Ameriška Domovina
£ AVt/'' ' nJ?.V,h
»S? 4^3
y j «piwf
mo&m ua«€ orns
a/ft£Ri €/% mi— ho
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, AUGUST 26, 1969
MORNING mWSPAPm
STEV. LXVII - VOL. LXVH
laponska bo povečala svoje vojno brodovje
^enutno ima Japonska skupno 130,000 v o j nega ladjevja s 40,000 mornarji. Stdaj izdelujejo načrte za Modernizacijo in poveča-nJe za prihodnjih 5 let.
JO'KIO, Jap. — Pred drugo svetovno vojno je bila Japon-ska za Ameriko in Britanijo ^ajvečja pomorska sila na svetu. Japonsko vojno brodovje se je v 2ačetku vojne dobro izkazalo, pa Je moralo proti koncu kloniti Pred ameriško premočjo, zlasti v letalstvu. Japonsko vojaško Poveljstvo se je zavedalo, da je v°jno izgubilo, še predno je pad-a Prva atomska bomba na Hiro-simo.
Po vojni je Japonska v svoji Ustavi, izdelani po navodilih £en. McArthur j a, uzakonila pra-vico le do gradnje in organizacijo “obrambnih sil”. Vse izrazito ofenzivno orožje in seveda voja-
ška
organizacija je prepoveda-
*0- Položaj od tedaj se je močno ^Premenil in ustava je postala . Ja ovira obnovi japonske vojaške moči, ki je potrebna na eni strani za lastno obrambo Japonce in njenih koristi, na drugi Pa za obrambo jugovzhodne A-2i-ie sploh.
Velika Britanija, ki je nad sto nemoteno gospodarila v In-Jjjskem oceanu in v jugovzhod-Aziji, se je odločila umakniti 6 Področja “vzhodno od Sueza” 2 letom 1971. Združene države l2Javljaj0, da ne bodo prevze-Male nobenih novih vojaških °bveznosti v Aziji. Tako ne pre-0stane nihče drug kot Japonska, a v tem delu sveta prevzame £Vojo nekdanjo vlogo in jo celo Raztegne v Indijski ocean. Dober el japoske trgovine se namreč vrši v tem delu sveta. Japonska 1° do skoro 99% odvisna od do-av olja s Srednjega vzhoda, s Področja Iranskega zaliva. Zato 10 v njenem interesu, da je ta e Indijskega oceana varen. Če Sa noče čuvati nihče drugi, ga ° Morala pač ona. nko vodniki japonske vojne Mornarice študirajo, kako bi to Modernizirali in povečali, da bi a kos vsem nujnim nalogam. e ateri admirali se zavzemajo ^ to, da bi Japonska dobila a-r uS^e P0Jmornice, oborožene z J1 otami vrste Polaris, rakete °j proti letalom in za napa-0 ^a cilje na kopnem. Ves od-J^nasti proti atomskemu °2ju vojaških vodnikov Ja-^°nske ne more prepričati, da p° ^ Varna l31762 njega, četudi je J 0cl “atomskim dežnikom” ZDA.
Novi grobovi
Jane Gornick
V	nedeljo je preminula Jane Gornick, roj. Kovač, z 2232 Greenridge Dr., Wickliffe, O., v starosti 68 let, soproga pok. Antona, mati Lillian Kopaitich in Marion Gornick (Akron), sestra Mary Korošec, Rose Misley, s. Mary Amandis S.N.D., Louisa, Anthonyja, Mathewa (Streets-boro, O.), Franka in Freda (Dorset, O.), Edwarda, Carla, Vic-torja, Rayja in Josepha. Pogreb bo iz Louis Orlando Funeral Home, 29550 Euclid Ave., v sredo ob 9.30 v cerkev Our Lady of Mt. Carmel, Wickliffe, O. in potem na All Souls pokopališče. Obiski od 2 do 5 pop. in od 7. do 10. zvečer. Bila je članica Društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ.
Michael Ryan
V	Huron Rd. bolnici je umrl 17 let stari Michael Ryan s 679 E. 159 St., sin Jane (preje Ryan) in pastorek Josepha Smolič, brat Roberta, Patricie Ryan in Josepha Smolič Jr., rojen v Clevelandu, dijak Collinwood High, kjer je bil odličen dijak in atlet. Njegova mati je čuvarica nad cestnim prehodom šolarjev pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Avenue, očim pa je zaposlen v železniških delavnicah v Collin-woodu. Pogreb bo iz Zeletovega pogreb, zavoda na E. 152 St. jutri ob 8.15, v cerkev Marije Vne-bovzete ob devetih, nato na Ali Souls pokopališče. ,
Burja proti študentom skrajnežem v Berlinu
BERLIN, Nem. — Levičarski študentovski skrajneži so v letošnjih počitnicah porabili idejo c mladinskih taboriščih ne samo za poučevanje idej Mao Tsetun-ga, ampak tudi za uvajanje mladine, tudi ljudskošolske, v “spolno integracijo”. Pa je prišlo na dan, da so se tam godile strašne razvratnosti. O tem so zvedeli starši v Berlinu in začeli odločen boj proti vsem organizacijam levičarskih študentovskih klubov in društev, naj. se pečajo s čemurkoli.
Glas o tem, kaj se je godilo in se godi v teh mladinskih tabo-dh, se je hitro raznesel po vsej Nemčiji. Imel bo svoj vpliv tudi na septembrske parlamentarne volitve, ki gotovo ne bo vseh zadovoljeval.
Politične posledice obletnice vdora v (SR
Vse kaže, da je G. Husak prestal preskušnjo kot novi vodnik ČSR.
PRAGA, ČSR. — Posledice obletnice vdora svojetskih čet v Češkoslovaško še niso izoblikovane, gradivo zanje je že pripravljeno, vendar pa pričakovane posledice še niso nobeno dejstvo. Sedaj na primer prevladuje med opazovalci mnenje, da je novi voditelj češkoslovaškega komunizma dr. Husak dobro prestal skušnjo na obletnici. Njegovi tekmeci in nasprotniki so namreč napovedovali, da bo praznovanje obletnice potekalo tako, da se bo Kremelj močno razjezil in poslal dr. Husaka tja, od koder ga je Moskva vzela. To se ni zgodilo. Praznovanje obletnice je bilo tako pohlevno, da se še celo v Kremlju niso mogli spodtikati nad njim in da ne vidijo nobenega domačega komunista, ki bi se 21. avgusta in dneve pred njim bolje in odločneje obnašal, kot se je dr. G. Husak. Zato mislijo, da bo Husak podobno “ukrotil” tudi Centralni komitet češkoslovaške komunistične partije, ki bo imel sejo pred koncem septembra. Seveda bo moral napraviti nekaj koncesij takim zagrizenim zagovornikom Sovjetske zveze kot so Strougal, Indra, Bilak in Filler, ki so bolj komunisti kot nacijonalisti, dočim tiči v Husa-ku še precej starega nacionalizma, na kar njegovi tekmeci pridno opozarjajo moskovske tovariše.
Zvezda bivšega komunističnega voditelja Dubčeka se hitro bliža zatonu. Morda zadnji udarec so njegovi veljavi prizadeli ravno tisti njegovi oboževatelji, ki so 21. avgusta tako vneto kar v zborih ponavljali:	“Dubček,
Dubček.” V Kremlju so to hitro
Nevarna razvada!
WASHINGTON, D. C. — Za kulisami naše federalne “Meddržavne komisije za promet” je bila že dolgo javna tajnost, da dobivajo člani Komisije od zasebnih agencij raznih transportnih organizacij, kot so železnice, narodne zveze za kamijonski promet itd. povrnjene potne stroške na konvencije, občne zbore, strokovna zborovanja itd. Sedaj je to bilo uradno priznano. Javnost se je začela močno zanimati za to zadevo. Samo zveze železnih in kamijonskih podjetij pošiljajo namreč letno do 250,000 predlogov na gornjo komisijo. Zanje je torej življen-ske važnosti, kako komisija gleda na njihove želje in prošnje. Zato se naravno potegujejo za simpatije gornje komisije. Ali je plačevanje potnih stroškov ravno pravilna pot, je težko trditi. Več je namreč tistin, ki trdijo, da plačevanje takih potnih računov pomeni tipično posredno podkupovanje, ki bi ga bilo treba načelno prepovedati.
Zadeva je v tem bolj pereča, ker na stotine drugih zasebnih podjetniških klubov, društev, komitetov in podobnih organizacij poskuša s plačevanjem računov, največ potnih, priti do trajnih ugodnih zvez s federalnimi agencijami in uradi.
Zato je verjetno, da bo kdo med senatorji in kongresniki začel debato o tem tudi ra Kapitelu.
Letala nad Atlantikom
NEW YORK, NA. — V vsakem trenutku dneva je nad Atlantikom na poti v Evropo iz ZDA ali pa od tam v ZDA vsaj 25 potniških letal.
opazili, se namrdnili in zapisali. Mislijo, da bo Dubček na seji
Centralnega komiteta KP CSR
zgubil mesto v Prezidiju Cen-
tralnega komiteta in morda tudi
v tem samem.
PROŠNJA NAROČNIKOM
Vse nsročnike, ki prejemajo list po pošti, prosimo, da pogledajo na naslovnem listku datum, do kdaj imajo plačano naročnino. Ce jim je ta iztekla ali je na tem, da izteče, so prošeni, da jo pošljejo sami, ker zaradi posebnih težav v upravi vsaj še nekaj časa ne bo mogoče pošiljati obvestil o poteku naročnine.
Za razumevanje prisrčna hvala!
UPRAVA AMERIŠKE DOMOVINE
V VIETNAMU PRIČAKUJEJO SPLOŠNO RDEČO OFENZIVO
Ameriško vrhovno poveljstvo v Saigonu pričakuje na temelju zbranih poročil v začetku meseca splošno rdečo ofenzivo, ki naj bi segla vse od Demilitarizirane cone pa do Mekongove delte. Pokazala naj bi, da so rdeči še vedno vojaške močni in sposobni nadaljevati boj.
SAIGON, J. Viet. — Zatišje na bojiščih Južnega Vietnama še ni čisto končano. Vrsti napadov sredi meseca je sledilo omejeno vojskovanje z manjšim številom napadov na mesta in vojaška oporišča. Boji so se v zadnjih dneh vršili pretežno na področju južno od Da Nanga, drugod pa so bile le manjše praske patrulj. Vrhovno poveljstvo ameriških sil v Južnem Vietnamu je dobilo v roke poročila, ki precej za trdno govore o bližajoči se splošni rdeči ofenzivi, ki naj bi obsegala ves Južni Vietnam z izjemo Mekongove delte. Rdeči imajo zbrane močne sile na meji Laosa in Kambodže. Z nastopom rdečih računajo koncem tega ali v začetku prihodnjega tedna, ko obhajajo v Hanoiu 24-letni-
co proglasitve Demokratične republike Vietnam._
Ameriške enote so dosegle v
nedeljo grič južno od Da Nanga, kjer so bile razbitine helikopterja z 8 mrliči. Helikopter so sestrelili rdeči pred enim tednom. Enote 196. lahke brigade so skušale prodreti do njega, pa bile ponovno ustavljene. Sele po hudih bojih skozi štiri dni so s podporo letal strle rdeči odpor in dosegle grič, kamor je zadeti helikopter padel. Rdeči so včeraj ponovno napadli z raketami vojaško bolnico v Cam Ranh zalivu, ki je veljal doslej za najbolj varen predel v vsem Južnem Vietnamu. Rdeči so bolnico v tem mesecu ponovno napadli, enkrat se je posrečilo skupini rdečih saperjev prodreti skozi zunanji pas straž in poškodovati z razstrelivom več vojaških poslopij.
