal služ. bo nekaterim klerikalnim agitatorjem, ki s« kliub pozivom niso hoteli vrniti v službo ampak so po navodilih klerikalnih gospodov hujskali delavstvo na štrajk. Gotovi gospodje si gotovo žele v Kočevje nazaj tistih časov, ko noben boljše oblečen člo-vek v Kočevju ni bil siguren, da ne bo od neznanih ljudi na ulici nahruljen in opljuvan, _in ko je bil zlasti ženski svet izpostavljen najnesramneišim napadom neznanih individuvov. Pozabljajo, da je tisti, k; je naredil vzoren red v Kočevju, baš gospod inž. Biskupski in nihče drugi. On je tudi strl komunizem, ki je klical ob posmehu takratnega okrajnega glavarja smrl vsem buržujem ta tudi duhovnim gospodom. On je tisti, ki Je strl zidnje medle pojave komunizma. Stojimo na stališču, da se mora vsako pošteno delo tudi pošteno plačati in naj pošteno delo delavce ta njihove rodbine pošteno preredi in preživlja Stojimo pa tudi na stališču, da komunistk čr. strup ni tisto sredstvo, ki naj prinese delavcem rej na zemlji, 0 čemer nas temeljito uči razvalin in krvi bogata Rusija, pa naj ta strup za problematično ceno kroglic prodaja tudi blagoslovljena roka! Tore! gospodje, nekoliko več politične poštenosti ter pameti! Predvsem pa poma-j;aito ljudem,^ katre ste lahkomiselno zape-lj * v nesrečo in ne napadajte ljudi, ki za vašo lahkomiselnost ne morejo odgovarjat:! _ — Iz Črnuč nam poročajo: Pol ure od nase vasi so odkrili ilovnato plast živordeče barve. To glino vozijo v Dolsko v tamošnjo tvornico za barve. S kopanjem ik vice in prevažanjem bo vsaj nekaj novih dohodkov za našo župnijo. — Kakor čujemo, bomo izgubili tukajšnjo žandarme. riisko postajo. A živimo v takih časih, da so orožniki i pri nas bolj potrebni kakor kdaj. prej: Saj so tatvine vsakdanji do-goaki. Nedavno tega so hoteli tatovi Izvršiti svojo nepošteno obrt pri nekem gostilničarju v sosedni vasi, pa so bili s streli odpodeni. Zdaj na zimo, ko ne bo dela ta zaslužka, se bodo taki in enaki obiski vse-kako še večkrat ponavljali. Zato pa želimo, da nam oblasti ne vzamejo orožnikov. — Naše kmetiško ljudstvo današnji dan dobro ziv;, kar pošteni ljudje radi priznavajo. Zato tem bolj obsojajo temne elemente, ki na vse mogoče načine zabavljajo čez našo mlado državo. Neko tako človeče (doma iz Mengša, oženjen v Trzinu) na vse kriplje v nebo povzdiguje laško lažikulturo ter njene ugodne socijalne razmere, češ. da na Italijanskem ne najdete berača, v Jugo-flavjjj ga pa naletimo na vsakih 10 minut, kai je pa ravno narobe res. Dobro bi bilo temu lažnjivemu preroku zamašiti njegova lažnjiva usta. Novosti iz Primorske: Trst, 19. novembra. Iz tužne Istre. Gd vseh »odrešencev« trpi skoraj naj« bolj tužna Istra. Tu se je zbralo vse gorje, nakopičile vse nadloge fašistovskega raja. Ni ga kraja, ki ne bi mogel zaznamovati ranjencev, krasiti grobove mučenikov, ki so postali žrtev fašistovskega nasilja. Zakoni v tem delu Italijanske države ne veljajo. Zločinci so izvrševali svoja grozodejstva brez strahu pred kaznijo, ki je zadela kvečjemu nesrečno ljudstvo, ki se je skušalo postaviti v bran za svoje pravice. Nad dve leti je Istra izven zakona in oborožene tolpe dokončujejo svoje »odrešilno« delo brez ozira na javno oblast, da ne rečemo celo z njeno pomočjo. Od Mili do Opatije, od Buj do Pule, je delavno istrsko ljudstvo predmet preganjanja od strani civiliziranega italijanskega naroda- Posledice so težke ta videli bomo, kakšen bo konec. Ljudstvo strada, kajti zaslužka ni od nikoder ta domača gruda ne more dati zadosti živeža. Toda Istrani 3W obupujejo, marveč čakajo na boljšo