mm
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
1 Leto XIV. Ištev. 105	TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 In 28—67 t POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 1 postni Čekovni paCun n.40s 1	Maribor, petek 10. maja 1940	NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din. dostavljen na dom 16 din. tujina 30din	Cena din 1.—
Pričetek	operacij na Zahodu			
■ ■	MUiivMN
Vdor v Holandijof Belgijo in Luksemburg
Da preprečijo zasedbo omenjenih držav po zavezniških četah, so po nemški izjavi dobile nemške čete davi nalog prekoračiti holandsko, belgijsko in luksemburško mejo — Prvi spopadi v zraku in na kopnem — Vse tri države z Nemčijo v vojnem stanju — Zavezniki hite že na pomoč
CURIH, 10. maja. Ass. Press. Z IZJAVO, DA HOČEJO ZAŠČITITI HOLANDIJO, BELGIJO IN LUKSEMBURG PRED NEVARNOSTJO ZAVEZNIŠKEGA VPADA, SO DAVI NEMŠKE ČETE PRIČELE KORAKATI ČEZ MEJE OMENJENIH DRŽAV. S TEM SE JE VOJNA RAZŠIRILA NA TRI NOVE DOSLEJ NEVTRALNE EVROPSKE DRŽAVE, KI STOJE OD DANES DALJE STVARNO IN FORMALNO V VOJNEM STANJU Z NEMČIJO. VSE TRI VLADE SO SKLENILE UPRETI SE NEMŠKEMU POHODU IN ZAPROSILE ZAVEZNIKE ZA POMOČMI JIM JE BILA TUDI ŽE TAKOJ POSLANA. FRANCOSKE ČETE SO BILE ŽE TEKOM DOPOLDNEVA POSLANE NA NOVE FRONTNE ODSEKE, KI SO NASTALI Z NEMŠKIM KORAKOM. O TRENUTNEM POLOŽAJU JE NEMOGOČE DOBITI PREGLEDNIH INFORMACIJ. VESTI, KI PRIHAJAJO V ŠVICO, SO TAKO OKRNJENE IN SI TUDI NASPROTUJEJO, DA JE TREBA ŠE POČAKATI NA USTVARITEV PRAVILNE SODBE O NOVEM POLOŽAJU, KI JE NASTAL Z DANAŠNJIM DNEM. DEJSTVO JE LE ENO: VSE TRI DRŽAVE SO SKLENILE POSTAVITI SE V BRAN.
Objava novega vojnega stanja
BERLIN, 10. maja. Ass. Press. Danes zjutraj je bik) po radiu sporočeno nemškemu narodu, da so nemške čete dobile nalog vkorakati v Holandijo, Belgijo in Luksemburg, da prehite sovražnika, ki se
je pripravil na zasedbo omenjenih treh držav.
NEW YORK, 10. maja. Reuter. Po vesteh iz Amsterdama je Holandska uradno že v vojnem stanju z Nemčijo.
Memorandum nemške vlade
BERLIN, 10. maja. DNB. Nemška vlada je poslala belgijski in holandski vladi memorandum, v katerem naglasa, da je v posesti dokazov, kako »se je na njihovih tleh pripravljal angleško.francoski vpad v industrijsko Porurje. Zato je vlada ukazala svoji oboroženi cilj, da z vsem orožjem, ki ji je ha razpolago, zaščiti nev tralnost obeh držav. Ker oenzivni načrt Angležev in Francozov predvideva tudi vkorakanje preko Luksemburške, so nem ške čete vkorakale tudi v to kneževino, da odbijejo sovražen namen.«
BERLIN, 10. maja. DNB. Uradno ugotavljajo, da je dokazano, kako »sta Anglija in Francija hoteli izkoristiti holandsko in belgijsko nevtralnost za svojo ofen žive proti Nemčije. Na isti način, kakor so zavezniki nameravali iz Norveške razširiti bojišče na vso Skandinavijo, so hoteli tudi na zahodu presenetiti Nemce. Nagla intervencija Nemčije je to preprečila. Umik zavezniških čet in demonstra-
cija v Sredozemlju naj bi imela namen, prikriti prave cilje. Današnja poteza je vse to načrte prekrižala.«
BERLIN, 10. maja. (DNB): Vlada rajha je izdala proklamacijo, ki jo je prečital na radiu G o b e 1 s, v kateri utemeljuje, kako sta Anglija in Francija pripravljali napad na Nemčijo preko Holandske in Belgije. Zato so dobile nemške čete ukaz, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi zavarujejo nevtraliteto teh nevtralnih držav. Memorandum naglaša, da nemška vojska ne prihaja v te kraje kot sovražnik. Nemčija nima niti sedaj niti v bodoče namena, da posega v teritorialno integriteto in politično samostojnost teh držav ali njihovih kolonij. Zato je usoda Belgije, Holandske In Luksemburga v rokah tamoš-njih vlad, ki imajo dolžnost, da takoj izdajo odredbe, naj se vkorakanju nemške vojske nihče ne upira. Odgovornost bodo nosile vlade teh držav, ako »i)ddo nemške čete zadele na odpor, ki bo z vsemi sredstvi oborožene sile zlomljen.
Izjava von Ribbentropa
BERLIN, 10. maja. DNB. Zunanji minister Ribbentrop je dal predstavnikom tiska izjavo, v kateri pravi, da »je padla maska z Anglije in Francije. Po vpadu na Skandinavijo, kjer sta pretrpeli neuspeh, sta zaveznici reagirali v Sredozemlju. Ta veliki manever Je bil samo prikrit cilj, da se odstrani pažnja od priprav za napad preko Belgije In Holandske na nemško Industrijsko področje v Porurju. Ta napad se je pripravljal že davno, nemška vlada je dobro vedela zanj. V zadnjih dneh so bile na Holandskem izkrcane angleške čete. Nemška vlada je izvedela o angleški noti Holandiji In Belgiji, da bodo zavezniki tam škofa izkrcali čete. Vlada ima o tem nepo-
ROMUNSKI PETROLEJ
BUKAREŠTA, 10. maja. Havas. Ravnateljstvo romunskih državnih železnic ie povečalo tarifo za prevoz petroleja za 15%. Povišanje stopi v veljavo 15. t. m
Kitajci obkolili 70.000 japoncev
ČUNGK1NG. 10. maja DNB V en! naličjih bilk v severnczahodrti provinc’ Hu’p!)p go kitajske čete obkolile 70000 Japoncev. Boj se nadaljuje.
bitne dokaze. Vodja rajha ne more dopustiti, da bi bila nemška industrijska oblast izpostavljena sovražnemu napadu, zato se je odločil, da vzame belgijsko in holandsko nevtralnost pod zaščito. Tu gre spet za zločinsko gesto Velike Britanije In Franclje, ki sta pognali Nemce v nadaljnjo vojno. Nemška vlada ostaja ravnodušna do vSoga, zdaj bo govorila nemška vojska v edino možnem jeziku. Nemška vojska bo vodjem Anglije in Franclje pokazala njihove zločine. Z njim! jč treba dokončno obračunati.«
Obljuba zavezniške pomoči
BRUSELJ, 10. maja. Havas javlja, da je napadena Belgija zaprosila za pomoč Francijo In Anglijo, ki sta ji zagotovili neodvisnost. Naknadno je prispelo poročilo, da je zaprosila za pomoč tudi Holandija.
LONDON, 10. maja. Havas. _ Uradno javljajo, da bodo zavezniki prožili Belgiji
in Holandiji vso pomoč, ki je v danem trenutku možna,
LONDON, 10. maja. Reuter. Belgija in Holandska sta zaprosili za hitro pomoč. Kraljevska vlada je odgovorila, da bo takoj odposlana polna pomoč.
Proglas holandske kraljice
NEW YORK, 10. maja. Reuter. Po vesteh iz Amsterdama je holandska kraljica Viljemi na izdala na holandski narod proglas, v katerem poudarja, kako »je država skrbno čuvala svojo nevtralnost,
a je Nemčija kljub temu izvršila na kraljevino iznenaden napad in potegnila narod v vojno. Vsi naj se postavijo na branik domovine, za njeno svobodo In neodvisnost.«
Pričetek nemških operacij
BRUSELJ, 10. maja. Havas. Belgijska vlada je imela že v teku noči sejo. Po posvetovanju sta po 1. uri ponoči odšla Pierlot in Spaak v kraljevsko palačo. Ob 6. zjutraj so že dospele vesti, da so Nemci vrgli bombe na bruseljsko letališče. Na nemško-belgiiski meji je prišlo do močnega streljanja. Napadena ‘2 tudi kneževina Luksemburg.
PARIZ. 10. maja. Havas. Davi ob 3. so
nemške čete prekoračile meje Luksemburške, Belgije in tlolandske.
PARIZ, 10. maja. Havas. Ponoči od 22.15 do 23. ure je bil po vsej severni Franciji dan znak za alarm. Protiletalske baterije so stopile v akcijo.
PARIZ. 10. maja. Havas. Davi ob 4.25 je bil dan znak za alarm. Bombardirano je bilo letališče v Lyonu. Eno nemško '"trlo so sestrelili.
Letalski napadi na Holandijo
BRUSELJ, 10. maja Reuter. Davi ob 4,30 je veliko število nemških letal preletelo Amsterdam. Protiletalske baterije so jih takoj obstreljevale. Več nemških eskadrilj so opazili nad vso Molandijo v višini 2000 m. Z vseh strani so streljali nanje. Letala so letela nad Arnhemom k Zeidenu. Ve poletov so opazili tudi nad Frizijskimi otoki. Vsa letala so letela z vzhoda na zahod.
LONDON, 10. maja. Reuter. Davi v rani zori se je pojavilo veliko število nemških bombnikov nad Antwerpenom. Protiletalske baterije so stopile takoj v akcijo.
SILVERSUND, 10. maja. Reuter. Tukajšnja radio postaja javlja, da je velika
skupina nemških' bomnikov križarila nad severno Holandsko. Napovedana je nova, še večja skupina nemških bombnikov. Le tala krožijo ponekod 6000 m visoko.
BRUSELJ, 10. maja. Reuter. Nemška letala skušajo bombardirati holandska letališča. Vojska in protiletalske baterije so pripravile vse, da odbijejo napade.
SPUŠČANJE PADALCEV NA LETALIŠČA
LONDON, 10. maja. Reuter. Tu računajo, da hočejo Nemci presekati zvezo med Belgijci in Francozi. Na Holandskem hočejo najprej zasesti letališča. Padalce so spustili pri Amsterdamu, Sipolu in Nadaljevanje na 2. strani!
Hitler: Hra, ki ta odločala za fisoBrije
BERLIN, 10. maja. DNB. V dopoldanskih urah je Izdal kancelar Adolf Hitler dnevno povelje vsej nemški oboroženi sili. Kratko navajajoč vzroke, ki so privedli do sedanje vojne, je poudaril:.
»Vojaki! Prišla je ura odločitve! Že tri sto let je bila Nemčija ovirana pri svoji konsolidaciji. Anglija nas je skušala na vse načine slabiti ter nam je v tej Jobi 31 krat napovedala vojno, da prepreči zedinjenje Nemčije in njenega SO milijonskega naroda. Ves ta čas nam je Anglija odrekala pravico do neobliodnih
dobrin. Odgovornim možem v Nemčiji so tudi sedaj znani nameni Anglije, da razbije Nemčijo in jo razkosa na male državice. Ker smo se temu odločno uprli, nam je Anglija napovedala 3. septembra 193v teta vojno, ki smo jo sprejeli. Toda nas ne vodi nobena mržnja In sovraštvo do angleškega in francoskega naroda. Prišel pa je za nas čas, ko se odloča ali živeti ?.!! poginiti.
