Inserati se sprejemajo in velj/i tristopna vrstil : H kr., če so tiska lkrat, 1Q O n ll 'l ll " ll II ll li i, ^ ,, Pri večkratnem tiskanji so cena primerno zmanjša. Rokopisi ve ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in iks| edicija na Stanm trgu li. st. 16. Po poŠti prejeman velja : /a celo leto . . 10 gl. — kr. z« pol leta . . 5 ,, _ ,, za četrt leta . . ■• !•■ . 'I v V administracij^- velja:' * Za celo leto . . '8 gl. 40 kr. ' za pol leta . . . 4 „ 20 „ » za četrt, leta . . 3 „ 10 ,, f V Ljubljani na dom pošiljati veljd 60 kr. več na leto. VredniStvo jo v Li igovili ulicah štev. 7, Izhaja po trikrat na teden iu sicer v torek, četrtek in soboto. KONFISCIRANO Spiclfeldski grof pa Črni Jaka. (Po narodni pripovedki zapisal J. G o m bar o v.) (Dalje.) Nekega due ukaže grof Jakatu, oaj urno jezdi v Štras po zdravnika, ker njega straho vito zobje bolijo. Jaka obleče najlepšo suknjo in zasede konja ter jezdi v Štras. Oudi je živela vdovica školnikovjca — gospa Josipina Virgulin, ki je imela kot poglavitno delo no vice poizvedavati in razširjati. K njej, ne pa k zdravniku, ki je njej nasproti stanoval, prijezdi Jaka ter jo v imenu grofovem povabi v Špielfeld , kder bo grof o poldne obhajal zaroko s svojo nevesto. Zraven jej je naznanil grolovo željo, naj še drugih poštenih tržank seboj pripelje, kolikor jih do tega časa dobiti more. Med potom je še drugim starim babicam v okolici to naročil. Nobena povabljenih ni izostala, ampak vsaka je še celi šereg drugih babic pripeljala. Točno ob dvanajstih so se zbrale pred gradom ter pod vodstvom gospe Josipine Virgulinove po širokih stopnicah šumele v košatih janjkah iz batista, damasta in svile v veliko dvorano. Tu najdejo na dolgi mizi pripravljene pipe, tabak, žganje, redkev, sol, luk in poper. Babe so vihale nosove in godrnjale, gospa Josipina pa jih tolaži, da menda niso v pravo dvorano prišle. Med tem naznani Jaka grofu, ki je še strašne bolečine trpel, da ga zdravnik že v dvorani čaka. S kislim in nevoljnim obrazom pride grof v dvorano — kar ga na enkrat obsuje celi roj starih bab, ki vsaka z drugim glasom svojo čestitko deklamuje. Grof se tega prestraši, da bi skoro na znak pal. Dokler so vse govorile, ni nič razumel, torej tudi ni vedel, kaj to pomeni. Ali ko vse utihnejo, začne gospa Josipina s slovesnim glasom : „Prepričana naj bo grofovska milost, da noben izmed nas ne dvomi: milostljivi gospod grof ste si izvolili za družico devico, kterej v celi deželi štajar-ski ni enake; vendar se drznemo prositi, da nam dovolite le en gogled na vilinsko bitje, s kterim se zdaj po naših srčnih voščilih želite zaročiti." Zdaj še le se grof zave, grozno usta odpre in zahrumi: „Da bi vas vse bes..." ter jezno zapusti dvorano, iz ktere so tudi babe z dolgimi nosovi odhajale. Zdaj se grof spomni, da mora to biti zdulta Jakova in to se nui je tako dopadlo, da se je na glas smejal in na zobe čisto pozabil. Nekega dne se grof sprehaja po bregu kraj Mure , kder so kmetje imeli veliko po- sekanega lesa. Tu pride grofu na pamet kme-jtom jako neljuba vragolija. Grof je namreč I hodil navadno o slabem vremenu, ko ga ni nihče mogel opazovati, na breg in je za kratek čas posekaua debla v Muro potakal. Ljudje so iskali in čakali hudodelnika, pa zastonj. Enkrat pa se Jaka z grofom nekaj spre in zarad maščevanja ovadi nekterim sosedom , kdo in kedaj njihova drevesa v Muro meče. Ko gre grof zopet na svoje delo, čaka ga že pet čvrstih dobro našemljenih mož za grmovjem, in ko grof prvo deblo v Muro potoči, planejo od vseh strani nad-nj in ga primejo. Grofjih sicer neprestrašeno nagovori, in vpraša, kaj da hočejo in kaj o njem mislijo? Oni pa upijejo: „Ti si tedaj ta tat in hudobnež , ki nam je že toliko lesa po Muri splavil. Čaj malo, da boš znal, kako se les seka, podrl boš nam zdaj vpričo nas toliko dreves, kolikor si jih v Muro zmetal." Grof se je branil in branil, pa zastonj. Grozeče pestnice in palice so mu od vseh strani žugale, dokler ni sekire v roko vzel. Ali grofu se vendar preveč zdi drevesa podirati iu drva sekati, zato še enkrat ostro in jezno reče: „Pustite me, drugače ne bo dobro; kajti jaz sem grof in grajščak Špiel-feldski I" ,,Kaj ?" zahrumi eden; „tepec, misliš, Konfiscirano. Z bojišča. O premirji med Rusi in Turki ne zdaj za trdno poroča, da je bilo 31. t. m. v Odrinu podpisano , in da so Rusi zarad tega toliko časa odlašali podpisati ga, ker so hoteli boje zvedeti, kaj da poreko vuanie vlade. Anglija in Avstrija ste res oporekale proti samovoljni sklenitvi miru med Rusijo in Turčijo, a Itn sija jima je prav vljudno odgovorila, da noče samovoljno rešiti uobenega vprašanja. ki bi zadevalo koristi drugih držav, ampak da se bo to zgodilo po dogovoru z evropskimi vladami, ki bodo zlasti o Dardanelah in Bosporu imele odločilno besedo. Avstrija je vsled tega zopet pomirjena, Anglija pa menda ne še prav, ker je še te dni obložila neko ladijo s 2'/« milj. puškinih patron, da jih odpelje na vzhod. Odlašanje premirje je sultanu delalo hude preglavine in 31. jauuarja je eara telegraiično prosil, da bi se reč pospešila. Ta dan so veliki knez Nikolaj in pooblaščenci sultanovi podpisali dotična pisma. Ob enem se je dalo povelje, da se ima vojevanje povsod vstaviti, tudi v Aziji. Iz trdnjav ob Donavi in iz Krzeruma se morajo Turki umakniti. General Zimerniann je došel 27. januarja v Bazardžik, kjer je našel okoli 3000 bolgarskih in 150 turških družin; mesto ni bilo razdejano. Pri Bueile-Burgasu je general Strukov •35. jan. Turkom vzel okoli 10.000 do 15.000 voz in zajel 50 000 turških beguncev, ktere bodo odposlali v Azijo. 2(i jan. je vzel Demo-tiko in Usunkepri, kjer so Turki Ifusom prinesli kruha in soli v znamenje hvaležnosti, da so jih rešili pred bašibozuki in Oerkesi. Tudi poročniki vnanjih vlad so se pritožili čez te. divje druhali in so zahtevali, da naj se odpravijo. Vlada je obljubila skrbeti za to. Iz Azije je uekaj vojakov odšlo v Carigrad ; Rusi so hoteli vsled tega vzeti Datum, pa so tam našli več Trnkov kakor so mislili , in so se morali zopet umakniti nazaj. Narodna skupščina na Kroti je odstavila turško vlado in proglasila zvezo z Grško. ljudstvo je to novico sprejelo z velikim navdušenjem. Plovdin. Od Sofije do Odrina (Jedrene Drinopolja) je po prilici 45 zemljepisnih milj, a skoraj na polovici pota med obema tema mestoma stoji na cesti, ki drži iz Belgrada v Carigrad , starodavno mesto Plovdin ali Plovdivo. Plovdin se je v starem veku najprej zval Eumolpias, potem tudi Paneropolis, a ko ga je osvojil, znatno povečal in učvrstil oče Aleksandra Velikega Kil i ji, dobil je ime Philijipopolis ter je še do zdaj pod tem imenom znan pri Neslavenih. Hil je v starem času velik, kajti pripoveduje se, da so Goti tukaj poklali 25 1. po Kr. do 100.000 prebivalcev. Od bolgarskih mest nekdanja bolgarska prestolnica Trnovo divno je in veličanstveno po svojem romantičnem položaju na obeh bregovih reke Jantre, a Sofijo — nedaleč od podnožja ponosnega Vitoša prispodablja vrli poznavalec Bolgarske g. Kanit/, po krasnem položaju z najlepšimi mesti bojne Italije; ali Plovdin ležeč večidel ua desnej obali reke Marice, sozidan na treh prilično visokih bre-žuljcih (gričih), radi česa so ga Rimljani zvali Trimontium, nadkriluje s svojo lepoto, ako ne popolnoma Trnovo, vendar pa v vsakem obziru Solijo. Mnogo znamenitih popotnikov je prišlo koz Plovdin hi vsi ga opisujejo kot mesto, kakoršnih