Do rdečih napadov in streljanja ter prask med patruljami je prišlo južno od Demilitarizirane cone, do nekaj obsežnejših spopadov pa ob meji Laosa, kjer so šle zavezniške patrulje ?nova pregledat položaj v vnani dolini A. Shaw.
Težki bombniki B-52 so načrtno tolkli rdeča taborišča, oporišča in mreže bunkerjev vzdolž meje Kambodje in v loku severno od Saigona. Zlasti močno so bombardirali okolico Loc Ninha, kjer so bili hudi boji z rdečimi 11. in 12. avgusta. Na tem področju pričakujejo glavni rdeči sunk v novi ofenzivi.
Povodenj v Mehiki
d MEXlCO CITY, Meh. - Hu-0 eževje je povzročilo obsežne °P ave na robu glavnega medel' 86	hujše pa v južnem
21 u Je2ele. Oblasti poročajo o Mrtvih in o 30,000 beguncev s javljenega področja y * * * * vMcesta iz Mexico City do j, ,!acraza na obali Mehiškega -M na ve* krajih pretrga-> ker so jo zasuli usadi ali pa sto--lo vodovje odneslo mo-
Nixon odložil odpoklic novih čet iz Južnega Viefnama
^™^tNaivišia,em-
CLEVELAND, O. — Koncem pretekega tedna je predsednik Nixon sklenil, odložiti napoved, kdaj bo odpoklical nove čete iz Vietnama. To je povedal njegov tiskovni referent in dodal, da predsednik ne more še sedaj povedati, kdaj bo čete odpoklical, ker mora znova “preštudirati položaj”.
Ta novica — ne povsod o-pažena — je marsikoga neprijetno dimila. Saj je mislil, da bo do konca tega tedna zvedel, kdaj in koliko svežih naših čet bo odšlo iz Vietnama. Prizadeti so najbolj tisti, ki imajo svojce v vojaških formacijah, teh pa je na sto-, tisoče. Vsi se bodo spraševali, kdaj se bo predsednik oglasil. Morda ne tako kmalu, morda šele čez nekaj tednov, tako je rekel tiskovni tajnik.
Drugi, ki niso ravno osebno prizadeti, so pa tudi dobili povod za razmišljanja, ko so vse kaj drugega kot prijetna. Postaviti so si namreč morali vprašanje, ali je Nixon sedaj
končal prvo dobo v presoji položala v Vietnamu, ki jo je začel dejansko že takrat, ko je prvič nastopil kot predsedniški kandidat. Doba se je začela z optimistično presojo vietnamskega vojsk ovanja, čeprav ni Nixon spregledal tudi težave. Optimizem je pač obvezna lastnost vsakega kandidata. Gledati mora, da se jo pozneje pravočasno znebi.
Nixon je ta trenutek odlagal, dokler je mogel. Da podkrepi svoj optimizem, je delal razne poskuse in razvijal drzne načrte, toda zdi se, da je vsaj zaenkrat delal račune brez krčmarja, namreč brez vietnamskega k o munistične-ga voditelja Ho Či Minha. Ta ni namreč do sedaj prav nič spreminjal svoje strategije: jo je zmeraj usmerjal po političnih vidikih in ciljih. Le v Pentagonu so dodali še eno okoliščino, ki pa navadno drži: vietnamski komunisti se držijo na splošno iste taktike, kot jo rabijo v vseh držav-
ljanskih vojnah. So stalno v premikanju, so stalno v napadanju, delajo pa presledke takrat, kadar jim zmanjka ali moštva ali pa orožja ali pa jih ovira vreme.
Nixon je mislil, da je njegova zadnja poteza, da bo namreč brez vsakega dogovora odpoklical 25,000 ameriških vojakov, tako vplivala na Ho Či Minha, da bo tudi on sklenil ustvariti “odmor”. To se ni zgodilo. Sredi avgusta so vietnamski partizani skupaj s četami z Severnega Vietnama zopet prešli v ofenzivo, ki še zmeraj traja, akoravno se premika iz kraja v kraj po vsem Južnem Vietnamu. Ni-xonovo optimistično pričakovanje se torej ni uresničilo. Ali pa se je morda vendarle? Ali ni mogoče, da bodo partizani zopet kmalu ustavili napadanje? To svetuje Nixonu, Ja še počaka, predno sklene kaj novega. Je pa za sedanjo rdečo ofenzivo mogoče najti drug razlog: na primer, da je Ho či Minh ocenil to ali ono
Nixonovo sicer dobronamerno potezo kot golo podvalitev, na kar se da s komunistične strani odgovoriti le z novo o-fenzivo.
Zato stojimo pred neprijetno možnostjo, da bomo morali videti v sedanji Nixonovi taktiki slovo od dobe optimizma, ki narekuje naši deželi, da se mora odločiti za nekaj novega, stvarnega, kar gotovo ne bo optimistično, pa bo stvarno. Ta domneva je verjetnejša, ker se je Nixon zadnje čase pogovarjal tudi z našim glavnim delegatom poslanikom H. S. Lodgejem in ve torej iz prvega vira, kaj mislijo komunistične delegacije na pariški konferenci.
Nixon bo torej morda prišel v položaj, da bo moral deželi povedati tudi nekaj trpkih resnic in jo pripraviti na še njihove bolj trpke posledice. V tem tiči politična važnost gornje kratke novice o odlaganju objave o odpoklicu dodatnih čet iz Vietnama.
Pretirana mini-krila ne sme jo več v baziliko sv. Petra v Rimu
VATIKAN. — Kratka krila niso bila tu nikdar v časti, vendar so jih doslej trpeli. Sedaj je prizanesljivosti konec. Vatikanska policija je dobila nalog, da ob vhodu v baziliko gleda tudi na to, da krila ne bodo pretirano kratka.
Kaj je pretirano, to morajo straže same odločevati. Straže ob vhodnih vratih v baziliko so gotovo prišle v težaven položaj, kajti dva policaja ne sodita enako o tem problemu. Vse simpatije je vatikanska uprava dobila med časnikarji, ki so prišli do nepričakovane pril ožnosti, da zbijajo vsaj šale, ako mi že manjka resnih političnih novic.
Razume se, da bodo nadzirale vhode v cerkve tudi druge cerkvene oblasti, posebno na deželi. Tam debate ob vhodih ne bodo zmeraj zabavne, posebno takrat, kadar se bo k njim dalo pritegniti “občinstvo”.
Iz Clevelanda in okolice
Spremenjeno volišče—
Načelnik Demokratskega kluba 23. varde E. Kovačič sporoča, da so bili volivci iz presinKta 23 D, ki jim je bilo odrejeno volišče v Hofbrau Haus na E. 55 St., premeščeni nazaj na stara volišča. Zadevna obvestila bodo dobili v nekaj dneh.
R. J. Ferk doma—
Okrajni avditor R. J. Perk se je vrnil včeraj iz Cleveland Clinic bolnišnice, pa bo nekaj časa se počival, da se primerno okrepi. V svoj urad se ne bo vrnil do prihodnjega meseca, volivno kampanjo za župana kot republikanski kandidat pa bo začel šele v oktobru.
Romanje v Frank—
Prijave za romanje v Frank, Ohio, 14. septembra sprejema tudi g. Lojze Bajec tel. 486-9377.
Mestni delavci štrajkajo—
Danes zjutraj je začelo štraj-kati 1,340 delavcev, članev Local 100 mestnega vodnega oddelka. Mestna uprava je objavila, da je štrajk nezakonit, ker delovna pogodba vsak štrajk prepoveduje. Federacija AFL-CIO je štrajk podprla. Jedro spora je v odpustu unijskega zastopnika C. R. Kinga, ki je v začetku pregovorov uporabil silo v podporo svoje zahteve v nasprotju z obstoječimi predpisi in postopkom.
Gen. Bora Markovič umrl v Londonu
LONDON, Vel. Brit. — Gen. Bora Markovič, ki je dejansko izvedel znani prevrat Cvetko-vič-Mačkove vlade 27. marca 1941, je v nedeljo umrl v Londonu na Angleškem star 80 let. Vojaški prevrat, ki so mu sledile v Beogradu protinemške demonstracije, je bil vzrok za Hitlerjev napad na Jugoslavijo dne 6. aprila.
Zagovorniki vojaškega prevrata še vedno trdijo, da je Hitlerjev pohod v Jugoslavijo preprečil odločilno zmago na vzhodni fronti, kjer Nemci zaradi zime in rastočega odpora Rusov niso mogli do Moskve. Nasprotniki Simovič-Markovičevega prevrata te trditve zavračajo z dokazi iz nemških virov ter kažejo nanj kot na stvaritelja razmer, ki so omogočile Komunistični partiji izvedbo revolucije in uvedbo komunistične diktature.
Čudni dogodki v letalskem prometu
LONDON, Vel. Brit. — Preteklo sredo se je pripetil v letalskem prometu izreden dogodek. Potniško letalo s 70 potniki je moralo krožiti nad otokom “Isle of Man” celih 25 minut, dokler niso prometni kontrolorji na le tališču končali svojega odmora pri kavi in čaju. Ko so jih vprašali, so odgovorili, da imajo po nepretrganem 12-urnem delu že pravico, da popijejo kavo in se oddahnejo v odmoru, ki je za nje predviden.
Glavni deželni pridelki ZDA, ki prinašajo denar
NEW YORK, N.Y. — Ameriški farmarji imajo glavni denarni dohodek od pridelkov po sledeči vrsti: pšenica, koruza, tobak, bombaž in soja.
Zadnje vesti
JERUZALEM, Izr. — Izraelski parlament se je zbral včeraj na posebno zasedanje v zvezi s preganjanjem judov v arabskih državah, zlasti v Iraku, kjer so včeraj izvršili smrtno obsodbo nad 15 “izraelskim vohuni”, med njimi nad dve ma judoma. Te obsodbe ii usmrtitve je poleg Izraela ob sodil tudi Vatikan, v Wash ingtonu so jih označili za de janje, ki “resno” povečuje na petost na Srednjem vzhodu.
KAIRO, ZAR. — Včeraj je tu vodstvo El Fatah gverilcev predložilo zunanjim ministrom Arabske lige, ki so bili tu zbrani na posvet v zvezi s požarom v El Aksah mošeji v Jeruzalemu, načrt skupnega boja proti Izraelu in bojkot proti vsem državam, ki podpirajo Izrael.
