gorskih nesreč in posredovanj GRS v letu 1988 Skupaj je bilo v letu 1988 zabeleženo na območju Slovenije 73 gorskih nesreč, od tega 47 planinskih, 10 alpinističnih, 8 na turnem smučanju in 8 nesreč druge narave. V navedenih nesrečah je bilo tako ali drugače prizadetih 89 oseb. in sicer 24 mrtvih, 31 huje poškodovanih, 22 oseb laže poškodovanih. 4 osebe so obolele, 8 oseb je bilo nepoškodovanih, vendar so bile zaradi utrujenosti nesposobne za samostojno gibanje v gorskem svetu. V 19 iskalnih oziroma poizvedovalnih akcijah je šlo za 23 oseb, ki niso bile poškodovane, le v enem primeru pa morebitne posledice niso znane. Statistične primerjave Na prvi pogled ni bistvenega odstopanja glede na prejšnja obdobja, saj sta bili v primerjavi z letom 1987 le dve posredovanji več. Vendar pa je struktura nesreč znotraj tega števila drugačna. V minulem letu je znatno več nesreč, ki so posledica planinske dejavnosti, in sicer kar za 12 odstotkov več Še mnogo bolj je negativen primerjalni podatek smrtno ponesrečenih. V letu 1988 je od skupnega števila 24 kar 22 ali 91,7 odstotka smrtnih primerov zaradi planinske dejavnosti, leto poprej pa na primer le 52 odstotkov. Največ nesreč se je zgodilo v Julijski Alpah, in sicer 41 ali 56,2 odstotka, sledijo Kamniško-Sa-vinjske Alpe z 21 nesrečami ali 28,8 odstotka, Karavanke 5 nesreč ali 6,8 odstotka in predgorje 6 nesreč ali 8.2 odstotka. Največ nesreč se je pripetilo v mesecu juliju (19), nato siedijo avgust (9), september (8), junij (7), marec (6), januar, maj in november (po 4), februar, oktober in december (po 3) in april (2 nesreči). Giede na navedene nesreče je bilo izvedenih 72 reševalnih, poleg tega pa še 19 iskalnih oziroma poizvedovalnih akcij, skupaj torej 91 intervencij GRS v gorah in predgorju. Od skupnega števila intervencij je bilo v 59 primerih (64,6%) izvedeno klasično reševanje, v 32 primerih (35,2%) pa v kombinaciji oziroma sodelovanju s helikopterjem (LEM), V vseh akcijah je bilo za reševanje angažiranih 959 reševalcev, od tega 779 članov in pripravnikov GRS in 32 zdravnikov GRS, 75 članov posadk helikopterja (LEM) in 73 drugih. Skupni porabljeni čas za 72 reševalnih akcij znaša 5419 ur (70,3%) in za 19 iskalnih oziroma poizvedovalnih akcij 2078 ur (29,7%); skupaj torej znaša porabljeni čas 7497 ur. Povprečno število ur na eno reševalno akcijo znaša 75,3 ure. na iskalno-poizvedoval no pa 109,4 ure. Nevarni zdrsi Zdrs je najpogostejši vzrok za nesrečo: leta 1988 je bilo kar 32 takih primerov (46,5%), zaradi česar je izgubilo življenje 8 oseb (36 %), 18 oseb je bilo huje in 6 laže poškodovanih. Do zdrsa je prišlo v 25 primerih pri sestopu, v 7 primerih pri vzponu, za en primer pa se ne ve V 29 primerih je šlo za skupine oziroma naveze in v 4 primerih za samohodce. Veliko je bilo že napisanega, zakaj se zdrs tako pogosto pojavlja kot posreden ali neposreden vzrok za nesreče v gorah, pa tudi kaj je potrebno storiti in upoštevati glede varnosti, da bi se izognili tej nevarnosti. Vse, kar je bilo napisanega, je še vedno zelo aktualno in vedno znova je treba poudarjati upoštevanje osnovnih pravil hoje v gorskem