je sploh malo, jiosebno pa na Turškem. Ko se. gre. v Plovdin po cesti, ki vodi iz Tatar-Pazardžika po jiolju, plodnem na rajžu, vidi se mesto v najlepšej Blici. Po tej cesti se pride najpoprej v predmestje Karši-jaka. kakor je Turci nazivljejo, a njega veže krasen in velik most čez Marico z glavno ulico turški ..Bujuk-čarsi" zvano. Tukaj se nahajajo največe štacune in gostilnice, tukaj je tudi vrlo velika zgrada sedaj „Kuršumlu-han" imt novana z več nego sto bogatih skladišč, kjer se samo na veliko (en gros) podaja. Ulica j dolga, ter se razširuje v več postranskih ulic kjer so večidel samo turške hiše. V doljnem da mi grofa ne poznamo V Naš grof so priden, jiošten gospod, ki nikomur nič hudega ne storijo, m ti liostni tat. bi se ž njimi primerjal V Dečki, vzemite svoje palice, m če le še enkrat to laž ponovi, vdarite po njem , da bo delal, ne jia našega gospoda obrekoval." Zdaj grof vidi, da ni šale, torej začne sekati iu ža gati, da mu pot curkoma po licu teče in so mu roke, otekle, in se. mu na prstih žulji naredili. Nnjiosled mu zajiovejo še nekoliko polen naklati, da jih gospodu županu prinesejo \ priznanje za njegovo skrb, da so vendar enkrat gozdnega tatu zasačili. Ko tudi to opravi, spustili so ga z grohotom in smehom vsega zdelanega in trudnega. Grof pa ni bil mož, ki hi tako sramoto brez povračila prenašal. ,,Zdaj gotovo mislijo, da jim denes no morem nič več napraviti," mrmra domu grede. Doma pa takoj napolni lir-ganjo smodnika, vzeme sveder in nož ni dasi-ravno silno spehan, gre zopet v les po dežju in temi. Strašna nevihta je bila zunaj. Gredoč zasliši pod gradom z gošče pogovor. Iz jiogo-vora jih spozna, da so bili tihotapci tabakarji, ki so tu prenočevaje se pogovarjali, kaj ko bi (»ogledali v gosposki hlev, ali nima grof kakega teleta za nje. „Kaj je njemu eno tele", pravi eden. „Zusačili pa nas tudi ne bodo, ker \ tem vremenu, ko še pes spod strehe ne gre gotovo ne bo nihče okoli hlevov lazil. ,,Pust ranče te misli," odgovori drugi. ,,Denešnii den so moja babica umrli iu ta dan me j vsake lumjmrije strah, ker so se mi že ua ta dan celo prikazali". „Bedak!1 zakrohoče se Kratice, „naj se pa še meni prikaže starka, če si upa. Hej 1 stara veša, jiridi in prikaži se svojemu vnuku in njegovemu prijatelju, če si upaš. Dva korenjaka sva. ki se ne bojiva ne hudiča ne beliča". V tem trenutku vrže grof izza grma zaporedoma trikrat v papirnem zavitku užgau smodnik, kar se je čudno zabliščalo zakadilo iu zašutnelo , /raven pa grof s pre menjen:m glasom zahrešči: „Bo čajta! že grem da vaju seboj vzamem, malopridna lupeža!' Ta dva junaku pa pustivša tobak in vse letita čez strm iu grm iu nobeden ni več mislil ua grofovo tele. Prav zadovoljen s to dogodbo gre grajščak svojim potem dalje ter v lesu poprej naklaun polena navita, v luknje smodnika nasipljo te jih sjiet dobro zabije. Vesel, da se mu je vsi tako posrečilo, gre domu. (Dalje sledi.) mestu je. najznameniteji del tako zvani Mnraš, kjer so razun turških tudi krščanske hiše. Zanimivo je, da se tukaj sj)omnimo tudi v doljnem mestu stoječe džamije (turška cerkev) Džumaja-džamiai." To je stara krščanska ccr-ev, spremenjena v džamijo, kar se še dandanes dobro vidi po dobro občuvanem oltarju iu izvanjskem obliku zgrade. Kakor je znano, Iinci ne jedo sviuine, ter jo močno prezirajo; ali popotniku se je čuditi, ko vidi, kako jired vrati te džamije vedno visi že j>o]>olnoma trd kos svinine zraven tablice s turškim napisom, Nekolikokrat so Turci, kakor se pripoveduje , vrgli ta kos sviuine v Marico, ali čez noč je prišel zopet na svoje staro mesto, m tako so to Turci pustili, čeravno jim služi na sramoto njihovega preroka. — — — Na c,siio glavno ulice vodi druga, manja