jgSpfe PoStnlna nfttfana o gotootm » Cma Din 1** Miuhldom Ste«. 243 V dubliani, sccda 27. oktobra 1937 Isto II. Po dolgem času prvi delni sporazum v odboru za nevmešavanfe Prostovoljci pojdejo iz Španije London, 27. okt. b. Včerajšnja seja pododbora za nevmešavnaje je trajala pet ur in je nazadnje kljub nasprotovanju sovjetskega zastopnika Majskega prišlo do načelnega sporazuma o ureditvi .vprašanj, ki so v zvezi s špansko državljansko Vojno. Ta delni uspeh odbora za nevmešavanje označujejo angleški krogi kot bistven napredek glede stališča Evrope do španske državljanske vojne. Sklepe, ki so jih sprejeli, bodo zastopniki Šestih držav v odboru poslali svojini vladani v odobritev. Uspehi včerajšnje seje so tile: 1. Takozvanega simboličnega odpoklica prostovoljcev ne bo. 2. Vse države, zastopane v odboru za nevmešavanje, razen sovjetske Rusije, so se sporazumele o tem, da bo odbor poslal v obe Španiji mednarodno komisijo, ki naj izvede in nadzoruje pošiljanje prostovoljcev iz Španije. 0. Te države bodo hkratu spet začele s kopnim in pomorskim nadzorstvom, dokler se ne začne pošiljanje prostovoljcev. 4. Priznali bodo obema taboroma pravice vojskujočih sc strank takoj, ko bodo prostovoljci odšli iz Španije. Kakšne pravice in kakšno področje bo imela komisija, ki jo bodo poslali v Španijo, bodo dolo-bili na seji v petek. Ta načrt, ki so ga sprejeli včeraj, je zelo podoben angleškemu načrtu iz julija meseca. Do sporazuma je prišlo zaradi spravljivega stališča Italije, katero podpira tudi Nemčija. Zanimivo je, da je francoski zastopnik včeraj prvič podprl stališče Italije in pustil Sovjete na cedilu, saj se je med zadnjimi pogajanji več kakor jasno izkazalo, da hoče sovjetska Rusija z oviranjem dela pri odboru doseči samo svoje namene. Francosko podporo za italijanski predlog razlagajo kot prvo stvarno znamenje za zbližanje med Italijo in Francijo. Glede komisije, ki bo šla v Španijo, je italijanski zastopnik Grandi predlagal, naj bi v njej bili zastopniki Francije, Anglije, Italije, Nemčije, Portugalske in sovjetske Rusije. Komisiji naj bi načeloval višji komisar, ki bi bil nevtralen in čigar avtoriteto bi soglasno priznavale vse države. Italija izjavlja, da bo število prostovoljcev, ki ga bo taka komisija določila, smatrala za obvezno in bo toliko svojih ljudi tudi res poklicala iz Španije. Tajništvo odbora za nevmešavanje bo danes izročilo besedilo sporazuma, ki so ga kljub nasprotstvu sovjetske Rusije v Londonu sprejeli, zastopnikom vseh udeleženih držav. Z včerajšnjim delnim sporazumom se je torej špansko vprašanje v Londonu premaknilo z mrtve točke. Prestolni govor angl. kralja in poslanske sodbe o njem r London, 27. okt. o. Včeraj so se začele 6eje angleške spod. zbornice. Pri začetku je imel kralj Jurij VI. prestolni govor, katerega je vsa angleška javnost pričakovala z velikim zanimanjem. Prestolni govor je bil kratek in se je glasil takole: »Mojc razmerje do tujih držav je slej ko prej prijateljsko. Povabil sem belgijskega kralja, da me novembra obišče, povabil sem pa tudi romunskega kralja na obisk spomladi. Srečen bom, če se bosta mogla odzvati vabilu v mojo prestolnico in upam, da bo to utrdilo prijateljsko razmerje med našimi idržavami. Moji ministri z veliko skrbjo spremljajo razvoj na Španskem. Prizadevajo si, da po svojih močeh pripomorejo k obnovi miru na Španskem. Mislijo, da bo strogo izvajanje mednarodne nevmeševalne politike pripomoglo k dosegi tega cilja. Položaj na Daljnem vzhodu je slej ko prei predmet resne pozornosti moje vlade, ki bo tudi v bodoče poskušala s sodelovanjem dragih vlad, ki so Slanice Društva narodov ali ne, da se zmanjša nesreča, povzročena s tem sporom. Z zanimanjem in z zadovoljstvom omenim že vnaprej trenutek, ko mi bo možno obiskati indijsko cesarstvo.« Ostali del prestolnega govora kralja Jurija je bil posvečen uspehom vlade v notranji politiki, posebno na področju oboroževanja in zboljšanja gospodarskih moči države. V poslanski zbornici, ki je tudi včeraj začela seje, so se vsi govorniki bavili s kraljevini prestolnim govorom. Prvi je nastopil voditelj delavske stranke major Atlee, ki je dejal, da je govor pomanjkljiv v toliko, ker ne vsebuje smernic za rešitev težkih zunanjepolitičnih vprašanj. Dalje je govornik dejal, da se kraljev govor nič ne ozira na brezposelnost v Angliji, ki je prav tako važno vprašanje kakor kaj drugega. Atleeju je odgovarjal Chamberlainov namestnik Simon, ki je dejal, da je nezaposlenost v Angliji zaradi prizadevanj sedanje vlade zelo padla. Voditelj liberalcev Archibald Sinclair je dejal, da je kraljev govor pomembnejši v tistem, česar ni omenil, kakor pa v tem, kar vsebuje. Navedel je .vsa važna vprašanja, na katera bi se morala vlada predvsem ozirati. Med njimi je najpomembnejša vojna na Daljnem vzhodu, kjer si mora Anglija z vsemi sredstvi prizadevati, da pride do miru. Ob kraljevem prestolnem govoru se je vsem skupinam v angleških zbornicah nudila prilika, da naštejejo težke probleme, ki prizadevajo skrbi ne le Angliji, marveč vsemu svetu, in da vladi nakažejo pot za njihovo rešitev. Nemški gospodarski diktator dr. Schacht - odstopil Berlin, 27. okt. o. Včeraj je bil nemški g06po- J darski minister dr. Schacht pri Hitlerju, kateremu je sporočil, da odstopa s svojega mesta. Odstop 60 napovedovali že dalje časa, zlasti tik pred Mussolinijevem obiskom v Berlinu. Dr. Schacht bo še ostal predsednik nemške državne banke, toda najbrž samo še leto dni, ko mu poteče funkcija v banki. Odločilen napad na Madrid - te dni Hendaye, 27. okt. o. Po poročilih iz vladnega vira je premeščanje Francovih čet 6 severa pred Madrid napredovalo toliko, da bodo nacionalisti začeli z odločilnim napadom na prestolnico jutri ali pojutrišnjem. Beli 60 spravili pred Madrid V6e razpoložljivo topništvo, tanke in letalstvo. Na to ofenzivo 6ili general Franco sam, ki hoče zasesti Madrid preden bi prišla v Španijo komisija za odpoklic prostovoljcev. Po vladnih vesteh je Madrid na napad pripravljen m pošiljajo od tam te dni še zadnje civilno prebivalstvo. Zgradili so veliko zavetišč proti zračnim napadom. Ta zevetišča lahko sprejmejo 27.000 ljudi v varstvo. S padcem Madrida bi nastal nov položaj za Valencijo, ki pride potem prva na vrsto. Za njo Aljehin spet premaga1 Euwea Haag, 27. oktobra. Po deveti igri za svetovno šahovsko prvenstvo, ki je v ponedeljek končala * neodločnim rezultatom, sta svetovna prvaka včeraj zvečer odigrala že tudi deseto partijo, v kateri je Aljehin z belimi figurami po 40. potezi prisilil svojega nasprotnika, da se je vdal. Stanje se je sedaj za Aljehina še bolj okrepilo, saj ima pa tej deseti igri že cele tri točke naskoka. Razmerje je namreč 6.5 i 3.5. Predrzen vlom v šolo Mokronog, 27. oktobra. V noči od 20. na 21. oktober sta dva neznana storilca vlomila v ljudsko šolo v Mokronogu. .Vdrla sla v stanovanje šolskega upravitelja Friderika Heglerja in lam napravila pravo hišno preiskavo. Najprej sta se spravila na obleko in nabrala kar celo zimsko zalogo. Izbrala sta si lovsko pelerino, nekaj inoške in ženske obleke, čevlje in tudi mazila za čevlje nista pozabila. Posebno dobrodošla jima jo bila lovska puška, vredna 1200 din. Nato sta se spravila nad cigarete, katerih sta pobrala nad sto, pri čemer nista pozabila doze. Tudi brivski aparat z milom vred je našel prostora v njihovi tatinski malhi, ki pa je že postala premajhna za nabrane dobrote. Zato sta si še izposodila nahrbtnik, v katerega sta naložila vse mogoče iz shrambe za jedila. Za pot sta se založila z marmelado, jajci in keksi ter nato odkurila. Vsega skupaj sta nabrala blaga za nad 3000 din. Orožniki so vzeli zadevo v roke in ugotovili, da sta se ta večer mudila v Mokronogu dva neznana moška, ki sta ob pol devetih zvečer prišla v gostilno Majcen. Tu sta jedla in pila ter do pol desetih igrala karte, nakar sta odšla v neznano smer. Najbrž imata ta dva vlom na vesti in verjetno je, da se bosta žo izdala, ko boata prodajala nakradeno blago, pa Barcelona. Katalonci se pa kljub obisku predsednika Compamsa v Valenciji protivijo temu, da bi rdeča vlada z vsemi begunci prišla v Barcelono, ki ima že 6ama težave 6 prehrano. Poročajo celo, da bo po padcu Madrida prišlo najbrže do sporazuma med Katalonci in Francom. Ziirich, 27. okt. o. »Ziiricher Zeitung« prinaša izjavo nekega švicarskega prostovoljca, ki je pobegnil od rdečih. Ta pravi, da je na valencijski 6trani V6e poveljstvo ru6ko. Kar je španskih častnikov, so vsi podrejeni Rusom. Španski oddelki ne smejo začeti nobene akcije brez ruskega dovoljenja. Takozvani vrhovni poveljnik valencij6kih čet, general Miaja ima ob strani sedem sovjetskih štabnih častnikov. V vseh tovarnah za strelivo imajo nadzorstvo 6ovjet6ki odposlanci. Piloti in večji del vojnega materiala je iz Sovjetske Rusije. Če kdo vpraša sovjetske vojake, katere narodnosti 60, odgovarjajo, da so Poljaki, ali — Srbi... Odstop dr. Schachta, ki je kljub temu, da 6am ni član hitlerjeve 6tranke, uspešno vodil državne finance in izgradil narodnemu socializmu gospodarski sistem kljub V6em težavam, v katerih je bila Nemčija, je nadvse važen in pomemben za bodoči gospodarski in politični razvoj v Nemčiji. Dr. Schacht je odstopil zaradi vsebolj rastočih nasprotij med vodilnimi ljudmi v Hitlerjevi stranki, ki so v svoji militaristični oboroževalni zaslepljenosti zahtevali od njega nemogočih 6tvari. Po drugi strani ga je izpodrival general Goring, ki 6i je prilastil vodstvo go6f>odarske štiriletke, čeprav za to nima jx>trebne sposobnosti. Dr. Schacht pa je bil mnenja, da ne more Nemčija imeti dveh gospodarskih voditeljev pri 6vojem zapletenem in kočljivem sistemu v notranjem gospodarstvu in v zunanji trgovini. Dr. Schacht je bil pod vlado narodnega socializma gospodarski diktator, ki je urejeval vse gospodarsko življenje. Dosegel je, da je Nemčija vzdrževala