Naša vojska je v nekaj tednih zavzela Poljsko ter tako odstranila nevarnost, ki nam Je grozila z vzhoda. Nato je Anglija
poskušala udarec s severa, toda tudi tega smo s pohodom 9. aprila t. I. preprečili.
Sedaj pa se je zgodilo, kar smo pričakovali že več mesecev, ko nas je hotela Anglija presenetiti s Svojim sredozemskim manevrom, da bi potem čez Belgijo in Nizozemsko udarila proti Porurju.
Vojaki! Sedaj je prišla vaša ura! Danes se je pričel boj, ki bč odločal za ti-sočletj.' o usodi nemškega naroda. Storite svojo dolžnost, zavedajoč se, da je za vami vsa domovina!«
Nemci korakajo preti Narviku
Po švedskih informacijah so nemške čete cddaSjene samo še 125 milj od Narvika, psri
katerem se bijejo ostri boji
BERLIN, 10. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: Naša letala so napadla Sovražne ladje pri Narviku ter pri tem potopila neko 7000 tonsko sovražno transportno ladjo. Severno od Narvika So naše čete ponovno posegle v boj ter napadle sovražno pehoto in topniške položaje. V Skagerraku so naša letala potopila neko sovražno podmornico. Na zahodu mirno.
RIGA, 10. maja. Stefani. Iz Stockholma poročajo, da se je Nemcem posrečilo spu-
stiti s pomočjo padal precejšnje število novih čet, ki naj okrepe nemško posadko, ki brani Narvik In okolico.
STOCKHOLM, 10. maja. United Press.
V	bližini Trondhjema se v gorah še vedno upira okoli 300 Norvežanov. Nemške čete napredujejo z vso naglico v severni smeri proti Narviku, da bi prišle pravočasno na pomoč tamkajšnji nemški posadki, ki šteje največ 3500 mož in je izpostavljena srditemu zavezniškemu na-
padu s kopnega, z morja in iz zraka. Trenutno so dospeli Nemci do mesta Mo, ki je oddaljeno okoli 125 milj od Narvika.
Po poročilih iz srednje Norveške se na posameznih mestih norveški oddeiki še vedno hrabro upirajo in se niso pokorili ukazu polkovnika Geza, ki jih je pozval, da izvedejo demobilizacijo. Ti oddelki zadajajo Nemcem velike skrbi in izgube. Ni pa seveda mogoče računati, da bi se mogli upirati še dolgo.
Japonca napoved ejo velike dogodke TOKIO, 10. maja. DNB. japonski vojfft minister Kata je izjavi včeraj, da je napočil čas, ko mora Japonska energično odločati o svoji usodi. »Položaj je sedaj tak«, je dejal Kata, »da se postavlja pred nas vprašanje, ali bo japonsko cesarstvo, napredovalo, ali pa bo propadlo, japonska mora vse svoje posle tako organizirati, da bodo v službi cesarstva, odnosno*1 položaja, ki je sedaj vojna. »Nato je govoril Kata o velikih dneh, ki bodo prišli, zlasti kar tiče popolne preureditve Dalj. nega vzhoda. S tem v zvezi je govoril tudi o kitajskih razmerah in naglasil, da se urejejo v smislu japonskih načrtov, in to kljub odporu čangkajška.
Nadaljevanje s 1. strani!
Balhavenu. Med napadom na neko letališče je bilo porušenih več hiš, mnogo ljudi ranjenih.
NEW YORK, 10. maja. Reuter. Nemci so skušali s padalci zasesti več letališč. Holandsko vrhovno poveljstvo je nemudoma odposlalo napadalne čete, da jih obkolijo in zajamejo.
1 Mussolini - Govorila M le le iefanfa
Letalski napadi tudi na Bruselj
BRUSELJ, 10. maja. Havas. Davi ob 6, je bilo čuti močno streljanje protiletalskih baterij. Nad 100 nemških letal je krožilo nad mestom in hitelo dalje. BRUSELJ, 10. maja. Reuter. Vse mesto
je alarmirano, v zraku neprestano brne motorji, protiletalske baterije neprestano streljajo. Sirene se oglašajo zaporedoma v znak alarma pred letalskimi napadi.
Splošna mobilizacija v Belgiji
BRUSELJ, 10. maja. Reuter. Po odho. du od kralja Leopolda je predsednik vlade Pierlot izjavil, da je bila Belgija zavratno napadena od Nemčije. Izvedena je splošna mobilizacije vojske.
BRUSELJ, 10. maja. Havas. V posebnem povelju vrhovnega vojaškega povelj stva je belgijski radio povzal vse dopustnike, naj se takoj vrnejo k svojim garnizijam.
Hitler vodi sam operacije
BERLIN, 10. maja (DNB). Opoldne je izdalo vrhovno poveljstvo nemške armade naslednje poročilo:
Spričo nevarnosti, ki je grozila preko nizozemskega hi belgijskega teritorija ter s tem v zvezi nevarnosti za Porurje, je nemška armada 10. maja v jutranji zori
prešla v napad čez nemško zapadno mejo v najširši fronti Istočasno je letalstvo z velikim uspehom napadlo sovražnikova letališča in v zvezi z ostalim orožjem uspešno poseglo v boj. Na bojišče je prišel firer in vrhovni poveljnik, da sam vodi operacije.
Letalski napadi tudi na Francijo in Anglijo
LYQN, 10. maja. Reuter. V rani zori so nemška letala bombardirala lyon&ko postajo.
LONDON, 10. maja. Havas. Protiletalske baterije ob ustju Temze so stopile davi v akcijo. Opazili so nemška letala, ki so letela nad kopnino. Holandski radio je nemudoma pozval prebivalstvo, da naj pazi na padalce, ki so jih spustili Nemci na holandska tla, preoblečene v zavezniške ati holandske uniforme.
PARIZ, 10. maja. Reuter. Radio-postaja Hilversun javlja, da je večja skupina letat preletela Frizijske otoke.
LONDON, 10. maja. Reuter. Severno-vzhodno od škotske obale so protiletalske baterije sestrelile nemško letalo.
PARIZ, 10. maja. Havas. Vrhovno poveljstvo vojske je nemudoma ukinilo vse dopuste za častnike in vojake, ki se morajo takoj vrniti na svoja mesta.
Odmev novega položaja v Zedinjenih državah
WASHINGTON, 10. maja. Havas. Od polnoči dalje so visoki funkcionarji zunanjega ministrstva neprestano pri posvetovanju.
WASHINGTON, 10. maja. Ob 10.30 je bila pod predsedstvom Roosevelta seja vseh glavnih in drugih odločujočih osebnosti vojske in mornarice. Predvsem so razpravljali o novem položaju v Evropi z ozirom na nadaljnjo ameriško nevtral-
Kaj bo z angleško vlado?
LONDON, H), maja. Havas. Ne ve »e ge, če bo zaradi ostre kritike Chamberlain sam sestavil novo vlado. Laburisti so izjavili, da so pripravljeni na sodelovanje v vladi pod določenimi pogo ji. Med temi je tudi privolitev stranke, da bodi na čelu nove vlade Churchill.
LONDON, 10. maja. Reuter. V kombinacijo za novega predsednika vlade prihajajo lord Haiifax, Churchill in Lk>yd Ge orge. Ker pripada Halifax gornjemu do. mu, so njegove šansc za predsednika vlada zmanjšane. Delavska stranka še ni da. la odločitve, sodijo pa, da bodo laburisti pristati na sodelovanje s Churchillom.
IZMIŠLJENA VEST
BODftMFEŠTA, K), maja. MTI. Tuji
•	listi so poročali o sestanku predsednika vlade Tdekija in angleškega poslanika v Budimpešti. Vest je izmišljena, tendenčna, prav tako poročila, da je Anglija ponudila i^ladžarski pomoč proti Nemčiji.
nost. Roosevelt ima v Beli hiši neprestano konference. Določeni bodo novi uikrepi glede plovbe ameriških ladij in trgovinskih stikov z napadenimi državami Belgijo in Holandsko.
NVASHINGTON, 10. maja. Havas. (Avala.) Nemški napad na Holandsko, Belgijo in Luksemburško je napravil v tukajšnjih krogih zelo globok vtis. Zunanji minister s šefom za evropske informacije, Motetom, se v svojem kabinetu neprestano posvetuje o novem, zelo zaostrenem položaju. Nemško invazijo obsojajo na najener
RIM, 10. maja. Stefani. Ob priliki včerajšnje proslave ustanovitve italijanskega imeprija so množice, ki so se zbrale na Benečanskem trgu, prisilile Mussolinija, da je stopil na balkon in poudaril uvodoma pomen včerajšnjega slavja ter opozoril na veliko italijansko zmago dne 9. maja 1936. v Abesiniji, ki je postala podlaga za ustanovitev italijanskega imperija, nato je pa dejal: »Po mojih govorih se pa morate sedaj pravaditi tudi na moj molk, katerega bodo prekinila samo de-jania.«
PARIZ, 10. maja. Ass. Press. Včerajšnja Mussolinijeva izjava je vzbudila v
Parizu veliko pozornost in splošno jo tolmačijo, tako, da je hotel italijanski premier s tem dejati, da ni več daleč čas, ko bo tudi Italija spregovorila svojo besedo in vstopila v voino. Nemški napad na Holandijo, Belgijo in Luksemburg samo podkrepljuje domnevo, da je treba računati vsak čas tudi z odločitvijo Italije. Po vseh informacijah je Mussolini osebno trdno prepričan o nemški zmagi še letos in stoji na stališču, da Italija ne sme zamuditi trenutka, ko laliko uresniči svoje načrte. Načrti za operacije so izdelani že do vseh podrobnosti in treba je samo izdati ukaz, da se prično izvajati.
Angleške šele so davi zasedle Island
LONDON, 10. maja. Havas. Angleške čete so zasedle Island, da bi ga zaščitile pred vpadom Nemcev.
LONDON, 10. maja. Havas. Po zasedbi Islanda je zunanji minister Halifax izjavil, da je bilo po zasedbi Danske računati z nemškim izkrcanjem na Islandu. Otok nima zadostne obrambe in bi takoj
podlegel nasprotniku. Zasedba je bila izvršena davi. Islandski vladi je bilo sporočeno, da so čete izkrcane samo v svrho zaščite otoka in da bodo po zaključku sovražnosti otok spet izpraznile. Z vlado Islanda bo sklenjen trgovinski sporazum, ki bo koristen za prebivalstvo.
Vpoklic 2 in pol milijona mož v Angliji
LONDON, 10. maja. Reuter. Angleški kralj je podpisal dekret, po katerem se vsi angleški državljani moškega spola, ki so dovršili že 19. leto, niso pa še pre-koračili 37. leta starosti, stavijo pod vojaško obveznost in smejo takoj pozvati pod orožje ter prideUtl bojnim edinlcam.
Dekret navaja tudi neke izjeme, ki pa so točno določene. Računa se, da bo po tem četrtem kraljevem dekretu, izdanem na podlagi zakona o splošni vojaški obveznosti poklicanih pod orožje dva milijona in pol vojaških obveznikov.