bodočnost. Gospodarska kriza dežele je na vrhuncu. Sedaj sta tudi obe glavni industrijski središči Pula in Milje na tem, da omejita svoj obrat na najnižjo mero. Odslovljenih bo zopet mnogo delavcev, ki ne bodo vedeli, kam bi se obrnili. Med temi bo seveda tudi nekaj domačinov, ki so bili tako sročili, da so bili dosedaj zaposleni. Predvojna Pula je štela okoli 60 tisoč prebivalcev, bo pa sčasoma degradirana na brezpomembno provincijalno mesto. Sicer pa je bilo iz tamošnjih delavnic že pred nekaj meseci odslovljenih mnogo, da ne rečen skoraj vsi slovanski delavci. Brezposelnost v deželi je velika tako m-cd domačini kot med »regnikoli«, ki so prišli sem, da odjedo domačinom še oni košček kruha, ki jim je ostal po vojni. Brezposelni se skušajo preživljati na drug način in se ne smemo radi tega čuditi, da je osebna varnost in varnost imovine pred uzmoviči pod vsako kritiko. Da bi bila slika bede popolna, naj omenim, da je obratovanje premogovnika v Labinju v nevarnosti. Ta premog je nekoliko slabše vrste in italijanska industrija rajši posega po angleškem, ki kljub boljši kakovosti lahko konkurira z labinjskim. V Labinju zahteva izkopavanje mnogo razstrelilnih snovi, ki so zelo obdačene. Dosedaj je premog uporabljala italijanska vojna mornarica, ki pa je.po preteku pogodbe nadaljne ponudbe odklonila. Skladišča so radi tega polna in stroški ogromni ter nihče ne ve, kako naj se krijejo. Obratovanje bi se moralo ustaviti že 15. t. m., toda je bilo na razne vplivne intervencije odloženo za nekaj časa. Morda se bo vendar nekaj ukrenilo, da ne pride dežela še ob ta vir dohodkov. Kckor vidimo, izgleda blagostanje v deće’l nekoliko drugače kot so ga obljubljali Italijani ob svojem prihodu. Razpoloženje napram rimski vladi ni tudi med istrskimi Italijani bogve kako dobro. Drugače pa tudi ne more biti, kajti nenaravno bi bila, ko bi se Istrani vnemali za vlado, ki ogroža gospodarski obstoj dežele. Ubo« ga Istra! — Surovost italijanskih šolskih voditeljev. Več mater iz Moščeniške Drage je prišlo zadnje dni v Volosko, kjer so hotele pros'ti šolske oblasti, da bi jim odprli šolo v Dragi, da bi ne bili otroci v zimi v burji ta snegu prisiljeni hoditi poldrugo uro daleč Toda oblasti teh mater, ki so daleč prišle, niso sprejele, ampak so jih po svojem služabniku dale izgnati na cesto. Zares pred 2000 letna kultura! — Postopanje nabrežinskih fašistov. Klub temu, da ie veliki fašist Mussolini dekanu Štolfa obljubil, da se bo s Slovenci Izstopalo kot z enakovrednimi Italijan!, se dogajajo j» Primorskem takšni prizori, ki morajo človeka privesti do prepričanja, da imajo fašisti, ki imajo italijansko vlado v rokah, za Slovence le še batine. To kažejo zadni: čas zlasti fašisti v Nabrežini. Koncem minulega tedna je stalo nekaj fantov Slovencev pred kavarno v Nabrežini. Pristopil je k njim neki vojak narodne milice in pozval dva Slovenca, naj gresta z mlm. Popolnoma mirno in brez ugovora sta mu sledila. Tu pa jih je čakal še drugi fašist, ki je enega Slovenca takoj napodil domov, drugega pa, ki se ie povrnil ravno od vojakov, je oklofutal. Pa to mu ni bilo še zadosti, Poklical je 12 letnega otroka ta mu ukazal, naj ga klofuta še ta, ker je bil premajhen, ga je dvignil toliko visoko, da ie mogel pokazati s klofutami svoje zaničevanje do Slovencev. Oblasti pa tako in podobno početje mirno gledajo ta ne ganejo s prstom. Zopet novo ogledalo večtisočletne kulture! Borzna pomsiSa. Beograjska borza danes ni poslovala radi praznika sv. Mihaela arhangelja. Zagreb, 21. novembra. (Z) Devize. Dunaj 