ulica ua kolodvor železnico , ki bi imela dogotovljena biti proti Sofiji in Ništi, ali dozdaj sega komaj malo dalje od Tatar-Pazardžika do vasi Beljeve. Ako ima dolnje mesto svojih znamenitosti, o je oni del mesta, ki je sozidan na treh brežuljkih Džambaz-tepe, Nebet-tepe in Džil len-tepe, še mnogo drazestneji. Hiše na bre uljkili so izključljivo krščanske ; tukaj nam-č stanujejo Bolgari, Armeni in Grči, pa so te hiše tudi bolje in lepše. Posebno je znamenit brežuljček Džambaz-tepe, kjer stoji vrlo rasna bolgarska šola, hiša nadškofov«, nekoliko cerkev itd. Nebet-tepe ima ruševin iz najstareje dobe — najbrž ostanci starodavne trdnjave. Nebet-tepe je najvišji brežuljček izmed vseh treh. Ta brežuljček pa Top-tepo, ki ni naseljen, daje Plovdinu veliko strategično ažnost. Od vseh treh hrežuljkov vidi sedivna plovdiuska okolica, vidi se na zapadu lfilo-planinn, na jugozapadu Depotska gora , in ua severju Stara-planina, a Marica, ki skoraj jio-lovico Plovdina opasuje, daje lepemu jioložaju še večo krasoto. Plovdin ima po prilici 70.000 prebivalcev večidel Bolgarov, potem Turkov, Grkov, Ar-menov m drugih. Sedišče je paše, pravoslav-nega nadškofa, in katoliškega škofa, (ker v okolici je mnogo Pavličanov-Bolgarov katolikov). Tukaj je !l pravoslavnih in ena katoliška cerkev, a džamij je do dvajset. Ima tudi lepo število šol i ti to grške gimnazije, bolgarski! realne gimnazije, eno srednje učilišče, v kterem se jiodučuja bolgarska katoliška mla-dež, kjer je nastavni jezik večidel francoski. I/. Plovdina je izšlo vrlo mnogo učiteljev jio-sebno za Macedonijo iu Tracijo. Plovdin more zavzeti odlično mesto v povesti preporoda Bolgarov. V borbi Bolgarov s Kanarioti se je pokazal Plovdin vrlo delavnim. Kar se. pa tiče prosvetne strani, se mora reči, da ima njegovo okrožje, kjer je mnogo znatnih vasi, kot Ka-lofer, Karlovo, Sopot itd. narveč onih, ki znajo čitati in pisati, in to je morda od vseh bolgarskih krajev najbolj povoljno razmerje, kajti 60"/,, moških prebivalcev zna čitati in pisati. Ker ima Plovdin vrlo ugodno lego, ae uhko razumi, da se bode že zdaj znatna trgovina še bujneje razvila, ko se zemlja oslo-bodi popolnoma turškega jarma; Plovdin bode postal tiaj/.nat.neje mesto bodočo slobodne Bolgarske. Spomniti imamo še, da sc od zajiada proti jugu od Plovdina proteže Despotova Planina (Hhoiiopn) amliteatralno. V leh gorskih krajih stanuje do 50.01)0 Bolgarov turško vere (Pomnki), med kojiini je starinar Vcrkovk večino svojih narodnih pesem zbral in kjer je obilje bolgarskih starin občuvanih. Ni dvombe, da se bodo ti privrženci jiroroka (ima jih do 150.000 Pomakov) jiovrnili h krščanskoj veri svojih očetov, brž ko se vzdigne slobodna Bolgarska. Turci po mestih Pirotu, Sofiji, Plov-1 svojega bližnjega, ki je znal le ljubiti brez dinu iu Jedreni so pravi Osmanlije , ki so razločka na visoki ali nizki stan. V njegovem skoraj vsi preti pobedonosoo rusko vojsko srcu bilo je vtisnjeno: „Ljuhiti se med seboj", pobegnili proti Carigradu. J. St. Politični pregled. V Ljubljani, 4. fcbruarija. Avstrijske dežele. | in kdor je le enkrat videl ranjcega g. fajmoštra Kemica, spoznal jo precej, da on ne more nikoli in nobenemu kaj slabega storiti. Ljubil je svoje farane , za ktere je skrbel prav po očetovsko, in za ktere je žrtvoval vse svoje duševne in telesne moči; ljubil je tudi vsacega I?Ilnl*triv*Ua kri^aSe ni refiena. Pri- druzega, kdor je pri njem iskal pomoči ali čakovalo se je, da jo bode ogerski minister Tisza I ^veta , gotovo mu je tudi pomagal; ljubil je pospešil, ki je te dni prišel na Dunaj in da bode LVoj narod , za kterga je storil dosti, ker je že pretekla praznika imenovano novo minister- podpiral vsako narodno