svetu, ki mora biti tudi prilagojena trenutnim razmeram ob pravilni izbiri in uporabi osebne opreme in tehničnih pripomočkov, ki so v neposredni zvezi z varno hojo v hribovitem svetu. V minulem letu je bilo zaradi zdrsa nekaj zelo hudih nesreč, ki so se zgodile in so posledica nepravilnih ukrepov posrednih in neposrednih udeležencev. V prvem primeru so neposredni udeleženci slabo zavarovali ponesrečenca, kar je povzročilo ponovno nesrečo in se je končala s smrtnim izidom. V drugem primeru, ki sicer ni v sklopu te analizo, ker se je pripetil v zamejstvu, je pa žal plod naše planinske organizacije, sta slaba in neprimerna organizacija in vodenje ture pripeljala udeležence v položaj, ki se je zelo tragično končal. O navedenem primeru je bila na pobudo GRS napravljena obsežna analiza in posredovana društvu ter organom PZS Vedno več smučarskih nesreč Tudi pri turnem smučanju se v zadnjih letih pripeti kar precej nesreč; gre za nesreće ali predvsem za nesreče, ki se pripetijo smučarjem zunaj organiziranih-urejenih smučišč in nimajo neposredne povezave s turnim smučanjem v pravem pomenu besede. Takih nesreč je bilo lani 11 ali 15,5 odstotka; štirje smučarji ali 18,2 odstotka so pri tem izgubili življenje, prav toliko je bilo huje, trije pa laže poškodovani. Na težave, ki nastopajo pri smučanju zunaj organiziranih-urejenih smučišč, opozarjamo vsako leto, vendar ugotavljamo, da so te vrste nesreče v porastu. Da je tako smučanje zahtev- Delitev nesreč po dejavnosti: Planinske 47 nesreč - 64,4 % 5S oseb - 65,2% od tega 15 mrtvih - 62,5 % Alpinistične 10 nesreč - 13.6 % 13 oseb - 14,6% od tega 4 mrtvi - 16,7 % Turno smučanje B nesreč - 11.0 % 10 oseb -11,2% od tega 3 mrtvi - 12,5 % SKUPAJ 65 nesreč - 89,0% 81 oseb - 91,0% od tega 22 mrtvih - 91,7 % DRUGO S nesreč - 11,0 % 8 oseb - 9,0 % od tega 2 mrtva - 8,3 % nejše in terja od smučarja dodatne spretnosti in znanje, ni potrebno posebej opozarjati, seveda pa ugotavljamo, da je eden od glavnih vzrokov za te nesreče nepoznavanje terena, pogosto tudi slabša vidljivost (megla, mrak), ki pripelje smučarja v brezizhoden položaj in se konča z hudimi posledicami. Posledica takega stanja so tudi šole smučanja, ki so izključno na urejeni h-te planih smučiščih. Ta smučišča so ne nazadnje tudi ustrezno markirana in opremljena z napisi o stanju na progah. Ko pa smučarji vedé ali nevedé zaidejo s takih smučišč, so prepuščeni sami sebi - z osnovami smučanja in osebnimi izkušnjami, ki so si jih pridobili le na teptanih smučiščih. Katastrofalne posledice padcev Vse vrste padci bodisi v steni, na nadelani poti ali pa tudi v brezpotju so tudi dokaj pogosti vzroki za nesreče kot skupni imenovalec za vzrok (razen za zdrs, ki v bistvu tudi povzroči padec in se ugotavlja ločeno). Takih primerov je bito lani 8 ali 11,2 odstotka. Padci se v večini primerov končajo s hujšimi posledicami. Tudi lani je bilo tako. Od sedmih padcev v steni so bile štiri smrtne žrtve in trije hudo poškodovani alpinisti, le pri padcu na poti pa je ponesrečenec dobil lažje poškodbe. Za padec v steni so značilni naslednji osnovni vzroki: odlom oprimka in