trgovske zveze samo z državami, ki so plačevale v gotovini ali pa so z njo imele klirinške sporazume. Njegovo usodo je odločilo dejstvo, da je pred kratkim Hitlerju odklonil nove kredite za oboroževanje in vztrajal pri zahtevi, da mora Nemčija začeti z novo politiko glede nakupovanja in pridobivanja surovin ter živil. Včeraj popoldne 6e je sestal ministrski 6vet, ki je določil Schachtovega začasnega naslednika državnega podtajnika Neuermanna, ki je Gorin-gova desna roka pri izvajanju štiriletke. Hitler je dr. Schachtu ponudil, naj 6i sam imenuje naslednika, toda dr. Schacht je ponudbo odklonil. Predsednik madžarske vlade o sporazumu z Malo zvezo Budimpešta, 27. oktobra, m. Predsednik madžarske vlade Darany je imel 6inoči daljši govor na sestanku vladne 'stranke. Ob tej priliki- je odločno zanikal vse vesti o krizi madžarske vlade, pa tudi one vesti, ki govore o nesporazumu med jx>-6ameznimi člani vlade. Darany je tudi povdaril, da je vlada izdala potrebna navodila, vsem svojim organom glede postopanja proti ekstremistom na desnici in levici. Glede vzpostavitve Habsburžanov je dejal, da to vprašanje še vedno ni aktualno. Kar tiče zunanje politike, je pa omenil, da obstoji velika napetost, izrekel pa je upanje, da 60 kljub temu še velike možnosti, da 6e ohrani mir. Glede odnosov Madžarske z državami Male zveze je Da-rany povdaril, da bo treba še dolgotrajnih pogajanj s sosednjimi državami, preden se bo uresničil popolen sporazum. Izrekel je upanje, da 6e bodo 6 temi državami le še mogli urediti odnosi tako, da bo to v korist vsem. Uspehom teh pogajanj pa je Darany predpisoval zboljšanje jmlozaja madžarske narodne manjšine v nasledstvenih državah. „Obzor" podčrtava Stojadinovičev govor o enakopravnosti Zagreb, 27. oktobra, m. Z zadnjim govorom predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča se bavi obširno tudi včerajšnji »Obzor« ter posebno poudarja ona mesta, v katerih Stojadinovič govori o enakopravnosti in o tem, da se posamezni kraji ne smejo zapostavljati na račun drugih. »Obzor« pravi, da se morajo sedaj jasno ugotoviti osnovne razlike v programih vseh političnih skupin, posebno pa treh glavnih strankarskih formacij v državi: SDK — Združena opozicija, JRZ in JNS. Ostale skupine, kakor sta Ljotičev »Zbor« in Hodžerova stranka, se v svojih programih ne razlikujeta prav nič od JNS. Svoj članek »Obzor« zaključuje z ugotovitvijo, da je govor dr. Stojadinoviča trdil, da JRZ ne bo šla po poti JNS ter da zaradi tega JNS Seje madžarske poslanske zbornice so se začele včeraj. Ob začetku so prebrali prestolno besedo kraljevega namestnika Horthya. Prvi predsednik poljske republike, sloviti klavirski virtuoz Paderevski, se bo iz političnega zatišja vrnil na Poljsko, kjer mu bodo najbrž spet ponudili predsedstvo republike. Pravijo, da bi edino njega vsi Poljaki priznali brez pridržkov za voditelja države. Zaradi odstopa belgijske vlade bodo konferenco devetih držav v Bruselju začeli šele 3. novembra in ne 30. oktobra, kakor so prvotno nameravali. Upajo, da bo Belgija do tedaj že imela novo vlado. ostane še nadalje osamljena s svojimi programom integralnega jugoslovenstva, oziroma ta stranka lahko računa samo še z »Zborom« in dr. Svetisla-vom llodžero. Vesti 27. oktobra Holandska letalka Jean Battenova je s svojim poletom iz Avstralije v London potolkla vse dosedanje rekorde, saj je v petih dneh, 18 urah in 15 minutah preletela to ogromno daljavo. Poljski maršal Ridz-Smigly je izročil romunskemu prestolonasledniku zlato sabljo, dar poljske države. Mussolini misli v Srednji Evropi ustvariti skupino nevtralnih držav, ki bi ostala izven političnega trenja med Italijo in Nemčijo na eni ter Anglijo in Francijo na drugi strani. Kneza Kavanakoja, zadnjega potomca vladarske rodbine na Honoluluju so zaprli, ker je zločinsko umoril neko mlado lepo žensko iz 6vojega rodu. Obletnico osvoboditve Soluna so po vsej Grčiji praznovali kot narodni praznik. Službe božje v Solunu se je udeležil kralj Jurij, prestolonaslednik in vsi princi. Avstrijskega zunanjega tajnika dr. Schmidta so v Varšavi na postaji pozdravili poljski zunanji minister Beck ter nemški, italijanski in madžarski poslanik. Nemški vojaki morajo biti do zadnje kaplje krvi zvesti Hitlerju, tako je govoril ob slovesni izročitvi zastav raznim polkom nemške vojske vojni minister Blomberg. Nove zastave imajo poleg kljukastega stari nemški križ. Razprava o tožbi voditelja Francoske socialne stranke, polkovnika de la Rocquea, proti markizu Pozzu di Borgu, ki je jx>lkovnika obdolžil, da je za svoje gibanje (»Ognjeni križi«) dobival podpore od vseh vlad, celo od Blumove, bo te dni. Za razpravo vlada veliko zanimanje, 6aj bosta kot priči nastopila bivša ministrska predsednika Laval in Tarideu. Kongres tujih prostovoljcev v francoski vojski se bo začel v petek v Parizu. Med svetovno vojno je v francoski armadi sodelovalo čez 50.000 tujcev. Proti gibanju za neodvisnost Maroka in francoske severne Afrike je začela z vso ostrostjo nastopati francoska vlada. Zadnje dni so pozaprli vse voditelje tega gibanja v francoski Afriki. Gibanje podpirajo zlasti komunisti. Po rednem napredovanja, ki je v navadi pri Poštni hranilnici, sta prišla v 9. položajno skupino pripravnika gg. Ivan Vogelnik in Tone Irt. Pri portugalskih občinskih volitvah v nedeljo je etranka »UniJo Nacional«, ki jo vodi predsednik republike Salar, dobila 80% vseh odborniških mest. 223 smrtnih obsodb so v onem tadnu-iuakla sovjetska sodišča in so vse obsojene takoj po razglasitvi sodbe postrelili. Komunistično zaroto so odkrile oblasti v južnoameriški državi Venezueli. Zaroto so vodili tuji komunisti, ki se iz Evrope vse bolj zatekajo v Južno Ameriko. 100 letnico nemškega katoliškega občestva v Parizu so praznovali te dni z velikimi slovesnostmi, katerih se je udeležil tudi nemški poslanik. Volitve v avstralsko zbornico so prinesle zmago vladi sedanjega predsednika Lyona, ki bo ostala na krmilu še tri leta, vendar se je njena večina zmanjšala od 18 na 12 glasov. Pri volitvah je prvič nastopila tudi takozv. »Socialno-kreditna stranka«. Angleški minister za javna dela, Sason, je odpotoval z Dunaja v Budimpešto, kjer se je ustavil za 24 ur. Baje je tam imel nekaj zelo važnih razgovorov z madžarskimi voditelji. Sveta stolica je odlikovala poljskega generala Sikorskega, voditelja novo ustanovljene Poljske delavske stranke, v kateri so se združili Krščanski demokrati in Narodna delavska stranka. Stranko bo podpirala tudi katoliška duhovščina. Generala so odlikovali zaradi njegovih zaslug v boju proti boljševizmu. Predsednik madžarske vlade Daranyji bo sredi novembra odpotoval v Nemčijo. Z njim pojde tudi zunanji minister Kanya. Njegovo pot v Nemčijo razlagajo tako, kakor da jo razumljiva posledica madžarske zunanje politike, ki se opira na sodelovanje z Nemčijo in Italijo. 300 mrtvih in 1500 ranjenih je bilo na meji med državicama Haiti in San Domingo v spopadih, ki so se razvili zaradi vedno rastočega priseljevanja Haitčanov v sosedno državo. Pravijo, da 66 bosta državici obrnili za posredovanje na Zvezo narodov, ki bo po stari navadi spor nadvse hitro in pravično rešila. Augustovo razstavo r Rimu je obiskal pred dvema dnevoma nemški poslanik v Berlinu von Ribbentrop. Mednarodna strokovna zveza krščanskega delavstva šteje v Evropi poldrug milijon organiziranih članov. Število bi bilo skoraj še enkrat večje, če bi v fašistovskih državah krščansko delavstvo lahko imelo svoje organizacije. Posebno so porasle krščanske strokovne organizacije v Franciji. Poljski Judje so so začeli boriti zaradi odredb, ki jih proti njim izdajajo jvoljske oblasti, zlasti v šolah. Poleg enotedenskega bojkota tobaka in alkohola, ki sta državni monopol, prirejajo velika protestna zborovanja in napovedujejo nemire, če ne bo vlada ustregla njim. Nesreča na mostu v Tacnu Ljubljana, 27. okt. Včeraj okoli pol 6 zvečer je bila obveščena ljubljanska reševalna postaja, da se je na mostu v Tacnu pod Šmarno goro pripetila težja nesreča, katere žrtev je postala 74-letna starka Marija Tomšič. Do nesreče je prišlo v trenutku, ko sta se na omenjenem mostu srečala dva avtomobila. Starka se Je tesno pritisnila k ograji mostu, da bi tako ušla preteči nevarnosti. Toda prostora, da bi se dva avtobusa neovirano srečala in pri tem še omogočila varen prehod pešcem, je bilo premalo. Eden teh dveh avtomobilov je starko zbil z blatnikom na tla in ji zmečkal nogo. Dobila je tudi po rokah precej hude praske. Starka je doma iz Tacna. Z rešilnim avtom so jo ljubljanski reševalci hitro prepeljali v ljublj. bolnišnico. Če postane profesor bogataš... Ljubljana, 26. okt. V neki veseli družbi jo neki, drugače, premožen profesor pravil prav čedno, a resnično zgodbo, kako je )>ostal za pol ure liogataš in kako se je seznanil s kriminalom. Hodil je dopoldne po končanem pouku po glavnih ljubljanskih ulicah. Pa se mit je nasproti prismehljala njegova nekdanja učenka Milena. »Dober dan, gospod profesor!« ga je nagovorila. »Sam Bog vas je prinesel. Za neko uslugo vas prosim. Bila sem v banki, kjer imam naložen denar. Pa sem pozabila geslo. Nisem mogla denarja dvigniti. Tu imate knjižico.« Gospod profesor je pogledal knjižico in ugotovil pravo geslo. »Saj imate geslo tu napisano!... Pojdite s knjižico v banko! Dvignite denar!« Gospodična, ki se je imela poročiti z nekim trgovcem na Štajerskem, iriu je obljubila tudi primerno nagrado. Gospod profesor jo odšel v banko. Tam so mu goeix>dje dejali, da naj pride čez kake pol ure po denar. Ko se je res pozneje vrnil, so mu odšteli 31 jurjev, Gospod profesor je spravljal prav počasi denar v listnico. Prišel pa je v banko njegov, še upokojeni, a mnogo petičnejši kolega. Ironično 6e mu je nasmehnil: »Tudi ti? Pravijo, da 60 profesorji reveži.« Naš profesor se mu je nasmehnil, rekoč: »Revež je tudi lahko za pol ure bogataš.