podvzetje. Zgubili smo stvo, ali prav za prav dosedanje zopet oživljeno ; tedaj v njem svojega očeta, dobrotnika, nar-pa dozdaj su to še ni zgodilo in se morda tudi boljšega prijatelja in zvestega sina naroda ne bo. Preden se bodo cesar v tem oziru od- ,slovenskega. Kako je bil tudi on ljubljen povsodi, ločili, hočejo vse okoliščine natančno poznati pokazalo seje danes dovolj. Da spremijo k in baron Kellersperg sostavlja zanje spomenico pokoju preblazega ranjcega, zbrala se je bila 0 naših notranjih političnih razmerah. Pa tudi neizmerno velika množica iz vseh krajev. Č. na Mndjarskem se je pričela proti vladi Tiszovi Lg duhovni so prišli prav v obilnem številu, in njenim predlogom huda agitacija in Lonyay |ju priSel bi bil še marsikteri, če bi ne bil je v državnem zboru nasvetoval, da naj se do zadržan z opravili, ali da bi bil vedel za smrt tične obravnave odlože, in dosedanja pogodba L župnika. Prijatelji i/, vseh krajev zbrali so za toliko časa še podaljša, dokler posebna ko- Le s tugajočim srcem in njegovi farani pa pre-misija čolnih razmer natanko ne bode pre- bivaki bi žnjih hribov prišli so od malega do račun i la in s številkami dokazala, kako velicegu. Še celo njegovi politični nasprotniki da se ima nova eolnina vravnati. Lonyayev s0 se vdeležili pogreba in ga obžalujejo spo-govor je bil z veliko pohvalo sprejet iu velja Lnavuje, kacega moža da so zgubili. Proda-sploh za program nove vlade, ki hoče naMad- jalnice in hiše po meitu so bile zaprte, ker jarskem dosedanjo spodriniti in kteri bi bil L«. Je vrelo za svojim priljubim pastirjem, Lonyav načelnik. Lonyay sicer še prestavlja kakor da bi ga ne hoteli pustiti iz svoje srede, dualizem in trdi, da se je Avstrija vsled njega Sprevod pričel se je ob devetih, potem so bili vtrdila, toda skušnja nam kaže ravno nasprotno cerkveni obredi, pri kterej priliki je č. gosji m Kellersperg je v tem oziru bolj pravo za- dekan Kožuh razložil pričujočim nekoliko črtic del, ker je dualizem zaznamoval kot vir vsega! jz njegovega življenja in pripončal ga vsem zla, ki že toliko časa Avstrijo tlači. Morda L molitev. Skoraj ga tu bilo nobenega, da bi bodo na Madjarskem še skušali ohraniti duali- Le mu ne bila utrenila solzica in velika mno-lizem . na Dunaji pa si bodo prizadevali sega žica je glasno jdakala. Cerkev je bila natla-izoebiti iu v tem oziru je verjetna novica, ki Cena in več ko jiolovica je morala še ostati se nam 3. t. m. jioroča z Dunaja, da utegne L.miaj. Po končanih molitvah smo spremili novi ministerski predsedenik biti — Schmer-1 truplo predrnzega nepozabljivega tlo gomile v 1 ng. Vedno neki tiči pri cesarji iu nekega Staro loko, čč. gg duhovni zapeli so mu še dne je b;) celo trikrat pri njih. Schmerling je I zadnjo nagrobnico, med petjem pa čul se je najhujši na-protnik sedanjega dualizina i ti ga jok iu stok pričujočih. Tužnim srcem zapustili bo gotovo najhitreje pokopal. Na drugi strani Lino kraj, kjer počivajo njegovi zemeljski je pa tako cnostransk centralist, da se Av-1 ostanki, ker na tem svetu ga ne bomo več atriji primerna državna preustroja od njega!videli. Umrl je —ali duh njegov živi in ostal ne sme pričakovati, in da bode moral za njim L. vsakemu v dobrem spominu, kterega čas ne takoj priti drug mož, ki bode temu, težavnemu bo izbrisal iz naš.h src, ki bodo zanj nehala a nujno potrebnemu delu kos. Schmerlingovo I biti, ko bodo nehala biti na nas. Pogreba tako ministerstvo bi tedaj bilo le začasno ali pre-1 velikanskega Loka še ni skoraj videla, in stopnoin bi potnenjalo konec dualizma in pričetek I mnrsiktirega sem slišal reči: tacega gospoda "ederalizmav Avstriji..,Ciraz.Tagespostl meni,dal n,- bo več. Naj v miru počiva in bodi mu iz notranjih homatij ni druge poti, kakor razpust I z eni I j ca lahka, obeh državnih zborov, imenovanje, novih inini-steistev v Cisli in Transli, jia jtosebna austro-ogerska čolna Bkupščina, ki se bode dogovorila o čolnih zadevah med obema deloma monarhije 1'olitif za deželne zbore se utegnejo zopet nekoliko za v leči ker jih bode. razpisalo še le novo ministerstvo. %' liriwiii so obsodili nekaj mladih ljudi na več tednov zapora, ker so hoteli juo stovoljce nabirati nasjiroti Rusiji. V nanje dr/.