Direktor: Rud! Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 55-2-2 do 55-26 — Uprava: Ljubljana. Čopova ul. 50/121., telefon 45-75 in 56-21 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 5. telefon 38-96, za ljubljanske na^ ročnike 24-63 za zunanje 38-32 — Poštni predal 29 — Tek. račun NB 501-90321-0 — Mesečna naročnina 140 dim IZREDNA PARTIJSKA KONFERENCA MESTA LJUBLJANE Move oMike socialistične demokracije so pritegnile večino delovnih ljudi Iz referata sekretarja Mestnega komiteja tov* V tastu Kriviva Ljubljana razume in podpira razvoj socialistične demokracije — V naše šole je treba uvesti poleg novega duha titdi več vedrine in skrbi za telesno zdravje mladine — Najvažnejša naloga je politični in kulturni dvig našega delavstva Pogled na zbrane delegate v veliki Unionski dvorani Končan je kongres Zveze književnikov Ljubljana, 7. oktobra. Danes se je v lepo okrašeni veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani začela izredna mestna partijska konferenca. Navzočih je okrog 500 delegatov ljubljanskih partijskih organizacij in okrog 250 gostov iz raznih proizvodnih podjetij, množičnih organizacij, c usu - itd. K i rt terenci > o otvi>_ ril sekretar Mestnega komiteja K P-S za ' ‘ " '• ipcinrir Krivic. Uvodoma je pozdravil člane Politbiroja CK KPJ tov. Franca Leskožka-Luko, organizacijskega sekretarja CK KPS tov. Vido Tomšičevo, člana Politbiroja v i< KPS tov r-orisa Kraiaber-ja, sekretarja Mestnega komiteja KPS za Maribor tov. Vlada Majhna in druge. Na izredni partijski konferenci mesta Ljubljane je imel sekretar mestnega komiteja Vlado Krivic obširen referat, v katerem je govoril o važnejših problemih Partije, kulture in prosvete, gospodarstva in uprave mesta Ljubljane. Ze v začetku je omenil razvoj naše socialistične demokracije, ki je dala v času od razširjene seje Mestnega komiteja, ki je bila letos februarja, pa do danes izredne uspehe. Vse to pa postavlja pred Sarajevo, 7. oktobra. Načelnik generalnega štaba francoskih kop .ih sil armadni general Clement Blanc, ki je na prijateljskem obisku v Jugoslaviji, je prispel davi ob 8. uri s posebnim vlakom v Sarajevo. V spremstvu generala Blanca sta francoski divizijski general Jac-quot in francoski vojaški ataše v Beogradu podpolkovnik Jean de Chezeiles. Goste spremljata viceadmiral JLA Srečko Manola in naš vojaški ataše v Parizu polkovnik Zvonko Grahek. V Sarajevu so sprejeli goste Film o Jugoslaviji na Danskem Kodanj, 7. oktobra (Tanjug). Društvo Danska-Jugoslavija je predvajalo za svoje člane in prijatelje društva barvni film, ki ga je posnel r.a potovanju po Jugoslaviji danski prosvetni delavec Detlif. Poleg velikega števila Dancev, na katere je napravil film velik vtis. je bilo navzoče tudi osebje poslaništva FI.RJ v Kodanju. Detlif je posnel ta film julija le-os. ko je bil s skupino članov društva Danska-Jugoslavija v naši državi kot gost UNESCO Film kaže naravne lepote Jugoslavije, zlasti kraje okrog Sarajeva, ter kulturno-zgodovinske spomenike, deloma pa daje tudi sliko o graditvi naš» države. S tem filmom, ki ga spremlja izvirna jugoslovanska ljudska glasba, bo g. Detlif napravil turnejo po vseh večjih mestih na Danskem. naše partijske organizacije nove probleme na področju razvijanja delavskih svetov in novega gospodarskega sistema, na področju ljudske uprave, kulture in šolstva ter dela političnih organizacij, društev, tiska itd. Nove oblike socialistične demokracije so pritegnile v aktivno sodelovanje veliko večino naših delovnih ljudi na vseh področjih. Nadaljnji razvoj delavskih svetov, odprti partijski sestanki, zbori volivcev, ustanavljanje »Svoboda, razmah ljudske univerze, okrepljena komunalna dejavnost, 14-dnevne demonstracije zaradi Trsta, množične kulturne in politične prireditve za 1. maj in 60. obletnico Titovega rojstva, za praznik vstaje in 10. obletnico ustanovitve prvih slovenskih brigad — vse to dovolj karakterizira razgibanost tega obdobja in kaže na visoko politično zavest Ljubljančanov in njihovo predanost socializmu. in jih prisrčno pozdravili poveljnik sarajevske vojaške oblasti generalni podpolkovnik Veljko Kovačevič, načelnik pehotnega šolskega centra v Sarajevu generalni podpolkovnik Jovo Vukotič in minister republiške vlade Blažo Djuričič. Beograd, 7. oktobra. Na povabilo zvezne vlade je prispel v Beograd g. dr. Norman Begg, ravnatelj regionalnega središča za Evropo Svetovne zdravstvene organizacije. Z g. Beggom je prispel tudi g. dr. Guthe, vodja oddelka za zatiranje veneričnih bolezni pr: tej mednarodni organizaciji. Na zemunskem letališču sta g. dr. Begga pozdravila Milan Hoffmann, ravnatelj središča OZN v Beogradu in dr. Dimitrije Kalič, svetnik Sveta za ljudsko zdravje in socialno politiko zvezne vlade. Visoki funkcionar Svetovne zdravstvene organizacije bo ostal v naši državi do 18. oktobra. Ogledal si bo medicinske ŽIVAHNA UDELEŽBA NEPARTIJCEV PRI DELU PARTIJE Nadalje je tov. Krivic govoril, da lahko trdimo, da Ljubljana razume in vneto podpira ter se udeležuje pri razvijanju naše socialistične demokracije. Odprti partijski sestanki, ki jih je bilo v letošnjem letu v Ljubljani 530, pomenijo prelom v delu partijskih organizacij ter obenem tudi prelom v pogledu osvobajanja vsega političnega življenja in rešitve spon birokratizma v vseh političnih in društvenih organizacijah. Samo v preteklem mesecu je bilo v Ljubljani 369 odprtih partijskih sestankov, na katerih je bilo navzočih nad 18 