•	••
Strogi notranji ukrepi v Angliji
LONDON, 10. maja. Reuter. Včerajšnja seja spodnje zbornice je bila vsa še pod vtisom glasovanja o zaupnici Chamberlainov! vladi. Ko je vstopil Chamberlain, mu niso bile prirejene nobene manifestacije, kakor običajno. Glavno vprašanje seje je bil predlog notranjega ministra Andersona, po katerem se vlada pooblašča, da nastopi ostreje proti organizacijam ali posameznikom, katerih delovanje bi moglo biti škodljivo za interese države. Za težje primere vohunstva in sabotaže se uvaja tudi smrtna kazen. Anderson je poročal, da pripravlja vlada tudi nove predpise za pobijanje propagande, katere cilj bi bil omajati odločnost angleškega naroda, da vztraja v tej vojni do konca. Najvišja kazen je 7 let ječe in 500 funtov globe. Prav tako se poostrujejo
živeli v tujini, posebno v sovražnih državah in obstaja bojazen, da so medtem izgubili svoje trdne odnošaje z domovino.
gičnejši način. Ta vpad nima opravičila v tudi odredbe glede raznih tiskov. Stroga zgodovini. Računajo, da sta Belgija in | kontrola pri pripotovanju v Anglijo se bo Holandija pripravili zadostne ukrepe za jZVajala nad vsemi potniki in celo nad (K9x>r-	|	angleškimi državljani, ki so dalje časa
Roosevelt demantira
WASHINGTON, 10. maja. Exchange Telegraph. Predsednik Roosevelt je izjavil, da so neresnične vse vesti, pok kat6' rih naj bi bil on poslal papežu Piju XB* predlog za pomiritev sveta ali pa da bi bil ponudi posredovanje med zavezniki in Italijo za sklenitev sporazuma. HITLERJEVA ČESTITKA KRALJU CA-ROLU
BERLIN, 10. maja. DNB. Ob romunskem narodnem prazniku je poslal Hitler kralju Karolu brzojavno čestitko.
Mariborska napoved. Deloma oblačno, toplota se bo dvignila. Možne so krajev' ne nevihte. Najvišja toplota je bila včeraj 19.6, najniija je bila davi 4,8, opoldne pa 19.
Churchill o razmerju sil v zraku
Angleški mornariški minister priznava, da imalo Nemci v zraku premoč, ker se Angleži pe
let niso zadosti brigali za oborožitev
LONDON, 10. maja. Reuter. Pri debati v spodnji zbornici je govoril tudi mornariški minister Winston Churchill, ki je med drugim dejal, da je poginilo v bojih med Angleži in Nemci na morju okoli 8000 Nemcev. Dalje je govoril o očitkih, da zavezniki ne prično v tej vojni nobene iniciative in so ves čas samo v defenzivi. Churchill je dejal, da se to ni zgodilo zaradi tega, ker se Angleži v zadnjih petih letih niso dovolj pripravili na možnost voj ne in zlasti nico skrbeli za to, da bi vpo-stavili pariteto z nemškim letalstvom. Za-
kaj? Na to odgovarjati bi bila dolga zgodba. Kljub viši kvaliteti angleškega in zavezniškega letalstva sploh je pa po kvantiteti Nemčija v premoči. To je zaveznike prisililo v zraku k defenzivi, ki ni in ne bo brez nevarnih momentov. Sedanjih dogodkov v vojni nikakor ne smemo meriti z morili izkušenj v svetovni vojni. Nobenega dvoma ni, da je vloga letalstva sedaj dosti večja. Letalstvo lahko vpliva na operacije tudi na morju in na kopnem. Na vprašanje, zakaj zavezniki ui-co bolj izkoiiSiili svoje mornarice, je de-
jal, da tega niso mogU storiti prav z -radi nemške premoči v zraku. Nato je g voril podrobneje o operacijah na Norve kem in priznal, da je vt s umika od t«« zelo težak, toda zavezniki so s ali pr<* alternativo, da čete umaknejo, ali pa m f no gledajo, kako jih uničuje nemško l« talstvo. Na koncu je pa Churchill dejab da po njegovem mnenju niti en kam tre' nutek v svetovni vojni ni bil za zaveznike tako nevaren, kakor je položaj sedaj.
V	M a r f b' o r u 'dne 'TO. V. 1940.
»Večernflf#
Slraa 91
Novice
Regulacija Drave od Maribora do Ormoža
Problem regulacije dravske struge od Maribora do Ormoža je že star, že pred 70 leti so bili izdelani prvi načrti za regulacijo, s katero bi bilo mogoče rešiti okoli 7000 ha rodovitne zemlje. Poplave v srednjem toku Drave povzročajo vsako leto veliko škodo, razen tega pa odnaša Drava cele komplekse rodovitne zemlje.
Sedaj se bliža regulacijski načrt svoji izvršitvi. Dela bodo izvedena v več etapah, pričela pa se bodo na najbolj občutljivih mestih: pri Št. Janžu na Dravskem polju, pri Ptuju in Borlu. Stroški v prvih treh letih so preračunani na 7,420.000 din, v naslednjih treh letih pa na okoli 10,000.000 din. V šestih letih bo tako dovršena prva etapa regulacijskih del, po načrtu bodo pričeli pri Št-Janžu in Ptuju, šele nato pride na vrsto odsek Drave pri Borlu. 'Dela v prvi etapi so že oddana stavbeni tvrdki inž. Pretnar iz Ljubljane, regulacija dravske struge pri Borlu pa bo šele razpisana.
V	celoti predvideva regulacijski preračun srednjega teka reke Drave okoli 97 in pol milijona dinarjev. Za -kritje stroškov v prvi etapi bo vzetih 13 milijonov dinarjev iz štirimMijar-dnega posojila
za javna dela, ostanek pa bo prispevala deloma banska uprava, deloma pa prizadete občine.
Rešitev problema regulacije srednjega dela Drave pa ni pozdraviti samo radi tega, ker se bo tako zajezila vsakoletna ogromna škoda na narodnem premoženju, temveč tudi zato, ker bodo velikopotezna dela nudila stotinam in stotinam domačih delovnih moči zaposlitev in kruh
ter bodo prijetno odjeknila tudi v socialnem in gospodarskem pogledu. Poudariti pa je treba navsezadnje tudi nacionalno stran. Stotine delavcev bodo ostale doma, mesto da gredo na sezonsko delo v tujino ter bodo še bolj vzljubile zemljo, ki jim daje zaslužka in eksistenco, ki sta osnovni jamstvi ljubezni do naroda in države.
Vinarski kongres v Lendavi
Vinarski kongres združen z rednim občnim zborom Vinarskega društva bo letos v Dolnji Lendavi, in sicer občni zbor v soboto, 18. maja, ob 20., kongres pa v nedeljo, 19. maja, ob 10. uri dop. Na kongresu -bodo razpravljali vinogradniki o zelo važnih vinarskih vprašanjih: o selekcijskih krožkih ter o pogojih za pravilno kletarstvo. Istočasno priredi Vinarska podružnica v Dolnji Lendavi vinsko poskušnjo in vinski sejem, na katerem se bodo krhko vinogradniki in vinski trgovci prepričali, da pridelujejo vinogradniki lendavskih goric prav dobro vinsko kapljico, V nedeljo popoldne pa si bodo vinogradniki ogledali del lendavskih goric,
kamor bodo napravili peš izlet.
Slovenski vinogradnik se nahaja danes v težkem položaju. Visoki pridelovalni stroški, slabe prodajne možnosti in velika bremena delajo vinogradništvo čim dalje bolj nerentabilno. Zaradi tega bo v korist našega vinarstva, da se bo -letošnjih prireditev v Lendavi udeležilo čim več vinogradnikov. Pa tudi dolžnost je vsakega vinogradnika, da se udeleži vinarskega kongresa, da bomo vinogradniki skupno manifestirali za svoje zahteve. Obenem bodo imeli priliko vinogradniki spoznati lepe -lendavske gorice m ta-mošnje vinogradniške razmere, ki jih še na splošno ne poznamo.
miter
Zborovanje učiteljstva meščanskih šol
V	Celju se je vršilo zborovanje me-ščanskošolskega hčiteljstva. Zborovanje je vodil društveni predsednik ravnatelj Fakin z Viča, udeležilo se ga je 100 članov. Na zborovanju je imel ravnatelj Hergouth zanimivo predavanje, v katerem je podal nekaj smernic za reformo sedanje meščanske šole. Med drugim je zahteval, naj se zviša število tedenskih ur v slovenščini na 6 ur. V mešč. šolo naj bi vstopali učenci iz 5. razreda ljudske šole. Izobrazba na mešč. šoli naj bo globlja, kot jo mora dati višja ljudska šola, a bolj praktična, kot jo daje gimnazija. Predavatelj je izrazil tudi mnenje,
naj bi se v reformirani mešč. šoli uvedel normalni in maksimalni učni načrt. Predavatelj je poudarjal tudi nujnost lastne kritike. Društveni predsednik je poročal o društvenem delovanju po zadnjem zborovanju. Po predsednikovem poročilu je zbor pozdravil zastopnik banske uprave, banski svetnik prof. Pianina. Nato so sledila še poročila ostalih društvenih funkcionarjev. Letošnji društveni kongres bo najbrže v Novem Sadu. Zbor je h koncu; še sklenil, da se bo društvo z vsemi| močmi zavzelo, da se ukinejo izpiti za' absolvente mešč. šol pri prestopu na strokovne šole.
Akcija prevajanega sleparja
Te dni sta prejeli hvdki Hladin in Hof-bauer v Celju dve naročilnici, opremljeni s- štampiljko prodajne in nabavne zadruge delavcev in nameščencev v Nazarjih. Pri tvrdki Hladin je bilo naročeno 13 metrov boljšega sukna, vrednega 2600 din, pri tvrdki Hofbauer pa 60 kvadratov usnja, vrednega 1-200 din. V ponedeljek je
dobila tvrdka Mislej v Celju naročilo za; 24 boljših srajc v vrednosti 2400 dinNaj naročilnicah je bilo navedeno, naj tvrdke] izročijo blago v trgovini čuk v Prešernovi ulici, kjer ga bo drugi dan dvignilj tvrdkjn šofer iz Nazarij. V ponedeljek je' prišel v trgovino Hladin slučajno poslovodja zadruge iz Nazarja in opazil na»mi-
Pfilf
Mladina hoče biti enotna
Na ptujski gimnaziji je bil včeraj po- zora. Odbor je sklenil poslati slovenski*
poldne ustanovni občni zbor meddruštvenega odbora, ki je položil temelj skupnosti slovenske srednješolske mladine na ptujski gimnaziji. O velikem pomenu te zedinjenosti je spregovorila vrsta dijakov in še dva profesorja. Sedmo-šolec Alič je otvoril zborovanje, nakar je prikazal škodljivost medsebojnih sporov in se zavzemal, da je treba predvsem napeti vse sile za ustvaritev trdne skupnosti, nikakor pa ne pomeni taka skupnost izdajstvo svetovnega nazora. Sedmo-šolec Majcen je orisal narodnostni razvoj Slovencev in škodljivost nasprotij dveh taborov. Govoril je tudi o današnjem položaju. Osmošolec Ivanšek je govoril o mladini, njenih dolžnostih in pravicah. Obsodil je ono moderno mladino, ki sc ravna po tako zvanih šlager-iih in postavil za vzgled ono delavno mladino, ki si prizadeva koristiti skupnosti vse mladine. Sedmošolec Vošnjak je govoril o pogledu mladine na svetovni Položaj in njenih zahtevah, o enakopravnosti in popolni slogi mladine, o potrebi, da stopi srednješolska mladina med narod in da naveže stike s kmetsko in delavsko mladino. Profesor Šifrer je pozdravil zedinjenje mladine, ki se je sprožilo najprej prav v Ptuju kot obmejnem mestu. Profesor. J a r c je obsojal vse strankarstvo in imenoval narodne zločince tiste, ki bi hoteli zlorabiti to skupnost ali pa jo razrahljati in razbiti. Nato so se vršile volitve. Izvoljeni odbor je sestavljen iz vseh skupin svetovnega na-
javnosti spomenico. Orisali sl je svoje ct lje, predvsem o počitniškem taboru. Meddruštveni odbor so podprla denarno vsa dijaška društva. Dr. Trstenjaku, profesorju v Mariboru, ki je s svojim predavanjem o nacionalni vzgoji mladine dal povod ptujski srednješolski mladini za zedinjenje, so odposlali pozdrave. Zborovanje, ki je vse navdušilo, se je končalo s »Hej Slovani«.