PRAGA, ČSR. — Vlada je objavila, da so tekom nemirov in demonstracij pretekli teden prijele oblasti 3,690 oseb, med njimi 76 tujcev. Vlada trdi, da je bilo ranjenih več policajev kot demonstrantov, kar naj bi dokazovalo, da so vesti o brutalnosti policije pretirane.
BELFAST, S. Ir. — B-posebne policijske sile ne hite s predajo orožja, ki jo je odredit gen. Freeland še pretekli petek. Spor okoli tega vprašanja se zateguje, ker protestanti protestirajo proti “razorožitvi” teh rezernih policijskih oddelkov, katoličani pa izjavljajo, da ne bo miru, dokler li ne bodo razoroženi, ker vidijo v njih privatno oboroženo silo protestantovskih skrajnežev.
Ameriška Domovina
-/»•rv» n ■;■(-/* rv—iioivig
6117 Sl. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
ts Združene države:
1	(16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Z* Kanado in dežele izven Združenih držav:
}	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
v $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months |	Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 163 Tuesday, Aug. 26, 1969
Tovariš Kavčič pere zamorca
V Sloveniji so priredili komunisti sredi julija velik cirkus s protesti proti temu, da jih je beograjska federalna vlada ociganila za financiranje delne proge na “hitri” cesti Šentilj—Gorica. Na široko so govorili, kako veliko gospodarsko škodo trpi Slovenija, ker je začetek del na tej cesti zopet odložen za nedoločen čas, ako si v Beogradu kaj ne premislijo. Gospodarska škoda je res velika, toda burja radi nje ima čisto druge namene: Odvleči je treba v pozabo politično vprašanje: kdo vse med komunisti je odgovoren za ta škandal. Temu vprašanju se izogibajo vsi tovariši, v Ljubljani in Beogradu, pa vendar obstoja. Politično odgo-varnost za beograjsko taktiko nosijo namreč tudi slovenski komunisti in ne morda le federalna birokracija.
Da vidimo v čem je stvar!
Komunistični režim se je trudil že od 1. 1945, da ubije v Jugoslaviji vsako spoštovanje do obvez, ki izvirajo iz svobodno sklenjenih pogodb. Že stari Rimljani, ki so bili verjetno pametnejši od jugoslovanskih komunistov, so oklicali načelo, da je treba pogodbe spoštovati. To načelo drži še danes vsaj v svobodnem svetu. Preziranje pogodbenih obvez se je v Jugoslaviji hitro maščevalo na vseh poljih. Iz njega se je rodila na primer sedanja nelikvidnost jugoslovanskega gospodarstva, ki ima nad seboj 3.6 bilijonov novih dinarjev neporavnanih dolgov, kar je zapeljalo vso jugoslovansko gospodarstvo v slepo ulico. Tam vlada tradicija, da je vsakdo vsem dolžan, nihče pa noče plačevati dolgov.
Preziranje do svetosti pogodb prevladuje naravno tudi na vseh drugih poljih, na primer v politiki. Tako v zakonodaji kot v javni upravi naletimo dnevno na slučaje, ko se v njih brezobzirno krši načelo spoštovanja pogodbenih obveznosti. Koliko pogodb na primer sklepajo federacija, republike, in občine, pa jih ne izvršujejo, “ker ni denarja”. Za kršenje pogodb je dovoljen tudi vsak drug razlog ali pa noben!
Tako je na primer federalna vlada (zvezni izvršni svet) 16. in 17. julija “prezrl”, da ima z ljubljansko republiko ž(C sklenjen dogovor, ki ga je odobrila tudi Mednarodna banka in ki se tiče financiranja dveh odsekov ceste Šentilj— Gorica. “Nekdo” v federalni upravi je napravil načrt, naj Ljubljana iz prve tranše posojila Mednarodne banke ne dobi ničesar, akoravno se dogovor glasi drugače. Ta načrt je bilo treba formalno spremeniti v sklep federalne vlade. Pa se je zgodilo, da je zopet “nekdo” vrinil v dnevni red seje 16. in 17. julija novo točko (št. 31), ki predlaga, kdo naj dobi kaj iz tranše. Ljubljana je bila pri tem izpuščena! Tako se je tudi zgodilo: federalna vlada je soglasno sklenila, da Ljubljana ne dobi ničesar. Predaleč smo od Beograda, da bi mogli jamčiti za vse te podrobnosti. Drži pa čas in kraj in sklep.
Tu se začne politična odgovornost tovariša Ribičiča. Kot ministrski predsednik je vodil sejo in kot tak imel pravico, da kontrolira, kaj je na dnevnem redu. Ako se mu kaj ne zdi prav, lahko odloži na prihodnjo sejo. To je pravica vsakega predsednika. On se za vse to ni niti brigal, je celo glasoval za točko št. 31, kot je sam priznal neki deputaciji. Tako je bil sklep o tej točki izglasovan soglasno. Kakšen ministrski predsednik je pa tovariš Ribičič? še za vratarja v ministrstvu ni dober. Seveda se mu ne bo politično zgodilo ničesar, saj ima v Beogradu mogočne varuhe.
Nič manjšo odgovornost nosijo tudi slovenski člani federalne vlade, tudi oni ne bi smeli trpeti, da se pogodba krši ravno tam, kjer dogovor varuje interese slovenske republike. Vest bi morala gristi posebno finančnega ministra Smoleta. Mo? ima v življenju res same nesreče; za kar prime, postane smola!
Največja politična odgovornost pada na tovariša Kavčiča. Kavčič je imel priliko, da prevzame vodilno mesto v federaciji, je pa ponudbo odklonil. Se je rajše zabarikadiral za ljubljanske politične okope. Vedeti bi moral, da se slovenski interesi dajo uspešno braniti le v Beogradu in ne morda na Ljubljanskem gradu. Saj mu je dobro znano, kako nizko ceno ima v federalni administraciji zvestoba do pogodbenih obvez in kakšno cigansko moralo ima večina federalnih birokratov na vodilnih mestih.
Če že ni hotel iti v Beograd, bi moral poslati tja svoje najbolj razgledane sodelavce, da bi noč in dan pazili, kaj se vse kuha v federalni birokraciji, in mu o tem sproti poročali. Tako si je moral nakopati sramoto, da je priznal, da je o znanem sklepu federalne vlade zvedel šele po TANJUGU! Lep ljubljanski vladni predsednik, ki ne zna organizi-iati niti obveščevalne službe med Beogradom in Ljubljano. Pa vendar ima za ta posel dosti sposobnih tovarišev med — OZNO!
Kavčič je v tem slučaju dokazal, da ni sposoben za rpesto, ki ga ima. Naj gre rajše v propagando, za kar ima več sposobnosti!
* SLAVNI USPEHI NAŠIH ASTRONAVTOV so za nami. To je, da jim je uspelo stopiti na tla Lune, ki se vrti okrog naše Zemje in ji pomežikuje po svoji volji po vsakem mladem Mesecu, ali če hočete, mladi Luni, tja do konca starega ščipa, dokler Luna ne obrne ogledala na drugo stran.
Luna! Svoje vrste “teta” je. Pri vsakem človeku se obnaša nekako po svoje. Leta 1909 sva jo z mojim bratrancem opazovala v Solkanu pri Gorici. On je bil zaposlen na državni železnici na Goriški postaji kot strojnik. Jaz sem se pa učil tiste čase ključavničarstva v Gorici. Kar lepo je bilo tam okrog. Nekako v prvi polovici oktobra je po goricah in brdih dišalo po moštu, prešah so in polnili sode z božjo kapljico.
Pri bratrancu sta bila na hrani še dva strojnika, ki sta delala tam, kakor moj bratranec. Oba Nemca, eden Korošec, drugi gori nekje od Linza. Oba pa tudi skrajno zagrizena Nemca. Slovence sta oba zaničevala. To sta rada pokazala z izražanjem itd. Gostoljubnost pa sta rada sprejemala, če so jima nudili kje z dobro kapljico, ali čem drugem.
Neke nedelje popoldne v začetku novembra sem šel z bratrancem v vinotoče v brde tja za Solkanom, še mi je pred očmi vinski hram, okrog njega vinograd, okrog hrama preproste lesene mize in precej gostov pri njih. Ko z bratrancem ogledujeva malo trte po vinogradu, prideta za nami omenjena sostanovalca pri bratrancu. Po kratkem pogovoru in ogledovanju smo vsi štirje sedli k mizi in bratranec je naročil pijače. Postregli so nam, pozneje še z nekimi jestvinami, ki so bile kar slastne in po njih sta sladki goriški mošt
in vino še bolj okusno in prijetno tekla. Meni, ki sem bil najmlajši med njimi, je bratranec meri s pijačo malo bolj skromno. Prav je imel. On in ostala dva so pa praznili kupe, kakor da niso mogli “dognati”, če ima-po kupe sploh kako dno. Posledica je bila, da so vsi postali kmalu razgreti. Začeli so popevati in vse iz tistega brda doli proti Gorici so peli. Večerilo se je že, ko smo šli ob neki meji, in vsem so se že malo zapletale noge. Pa je predlagal bratranec, kaj ko bi malo posedli. ' Storili smo tako. Od vzhodne strani je pokukala izza brd in gričev polna luna. Bratranec in ostala dva pa trudna od “praznenja kupic”, so začeli dremati, in drug za drugim so se za tisto mejo za nekaj časa odpovedali težavam tega sveta in lepo vsak po svoje začeli “vleči dreto”. Ura je tikala naprej. A, ker je sijala polna luna, je bilo po tistih goriških brdih okrog Solkana kar svetlo. Moj bratranec in tista dva nemška tovariša so pa “vlekli dreto” do skoraj polnoči za tisto mejo. Ko sem jih zbudil, so vsi malo debelo in vprašujoče gledali, kje so?
Ko sem jih pojasnil, je bratranec ugotovil, da jih je luna “zibala”. Dobra “teta” je bila luna. Ljudi je “zibala”. Zdaj jih pa že celo sprejema gori v svoje domene! Zna biti, da se bo prebudila — mislim, trgovsko prebudila, da bo začela odpirati svoja zabavišča tam gori, kjer bo nas, če bo kdo izmed nas sedanjikov dočakal to,^ po svoje “gostila” vsako sredo zvečer in vsak “weekend”.
Letos, par tednov manj kakor 60 let po tistem luninem “zibanju” v brdih za Solkanom, sem jo . opazoval s prijetne ride na severni strani lepega Lake Ge-
Del odgovornosti nosita tudi oba tovariša, ki sedita v Titovem “izvršnem biroju”, saj je ta biro dejanski politični gospodar v deželi in je federacija le njegov izvršilni organ. Odgovornost je posebno velika za tovariša Kardelja, ki se jo bo pa naravno skušal čim bolj hitro otresti.