tisoč nepartijcev. Na teh sestankih so tudi nepartijci živahno razpravljali o najrazličnejših vprašanjih. Partija se je s tem ponovno aktivirala kot edina in Dopoldne so si francoski gosti v bližini Sarajeva ogledali krajše vojaške vaje, ki so jih izvedle enote sarajevske garnizije, ter obiskali pehotno častniško šolo v Sarajevu. Opoldne so bili gosti na kosilu pri poveljniku sarajevske vojaške oblasti general, podpolkovniku Veljku Kovačeviču. Popoldne se je general Blanc s spremstvom vrnil v Beograd. Prihod jugoslovanske delegacije za skupščino OZN v New York New York, 7. okt. (Tanjug). Z ladjo »Queen Mary« je prispela danes v New York jugoslovanska delegacija za zasedanje Generalne skupščine OZN. Sprejeli so jo vršilec dolžnosti stalnega zastopnika Jugoslavije v OZN Marijan Barišič s člani stalne misije, jugoslovanski vojaški poslanik v Washingtonu, generalni podpolkovnik Danilo Lekič, svetnik veleposlaništva Sardelič in zastopniki jugoslovanskih ustanov v New Yorku. fakultete in higienske zavode v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu in Ljubljani. Nato bo odprl v Dubrovniku skupno z dr. Pavlom Gregoričem, ministrom - predsednikom Sveta za ljudsko zdravstvo in socialno politiko vlade FLRJ mednarodno konferenco, ki jo je sklicala Svetovna zdravstvena organizacija. Na tej konferenci, ki bo trajala od 13. do 18. oktobra, bo 12 znanih strokovnjakov svetovnega slovesa z vseh delov sveta pretresalo problem pripravljanja cepiva za oslovski kašelj in davico. Danes ob 17. uri bo g. dr. Begg obiskal ministra dr. Pavla Gregoriča, ki bo njemu na čast priredil nocoj slavnostno večerjo. resnična ljudska partija, katere delo je javno in pod neposredno kontrolo ljudstva, ki se najtesneje priteguje k njenemu delu. Odprti partijski sestanki pa so pokazali tudi določene slabosti. Ena osnovnih je bila, da so na teh reševali vprašanja, ki bi Jih morali rešiti sindikati, delavski sveti, ljudski odbori, organi in organizacije, kjer ljudje neposredno soodločajo, dočim na partijskem sestanku samo predlagajo. Druga pomanjkljivost je, da je le majhno število organizacij na odprtih partijskih sestankih sprejemalo in izključevalo člane. Sprejetij je bilo samo 18, izključenih pa 38 članov Partije. O odprtih partijskih sestankih je treba še reči, da so nepartijci, ki so na sestankih aktivno razpravljali, pravilno razumeli partijski kriterij in pokazali zelo zdrav občutek, kdo Je lahko član Partije In kdo ne more biti. Saj imamo danes v Ljubljani precej nepartijcev, zlasti v tovarnah in posameznih društvih ter množičnih organizacijah, ki delajo mnogo bolje kot prenekateri član Partija Tudi pove- zava članov partijskih organizacij in ustanov na terene, bo morala razčistiti oportunizem in birokratizem, ki se je na široko razpasel v teh organizacijah, saj so bile povsem odrezane od množične kontrole. NOVEGA DUHA V NAŠE ŠOLE Nato Je sekretar Vlado Krivic govoril še o nekaterih vprašanjih ideološko . političnega in kulturno - prosvetnega dela, med njimi tudi o vprašanju tiska ter prešel na vprašanje šolstva. Med drugim je navedel, da naš pedagoški kader, pa tudi člani Partije, ki delajo na šolah in v vzgojnih ustanovah, po večini zelo malo sodelujejo v kulturno prosvetnem in društvenem življenju izven šole. Isto velja za študente in profesorje univerze. Sole bi morale biti nosilec naprednih idej in žarišče razvijanja napredne pedagoške miselnosti. Danes pa marsikje ugo-(Nadaljevanje na 5. strani) Beograd, 7. okt. Iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da bosta zakonodajna odbora Ljudske skupščine FLRJ začela z delom takoj po končanem VI. kongresu KPJ, ki bo, kakor znano, 2. novembra. V teh krogih izražajo prepričanje, da bodo do tega roka pripravljeni za skupščino načrt ustavnega zakona o organizaciji najvišjih organov državne oblasti, zakona o izvajanju ustavnega zakona in zakona o volitvi ljudskih poslancev za Zvezni svet in Svet proizvajalcev Ljudske skupščine FLRJ. Računajo, da bosta zakonodajna odbora potrebovala kak mesec dni za obravnavanje teh zakonskih predlogov. Pooblaščeni zastopnik je izjavil dopisniku Tanjuga, da bi mogli na bližnjem zasedanju Ljudske skupščine FLRJ pretresati tudi zakonska načrta o kazenskem sodnem postopku in o nasledstvu, če bo zvezna vlada osvojila načrta teh zakonov, ki sta ju že izdelali strokovni komisiji. V sedanjem obdobju zakonodajne delavnosti je na prvem mestu ustavni zakon o organizaciji najvišjih organov državnih oblasti. Načrt tega zakona je bil poslan v mnenje članom zvezne vlade, da bi bili Lahko pravočasno sklicani seja Sveta za zakonodajo in graditev ljudske oblasti zvezne vlade ter seja same vlade. Preložitev VI. kongresa na november je pomaknilo nazaj zakonodajno delavnost Ljudske skupščine FLRJ. Ze prej ia bilo zamišljeno, da se bosta skupščinska odbora sešla po kongresu KPJ, ki je bil prvotno sklican za 19. oktober. Popolnoma razumljivo je, da je treba o tako obsežnem vprašanju kot je reorganizacija najvišjih organov državne oblasti FLRJ, slišati Včeraj je bil zadnji dan kongresa Zveze književnikov, ki je zasedal zadnje tri dni v Ljubljani. V dopoldanskem delu kongresa so delegati poslušali poročila posameznih komisij, ki so prejšnje popoldne obdelale nekatera važnejša vprašanja, zlasti vprašanja, ki zadevajo stanovsko stran življenja književnikov. Iz poročila komisije za organizacijska vprašanja je bilo razvidno, da je tu najvažnejše vprašanje revizija