« Stopil je gospod profesor iz banke na ulico ter gledal, kje je njegova znanka. Kar je diskretno pristopil k njemu neki gospod. Pokazal mu je čudno legitimacijo, pa ga je povabil, da naj mu sledi na policijo. Kaj hočeš? Odšla sta na policijo. Tam so gospoda profesorja pestili skoraj dve uri. Opazil pa je tudi, da so na policijo v drugo sobo pripeljali n jogovo nekdanjo učenko. Nikakor ni mogel zadeve razvozlati, a na policiji so delali vee nekam tajin-stveno. Po' končanem zaslišanju so mu izjavili, da denar ostane na policiji. Odšel je domov. Se ženi se je moral opravičevati, ker je bilo kosilo že mrzlo. Gospod profesor se za zadevo ni več nadalje brigal. Nekega dne pa potrka na šoli v njegovo sobo mlada dama. Gospod profesor jo je takoj svareče pokaral: »Lepo zgodbo se mi napravili! Zaradi vas sem moral v kriminal.« »Oprostite, gospod profesor. Vi ste bili samo dve uri. Mene pa so držali kar pet dni, pa tudi po nedolžnem. Moj ženin je zadevo potem pojasnil in uredil«, je mladenka posegla v besedo gosi>odu profesorju. Zadeva pa se je res razmotala. Bilo je namreč tako-le: Neki ljubljanski trgovec, ki je bil tik pred konkurzom, je poskril mnogo blaga, mladi Mileni pa je izročil 48 jurjev, ki jih je potem naložila v banki na tri knjižice. Trgovec ji 6icer ni povedal pravega vzroka za tako radodarnost, dejal ji je samo očetovsko: »Gospodična! Poročili se boste. Rabite denar? Tu ga imate! Pozneje mi ga boste po malem vračali. < Upniki pa so prišli na sled trikom tega ljubljanskega trgovca. Zadevo so izročili policiji, ki je potein vso gotovino zaplenila in tudi poiskala skrito blago. Gospod profesor je bil samo pol ure bogataš, pa je doživel take sitnosti. Pa tudi njegova učenka je zatrjevala, da se ne bo nikdar več polakomila denarja tujega izvora. KINO SLOGA PRIDE! ŠLA G ER SEZONE! PRIDE! KINO SLOGA LORD NELSON Premiera jutri! Veličasten zgodovinski velefilm. — Nemški dialog. Premiera jutri! Zaradi velike dolžine filma predstave ob delavnikih ob 16, 19 in 21.15, v nedeljo ob 10, 15, 17.15, 19.30 in 21.30. — Rezervirajte Bi vstopnice! Biološki temelji narodnega socializma Predavanje primarija dr. Zalokarja v Prirodoslovnem društvu ' Ljubljana, 27. oktobra. Snoči je v mali filharmonični dvorani kina Matice predaval primarij dr. A. Zalokar o bioloških temeljih nacionalnega socializma. S tem je otvoril letošnjo predavateljsko sezono Prirodoslovnega ■društva, ki je že v lanski sezoni priredilo vrsto zanimivih in poučnih predavanj. Predavanja Prirodoslovnega društva 60 bila lani prav dobro obiskana. Tudi 6nočnje predavanje je privabilo prav lepo število občinstva. V uvodu je predavatelj poudaril, da jc danes pač naravno, da se zanimamo za izvor raznih gibanj, med katerimi je prav nacionalni socializem zajel veliko ljudi. Osnove nacionalnega socializma so res da v znanstvenem svetu še precej sporne, ker ima ta novi nauk veliko politične in socialne primesi, vendar pa je tudi nacionalni socializem imel že svoje predhodnike, Tako je francoski filozof in sociolog Le Bon učil, da sloni vsaka socialna misel, ki je zajela široke ljudske sloje, na osnovah, , ki niso vselej znanstveno dokazljive. Biologija pred sociologijo Nacionalnega socializma ni mogoče razložiti samo iz biološke, to je prirodoslovne plati, v njem je združenih mnogo silnic, ki nimajo s prirodoslov-jem mnogo zveze, Politika nacionalnega socializma ne samo, da je prenehala z načeli in pridobitvami francoske revolucije, ampak je segla nazaj k ustvaritvi nekega novega poganstva. Sicer je tudi že francoska revolucija poudarila misli o descendenčni teoriji ali o teoriji podedovanja, kateri je oozneje Darwin pridružil načelo izbora (selekcije). Nemški biolog Avgust Weisman pa je ugotovil, da ee v resnici prenaša biološka tvorba od rodu do rodu, še več, da se prenaša od rodu do rodu dedna in celo klicna masa. Z ozirom na nova dognanja biologoje, je nemški veleindustrijec Krupp ob priliki razpisal anonimno nagrado o tem: Kako vpliva descendenčna teorija na politično tvorbo? Oglasilo se je z deli veliko število biologov, nagrado pa je dobil Schallmayer za delo: Podedovanje in selekcija, v katerem je nekako očrtan razvoj človeške družbe. Po njegovem mnenju se sestoji človeška družba iz dveh vrst ljudi: takih z dobrimi dednimi lastnostmi in takih s slabimi. Bodoči razvoj družbe je odvisen od števila in od množenja obeh vret. Ljudje z dobrimi dednimi lastnostmi in višjo kulturo čutijo večjo odgovornost za razvoj svojega potomstva, kakor ljudje nižjih slojev s slabimi dednimi lastnostmi. Zato je tudi razumljivo, da se ljudje a slabimi dednimi lastnostmi bolj množijo in s tem obenem pripravljajo propad družbe. Primerov iz zgodovine je dosti, je navajal predavatalj, zato pa je narodni socializem čutil za potrebno, da izloči iz naroda »slabe« manjvredne elemente. Prvi zakoni novega nauka Tako so se že pred vojno oglašali glasovi o propadanju nemškega naroda. Število rojstev je nevzdržno nazadovalo, zato so bili razni rasni higieniki in ideologi v resnih skrbeh za nemški narod. Ustanovili 60 Nemško društvo za rasno higieno. Oglašajo 6e proti koncu stoletja polemike s tedanjimi zastopniki marksizma, socialnimi demokrati, češ, da je za razvoj družbe prvenstveno važno bio-loiko stanje v narodu, ne pa socialno. Prvi korak nacionalnega socializma v tej smeri je bil zakon, katerega namen je preprečiti razmnoževanje dedno slabih ljudi. Ta zakon je bil prej sprejet pod forumom 100 znanstvenikov, ki so zakon odobrili. Nastal je nov izraz dedno zdravje, in da se to ohrani, je treba izločiti iz naroda vse dedne bolehni kot so: dedna slaboumnost, dedna blaznost, padavica, dedni vidov plei, dedna slepota, dedna gluhost, dedna telesna izpačenost in dedni alkoholizem, Zakon določa, da se mora nad vsakim takim dedno bolnim izvršiti kastracija. Živinske bolezni W B * se sirijo Št. Jernej, 26. oktobra. le zadnjič smo poročali, kako usodno «e širi •vinjska kuga. Ponekod so svinjaki ostali prazni. Izpopolniti hočemo danes prejšnje poročilo še s tem, da »o začele bolezni ogrožati tudi govejo živino, predvsem mlade telice. Nekaj glav je odpeljal že konjederec, ki ima dela čez glavo. Vzroke tem boleznim jc iskati brez dvoma v neprestanem mokrem vremenu, ki je leto« tudi v Bašičem drugem prineslo kmetu mnogo škode. Pomembnost tega zakona je v tem, da se nanaša na 60 milijonski narod in da se izvaja s kruto brezobzirnostjo, ne oziraje se na kakršnokoli moralno, etično ali versko čustvovanje. Leta 1935 je izšel že Zakon za varstvo dednega zdravja nemškega naroda, v našem smislu nekak zakonski zakon, ki določa in prepoveduje stopiti v zakon vsakemu s kužno boleznijo, vsakemu, ki je pod varuštvom (duševne motnje in slaboumnost) in vsakemu, ki je zaradi duševnih motenj nezaželjen družbi. Neki biolog je prav zavoljo tega predlagal, naj bi se moškim z dobrimi dednimi lastnostmi dovolilo celo mnogoženstvo, česar pa nacionalni socializem iz ozirov družinske sreče ni sprejel. Nauk o rasizmu Eden izmed temeljev nacionalnega socializma je tudi nauk, da je nordijska rasa boljša od drugih. Seveda je ta nauk znanstveno 6poren, vendar pa tudi ta nauk ni nov, ampak ima v resnici svoj izvor na Francoskem, kjer je grof Gobinot v svojem delu poveličeval nordijsko raso, ki je dala po njegovem mnenju svetu največ. Druge rase so človeštvu prinesle manj in so zalo manjvredne. Nekateri so razlagali ta nauk francoskega aristokrata s tem, da ni bil prijatelj demokracije in parlamentarizma in da si je na francoskem želel vlado plemstva nemške države. V današnji Nemčiji 60 re6 uvideli, da ta nauk rasizma znanstveno ne more obstati, zato so začeli poudarjati nemško kri (deut-sches Blut). Posledica novega nauka v političnem pogledu je bil znameniti antisemitski zakon, ki prepoveduje v6ako zvezo med Židom in Nemcem. Podoben zakon je Zakon za obrambo nemški krvi io časti. Kakor je videti, sloni sedanja nemška država skoraj izključno na prirodoslovnih temeljih, ne pa morda na etičnih osnovah. Na kraju svojega predavanja je predavatelj omenil, da bi bilo o nacionalnem socializmu povsem odveč soditi z merilom znanosti. Kakor je bila Platonova država, ki si je zamišljala državo samih filozofov, idealistična tvorba, tako ne more v resnici obstajati niti država samih biologov. Kam bo prišel nacionalni socializem s 'svojimi nauki in zakoni, pa bo pokazala bodočnost. Ogenj v Hercegovščaku Radgona, 26. okt. Danes, v torek zjutraj, je na šc nepojasnjei način izbruhnil ogenj na viničariji na Hercegovščaku. Viničarija je last znanega izdelovalca sektov gosp. Bouvier Clotarja, upravljal pa jo je Ropoša Franc. Zjutraj ob 6 je plat zvona klical naše gasilce na pomoč, ki so bili v nekaj minutah z avtomobilom in motorno brizgalno na mestu. Ogenj je nastal v hlevu in 60 bližnjj sosedje imeli obilo posla, preden so spr&vili živino iz hleva. Popolnoma je ogenj uničil hlev, na katerem je bilo mnogo sena, in del stanovanja, v katerem je stanoval viničar Ropoša Franc. Pravijo, da je škoda deloma krita z zavarovalnino. Velika ponarejevalska afera Št. Jernej, 25. oktobra. Velika ponarejevalska afera je prišla v zadnjem času na dan in je spravila na zatožno klop posestnika C. Dolže ga, da je ponarejal 2, 10 in 20 dinarske kovance, oziroma da jih je zanj ponarejal neki neznanec, ki se je pri posestniku C. nekaj časa mudil. 2e na Jernejevem sejmu je iskal oni neznanec ljudi, ki bi hoteli »investirati« v ponarejevalsko podjetje nekaj jurjev. Dejal je, da mora v Karlovec po material. Povedal je tudi, da se mu zaradi orožnikov zelo mudi. Kmalu potem so 6e ponarejeni kovanci pojavili, vendar so pa bili tako slabo izdelani, da so jih ljudje na prvi pogled spoznali, čudno je pa bilo, da so prihajali vedno iz iste hiše. Ponarejevalca je skril posestnik C. v samotno hišico »na Ciganovem«, kakor pravijo, ki je sredi gozda in ni ljudem^ tako na očeh. Prva zaslišanja so bila na sodišču v Kostanjevici, sedaj je pa vsa zadeva predana že višji instanci. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Krai Barometer- II sko stanje | Temperatura v C* X _ 0 > .1 c - a « a o. o e <1C II o“ Veter (smer, iakost) Pada- vine K °g . « °g S S vrsta j Ljubljana 766-8 7-0 17-4 92 7 SEj — Maribor 763"5 8-0 18-0 80 0 Ss — — Zagreb 763-4 9-0 20-0 80 5 w* — — Belgrad 764-0 14'0 24-0 80 6 0 — — Sarajevo 765-0 7-0 24-0 95 mgl, in 0 — — Skoplje 767-2 7-0 21-0 90 10 0 — — Split 764-2 1 t > 2f0 80 5 N, — — Kumbor 7639 170 — 90 7 SE« 20-0 dež Rab 764-5 12-0 — 60 o — — Pripomba. Vremenska poroCila od Bel-grada naprej se nanašajo na prejšnji dan. Vremenska napoved: Večinoma jasno in stanovitno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena t Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj dopoldne je prevladovalo oblačno vreme, popoldne se je oblačnost močno menjavala, zvečer pa ee je zjasnilo. Danes zjutraj je bilo nekoliko megleno (nizka megla), nebo pa poloblačno. Barometer se dviga, »Živi izviri«, pred letom napovedana knjiga Ivana Matičiča, je zdaj izšla. Na razpolago v knjigarnah ter pri založniku, Marmontova 11. V platnu 96 dinarjev. JNS ne gr® v račun združitev Laškega z Marijagradcem Laško, 26. oktobra. Kakor strela z jasnega je treščilo med naše uboge jeenesarje, ko je dospela uradno potrjena vest o združitvi občin Laško-Marijagradec. Vse mogoče in nemogoče stvari in ugibanja jim brne po razbolelih možganih. »Okorne kmečke roke« jim pišejo čudne in smešne pravljice in delavske in kmečke solze so jih raznežile do joka. Kmet in delavec, ki sta jim bila tuja še pred nekaj leti, ko ju je ta jeeneearska čaršija neusmiljeno preganjala in nesramno izkoriščala, jim odpirala vrata zaporov in rubila ter kupovala njihove prijazne domove, ta dva glavna činitelja našega naroda sta zdaj na mah postala ljubljenca teh patentiranih jugoslo-venov. Res. čudna so pota jeenesarske hinavščine. V zadnji številki »Nove dobe« ste res zelo lepo napisali: »Kmet naj pomaga meščanu, meščan pa kmetu itd.« Sedaj vas pa vprašamo: Kje ste bili pred nekaj leti in kakšna je tedaj bila vaša miselnost. Naš kmet je pod neznosnimi bremeni zaman prosil in iskal pri vas pomoči. Njegovi pridelki niso imeli cene, vsi vaši ukrepi so bili brezuspešni in kmet si je že pripravljal culo in popotno palico. Z eno besedo, naš kmet vas ni nikoli spoštoval. Vse vaše pisanje in kričanje, da bodo sedaj Marijagrajčani morali plačevali mestni vodovod in laške asfaltirane ceste ter vse mogoče in nemogoče dajatve, ne straši naših ljudi, ker 6e dobro zavedajo, da je to samo brezplodno in nepotrebno hujskanje in onemogla jeza ljudi, ker ae jim je naša občina za vedno izmuznila iz rok. Gospod dopisnik »Nove dobe«,' veseli nas, da ste stopili s svojega visokega trona in se prištevate odslej kmetom. Res je, da bi to lahko bili, saj posedujete mnogo kmetij, ki vam jih je neprevidnost in včasih tudi trma našega kmeta izvolila odstopiti v posest. Pojdite med kmete v bližnjo in daljno okolico in slišali boste, kako vas spoštujejo! Nikar se ne štulite med naše kmečko ljudstvo, ki vas že predobro poznal Likvidirajte vaše in vaših pomočnikov misli v »Novi dobi« in veliko boljše bo za vas! Vsa slovenska javnost se j vam že smeje. Nikoli se še niste tako blamirali, kot v letu 1937, ki je za vas to, kar je bilo za Napoleona leto 1812. Novice, ki jih širite med kmečkim ljudstvom (ne vi, ampak jih širijo drugi po vašem ukazu), da bodo morali kmetje pod združeno občino plačevati ogromne doklade, od katerih bodo imeli koristi 6amo Laščani, in vse ono nesmiselne pripo- vedke, da bodo Laščani morali plačevati za revne marijagraške kmete, ki jih servirate Laščanom, vas dovolj jasno prikazujejo kot strastnega demagoga in neresnega človeka. Pač pa nastaja vprašanje, ali se ne jezite samo zaradi tega, ker niso v občini Sv. Krištof ležeča posestva nekaterih »gosposkih kmetov« tudi deležna olajšav, katerih bodo po vašem, oziroma po mnenju vaših trabantov deležni Marijagrajčani. Da ne bo bojazen vašega kmeta z »okorno roko« prevelika, vam čisto tiho na uho povemo, da naj skrbi za občinske dolgove prepusti kar ljudem, ki jih bodo volilci za to pooblastili. Bolje bi bilo, da nam pojasnite, zakaj ee v dobi JNS od posestnikov pobrani prispevki za asfaltiranje cest v znesku 90.000 din niso odpremili banovirri, kakor bi se to moralo zgoditi, in zakaj ter v čigavo korist se je ta denar naložil v laško okrajno posojilnico? Pa ne morda zato, da bi vi hoteli z javnim, težko nabranim denarjej^fl^irjti vaš zavod? Ali je mogoče tudi to naša izmišljotina? In zakaj sedaj v imenu kmetov zabavljate čez asfalt in vodovod, ko pa ste pred nekaj tedni pisali, da mi ne — razumemo, kakega pomena ao te pridobitve za Laško. Res se vam že zelo mora mešati v vaših paragrafskih možganih, da tako samega sebe tolčete po zobeh. Debela laz V nedeljo, 10. t. m., se je vršila proslava dvoletnice postavitve evharističnega križa na Humu 7. litanijami in primernim govorom. Nad vse iznajdljiva celjska »Nova dobac pa ve poročati, da se je vršilo pri križu na Humu politično zborovanje stranke JRZ. Edina resnica, ki jo beleži »Nova doba«, je, da je bil vrh Huma poln ljudi. Prosimo urednika celjskega tednika, naj posvari svojega laškega dopisnika, da bo v bodoče poročal vsaj malo resnice in da ne bo v svoji zmešani glavi zamenjal litanije in molitve e političnim govorom. TARZAN, opice, levi In sloni.... divja sila, plemena in priroda.... v velefilmu smelih pustolovščin Tarzan zmagovalec lohnnu Welssmttller Premiera jutri v Elitnem kinu Matici. Železnice, ceste in pošta v Južni Srbiji Razstava ob 25 letnici osvoboditve Juine Srbije Južna Srbija, eden naših najbogatejših pre- I bližno 250 km ozkotirne železnice delov, jo ostala v času robstva skoraj popolnoma Tudi ceste so tvorile za Južn< izrabljena. Za razvoj uspešne in velikopotezno trgovine eo predvsem potrebne dobre komunikacije, ki jih pa Južna Srbija pred balkansko vojno ni imela. Se ono malo, kar je takrat obstajalo, sta uničili balkanska in svetovna vojna. Tako je bila Južna Srbija ob prevratu brez cest, brez železnic, brez ugodnih poštnih zvez, bogata dežela in vendar zaradi gornjih pomanjkljivosti pasivna. Vsa tendenca južnoerliske trgovino je šla v predvojnem času nu Solun. Zato jo bila svoječasno tudi najvažnejša železniška proga ona mednarodna, ki je vodila od Ristovca preko Skoplja in Djovdje-lije na Egejsko morje. Važna jo bila tudi Se progn Kosovska Mitroviča—Skoplje, medtem ko kratkemu, le 17 km dolgemu sektorju Bitolj—Kemali, ki je tudi imel dalje zvezo na Solun, ni bilo pripisovati nobene gospodarske važnosti. Vsa Južna Srbija, približno trikrat tako velika kot Slovenija, je imela ob vstopu v svobodne čase le 987 km železniških prog in še te proge so bile le tranzitne proge. Bogastvo Metohije, Pelagonije, Bregalniee in Kosova je ostalo ueizrabljeno. Gospodarsko nujno potrebno — ravno tako nujno potrebno iz etrategičnih ozirov — je bilo, da se zgradi solidno omrežje železniških prog. Zato se je Južna Srbija v Času svobodnega razvoja v kraljevini Jugoslaviji morala povzpeti in se je tudi povzpela na približno 730 km proge normalnega tira in pri- Tudi ceste so tvorile za Južno Srbijo posebno težak problem. Zaradi pomanjkanja železnic se je opravljal skoraj ves promet robe po karavanskih cestah, ki seveda zaradi skromnih zahtev takratnih počasnih prevoznih sredstev nikakor niso odgovarjale zahtevam modernega brzega prometa, ki se je po svetovni vojni v času gospodarske konjunkture tako hitro uveljavljal. In še te ceste so vezale le nekatere pokrajine, medtem ko so bile druge direktno odsekane od ostalega eveta. Če ee je hotelo vsaj deloma izrabiti bogastvo Južne Srbije, je bilo treba ustvarHi nove cesto k tedaj skromnemu železniškemu omrežju, treba je bilo obstoječe ceste popraviti in prenarediti, saj površina ni bila dobra in so tudi vzponi znašali do 15% in krivino v ovinkih i>o 7 m in že manj. Takoj po vojni se je začelo izboljšanje obstoječih cest, kmalu nato pa tudi graditev novih. Saj je cesta cenejša od železnice ter dovoljuje bolj individualen način transporta tako ljudi kot blaga. Odveč bi bilo naglašati še posebno vojaško vrednost po-edinih cest. Nepismenost je i>o svetovni vojni v Srbiji izginjala. Z naraščajočo pismenostjo so nastale v kulturnem kot gospodarskem oziru nove potrebe, ki jim more zadostiti le dobro izgrajeno poštno, telegrafsko in telefonsko omrežje. Lahko si predstavljamo, v kakšnem stanju so pustile avstrijske in nemške oblasti, ki so bežale pred prodiranjem solunske armade, poštno omrežje, ko 6o z mrzlično Lep jubilej organizacijskega dela Ljubljana, 27. oktobra. Združenje brivcev, frizerjev in kozmetikov v Ljubljani bo proslavilo 50 letnico obstoja strokov* ne organizacije v dneh 14. in 15. novembra t, 1. Da čim bolj dokumentirajo stremljenje po strokovni sposobnosti svojega članstva, bo proslava obsegala veliko frizersko tekmovanje z mnogimi nagradami. Tekmovale bodo vajenke v železni in vodni ondulaciji, pomočnice v železni in vodni on-dulaciji ter »Postich« frizurah, mojstri pa v obeh ondulacijah ter ^Postich« fantazijskih frizurah. Posebej pa bodo tekmovali mojstri in pomočniki v brzem britju. V slavnostnih dneh bo tudi svečana seja, 15. novembra bo pa ob 9 v stolnici maia za umrle člane združenja. Predvideni 60 tudi izleti v okolico. Polovična vožnja je že odobrena, Prijave za tekmovanje sprejema do 30, t. irv tehnični vodja Vili Franchetti, Tavčarjeva ulica 3, Nesreča pri sekanju dreves Pr a prače, 36. okt. V Prapročah ae je včeraj težko ponesrečil 54 letni posestnik Regler Janez. V gozdu je z domačimi pomagal pri sekanju drv za zimo. Podirali so drevesa, pri čemer že zaradi najmanjše nepazljivosti kaj rado pride do