Kavčičeva taktika je napravila še drugo hudo napako. Naslikala je ves škandal kot boj med Ljubljano in Beogradom. To je napačno, saj bi Kavčič moral vedeti, kako malo lesničnih prijateljev imajo slovenski komunisti med tovariši v drugih republikah. Ako bi bil kaj mislil na to, bi bil boj postavil na drugo podlago, ki se mu je ponujala sama po sebi. Naslikati bi moral ves škandal kot izrazit primer, kako celo federacija ne spoštuje prevzetih pogodbenih obvez. Ako se to lahko godi v federaciji, zakaj se ne bi tudi v republikah, občinah in povsod drugod v jugoslovanskem političnem življenju.
Zanemarjanje spoštovanja pogodb lahko zadene tudi druge republike, ne samo slovensko, zato bi verjetno marsikateri vplivni jugoslovanski komunist dal prav Ljubljani, da je začela boj za spoštovanje pogodb. Kavčič se za to ni zmenil, zato je doživel blamažo, z upravičenimi protesti in pritožbami je ostal sam v jugoslovanski komunistični javnosti. Naj pokaže, kdo izven Slovenije ga je v tem slučaju še podpiral?
Kar se demonstracij in protestov tiče, se je ponovila stara slika. Demonstracij in protestov so se udeleževali le tovariši in delovne množjce, ki so od njih odvisne, vsi drugi Slovenci se niso dosti menili zanje. So si pač mislili: Kar so si tovariši skuhali, naj tudi sami pojedo. Kako drugače bi bilo, ako bi znali organizirati res pravo narodno ogorčenje!
*
V sredo. 13. avgusta, se je končno na tragikomičen način razvozljal “problem” graditve slovenske “hitre ceste” na seji federalne vlade pod predsedstvom tovariša Ribičiča. Navzoči so bili tudi vsi predsedniki republiških vlad, med njimi tudi tov. Kavčič. Seja je sklenila, da ne bo nobene spremembe sklepov, narejenih na seji 16. in 17. julija, pač pa bo graditev slovenske cestne mreže “dinamično razporejena”. Dinamičen razpored posojil za slovensko cestno mrežo po mnenju podpredsednika Grličkova lahko pričakujemo v 1. 1970 ali 1971. Tovariš Ribičič je pri vsem tem — molčal!
Tovariš Kavčič se je takoj potem vrnil domov v Ljubljano, kronan z “dinamičnim razporedom”. Tako bo Kavčič lahko dolga leta dinamično govoril in razporejal ob ploskanju svojih domačih tovarišev in simpatizerjev med politično emigracijo, dočim bo Slovenija lahko ves ta čas — hirala !
Tako je politika komunističnega režima v Sloveniji!
I. A.
neva. Par dni za mladim mesecem (mlajem), ko je luna začela obračati svojo svetlo ogledalo, v tednu po 14. juliju je bilo. Zraven sem opazoval na televizorju prikaze, kako so junaški astronavti se bližali Luni. Uspeli so. Ves svet je bil z njimi in jih v mislih in željah spremljal. Teden pozneje so se vrnili nazaj k njihovi in naši Majki Zemlji. Za nekaj dni so morali v ka-renteno, ker lahko je, da so na Luni druge vrste razni “komarji”, ki bi znali okužiti naš svet. Ko bodo po “naših” zdravniških postavah” spoznani, da lahko pridejo med nas, bodo gotovo marsikaj zanimivega povedali, kako so se “zibali” na Luni in kaka bodočnost je za nas zemljane tam gori.
Zanimivosti o tem bo dosti...
* VREME PA ŽE DOLGO NI TAKO NAGAJALO, kakor nagaja letos. Ves junij je dan za dnem deževalo, v juliju prav tako. Pa še kakšni nalivi. Po predmestjih zapadno od naše velikega Chicaga je padlo sredi julija toliko dežja, da ne pomnijo že dolgo, dolgo takih nalivov. Viharji m strela so napravili ogromno škodo, ki sega v visoke milijone. Voda je udarjala in poplavljala pritličja in nižja stanovanja. Podcestni kanali so se zamašili, voda ni mogla odtekati in je bruhala nazaj po ulicah, da je bilo vse v vodi. Viharji so marsikje porušili in pretrgali električne droge in zveze na njih, da so bile cele okolice brez luči. Po nižavah je pa voda stala več dni. Po vlagah so se legli komarji, ki so letos od sile sitni in nadležni.
Res čudno vreme je letos in čudna narava. Prizadeti so letos mnogi družabni klubi in organizacije, ki so napovedovali izlete, piknike za “weekende”, pa je bil doslej skoro vsak “weekend” dež. Kdo pa naj hodi na piknike v mokroto in pa komarje past. Počitnikarji, ki so se podajali v kake kraje na počitnice in tam drago najemnino plačevali za motele in kabine, so imeli tudi slabo letos. V kabinah so sedeli in čakali, kdaj bo jenjald deževje.
Pa kaj naj jamramo, ko ne pomaga nič. Morda bo jesen lepša — če bo zdaj, ko bo imela “teta Luna“ nekaj časa malo več miru . ..
Pozdravljeni vsi, pa še drugič kaj.	R.
------o-----
Vabilo na piknik ‘Tabora’ v Milwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — Z zadnjo nedeljo v avgustu se končajo počitnice in začne se zopet urejeno življenje. Zato bo ZD-SPB Tabor Milwaukee izrabil s piknikom zadnji dan v avgustu, v nedeljo, 31. avgusta, popoldne, za nekako slovo od poletja in brezskrbnosti.
S piknikom, ki se bo vršil v Triglavskem parku, si bomo prijatelji in rojaki voščili vse najboljše za jesen in bližajočo se zimo.
Preskrbljeno bo za domačo hrano in hladno pijačo. Dobiček bo šel v korist potrebnim invalidom, žrtvam zadnje vojne in revolucije. Torej, na svidenje v nedeljo, 31. avgusta, popoldne v Triglavskem parku na slovenski veselici. Vsi dobrodošli!
Odbor
Pismo iz Zambije
LUSAKA, Zamb. — Dragi misijonski prijatelji, misijonsko življenje je izredno pisano. In naše tu v Zambiji ni v tem nobena izjema. Vsak teden se zgodi med nami kaj važnega ali vsaj zanimivega bodisi v verskem bodisi v političnem življenju naše misijonske domovine Zambije. Dva dogodka bi vam rad danes opisal, oba iz zadnjega časa, oba bosta imela velik vpliv na Cerkev v tem delu afriške celine.
Začnimo s praznikom sv. Ignacija, 31. julija 1.1. Na ta dan je naš jezuitski predstojnik p. Leo Kapfer, po rodu Amerika-nec, odprl v Lusaki novicijat za afriške jezuite iz angleško govorečih afriških držav. Veliko poslopje, v katerem se bodo vzgajali afriški jezuiti, je bilo letos postavljeno blizu lusaškega mednarodnega letališča. Pri izpeljavi tega res velikega načrta so sodelovali misijoni v Zambiji, Rodeziji, Tanzaniji, Keniji, Ugandi in Nigeriji. Tudi prvi novinci, ki so se zbrali pred praznikom sv. Ignacija v novem novicijatu, so prišli iz omenjenih dežel. Zaenkrat jih je 12. Bog daj, da bodo kot Gospodovi apostoli zaorali globoke brazde v svojih domovinah!
Za sedež novici j ata je bila izbrana, kot je razvidno, Lusaka. To ni čudno, saj je v Zambiji, katerega glavno mesto je Lusaka, več kot 150 jezuitov in v lusaško nadškofijo je prišlo v zadnjih 3 letih 24 novih jezuitskih misijonarjev, med njimi tudi skupina jezuitov iz Slovenije in Hrvaške. V nobeni drugi angleško govoreči afriški državi ni toliko jezuitskih misijonarjev. Novinci so veseli mladi fantje. Vsi so že opravili gimnazijo; vsi govore gladko angleščino, ki je vsem skupni občevalni jezik. Ko ne bi bilo skupnega angleškega občevalnega jezika, bi mednaroden novicijat ne bil lahka zadeva. Prihodnost novici j ata priporočam vsem našim prijateljem v molitev. Odprtje afriškega jezuitskega novicijata bo prva stopnja k ustanovitvi zambijske province Družbe Jezusove. Provinca bo razglašena na praznik sv. Frančiška Ksa-verija — 3. decembra letos.
Drugi dogodek je zvezan z o-biskom papeža Pavla VI. v U-gandi. Ob tej priložnosti je papež posvetil 12 afriških škofov; med njimi tudi novega lusaškega nadškofa Emanuela Milinga, prvega Afrikanca, ki je postal s tem vodja Cerkve v Zambiji. Dosedanji nadškof Poljak Adam Kozlowiecki se je odpovedal nadškofiji in s tem omogočil izvolitev prvega Zambijca za nadškofa v Lusaki. Novica o njegovem imenovanju in njegovi posvetitvi je navdušila naše misijonarje in vernike. Novi nadškof je bil doslej voditelj verskih sporedov na zambijskem radiu. Študiral je v Rimu in na Irskem; v letošnjem letu pa je preučeval televizijske programe na Irskem, Španiji in ZDA. Star je 39 let. Ima veliko načrtov za razvoj mlade zambijske Cerkve. Iskreno prijateljstvo veže nas, slovenske misijonarje, z novim nadškofom, s katerim smo od vsega začetka sodelovali pri njegovih socialnih aktivnostih.
Danes je praznik M. Vnebovzetja. Med slovenskimi jezuiti v domovini je ta praznik posebno velik zategadelj, ker je danes razglašena samostojna slovenska viceprovinca Družbe Jezusove. Zambijski misijonarji smo poslali pozdravno brzojavko s čestitkami prvemu slovenskemu provincialu slovenske vi-ceprovince o. Pavlu Berdenu.
Zelo smo hvaležni misijonskim prijateljem v ZDA, Kanadi in drugod po svetu, ki so nam poslali že toliko naslovov rojakov, katerim n a j bi pošiljali svoj misijonski list, ki ga bomo začeli izdajati prihodnji mesec. Toda to nikakor ne pomeni, da se odtlej ne bomo več oglašali v Ameriški Domovini in Ameri-kanskem Slovencu. Po obeh o-menjenih glasilih naših ameriških in kanadskih rojakov bomo ostali v stalnem stiku z vami, drage bravke in bravci, še vnaprej. Toda novic med nami je toliko, da se nam zdi prav, da tistim, ki žele biti z nami osebno kar se da živo povezani, bomo pošiljali vsaka dva meseca list s podrobnim poročilom o svojem delu. — še vnaprej z veseljem sprejemamo nove naslove za naš list. Sporočite nam jih!
Prav lepe pozdrave vsem, po-
sebno še svojim dobrotnicam in dobrotnikom, v presvetem SrcU Jezusovem Vam vdani
P. Jožko Kokalj, S J Matero Catholic Parish P.O. Box 2525 LUSAKA, Zambia Afrika
-------o------
Nevednost ne opravičuje
j CLEVELAND, O. — V zad-;nji časih se je oglasilo nekaj .rojakov po vrnitvi z obiska V 'Sloveniji in se pritoževalo, da so jim na meji zaplenili denar. Jezili so se, kako je to mogoče in !kakšna nesramnost jugoslovanskih oblasti je to.