članstva. O tem vprašanju so posamezna republiška društva že dlje časa razpravljala, prave rešitve pa niso našla. Tako je zdaj kongres sprejel sklep, da se izvede revizija članstva v najkrajšem času ter da bodo včlanjeni v Zvezi književnikov samo tisti, ki resnično izpolnjujejo potrebne pogoje. Vsako društvo naj tako na svojem občnem zboru izvoli komisijo, ki bo pregledala potrebno gradivo in nato predložila plenumu svoje ugotovitve. Kako izpolnjujejo oziroma ne izpopolnjujejo posamezni člani pravila posameznih društev pa ne bo potrebno strogo jemati pri posameznih starejših članih, ki zaradi starosti in bolezni ne morejo biti aktivni, pa so prej izpolnjevali potrebne pogoje. Prav tako bo potrebno obravnavati tudi sprejem novih članov. tudi mnenje tako pomembnega foruma kot je kongres KPJ. V Svetu za zakonodajo in zgraditev ljudske oblasti zvezne vlade in v strokovnih komisijah pripravljajo več zakonskih predlogov. Pooblaščeni zastopnik je izjavil, da so v pripravi zakonski načrti o ureditvi sodišč, advokaturi, javnem tožilstvu, civilnem postopku, povračilu škode in upravnem postopku. Kakor računajo, ti zakonski predlogi še ne bodo gotovi do prihodnjega zasedanja Ljudske skupščine. V okvir pripravljalne zakonodajne delavnosti spada tudi priprava štirih uredb iz gospodarstva, ki bodo nekaka pravna formulacija sedanjih družbenih odnosov in bodo nadomestile več predpisov prehodnega značaja iz leta 1951 ter začetka 1952, ki so služili kot podlaga za uvaja-nej novega gospodarskega sistema. Načrti teh uredb, ki bodo služili pozneje kot zakonski načrti, o katerih bo razpravljala Ljudska skupščina FLRJ, so bili poslani v proučitev strokovnjakom. Ko bodo dali le-ti o njih svoje mnenje, bodo načrti uredb predloženi v razpravo Gospodarskemu svetu zvezne vlade. Ko jih bo ta sprejel, bodo dani v širšo diskusijo, nato pa predloženi seji zvezne vlade. Želja je, da bi bilo to delo končano do konca decembra, da bi imeli v začetku prihodnjega leta oblikovane temelje za nov pravni ekonomski sistem. S sprejetjem teh uredb bo ustvar- Delo te komisije je zajelo tudi nekatera finančna vprašanja. Delegati so sprejeli sklep, da bo izvršni odbor napravil načrt proračuna in ga bo vsako leto predložil prvemu plenumu, medtem ko bodo ostale dohodke razdeljevali društvom po potrebah, po aktivnosti društva in po načelu teritorialnosti. Poročilo druge komisije je razpravljalo vprašanja, ki zadevajo življenske interese književnikov. Tako je komisija podrobno obdelala uredbo o socialnem zavarovanju in predlagala nekatere spremembe oziroma dopolnila. Tako naj bi se lestvica o razredih za pokojninsko osnovo pomaknila navzgor od VIII. do II. razreda, za mejo pa naj se določi 30 delovnih let ali 60 starostnih. Fond za sosial.no zavarovanje bo dobil svoja sredstva s tem, da bodo člani oddajali od svojih honorarjev 1 do 2o/„. Trenutno pa tu ne bo mogoče upoštevati otroških doklad, prav tako pa bodo tudi bolniško oskrbnino bolni člani prejemali šele v drugem mesecu bolezni. Komisija je obravnavala tudi vprašanje deleža, ki naj ga imajo književniki pri založbah, bodisi pri knjižnih svetih ali pri upravah samih. Mnogo članov muči tudi stanovanjsko vprašanje in naj zaradi tega posku- jena podlaga za nadaljnji razvoj naše državne graditve. Ce se bo posrečilo, da bo to delo končano do konca leta, je odvisno od več činiteljev. Zvedelo se je tudi, da pripravljajo po republikah načrte republiških ustavnih zakonov o organizaciji organov državne oblasti, ki naj bi bili sprejeti januarja prihodnjega leta. Zastopniki tujih turističnih agencij v Sloveniji Bled, 7. oktobra. Sinoči je prispelo na Bled 30 zastopnikov tujih turističnih agencij in potovalnih uradov in Avstrije, Nemčije, Švice, Francije, Belgije, Švedske, Anglije in Holandske. Najmočneje so zastopani turistični uradi iz Anglije, Nemčije in Belgije. Zastopnike teh agencij sta povabila v našo državo Putnik in Gostinska zbornica z namenom, da bi spoznali lepote naše države, predvsem pa naša letovišča ter gostinske obrate. Putnik in hotelska podjetja pa bodo sklepali pogodbe s temi uradi. Sedaj imajo priliko, da navežejo t njimi neposredne stike. Danes so si gostje ogledali Bled ter njegove gostinske obrate, okrog 11. ure pa so se odpeljali na kosilo v Bohinj. Zvečer so jim priredili svečano večerjo v Toplicah na Bledu. Jutri bodo gostje odpotovali v Dalmacijo, kjer si bodo ogledali vsa naša večja letovišča. B. šajo društva doseči možnost prioritete pri novih gradnjah ali kako drugo ugodno rešitev tega vprašanja. Poročilo tretje komisije je zajelo vprašanje pocenitve naših knjižnih izdaj. To je vprašanje, ki zanima danes vsakogar, kdor se pač zanima za književna dela. Komisija je priporočila kongresu, naj poskuša doseči pocenitev papirja, platna in drugega materiala, ki je potreben za izdelavo knjige, prav tako pa tudi grafičnih uslug. Poudarjeno je bilo, da bi bilo potrebno dati ljudskim knjižnicam dotacije za nakup novih knjig, da bi knjiga čimbolj prodrla v široke plasti ljudstva. Dosedanje subvencioniranje posameznih izdaj se ni obneslo, ne glede na to, da so bile subvencije tudi prenizke. Nepravilno je tudi. da se založbe obravnavajo kot trgovska podjetja v običajnem smislu, kar bi bilo potrebno upoštevati pri kreditih, obrestih in drugem. Morda bo to deloma rešila že nova uredba o založbah, ki bo v kratkem izšla. Govora je bilo tudi o odnosu dnevnega tiska do književnega ustvarjanja, ter je bila