nesreče. Regler je bil preveč blizu mesta, kjer je zgrmelo na tla podžagano drevo. Ni Imel več časa, da bi se umaknil in drevo je padlo nanj ter mu zlomilo nogo. Ponesrečenca so včeraj takoj prepeljali z vlakom v Ljubljano, odtod pa s kolodvora v bolnišnico. naglico uničevale vse, kar bi bilo sovražni vojski lahko prišlo prav. Popolna reorganizacija telegrafskih in telefonskih zvez je bila v Južni Srbiji neobhodno potrebna. Medtem ko so prej vse to zveze služile večinoma le izrazito vojaškim namenom, je bilo treba novo omrežjo prilagodili novim potrebam vsakdanjega življenja. Seveda »e tudi poštni in telefonski promet v primeri z našimi razmerami razvija počasi, saj ima n. pr. Skopijo pri svojih 80.000 prebivalcih komaj 700 telefonskih naročnikov, medtem ko je za Ljubljano obstoječa centrala z 2000 številkami že davno premajhna. Dne 81. t. m. se otvori v Skoplju razstava napredka Južne Srbije v zadnjih 25 lotih izza času osvoboditve izpod turškega jarma. Na tej razstavi bo med drugim pokazano, koliko se je Južna Srbija gospodarsko in kulturno povzpela zaradi tehničnih naprav. Kulturni koledar Kaspret Anton 27. oktobra 1920 j« umrl v Črni pri Prevaljah zgodovinar Anton Kaspret. Rodil «e je 1850 v Lesičnem pri Pilštajnu, Gimnazijo je dovršil v Celju, univerzo v Gradcu. Služboval je v Celju, Mariboru, Ljubljani in Gradcu. Napisal je več zgodovinskih razprav: Razmere gorenjskih kmetov okolo leta 1500 (Lj. Zvon, 1891) kritičo študijo o Valvazorju, Aus dem Tagebuche eines krainischen Edel-roannes 1606—1608 Ko se je v Mariboru ustanovil Časopis za zgodovino in narodopisje, mu je bil od 1904 pa do 1917 urednik. Tu je objavil vrsto razprav: Tiranstvo graščaka Fr. Taha in njegovega sina Gabriela, Oplenitev kunšperških in podsred-ekih podložnikov 1. 1573, Juri Dalmatin kot zagovornik škocjanskega župljana itd- Za nižje razrede srednjih šol je napisal zgodovino starega, srednjega in novega veka. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda, 27. oktobra: Frumencij. Četrtek, 28. oktobra: Simon in Juda. Nočno službo imajo lekarne: Dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 41, mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. TEL. 27-30 SLOGA Danes zadnjikrat! SIMFONIJA LJUBEZNI (LIEBESERWACHEN) ICARIN HARDT WALTHER HILLA Glasba: Čajkovski. S MATICA Na sploSno željo danes nepreklicno zadnjikrat veliki ljubezenski film po nesmrtnem romanu Al. Dumasa DAMA S KAMELIJAMI GRETA GARBO ROBERT TAYLOR Rezervirajte vstopnice' v predprodaji! UNION Premiera veličastnega pevskega filma : SAN FRANCISCO Jeanette Mac Donald Clark Gable. Grandiozno filmsko delo z najlepžimi pevskimi partijami iz Traviate in Fausta, ki obenem prikazuje potresno katastrofo San Francisca v letu 1906. Film jo v nemškem jeziku Nemški kritiki pišejo o Salzburškem Mozartovem kvartetu, ki koncertira v Ljubljani v petek, dne 29. t. m. v mali Filharmonični dvorani med drugim tudi naslednje: »Kvartet je sijajen, izvrstno discipliniran in hkrati silovito elastičen. V tehničnem pogledu je njegovo znanje ogromno, poln je/temperamenta in izvaja vsako delo tako, da mora imeti uspeh.« Zopet druga kritika pravi: »Izvedba je bila taka, da si boljše ne moremo želeti.« Prptjvseni opozarjajo na izvedbo Mozartovega SxwPonovno poudarjamo, da bo ta koncert že ta petek, dne 29. t. ra. ob 20 v mali Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Koncert za čelo. V 6redo, dne 3. novembra koncertira v veliki Filharmonični dvorani slavni čelist Enrico Mainardi. Ker so koncerti za čelo v našem mestu v resnici zelo redki in je Mainardi eden največjih sodobnih čelistov sploh, opozarjamo naše koncertno občinstvo na to redko priliko. Spored objavimo jutri, predprodaja je v Matični knjigarni. Upravičen sloves si je pridobil »Ljubljanski godalni kvartet«, ki koncertira 5. novembra t. 1. v frančiškanski dvorani. Izbrani spored in odlični izvajalci nam jamčijo za pravi glasbeni kulturni užitek. Slalom klub 34. Prvi letošnji sestanek bo drevi ob 19. kakor običajno. Tekmovalci naj se zaradi važnosti zanesljivo udeleže! 25 letnico balkanske vojne praznujemo v teh dnoh. Zato bo na IV. prosvetnem večeru predaval j». prof. dr. Vinko Šarabon o tem zgodovinskem dogodku, ki jo prinesel tlačenim balkanskim narodom svobodo. Prav v teh dneh ee zbirajo zastopniki iz V6e države v Skoplju, ki praznuje 25 letnico osvobojenja. Po bitki pri Kumanovem je Južna Srbija zopet svobodno zadihala. Opozarjamo cenj. občinstvo na ta prosvetni večer. Liubliansko gledališče Dramit. — Začetek ob 20. Sreda, 27. oktobra: Vozel. Red A. četrtek 28. oktobra: Viničarji. Red Četrtek. Petek, 29. oktobra: Ob 15. Julij Cezar. Dijaška predstava. Globoko znižane eene od 14—2 din. Opera. — Začotok ob 20. Sreda, 27. oktobra: Amaconke. Red Sreda. Četrtek, 28. oktobra: Prodana nevesta. Proslava Češkoslovaškega državnega praznika. Rezervirana predstava, vstopnice se ne prodajajo. Petek, 29. oktobra: Zaprto. Sprememba repertoarja. Ker je orkester gosp. Bojana Adamiča, ki sodeluje pri »Beraški operi«, v sredo zaposlen drugjo, se bo uprizorila namesto napovedano »Beraške opere« Petrovičeva vaška šala v treh dejanjih »Vozek. Delo je jako vedrega značaja, jedro dejanja tvori zamenjava oseb, ki povzroči namišljeno zakonsko nezvestobo ter najrazličnejše, zapletljaje, dejanje se kreta v neprestani situacijski komiki ter vzbuja prisrčen smeh. Zasedba vlog je premierska. Dijaštvo opozarjamo na ponovitev Sbake«-pearjeve tragedijo »Julij Cezar« kot dijaško predstavo v petek ob 15. po globoko znižanih cenah. Ker je bila ta predstava prejšnji teden docela razprodana in je odšlo mnogo dijakov brez vstopnic, opozarjamo, naj si jih pravočasno preskrbe. Delo je baš za dljaštvo posebnega pomena, kor jo pisec •lavni angleški dramatik Shakespeare In »e godi dejanjo za časa smrti Julija Cezarja v Rimu in pri Filipih. Abonente reda B opozarjamo na nocojšnjo izvedbo opere »La Boheme* za njihov abonma. Vse vloge so v znani letošnji zasedbi, samo mesto bolnega Kolacia nastopi g. Janko. Dirigira kapelnik Štritof, režija prof. Sestova. Proslava češkoslovaškega državnega praznika bo v operi v četrtek, dne 28. t. m. Uprizori se »Prodana nevesta«. V štirih glavnih vlogah nastopijo: ga. Vidalijeva ter gg. Franci, Betetto in Banovec. Opero dirigira ravnatelj Polič, režija je prof. Sestova. Predstava je rezervirana in se vstoimice za la večer ne prodajajo. Zavetišče v Zeleni jami se gradi Blagoslovitev temeljnega kamna bo v nedeljo ■ vfv Ljubljana, 27. oktobra. Ljubljana bo v nekaj letih dobila v vseh delavskih okrajih važne mladinske ustanove, ki bodo s svojimi zavetišči rešile najbolj pereče vprašanje mladinskega skrbstva. Kodeljevo ima že Mladinski dom, v Mostah je mladinsko zavetišče v Društvenem domu, na Rakovniku je zavetišče za Galjevico in okolico, na Viču je veliko zavetišče poleg Društvenega doma, za okraj Sv. Krištofa pa zavetišče v novi šoli. Za zavetišče v Trnovem pripravlja obsežne načrte mestna občina ljubljanska, V Zeleni jami pa grade mladinsko zavetišče oo. lazaristi, ki vodijo Vincencijevo konferenco, ki že več let uspešno deluje v tem tako važnem okraju. Zelena jama, proti kateri teže tudi sosedne Jarše, sipada pod šentpefcrsko župnijo in ima nad 3000 duš. Skoraj polovica prebivalcev so sami železničarji, vsi večinoma mali hišni posestniki. Te hiše pa oklepajo velike industrije, ki so si izbrale ta del Ljubljane kot najprikladnejšc mesto. 2e sedaj se je nekdanja Zelena jama močno razširila proti vzhodu in vedno bolj rastejo v tem delu lične hiše in vile. Z zgraditvijo tramvaja do Sv. Križa pa bo Zelena jama še pridobila na svojem pomenu, saj bo zvezana vprav v središču mesta in ne bo več oddaljena periferija. Uspešno delo Vincencijeve konference Takoj, ko je začela delovati Vincencijeva konferenca Srca Jezusovega v Zeleni jami, ki je izrazito delavsko predmestje, je bilo jasno, da bo najvažnejša naloga konference zgraditi čim preje mladinsko zavetišče. Zaradi tega je začela kon-renca s pomočjo blagohotnih dobrotnikov nakupovati svet za zavetišče že pred štirimi leti. V teku časa je nakupila za 3500 kvadratnih metrov parcel, ki jih je plačala po 40 do 70 din za kvadratni meter, tako da je samo zemljišče stalo okrog 120.000 din. V Zeleni jami se je ustanovilo tudi posebno društvo, ki nabira redno prispevke za zidavo zavetišča. Ima že nad 110 članov, ki redno vsak mesec prispevajo določene vsote, med njimi so celo nekateri, ki dajejo po 50 din na mesec. Tako je konferenci tekom letošnjega leta uspelo, da je nabrala toliko denarnih sredstev, da je mogla začeti misliti na gradbo zavetišča. Rojak iz Zelene jame, Plečnikov učenec, inž. Suhadolc, je napravil uspele načrte, ljubljanska -mesta občina pa je v svojem proračunu tudi dala podporo 50.000 din, saj bo s tem sama razbremenjena tekočih izdatkov za mladinsko skrbstvo v Zeleni jami. Tako so letos v sredi septembra zapele prve lopate na zemljišču zavetišča. Velika parcela leži ob Pokopališki ulici, v bližini kemične tovarne v Zeleni jami. Celo zavetišče leži med dvema ulicama. Glavno pročelje bo gledalo na Pokopališko ulico, zadnje pročelje z dvoriščem pa na Koroščevo ulico. Po načrtu bo zavetišče dvonadstropna stavba, dolga 52 m, široka pa skoraj 20 m. V kleti bodo kuhinje, centralna kurjava in skladišča, pod stranskim traktom pa bo slavnostna dvorana, dolga 20 m, široka pa 10 m. V pritličju, kakor tudi v prvem in drugem nadstropju, bodo poleg prostorov za pisarne in uslužbence zavetišče samo še številni prostori in učilnice zavetišča, ki bo predeljeno v oddelke za dečke in deklice. V stranskem traktu pa bo nad dvorano lična kapela, v kateri bo imelo prostora okrog tisoč ljudi. Graditev lepo napredufe Zavetišče gradi Prva slovenska zidarska zadruga, gradbeno nadzorstvo pa je prevzel projektant inž. Suhadolc. Sedaj dela že dober mesec 85 delavcev, ki