Hvalevreden nastop ptujske srednješolske mladine in njen zdrav pogled na svet toplo pozdravljamo.
p O cenah mesa. Kralj, banska uprava je ix) delnem pristanku odbora za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije pri mestnem [»glavarstvu in po odobrenju uradnih izvedencev določila ptujskim mesarjem naslednje cene: goveje meso I. sprednji del 13, zadnji 15 din, II. vrsto sprednji del 10, zadnji 12 din; slanina 16 do 18 din; telečje s priklado 12—14 din, pleča brez priklado 18 din. Zvišanje cen utemeljujejo z zvišanjem cen klavni živini. Na predzadnjem živinskem sejmu v Ptuju je imelo govedo povprečno ceno 3'73 din za kg m na zadnjem' 7. maja 6 [din za kg.
p Iz živinskega sejma. V torek, 7.maja je bilo prignanih na sejem 518 komadov, od katerih je bilo prodanih 275 kom. Voli so bili jk) 5'25—8 din; krave 3'50—7'5Q din; biki 4‘25—7 din ;lelice 4’25—7 din in teleta po 7 din. V sredo, 8. maja je bilo pripeljanih na sejem .'109 kom. svinj, od katerih jo bilo prodanih 133 kom. Debele so bile po 10—11 din, pršutarji po 9—!)’75 din in plemenske po 7—9'80 din.
p Repriza preložena. Repriza ,,Martina Krpana”, ki je nameravala biti danes, jo iz nepredvidmh ovir preložena za 1 teden.
zi naročilnico. Ugotovil je takoj, da je! naročilnica potvorjena. Zadevo so javili policiji. Tvrdka Hladin je poslala v čukovo trgovino zavitek s starim papirjem. Dogovorili so se, da bodo storilcu nastavili past. V torek je prišel v trgovino čuk po zavitke neki mlajši moški. Poklicani stražnik je tega moškega aretiral. Ugotovili so, da je to 20!etni Oton M. iz Maribora. Fant je povedal, da ga je poslal po ziavitke bivši trgovec Ignac ž. iz šmarske okolice, ki ga čaka pred hotelom »Posta«. Tam je policija res tega trgovca aretirala. Bil je izročen sodišču.
ODGODENA DELOŽACIJA
Včeraj ob 9. dopoldne bi morate bittiz poslopja Delavske zbornice v Razlagovi julioi detežirane socialistične delavske in kulturne organizacije. Pred deložacijo pa se je med oblastjo in zastopniki delavstva dosegel sporazum iti tako je 'deložacija teh organizacij odgodena za nedoločen čas.
e. Smrtna kosa. Na Cesti na grad 30 je tumna 79 letna zasebnica Marija Ojsteršek, na Cesti na Dobravo 83 letna zasebnica Ivanka Verlič, na Zg. Hudinji 12 pa posestnikov sinček Konrad Golihleb.
c Pri požaru v Prešernovi ulici je zgorelo 50 kg slanine.
c Avtomobilska nesreča pred okrožnim sodiščem. Avtoprevoznik Dolinšek iz Šoštanju je 12. marca pri Sf, Andražu povozil 13 letnega šolarja Pečnika, ko se je slednji vračal iz šole. Fant je dobil težke telesne poškodbe in še do danes ni okreval. Dolinška je okrožno sodišče v Celju obsodilo na 2 mesca zapora, v plačilo bolniških’ stroškov, ponesrečenemu Pečniku pa mora plačati za bolečine 10.000 dinarjev.
c Iz celjske postaje odpeljejo dnevno 1» 15 do 20 vagonov lesa. Večina lesa gre v Francijo, nekaj pa tudi na Madžarsko, v Nemčijo in Italijo. Vagon mehkega lesa
Znoienie rok in nog
je zelo neugodna stvar posebno poleti. Da se izognete tej neugodnosti, vzemite 1 stekleničko vode in 1 škatlo praška proti znojenju nog in rok. — Izdeluje lekarna Mr. L. GAYER, ZAGREB, Iliča 79.
Binkošti v Savinjskih planinah
O binkoštih bodo odprte in oskrbovane Vse planinske koče v Savinjskih planinah, tako Kocbekov dom na Korošici, Frišau-lov dom na Okrešlju, Piskernikovo zavetišče in Aleksandrov dom v Logarski do^ lini, pa tudi vse ostale koče v območja Kamniških planin. Na Korošici in Okrešlju je še mnogo snega za smučanje. Poj na Korošico vodi iz Kamnika preko Pre-sedljaja, z druge strani pa iz Luč v Savinjski dolini. Na binkoštni ponedeljek bo na Okrešlju smučarska tekma v slalomu v priredbi Savinjske podružnice SPD, Okrešelj bodo o praznikih obiskali zimski športniki iz Maribora, Celja, Ljubljane in z Jesenic, ki nameravajo sodelovati pri smučarski tekmi. Najlažji dostop na Okrešelj je skozi Logarsko dolino, kamor bodo o praznikih vozHi tudi redni avtobusi iz Ljubljane (odhod vsak dan ob 15.40 iz Tavčarjeve ulice) in iz Celja (odhod vsak 'dan ob 16.i0 izpred kolodvora). V slučaju zboljšanja vremena & letošnji binkoštni izletniški promet prav živahen.
stane 20.000 din. Za izvoz lesa je pričelo v Celju že primanjkovati vagonov.
c Vsi rezervni častniki in vojaški uradniki celjskega vojnega okrožja naj javijo JROIR v Celju do 15. maja,
pododboru U
če pristopijo kot člani, ozir. na vzrok, zakaj no pristopijo. Pododbor nujno rabi tc podatke za poročilo.
c Avtomobil je včeraj popoldne povozil neko žensko pred lekarno ,,Pri Orlu“ ria davnem trgu. Dobila jc lažje poškodbe.
c Nesreča v gozda. 45 Ietnega preužitkar-tja Jožefa Hrastnika od Sv. Petna pri Laškem je v gozdu pri podiranju drevja udarila bukev in mu zlomila levo nogo.
c Pretep na preži. 32 letnega nos .som Jakoba škorca od Sv. Petra na Medvedovem selu je nekdo na preži udaril sokolom in mu zlomil čeljust.
c Nesreča pri padcu. 13 letni sin kroteča Rafael Remsko iz Ljubnega je padel 2 metra globoko z brvi v potok. Eri pad$n se jc potolkel po glavi in si polomil roke,
o Gasilska zajednfca dravske banovine
v Ljubljani poziva vse tov. gasilske žuj* in čete, da čim intenzivneje sodelujejo tudi letos juri organizaciji in izvedbi paro-tituberkuloznega tedna v'dneh od 19. do 25. maja.
o Jadralno letalska skupina Aero-fefuba
v Ljutomeru bo priredila 12. in 13. t. m, razstavo Aevo-modeknr v meščanski šoli. Razstavljenih bo 40—30 modelov letal, katera so zgradili agilni člani Aero-ktobaj, ki se z neumorno delavnostjo in masM-vestjo vedno .vidneje uveljavlja na tSh Polju.	__________
n Kongres Zveze gostinskih združenj se
je pričel v Banja Luki. Prisotni so delegati iz cele države, n Zdravilišče za obolele železničarje, ki
bo stalo okoli 5 milijonov dinarjev, bodo zgradili po zatrdilu prometnega ministra g .Bešliča na Vencu na Fruški gori.
Prod odkritjem spomenika
prvim prekmurskim književnikom
Akcija soboškega Meddruštvenega odbora za postavitev spomenika prvim prekmurskim književnikom in buditeljem, tki se je v zadnjem času močno poživila, je končno privedla do zaželenega rezultata. Spomenik — katerega izdelava je terjala od domačega kamnoseškega podjetja F. Močnika mnogo več časa kot se je sprva predvidevate — je zdaj že namreč izgotovljen in postavljen na d«» ločeno mesto ob lepo urejenem spoAro* jališču proti gradu. Predstavlja pa — po osnutku domačina, arh. Fr. Novaka zaprto in pokonci stoječo starinsko 'knjigo, v katero je na eni strani vklesano posvetite, na drugi pa neikaj citatov iz del Temlina, obeh Kuzmičev in Ivano-caja.
Ker bo tudi prostor okoli spomenika urejen v najkrajšem času, je Meddruštveni odbor sklenil, da bo odkritje predvidoma 2. junija t. 1. Kot uvod v to nad vse pomembno kulturno svečanost pa bo na predvečer tega d ie pod okriljem MO
slavnostna predstava Linhartovega »Ta veselega dne« v režiji prof. Potokarja. — Za spomenik, ki bo stal ca. 18.000 din, so doslej darovali mnogi Sobočani, tako J. Benko (500 din), F. Hartner, I. Hahn m Kr. Hirschl (300 din), Šiftar K., dr. L. Vadnal, P. Hahn, F. Kuhar (200 din), V. Arvai, B. Berger in J. Nadai (150 din), F. Bajlec, Š. Heklič, J. Ponebšek, J. Cvetic, J. Vojkovič, A. Faflik, J. Kocmur, V. Jezovšek, dr. N. Ptoter, dr. F. Fleck, dr. T. Brumen, E.. štfvar in T. KardoŠ (100 din) itd. Zbrana denarna sredstva pa še zdaleč ne zadostujejo za kritje vseh stroškov, zato je želeti, da v »spomeniški sklad« prispevajo še po svojih močeh' ne samo ostali Sobočani in Prekmurci, temveč tudi drugi zavedni Slovenci. Na ta način bo znatno podprto delo in prizadevanje MO, katerega končna bilanca naj p* vsebuje samo vidno postavko o postavitvi spomenika, ampak še mnogo, mnog* več.
Maribor
Poletni vozni red avtobusnega prometa
V soboto, 11. t. m., se začne pri Avtobusnem prometu Mestnih podjetij Maribor poletni vozni red. Spremembe napram sedaj veljavnemu zimskemu voznemu redu so sledeče:
Proga kolodvor—Glavni trg—vojašnica kralja Petra—Delavska ulica—Bet-navska cesta: Vožnja je podaljšana zvečer vsak dan še z vozom ob 20.30 z glavnega kolodvora v smeri Glavni trg, tako da pride zadnji voz na kolodvor ob 21. V vsem ostalem je vozni red nespremenjen in ostane dotlej, dokler ne bodo obratovali na tej progi novi avtobusi.
Proga Pobrežje: Avtobusi vozijo sedaj 4 krat dnevno samo do Vrazove ulice na Pobrežju in ne do Device Marije v Brezju. Vodstvo mestnega avtobusnega prometa je bilo prisiljeno ukiniti vožnje do Device Marije v Brezju radi izredno slabega prometa in da varčuje z gorivom.
Proga Maribor—Tezno; Dnevno sta vstavljeni novi vožnji ob 18.40 in ob sobotah, nedeljah in cerkvenih praznikih ob 19.52 z Glavnega trga. V ostalem je vozni red nespremenjen.
Avtobusne vožnje na Mariborski otok so letos urejene tako, da vozijo na otok, t. j. do odcepa na otok in nazaj v mesto dnevno ob vsakem vremenu avtobusi trikrat dnevno, in sicer ob 9„ 13. in ob 18. z Glavnega trga. Od odcepa na Mariborski otok nazaj v mesto pa ob 9.20, 13.20
in 18.20. V ostalem vozijo avtobusi na otok po voznem redu in po potrebi.