izražena želja, da bi tisk posvečal večjo pozornost novim knjigam in njih ocenam. Kongres je prav tako sprejel nekatere spremembe v sedanjem statutu. Sledilo je še poročilo nadzornega odbora ter kratko poročilo komisije za prošnje in pritožbe, ki je ugotovila, da v zadnjem razdobju ni reševala nobenega primera. Ob zaključku je bila sprejeta razrešnica staremu upravnemu odboru in predlagana kandidatna lista za novi upravni in nad-zorni odbor ter so bile izvedene tudi volitve. Tako so izvoljeni v novi upravni odbor Zveze književnikov književniki Ivo Andric, Josip Vidmar, Mile Klopčič, Ivan Potrč, Miroslav Krleža, Peter Segedin, Ivan Dončevič, Marin Franičevič, Dušan Djurovič, Blažo Koneski, Milan Bogdanovič, Aleksander Vučo, Velibor Gligorič, Dušan Kostič in Mladen Leskovac. V nadzorni odbor pa Novak Simič, Branko Čopič in Filip Kumbatovič. Prav tako so člani upravnega odbora tudi nredsed-niki posameznih republiških društev književnikov oziroma njihovi namestniki Oton Bihalji-Merin, Joža Horvat, France Bevk, Dmitar Dmitrov, Marko Markovič in Mirko Banjevič. Ob koncu kongresa so delegati sprejeli delovno resolucijo Zveze književnikov o vseh navedenih vprašanjih in odposlali pozdravno pismo predsedniku vlada FLRJ maršalu Titu. Jugoslovanska vojaška delegacija za Sirijo in Libanon Beograd, 7. oktobra (Tanjug). Delegacija Jugoslovanske ljudske armade pod vodstvom generalnega podpolkovnika Save Drljeviča bo v kratkem obiskala Sirijo in Libanon. Delegacija bo je letos napravila sirska vojaška delegacija naši državi. S tem obiskom sirskim oboroženim silam vrača Jugoslovanska ljudska armada obisk, ki ga le hiia 'etos ratiravi'a tirs-ka vojaška delegacija naši državi. Na povabilo libanonskega generalnega štaba bo jugoslovanska delegacija iz Sirije odpotovala g Libanon. Kaicsluils francoskega generalnega štaba armadni general liane ir Sarajevu Načela:k generalnega štaba francoskih kopnih sil armadni general Clement Blanc je že prvi dan svojega obiska v Jugoslaviji počastil spomin neznanega jugoslov. vojaka. — Na sliki ga vidimo pred častno četo naše armade na Avali Obisk predstavnika Svetovne zdravstvene organizacije V Dubrovniku bo od 13. do 18. t. m. mednarodna konferenca, sklicana od Svetovne zdravstvene organizacije Zakonodajna delavnost Ljudske skupščine Poleg važnih ustavnih zakonov je izdelana še vrsta zakonskih načrtov & pravnega in gos podarskega področja. ( ÄNGLO-PERZIJSKI PETROLEJSKI SPOR Malo upanja na uspeli V primeru prekinitve diplomatskih zvez bi iranske interese v Veliki Britaniji zastopala Pakistan in Indonezija diplomatskih not Nacistični vojni zločinci pred sodiščem V Kölnu razpravljajo o strašnih zločinih nekdanjega poveljnika SS-poli-cije v Srbiji Schafferja, v Miinchenu pa sta pred sodiščem nekdanja SS-sodnika, ki sta poslala v smrt Hitlerjeve sovražnike Teheran, 7. okt. (AFP). Vsi Časniki v Teheranu trdijo, da sta Velika Britanija in ZDA poslali Iranu noto samo zato, da bi pridobili na času, in da sploh nista odgovorili na Mo-sadikove predloge niti dali kakih drugih predlogov. Časniki sodijo, da bo iranska vlada označila noto kot nezadovoljivo in da je treba pričakovati prekinitev diplomatskih odnosov. V tem primeru bi iranske interese v Veliki Britaniji zastopala Pakistan in Indonezija. Predsednik iranske vlade Mosadik se še ni posvetoval z nobenim ministrom ali svetovalcem o zadnji noti ZDA in Velike Britanije. Londonski »Times« izraža v uvodnem članku obžalovanje, ker v petrolejskem vprašanju še ni bil dosežen sporazum in ker bi zamenjava not lahko privedla do zastoja. Po mnenju lista bi Mosadik sedaj lahko uresničil grožnjo o prekinitvi diplomatskih zvez z Veliko Britanijo ali pa v zadnji britanski noti, če se mu to zdi potrebno, našel vzroke za preložitev tega sklepa, ki lahko samo poslabša položaj. »Times« sodi, da zasebni razgovori dajejo mnogo več upanja za dosego uspehov kot pa zamenjava not. Gospodarski problem Irana, na katerega je Mosadik opozoril v zadnji noti, se da lahko rešiti, če bo petrolejska industrija začela obratovati na podlagi sporazumne rešitve, ki sta jo predlagali britanska in ameriška vlada. Čeprav v Londonu še ni London, 7. oktobra (Tanjug). Londonski časnik »FinantUl Times« piše, da skušajo ameriški gospodarski strokovnjaki izdelati načrt za nadaljnjo ameriško pomoč Evropi. Strokovnjaki urada za vzajemno varnost so izdelali »Zeleno knjigo«, v kateri je navedeno, da mora postati organizacija Atlantskega pakta, ki je sedaj izključno vojaške narave, tudi ekonomska organizacija. Kakor piše v knjigi, so najvažnejši problem nezadostne rezerve šterlinškega področja ter njegova velika občutljivost za spremembe ameriškega uvo- Konfrrpnea v ameriškem generalnem štabu Washington, 7. oktobra (AFP). V'ameriškem generalnem štabu se je včeraj začela tajna konferenca, posvečena vojaškim problemom jugovzhodne Azije. Na konferenci so poleg amer. voj. voditeljev še predstavniki francoskega, britanskega, avstralskega in novozelandskega generalnega štaba. Med drugim bodo proučili skupne ukrepe v primeru kitajskega vojaškega posredovanja v Indokini. Odbor UNICEF išče nove vire za svoje sklade New York, 7. oktobra (AFP): Odbor za program Mednarodnega otroškega sklada UNICEF je razpravljal včeraj na svojem prvem sestanku na sedežu OZN, kako najti nove vire za skl »d UNICEF. Generalni direktor Maurice Pate je izjavil, da sredstva skladov še ne morejo pokriti proračuna 20 milijonov dolarjev. Na