« ve. l*«|»ei so zopet ozdravili in se je celogo-l vorilo, da se bodo uaSvečuico vdeležili blagoslovit | sveč in potem k zbranim tudi govorili. Jezuit Seclii, eden najslavnejših astronomov I sedanjega veka, je v Bimu nevarno zbolel, vendar jia imajo še nekoliko upanja, da bodo] zopet ozdravil. Izvirni dopisi. I 't. liOlic, 31. januarja ((i. Remi če v I pogreb.) Danes smo izročili črnej zemlji možu, kteri je vse svoje življenje duroval za! Konfiscirano. C3 O (O ■ 4- c o I i. okraju linmulAkex» (Dva križa.) Mi kmetje radi slišimo, kako se po mili slovenski deželi godi, žalibog, da naj večkrat kaj žalostnega zvemo! Zatorej uaj tudi mi svojim dragim slovenskim rojakom potožimo svoje težave. Človek ložje trpi, če zamore svo jemu prijatelju svoje trpljenje razodeti; in taki prijatelji smo v»i Slovenci med seboj. Dvu križa, ki nas tareta, želimo vam, dragi rojaki I nekoliko popisati. Prvi je, da urno imeli lansko leto'slabo letino tako, da bomo mogli h ko rej vsi kmetje žito kupovati, kteri ga pa ne bo mogel za kak prihranjen denar kupiti, bo moral stradati. Zraven lastne družine moramo pa Se mnogo re-vežev preživeti, kteri skorej neprenhoma k nam dohajajo. Naj hujši nadloga zn nun so cigani, kteri ne dohajajo posamezni, ampak privleče se jih cela tropa do deset, celo do dvajset mladih, zdravih in krepkih ljudi, in vsi hočejo vsak svoj dar imeti. Ti ne. spolnujejo, zapovedi sv. Pavla, kteri pravi : „Kdor ne dela, naj tudi ne jo;" oni celo leto no delajo, vendar vsak dan jedo. Ali bo vedno ta mora ubogo ljudstvo tlačila V Ali tudi vladi ni mogoče tem postopačem v okom priti, in k delu jih prisiliti? Reklo se je nam že: Vi se lahko teh lenuhov rešite, le naznanite jih gosposki. Lepe besede, pa nam nič ne pomagajo. Zakaj prvič ti prekanjeni.ljudje imajo svoje domovnice, v kteri h je zapisano, da cunjo pobirajo. In če župan naznani, da beračijo, preden jilt pridejo lovit, so že zdavnej pete odnesli, in kje jih bodo potem iskali, ker je cigan ciganu, kakor solil Noldu podoben. In če se tudi posreči, da jih primejo in v njihovo domovino odtirajo, so včasih popred nazaj k nam priftli, kakor tisti, kteri ho jih odpeljali; in gorje potem županu, kteri jih je naznanili Ali ni vedno v nevarno sti, da se nad njim ne mašujejo in mu vse pohiStvo zapalijoV Nuj tedaj nobeden no trdi, da si zamoremo kmetovalci sami pomagati. Kdo se pa zmeni za ubogega krnela, da bi mu njegove težave, kuj polajftal? Zato nimamo upanju te nadloge kdaj rešeni biti. I>ru^i križ, ki nas tare , so pa silno prekanjeni in predrzni svinjski in drugi tatovi. Naše pridue gospodinje celo loto šetinaste živali v svinjakih pitajo, ker upajo, da bodo potem za bolje za celo prihodnje leto imele. Nektera ima eno samo tako živalico; žo je precej tolsta, m ker ji tudi živeža za njo primanjkuje, jo misli zaklali ; ali glej' kakor da bi tat njene misli vedel, pride po noči, živalico prav lepo in tako nježno iz svinjaka potegne, da se kar ne oglasi, jo prav blizo svinjaka zakolje, in potem pride voz naročeni, da jo odpelje. Tako so slišali ob enajsti uri po noči voz v vas dohajati, in čez eno uro potem iz vasi odhajati, ('udimo se tukaj, da se uboga živalica nič ne oglasi, ko jo tat iz svinjaka