so večinoma vsi domačini iz Zelene jame. Gradbeno podjetje je namreč upoštevalo željo Vincencijeve konference, naj gradnja zavetišča pomaga vsem brezposelnim domačinom do zaslužka. In v resnici je našlo dela in zaslužka pri zavetišču večje število brezposelnih družinskih očetov iz Zelene jame. Med delavci je tudi 16 kamnosekov, ki obdelujejo sedaj kamen, a katerim bo stavba ob pritličju obložena. To bo povzdignilo tudi njeno zunanjost, ne glede na to, da je že po načrtu njena fasada lepo razčlenjena in arhitektonsko zaključena, V prejšnjem meseou so se osredotočila vsa dela na izkop temeljev, pri čemer je bilo jako ugodno dejstvo, da so že na mestu izkopali ves potrebni gramoz za nadaljnjo graditev. Vsega izkopa je bilo nad 3000 kubičnih metrov. Za vso zgradbo bodo porabili 450.000 opek, 24 vagonov cementa in 4 vagone železa. Samo zavetišče bo stalo okrog milijon dinarjev, kapela v stranskem traktu pa je preračunana na nekaj manj kot pol milijona din. V zadnjih tednih so začeli že zidati betonske temeljne zidove. V stranskem traktu, kjer bo slavnostna dvorana v podpritličju, so stranski zidovi že V6i dograjeni in sedaj betonirajo betonsko stropno ploščo, ki bo hkrati tudi tlak za novo kapelo. V ostalem glavnem traktu pa se stranski zidovi lepo dvigajo, tako da bo prihodnji teden začela stavba že rasti v višino. Temeljni kamen V nedeljo bo zavetišče dobilo tudi z blagoslovitvijo temeljnega kamna božji blagoslov, ki ga je že doslej spremljal, saj so se rade volje odzivali dobrotniki in podpirali gradbo tako važne socialne ustanove v Zeleni jami. Tudi sosedna industrija, ki se je že pri graditvi meščanske šole v Mostah nad vse lepo odrezala, bo prav gotovo z velikimi prispevki podprla to akcijo, ki bo prišla v prid le otrokom njenega delavstva. Temeljni kamen je velik kvader s skoraj meter dolgimi stranicami. Blagoslovil ga bo v nedeljo ob 3. popoldne 31. oktobra prevzvišeni knezoškof dr. Gregorij Rožman, pri čemer bo vzidana v temeljni kamen spominska listina. Listina to pot ne bo napisana na pergamentu. Vzidali bodo namreč tanko svinčeno ploščo, v katero bo besedilo vrezano. Ker bo nadaljnja graditev šla hitro izpod rok, bo zavetišče že do 15. decembra ali pa najkasneje do božiča pod streho in bo tako v surovem stanju tudi prezimilo. V prihodnjem letu pa bodo zgradbo dodelali, nakar bo na jesen že mogla služiti svojemu namenu v korist in napredek Zelene jame in v blagor duš njenega prebivalstva. Iz športne krošnie Nogometne tekme za zimski pokal. Po zgledu angleških nogometnih klubov, ki imajo poleg nogometnega prvenstva še pokalne tekme, bo tudi vseh naših deset klubov, ki igrajo v ligi, letošnjo zimo odigralo nogometne tekme za zimski pokal. Tekme organizira pri nas BSK, ki se je gleae datuma sporazumel tudi že z Gradjanskim. Svoj pristanek so dali že vsi klubi, ki igrajo v ligi, razen Concordije, Jedinstva in Baska. Brez dvoma bodo pa tudi ti klubi dali skoraj pristanek glede vseh pogojev in datuma Tekme za zimski pokal bodo odigrane po dvojnem pokalnem 6i6temu. Vsi klubi, ki sodelujejo, so razdeljeni na tri skupine. Eno skupino tvorijo bel-grajski klubi, drugo zagrebški z Hajdukom, tretjo pa naša Ljubljana in sarajevska Slavija. Prve tekme bodo odigrane 5. decembra letos in sicer tako, da bodo igrali v Belgradu belgrajski klubi, v Zagrebu zagrebški in še Ljubljana in Slavija. V Zagrebu in Belgradu bodo vrstni red klubov za prvo kolo izžrebali, v drugem kolu pa odpadejo vse skupine in bodo posamezni pari določeni z žrebom. Zadnja tekma za zimski pokal mora biti odigrana že v začetku februarja. Drugi protest proti overovitvi liginih tekem. Belgrajsko Jedinstvo je takoj po končani tekmi s Hajdukom poslalo Jugoslovanski nogometni zvezi brzojavko, v kateri se pritožuje proti nedeljski tekmi. Brzojavka ne obsega nikakih razlogov. Tekme za srednjeevropski pokal. V nedeljo je zasedal v Rimu odbor za organizacijo srednjeevropskega nogometnega pokala. Radi svetovnega nogometnega prvenstva, ki se vrši prihodnje leto v Parizu, bodo v 1. 1938 te tekme šele v juliju. Prva runda od 26. junija do 3, julija, druga 10. in 17. julija, tretja pa 24. in 31. julija. Finalna tekma mora biti odigrana vsaj do konca oktobra. Od nadaljnega tekmovanja je odstopila Švica. Odbor bo zasedal še 16. jan. 1938 v Belgradu, kjer bo po vsej verjetnosti sprejel tale predlog. Prihodnje leto-bo igralo 16 klubov in sicer po trije iz držav ustanoviteljic tega tekmovanja, to je, Češkoslovaška, Italija in Madžarska in Avstrija, po eden iz Jugoslavije in Romunije za 15 klub se bosta borila v izločilnem tekmovanju drugoplasirani klub v Jugoslaviji in pa Romuniji, 16. klub pa bo določil turnir med državami ustanoviteljicami. Jugoslovanski delegat v Rimu dr Andrejevič se je trudil doseči, da bi igrala po dva romunska in jugoslovanska kluba. Zaenkrat ni uspel, ampak je odbor za srednjeevropski pokal sprejel gornji predlog. Končnoveljavno bo pa določeno šele 18. januarja v Belgradu. Skrlatinka v Gor. Radgoni Gornja Radgona, 20. okt. Na ljudski šoli v Gornji Radgoni sla v tem tednu zabeležena dva primera obolenja otrok na nalezljivi bolezni škrlatinki, V 5b razredu je obolela učenka Leskovar Vera, hčerka finančnega preglednika iz Gornje Ragdone, in Starinski Marija, učenka VI. razreda tukajšnje ljudske šole. Pojasnilo Z ozirom na poročilo v vašem cenjenem listu z dne 25. oktobra št. 243, stran 2, kolona 3 vas najvljudneje prosimo, da blagovolite objaviti k sestavku »Zborovanje zveze absolventov kmetijskih šol« naslednje pojasnilo: Tov. Vinko Drolc ni predsednik Zveze abe. kmet. šol, temveč predsednik mariborske podruž-nice Zakš. Predsednik Zveze je pa tov. Ovsenik Janez iz Predoselj pri Kranju. Tudi tov. Tit Do-beršek ni tajnik Zveze, temveč je tajnik tovariš Knific Jože iz Št Vida nad Ljubljano. Glede »razburljive debate« o usodi našega glasila pripominjamo, da se je ista »debata« vršila na občnem zboru, ki ni kompetenten dokončno sklepati glede našega glasila, temveč bo o tem sklepal konzorcij »Brazde-!. Letošnji vinski pridelek Št. Jernej, 26. oktobra. Letošnji vinski pridelek je po kakovosti nekoliko za lanskim, po količini je pa še nekako zadovoljiv. Nekaj kupčij je bilo že sklenjenih, velikega povpraševanja pa menda ne bo in bo treba pridelek zopet povečini popiti doma. Naše vinogradništvo brez dvoma nazaduje in bo nazadovalo in propadalo v bodočnosti še bolj. če se ne bo znalo prilagoditi novim razmeram. Naša narodna pesem o »ljubljencih,« »ki po vino dol gredo,« bo postala kmalu neresnična, ker so našli moderni »furmani« z avtomobili nove možnosti. S primitivnim dalmatinskim vinogradništvom, ki je cen6, bo naš vinogradnik vedno težje konkuriral. To bi morali v veliki meri upoštevati tudi pri razdeljevanju kreditov za modernizacijo vinogradništva oziroma kletarstva. O teh kreditih, ki jih je dalo ministrstvo, smo pod Gorjanci komaj nekaj slišali, dobili bi pa kaj kvečjem, če bi se združeni vinogradniki energično potegnili za skupne koristi. Organizacije našim vinogradnikom zelo manjka. Danes je uspeh le v organizaciji. Agilna organizacija naj bi posvetila mnogo pažnje, da izginejo neplemenite vrste trtja (šmarnica), da se organizira prodaja namiznega grozdja, vobče da se prilagodi vinogradništvo vsem modernim zahtevam novega čaea in da se opusti vse stare oblike in načini, ki delo le ovirajo. Za sedaj je pa dolžnost občine, da zahteva na merodajnih mestih od razpoložljivih kreditov za kletarstvo nekaj tudi za naš kraj. Te prilike ne smerno na noben način opustiti. Češkoslovaški narodni praznik proslavi Jugoslovansko-češkoslovaška liga danes ob 6. zvečer v frančiškanski dvorani z dijaško proslavo. šolski odeek JČL je letos s posebno vnemo organiziral še enkrat toliko čeških tečajev, kakor prejšnja leta in za uvod v te tečaje naj bo današnja proslava. Namenjena je predvsem naši srednješolski mladini, njenim profesorjem in roditeljem, pa tudi akademski mladini in mladini ljudem sploh. V tem smislu bo govoril dr. Joahini Ražem. Nato slede pevske in glasbene točke, ki jih izvajajo: ga. Osterc-Valjalova, gdč. Polajnarjeva in g. Orel. Nato bo g. inž. Murko pokazal nekaj najlepših slik iz Češkoslovaške. Vabimo pa na proslavo vse našo občinstvo, ki se za njo zanima, zlasti člane Jugoslovanako-češkoslovaške lige. Od tu in tam Šef stranke zemljoradnikov Joca Jovanovič je odpotoval v inozemstvo na zdravljenje. V času odsotnosti ga bosta v združeni opoziciji zastopala dr. Milan Gavrilovič in Miloš Tupanjanin. Odsotnost Joče Jovanoviča je bila tudi vzrok, da se šefi opozicije niso več zbirali na sestanke, odkar so se vrnili iz Farkišiča. Baje so Jovanoviča zdelali veliki napori pri delu za sporazum. Vojo Janjiča, ki ga je takoj po razpravi o konkordatu izključil glavni odbor JRZ iz stranke, je sedaj izključil tudi okrajni odbor JRZ v Rumi. Tamkaj je bil Voja pod Jevtičem izvoljen za poslanca. Okraj se ga je sedaj odrekel, toliko bolj, ker se mu je bil pri volitvah vsiljeval, Dom za berače bodo postavili v Zagrebu. Poplava beračev dela občini in še bolj ljudem velike preglavice. Zato so našli tako rešitev, da bodo postavili za brezdomce poseben zavod, ki bo imel svoje gospodarstvo. Berači bodo opravljali najrazličnejša dela, kolikor bodo pač zmogli vsak zase. S pridelki in izdelki v tem zavodu bi potem oskrbovali vse zagrebške socialne zavode. Mesto je razpisalo v ta namen posebne odkupne zbirke po 100 dinarjev. Vsak meščan, ki bo daroval 100 dinarjev za zgradbo tega zavoda, bo zanaprej rešen vsakdanjih prošnja revežev in beračev. V nedeljo bo naša vojna mornarica proslavila 19-Ietnlco posebnega dogodka. Po zlomu centralnih sil so hrvatski mornarji zasedli nekaj avstrijsk. vojnih ladij, ki so bile zasidrane v Splitu, Šibeniku in Poli in na njih izobesili hrvaške zastave. V čast tem mornarjem bo poveljstvo naše vojne mornarice priredilo v Šibeniku in Splitu velike svečanosti. Ker je hotel za vsako ceno postati umetnik, sredstev pa za to ni imel, 6e je Anton Grgurev iz Vodice pri Šibeniku lotil tatinskega posla. Fant je hotel na umetniško akademijo, vendar zaradi nezadostne predizobrazbe ni mogel biti sprejet. Eden izmed profesorjev na akademiji se je fanta usmilil in ga dal v gimnazijo. Toda dobrota je sirota. Fant je začel krasti. Vlomi v ateljeje umetnikov so se kar vrstili in šele po dolgem času so odkrili storilca v Grgurevu, Ko je odsedel odmerjeno kaze«, se je spet enako pregrešil. V svoji zasebni zbirki je zbral ž« veliko število lepih slik. Policija je kajpak morala to zasebno »galerijo« ukiniti in umetnine razdeliti pravim lastnikom, Krava je nasadila na roge posestnico Jelico Jeloveški v vasi Adamovac pri Sv. Ivanu Zelini. 