tem sestanku je bil zavrnjen sovjetski predlog, da b: delegacijo kuomintanške Kitajske nadomestili zastopniki LR Kitajske. znano stališče Iranske vlade na zadnje sporočilo britanskega ministra za zunanje zadeve Mosadiku, prevladuje v Londonu prepričanje, da bo Iran v najkrajšem času odpoklical svoje diplomatsko zastopstvo iz Velike Britanije ter s tem dejansko pretrgal diplomatske stike z Veliko Britanijo. Diplomatski opazovalci v Londonu izražajo mnenje, da je sporočilo ministra Edena popolnoma negativen odgovor na zadnji predlog iranske vlade in da pravzaprav samo ponavlja predloge Churchilla in Trumana, ki jih je iranska vlada že zavrnila. V Londonu poudarjajo, da je bilo slehernemu že v začetku jasno, da Velika Britanija ne bo privolila na izplačilo 49 milijonov funtov šterlingov na račun kompenzacije za izgube, ki jih je imela iranska petrolejska družba zaradi britanske blokade Abadana. Politični krogi v Londonu izražajo upanje, da bo perzijski ministrski predsednik še enkrat proučil skupni anglo-ameriški predlog za rešitev petrolejskega spora. Po mnenju teh krogov bi popolna zavrnitev anglo-ameriških predlogov povečala notranje težave sedanje iranske vlade. Današnji londonski »Times« domneva, da bo predsednik iranske vlade videl v britanskem in ameriškem odgovoru zavrnitev svojih protipredlo-gov in utegnil priti do sklepa, da so nova pogajanja nesmiselna. Dejstvo, da britanski in ameriški odgovor ne omenja 49 milijonov funtov šterlingov, ki jih je zahteval za surovin. V »Zeleni knjigi« predlagajo, da bi se članice Atlantskega pakta zavzele za sklenitev dolgoročnih sporazumov o surovinah. Ustanovile naj bi tudi rezervni sklad Atlantskega pakta, v katerem bi bilo več milijard dolarjev, ki bi jih dale ZDA, Velika Britanija in morda Kanada. Ta sklad naj bi bil nekak dolgoročni stabilizacijski činitelj, ki bi predvsem olajšal položaj Velike Britanije, da se ji ne bi bilo treba bati spremembe v stanju njenih rezerv. S tem bi se izognili trgovinskim omejitvam, ki jih je Velika Britanija svojčas morala uvesti. Novembra bodo ameriški minister za trgovino Sawyer in več vodilnih ameriških poslovnih ljudi odpotovali v Evropo, da bodo proučili bodoča evropska tržišča za ameriško blago. Te poizvedbe so potrebne za proučitev bodoče ameriške politike nasproti Evropi. New York, 7. oktobra (AFP). Na bližnjem zasedanju Generalne skupščine OZN bo generalni sekretar OZN Trygve Lie vložil predlog za ustanovitev »rezervnega korpusa prostovoljcev«, čigar naloga bi bija, da podpira kolektivne akcije Združenih narodov. Trygve Lie predlaga, da bi moralo biti 60.000 uniformiranih prostovoljcev vsak trenutek na razpolago, organizmu, ki bi ga imenovala OZN za organiziranje odoora proti napadalnosti. Na podlagi poročila cdbora za kolektivne ukrepe bo Generalna skupščina proučila tudi druge korake, ki bi jih mogle storiti OZN in države — Mosadik, je nedvomno globoko razočaranje za Mosadika. Glede na podobnost obeh odgovorov, nadaljuje časnik, Mosadik ne more več verjeti v razliko v ameriškem in britanskem stališču. Kakor piše »Times«, je ameriški strokovnjak Jones zavrnil iranski predlog o prodaji petroleja in opozoril v Teheranu, da ima samo Anglo-iranska družba petrolejske ladje in možnost za razpečavanje petroleja, brez česar industrija ne more nadaljevati obratovanja v velikem obsegu. »To ne pomeni, da mora Kairo, 7. okt. (AFP). Ko je Mustafa Nahas odstopil kot predsednik v.aldistične stranke, je bila nova seja strankinega izvršilnega odbora. Po seji so objavili poročilo o reorganizaciji stranke ter v njem navedli, da je bil bivši predsednik Nahas imenovan za častnega predsednika stranke. Abdel Salam Goma, ki je bil včeraj izvoljen za novega začasnega predsednika . vafdistične stranke, je izjavil danes, da se bo stranka še nadalje borila za uresničitev programa, ki ga je določil njen ustanovitelj Saad Saglul. Pripomnil je, da je egiptovska armada osvobodila Egipt okov, v katere ga je vkoval bivši kralj Faruk, ter storila nujne in učinkovite ukrepe, da bi rešila ljudstvo zla, ki ga povzročajo siromaštvo, neznanje in bolezen. Goma se je nato pohvalno izrazil o gibanju za nacionalno obnovo, katerega pobudnik je armada pod vodstvom generala Nagiba, današnjega predsednika egiptovske vlade. Kakor se je izvedelo, je glavni urednik glasila vafdistične stranke »Al Mistri« podal ostavko na članstvo v stranki, ker sodi, da vafdistična stranka ne Končani so razgovori z zastopniki Mednarodne banke za obnovo Beograd, 7. oktobra. Zastopniki Mednarodne banke za obnovo in razvoj, ki so imeli dlje časa razgovore z zastopniki jugoslovanske vlade o nakazilu drugega dela posojila Jugoslaviji, so te dni odšli iz naše države. Kakor se je zvedelo, bodo še ta mesec podali poročilo o poteku razgovorov ravnateljem banke, nakar bo sprejet končni sklep o podelitvi posojila. Prvi del posojila Mednarodne banke za obnovo in razvoj je bil odobren Jugoslaviji lani; znašal je 28 milijonov dolarjev. Ta vsota je že porabljena za nakup opreme v raznih državah za naše ključne objekte. članice za dajanje odpora morebitni napadalnosti. Med drugim gre tudi za ekonomske sankcije proti napadalcu, ki bi bile pot-ebne. kr-idar bi bilo treba pomagati državam, ki so žrtve ekonomske napadalnosti, ter za združitev vojaških sil, kadar bi Varnostni svet ali Generalna skupščina sklenila, da se je treba s silo upreti napadalnosti. V poročilu odbora za kolektivne ukrepe priporočajo, naj General-.a skupščina ustanovi poseben organizem, ki bi nadaljeval delo odbora. Odbor za kolektivne ukrepe je ustanovila Generalna skupščina OZN 1950. leta. Anglo-iranska družba izkoriščati industrijo v Iranu,« sodi časnik, »neogibno pa je razumno sodelovanje med iransko vlado in družbo, če je na obeh straneh želja, da bi surov petrolej Izvažali v velikih količinah, in kar še važnejše, da bi rafinerije vnovič začele obratovati.