vleče, ko se ven dar močno glasi, kedar jo mi vlečemo, da bi jo zaklali. Nckteri pravijo, da jo z žveplom omamijo. Mnogo takih šetinastih živalic so preteklo jesen pokradli, mnogokrat so bili pa odgnani, ali niso se dali ostrašiti, eno noč so jih v treh krajih odpodili in v četrtem so vendar žival ukradli, če. je bila žival dorojena ali ne. Pravijo, da v neki sosednji furi so taki mesarji, lu nekaj preftičev nakupijo nekaj pa nakradejo, potem vse Hkupaj prodajo; zasačil jih ni nihče, tudi nobeden ni ukradenega več videl. l'a čemu bi se tat tudi ječe bal, saj mu je desetkrat boljši, kakor revnemu kmetu. Nek doslužen vojak je pravil, da je njemu, ko je na Ljubljanskem gradil zraven jetnišnirc na straži stal, rasposajen jetnik skozi omrežje jed metal, rekoč: Vojak j '-j, ker si lačen, jez sem pa nasiti li. Kdaj bodo že naši poslanci bolj za pošteni' podložno skrbeli , kakor za V O da bi volili i , zlasti po mestih, dobre može volili, kterini je za blagor volilcev, ne pa je za svoj lastni blagor mar, lomilo hi bilo mnogo boljši za uboge prebivalce, cele države. Zlasti, vi nafti dragi rojaki! volite po svoji ve sti tiste može sedaj in vselej, ktere vam vaši pravi prijatelji ne pa vaši sovražniki priporočajo. Domače novice V Ljubljani f>. fclnumjii. (Kun/is/,nriju) je zadela zadnjo številko „Slovonca ' zarad dopisov o volitvah za kup čijsko zbornico. Ker so ,,Novice", „SI. Narod" in „8lovencc" sum v predzadnji številki imeli enake, če ne še ostreje sostavke, ne da bi jih bila slavna policija zarad tega zapečatila, sodimo, da v četrtek g. državnega pravilniku najhrže ni bilo doma, ker hi nas sicer gotovo ne bila zadela omenjena osoda. (Poilruiitirc narodne banke) izplačuje od sobote naprej delničarjem dividendo preteklemu polletu, lu znaša po 2(> gld. od delnice. (Dopolnilne volitve a mestni odbor) se bodo če/, nekaj tednov vršile Zapisnik volilcev je že sosluvljen in na ogled izpostavljen na rotovžu do '.!K. t. ni., da se vsakdo lahko prepriča, je li med volilci vpisan ali ne. Narod njaki, oglejte si o pravem ča>u ta imenik in nemudoma zahtevajte volilno pravico, če bi se hilu komu priklatila. (I>r. -foief titmj-eva dijaška vshinovn) s 120 gld. - t kr. na leto je razpisana. Prošnje naj se do konca tega meseca izroče deželni vladi Kranjski. (Cenii me,ni) je v tem mesecu ta-le: Naj-boljftega pitanih volov kilo po (VJ kr., srednje po I I lu-., slabeje po 311 kr.; kravje iu nepi-t um h valov je po Ki, :iH iu 30 kr. kilo. (Pri volitvah žo knjitijako in obrtnijsko l/oruieo) zmagali so v obrtnijskem oddelku narodni kundidatje z ogromno večini. Dobili so namreč: 1'akič 174'J, 1'erme 17811 inllorak IVilK glasov, nusprotni kundidatje so imeli: Toman 1170, Doherlet !lfi.r> in Hiidholzer !)(il glasov. V kupčijskem oddelku so pa zmagali neniAkutarski kandidati Kordin.s l/>6, Sclireyer lfiti, I .asm k 151), Zenari ir>.'t, Iiolcnc 153 gla sovi. Od naših kandidatov imel )o g. Pahniti 120, 1'etričič 118, Souvan 117, Hren 1 IU, Sa-jovic lili glasov. Ce se pomisli, da se okoli 100 volilnih glasovnic ni oddalo, iu da imajo le narodni volilci vsakotcrc ozire, med tem ko nasprotniki vsi do zadnjega store, kar njihova stranka od njih zahteva, je očitno , da bi bili tudi v kupčijskem oddelku lahko zmagali, če lii se bili vsi volitve vdeležili, in zavedali se svoje dolžnosti. Oddelek velikih obrtnikov dal je g. ftambergu 12, Lukmami 11, Krennerju !l glasov, rudarji pa so s 5 glasovi izvolili g. Leopolda (Jlobočnika, ker so še le v zadnjem trenutku sprevideli, da s Vestencckom nič ni. (Pravda o slovenske))! £estnm#rii.) Odgovor mariborskemu šestoinemiku Janku Pajku. Spisal Kr. Leveč. V Ljubljani IH7H. H str. 4(1. Kako je pisana ta knjižica, ki