60-Ietna starka je kakor vsak dan pokladala kravi seno, ko jo je krava z rogovi udarila in jo nabodla. Starko so sicer takoj prepeljali v bolnišnico, vendar je tam umrla. Neverjetno drzen napad na avtomobil jo bil podnevi izvršen blizu Udbine v Liki. S sejma so je na tovornem avtomobilu vračalo nekaj mesarjev v Split. Ko je avtomobil privozil v bližino gozdiča, je padel strel, ki ni nikogar zadel. Šofer je hitro pognal avtomobil, toda na ovinku se je vozilo moralo ustaviti. Tedaj so priskočili iz zasede trije, razbojniki, ki so mesarje prisilili, da so začeli obračati svoje žepe. Medtem, ko je šofer avto ustavljal, sta mesarja imela še toliko časa, da sta nekaj denarja skrila. Kljub temu pa sta morala roparjem oddati nič manj kakor 12 jurjev, ki jih nista mogla skriti. Čim so razbojniki pobrali plen, so jo odkurili v gore. Orožniki jih sedaj iščejo. Železniško progo Varaždin—Koprivnica bodo odprli in izročili prometu že 10. decembra. Proga je vsa dogotovljena, le nekaj objektov je treba zgraditi, med njimi večjo kurilnico v Varaždinu. Na progi bodo vozidi vsak dan po 4 pari vlakov. Zanimivo prošnjo je naslovil na svoj občinski odbor novosadski župan dr. Ilič. Prošnja veleva, naj bi občinski odbor črtal županov dolg 26.000 dinarjev, ki ga je gospod župan naredil na ta način, da si je dal nakazovati mesečno plačo v znesku 10 jurjev, čeprav mu je bilo odmerjenih le 8000. Kakšno stališče bodo občinski odborniki zavzeli do te solzave županove prošnje, že ni znano. Zanimivo pa je, kako je župan prišel do tega, da je z mirno vestjo več kot eno leto prejemal višjo plačo, kakor je imel do nje pravico. Na jbrž ima g. žujian zelo slab spomin... Hercegovci so poslali v Belgrad posebno odposlanstvo, ki bo na merodajnih mestih moledovalo, da se jim dovoli nasadili večje število tobačnih stebelc kakor dosedaj. Povrh tega imajo pa še posebno prošnjo, namreč to, da bi jim mo-nopolska uprava odpisala večji del kazni, ki so jih bili Hercegovci deležni zaradi skrivanja ali pa tihotapljenja tobaka. Obenem želijo, da bi mo-nopolska uprava zgradila že nekaj skladišč za tobak, da sadilcem ne bo treba s tovori tobaka hoditi debele kilometre daleč. Na Hrvaškem in v Srbiji odkrivajo kar naprej stare grče. Najprej so odkrili 110 let staro Marijo Horvat, ki je osebno poznala bana Jelačiča in ranjkega cesarja Franca Jožefa, sedaj so pa našli še 120 let starega moža Marka Dimitrijeviča iz vasi Radenkovič v Mačvi., Mož si je časnikarje kar naročil, ker bi rad, da tudi o njem pišejo časopisi. Prav istega leta, ko se je on rodil, so v Srbiji na ukaz ubili vodjo Karadjordjo. Dimitrijevi!? je po rodu Bolgar Dimitrijev, ki je kot 12-leten deček pobegnil od doma in se zatekel na Madžarsko. Od tam je prišel v Srbijo in se oženil. Poslej se je pisal vedno za Dimitrijeviča. Dvakrat se je oženil. Druga žena je stara 90 let in je še pri življenju. Mož ne pije nič, pač pa kadi. Poudaril je pa časnikarjem, da ga nič ne veseli misliti na slovo od tega sveta, ker je trdno prepričan, da bo živel še najmanj deset let. Zaradi zadnjih nalivov in neurij je proga med Sarajevom in Mostarjem še vedno pretrgana. Osebni promet se ne more vršiti niti s prestopi. Železniška uprava naglo popravlja progo, vendar je novo škodo naredila narasla Neretva, ki je pri Drežnici odnesla železniški nasip. Pošto in vse drugo morajo v Črno goro in spodnjo Dalmacijo pošiljati preko Splita. Svojevrsten trik si je izmislil Janko Malunec iz Samobora. Pri njem se je nahajal otrok neke zagrebške služkinje v oskrbi. Nekega dne jo pri-maha Malunec v Zagreb in materi sporoči, da je otrok umrl. Za pogreb je treba nekaj denarja, ki naj ga služkinja pripravi, ko se bo rednik spet zglasil pri njej. Malunec je zraven še povedal, da materi ni treba na pogreb, ker bi jo žalost še upropastila. Ker je služkinja nestrpujo čakala na Malunca, tega pa iz neznanega razloga ni bilo, je poslala kar dve svoji prijateljici z denarjem v Samobor. Začudeni pa sta bili prijateljici, ko sta otroka našli zdravega, ko se je igral v blatu na cesti. Služkinja je prepričana, da je hotel Malunec na zelo preprost način zaslužiti denar za »kreto in pogrebe, M. Jacoby - R. Lcigh: 3i Poročnik indijske brigade •Sloveuaki dom« Izhaja rsak d»*la^nik oh 12 naročnina 12 Din ta Inozemstvo 85 Din Orednifitvo: Kopitarjeva olica (1/IIL 1'elefoa 2994 ta 29%. hprotai Kopitarjeva h. * iaLoloo ŽJ94 2* | Usbljaau K- Cod izdajatelji ivau ilakuvoa Uredniki Jeke Kožico k. Pogled ua mesto Gijon, ki so ga španske nacionalistične čete pred nekaj dnevi zasedlo. V kitajsko-japonskih bojih je doletela žalostna usoda tudi spomenik velikega >očeta Kitajske« Sunjatsena. Ribe napovedujejo potres Najbolj pogosto razsajajo potresi menda na Japonskem in so obenem najsilovitejši ter zaradi tega povzročajo tudi največ škode. Japonska je pač tista dežela, ki leži ob največji zemeljski razpoki, iz katere še najbolj neovirano prodira žareča lava na dan. Zato se na Japonskem tudi najbolj trudijo, kako bi bilo mogoče naprej napovedovati potrese, n. pr. z vsaj takšno gotovostjo in zanesljivostjo, kakor vremenoslovci napovedujejo vreme. Vzdolž vse japonske obale in po bližnjih otokih so že postavili številne postaje, na katerih z največjo skrbnostjo opazujejo tresenje zemeljske skorje. Toda, kadar 6e zemlja začne tresti, je navadno že prepozno. Zalo se te japonske »potresne« postaje zanimajo vse bolj za vprašanje, kako bi mogle pravočasno zaznati, da se bliža potres, in opozoriti prebivalstvo nanj vsaj tam, kjer bi verjetno padlo največ žrtev zaradi potresa. Narava sama pa še vedno nudi tudi v tem oziru najbolj zanesljive pri- Programl Radio Liubliana Sreda. 27. oktobra: 12 Za kosilo — razvedrilo, da bi bolje Vam teknilo! (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.15 Koncert slovenske glasbe (Radijski orkester) — 14 Vreme, borza 18 Mladinska ura: Med Laponci (g. dr. Vaiter Bohinec). — Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav Adlešič) — 18.40 Kolektivizacija življenja in njene posledice (gr. univ prof. dr. Andrej - Gosar) 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura: Vuk Kn-dažič (dr. Aleksander Velič. prof.) — 19 50 Šah — 20 Več veselja! (koncert Radijskega orkestra — 21 Pregled svetovne klavirske literature: A. Početniki klavirske glasbe: Angleški virginalisti. William Byrd (1548—1623). John Buli (1563- 1628). Orlando Gibbons (1583—1625) in Thomas A. Arne (1710—1778). Predava in izvaja na klavirju g. prof. L. M. Škerjanc — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Radijski jazz. Drugi programi Sreda, 27. oktobra: Belgrad: 20.00 Arije — 20.30 Humor — 21.30 Narodne, melodije — 22.00 Komorni koncert. — Zagreb: 20.30 Ljubljana. — Dunaj: 19.25 najski filharmoniki — 20.40 Vesela reportaža — 21.40 Arije — 22.20 Zabavna glasba. — Budim/jejta: 19.50 Vokalni koneert — 20.45 Operni orkester — 22.15 Salonski kvintet — 23.15 Plesna glasba. — Trst-Milan: 17.15 Pianino — 21.00 Opera Faust«. — Bim-Bari: 21.00 Igra — 22.15 Vokalni in pianinski koneert. — 1’raga: 19/25 Dvorakov Moravski duet« — 20 00 Orkestralni koncert — 22.35 Sonatni koncert. — Berlin: 19.10 Kabaret — 20.00 Orkestralni koncert — Lip sit o: 19.10 Zal bavui koneert. — Stuttgart: 21.15 Beethovnova V. simfonija. — Mnnakovo: 19.10 Kiinneckejev večer. — He-romilnster: 20.00 Vokalni koncert — 20.45 Griegov: norveški plesi — 21.35 Instrumentalni kvintet. — pomočke. Znano je, da imajo posebno živali neznansko dober čut za bližajoče se naravne katastrofe, kakor so n. pr nevihte, potresi itd. Tudi na Japonskem so zadnje čase spoznali, da jim morejo biti gotove ribe mnogo bolj točni in zanesljivi napovedovalci potresa, kakor pa še tako izpopolnjeni moderni potresomerski aparati. V japonskih vodah žtv-, velika množina takšnih rib, ki se odlikujejo posebno po tem, da so od sile požrešne. So to pravcate ribe roparice Morda so se tu toliko zaredile ravno zaradi tega, ker imajo zaradi številnih katastrof, ki se dogajajo na morju in ob obali, tudi največ hrane Te ribe pa imajo še drugo lastnost, ki so jo sklenili Japonci 6edaj praktično izkoristiti Kadar se bliža potres, postanejo izredno nemirne. Človek bi mislil, da je to zaradi tega, ker so vesele spet obilnega plena. Toda, temu ne more biti tako, če pomislimo, da se te ribe, ki so sicer tako požrešne niti ne dotaknejo hrane, če slutijo, da se bliža potres. Na vsak način pa hočejo Japonci lastnosti teh rib praktično izkoristiti. V ta namen je vremenoslovska postaja v Osaki ujela okoli 50 takšnih rib in sedaj proučuje natančno njihove lastnosti. Da so te ribe zveste napovedovalke potresov in da so se izkazale bolje, nego še tako natančni potresomerski aparati, to so že ugotovili. Človek pa, ki menda res ni nikdar hvaležen, hoče imeti še več, tudi od nedolžnih, čeprav še tako požrešnih ribic. Ne da jim miru, kakor da bi jim hotel vliti še dar govora. Za vsako najdbo sodček piva V Magdeburgu so pred kratkim zborovali čuvarji muzejev iz Saške. Razpravljali so o tem, kje bi utegnilo iskanje za arheološkimi najdbami biti najbolj hvaležno, pa tudi o tem, kako bi najdene predmete mogli najdlje obvarovati pred »zobom časa«. Najbolj zanimivo pa je bilo menda poročilo zastopnika iz nekega mesta ob Labi, ki je med drugim povedal tudi to, da so glede izkopavanja starinskih predmetov najbolj originalni ravno v omenjenem mestu. Labo namreč zadnje čase temeljito raziskujejo, ker se nadejajo, da bodo v njeni 6trugi našli še mnogo stvari, ki bi v tem ali onem oziru v precejšnji meri mogli osvetliti življenje ljudi, ki so nekoč živeli ob Labi. Raziskovalci so neprestano na delu. Razumljivo je, da 6e morajo pri tem stikanju za dragocenostmi iz nekdanje dobe, pokopanimi v Labini strugi, posluževati primernih čolnov. Da bi pa delavci, ki so pri takšnem iskanju morda še bolj potrebni kot arheološki strokovnjaki, z večjim veseljem opravljali ta posel in bili bolj predni, so jim obljubili za vsako novo najdbo sodček piva. Nagrade v tej obliki so se menda zelo dobro obnesle Tudi pri nas so delavci ponekod v večjem številu zaposleni ob tej ali oni vodi, toda pivovarna je največkrat preveč daleč ... i >Kar ne gre mi v glavo, zakaj ljudje vedno • pravijo, da je kolesarstvo tako zdrav šport.. .