0.12575—0.02675, Budimpešta 0.465— 0.475, Italija, izplačilo 383—385, Italija, ček 381—383, London, izplačilo 384.50—388.50, London, ček 383.50—385, Pariz 475—480, Praga 258—261, Praga, ček 257—259, Švica 1550—1557.50, Švica, ček 1540—1550. — Valute. Dolarji 86.50—87, avstrijske krone 0—0.1260, 20 kron v zlatu 325—0, madžarske krone 0—0.35, italijanske lire 379 —381, Curih, 21. novembra. New York 576, London 24.97, Pariz 30.80, Milan 24.75, Praga 16.70, Budimpešta 0.0302, Bukarešta 2.80, Beograd 6.40, Sofija 4.75, Dunaj 0.00815, avstrijske krone 0.00815. Praga, 21. novembra. Dunaj 4.63, Berlin 6.40, Rim 149.25, avstrijske krone 4.685, Budimpešta 17.50, Pariz 186.625, London 151.25, New York 34.60, Curih 601.75, Beograd 39. Dunaj, 21. novembra. Devize. Beograd 794—798, Berlin 9.50—10.50, Budimpešta 3.76—3.77, Bukarešta 349—351, London 306.700—307.700, Milan 3096—3081, New York 70.935—71.185, Pariz 3817—3833, Praga 2057—2067, Sofija 590—594, Curih 12.325—12.375. — Valute. Dolarji 70.560 —70.960, bolgarski levi 568—576, nemške marke 9—10, angleški funti 304.900—306.500, francoski franki 3770—3800, italijanske lire 3035—3055, jugoslovanski dinarji 787—793, romunski leji 344—348, švicarski franki 12.210—12.290, češkoslovaške krone 2034— 2050, madžarske krone 2.10—2.30. Berlin, 2L novembra. Zanrto. Gospodarstvo. INDUSTRIJA. X Nova tekstilna tovarna v Mariboru. Znano tvornico vozov g. Počivalnika na Teznu pri Mariboru, katero je lastnik pred par^ meseci opustil, je kupila neka češka družba, ki jo preuredi v tekstilno tovarno, kjer bo izdelovala fina platna. X Nemški kapital za Rusijo. Nemške firme so dovolile petrograjski kovinski industriji kredit 1,600.000 zlatih rubljev za nove tehnične naprave. Nemške firme so tudi sprejele naročilo za dobavo strojev. X Krupp v Romuniji, Kruppove tovarne nameravajo zgraditi v Romuniji tovarno, ki bo zalagala romunske državne železnice. TRGOVINA. X Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da se bodo trgovinska pogajanja med našo državo in Avstrijo pričela konec tega meseca. X Naša trgovska agencija v Kolnu. Ministrstvo za trgovino in industrijo je dovolilo naši pooblaščeni trgovski agenciji v Berlinu, da v Kolnu otvori svojo podružnico. X Nazadovanje sladkornih cen. Radi razida sladkornega kartela v naši državi se je pojavila huda konkurenca med obema grupama, kar je vplivalo na cene, da so dedoma nazadovale. X Razstava v Torontu. V Torontu se bo vršila letna razstava v septembru 1924. Na razstavi bo rezerviran poseben prostor za razstavljalce iz Jugoslavije. Naš generalni konzulat za Kanado prosi naj bi mu interesenti vposlali vzorce za razstavo najdalje do meseca maja 1924. V poštev bi prišli: vozovi, razni ročni izdelki, preproge itd. Za vina se naj pošlje po dva vzorca od vsake vrste. Vzorce je poslati na: Gonsul General of the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes — Montreal, Canada. DENARSTVO. X Ukinjenje delegacije min. financ v Splitu. V zvezi z ukinjenjem pokrajinskih uprav je ukinil finančni minister dr. Stojanovič tudi delegacijo ministrstva financ v Splitu. Njeni posli preidejo s 1. januarjem 1924 v področje delegacije ministrstva financ v Sarajevu. X Novi sekvestri. Oddelek za sekvestre ministrstva pravde je odredil, da se imajo smatrati vsi depoziti, ki so last mad-' 'iških državljanov ali čijih lastniki se se-■ aj nahajajo na Madžarskem, kot sekvestri in da se ne smejo izročiti lastnikom brez dovoljenja ministra pravde. X Madžarski primanjkljaj. Po vesteh iz Budimpešte sestavlja madžarsko fnančno ministrstvo