« Predsednik iranske vlade Mosadik je izročil davi šahu odgovor na anglo-ameriško noto z dne 4. oktobra. Računajo, da bo odgovor iranske vlade izročen veleposlaništvoma Velike Britanije in ZDA v Teheranu danes ali jutri. General Nagib more delovati naprej, če je ne vodi Mustafa Nahas, ki je podal ostavko. Egiptovska vlada je sklenila uvesti uvozna dovoljenja za vse blago brez izjeme. Ministrstvo za finance pa je objavilo, da se bodo dovoljenja z.a uvoz izdajala brez težav za države, v katerih ima Egipt plačilna sredstva, t. j. za Francijo, Zahodno Nemčijo, Švico, Jugoslavijo, Libanon, Saudsko Arabijo, Bolgarijo, Poljsko in Češkoslovaško. Egiptovska veleposlaništva in poslaništva v inozemstvu so dobila nalog od vlade, da iz uradnih prostorov odstranijo vse slike in kipe bivšega kralja Faruka. Po sklepu egiptovske vlade bodo odstranili tudi vse slike članov Farukove družine. Vlada je sklenila tudi, da je treba odstraniti kip kralja Fau-da in ismailskega kediva z jav- Rusi prodajajo Madžarom avstrijska podjetja Iz Budimpešte se je zvedelo, da so Sovjeti prodali madžarski vladi mnogo podjetij, ki so si jih prilastili leta 1945 kot »nemško posest«. Ta podjetja pa niso bila nemška, temveč avstrijska. Doslej je znano, da je bilo prodanih madžarski vladi pod imenom nemške posesti že 69 avstrijskih podjetij. Med njimi je tudi podružnica nekdaj daleč po svetu znane tvrdke Julius Meinl. Vsega skupaj so Rusi leta 1945 na Madžarskem prevzeli okoli 300 podjetij. Prodaja doslej znanih podjetij je bila podpisana 30. septembra, ni pa znano, kdo ta podjetja sedaj vodi. Mnogo podjetij na Madžarskem je bilo namreč prepuščeno tako imenovanim mešanim sovjetsko-madžarskim družbam in vsa taka podjetja leta 1949 niso smela biti podržavljena. Tudi to ni znano, koliko je morala madžarska vlada plačati za vsa tista avstrijska podjetja, ki so bila prodana pod imenom »nemške posesti«. Jesensko zasedanje francoskega parlamenta Pariz, 7. oktobra (Tanjug). Francoska narodna skupščina bo imela danes popoldne po trimesečnih počitnicah svoje jesensko zasedanje. Francoska narodna skupščina ima na začetku tega zasedanja spričo nastalih sprememb v zvezi z izstopom precejšnjega števila narodnih poslancev iz De Gaullove parlamentarne skupine in zaradi sprememb v drugih skupinah tale politični sestav: socialistična stranka 104 poslance, KP Francije 100 (vštevši tudi 4 progresivne poslance), narodno republikansko gibanje 88, gibanje za zbiranje francoskega naroda 85, radikali 75, neodvisni republikanci 56, kmečka stranka 46, republikanska socialistična akcija 30, demokratska unija odpora 24. neodvisni iz čezmorskih dežel 12 in neopredeljeni 5 poslancev. nih prostorov v Kairu, na podstavke pa naj postavijo sohe, ki simbolično kažejo obnovo Egipta. Glede lika na bankovcih, poštnih znamkah, odlikovanjih in kovinastih novcih vlada še ni izdala nobene odločitve. Predsednik egiptovske vlade Nagib bo posvetil ta teden svoje delo skoraj izključno rešitvi sudanskega vprašanja. Računajo, da bo Egipt izročil v četrtek ali petek britanskemu veleposlaniku v Kairu Stevensonu svoj odgovor na zadnjo britansko noto o Sudanu. V egiptovskih političnih krogih menijo, da sta Egipt in Velika Britanija ponovno stopila v stik, da bi našia čim hitrejšo rešitev sudanskega vprašanja. Prevladuje prepričanje, da obe državi iskreno želita najti rešitev, ki bi zadovoljila sudanski narod. Atene, 7. okt. (Reuter). Kakor se je zvedelo iz zanesljivih virov, bo grški kralj razpustil grški parlament in razpisal nove volitve. Predsednik vlade Plastiras in podpredsednik Venizelos sta obiskala kralja in ga prosila, naj prevzame pobudo za razčiščenje političnega položaja po sprejetju novega volilnega zakona v parlamentu. Opozicijske stranke že dlje časa zahtevajo razpis novih volitev. Po novem volilnem zakonu, ki predpisuje večinski volilni sistem, bo novi parlament imel 300 poslanskih mest. V sedanjem parlamentu ima Papagosovo gibanje za zbiranje grškega naroda 114 poslancev, vladna progresivno-liberalna koalicija pa 131 mest. Grški kralj Pavle je danes ponovno sprejel predsednika vlade Flastirasa in podpredsednika Venizelosa in zahteval, da mu v petek predlože v podpis ukaz o razpustu parlamenta. Pri včerajšnjem sestanku sta bila navzoča tudi vodja opozicijskega gibanja Papagos in vodja populistične stranke Cal-daris. Storjeni so bili vsi poskusi, da bi se sedanja vlada utrdila in razširila. Papagos pa je odklonil sodelovanje z drugimi strankami in zahteval takojšnje nove volitve po večinskem sistemu. Po novem volilnem zakonu so oborožene sile izključene od udeležbe na volitvah, žene pa so dobile volilno pravico. V obveščenih krogih v Atena hračunajo, d bo Plastiras predlagal kralju sestavo prehodne vlade, ki naj bi razpustila skupščino in razpisala no- Köln, 7. okt. Pred velikim senatom deželnega sodišča v Kölnu se je začela včeraj razprava proti znanemu nacistu Schöfferju, nekdanjemu poveljniku SS čet in policije v Srbiji. Schaffer je bil naslednik