< Guverner in še nekaj častnikov je odhitelo proti glavnemu vhodu. Tudi Geoffrey je moral tja. Obrnil se je po dvorani. Ko ft zagledal brata, mu je pomahnil z roko, Perry je pohitel k njima. »Perry, bodi kavalir do te gospodične! Nadomeščaj me dostojno!« se je pošalil in odšel do skupine, ki je morala pozdraviti visokega gosta. Majordom je zdaj v največji tišini naznanjal: »Njegova visokost Surat kan, emir suristanski!...« »Grof Igor Volonov ...« »Njegova ekscelenca vezir suristanski...« »Nabob Dargulski...« Drugih imen niso mogli več slišati, ker je godba ta čas zaigrala fanfaro. Elizabeta in Perry sta za trenutek ostala sama. »Ti moraš še nocoj govoriti z njim: jaz se ne morem več pretvarjati!« mu je zašepetala Elizabeta. »Pomiri se, draga, nocoj se bo vse uredilo!« Zdaj se je pokazal Surat kan s svojim spremstvom. Maharadža je nosil belo svileno haljo in zelen žametast plašč. Vsa njegova obleka je bila bogato vezena, okrašena z zlatom in z dragulji. Za pasom je nosil handžar, čigar ročaj je bil posut z velikimi rubini. Poleg njega je stal ruski grof Igor Volonov, ki je že nekaj dni prebival v Suratovi prestolnici, kakor je vedela poročati angleška tajna poročevalska služba. Grof je bil zastaven, starejši človek s sivimi brkami, a še precej črnih las. Za kanom in za grofom je prihajalo Suratovo spremstvo. Oče in hči Surat kan je dejal z ljubeznivim smehljajem: »Pripeljal sem vam svojega novega gosta, grofa Igorja Volonova.« Grof Volonov se je prikloni!. »V posebno čast si štejem, gospod grof,« je dejal sir Charles Macefield. Medtem ko je godba začenjala prvi ples, se je maharadža razgovarjal. Čuden je bil ta indijski gentleman z zagonetnim, a vedno ljubeznivim nasmeškom, ki mu je neprenehoma igral na ustnicah. »Ta Surat kan je res zelo očarljiv gospod!« je dejala neka dama. »Če bi vedel, kaj Surat kan ta trenutek misli!« je pripomnil Warrenton Campbellu, ki ga je prišel iskat v okrepčevalnico. »Čudi se svoji lastni prevejanosti!« je odvrnil polkovnik. »Kako to mislite?« se je začudil sir Benjamin. »Saj je nalašč pripeljal s seboj svojega gosta grofa Igorja Volonova, da bi nas malo prestrašil. Hoče se postavljati s svojo najnovejšo ljubeznijo ...« »A jaz ne vidim poleg njega nobene dame,« se je delal nevednega sir Benjamin. »Njegova najnovejša ljubezen je ... Rusija.« »Pustite take ugankel To ni nič zame... ta vaša modra diplomacija... in to politično ugibanje...! Rad bi vedel, kaj prav za prav namerava, da se spoprimeva, kakor se spodobi vojakom.« »Tega, kar namerava on, ni nikdar moči povedati naprej. Upam pa, da bo kmalu utešil vašo radovednost. Zdaj se, kakor sem že dejal, postavlja s tem Rusom in nas hoče malo preplašiti. Upa, da mu bo naša vlada vendarle nakazala letno rento, katero je dobival njegov oče, ko bomo obveščeni o nevarnosti, da utegne odpasti od nas in gre v sovražni tabor... k Rusom. Saj veste, da stoji Rusija tik pred vojno s Turčijo in da bo v tem primeru začela vojno tudi Francija in mi kot njeni zavezniki. Surat pa zdaj čaka, da bo videl, kdo bo dal več...« »To se imenuje politika, kajne?« je rekel ogorčeno Warrenton. »Indijska politika!« ga je popravil Campbell. »Imel sem o Suratu boljše mišljenje. Mislil sem, da je predvsem vojak. Toda po vaših besedah se mi zdi...« Campbell ni mogel slišati, kaj je povedal sir Benjamin, ker je godba zaigrala nov komad in pari so odhiteli v veliko dvorano. Diktatorji »Povej mi, kaj ješ in povem ti„ kakšen si!« je rekel francoski »želodčni« psiholog Savarin. Če pa pogledamo današnjih petero diktatorjev pri mizi, vidimo, da imajo precej različne želodčne zahteve, pa enako nenasitno željo po popolni oblasti. V njihovih rokah je 400 milijonov človeških bitij, njihova prostost ali ujetništvo, življenje ali smrt, vojska ali mir: petina vsega človeštva je pod mogočnim pritiskom petih. Radi 2500 letnega neprekinjenega nasledstva zasluži prvo mesto med današnjimi absolutniki japonski cesar Hirohito vsemogočni gospodar nad 97 in pol milijonov ljudi. »Njegovo cesarsko Veličanstvo ne pije opojnih pijač in ne uporablja nobene vrste in načina tobaka; v jedi je zelo zdržen; le redko pije čaj ali je slaščice med glavnimi obedi,« pravi japonska narodna liga zmernosti. Cesar vstane redno ob šestih, se obrije in zajtrkuje 6 cesarico po »evropskem načinu«; sadje, ovseni močnik, gnjat z jajci, pražen kruh in kavo. Večerja je preprosta, včasih v japonskem, včasih v inozemskem »slogu«. Mnogo preprostejši zajtrk ima Mussolini popoln gospodar nad 42 in pol milijoni Italijanov in nekaj čez 7 milijoni Etijopcev. Preden 6e povzpne v sedlo za vsaj jutrnji sprehod ob 6.30, popije skodelico črne kave. Za kosilo, ki je šele ob 1, ima solato in sadje, včasih majhno ribo ali kuhano meso in mleko. Večerja ob 9, zopet sadje in mleko. Najrajši ima grozdje, ne mine dan, da ne bi pojedel vsaj enega grozda. Poleti ga dobi iz Sicilije, jeseni iz rimske okolice, pozimi iz Srednje in Severne Italije, spomladi iz Libije onkraj Sredozemskega morja. Žganja se ne dotakne nikdar, vina in cigaret redkokdaj. Nemški »gromovnik« Adolf Hitler 'gospodar 65 milijonov Nemcev, bi lahko dajal zgled vsem ljubiteljem »linije« v strogem izpolnjevanju shujševalnih pravil. Ob pol sedmih zjutraj oteplje močnik z mlekom. Za kosilo največkrat nič ne je, ali pa zopet ovseni močnik, kak 6adni sok in nekaj zelenjave. Za večerjo ima včasih 6olato z jajci, včasih jajca s solato«. Priljubljena jedila: okisana prežganka, mlečni riž s cimetom, krompirjevi hlebčki ter cmoki, od časa do časa torta z mlekom. Mesa ne pokusi nobenega. Uradno glavni tajnik Osrednjega odbora komunistične stranke, dejansko pa najmogočnejši diktator Jožef V. Stalin neomejeni vladar 171 milijonov ljudi, 182 narodnosti in 149 jezikov, zaužije samo to, kar je »zajamčeno brez 6trupa«. Tudi on je navdušen za zelenjavo, pri mizi vendar pa se z veseljem loti v omaki plavajoče jagnjetine ali močno popranih ali okisanih rib. Tudi vina se ne brani, posebno onega domačega, iz svoje Georgije, vendar pa se zna držati mere. Všeč so mu sladkarije, zlasti neka georgijska orehova žolica. Kakor Stalin, se tudi Kemat Ataturk boji, da ga ne bi sovražniki zastrupili. Zato ima posebnega pokuševalca, kateremu plača čez 700.000 dinarjev na leto. Če pokuševalec čez eno uro po E okušanju Kemalovih jedi še živi, potem so jedila rez nevarnosti za življenje, jih torej tudi Kemalu prinesejo iz posebne peči, kjer 60 jih imeli med čakanjem učinka, da se ne bi ohladila. Kemal Ataturk ima popolno oblast nad 15 milijoni Turkov, v jedi in pijači pa ni nič podoben ostalim štirim mračnjakom. Poje velike količine ovčjega mesa v vseh turških oblikah: pečenega, dušenega, tolčenega, praženega itd. Tudi pije rad; sploh so mu pri 6rcu velike, sijajne gostije in družbe. Vsak poslanik ali minister v Angori mora imeti prvovrstne želodčne zmožnosti in obsežnosti, če noče igrati preveč klavrne vloge na dvornih pojedinah. Kakor v jedi in pijači, tako tudi v kajenju Mu-stafa Kctnal komaj pozna mero. Zato pa mu precej nagajajo jetra, zaradi katerih se mora večkrat zdraviti v kakih nemških toplicah. Kače so navalile na mesto V južni afriški provinci živi velika večina samo takšnih ljudi, ki stikajo za diamanti in zlatom ter si skušajo na ta način olajšati življenje. Vendar pa morajo, kakor za kazen, včasih preživeti malo strahu. Tako se je zgodilo zadnjič prebivalcem glavnega mesta južno afriške province Kimberleya. Letos v teh krajih kar ni hotela nastopiti deževna doba. Suša je bila neznosna in pojavile so se v velikanskih množinah razne strupene kače, ki jim vročina vsekakor bolj prija kot pa ljudem. Kače pa se hočejo tudi preživeti in tako so zadnjič navalile proti mestu Kimberleyu. Prebivalstvo je prevzel nepopisen strah. Velikansko kobro so našli celo na nekem postajališču cestne železnice, drugo, nič manjšo, pa na vrtu samega ravnatelja zlatega rudnika. Njegov edini sinček se je igral na vrtu in ni niti malo slutil, da se plazi nekaj metrov proč od njega velikanska strupena kača. Pravijo, da 60 delavci ravno v zadnjem trenutku še preprečili, da kača ni pogoltnila otročiča. Dosti so imeli opravka, da so jo pobili. V Kimberleyu so v strahu pred številnimi kačami zaprli vse šole. Bil je izdan na prebivalstvo tudi poziv, da ne smejo puščati otrok samih na cesto. Nad kače se je morala spraviti celo policija. Pred kačami pa niso v nevarnosti samo otroci, pač pa gotovo ne dosti manj tudi odrasli, ki z največjo previdnostjo odhajajo iz svojih stanovanj na delo v rudnike. Onim pa, ki jim ni treba delati, pa se zdi bolj varno samo doma. Foto SVaraei Bros Guverner je pozdravljal maharadža.