državni proračun. Na Madžarskem že nekaj let ni urejenega državnega proračuna. Letos januarja meseca je predložil finančni minister parlamentu proračun, ki izkazuje 60 miljard madž. kron primanjkljaja. Finančni minister je rekel, da ne more prevzeti za ta proračun nobene odgovornosti. X Povišanje obrestne mere‘na Madžarskem. Madžarska je povišala službeno obrestno mero od 18 na 24%. X Obtok bankovcev v Angliji je znašal 8. novembra 124,862.000 funtov šterlingov. Od zadnjega izkaza angleške banke se je povečal za 69.000 funtov šterlingov. KMETIJSTVO. X Načrt o kolonizaciji naše države. Ministrstvo za izenačenje zakonov je predložilo ministru poljoprivrede načrt zakona o kolonizaciji v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v proučenje. X Dohodki od državnih šum. Državne šume dajejo državi sledeče dohodke v milijonih dinarjev: V Srbiji 22.7, v Hrvatski in Slavoniji 68.1, v Sloveniji 7, v Vojvodini 10.2 i nv Bosni in Hercegovini 54. Izdatki za te gozdove pa znašajo v Srbiji 15.9, v Hrvatski in Slavoniji 16, v Sloveniji 3.4, v Vojvodini 3.3, v Bosni in Hercegovini 18.1 in v Dalmaciji in v Orni gori 2.5 milijonov dinarjev. X Pridelek zelja v naši državi je bil letos sledeči: v Srbiji (številke v oklepajih značijo površino posajeno z zeljem) (7762 ha) 317.803, v Južni Srbiji (1776 ha) 63.591, v Bosni in Hercegovini (4091 ha) 179.458, v Dalmaciji (3277 ha) 189.043, v Crni gori (101 ha) 1085, v Hrvatski in Slavoniji (15.000 ha) 370.000 stotov. Za Slovenijo še nimamo statistike. Celokupna z zeljem obdelana površina v državi je znašala lansko leto 39.719 ha ter se je pridelalo 1,574.157 metrskih stotov. X Pridelek žita na Češkoslovaškem. Po izjavi češkoslovaškega poljedelskega ministra pridela Češkoslovaška letno 2Yi milijona meterskih stotov premalo pšenice, katero mora uvoziti. V drugih vrstah žita pa je aktivna in bo mogla letos izvoziti 40 tisoč vagonov ječmena. X Neproduktivna zemlja. Po statističnih podatkih ima naša država 6,788.877 ha neproduktivne nove zemlje od celokupne površine 24,884.828 ha. DAVKI. - CARINE. X Prva carinska konferenca v Celju. Generalna Direkcija Carina, je z razpisom C. br. 61.446 z dne 25. oktobra t. 1. izdala vsem glavnim carinarnicam nalog, da isti, v njihovem področju, prirejujejo carinske konference, na katerih se imajo vsa, iz carinske stroke, važna gospodarska vprašanja razpravljati. Vsled tega pozivlje Carinarnica II. reda v Celju, vse gospodarske kroge carinskega okoliša Celje, da se isti te važne institucije v čini večji meri poslužujejo. Prva carinska konferenca se bo vršila dne 28. novembra t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Nadaljne carinske konference se bodo še pravočasno objavile. X Prodaja carinskega blaga. Na podlagi sklepa finančnega ministra se bo v korist državne blagajne prodalo vse ono carinsko blago, ki ne bo o pravem času dvignjeno iz carinskih skladišč. X Sestava popolnega zakona o taksah in pristojbinah. Po naredbi ministra za finance, g. dr. Stojadinoviča, se je v generalni direkciji neposrednih davkov sestavila strokovna komisija, ki bo imela nalogo, da sestavi izdajo zakona o taksah in pristojbinah, v katero bi bile sprejete vse dosedanje spremembe in dopolnitve. Ta izdaja bo zelo koristna za naše finančne in gospodarske kroge. X Premestitev francosko-švicarske carinske meje. Francoska vlada je premestila v noči od 11. na 12. novembra carinsko mejo v prostih conah na politično mejo in je na ta način odpravila carine prosto cono. PROMET. X Pregled pristanišč. Te dni se je ustanovila v