Proga Maribor—Slovenska Bistrica: Ob nedeljah in cerkvenih praznikih je pri vožnji ob 18.30 z Glavnega trga v Mariboru sprememba v tem, da vozi ta avtobus samo do Zg. Polskave, od koder se takoj vrne v Maribor ob 19.10. V Slovensko Bistrico je uvedena ob nedeljah in cerkvenih praznikih nova večerna vožnja z odhodom ob 21.30 z Glavnega trga.
Proga Maribor—Ptuj ima to spremembo pri vožnjah z jutranjim avtobusom, da odhaja avtobus, tako iz Maribora, kakor iz Ptuja 10 minut prej ko sedaj, t. j. iz Maribora ob 6.35 in iz Ptuja ob 6.25.
Proga Maribor—Selnica: Vožnja ob nedeljah in cerkvenih praznikih zvečer je sedaj ob 18.30 z Glavnega trga.
Proga Maribor—Sv. Martin: Ob nedeljah in praznikih odhaja avtobus zvečer
ob 19. z Glavnega trga.
Proga Maribor—Radvanje—Pekre— Limbuš: Ob nedeljah in cerkvenih praznikih je uvedena nova vožnja ob 10. dopoldne in ob 20. zvečer, obakrat z odhodom avtobusa z Glavnega trga.
Proga Maribor—Pohorje—Sv. Areh: Avtobus vozi vsako nedeljo in cerkveni praznik in sicer ob vsakem vremenu z Glavnega trga v Mariboru ob 6.30 in ob 17.30 in sicer do odcepa pod Sv. Are-hom. Od odcepa pod Sv. Arehorn se vrača avtobus vsako nedeljo in vsak cerkveni praznik v Maribor ob vsakem vremenu ob 7.50 zjutraj in ob 18.50 zvečer. Za oba binkoštna praznika bo že vozil avtobus po prej omenjenem voznem redu in torej ni treba nobenih prijav za vožnje na Pohorje.
Na vseh ostalih progah in pri vseh ostalih voznih časih, ki niso posebej omenjeni, ni nobenih sprememb.
Gledališka uprava brez strehe
Pri razširjenju Narodnega gledališča so prišli že tako daleč, da ne morejo več nazaj, marveč le še  naprej. Upravniško
poslopje je že brez stare strehe, ki se je morala umakniti za nadzidavo v višini enega nadstropja. Tudi zveza tega poslopja z glavnim gledališkim poslopjem je že pripravljena tako, da pride dose-
danji dvoriščni vhod iz Slovenske ulice pod — streho. Delo pod vodstvom mestnega gradbenega urada gre kljub zelo neugodnemu vremenu svojo pot naprej. Nemoteno vztrajajo pri svojem delu vkljub ropotu in prodirajoči mokroti vsi, ki so v tem poslopju zaposleni.
Deset let je izžemal ljudi
Mali kazenski senat v Mariboru je razpravljal o nenavadnih podvigih pre-vejanega poklicnega sleparja. Na zatožni klopi je sedel 351etni mesar Jožef Eferl s Pobrežja, ki je preživel že večletno robijo v ječi. Čim je bil na svobodi, je
tabilnega zastopstva« jamčil za obtoženca v neki trgovini. Račun za kupljeno blago je moral plačati seveda advokat. Če ni šlo zlepa je pričel Eferl izsiljevati. Grozil je na ta ali oni način samo da je prišel do cilja. Eferl se je zadnjih 10 let
1,038.005, na potovalne podpore pa din 7164. Kvalificirani delavci so dobiili lani največ brezposelnih podpor, in sicer din 586.883, delavci s podeželja, tako zvani sezonski delavci pa so .prejeli 243.293 din. Nekvalificirani delavci so dobili od tukajšnje Borze dela 156.808 din, nezaposleni zasebni uradniki pa 27.185 din.
samokresi v roki napadla kmeta, ki je prodal vino. Hlapec Verbuš Mihael se je tako prestrašil ,da je pognal konja in še sam stekel za njim. O skrivnostnem napadu se vršijo poizvedbe.
m Neki motociklist je na Grajskem trgu povozil 32 letnega delavca Djura Delača ter ga težko [»škodoval. Tudi motociklist je odnesel precej poškodb.
m Plaz kamenja z Meljskega hriba je po zadnjem nalivu zasul cesto proti Sv. Petru. Prometno oviro so kmalu odstranili.-m V dneh, bi so posvečeni ideji materinstva, darujte obutev, obleko in perilo za revno deco. Naj ne bo družine, ki se ne bi odzvala prošnji Zenskega društva. Pripravite zavitke, da bo šlo zbiranje hitro od rok. Z zbiranjem se bo začelo v torek, 14. t. m. zjutraj. — Zensko društvo.
m Vlomna tatvina. V stanovanje posestnice Eme Zorko v Košakih štev. 5 se je splazil neznani vlomilec in ukradel precej obleke ter raznega perila.
m Veliko kanto mleka je nekdo ukradel iz veže v Slovenski ulici 13 hlapcu Maksu Marklu z Gačnika.
m Napad na Kušld cesti. Zgodaj zjutraj so našli na Ruški cesti pred hišo štev. 49 vsega krvavega in nezavestnega upokojenega železničarja Ivana Korošca. Poleg njega je ležal okrvavljen žepni nož. Mož je imel na temenu veliko zevajočo rano,. Stražnik je takoj poklical rešilni oddelek, ki je napadenega železničarja prepeljal V bolnišnico.
m Tat je vrnil kolo, ki ga je iz veže gimnazijskega poslopja na Jugoslovanskem trgu ukradel dijaku Ivanu Žnidariču. Ukradeno kolo je postavil na prejšnje mesta,
m Kolesi sta bili ukradeni dijaku Ivanu' Žnidaršiču iz Studencev in delavcu Alojziju Lorbeku iz Peker.
m Ifolarskemu mojstru Slavku Krabo-1 nji je neznani dolgoprstnež odnesel z dvo-' riŠča na Tržaški cesti več desk in ga oškodoval za okoli 1000 dinarjev.
m Z doma je pobegnil 45 letni Anton Klemenčič, stanujoč v Pristaniški ul. 2. Ker je možakar slaboumen, se domači boje, da bi se mu kaj ne zgodilo, ter prosijo vsakogar, ki bi o izginulem kaj vedel, naj jim čimprej sporoči.
* „Jadran-Nanos“ vabi vse v Maribora bivajoče siromašne primorske matere, da se javijo pri blagajniku Akcijskega odbora g. Francu Žiberni, Trstenjakova 4/II. v prihodnjih dneh od pol 1. do 2. pop.
&
RirmansKa
URAR IN JUVELIR
Pro«fa|a tudi na obroke brez pribitka I
v največji izbiri in po najnižjih cenah
M. 3LGERJEV SIN
ŠvicarsUe uref Zlatnina i
MARIBOR, GOSPOSKA 25
pričel spet slepariti. Svoje žrtve je izbiral med trgovci, posestniki, podjetniki, in advokati, ki so mu tudi nasedli. Ker se je Eferl predstavljal zdaj za veleposestnika, zdaj za veletrgovca, pa zopet za sorodnika kakšne ugledne osebe, je imel pri sleparskih podvigih precej sreče. Neki mariborski advokat je na račun »ren-
preživljal izključno s sleparstvom in je bil že 13krat predkaznovan. Končno so sleparju le prišli na sled in ga postavili pred sodnike. Večino goljufij je priznal. Sodniki so Eferla obsodili na 3 leta in 6 mesecev težke ječe m na izgubo častnih pravic za dobo 5 let.
GLEDALIŠKA PREDSTAVA III. UMETNOSTNEGA TEDNA
Za zaključek letošnjega III. Umetnostnega tedna bo v našem mariborskem gledališču krstna predstava najnovejše komedije Rudolfa Golouha »Krisalida«. Delo je napisano v stilu stare comedie deli arte in ima globoko simbolično vsebino. Krstno predstavo pripravlja režiser g. Jože Kovič, nastopilo pa bo veliko število čla-hov našega ansambla. Po predstavi bo družabni večer, na katerem bodo razdeljene nagrade domačim umetnikom vseh področij za najboljša nova dela, odnosno
za dosedanje umetniške ustvaritve. Na družabni večer je vabljena tudi vsa javnost. III. Umetnostni teden se bo pričel v soboto od 20. uri v Unionu z otvoritvijo likovne razstave. Druga prireditev bo v sredo 15. t. m. recitacijski večer hrvatskih književnikov v gledališču, tretja pa koncert mariborskega tria v petek 17. t. m. v dvorani Zadružne gospodarske banke.
NAD MILIJON DINARJEV ZA BREZPOSELNE V MARIBORU
Preteklo leto je Borza dela v Mariboru razdelila med nezaposlene 1,045.169 din, od česar odpade na redne podpore din
v
Se Aoms
r.AAnite
za veliko binkoštno številko „Večemika“! - Le izjemoma sprejemamo še do jutri, 11. t. m., do 9. ure dopoldne!
NAGRAJENI OSNUTKI LEPAKOV ZA IX. MARIBORSKI TEDEN
Letošnjega natečaja za predložitev osnutkov za lepak IX. Mariborskega tedna se je udeležilo 42 konkurentov.
I.	nagrada v znesku din 2000.— je bila priznana Mariborčanu Krajncu Mi-
ZA BIRMO..!
Vas vljudno vabi
FOTO .PELIKAN^
Gosposka ulica 23 — Sp. Štajerska posojilnica
lovanu, dijaku VHI. razr. realne ghnn. v Mariboru.
II. nagrada v znesku din 1000 tudi Mariborčanu Tošu Primožiču za osnutek pod geslom »Semenj«.
III. nagrada din 500 lepaku pod geslom »Klicar«, delu reklamnega slikarja-Ivana Romiha iz Ljubljane im
IV. nagrada din 300 osnutku, ki ga je izdelal g. Milivoj Humek iz Zagreba.
Vsi predloženi osnutki so na ogled občinstvu še danes od 15. do 18. ure.
ra Požar v Radvanju. V sredo je zgorela domačija posestnika Franca Grajia v Radvanju. Gasilci so s takojšno pomočjo preprečili večjo katastrofo.
m Dovoljeno zvišanje cen. Banska uprava je odobrila tvrdki H. Vielhaber v Mariboru, da sme prodajati krušno moko št. 2 po din 4’—, št. 5 po din 3*80 in št 6 po 3‘60 za 1 kg, z vrečami brutto za netto pri prodaji na debelo. Ista tvrdka sme prodajati bučno olje v sodih po 20.50 din in v kantah po 2075 din za 1 kg pri prodaji na debelo.
m Dovoljenje za uvoz bombažnega in volnenega prediva. Narodna banka izdaja dovoljenja za uvoz bombažnega in volnenega prediva v drugem četrtletju toga leta na osnovi predloženih podatkov o skupnem uvozu tega prediva iz vseh klirinških in neklirinškin držav v letu 1939, in sicer 35 odst. vrednosti vsega uvoza v omenjenem letu. Za prvo polletje se izdajajo dovoljenja za uvoz bombažnega in volnenega prediva 60 odst. vrednosti skupnega uvoza prediva iz leta 1939.
m Konj brez gospodarja je pridrvel ponoči v Strossmayerjevo ulico. Kmalu za njim je pritekel hlapec gostilničaria Flisa s Teznega in povedal, da je šel v Ja-reaino po vino. Tam, sta dva Ufigomca s
* Propagandne razglednice „Zleta Mariborske Sokolske župe“ se dobijo v trgovini „01impya“, Tvrševa ulica, Avtomatski bife, Slovenska ulica, Tiskovna zadruga, Aleksandrova c. 13, teL 25-45 in Kolodvorska prodajalna časopisov na kolodvoru. Kupujte propagandne razglednice „Zleta Mariboske Sokolske župe“.
m Nočna lekarniška služba od 4. do
vključno 10. t m.: Lekarna pri Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel, 28-12; lekarna pri Angelo varbu, Aleksandrova c. 33, tel. 22-13.________________________________
Kino
* Esplanade fcfno. Binkošlni spored: Najnovejši Harry Piel film „Arena smrti • Harry Piel in nešteto dresiranih živali iz* vajajo vratolomne akrobacije.