Povprašal sem za podrobnosti. Takole mi je pripovedoval rojak:	V Ljubljani sem zamenjal
dolarje v dinarje. Teh mi je precej ostalo in sem jih seveda imel s seboj, ko sem šel na kratek o-bisk preko meje v Trst. Nihče me ni na meji vprašal, če imam kake dinarje s seboj, nihče mi ni nič povedal, da je te prepovedano nositi iz države.
Ko sem se vračal, me je carinik na meji vprašal, če imam kaj za ocariniti, pa sem odgovoril, da nič. Na vprašanje, koliko dinarjev imam, sem dejal, da okoli 400. Nisem vedel, koliko jih je bilo v denarnici,, ker sem jih od zadnje menjave rabil na raznih krajih. Carinik je preiskal ves avto, prebrskal denarnico in bil na splošno trd in nevljuden. Ko je preštel dinarje in je videl, da jih je več, kot sem navedel, jih je zaplenil — skupno 600. Torej $50. Zastonj so oile pritožbe, zastonj opravičevanja da sem prišel iz ZDA, da ne poznam jugoslovanskih predpisov.
Nepoznanje predpisov ne •> pravičuje, vsakdo se je dolžan ooučiti o predpisih države, v kamero potuje, pa naj je to tudi •ijegova rojstna domovina. V lolgih letih našega življenja v tujini se je doma marsikaj spremenilo. Nove oblasti zahtevajo, ia se drži vsakdo njihovih pred-)isov. Naj imamo oblasti in nji-kove predpise radi ali ne, najboljše in najvarnejše je, da se predpisov držimo. Če se jih ne, tudi iz — nepoznanja, je to naše tveganje in gre to na naš račun.
Ko sva se z rojakom tako menila, se mi je čudno zdelo, da potniška pisarna ni opozorila na Jugoslovanske predpise o prepovedi iznosa dinarjev iz države. Skoro mu tega nisem hotel ver-ieti. Končno je dejal, da so mu morda tam le povedali, da pa je lahko preslišal in se ne spominja. Seveda sva bila edina o tem, da bi morali na jugoslovanski meji one, ki gredo preko meje, opozoriti na svoje predpise, da ne bi ljudje po nepotrebnem trpeli škode. To zahteva že običajna prijaznost do tujcev, ki prinašajo v državo denar.
Na splošno se rojaki, s katerimi sem govoril o postopku na meji, niso pritoževali. Pravij0-da se je v zadnjih letih marsikaj v tem pogledu popravilo, jugoslovanske oblasti na meji so vljudnejše, čeprav je še vedno možno naleteli na koga, ki ne ve, kako je treba z ljudmi kulturne? postopati, če jih hočemo pridobiti in gledati, da bodo ponovno prišli na obisk države.
R.P.
■----o------
Tisoč visokošolcev
bo napravilo samomor
CHICAGO, 111.	— Direktor
zdravstva na Harvard univerzi je v članku, ki ga je prinesel "Today’s Health”, napovedal, da bo letos napravilo skupno v naši deželi okoli 1000 visokošolcev
samomor. Poskusilo ga bo Pa napraviti okoli 10,000.
Vsak deseti visokošolec ima težave z duševnim zdravjerm trdi D L. Farnsworth. Njihov vzrok naj bi bil v preobremenjenosti visokošolcev s študij eh* in huda tekma med njimi z£l čim boljši uspeh.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Pozdravne in vzpodbudne besede iz Anglije
Ob priliki X. slovenskega dne,Boga in Marije Pomagaj, da bo-
Predsednik Društva Sloven^ Cev Baraga g. Ivan Mam prejel Anglije dolgo pozdravno pi-Sm°> iz katerega objavljamo glavne misli, nekaj dobesedno, nekaj v izvlečku.
Predrage rojakinje, predragi
rojaki!
Pred 30 leti, zadnji “week-end ’ v juliju, v soboto in nede-^ 30. in 31. julija 1939, je bil dorna v Sloveniji, v Ljubljani Velieasten mednarodni kongres Kristusa Kralja. Nad 100,000-glava množica z vseh delov ze-rooljske oble, največ seveda iz Slovenije, se je tiste dni navdu-sevala za ideje in nauke Kristusove in Mu izrekala vdanost, Pokorščino in zvestobo. V daljavi pa se je že slišalo grmenje; bližala se je svetovna nevihta,
kar
je ob sklepu posebno pouda-
ril naš veliki slovenski Mojzes, vladika Gregorij Rožman. Toč-bo pet tednov pozneje, 1. sep-lembra 1939, je ubogo Poljsko '•ajel svetovni požar, ki se je nato razširil po vseh predelih sve-a in prinesel človeškemu rodu oliko groze, smrti in razdeja-bja. Tudi' Sloveniji ter vsej Jugoslaviji ni bilo prizanešeno. V braju 1945 smo bili primorani oditi v tujino, da si rešimo last-n° življenje. Mi Slovenci in o-stali narodi Jugoslavije, dalje Belorusi in drugi, smo doživeli Osodo Vetrinja. Bila je to naj-Veoja nesreča v zgodovini našega naroda. Nad našo rodno doba ovino je visel grozeč črn oblak jb prebivalstvo je prvih .pet, ef; doma največ trpelo. Čas je 2ačel polagoma celiti rane. Brez-domcem po taboriščih so se za-Cele odpirati vrata v širni svet. lovenci smo se razpršili kot ne-^oč Izraelci po vseh predelih za-Padne Evrope in po deželah se-Verne in južne Amerike, posebej Se Kanade. Bili smo tedaj brez-Pravni, a imeli smo veliko zaupanje v Boga in v našo Marijo omagaj ter resno voljo do dela. aj vse so ustvarile naše mar-Pve in spretne roke na tujih °h. če gledamo vso dobo 20
let
Post
Pazaj, vidimo, da je narav-
ogromen socialno-ekonom-
mo prebredli morebitne težave in bridkosti prihodnjih dni. Vedno naj gre z nami ljubezen do domovine in do našega materinega jezika.
V Sloveniji smo bili rojeni. Eni v preprosti gorski koči, drugi v košati kmetski hiši, tretji v mestni vili. Naša Slovenija je res kraj, toda življenje v njej je bilo trdo in preprosto, vendar pa srečno in veselo. Ne sramujmo se svoje preprostosti, ne zgaranih obrazov svojih staršev. Naši predniki so trdo delali, pošteno živeli, pomagali bednim, podpirali Cerkev in državo in skozi Slovenijo je šel očiten božji blagoslov. Kako lepo poje pesnik:	“Tam je zemlja dedov
krasna, moja last je, dom je moj!”
In naša slovenska govorica in pesem: Pokojni škof Rožman je zapisal: “Veliko jezikov in govoric sveta sem slišal in lahko trdim, da nas Slovencev ni treba biti sram svojega jezika in kulture.” Tudi tujec rad prisluhne naši pesmi. Mladini v tujem o-kolju je pa težko dopovedati vse to: Zato naj bo njena prva šola dom. Pokojni veliki Slovenec v ZDA, kanonik in monsignor O man, župnik v Clevelandu, pripoveduje: “Z lepo slovensko pesmijo nas je zvečer polagala v posteljo mati, z isto nas je zjutraj zbujala; z molitvijo očeta in matere se je v nas zbujala ljubezen in spoštovanje do slovenskega jezika.” Mož je bil rojen v Minnesoti in ni hodil v slovenske šole, a je vendar obvladal slovenščino in ji je ostal zvest do visoke starosti.
Naši goreči in za vse dobro vneti dušni pastirji ohranjajo naš jezik v cerkvah. V slovenščini se pridiga, spoveduje in se opravlja služba božja; v slovenščini pojemo. In slovenske šole, prosvetne dvorane in društva. Tudi za to skrbe naši dušni pastirji. Zunaj rojeni mladini je vse to delo bolj težko umljivo, a z dobro voljo se da marsikaj doseči. Nekaterim se zdi vse to odveč, češ saj bo sloveščine kmalu konec. Canjkar pa nam pravi: Ta burka je stara že tisoč let, pa se še ne zmenimo za udarce in mirno živimo naprej. Lahko pripomnim še to, da smo del velikih narodov matere Slave in Slovan naglo stopa na plan. Ko se bodo v bodočih dneh junaško otresel spon komunizma, bo začel svobodno stopati naprej.
Tudi zemlji in narodu, med katerim smo, dolgujemo spoštovanje. Krušna mati nam je. Med seboj pa ohranimo ljubezen, slogo in spoštovanje. Prepiri so nepotrebni. Proč s slehernim prezirom. Nihče nima vseh i talentov. Sotrpinu pomagajmo v
nam pridružijo zavedni rojaki.
1A ,To je naš nekdanji prosvetni ta-J*- 1
Zahvaljujejo se
Po X. slovenskem dnevu „
Društvo Slovencev Baraga pre- bor v malem’ narodno zborova-jelo dvoje zahvalnih pisem. Mi- Me z resolucijami in predstav-nister pokrajinske vlade john ”^ Vlasti, razstava narodne u-Yaremko se je v pismu lepo za- metnosti v pesmi, glasbi in ple-hvalil za povabilo. Izrazil je za- su - ob jutranB sv- maši pa dovoljstvo, da je ponovno mogel I ganliiv Prikaz duhovne vredno-zastopati prvega ontarijskega s'^ slovenskega ljudstva, ministra na slovenskih dnevih. Iz malih z^etkov, odkoder Obenem je naročil lepe pozdra- vse na svetu Pride, se Sloven ve vsem Slovencem.	Iski dan” razvija v ureien Pr°-
Zahvalno pismo je poslal tudi g.ram’ ki vsako ^to pritegne več kontroler mesta Toronta Mr. F.	IJndi- Kdo bi preštel vse
J.Beavis. Izredno mu ugaja si0- avtomobile, ki se od zgodnjega vensko letovišče. Oba z ženo se iutra do 'Popoldneva poskrijejo zahvaljujeva za pozornost in go- Pod košatimi drevesi ali po od-stoljubje, ki so ga jima skazali Prti planjayi- Mlade generacije prireditelji in občinstvo. Ob-1 čedalje več. Počasi leze sivina ljubljata, da bosta ponovno pri- v očetove lase, iz materinih oči šla med Slovence.	se ie Prelila v hčerine. Mla-
Slovensko ime postaja dobro di rod Polni ta krai z otroškim poznano v Kanadi.	| živžavom in mladoletno zasa-
njanostjo. Danes je spet njihov
ldan’ tako lep’ tako bo'§at’ da Za' rrijateiju Jožetu radi njega žele doživeti še dru
Zalarju V spomin gega in tretjega, da zanje ni V torek, 19. avgusta, ob pol drugih nedelj, ne drugačnega sedmih zvečer je umrl v bolnici iazvedrila, kakor prijetno do-sv. Jožefa v Torontu g. Jože Za- mače popoldne na Slovenskem lar z 20 Jopling Ave., N. Toron- letovišču. Nikomur ni odveč, da to 18, Ont. Pokojni je bil rojen siavimo Barago, Slomška, sv. Cina Notranjskem v Sloveniji. Po riia in Metoda, Prešerna in ve-vojni se je iz italijanskih tabo-hike slovenske praznike, rišč preselil v Argentino, odko- Dejali bi) da na tem kraju na der je prišel v Kanado. Pogreb globoko pc)ganjaj0 korenine sloje bil iz Ridley pogrebnega za" venskega drevesa. Na hribu kipi voda na Lakeshore Blvd. Sv. križ v neb0) v dolini se skriva
maša zadušnica je bila v cerkvi Marijina kapelica in nas vabi
Brezmadežne s čudodelno sveti- domov v preprostost slovenske-njo v soboto, 23. avgusta 1969. ga življenja. Na ravnini ob Pokojnik je zapustil ženo Joži- j športnem igrišču vsako leto zno-co, dve sestri v domovini in eno va priSegamo zvestobo sloven-v Kanadi.	skim izročilom in začrtamo no-
Pred več	kot	30	leti sva	se ve poti za bodočnost
srečala v katoliških organizaci- Letošnji slovenski dan je spo-jah sredi bele Ljubljane. Zad-Linjal 120-letnice smrti France njič sva si segla v roke na slo- h prešerna; ki je s svojimi po-venskem letovišču, ko smo P™- Lzijami ustvaril |biser slovenske-slavljali slovenski dan 10. avgu-1 slovstva 0n je sloVensko be-
sta letos. a vseJ - etm Potl Ledo izoblikoval v prekrasno po-
sva vedno vedela, kako misliva ,	......	. .