prometnem ministrstvu posebna komisija, ki ima nalogo, da pregleda celokupno delo o ureditvi pristanišč v Gružu in' Zadru in da istočasno izdela načrt za jadransko železnico. Komisija je sestavljena iz samih strokovnjakov in odpotuje v bližnjilj dneh na lice mesta. DOBAVE. XDobava inventarskih predmetov. Pfi ravnateljstvu državnih železnic v Subotiči se bo vršila dne 30. novembra t. 1. ofer* talna licitacija glede dobave raznih inventarskih predmetov (klešč, ključev, lopat, sekir itd.). X Dobava oblek za pralce kotlov. Pr) ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 29. novembra t. 1. ofertal-na licitacija glede dobave 100 parov oblek za pralce kotlov. X Dobava grafitnih loncev. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 29. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 75 grafitnih loncev, X Dobava bakrene in medene pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 30. novembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 1780 bakrene in 2907 kg medene pločevine. Predmetni oglasi z natančnješimi podatki so interesentom na vpogled v 'pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. 3ul. Zeyer: Eonpči In Hoiwiii (Jcronskl roman.) (Nadaljevanje.) Strah jih je obse;, stisnili so se v kot in eden cd njih je šepetal: rO gorje, dragotina se blišči sedaj že visoko med zvezdami in ni je človeške roke, ki bi jo mogla doseči! Ali bi mogel zleteti orel pustinje tako visoko?« In drugi je rekel: »Ko bi se mogli rešiti pred gnevom boga!« Tretji pa je globoko vzdihnil in šepetal: »Izvržek človeštva smo in bogovi nimajo več usmiljenja. Kje so tisti časi, ko je Buddha žrtvoval ne le svoje bogastvo, ampak tudi svoje življenje z veseljem za životinje tega sveta, naj so bile dobre ali zle! O sam Buddha je postal lakomnež!« Soha se je stresla, tako jo je zadel ta očitek. Počasi se je nižala v svojo prvotno lego, potem je naklonila glavo in demant je pade! razbojnikom pred noge. Veselo so pobrali dragotino, da bi jo prodali. Toda ujeli so se, kajti nihče ni verjel, da bi jim bil Buddha podaril dragoceni kamen. Slednjič je prišel kralj tihe dežele v svetišče, da se prepriča — in glej, Buddhova soha je stala še vedno z naklonjeno glavo in vse ljudstvo ga je oboževalo zaradi njegove velike darežljivosti in zaradi njegovega še večjega usmiljenja!« Tako je končala Hotaru in pristavila med tišino, ki je nastala po njenem pripovedovanju: »Ne vem, zakaj me tale pobožna povest spominja na ljubezen. So ljudje, ki jo poveličujejo, kadar raste kakor Buddhova soha k nebu in dviga ponosno svoj demant med oblake. Tega pa ne razumejo, slepci, da je večji in vzvišenejši, če kakor Buddha kleni čelo k njim in jim svojo žarečo zvezdo solzi v dlan.« Pri poslednjih besedah se ji je tresel glas in solze so se ji ulile iz oči. Dvignila je šopek hor-tehzij k ustom, potem pa k sklonjenemu čelu. Gompači je bil globoko ganjen in je povesil ponižno glavo. Bridko si je očital; ta odgovor na njegove žaljive verze mu je izžel solze. Zagledal se je v praznino in premišljeval o tem, kako bi se ji sedaj približal. Med tem pa je nastal šum. Cesarica je bila vstala in to je bilo znamenje, da je slavnost končana. Kmalu so bili vrtovi pusti in prazni; le tišina in vonj sta vladala na njih ob svitu sladkih zvezd. Tisti večer jc bila Gompačiju poverjena straža v palači in bilo je nemalo odlikovanje, da je smel danes bdeti takorekoč prav v predsobi cesarice, kajti tekom dneva so nastali v mestu nemiri iz doslej neznanega vzroka. Tajili so sicer poročila o njih, da se nc bi kvarila pod