* Grajski kino. Danes veliki dramatski film po znamenitem romanu Cronin A. J-„CitaueIa“.
* Kino Union. Do vključno torka „Bfo* kada“ prekrasen film o spijonaži in državljanski vojni. V glavnih vlogah MadelahrO Čaroll, Henry. Fonda in Vladimir Sokolov.
Mmrlbonko glodmUHo
Petek, 10. maja: Zaprto.
Sobota, 11. maja, ob 20.: .JBovarstob ljubezen". Znižane cene, V korist Zdro&-nja gledaliških igralcev.
Nedeljo, 12. maja, ob 14. in 16.: „V kra* Ijeslvu palčkov". Prireditev ženskega krož* ka Jadran-Nanos. — Ob 20.: »Cigan bir-ron". Znižane cene,
Petek, II. maja Ljubljana: 18. ženska ura; 1830 silite iz narave; 18.40 francoščina ;19. poročila;
za' ples. - Beograd: 18.20 lahka glasba; 20. vokalni koncert; 22. koncert na orglah.
— Sofija: 18.15 narodna glasba; 19. konj cert; 19.50 Čajkovskega opera »Evgenij Onjegin". — Praga: 19.«) radio roman »Ramena roža"; 21.35 plesna glasba; 22. delk čeških skladateljev. — I^mdon: 21.35 koncert za vojake, 22. pesta; spored; 23.36 plesna glasba .—	*9- laz^’ 21.45 komorna glasba; 22.45 komorna gl
— Strasbourg: 20.30 Laloieva opera „Le m d’Ys". — Milano: 17.15 lahka glasba; 21 .zabavni koncert; 22.15 odlomki iz operet — Budimpešta:	1930 prenos iz opere. -7 Dunaj: 20. simf. koncert. — Beromitaister: 21.25 odlomki iz ojperet.
Zanimivosti
Kariera barona Totha, graditelja dardanelskih utrdb
Madžarski izgnanec, ki je reorganiziral turško vojsko in njeno vojno industrijo
V	zvezi z zapletljaji v Sredozemskem morju prihaja vprašanje Dardanel spet v ospredje. Ob tej priliki poročajo madžarski listi, kako je sredi 18. stoletja Madžar, baron Toth utrdil Dardanele in Bospor.
Toth je bil za tedanjo dobo glasovit strateg. Njegov oče,-Andrej Toth je zapustil s Franom Rakoczijem II. Madžarsko ter dospel po izgnanstvu na Poljskem in Turškem v Francijo. Ludovik XIV. ga je za zasluge na diplomatskem in vojaškem polju imenoval za generala ter mu podelil naslov barona.
Njegov sin, baron Fran Toth se je tudi posvetil vojaški karieri. Ko je njegov tast, grol Vergennes odpotoval kot poslanik Francije v Turčijo, ga je Toth spremljal. Tu je ostal osem let, nato se je vrnil v Francijo, od tod pa je odšel za konzula na tatarski dvor v Bagčiseraj. Po izbruhu rusko-turške vojne se je Toth vrnil v Carigrad. V hudi stiski pred Rusi so Turki zaprosili Francoze, naj jim utrde Dardanele. Rusko ladjevje je 1770 porazilo Turke. Sultan Mustafa III. je poveril Totha z utrdbenimi deli. Baron je pregledal stare utrdbe ob obali in ugotovil, da je 30 stopinj visoko zidovje tako slabo, da bi se ob prvih strelih ruskih topov zrušilo na Turke.
Toth je postavil pred vhodom v Dardanele dve vojni ladji s topovi. Na obali so bile postavljene tri baterije, ena na azijski, dve na evropski strani. Gradnja novih utrdb je bila naglo dovršena. Razpostavili so ob ožini 30.000 Turkov. Vojska je pa bila tako nedisciplinirana, da je moral baron Toth zaradi bega prestaviti evropske Turke na azijski, azijske Turke pa na evropski breg Dardanel. Turki so bili ponoči v takšnem strahu pred sovražnikom, da je dal Toth vso noč streljati s topovi na navideznega nasprotnika, samo da jih je pomiril.
Po utrdbah v Dardanelah je zgradil Toth tudi okope okrog Carigrada. Prepričal je sultana, da mora reformirati topništvo. V Kiathani se je odprla top-ničarska šola z blizu 50 topovi. Toth je zgradil celo vrsto vojaških mostov ter preuredil ulivalnico za topove v Carigradu. Tu so izdelavah na začudenje Turkov naj večje topove, pa bombe in možnarje. Bombe so preizkusili v navzočnosti sultana. Uspeh je bil tako velik, da je Mustafa bogato nagradil barona.
Toth je organiziral nove topničarske oddelke, učil vojake uporabljati bajonete in organizirati v turški vojski dotlej ne-
znano stražniško službo. V Bosporu so postavili še dve močni utrdbi. Sultan je dal baronu v vzgojo svojega sina Seli-ma, Ludvik XV. mu je pa podelil naslov brigadnega generala.
Baron Toth še ni miroval. Razpravljal je s sultanom o gradnji kanala med Rdečim in Sredozemskim morjem. Zgodnja smrt Mustafe je načrt preprečila. — Toth je še postavil v Carigrajskem ar-
zenalu šolo za matematiko, ki je prešla v službo turške mornarice. Med prvimi učenci so bili marsikateri 601etniki. Nato se je Tot vrnil v Francijo, kjer ga je Ludvik XVI. imenoval za nadinspektorja severnoafriških in levantskih luk. Ko se je vrnil z inšpekcije, je dobil od vojne mornarice dosmrtno rento. Ob izbruhu revolucije je moral baron pobegniti. 1792 je dospel na Dunaj, leto kasneje pa na Madžarsko, kjer je tudi umrl.
Angleško darilo tibetanskemu Dalaj Lami
Londonske »Times« poročajo, da so odposlanci Velike Britanije na nedavnem ustoličenju Dalaj Lame izročili nekaj zanimivih darov. Novi Dalaj Lama je prav za prav še dete, dobil je za dar majhen avtomobil s pedali, uro s ptico, ki s petjem najavlja ure in lep glasbeni instrument. List piše, da so se »dvorjani« Lame razveselili takšnih darov, čeprav ima visoki dostojanstvenik veliko odgovornost, je vendaV še otrok. In ti se radi po svoje za-
bavajo.
Nekdaj je poslal japonski cesar kitajskemu vladarju - otroku umetnega slavca z diamanton, rubini in safiri. Igračo so navili, ptica je dvigala in spuščala svoj zlati in srebrni rep, nato pa odpela nekaj valčkov. Pravijo, da je ta umetni slavček lahko pel 33krat zaporedoma. Ležal je na srebrni preprogi zraven postelje kitajskega cesarja, ki je kot otrok zelo vzljubil to igračo.
Za in proti gradnji betonskih ladij
Londonski »Journal of Shipping« javlja, da je angleška admiraliteta sklenila, zgraditi nekaj manjših železobetonskih ladij. Znova naj bi se preizkusilo, če so takšne ladje, »parniki iz kamna«, uporabni za sedanji čas. V vojni 1914—1918 so jih preizkusili v Ameriki, kjer jih še danes precej leži v pristaniščih. Železo-beton naj bi nadomestil jeklo, ki se lahko
uporabi za vojno industrijo. Angleški vladni kontrolor za ladjedelnice, sir James Linlithgow se zanima za to gradnjo. Odkar se je začela vojna, se gotova propaganda stalno zavzema za žele-zobetonske ladje ter naglašajo, da so s temi v svetovni vojni dosegli lepe uspehe. Betonske ladje imajo to prednost, da ne prepuščajo vode in ne privlačijo min.
Na Dunaju je ostalo še 60.000 Židov
Akcija proti Židom v Avstriji je v zadnjih mesecih zastala. V Berlinu so mnenja, da je večji del Židov že zapustil Dunaj. Del, ki je še ostal, nima vidnih položajev, zato ne more vplivati na duh Nemcev.
V	gospodarskem življenju Dunaja je
prej sodelovalo 250.000 Židov. Zdaj jih je ostalo še 60.000. Akcija čiščenja na rasistični osnovi se bo nadaljevala, tako da bodo odstranili iz stare avstrijske prestolnice še zadnje ostanke Ahasverovih potomcev.
■v
Ce kapitan izgubi orientacijo
Ko je slavna kraljica Viktorija slavila 50. rojstni dan, je tudi perzijski šah poslal v Anglijo veliko bojno ladjo, da pozdravi kraljico. Brod je zapustil perzijski zaliv in krenil v Evropo. Med potjo je poveljnik ladje izgubil orientacijo. Nikakor se ni mogel znajti, bilo ga je sram, da bi vprašal pri drugih ladjah za smer.
Nekega dne je opazil kapitan majhen brod, za katerega je sodil, da je angleški. Vozil je za njim. Minili so Gibraltar in pluli dalje po morju. Ladja je stalno sledila malemu brodu. Teden dni kasneje so zagledali obalo. Kapitan perzijske ladje je ukazal, naj topovi stokrat ustre-le v pozdrav.
Medtem ko so topovi grmeli, se je mali brod z uniformirano posadko približal ladji in nekdo je vprašal:
— Zakaj pa streljate?
— Pozdravljam angleško kraljico Viktorijo ob njenem 50. rojstnem dnevu! ie ponosno odvrnil perzijski kapitan.
— Tako! Toda, ali veste, da ste zdaj v Ameriki...
20 metrov globoko je padla mesečnica v Apuaniji v Italiji. Ostala je pri življenju, ker je k sreči obvisela na razpetih vrveh za sušenje perila.
Največ kokoši imajo USA, ki štejejo 412 milijonov te perjadi. Sledi Kitajska z blizu 287, Rusija z nekaj nad 200 milijoni kokoši. Produkcija jajc in dobička-nosnost kokošjereje je pa največja na Danskem, Holandskem in v Švici.
Zaušnica
simbol nesreče
Ce se na Kitajskem dva sprta tekmeca nikakor ne moreta sporazumeti, tedaj se spozabi eden izmed njih in primaže drugemu krepko zaušnico. Posebno zanimiva je ta praksa, če se je posluži ženska, Kitajka je v večini primerov majhno in šibko bitje, zato skuša s plosko roko na vsak način doseči lice nasprotnika. Posebna kitajska veda uči, kako je treba paziti na nasprotnikovo desnico in varovati sebi levo lice. Kitajec je prepričan, da prisoli tistemu, ki ga oklofuta, tudi nesrečo za najmanj tri leta. Takoči-tajo tudi po zarezah na dlani, kdo ima posebno grozotno roko za zaušnice. —
Takšnega se potem vsi Kitajci boje.
Na vratih je napisano: Ne motite! Delavci: »Zdaj pa res ne vemo, kaj naj storimo. Gospod polir, ali naj ga zbudimo?«
FLORENCE RIDDELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
Uenison se je blazno, skoraj histerično smejala. Toda Filipu se je zdel ta smeh kot njen velik triumf.
Naposled se je premaknil ter stopil proti njej.
»Kaj hočeš reči s tem?« je zakričal.