nacističnega zločinca Fu-xa, ki je bil od jugoslovanskega sedišča za vojne zločine obsojen na smrt. Schaffer je šele meseca oktobra 1944 pred osvoboditvijo Beograda pobegnil iz Jugoslavije. V obtožnici je navedeno, da je sodeloval pri uničenju nad 6000 Zidov iz Srbije, tudi otrok, žena in starčkov v raznih taboriščih, Schaffer pa se, kakor vsi drugi nacistični vojni zločinci, zagovarja, da njegovo sodelovanje ni bilo neposredno, temveč da je samo izvrševal povelja in navodila svojih predstojnikov. Kot uradni opazovalec je na razpravi predstavnik jugoslovanskega veleposlaništva v Bonnu, razprave pa se udeležujejo tudi predstavniki za-hodnonemškega zunanjega ministrstva In ministrstva za pravosodje. Jugoslovansko veleposlaništvo bo dalo državnemu tožilcu v Kölnu na razpolago gradivo, ki ga je zbrala jugoslovanska komisija za ugotavljanje vojnih zločinov ter še posebej gradivo o zločinih, ki jih ima na vesti Schöffer v taborišču na Banjici pri Beogradu. To gradivo bo, kakor sodijo, povod nove preiskave proti Schöf-ferju in razširitve obtožnice. Doslej je sodišče povabilo 22 prič, med katerimi je tudi več Zidov, ki so pobegnili Iz uničevalnih taborišč. München, 7. okt. Pred tukajšnjim sodiščem se je začela včeraj razprava proti nekdanjemu SS-ovskemu sodniku Ottonu Thorbecku in ve volitve. Isti krogi računajo tudi, da bo ukaz o razpustu skupščine objavljen 12. oktobra, kar bi omogočilo, da bi bile volitve v ustavnem roku, t. j. 16. novembra. Naknadno se je zvedelo, da je predsednik grške vlade Plastiras sporočil danes, da bo v petek razpuščen parlament in da bodo še letos nove parlamentarne volitve. Po njegovih besedah je kralj Pavle privolil v vladne predloge, ki jih je že sprejel parlament. Natančen dan volitev bo objavljen po razpustu parlamenta. Do izvolitve novega parlamenta bo vodila posle začasna vlada. bivšemu tožilcu nacističnega sodišča generalu SS čet Hup-penkotchenu, ki sta obsodila v koncentracijskem taborišču Flossenburgu 8. aprila 1945 na smrt zaradi udeležbe pri zaroti proti Hitlerju 20. julija 1944 šefa nemške vojne obveščevalne službe admirala Viljema Canarisa, višjega nemškega vojaškega sodnika generala Hansa Oster j a, kapetana Ludvika Gereja in pastorja Dietricha Bonnhöfferja. Vse te obsojence so nacisti obesili nekaj dni pred polomom nacizma. Bivši nacistični general notranji minister vzhodnonemške vlade Berlin, 7. oktobra. Izvedelo sa je, da je bil bivši nacistični general Müller, ki je bil doslej policijski general v Vzhodni Nemčiji, imenovan za notranjega ministra. Müller je bil med tistimi policijskimi generali, ki so bili določeni za vojaške poveljnike bodoče vojske v Vzhodni Nemčiji, poleg tega pa je bil tudi predsednik narodno - demokratske srtanke v Vzhodni Nemčiji. General Müller je bil ujet leta 1943 na ruski fronti. Sovjetska pohvala Vzhodne Nemčije Berlin, 7. oktobra (UP). Predsednik prezidija Vrhovnega sovjeta Svernik, ki je prišel v vzhodni Berlin na proslavo tri-letnice razglasitve vzhodnonemške republike, je izjavil, da zavzema Vzhodna Nemčija sedaj »častno mesto« v sovjetskem bloku in da »uživa njegovo zaupanje«. Po Svernikovih besedah je vzohdnonemška vlada položila temelje za »demokratično združeno in miroljubno Evropo«, v kateri obstoj Nemčije poleg Sovjetske zveze izključuje možnost nove vojne. Zločin sovjetskega vojaka Dunaj, 7. oktobra (Tanjug). Vsi današnji dunajski časopisi z ogorčenjem priobčujejo vest o krvavem zločinu nekega sovjetskega vojaka v spodnjeavstrijskem mestu Neustift. Dva sovjetska vojaka sta prišla 5. t. m. v kavarno in zahtevala od gostov, naj jima plačajo žganje. Nato sta zahtevala, da dekleta plešejo z njima. Ker vaška dekleta niso hotela tega storiti, je neki sovjetski vojak večkrat ustrelil na kmeta, ki mu je hotel pojasniti, zakaj dekleta nočejo plesati. Kmet je bil takoj mrtev, druga dva, ki sta mu prihitela na pomoč, pa sta hudo ranjena in so ju prepeljali v bolnišnico. Soseda: EJ. tov. Hitrec, ban» se vam pa tako mudi? — Hitrec: Veste, v upravo »Slov. poročevalca«, da ne zamudim ugodne priložnosti — popusta pri naročnini... Ameriška „Zelena knjiga“ Po novem načrtu ameriške gospodarske pomoči Evropi bo Atlantski pakt tudi ekonomska organizacija Predlog odbora OZN za kolektivne ukrepe Novi predsednik vafda pozdravlja ofenovo Egipta Mustafa Nahas imenovan za častnega jtredsednika vafda — Ukaz za odstranitev Faruka vili slik — Uvedba uvoznih dovoljenj za vs»e blago brez izjeme Pred volitvami v Greifi WOLFGANG LEONHARD» 30 Videx in resnica v Sovjets Šljapnikov je v revolucionarnem gibanju Rusije delal od zgodnje mladosti, od začetka našega stoletja. L. 1908 je pobegnil v tujino, v aprilu 1914 pa se je vrnil v Rusijo in delal v nekem obratu. Med vojno je bil organizator biroja CK v Rusiji. Kot zastopnik CK v domovini je vzpostavil zvezo z vodstvom v inozemstvu. Po februarski revoluciji 1917 je imel vodilno vlogo v sindikalnem gibanju, po Oktobrski revoluciji pa je postal ljudski komisar za delo v prvi sovjetski vladi. L. 1921 je bil eden izmed voditeljev »delavske opozicije«, ki se je na X. kongresu boljševičke partije. (1921) zavzemala za to, da se vodstva obratov izročč delavcem. Zirtovjev je vstopil v socialdemokratsko stranko Rusije že 1. 1901. Po razkolu v partiji 1. 1903 se je pridružil boljševikom. Do 1. 1905 je študira! v Bernu, hkrati pa nadaljeval svoje delo v partiji. Ob revoluciji 1. 