stopa, izpuljenje klina, izguba ravnotežja, padajoče kamenje in drugo. Padci v globino do 40 in do 50 metrov pa tudi več se skoraj vedno končajo z zelo hudimi posledicami. Ne smemo pa podcenjevati padcev, ki se sicer končajo že po nekaj metrih, pa se prav tako slabo končajo. Eden od takih se je pripetil lansko leto v mesecu juliju, ko je solo plezalec zaradi močnega sunka vetra izgubil ravnotežje, padel le pet metrov globoko in si pri tem huje poškodoval hrbtenico, zlomil gleženj, dobil odrgnine in udarce po telesu. Ob padcu v steni in nasploh v gorah je torej zaradi izjemne različnosti in pogojev izredno težko kaj predvidevati, še posebno zato, ker v tistih nekaj kritičnih trenutkih ni skoraj nobene možnosti popraviti bodisi lastne napake ali spremeniti odločitve za varnejšo varianto. Prav zaradi navedenega je še toliko pomembneje upoštevati pravila plezanja in izkoristiti vse znane tehnične možnosti z upoštevanjem vseh drugih elementov, ki lahko vplivajo na varnejše plezanje in hojo v gorah. Osebna zaščita je v teh primerih skromna; skoraj nič razen čelade, ki je pomemben element za zaščito glave tudi pri padcih, predvsem pri alpinistih, kjer je tveganje največje. Nedvomno tudi ta zaščitni element ne more preprečiti vedno najhujšega, toda jasno je, da je dobra čelada izredno sredstvo za varovanje glave, Žal moramo ponovno ugotoviti, da plezalci pri športnem plezanju ne uporabljajo čelade iz že znanih vzrokov. Tako beležimo v preteklem tetu spet dva primera z najhujšimi posledicami. Seveda ne trdimo, da bi prizadeta ostala pri življenju, če bi imela na glavi čelado, pa vendar... Drugačni vzroki nesreč Od sedmih primerov kapi se jih je šest končalo s smrtnim izidom. Vsi razen v enem primeru so bili starejši planinci, in sicer od 56 do 86 let starosti. V kolikšni meri je tako velikemu številu teh primerov botroval napor in lansko vroče poletje, prepuščam v presojo medicinskim stro- 1 kovn jakom. Izčrpanost in podhladitev, ki običajno sledi prvemu, menda nista prava imenovalca za stanje planinca, ki zaradi slabe kondicijske pripravljenosti ni sposoben sam opraviti sestopa v dolino; j potrebna mu je pomoč, v najboljšem primeru samo spremstvo za varovanje in vodenje. Nedvomno je takim ljudem treba pomagati, da ne pride do nesreč z hujšimi posledicami. Neizkušenost in orientacija se prav tako ponavljata kot vzrok za nastanek nesreče v gorah. Ta dva vzroka sta nedvomno vsaj posredno prisotna tudi pri drugih vzrokih, pa nista posebej poudarjena. V naših gorah so poti razmeroma dobro označene, pa vendar prihaja v zadnjem Času vse pogosteje do primerov, ko planinci, predvsem še tuji turisti, zaidejo s poti, in sicer največkrat pri sestopu Kar nekaj primerov v lanski sezoni (planina Go I u bar-Veliki graben, zakonca Ebom) kaže na to, da je treba sestop prav tako dobro označiti kot vzpon. Tudi poti, ki niso več v rabi in jih ne vzdržujejo in ne markirajo ter so opuščene in tako tudi nevarne, je nujno ne samo zbrisati s planinskih kart, pač pa bo tudi v naravi treba narediti nekaj: ali taka križišča opremiti z ustreznimi napisi ali pa jih kako drugače zabrisati. Poizvedovalne