Potem je spregovorila Eliza z visokim in prestrašenim glasom. Z naglo kretnjo je zadržala Filipa, da ni udaril svoje žene.
»Ah — File —' resnico govori! Pravkar sem ti hotela sama povedati! Brian je moj otrok! Toda zatajiti sem ga morala. Takrat sem bila v silnem strahu... ko bi izvedel moj mož, saj si vendar poznal Billa... Ko sem jo srečala v Mombasi, mi je rekla, da se bo zavzela za otroka...«
Filip je končno razumel to strašno zadevo. Prvi hip ni čutil ničesar, ampak je topo strmel v obe ženi.
»Mar hočeš reči, da si ti Brianova mati?«
»Da, File, sem! Toda tudi tvoj otrok je Brian.«
Popadla ga je divja besnost, sunkoma se je izvil iz Elizmega prijema. Prevaran, ogoljufan... Tako stvar so mu zatajili! Srepo je zrl v Glenison in se ji približeval.
»Iti kje je ... drugi?!«
Glenison je vztrepetala pod tem vprašujem. Stala je sedaj pred izpraševa-
67
njem... kot obtoženka. Hotela je govoriti, toda beseda ni šla iz grla. Nepremično je stala ter skozi solze, ki so jo žgale kot led, gledala vanj.
»Umrl; File, ah, ali ne razumeš? . . . Namesto njega je prinesla Briana!«
Obraz se mu je skoraj spačil v razsrje-
nosti. Prste je krčil s pesti, kot bi se bal, da jih ne bi zasadil v telo žene, ki je nepremično stala pred njim.
»Umrl je. Tvoj otrok... in moj! In ti mi tega nisi povedala! Lagala si mi,
igrala si komedijo, varala si me. Nekoga drugega si mi prinesla... In vse to... moj Bog... medtem ko...«
Filip je videl samo samega sebe: prevaranega in ogoljufanega. Zasovražil je ženo, ki mu je to storila. Za trenutek je umolknil, besede so mu grgrale v ustih, potem pa je vsul na Glen ploho besed, kakršnih še ni slišala iz njegovih ust... hudobne, žaljive, ponižujoče, polne srda in sovraštva. Globoko v dušo so jo zasekale in pričela je trepetati kot list v burji. Govoriti ni mogla. Tudi ni mogla razumeti, da je Eliza v svojem razburjenju govorila neresnico. Kako naj bi otrok vendar umrl. ko sploh živ ni zagledal luč sveta.
Nalagan ... prevaran ... ogoljufan ... In ona je to storila! Brez smisla bi bilo
vsako pojasnjevanje. Tega bi Filip ne razumel. Mimo tega pa tudi ni mogla mi-
sliti ne govoriti.
Filip je stopil tik pred njo. Trepetal je in najraje bi pograbil to ženo ter jo zmlel
v svojih rokah.
»Ali ne znaš govoriti? Zakaj si storila to grozno dejanje? In nisi ji dovolila k njenemu lastnemu otroku! Ali mi ne odgovoriš takoj?«
Segel je z roko po njeni rami. Čisto se je sklonil k njej.
»Ah — File... File... nikar!« ga je Eliza prestrašena skušala zadržati. Pograbila ga je za roko ter ga vlekla nazaj, histerično ga proseč, naj ne stori brezumnega dejanja.
»Ne, File, nič žalega ji ne smeš storiti!«
Filip se je odvrnil od svoje žene ter objel Elizo, ki je malone omahnila.
Glenison ju je opazovala. V trenutku je izginila strahopetnost, ki jo je zbila k tlom. Prevzela jo je neodoljiva želja, da zbeži od tod. Dobro je vedela, če ostane tu le še trenutek, bi zblaznela ter skočila k Elizi in ji zasadila prste v grlo ... Ubijala bi... in potem sama umrla, kajti zanjo življenje nima več nobenega .
»Eliza ... Eliza, poslušaj draga!«
Glenison pa je zaloputnila vrata ter zbežala v temno noč ...
11.	Tolažilna luč
Iz daljave je udarjal prasketajoči zvok, ki je izginjal in se znova povračal. Slepeča svetloba in spet prasketajoči zvok. — Vstala je, pa spet padla. Kaj se vendar godi okoli nje! Ničesar ni videla. In tak mraz, da so ji zobje šklepetali, čez misli je zgrnila gosta megla. Nekaj se je ven-
dar zgodilo ... se je spominjala ... beži... beži... potem je padla ... in vse okoli nje se je pogreznilo v temo.
Zakaj je prav za prav zbežala? In kam je hotela uteči? Nekam je vendar morala biti namenjena ... to je vedela .,. toda kam, kam vendar?
Čez nebo se je utrnil nov blisk. Zdelo se ji je, da je daleč. Vihar je divjal v drugo smer ... Nebo se je nekoliko zjasnilo ... Vstala je. In zakaj je vendar sredi noči na stepi? Pričelo je deževati... Na pot mora. Sla bi, toda kam. Ni se mogla spomniti.
Stopila je nekaj korakov. Luna se je izmotala iz črnih in težkih oblakov ter ožarila širno pustinjo s srebrnim sojem. — Ustavila se je ter pričela znpva urejevati svoje misli. Skrušila se je na zemljo in dolgo ležala v suhi travi.
Filip jo sovraži! -Nikdar je ne bo razumel! Nikoli več se ne vrne v ta predobri dom, ki ga je toliko ljubila. Potem je spet vstala in kot brezumna tekala po planjavi
V	brezmejnem obupu se je spomnila na človeka, ki ji je bil tovariš in prijatelj, čisto jasno tega ni riioglh premisliti, vedela pa je, da mora zbežati s Kilima Nungu. In tamle, štiri milje od tod, čez ravnico je dom Ciliana Michella.
Zbrala je vse sile ter spet vstala. Vrtoglavost ji je znova zastrla jasen preudarek. Iz vseh strani ji je udarjalo na ušesa: najti mora Michella. Toda vedela ni, zakaj naj to stori. S težavo se je borila za vsak korak in se približevala malemu domu, čigar drobna okna so svetlo sijala iz teme.
Sporf
Nogometna revija na bšnkoštno nedeljo
V kolikor ne bo v zadnjem hipu dospela še kakšna odpoved, bo na binkoštnem turnirju SK Železničarja sodelovalo pet nogometnih društev, ki bodo za razpisani pokal tekmovala dopoldne in popoldne po sledečem redu:
Dopoldne:
ob 9. SK Slovenjgradec—SK Železničar;
ob 10. SK Drava—SK Slovan;
ob 11. SK Slavija—SK Slovenjgradec.
Popoldne:
ob 14. SK Slovan—SK Slavija ob 15. SK Slovenjgradec—SK Drava; ob 16. SK Železničar—SK Slovan; ob 17. SK Slavija—SK Drava Ker odpade prvenstvena tekma Maribor—Mura, je SK Železničar preložil turnir na nedeljo.
Prijatelji nogometnega športa bodo torej
v nedeljo vse dan imeli priliko prisostvovali zanimivi reviji obmejnega podeželskega nogometa, čijega zastopnikov v takem obsegu v Mariboru še nismo imeli prilike videli. Namen prireditelja turnirja tokrat ni bil postreči občinstvu s prvorazrednim sporedom, temveč predstaviti pionirje našega športnega gibanja na podeželju, ki se morajo marsikje radi nerazumevanja odločujočih borili še z mnogo večjimi težko-čami za svoj obstoj kakor v mestih. Nedeljsko gostovanje naj jim da v njihovih stremljenjih novih pobud.
Propozicije turnirja določajo gornji vrstni red pri tem številu udeležencev. Ako bi pa eno izmed moštev odpovedalo, bodo ostali tekmovali vsak z vsakim. Tekme bodo trajale po 2x20 minut, za koučno oceno se bodo upoštevale dosežene točke ter v slučaju potrebe razlika golov.
Konjske dirke na Cvenu pri Ljutomeru
Spomladanske konjske dirke na cven-skem dirkališču pri Ljutomeru pomenjajo praznik za celo Muropclje. Od vseh strani prihajajo množice s konjskimi vpregami, avtomobili, kolesarji na Cven, da prisostvujejo dirkam. Na dirkališču se zbere več tisoč ljudi,, ki napeto sledijo dirkam. Tudi za konjerejce je bila letošnja zima huda preizkušnja, primanjkovalo je krme, paša se je pozno pričela in tako so se tudi naši traberji morali preko zime zadovoljiti s- slamo. Šele malo časa pred dirko se je pričelo pokladati tudi nekaj ovsa. Je pa to najboljši dokaz o skromnosti, žilavosti, trdnosti, hitrosti in vztrajnosti ljutomerskega traberja, ki vsled teh odličnih lastnosti slovi daleč okoli. Letos so muropoljski kasači že prestali svojo
preizkušnjo v Pančevu, kjer so imeli najlepše uspehe. Tako bodo tudi v nedeljo dali dokaze svojega dobrega slovesa. Gotovo bodo prišli od raznih strani kupci, da si prisvojijo iskre traberje, ki so sicer uporabljivi tudi za vsaiko gospodarsko delo. Zveza z Ljutomerom je ugodna od vseh strani bodisi z vlakom ali avtobusi. Na dirkališču bo poživljala razpoloženje med gledalci domača godba, šatori pa bodo nudili najboljša okrepčila, predvsem izborno ljutomersko kapljico. Vsi prijatelji konjskega športa v Sloveniji se snidejo ta dan v prijaznem in gostoljub nem Ljutomeru. Vsi pa morajo vedeti, da služi konjski šport predvsem povzdigi domače konjereje.
Tekme Maribor-Mura ne bo
Nedeljske prvenstvene nogometne tekme Maribor—Mura po vsej priliki ne bo. Maribor ni mogel ugoditi želji Mure, da bi se tekma odigrala že v zgodnjih popoldanskih Urah. Tako je Mura sklenila, kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, da v Mariboru ne bo nastopila ter bo prepustila obo točki Mariboru. Službene odpovedi tekme doslej še ni.
Ravno tako je Ftaffid prepustil točki v juniorskem tekmovanju SK Železničarju.
SK HRASTNIK JE USPEL S PROTESTOM
SK Hrastnik jc vložil protest proti verifikaciji prvenstvene tekme z Olimpom, ki jo je z 2:3 izgubil. V utemeljitvi protesta je osporaval klub pravico igranja Staniču Francu za SK Olimp. Stanič je svoj čas po odhodu iiz Celja vstopil v SK Jupiter v Beli Crkvi, LNP ga jc takrat tudi črtal, vendar pa črtanja ni službeno objavil. Ker se je igralec sedaj vrnil ter brez ponovne prijave za klub nastopil, je smatrati, da je Olimp igral z neveriiicira-nim igralcem. Radi tega je bila tekma razveljavljena ter s 3 :0 verificirana za Hrastnik. Upravni odbor je kaznoval klub z globo din 100'-—, upoštevajoč zagovor, da je klub ravnal v dobri veri, ker si radi ponovnih selitev igralca ni bil na jasnem
Uveden pa je
glede njegove verifikacije, postopek proti igralcu.