so prodaja s poštnino vred po !ir> kr., brez poštnino po .'10 kr., kaže geslo (motto) na čelu: ,,Absc,hre ckend umi positiv gegen deli Stiimper,bobniseh gegen den Praliler, umi so hitter uls miiglicli gegen den ('abaleuinacher." Kakor pa Lessin govc marsiktere besede niso prave in torej rte posnemati; tako se tudi ta pravda med Lev ceni iu Pajkom vrši žaljivo na več strani. Hvaležni bodo Slovenci g Lovcu za jasni poduk o starem in novem ftestomeru, za nektere dnine opombe o krasoslovji, o Zori sami itd.; nikakor pa ne svetujemo, naj slovenski učenci posnemajo učitelja v načinu I. j. osebnem strastnem vojskovanji. Na) se graja napaka , naj se pokaže pravo , toda nikar nuj se ne žali oseba. Psovke, kakor jih daje na pr. t tuli kritik omenjeno pravde v ,,Slov. Narodu." HO letnemu .1. Koseškemu, nito kritika in pisalen nikakor na slavo! O takih pravdah z rokam: ploskajo nasprotniki, češ, le dajte se sami med seboj, potem vas obdržimo tim ložo mi v svojih pesteh. Pravo ima v tem o/.iru „Zvoii", kteri se v literarnih prepirih ne zlaga z I.essingovimi nauki, m kteri vsaj novejši čas v lepoznanstvu uu boljši pot. obrača mladino slovensko. ((Vodnikova beseda) v čitalnici 2. t. m. bila je jako sijajna, kakor vsako leto. (Sokolov večer) bo v sredo (i februarja t, I v prostorih čitalnične restavracije. Program bode izvrševal domači orkester iu gg čitalniški pevci z domačimi pesmaini. Začetek oh H. uri zvečer. Razno reči. Prijatelj otrok. Gospodinja vprašala je v družbi Angleža , da li ljubi otroke. ,,l >a gospa" odgovoril je,,,posebno, kadar kriče." „Kako to V" začudi se ona. „Zato, ker jih potem iz sobe nesol" — Zadovoljen. Oger obi. kal je svojega prijatla zdravnika in vgledal na mizi dve mrt vaški glavi. „(!eguva |0 ta V" vprašal je kazaje na večjo. „Kakoczi-jeval" „In čegava je manjiV" ,,1'udi Rukoc/.ijevu, ko je bil še munji," glasi se odgovor. Eksekutivne dražbe. ii. lubrimrja : .'I. /rlozuik iz (Jorcnjo liiiknicc v Mokronogu. I. Oiiolnik i« Zidanje vimi v Novcih niintlii. I. Kriiami in Kotlcljii i/. Itniliuij , olm v Vipavi. 1. SimonO.U' iz Koritu, I. KaincnSck m ('megli viha, 1. Ziikolj i/, (Jodoviču, v»i v Idriji I. Hoprcl iz ViiIenovcgii v Kranj i. I. Miliclič iz 1'rczrmija v Itildolici. I. Matavrli iz Vrzdoncu, 1 1'iinlnviT iu Kol>i iz Kamnika, I. Knilan iz Vrila vhi na Viliniki. 1. Sibmiik v 1'onlojni, 7. fobr.: .'I. Htorbcnc h Toplega vrliu, II. l.inier iz Novogu meniti, Ulolievnik , .'I. <'imer nmnčie. iz Dobravo, H. Fubjiinčič ml ltole cerkve, S. 1111 rn i- iz (VrinoRnic , vhc v Novem menili. .'I llraiiior i i. Malili poljan v Mokronogu. Umrli so: (lil 2tl. jim. do t. fobr.: Marija (lliliik, goni. o. IO I., za mrzlico, Katra 1'okorn, miz. v. lili I r.a triibu&no tntpiiko. Hiulolf llalziir, ntot. o. 2 d. Vlllcil HlllllOHti. Loterijske številke t. lebruajra. Nu Dunaju: 40, 10, hi, ii, :»<>. V Uraden: M, 1H, 7S, H!>, 17. Trlcitriillciic ilcimrni« rclic I. tclirunrjii. I '»i >i r n» renta Ccl.HO Hmlmrnn r»»iit.M 117.110 /.liiUronta 7f> 110 IHIIOlotno državno tionoilln ll.'l7f ItimliiiiM altcljti S1 Krwlil.li« akci|c '.£'.!l.7fi I.otidoii I IS r>r, Sr..|irn |0:i:lft. - Con. lir onliini ft 60. 'JO frankov !l i'.!. m x i x t * r t r1 x t -jt r 11 * x x x a- x i t x v -x ixtxtw l.FeSlarto zavarovalno (rnštvo".s ^ l'reiimJ,cii)|'i zlinSa .11. ilnccm. ISI17 gl. ft,4DI.S07.S.'l ^ 4-4 škode jo pl»8alo dtuitvo odi. isii i Mj ^ lin IS7II........ 111,0111.211. J* Olnviio oprHvnifitvo v.ii Kiaiijnko in h]Miiliijo >ji 4-4 Stajcrnko ne iiljnilno |iiipori)fll v.a iinroMllk in r.a ^ ^ varovanj« proll šliiiill piMiguji, mt /hl|cn|e, 44 in /rinili proll vlomil. K< jj 1'imclnio pak valit k zavarovanjn na l HtTkHHi^ie.^nn^ i« l'i