in iskalne akcije izvirajo predvsem iz malomarnosti planincev, ki ne upoštevajo osnovnih pravil, precenjujejo lastne sposobnosti, nimajo dovolj znanja, ne upoštevajo pravil vpisovanja smeri pohoda v vpisne knjige v planinskih postojankah in na vrhovih ter drugo, Eden izmed takih primerov je že omenjeni zakonski par, za katerega so reševalci iz Bovca sprožili kar pet iskalnih akcij in porabili za to 669 ur. Na take primere bi morali opozoriti vse hotele v podnožju gora, da tujim turistom dajo oziroma posredujejo ustrezne informacije. Poročilo ne zajema podatkov o smučarskih nesrečah na organiziranih smučiščih. To so povzetki iz analize in poročil o gorskih nesrečah v preteklem letu in intervencijah naše službe, ki naj bi koristili širšemu krogu predvsem v preventivne namene. Delovna skupina GRS, 2a analizo gorskih nesreć Vodja: Marjan Salberger, I. r. Gorske nesreče 1988 Zap. Štev. Besedilo Reševal, akc. GRS % Število nesreč % Število oseb % Ođ àtevifa oseb poškodovanih izčrpanrh obolelih ni znano nepoškodovanih mrtvih % 1 Reševalne akcije 72 79,1 73 89 79,5 53 e 4 0 - 24 100 2. Iskalne - poizved. 19 20.9 2 23 20,5 - „ - 1 22 - SKUPAJ 91 100 75 100 112 100 53 8 1 22 24 100 100 47,4 7,1 3,6 0,9 19,6 21,4 100 Od tega alpinističnih 10 10,9 10 13,3 15 13,4 4 5 - - 2 4 100 26,7 33,2 13,4 26,7 100 Zap. Pogorje % Planinske Alpinistične Turno smučanje Drugo Skupaj Mrtvih % Iskalne poiived. akc. oseb nesreč oseb nesreč oseb nesreč oseb nesreč oseb nesreč moški ženske oseb nesreč T. Julijske 56,2 27 26 9 6 8 6 3 3 47 41 10 2 50,0 20 10 2. Kamniške 28 ,e 27 17 3 3 - - 1 1 31 21 5 2 29,2 - - 3, Karavanke 6,8 2 2 - - 1 1 2 2 5 5 1 1 8,3 1 1 4. Predgorje 8,2 2 2 1 1 1 1 2 2 6 6 3 - 12,5 5 8 SKUPAJ 100 58 47 13 10 10 8 8 8 89 73 19 5 100 26 19 55,2 64,4 14,6 13,6 11,2 11,0 9,0 11,0 100 100 Od tega mrtvih 15 4 3 2 24 24 „ - 62,5 16.7 12,5 8,3 100 Vzroki za nesreče 1988 Tek. Skopaj Vrsla poäkodb Skupina, Samo- SL primerov srn rine teije lažje bolezen nepošk. mgo naveza hodnik 1. Zdrsi 32 45,1 35,0 8 18 6 - - 25 7 1 29 4 2. Padec v steni 7 9,8 18,2 4 3 - - - 1 5 1 7 - 3, Padec na poli 1 1.4 - — „ t - - 1 - - 1 - 4 Turno smučanje 11 15,5 18,2 4 4 3 - - 10 1 - 9 2 5. Padajoče kamenje 1 1,4 - - 1 - - - - 1 « 1 — 6. Napor-kap 7 9,8 26,7 e 1 - - - 2 4 - 5 1 7. Strela 1 1.4 — - 1 - - — - 1 1 — 8. Podhladitev - izčrpanost a 11,3 - - - 3 - - 3 5 - 6 2 g. Neizkušenost - orientacija 3 4,2 - - - 3 - - 3 - - 3 ** SKUPAJ planinstvo 71 100 100 22 28 21 - - 45 23 3 82 9 100 % 31,0 39,4 29,6 - - 63.4 32,4 4,2 87,3 12,7 10. Drugi vzroki 14 77,8 50 1 3 10 - - - _ 14 12 2 11 Bolezen 3 16,7 ■ - - - - 3 - - - 3 3 - 12. Samomori 1 5,5 50 1 - - - - - - 1 - 1 SKUPAJ 10-12 18 100 100 2 3 10 3 - - - 18 15 3 100 100 100 11,0 16,7 55,6 16,7 - - - 100 83,3 16,7 VSE SKUPAJ 89 24 31 31 3 - 45 23 21 77 12 100 27,0 ' 34,8 34,8 3,4 - 50,6 25,8 23,6 86,6 13,5 Ponesrečenci po starostnih skupinah in spolu 1988 Starostne skupine Poškodovanih oseb Mrlvih Skupaj moški ženske skupaj % moški ženske skupaj % moški ženske skupaj % Do 10 I. - 2 2 3,1 - - - - 2 2 2,2 Od 11 do 30 ), 4 5 9 13,9 4 1 5 20,7 B 6 14 15,7 Od 21 do 30 I. 7 1 a 12,4 4 - 4 16,7 11 1 12 13,5 Od 31 do 401. 