Kljub temu, da je Olimp dve točki izgubil, bo še nadalje ostal na drugem mestu na tablici celjske skupine.
s Sekcija Zbora nogometnih sodnikov v Mariboru (službeno). Delegiranje za 13 maj: turnir SK Železničarja: Slovenjgradec —Železničar g. Murko, Drava—Slovan g. Grošelj, Slavija—Slovenjgradec g. Jenko, Slovan—Slavija g. Orel, Slovenjgradec— Drava g. Grošelj, Železničar—Slovan g. Murko, Slavija—Mura g. Jenko. — Plenarni sestanek bo v torek, 14. maja, ob 20. v posebni sobi Hotela „Slon“, Aleksandrova c.
s Žrebanje parov in terminov za finalno tekmovanje v prvem razredu bo izvedel tehnični odbor v sredo, 15. maja. Klubi imajo pravico poslati na sejo po enega delegata.
a ISSK Maribor hoče pritegnili v vrste aktivnega članstva Čim večje število mladine ter vabi vse, ki imajo veselje do sistematičnega gojenja nogometnega športa pod stalnim nadzorstvom, da se prijavijo dežurnemu odborniku za časa treningov vsak teden od torka do petka popoldne na igrišču.
s Odsek za telesno vzgojo banovine Hrvatske jc sklenil, v četrtek izročiti vsem športnikom, ki so sodelovali pri zmagi Hrvatov nad Švicarji v Zagrebu, častne kolajne, ki jih je izdelal umetnik Kordič.
njem je tat sprožil, izstrelek je zgrešil cilj; na strel je pritekel komandir g. Jelenko, nakar, so ga ukrotili.
Izpovedal je, da se piše Štrbal Rudolf od Sv. Urbana v Slov. gor. in izdal svojega polbrata, ki mu je pomagal pri vlomu. Pri zasliševanju je tudi priznal, da sta v nedeljo zvečer, ko sta šla skozi Sv. Trojico, ukradla kočo iz osebnega avtomobila g. Valentina Dreo, ki je ukradeno kočo že dobil nazaj.
PONEVERBE NA RAČUN BODOČIH NOVOROJENČKOV
V skopskem Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev so prišli na sled prebrisanim goljufijam, ki jih je že dalje časa delal likvidator urada Bogdan Ivanovič. Predlagal je fingirame račune za potovanja raznih zavarovancev s podeželja na specialne preglede, kar mu je šlo tem laže od rok, ker je bil sam likvidator. Razen tega je v sporazumu z babico Milico Vukosavljevičevo ponovno ubiral honorarje za pomoč pri porodih, ki so jo nudile druge babice. Višek pa predstavlja, da je poneverjal babiške honorarje tudi za porode, ki jih sploh ni bilo. Od honorarja din 200.— je odstopal babici din 50—60. Doslej ugotovljene poneverbe znašajo din 30.000.
SUROV FANTOVSKI PRETEP PRI KRŠKEM
Ko so odhajali fantje na odslužitev ka-drskega roka, jih je spremljalo večje število fantov, ki so se že v Krškem spoprijeli. Glavni preteip pa je bil nato na poti domov na križišču cest v Žadovin-ku. Vinjeni fantje so se obdelovali z deskami, ročicami in vagami vozov, pri čemer je v surovosti vsem prednjačil Jože Molan iz Mrtvic, ki je Franca Kerina iz Selc tolkel najprej z vago od voza po glavi, nato pa ga še zabodel z nožem nad levim očesom ter ga končno sunil v potok. Razen njega je dobil težke poškodbe še Franc Arh iz Mrtvic. Podivjani Molan je nato, ko so mu vsi zbežali, tolkel z vago po glavi vprežene konje, tako da se je vse zgražalo, a nihče si ni upal posredovati. Konec so napravili orožniki, ki so tri glavne krivce aretirali; oba ranjenca so spravili v bolnišnico.
P©s?asi@
V moji pravdni zadevi proti Okrožnemu odboru obrtniških združenj v Mariboru so bivši voditelji mariborskega slovenskega obrtništva Bureš Fran-?, Vah-tar Miho in Novak Franjo Izpovedali pod prisego,
da je na predlog zb. sv. Zadravec Jakoba sklenila širša uprava OOOZ, da prenese svoj delokrog v zadevi sprejemanja in odpuščanja uslužencev na ožjo upravo;
Zbornični svetnik g. Zadravec Jakob, zaslišan pri sodišču v Ormožu, pa je izpovedal, da tega predloga ni mogel staviti, ker sploh navzoč ni bil.
Imenovani predstavniki OOOZ so si ta predlog enostavno izmislili, da dajo tako vsaj navidezno neko zakonsko podlago svojemu sicer protizakonitemu postopanju.
Na moje mesto je bil imenovan tuje-rodec, medtem ko se je bolje kvalificiranega prosilca Slovenca odklonilo, čeprav je doprinesel zahtevane dokaze o svojem jugoslovenskem prepričanju.
Slovensko obrtno društvo je kmalu po svoji ustanovitvi štelo 3a0 članov, ob dogospodarjenju Bureša, Vahtarja in Novaka pa 36 izmed 800 mariborskih obrtnikov. Priti je moral dobričina Sojč, da pomaga spraviti zavoženi voz na pravi tir, čeprav v drugi smeri. In to se je imenovalo narodnost in naprednost, v resnici pa je bila samo prazna kričavost, puhla domišljavost in ošabnost ter popolna nesposobnost in nedelavnost. Vsi so to videli, samo ne najmerodajnejši faktorji pri Zbornici za TOI, ki so tudi v mojem primeru globoko zarinili svojo glavo v pesek.	Novak Julče s. r.
„POT V SOLO“
(I. Samosvoj)
V „VeČerniku“ št. 15 z dne 14. aprila t. 1. sem objavil pod gornjim naslovom članek, v katerem sem popolnoma neupravičeno in brez vsake podlage žalil učenko Sapinovo. Izjavljam, da nisem imel za to nikake podlage. Obžalujem, da sem ji s tem škodoval na ugledu in se zahvaljujem njenemu očetu, da mi je odpustil.
I. Samosvoj.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM: V malih otlatih liana vtaka beseda 50 Da.', aalmanita orlttolblna ta te oztase le din 5.— Dražba, preklici, dopisovanja In tenltovanltki oglati din I.— do besedi. Naimaniil sneselt ta te otlaaa la din 10.— Debelo tiskane besede se rainnalo dvolno Oglasni davek ta enkratno oblavo tnaSa din 1—. Znesek ta male oglase se nlafrnje takol prt naročilu oziroma at le vposlatl v olsmn sknoa) t naročilom ali ra po ooStnl polofnlcl na čekovni račun it 11405 Za vse pismene odgovore glede mallb oglasov te mora orlloiltl mamka ta I din
Jubilej srbske in slovenske vzajemne
dobrodelnosti
Pred 30 leti začetkom maja se je v Ljubljani osnoval poseben odbor pomožne akcije v pomoč težko prizadetim po katastrofi poplave šumadlje, zlasti Kragujevca (19. in 20. aprila), v kateri je zgubilo življenje tudi 20 ljudi. Temu odboru na čelu je stal tedanji župan Ivan Hribar in se mu je pridružil tudi ljubljanski občinski svet, ki je v ta namen votiral večjo denarno pomoč.
Odbor, sestoječ Iz že tedaj na Beograd usmerjenih zavednih Slovencev in narodnega ženstva in v katerem se je nahajal tudi izdajatelj in ravnatelj »Večernika« g.
Adolf Ribnikar, je izdal na ves slovenski narod naslovljen poziv na soudeležbo pri tej pomožni akciji. Poziv že odkrito imenuje »naše brate Srbe«, katerim so Slovenci tem bolj dolžni svojo bratsko pomoč v težki nesreči, ker so bili isti bratje Srbi prvi, ki so povodom velikonočne potresne katastrofe v Ljubljani (1. 1895) prihiteli tudi z gmotno podporo na pomoč.
Potemtakem bi bila od srbske strani 45, a od slovenske 30 letnica najbrže prve dobrodelne vzajemnosti.
DRAMATIČEN BOJ Z VLOMILCEM PRI SV. TROJICI
V noči na ponedeljek so vlomili pri posestniku Poliču v Obratu pri Sv. Benediktu v Slov. gor. Tatovi so pokradli precej boljšega moškega In ženskega perila, obleke, klobuke, 20 kg masti, olja ter zlato verižico v vrednosti 1300 din. Toda po naključju so našli ukradeno blago pod skednjem pri g. Diematu pri Sv. Trojici v Slov. gor. in sicer na zelo Ču-len način. V ponedeljek zjutraj je šel Piematov fantek proti hlevu in zraven
njega psiček, ki se je kakor besen naenkrat zakadil pod skedenj. Na pasje lajanje je prihitel gospodar in pogledal pod deske, kjer je zapazil vreče z obleko in posode z mastjo. Takoj je obvestil o tem orožnike.
Zvečer so orožniki obkolili hlev In skedenj. Okrog 22. je prišel moški, ki se je napotil proti skednju. Komaj je naredil par korakov, je zaslišal tat izza sebe orožnika. Tat se je z bliskovito naglico obrnil ter se s samokresom v roki zaletel proti kaplarju Polšaku. Med ruva
Ramo
DARILA ZA BIRMANCE IN BIRMANKE
kakor ročne torbice, denarnice, nogometne žoge, nahrbt nike Itd. v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos, Maribor. Aleksandrova c. 13.
3115-1
ZA BIRMANCE
frizure po žurnalu, trajna on-dulacija, vodna ondulaciia, prvovrstna izdelava. Salon Knez. Kneza Koclja 24.
3143-1
ZA BIRMO
ure, zlatnino in razna darila dobite najceneje pri Ernest Osebik, Stolna ul. 2. 3114-1
SLADKORNO BOLNI!
Dobavitelj splošne bolnice in zdravilišča Golnik priporoča diabetičarom kruh. moko in suhor. Analiza v pogled. Pekarna Rakuša. Koroška c. 24.
2149-1
Prodam
ZA BIRMO
nakupite najugodnejše pri »Mata«, Oset, Koroška cesta 26 (poleg tržnice). 2892-4
Prodam
ŠTEDILNIK
s kotlom. Tezenska ul. 15, Pobrežje.	3157-4
Stanovanje
Oddam
SOBO IN, KUHINJO
na dvorišču s 1. junijem. Koroška C. 50.	3170-5
Stanovanje išie
SEMENSKI OVES
iari lečmen, beli krompir za seme deteljna in travna semena. škropilna sredstva, umetna gnojila in apneni prah Je dobiti pri Kmetilski družbi. Meljska c. 12, telefon 20-83.
BOTRI. BOTRE, BIRMANCI
bodo vsi srečni če naročiio eleganten avtotaksi št. 1. Klc inenšak, Pobrežje. 3099-1
LEPE TRAJNE KODRE z novint aparatom sistema 1940 izdeluje frizer Mraklč. Koroška c. 7.	3164-1
Iščem stanovanje
SOBO IN KUHINJO
z vsemi potrebnimi pritiklina mi v sredini mbsta Maribora Pismene ponudbe na ogl. oddelek »Večernika« pod »Dr? uslužbenec«.	3158-6
Slutoo dODf
Kapital
HRANILNE KNJIŽICE
drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje pri Bančno kom. zavodu Maribor. Aleksandrova 40. Kupujte Pri nas srečke drž. loterije. 2950-16
Kam. Met
ZA BINKOŠTI ŽELITE POSEBNO DOBRO KAPLJICO?
Dobite io po nizki ceni pri Senici, Kneza Koclja ul. 5.
31W-17
BRIVSKEGA
sprejmem takoj, va vas.
POMOČNIKA
Bercko, No-
3153-9
muc
Tudi za BIRMO
nilconale £ 11
JOSIP JANKO
urar — draguljar
Maribor« Jurčičeva ul. 8
Kupuje zlato po zvišani ceni 1 ! !
Izdala m tirciuie ADOLF Iti UM K AR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik Sl’ANKO DETELA v Mariboru. -	,	.	.
^ vručujo - Uredništvo in uprava, Maribor. Kopališka ulica 6. - Telefon uredništva štev. 25-67 in uprave štev. 28-67- - Poštni čekovn, račun štev
Oglas, po ceniku — Rokopisi se
li 409.