nemilim dojmom dvorna slavnost, toda sedaj po končanih zabavah so učinkovale tem živeje na prebivalce Siogu-nove palače in izzivale dvakratna čuječnost. Gom-pači, ki so ga počastili predstojniki s svojim zaupanjem, je prehodil s svojim moštvom vrtov«, obšel palačo, pregledal vrata, utrdbe, jarke. Ko je postavil straže na vsa važna mesta, se je vrnil sam k portalu, ki je vedel k cesaričinim sobanam. Mir točno izvršsne dolžnosti je zavladal v njegovi duši. Postavil se je pod staro magnolijo prav Pri vhodu in se poglobil v misli o današnjih dogodkih. Mesec je že vzšel in drevesa so šepetala na dremajočem vrtu kakor v sanjah. Ta noč ga je spominjala na ono, v kateri je prvikrat zagledal krasno Hotaru. Skoro nevede se je obrnil k palači, da bi stopil v vežo, kjer jo je bil prvič uzrl. Sicer pa je bila njegova dolžnost, vstopiti od časa do časa tja, da se prepriča o popolni varnosti notranjih soban. Počasi je korakal po stopnicah iz belega mramora navzgor. Bil je že prav pri vhodu, že je iztegnil roko, da bi odgrnil zaveso pri vratih, ko ga je presenetil šum kakor frfotanje ptičjih peruti, in v tem hipu mu je padel bel predmet pred noge. Obenem je čul, kako se je zapirala previdno nad njegovo glavo pozlačena mreža na oknu. Obstal je in pobral predmet: bila je bela pahljača, okrašena z bršljanom. »Poslala je Hotaru!« je zvenel glas v njegovem srcu; obrnil je pahljačo proti mesečini in čltal te-le besede: »Videla sem ginjenost v tvojem očesu, ti me ljubiš! Prišel je hip, ko ti dokažem svojo ljubezen dejansko. Izvolila sem te za svojega soproga. Klanjam svoje čelo v prah, pokladam ti k nogam svoje srce, neizmerne svoje zaklade in slavo velikega imena! Ne boj se ovir — odstranim vse, kar nama more groziti. Odkloniš? Vedi: da me s tem usmrtiš 1 Dragi, idi k mostu »modrih ptic« na zadnjem koncu vrtov, tam te čakam. Samo on trenutek, samo ©na tvoja beseda, samo en pogled na tebe! (NasfalJeranJ* sledU FÜHL! UGLHSI Cena oglasom rfo 20 besed F’? E : w»ka nadafje« beseda 25 para,] * ricvššlno vred. Z veseljem Vam izjavljam, da oba aparata Toplodar, katere ste pri meni postavili, zelo dobro grejeta ter delujeta brez vsake napake in sem ž njimi zelo zadovoljen. Jaz Vam za-morem na Vašem res koristnem izumu čestitati in bom vsak čas to praktično napravo Toplodar vsakemu toplo priporočil. Andrej Oset. veletrgovec v Mariboru. Naroča se: Jugometalija Ljubljana, Kolodvorska ul. 18 ali R. Nipič in drug, Maribor. n morska trava. Peier Kobal -Kranj, Glavni trg, tvornica vseh Vrst blazin, žime in morske trave, modroce na peresih. — Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenej — Najsolidnejši izdelki! Zahtevajte oferte in cenike! 'II Iščem za dobo dveh let; znesek se vknjiži na posestvo na prvo mesto. Plačam 14°/0 obresti vsak mesec naprej. Cenjene ponudbe na upravo tega lista pod ..Absolutno varno 73‘‘. se loti absolvent realke z znanjem knjigovodstva in jezikov. — Ponudbe na upravo lista pod „Priden“. Mam dobro ohranjeno trgovsko opravo za manufakturno in špecerijsko trgovino In sicer: štelaže v dolžini 14 m ter zraven spadajoče pulte. Istotam se prodasta 2 veliki, emajlirani peči ,.Mei-dinger“ za dvorane; en ciklonet 7— 17 HP za 2 osebi, modeino izdelan, zelo praktičen, priporočljiv za trgovske potnike, ter eno motorno kolo 1 */, HP . Motasachohe“. interesenti naj se obrnejo na naslov: Josip Toplak, Dolnja Lendava. Mik za Slovenijo, ki je dobro uveden pri trgovcih z vinom, gostilničarjih In kavarnarjih se iSČe. Stalno nameščenje, fiksna plača, provizija in dnevnice. Pismene ponudbe