8 12 20 30.8 3 1 4 16,7 11 13 24 27,0 Od 41 do 501. 9 4 13 20,0 3 - 3 12,5 12 4 16 18,0 Od 51 do 601. 2 5 7 10.6 2 2 4 16.7 4 7 11 12,4 Od 61 do 70 I. 2 1 3 4,6 3 - 3 12,5 5 1 6 6,7 Od 71 do 601. 3 - 3 4.6 - - - - 3 - 3 3,4 Nad BOL - - - - - 1 1 4,2 - 1 1 1,1 SKUPAJ 35 30 65 100 19 S 24 100 54 35 89 100 53,8 46.2 100 % 79,2 20.8 100% 60.7 39,3 100 % Struktura ponesrečencev - državljanstvo 1988 Država Poškodovanih oseö Mrlvih Skupaj moški ženske skupa] % moSki ženske ' skupaj % moški ženske skupaj % Jugoslavija 23 22 45 69,2 14 4 18 75,0 37 26 63 70,8 Avstrija 2 1 3 4,6 1 - 1 4,2 3 1 4 4,5 Belgija 1 - I 1,6 2 - 2 8,4 3 - 3 3,4 Canada 1 - 1 1,6 - - - - 1 - 1 1,1 Anglija 2 3 5 7,6 2 1 3 12,4 4 4 8 9.0 Hali ja 2 - 2 3,1 - - - - 2 - 2 2,2 ZRN 2 2 4 6,1 - - - - 2 2 4 4,5 Nizozemska 1 - 1 1,6 - - - - 1 - 1 1,1 CS 1 2 3 4,6 - - - - 1 2 3 3.4 SKUPAJ 35 30 65 100 19 5 24 100 54 35 89 100 YU, od tega druge republike - 3 3 4,6 1 - 1 4,2 1 3 4 Mesečna statistika Tek. št. Mesec Reševalnih Poiz. - iskalnih Skupaj Sodelovaje helikopterja akcij oseb akcij oseb akcij oseb redakcij poiz. akcij skupaj 1. 2. 3, 4, 5, e. 7. 8. 9. 10. 11. 12. Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 4 3 6 2 4 7 19 9 8 3 4 3 5 3 9 2 13 9 21 9 8 3 4 3 1 1 1 2 5 2 3 3 1 1 1 1 2 2 12 3 1 5 3 7 3 6 12 19 11 11 6 4 4 6 3 10 2 14 11 21 11 20 S 4 4 1 1 5 - 1 3 8 6 2 1 1 1 1 1 2 1 5 2 3 8 7 2 1 1 SKUPAJ 72 89 19 23 91 112 29 3 32 Transport - izveden način 1. Gorska nosila 29 32,6 % 2. Reševalni sedež 1 1,2% 3. Akia 12 13,4% 4. Improvizirana sredstva 11 12.4% S. Kombiniran transport 6 6,7 % 6. Helikopter 30 33,7 % SKUPAJ 89 100 % Udeležba postaj GRS v reševalnih akcijah leta 1988 Zap. St. ReS. akcij Sod. helikopter Reševalci GRS 2dravnik LËM Skupaj reševalcev Reševalnih ur Razmerje v % Zaporedje po Postaja GRS B Drugi klasično kombi. h. Štev. akc. Stev. ur 1. Bohinj - Stara Fužina A 9 1 35 1 6 14 106 875 88.9 10,1 3 4 2. Bovec A 6 3 69 2 4 7 82 691 B 9 1 102 1 - 4 107 1047 SKUPAJ 15 4 171 3 4 11 189 1738 73,3 26,7 2 1 3, Celje A 5 2 33 2 4 8 47 312 60,0 40,0 8 8 4 Jesenice A B 3 1 1 1 18 32 1 5 1 25 32 105 213 SKUPAJ 4 2 50 1 5 1 57 318 50,0 50,0 10 7 5. Kamnik A 6 4 58 4 9 7 7S 318 33,3 66,7 7 6 6. Kranj A 7 5 90 _ 12 14 116 1402 28,6 71,4 5 2 7. Kranjska Gora A 6 2 50 5 6 - 61 293 66,7 33,3 6 9 8. Ljubljana-Koper A - „ - - - 6 6 24 100 - 12 13 9. Mojstrana A B 15 4 9 1 93 21 9 22 2 3 1 127 24 908 183 SKUPAJ 19 10 114 9 24 4 151 1091 47,4 52,6 1 3 10. Prevalje A 1 - 2 - - - 2 10 100 - 13 14 11. Radovljica B 1 . - 9 1 - 1 11 66 100 - 14 12 12, Rateče A B 3 1 - 11 8 1 - -- 12 8 44 32 SKUPAJ 4 - 19 1 - - 20 76 100 - 11 11 13. Tolmin A B 5 3 _ 24 40 1 - 3 4 27 45 304 537 SKUPAJ 3 - 64 1 - 7 72 841 100 - 4 5 14. Tržič A 5 1 34 3 2 - 39 125 80,0 20,0 9 10 15. IEM A 1 1 - 1 3 - 4 8 - 100 15 15 VSEGA SKUPAJ A 72 29 567 29 73 63 732 5419 59,7 40,3 Povprečje reSev. ur 75,3 VSEGA SKUPAJ Đ 19 3 212 3 2 1.0 227 2078 84,2 15,8 109,4 SKUPAJ A + B 91 32 779 32 75 73 959 7497 64,8 35.2 82,4 A = reševalne akcije B = iskalne akcije