i	’	,	, sodo najlepsih in najglobljih
m vedno sva z lahkoto dobila v,	,	. .....
,.	.	,	, , človeških čustev in	doživetij,
iste temelje m enake poglede. K, v .	...	,	..
„ , .	, , .	. ,	,	, . . Prešeren je velikan evfopske li-
Sedai si dobojeval borbo, ki si ,	,	...	,	,
. ,	,	, terature. Njegova dela so preve-
JO začel pred vedeti; bila je toU y ,uje je2lke v sloven.
oi aa za ziv jenje, a o ra skem slovstvu njegovega genija
bil še živel; v duhu vere pa u- .	, .	J “	66 J
,	’	„	. v se nihče m dosegel,
parno, da ti je Bog naklonil se	v	G .
lepše življenje, ki ga ne bo ko- Presernova misel je prepleta
nec, življenje, ki ti ga ne bo nih- la Pr°gram. Pevski zbor “Vrba”
če vzel, življenje, ki bo samalpod vodstv(>m g. Naceta Križ-
venski značaj je poudarila mlajša skupina folklorne družine “Nagelj”. Posebno smo se razveselili gostov iz Sudbury j a, ki so v lepih narodnih nošah odplesali par starih narodnih plesov. Le korajžno se uvrstite v aktivne vrste slovenske mladine! ... V trudu in znoju, polnem radosti, domu gradimo slavo in čast! . .. Mladi godbeniki iz New Toronta (bratje Pahulje in Križmani) so mojstrsko svirali pristne domače pesmi.
Program je vodil g. Feliks Se-banc, telovadni del je napovedoval g. dr. Peter Klopčič, Glasbeno spremljavo in ojačevalce je nadzoroval g. France Jereb, slovenske plese skupine “Nagelj” so spremljali sestri Babičevi in Janez Pušič, simbolični prikaz Prešernove pesmi je naštudiral g. Stane Brunšek. Celotni program Slovenskega dne je izdelal odbor “Društva Slovencev Baraga”, ki mu predseduje g. Ivan Marn.	.	i
Sonce je pogledalo za vrhove dreves. Mogočne melodije orlovske himne so obujale spomine na nekdanja prosta leta v domovini, na prelepe ljubljanske kongrese in podeželske tabore zadnja leta pred veliko vojsko. Toliko idealizma je kipelo iz mladih grl, toliko navdušenja za velike stvari, da nam še vojna ni mogla vsega veselja do slovenstva umoriti. Bog daj, da bi ti Slovenski dnevi vžgali iskrico navdušenja in zavesti za ideje, ki so našim duhovnim in narodnim voditeljem tako drage; da bil brat bi bratu brat, da naš rod bi prosto živel po svojih postavah, da bi se izpolnile velike Prešernove ideje o bratstvu, miru in ljubezni na svetu, da bi križ božji za vedno kraljeval v slovenskih domovih.
Anica Resnik
ljubezen.
mana je doživeto prepeval nje-
ski skok. Hvala Bogu.
J*1 v bodoče, kaj naj storimo? e zanaprej ohranimo zaupanje V Boga in Marijo Pomagaj. To 2aapanje vcepimo tudi v srca ^aše mladine. Nekateri mislijo, a v dobi moderne tehnike in Sedanjega blagostanja človeštvo Vač ne potrebuje Boga. V svoji °Sabnosti trdijo, da iznajdbe aedanje tehnike prekašajo tudi °2jo modrost. Nespamet! Res-. h ^čeni ljudje tudi danes trdi-čim več študiramo in odkri-a^o, toliko bolj se zavedamo, r.a ° Majhen je človek v prime-2 Božjim stvarstvom, ki je fodro urejeno. In trenutna sve-|bolezni in Potrebi' Ne P^ziraj-!°vna politična situacija? Po mo skromnih poklicev, glavno človeško gledano je zarja bodo-1 K’ da se človek posteno Preživ-"lh dni še vedno temna in krva-’1^ velika naPaka Preteklosti je Vo rdeča. Nad zemljo se še ved-'bila Preziranje delavcev, hlap-zbirajo grozeči oblaki, ki o- cev in dekel ter kočarJev. V °olaio novo svetovno nevihto. vseh Poklicih, od n,Jmžjih do rudi veliki narodi — verni in najvišJih imejmo pred očmi do-hrezbožni - trepetajo za svojo brobit nas samih in korist rodne ^S0d0' Kaj naj naredi naš mali domovine. Pridno delo, pošteno
srce, veselje in pogum ter zaupanje v božjo pomoč, vse to bo gradilo srečnejšo bodočnost. Tako bomo spolnili obljube, ki smo jih dali Bogu in Mariji Pomagaj pred 30 leti v Ljubljani na kongresu Kristusa Kralja, leta 1943 na Rakovniku, Itta 1945 v raznih taboriščih Italije in Avstrije.
Dragi bratje in drage sestre! Prav iskren pozdrav slehernemu na tem 10. slovePskem dnevu. Bog vas živi! Vse dobro vam želi vaš brat iz Anglije — Peter Selak.
venski nar°d doma in v tuji-
1 • Kot so to delali predniki, storimo mi. Oklenimo še
tako
Kosimo sporočite:
Torontske naročnike le-P° Prosimo, da nam sporo-novo spremenjeno šte-
vilko
i ,.v svojega poštnega o-tolisa, da bodo list hitreje Prejeli.
Vsem prav lep pozdrav! Uprava
____Ameriške Domovine
Ne bom opisoval, s čim si si|§ove Pesmi- G- 0tmar Mauser je zaslužil plačilo po končani bor- recitiral “Magistrale” iz “Sonet-bi. To je zapisano in ocenjeno v nega venca • Dekleta v belih,
knjigi življenja, pa tudi v spo- modnb in. minu in v srcih mnogih, ki si I simbolično izoblikovale posveti-
jih srečal na poti skozi solzno lo„venca v ,ime “Primicovi Juli-dolino. Jaz bi ti samo rekel: Bog p ’ k* bda Prešeinova Ijube-olačaj za kos kruha, ki smo ga zen’ Pesniško navdihnjenje in bili tolikokrat deležni iz tvoje bndka usoda- V zvezi z današ-roke ljubljanski akademiki vNim praznikom je imel slav-študentovskih letih. Pot v večno |nost™ Sov°r ° Prešernu dr. Miži vij enj e je gotovo tlakovana s. .	.	.	,
■cosi kruha, ki jih dobro srce na- vdb ^ej in lepot je ljudstvo ži kloni lačnemu. Zato se za Tvojo vabno ploskalo. O pomenu Slo-večno usodo ni treba bati.	venskih dni je govoril dr. Peter
Hvala ti, dragi Jože, za kos arkea'	ie pose-
kruha; naj ti ga Bog poplača z gel v razmere današnje emigra-večnim življenjem, ki naj tudi cBe P0^323! na ovire in teža-tolaži tvojo gospo ženko Jožico, ve za hranitev slovenskega živ-
da bo mogla junaško prenesti 12ven domovine. Pri svoji ti
izgubo soproga.	P. M. sočletni zgodovini, visoki kul-
turni stopnji, s Prešernom na
Slovenski dan v Toronta
TORONTO, Ont. — Tokrat se prost pod Triglavom, da bo slo-nebo ni kujalo. Dovolj slovenstvo venska beseda še pela na tujem, že sile trpi... da bi v dežju in da bo slovenstvo in krščanstvo brez sonca morala umreti zarja nedelji v simbol bodočega slonovega navdušenja za narodno venskega rodu, kot je lepo po-stvar. Nedelja, 10. avgusta, je bi- udaril v svoji pridigi pri jutra-la vsa praznična, prijetno topla, nji sv. maši č. g. Kopač. Brez Visoki oblaki so plavali za ob- krščanstva ni slovenstva. V kul zorjem kot včasih doma za žele- turni dediščini je naša rešitev in nimi travniki in dolgimi njiva- ime. To misel so izjavljali žarni. Niso bili nevarni; le senčili stopniki kanadskih oblasti in to-nas pred ostrimi sončnimi rontskega mesta, ki so bili na-
L. Ambrožič st.:
OBLJUBA DELA DOLG
LXXXVII
Enkrat so tepli ljudi partizani, nato Italijani, Nemci in sploh o-kupator, kdorkoli je bil, obenem s partizani, pa zopet se menjaje drug za drugim. Verjemite, da je bilo to zelo težko življenje. Jaz se le čudim, da so mogli nekateri vse to pozabiti in to taisti, ki so vso to strahoto občutili na lastni koži. Saj jim lahko odpustimo — iz srca odpustimo in smo jim že, saj niso vedeli, kaj delajo. Bili so slepo zapeljani in revolucija vzame človeku ves čut za usmiljenje, če se ji le nekoliko poda in z njo sodeluje. Ker smo kristjani, moramo odpustiti, a pozabiti, kaj zna komunizem in okupator, bi pa nikakor ne smeli. Morali bi z vso ljubeznijo do naroda skupaj držati, zlasti v tem, da bi mladini podali nauk o hinavskem in zlaganem komunizmu v pravi luči ter vcepili v njihova srca zavest in resnico, da je pravi družinski skupnostni in sploh — NARO DOV — napredek le v lepi slogi, skupni muji in — MIRU! Vsak nemir in nesloga prinašata nesrečo, vsaka revolucija gorja zvrhano mero in vsaka vojska okrne meje naše drage Slovenije. Ubijmo so v glavo in to povejmo našim mlajšim, — da le v SLOGI JE MOČ.