z zahtevo plače naj se pošljejo na naslov: Hrvatska središnja vinara d. d, u Zagrebu. Tvrdka 4% IjHlIp! Linnarieva-Medena Dlica in M Mio priporoča svojo bosato zalogo > v moškem blagu kakor suknu, ševjotu za površnike in raglane, kamgarnu za obleke in modne hlače, double . štofu za zimske suk- ^ a» ^ ^ njiče in površ- -t# nike. S lira samo zajamčeno, pristno kmečko blago se kupi večjo množino. Najskrajne ponudbe in vzorec je poslati na postni predal 74, Celje. prvovrsten, se kupi večje množine. Ponudbe z vzorcem naj se pošljejo upravi lista pod „Jabolčnik“. delavnica za poprave pisalnih in računskih strojev. L. Baraga, Ljubljana, Šelenburgova.ul. 6/1 z vrtom blizu električne železnice s prostim stanovanjem proda za Din 95.000.— Reali-tetna pisarna, Ljubljana, Poljanska cesta 12. PimoioEa se konfekcija, krojačnica za dame in gospode po meri, po najmodernejših žurnalih. Brata Brunskole, Ljubljana, Židovska ulica 5. z višjo šolsko izobrazbo, 3. 1. prakso, geodet, izvežban tudi v gospodarskih načrtih bi rad pre-menil službo. Govori slovensko, češko in nemško — jugoslovanski državljan. „Ponudbe pod šifro „gozdar“ na upravo lista. hm 1 pisarniški vodja v Mariboru srednjih let, ločen, prijaznega, simpatičnega obnašanja, s premožno damo, če mogoče z lastnim stanovanjem. — Dopisi pod „Možitev ni izključena“ na upravo „Jutranjih Novosti“, Maribor. velika, se proda za 5000 K pri Tomažič, Sv. Petra cesta 2/n. za začetnike, direktna metoda, začne za 8 do 10 oseb rojena Angležinja z dolgoletno učiteljsko prakso, dve uri na teden, 7 Din ura. Javiti se pri Miss Parier, Pražakova ulica (nova Toenniesova hiša), med 2. in 3. popoldne. za nogavice se takoj sprejme. Naslov v upravi lista. irafa Pohlin idr. tvornica vlasnlc, kljukic, rinčic 9$ a ««»Bara za čevlje, kovlnastlh gumbov ▼W^T'fVTVVYT I- *• d- Ljubljana I., poštni predal it 126. Sprejema vs». naročila, ki se takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce in cenik. Pri večjih naročilih popust GRADBENO PODJETJE IMG. DUSČIC IN DRUG LJUBLJANA, Bohoričeva ul. 20. 'V-tV- Krneli, prehlajenje grla in hripavost odstranjujejo najboljše iCa§s®rove prsrce karam^ga z zaščitno znamko „Tri Jele". USf” Dobivajo se povsod! „RAVE“, d. d. Zagreb. MüWüff I.ET© Slike narisal akad. slikar M- Gaspari. Besedilo zložil Tone Gaspari. Krasno umetniško in literarno delo za mladino izide koncem novembra 1.1. v založbi Zvezne tiskarne In knjigarne v Ljubljani. Cena po Din 25*—, v luksusni izdaji po Din 30’—, v prenotacljl do 20. novembra 1.1. po Din 20‘— odnosno Din 25-—. Poštnina posebej po Din 1-—odnosno za luksusno izdajo po Din 1'50' > za inozemstvo dvojna poštnina. Prenotadje In naročila sprejema Zvezna knjigarna, Ljubljana, Marijin trg 8. ^ .m I I i 1 v INGER ŠIVALNI STR03I Na celem ss/stu znani kot najboljši. =3= Podružnico 5n zastopstva 7 vaeh cneitlh. f/ LJUBLJANA. Selenburgova u8. 3. ----Centrala za iflaw US. ZAGREB, Narnlitoa ulita broj 5,11. kat. = jPjAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAJPif „SLOVAN“ 1 etnik I 1907. 1908, 1909, 1910, 1911, 1912, 1913, 1915, 1916 in 1917 se dobijo v ZVEZNI KNJIGARNI Uubllana, Marijin trg S. Cena broširanem izvodu Din 64a-. ji Za leto Betežni koledar obenem mesečni, in tedenski koledar ter za dnevne beležke. V mapah ali s stojalom. Žepni koledar z notezom (12X7 cm). Mali koledarček (6X4 cm), se dobi v vseh knjigarnah in trgovinah s papirjem, v lični in prvovrstni izdelavi. Direktna naročila sprejema: lili! Wo-fcva ulica št. 1. Izdaja ki tiska »Zvezna tiskarna in knjigarna« v Ljubljani.