1905 je delal v Peterburgu, kjer so ga kmalu izvolili v komite partije. Že na londonskem kongresu partije 1. 1907 so ga izvolili v centralni komite partije. L. 1908 je bil aretiran. Ko so ga izpustili, je odšel v tujino in delal v uredništvu osrednjega glasila boljševikov »Socialdemokrat«. Med prvo svetovno vojno je bil ožji sodelavec Lenina, izdal je skupaj ž njim brošuro »Socializem in vojna« ter se z Leninom udeležil konferenc nasprotnikov vojne v Zimmerwaldu in Kienthalu. Po februarski revoluciji se je z Leninom vrnil v Rusijo. V oktobrskih dneh je bil (skupaj s Kamenjevim) proti roku, ki ga je Lenin določil za začetek vstaje. Zaradi tega je prišel v nasprotje z mnenjem večine centralnega komiteja. Vendar je Lenin vedno — tudi v svoji oporoki — ostro nastopil proti temu, da bi Zinovjevu zaradi njegovega zadržanja karkoli očitali. Zato je bilo povsem naravno, da je bil Zinovjev kmalu nato izvoljen za predsednika peterburškega sovjeta ter bil sedem let (od 1919 do 1926) predsednik izvršilnega komiteja Komunistične internacionale. Med državljansko vojno je bil tudi član vojaškega revolucijskega odbora in je predsedoval komiteju za obrambo sovjetske republike. Tomski je med revolucijo 1. 1905 delal v socialdemokratski organizaciji v Revalu (Estonska), kjer so ga delavci izvolili v svoj delavski svet. L. 1906 je bil aretiran in izgnan v Sibirijo, od koder se mu je posrečilo pobegniti. Po novi aretaciji, petih letih prisilnega dela in izgonu v Sibirijo ga je osvobodila februarska revolucija. Na četrti sindikalni konferenci je bil izvoljen v predsedstvo centralnega sveta sindikatov in je bil dolgo časa predsednik centralnega sveta. Od 1. 1918 dalje je bil Tomski član centralnega komiteja partije in pozneje tudi član politbiroja CK. Tročki je bil že 1. 1898 aretiran po carski policiji in izgnan za štiri leta v Sibirijo. Po dveletnem bivanju v izgnanstvu se mu je posrečilo pobegniti v inozemstvo. Na drugem kongresu partije 1. 1903 se je pridružil menjševikom. L. 1905 se je vrnil ilegalno v Rusijo ter je bil med revolucijo 1905 član in pozneje predsednik peterburškega sovjeta. Kmalu nato je bil aretiran, a je spet pobegnil v tujino. Ob izbruhu vojne leta 1914 je moral zapustiti Dunaj, kjer je bival; odpotoval je v Švico in nato v Pariz, kjer je bil član uredništva internacionalnega glasila »Naše slovo«. Med vojno je sodeloval na konferencah internacionalistov v Zhnmerwal- du in Kienthalu. Leta 1917 se je vrnil v Rusijo. Na šestem kongresu (poleti 1917) je prestopil k boljševički partiji in bil izvoljen v njen centralni komite. Ko so dobili boljševiki v petrograjskem sovjetu večino, je bil izvoljen za predsednika in aktivno sodeloval pri pripravah za oktobrski prevrat. V prvi sovjetski vladi je bil ljudski komisar za zunanje zadeve, v letih državljanske vojne pa predsednik revolucionarnega vojaškega sveta. To je le bežen opis življenja nekaterih revolucionarjev, ki jih je ob koncu tridesetih let vladajoča birokracija postrelila kot »kontrarevolucionarne, agente in morilce«. Povečini so bili obsojeni na moskovskih procesih, ki jih je vodil Višinski, sedanji zunanji minister Sovjetske zveze. Višinski pa je bil med državljansko vojno na strani belih in je prestopil k boljševikom šele tedaj, ko so ti postali vladajoča državna stranka. Pri tem ne gre za naključje. Utrditev birokracije ni prinesla samo aretacije in poboj najpomembnejših borcev revolucije, temveč je hkrati splavila na površje ljudi, ki so se vselej znali prilagoditi vsakemu sistemu ter niso bili nikoli povezani z živim socialističnim delavskim gibanjem. REZULTAT S temi »čistkami« se je značaj boljševlške partije popolnoma izpre-menil. To jasno kaže primerjava med XVII. (januarja 1934) in XVIII. partijskim kongresom (marca 1939). Vmes je sicer le pet let, toda to so bila leta »čistk«! Na XVII. partijskem kongresu je bilo med delegati še 22.6°/# starih boljševikov, ki so vstopili v boljševiško partijo še pred 1. 1917, torej pred revolucijo. Na XVIII. partijskem kongresu pa je bilo starih boljševikov samo še 2.4?/#. | NACRTNA OBNOVA VINOGRADOV IN SADOVNJAKOV Plantažni nasadi sadjarstva Okrajna zadružna zveza za mariborsko okolico je ob priliki kmetijske razstave priredila že tretje posvetovanje za izboljšanje kmetijstva v okraju. Na tretjem posvetovanju so kmetijski strokovnjaki ter celjski, mariborski in ljutomerski sadjarji in vinogradniki razpravljali o obnovi vinogr"dniš;va in sadjarstva. Na posvetovanju so izročili priznanje sadjarskemu strokovnjaku tov. prot. Priolu za požrtvovalno delo in dosežene uspehe. Inž. Sisko je prikazal vprašanja obnove, ki jo bo treba izvesti v skladu z današnjim in oo-dočim razvojem gospodarstva. V mariborskem okoliškem okraju je okrog 20.009 ha sadovnjakov, povprečen pridelek na drevo pa je 30 kg, medtem ko Je Vinarska in sadjarska šola v Mariboru pridelala v letih 1931 do 1940 pri rodovitnih sortah povprečno po 150 kg na drevo v travniškem nasadu. To dokazuje, da je sadjarstvo tudi v mariborski okolici treba preusmeriti na svobodno, donosnejše obdelovanje. V pripravah na veliko načrtno obnovo so se v mariborskem okoliškem okraju odločili za tri proizvodne sadjarske okoliše, in sicer: pesniški, podpohorski in obdravski. Pesniški okoliš je znan po svojem sadnem pridelku še izpred vojne. Tu bodo sadili predvsem jabolka. V podpchorskem okolišu bo primerno sorazmerje jablan in hrušk, ne bodo pa zapostavljali tudi oreha in kostanja. Sadjarski institut je vzgojil nove vrs