V tem vzdušju smo še nekaj časa rinili naprej s prehranje valnim uradom na Dobrovi. Prej smo imeli skladišče v Gasilskem domu, ki se je pa zače počasi prazniti. Prevod nam je
poprosil za prostor pri trgovcu Drglinu, da mi je odstopil itak že prazno skladišče. Tam smo potem izložili in če le mogoče še isti dan tudi razlagali in oddali, ker ni bilo varno puščati blago čez noč v skladišču, ker so prihajala vsakodnevna poročila o ponočnih vlomih, kraji in ropanju po posameznih kmetijah in mnogih večjih posestvih, katere so navadno olajšali prav za vse, do zadnje žlice in jim odvzeli tudi odejo. Milostno so pustili le nočno obleko na njih. Ko se je s pomočjo sorodnikov, znancev in drugih dobrih duš, pa morda še z zadolžitvijo tak posestnik malo opomogel in si zopet uredil življenje, pa so prihrumeli ponoči zopet in do kraja vse spraznili in čez čas še tretjič. Naj navedem, samo en slučaj:	To je
posestnika Antona Koširja v Stranski vasi. Trikrat so mu do golega izropali posestvo partizani, med tem pa ga Lahi aretirali in ga odpeljali na Rab in internacijo. Po končani vojni in revoluciji so mu še štiri sinove pobili in jih zasuli nekje v breznih kočevskih gozdov.
Bila je to številna družina in tako so pri hiši ostali še trije sinovi in dve hčeri. Gospodarja-očeta so kot zavednega protikomunista odpeljali Lahi in internacijo na Rab, 4 starejši fantje-sinovi so odšli k domobrancem. Doma je ostala sama mati s petimi otroci. Koliko je v tistem času pretrpela, ve le Bog in ona sama. Kakor hitro je spravila kaj skupaj, so jo zopet izropali. In kaj je pretrpela pozneje, ko so mož Tone in štirje sinovi odšli v begunstvo in koliko potem, ko je izvedela, kaj so storili s sinovi ... kaj pretrpi in občuti ve-liko-ljubeče materino srce ob vesti, na tako krut način pomorjenih štirih ljubečih sinov, se ne da povedati in še manj napisati. — In danes? Ne bom podrobno opisoval, le to naj omenim, da se blagoslov, ki so ga ti štirje mučenci izprosili za ostale v družini, prav vidno opaža, kako bdi in deluje nad Koširjdvo družino! In to ni osamljen slučaj.
( Dalje )
Vojna mornarica bo vzela iz službe 100 ladij
WASHINGTON, D.C. — Vojna mornarica je objavila, da bo v prihodnjih mesecih potegnila iz redne službe 100 ladij, med njimi tudi dve starejši letalonosilki, namenjeni v glavnem boju proti podmornicam. V pokoj pojde tudi kak ducat starejših podmornic. Število moštva bo zmanjšano za 72,000 na skupno 700,000 v prihodnjem juliju.
Iznenadenje je povzročila napoved o umaknitvi letalonosilk za boj proti podmornicam iz redne službe, ker je vojna mornarica v zadnjih letih vedno znova opozarjala na rastoče število sovjetskih podmornic na Atlantiku in na Pacifiku, pa tudi drugod.
Izrael dobi “Phantome”
JERUZALEM, Izr. — V tukajšnjih vojaških krogih pričakujejo, da bodo ZDA skoro izročile Izraelu 50 Phantom jet borbenih letal, o dobavi katerih je bil sklenjen dogovor še pod predsednikom L. B. Johnsonom.
Ta letala so nesporno boljša od vseh, kar jih je sedaj v a-rabskih rokah na Srednjem vzhodu. V rokah preskušenih in izvežbanih i z r a elskih letalcev bodo ta letala za dolgo jamčila premoč izraelskemu letalstvu nad letastvi arabskih sosedov.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Dvojna — zidana
Hiša, 14 let stara, 1 spalnica spodaj, 2 spalnici zgoraj, dvojna garaža, lot 63 x 163, Wickliffe, $26,900. Nič kleti. Za pranje in drugo v pritličju. Davki $450 letno.
KINKOPF REALTY 30825 Euclid Ave.
944-7900	(163)
Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini!
CLEVELAND, O.
Zenske dobijo delo
Kuharska pomočnica
Za pomoč v kuhinji, jutranje ure.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
(163)
Female Help Wanted
Help Wanted — Female
General Office Work, some typing Modern Industries Inc.
6610 Metta Ave.	432-2855
north of St. Clair, off Addison
(164)
Cook’s Helper
Or Kitchen help wanted morn ing hours.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214
(163)
V najem
Oddamo 3-sobno stanovanje, popolnoma opremljeno za nizko najemnino. Kličite FA 1-0021 ali 881-6587.	(x)
Odda se
Čisto štirisobno stanovanje spodaj, blizu cerkve sv. Lovrenca. Kličite po 4. uri 883-6172 ali 341-5926.	(166)
V najem
Tri neopremljene sobe in kopalnica za eno ali dve osebi na E. 71 St. Kličite 361-0989 po 5. uri pop.	(166)
V najem
Štiri velike, krasne sobo zgoraj, klet, porč, na E. 200 St. blizu Lake Shore Blvd. Kličite 731-5707. Prazno 1. sept.
(x)
Moški dobiio delo
Delo dobi
Delavec za pri zidarjih na vzhodni strani mesta. Kličite: 1-256-8711.
(167)
V najem
Oddam v najem 5 sob v drugem nadstropju, mirnim ljudem brez malih otrok in brez kakih nepotrebnih živali. Najemnina $70 mesečno. 881 Babbitt Ave. Tel. 731-4022.	(165)
POZOR
Kadar nameravate kupiti ai prodati vašo hišo, lot, prazn zemljo ali farmo, kličite na.v Točna postrežba
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(Tues.xj
žarki, ki so šteli veliko sloven- vzoči pri popoldanski prireditvi, sko množico na letovišču pri Zastopnik slovaške skupine, g.
Boltonu.	! Brousek, je prebral brzojavne'čimdalje manj dobavljal. Moko
Slovenski dan je samo enkrat pozdrave ministrskega predsed- so nam nakazali vsak mesec v letu. Prireditelji poskrbe, da nika P. E. Trudeau-a. člani polj-poteka vse v naj lepšem redu. Uke folklorne skupine “Beli o-Deseti tak dan je vreden sporni- rel” so odlično predstavili šest na. Ob Slovenskem dnevu se plesov. Pravtako so bili zanimi-zbira naša družina, raztresena po j vi naši telovadci, ki so pokazali širni Kanadi in še iz Amerike se'svoje spretnosti na orodju. Slo-
Livarje in pomočnike iščemo MEECH FOUNDRY INC. 4730 Warner Rd.
(168)
drugje. Enkrat v mlinu* na Vrhniki, kako se imenuje, sem pozabil, drugič v Bistri pri Vrh-
Delo za moškega
Iščemo pomoč;za nočno čiščenje, 35 ur tedensko.
MAIN LINE CLEVELAND 1260 E. 38 St.
Ženitna ponudba
Vdova, dobra gospodinja in šivilja, želi poznanštva s starejšim moškim v svrho ženitve. Pišite na Ameriško Domovino pod značko “Zadovoljnost”
065)
niki itd. Za vsak mesec nekje Kličite za sestanek Miss Martins
drugje. Ker se mi v Gasilskem ^ 39 -1800, Ext. 213.
domu ni zdelo več varno, sem	(163)
V najem
Oddam 6 velikih sob spodaj v Collinwoodu na 646 E, 152 St.
•	-(165)
Išče stanovanjc
Išče 2 neopremljeni sobi in kopalnico v St. Clairski naselbini. Kličite med 11. dop. do 1. ure pop. 431-5958.
-(165)

s
F. S. FIN2GAR:
POD SVOBODNIM SONCEM
■i
jetno težo na vsa srca in molk bi bil postal mučen in predolg, da se ni zaslišal hrup prihajajočih maniplov, ki so stopali s krepkimi, paradnimi koraki na vežbališče. Teodora se je hipoma dvignila s preproge in se napotila skozi gozdiček oleandrov do roba gaja, od koder se je videlo na prostrano vežbališče. Azbad je odbral najboljše stare
“Milost, velika despojna, milost, vsemogočna carica! Zakaj me mučiš?”
In zopet je zagorel na Teodo-rinem obrazu žarek demonske radosti. Vendar je vzdihnila. Kakor drobna lučka se ji je posvetilo nekaj skozi nedogledno temo in spoznala je v lučki sebe, ko je bila še nekdaj kakor Irena. Dvignila je roko, usmiljenje se je budilo, pobožala je trepeče Irenino lice in rekla:
“Dete, saj vendar ne zabraniš, da se poigra despojna!”
In prevzelo je Teodoro z nepremagljivim hrepenenjem, dvignila se je, objela tesno Irenino glavo ter jo strastno poljubljala na rosne oči, kakor bi demon hotel izpiti to jasno luč iz neskaljene duše ali pa, kakor bi hotela Teodora vsrkati vase, kar je izgubila sama v kalnih valovih življenja.
Ko so dvorjanice videle, kako ljubkuje Tfeodora Ireno, se je zbudila v njih dušah na dvoru gojena in do naj bahate j šega cvetja razplojena zavist. Ireno so vrstnice doslej često prezirale, dasi jih je po lepoti prekašala; že to edino bi bilo zadosten vzrok, da bi jo sovražile. Ker pa ni nobeni hodila na pot in ni tekmovala zoper nje pri
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
SNACK SHOP — Moneymaker Northwest Chicago 545-3606 — 10 a.m. — 9 p.m.
(164)
TV BUSINESS —
Est'. 15 years. j
\ West sub. loc. *
^ 1	1	627-4747	'
’_________________________(164)
STANDARD Service Station, more work than owner can handle. Ideal for family operation. Compl. stkd. open for bus. $2500 cash for stock. 463-9377
^___________________________(164)
RESTAURANT — 14 Stool. Good loc. Estab. North. Retiring after 29 yrs. Ideal for couple or fam. operation. For appt. 10 a.m. — 4 p.m.
GR 2-5548
(164)
NIGHTCLUB — 1069 Argyle, excel, location, gd. going business.
$lO,000 or best offer.
-	334-5609 or 528-4073
dvornih gizdalinskih častnikih in patricijih, so ji nadele ime “dvorni menih” in niso spletkarile zoper njo. Teodora sama se je norčevala z njo pri cbedih, na večernih izprehodih in jo rada povpraševala, ali je že iz-tuhtala, katerega vladarja pomeni apokaliptična številka 666. Toda današnji caričini poljubi so zanetili ogenj v njih srcih in v trenutku so mislile vse eno samo misel: Da bi jo zgrizle z dvora.
Teodora se je kakor izmučena od lepih spominov naslnila ob komolec in molčala. Nihče si ni upal izpregovoriti. Bele roke dvorjanic so trgale marjetice in drobile rumena očesca drobnih cvetk med tankimi prsti. Zgodilo se je nekaj, kar je leglo z nepri-
CHICAGO, ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
QUICK SALE — By Owner 6342 N. Mozart, 14 yr. old 5-apt. $77,000; 4624 N. Monticello, 25- apt. $130,000. Good buy w/old mortg. Lv. twn.
RO 1-9834
(164)
MIDLOTHIAN — Country Club Area. Beaut, all brk. 6 rm. danch on half acre wooded lot, fin. breezeway, att. 2/car gar. Full bsmt. Many xtras. $36,000
388-6856
(164)
OAK PARK — By Owner OPEN HSE. Sun. Aug. 24th. 10-5-552 N. MARION. Queen Ann, 7 rms., 4 bdrms., 43 x 150’ lot, 1% ba., mod. kit. & ba. w/w crptg. Many xtras. Compl. re-dec. in-out. Low S30’s.
383-7185	(164)
LOMBARD — Open House By OwnerrSat. & Sun. 3 bdrm., 1% baths. Ranch, full bsmt. with rec. rm. HI $20’s. 230 S. Lodge Lane MA 9-2016
NORTHWEST AREA Owner-Brick 2 flat. Mod. kitchen. Full bsmt. 2 car/gar. gas ht. Mid $20’s. Near everything.
DI 2-7177
_________ :	064)
VIC. 118th & Longwood Dr.
Owner. 2 bdrm. Brick w/heated pan. attic-(related fam. liv.) or xtra bedroom, full bsmt. 2 car gar. Nr. everything. Low $20’s.
238-4105
(164,j
Male & FEMALE HELP
RELIABLE & COMPETENT WORKERS — Perm. Full time and part time. Flex. hrs. Counter, fountain, grill work.
SIR WHOOPEE’S 6464 N. Sheridan 973-6660
CHICAGO, ILL
FEMALE HELP
REGISTERED
NURSES
IMMEDIATE
PERMANENT POSITIONS
Excellent Openings For Emergency Room And Attendants For Both Ground And Air Ambulances Only Registered Nurses Interested In Both Fields Need Apply
Fully Equipped Hospital Located In
Excellent Living Area Good Salaries; Fringe Benefits Rush Resume To:
Norih Las Vegas Hospital
1401 E. Lake Mead Blvd.
North Las Vegas, Ncv.
_______________ (165)
WAITRESSES
Full Time
Hours 11:00 A.M. To 3:00 P.M. Lunch Help Steady Help Congenial Surroundings
RAMADA INN —
O’HARE
3939 N. Mannheim Schiller Park, Illinois
Mrs. Badger, 678-4800
An Equal Opportunity Employer
(165)
BEAUTY OPERATOR Must be xperienced for busy NW salon. Full time.
PE 6-2797
(164)
HOUSEKEEPER-MANAGER For Apt. hotel. 48 apts. NW side. Exp. req. Apt. plus sal. No Sunday calls.	AL 2-9613
(164)
MALE HELP
•	Auto Body Foreman
•	Auto Mechanics
•	Auto Body Man and Combination Painter
DAYS, STEADY WORK
SVITAK BUICK, INC.
3800 W. Ogden,
Berwyn, Illinois ST 8-6234 —
BI 2-1264 (Chicago)
Contact Del Davidson, Mgr.
(166)
CUTTER — Prefer plastic cutter. Will train if nec. Good working cond. Fringe benefits, vac.
Tel. WH 4-3747 Mrs. Nelshn
HOUSEHOLD HELP
MATURE WOMAN Experienced housekeeper for two adults. Top wages. Own rm., bath, TV, NW suburb. Ref. required.
Call (collect)	381-0262
(166)
WOMAN — Live In. N.W. sub. home. Own rm., TV & private bath. Cleaning, plain cooking, child care. Sal. Open. Call Collect — 381-0016.
1166)
ELDERLY Lady on Soc. See. or pension, to help blind woman Lite hsekeeping, some cooking in exchange for rm. & bd.
Call (312) 389-9515
(164)
HELP WANTED
Cafeteria Employees
•	NICE CONGENIAL ATMOSPHERE
*	• NO SATURDAY OR SUNDAY WORK
j 5 day week
•	GOOD WAGES AND BENEFITS
No Experience Necessary — Apply
AVON PRODUCTS CAFETERIA
6901 Golf Road	Morton Grove, 111.
(164)
SECRETARY-MEDICAL
Pathology Laboratory office in PROGRESSIVE modern Hospital on near North side reeds competent experienced Medical Secretary. Applicants must have typing and dictaphone skills and extensive knowledge of Medical Terminology.
Top Salary and Fringe Benefits — Full or part time.
GRANT HOSPITAL
For Interview Call:
DI 8-6400 Ext. Lab.	(165)
in mlade vojake, privzel za vsako stotnijo po osmero konjiče, vzporedil po vrsti hastate, tria-rije, pilane in principe, (suliča-rji, kopjarji in vse različne vrste orožja) da je pokazal carici dve popolni legiji v malem.
Zvonki glas Azbadov je donel rezko in kratko kakor udarci. Vojaki so se gibali na povelja strumno in urno kakor eno samo celotno, pokorno telo. Ko so obhodili v raznih kretnjah vežbališče, postavili nad glavami s ščiti streho — želvo — udarili v teku s ščiti predse, kakor bi naskočili sovražnika, se umikali korak za korakom, se na glas roga razprhnili in udarili sovražniku v bok, je odredil Azbad, da prično s posebnimi vajami: nastavili so tarče, vrstili so se pra-čarji, lokostrelci, pilani, naska-covali s sulicami in s kopji. Teodora se je čisto zamaknila v vojake in ni izpregovorila in se ni ganila s svilenega stolčka, ki se je gugal na verižicah, izrezljanih z veliko umetnostjo iz slonove kosti. Dasi je bila nizkega rodu, je plula po njej vendarle kri pristne potomke mogočnih Rimljanov, katerim je bila bojna igra največja zabava in vrhunec slovitosti. Sama je kot otrok preživela vse dneve na spini v hipodromu in se naslajala ob vajah borilcev in tekmecev.
Čete so se že utrudile in Azbad je velel odmor.
Tedaj se je Teodora dvignila, na njenem čelu se je pojavila
senca-	- ^44.31£
Da bi pred despojno hlapci počivali! — Napad! je skoraj kriknila in brzonogi evnuh je sporočil povelje Azbadu.
Legiji sta se ločili vsaka na drug konec prostranega polja. Iztok je veleval orjaškim Gotom, med katerimi je bilo kakih dvajset Slovenov. Njegov šlem in srebrni oklep je bleščal v soncu. Irena ga je šele sedaj spoznala, dasi ga je njeno oko že dolgo željno iskalo med četami. Teodora je pozabila nanj, ker se je preveč zatopila v bojne vaje. Ali sedaj je stopil mladi barbar, vitek in krasen, v bojni opravi na čelo- stotnije. V pravilni grščini in z "nekoliko tujim naglasom je zaklical povelje.
“Iztok!” je izpregovorila glasno carica in se’ začudeno ozrla na Ireno.
Irena je zardela. Čutila je, da so ji pordela lica in sama sebe se je prestrašila in se vznejevoljila.
Cernu se razburjam? je pomislila. Despojni pa se je zalesketalo oko. Z nedosežno 'žensko bistrostjo jte pogledala Ireni v dušo. V hipu je bil storjen naklep.
“Azbad s konja in na čelo drugi stotniji!”
Zopet je hitel skopljenec do magistra equitum.
“Naj se poskusita tvoja ljubimca, Irena, da bo zabava večja!”
Irena je Teodoro proseče pogledala in sramežljivo povesila oči.
“Menišek dvorni, kako si lep, kadar te je sram!” In carica se je veselo nasmejala.
Falangi sta se zganili. Nad ( glavami so štrleli majhni kiji, ki , so jih rabili pri vajah namesto mečev. Ščit ob ščitu kakor zid! , Ko je Iztok uzrl nasprotne falango, ki jo je vodil Azbad, je vzplamenelo v njem častihlepje.
“Enkrat sem te že prekosil, v hipodromu. Se danes te bom.— Naprej, v tek!”
Pod nogami orjaških Gotov je zabobnela zemlja, falanga se je zagnala proti Azbadovi čeli kakor izstreljen klin z Iztokom na čelu. Toda Azbad je bil okreten in previden poveljnik. S kratkimi, opreznimi koraki je vodil svoje, še za trenutek ga ni zbegal težki naval. Čakal je, da se Iztok približa, in ko je bilo med njima razdalje le še nekaj korakov, je Azbad kriknil, njegova četa je odskočila in se umaknila naskoku, da bi udarila od strani za pleča sovražniku. Toda prepozno. Isto je nameraval Iztok. Četi sta zadeli druga ob drugo.
S truščem so telebnili ščiti ob ščite, nad glavami je zabesnel ropot kijev, silni naval Gotov pod Iztokom je prodrl Azbadovo četo — in ta se je umaknila razbita na levo in desno.
Irene oči so spremljale Iztoka in ob njenih pogledih se je rado-vala Teodora, ki je sedaj skrb-neje opazovala njeno lice kakor vojni naskok.
“Imenitno, ha, kako se poigram s tem menišičem!” Tako je mislila Teodora.
Ko je Irena videla poraz Azba-da, je tlesknila glasno v dlan, da so se dvorjanice ozrle. Teodora ji je nagaljivo čestitala in polglasno pošepetala:
“Menišič, Iztok ti zmeša apokalipso!”
Bila je najboljše volje ter se naslajala ob zadregi Irene, ki ni vedela odgovora, ampak je bridko obžalovala neprevidnost, da je tako glasno izrazila veselje, nad Azbadovim porazom in Iztokovo zmago.
Sužnji so razgrnili po tleh pražnje prte in položili po njih v srebrnih skledicah mrzle pečene jerebice, melone, dateljne, murve in posušeno grozdje.
Teodora je velela, naj se vojaki vrnejo domov in se pogoste z vinom in sadjem. Azbada in Iztoka pa je povabila k zajtrku.

6RDIN0VA POGREBNA ZAVODA
lOSH East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
6RDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235

=3
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
»prejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ..................................................
NASLOV ...............................................
MESTO ................................................
DRŽAVA ............................... CODE ..........
	
	
CE SE SELITE
Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44103
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
V LEDENI PUŠČAVI — Britanska kraljeva ladja Endurance plove skozi ledene plošče v Grahamove obale v Antarktiki. Velika Britanija si je pridružila to ozemlje že leta 1831. Od tedaj so se njene ladje ponovno tam ustavljale, sedaj je njihov obisk v Antarktiki redkejši.