Uredništvo jt; v Kopitarjevih ulicah štev. 2. 1 (vhod čez dv«riiče nad tlakarno). Z urednikom je mogoče govoriti le o i 10 —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 7*. & ___1 _____ nMPfc M Ujubl]am5 v četrtek, 22. septembra 1904. Izhaja tnak dan, lsvsemši nedelje in praznike, ob polu 6. url popoldne. — Velja po posti prejemaa: za celo leto 26 K, ta polovico leta 13 K, ia četrt lete 6-50 K, ia 1 mesec 2 K 20 h, Vupravntsivit prejeman: ia celo leto 20 K, m pol leta 10 K, ia četrt leta 5 K, za t mesec 1 K 70 h. Z* pošiljanje v Ljubljani dostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej. Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah §tev J ^ »•prejema naročnino, inserate ln reklamacij«. ■ Icierati ae računajo enostopna petitvrsta (dolžina TJ Milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat II b, ia trikrat 9 h, za več kol trikrat 8 b. V reklamnih noticah (tane enoBtopna garraondvril« ■it b. — Pri večkratnem ob|avl]en|q primeren popail. Uprarnlškega telefona iter. 188. Štajerske volitve. Štajerska je govorila. Prvič so stopili volivci cele dežele v četrti skupini na volišče, da oddajo direktno svoj glas ne možu, ampak stranki, ki po njih nrslih najbolje zastopa njih nazore, težnje in koristi. Take volitve so kakor preizkušnja, v kateri se pokaže mišljenje ljudstva in mož strank. Ia kaj je bil uspeh teh volite« ? N a j ■ jasnejši dokaz, da ljudstvo ne mara onih, ki mu sedaj gospodarijo vsled krivičnega, umetno zveriženega vo-livnega reda. Nemški liberalci, ki se imenujejo tu »deutschfrei-heitlich«. niso niti enega poslanca spravili pri teh volitvah v deželni zbor. » Prvi uspeh teh volitev je poraz liberalnega nemškega nacionalizma. Dolgo se je zvijala in zvijala ncm&ka ljudska stranka, preden je h težko silo dovolila razširjenje volivce pravice. Dobro so vedeli liberalni gospodje, da Bamo po vo-livni krivici sed6 v deželnem zboru. Imeli so vzroka dovolj, da so se bali. Ljudstvo o njih neča prav ničesar slišat'. Nemška ljudska stranka se je obnašala tu popolnoma ravno tako, kakor na Kranjskem liberalna s 1 o -vensko-nemška stranka. Ravno lako so upira tudi pri nas liberalna stranka razš r jen ju velivne pravice. In tudi uspeh štajerskih volitev kaže popolno analogijo z volivnimi izkušnjami v kranjski deželi: Ve lika večina ljudstva stoji na strani krščanske ljudske stranke, del industrialnega delavstva na strani scc. demokncije, birokracija in iz krokani politikastri ter naduti kričači po malih mestih in trgih so pa liberalci, ozir. »capredtji narodnjaki«. A razbermo volilne rezultate v posameznostih ! Predvsem moramo konstatirati, da kaže nemški del dežele velik napredek pred slo venskim. Medtem, ko so slovenski kandi-datje in agitatorji nastopali edinole pod geslom naiodnosti — tudi proti socialnemu demokratu v celjskem okraju seje agitiralo aamo z narodnostjo — med tem se je med Nemci že politična zavest razvila dalje, da razlikuje poleg zunanjega znaka narodnega jezika tudi mišljenje strank o najvišjih kulturnih in gospodarskih vprašanjih. In sicer ao bile tu štiri stranke: Stari liberalci, dosedanji gospodarji položaja, ki se imajo zahvaliti za Bvojo premoč edino le volilnim privilegijem, dalje krščanska ljudska stranka, katere organizacija in težnje so iste, kakor naše katoliško narodne stranke slovenske, socialni demokratje, in slednjič bauernbund — neodvisni kmetje. Začnimo pri teh zadnjih 1 Propadli io, kakor so dolgi in Široki. Popolnoma ravno tako so delali pod vodstfom barona (!) Ro-kitanskega, kakor naši »neodvisni kmetje« na Gorenjskem pod vodstvom liberalnih trgovcev ia advokatov. Skozi leta so strašili po Štajerskem, ker niso dobih v krščanski stranki še dovolj odpora: Danes so premagani, niti enega poslanca niso dobili v četrti skupini. Krščanska ljudska stranka se je rtzvila najbolj na deželi. Ona je začela gosp:dr-irsko rešilno delo z* kmeta: kmetijska društva, zavarovalnice, posojilnice itd. — to je njeno delo. Uspnh je ogromen: krščanska ljudska stranka je dobila 47.442 g 1 a s o v. Te številke govore dovolj jasno: krščanska stranka je v dtželi najmočnejša po številu volivcev »kljub terorizmu nasprotnikov. Torej je krščanska ljudska stranka tudi na Štajerskem stranka bodočnosti. L beraici so nu deželi dosegli le neznatne manjšine. Zanimivo je to, da so se liberalci združili z bauornbiiadlerji proti krščanski stranki. V Mariboru, v graSki ok® lici in v L-ubnem je bil kandidat bau-ernbunda tudi cfisielni kandidat nemške ljudske stranke. Tako ao sa liberalci lovili ! Ker listnega perja niso imeli, bi so bili radi vsaj s tujim lišpali. A v graški okolici so vkljub temu popoinoma pogoreli, v mariborskem okraju je mnogo odločevala narodnost, v Ljubnem pa niso prišli niti v ožjo volitev, ker so jim socialni demekratje prevzeli bojišče. Lnhko se torej konstatira kot glavni znak štajerskih volitev : Obsodba nemškega liberalizma, za katerega ljudstvo ne mara nikjer in ga nikdar ni maralo. Pač pa kažejo socialni demokratje na Štajerskem kredno veliko moč. Štajersko delavstvo je morda najbolj socialno-demokraško v celi državi. V mestu Mariboru n. pr. je odločna večina glasov sccialno-damokraška 1 Tu imamo na slovenski strani le 173 glasov, za krščansko ljudsko nemško stranko le 10, a socialnih demokratov 1313! Tu je jasno, da je slovensko delavstvo volilo s socialnimi demokrati! Zakaj?..... V Gradca je socialistični »blok« še ne-omajan. A naglasiti moramo, da ee je vendar položaj nekoliko izpremenil, ker je zdaj krščanska ljudska stranka močnejša od nemške ljudske stranke. Seveda se nemški iibe ralni listi izgovarjajo, da je desettisoč njihovih volivcev ostalo doma. A to ne izpre-meni dejstva, kajti v politiki, kakor v vojski štejejo samo mobilizirane čete; vojaki v bolnišnicah ali za pečjo ne pridejo v poštev. Razmerje vseh strank po glasovih se nam kaže torej v šestih volilnih okrajih, kjer je Btopita v boj krščanska ljudska stranka, v sledečih številkah: krščanska ljudska stranka . . 47 442 socialni demokratje .... 36449 baaernbund.......12.936 nemška ljudska stranka . . . 10.758 * * * Glede slovenskih okrajev se je pokazalo, da smo položaj že pred volitvami prav opisovali. V celjskem volilnem okraju seveda ni bilo dvoma, da zmaga Slovenec. Caljsbi Nemci se niso upali na dan. Svoje »nem-štvo« so pokazali s tem, da so se skrili za hrbet socialnim demokratom. Naj svet iz tdga vendar že spozna, da je smešno govoriti o nemškem Celju. Slovenski kandidat Roš je dobil skupno 10.286 glasov, socialni demokrat Mlakar pa 2195 glasov. Nemsi ta eksistirajo samo kot po- sameine klike, kot stranka na pridejo v poštev. Pač pa je pozornosti vredno število socialnih demokratov. Kajti tu ja vendar precejšnje število glasov slovenskega dola v a t v a. Nujno potrebno je, da se tudi v celjskem volilnem okraju začob delavska organizacija na krščanskem temelju. Riknna s? je pokazala: Treba jo je o pravem času ozdraviti, da se ne bo širila. Naj numenčna večina ne uspava naSih somišljenikov v bfei3krbnost: Slovtnski delavec v industrialnih krajih mora imeti povsod krščanskoscci*lno organizacijo, naj stane karkoli! V ptujskem volilnem okraju se je tudi pokazala velika rana. Slovanski kan dtdat dr P loj ima s>cer 13 306 glasov, liberalni oemSkutar Vračko pa le 5368 glasov. A pomisliti moramo, da so v tem številu večinoma glasovi slovenskih odpadnikov. »Stsjerčeva« stranka rast?, in to je za bodočnost vznemirljivo znamenje. Eio tretjino glasov bodo kma'u imeli pristaši »Štajerca«, če gre tako dalje. Tudi tu naj nas številke bolj bodrijo k delu, kakor pa k počitku! Ia sedaj še M a r i b o r ! Ze pred tedni smo podali pregled volilnega bojišča. Tu imamo zdaj štiri stranke. Najmočnejši je nemški nacionaiec S t i g e r s 6274 glasovi. Elino le v mariborskem okraju so prišli nemški liberalci do primeroma najvišje številke. Za njimi je kandidat kršč. ljudske stranke Lopič s 4792 glasoti. Tretji je Slovenec Thaler s 3743 in zadnji soc.-dem. Hilari b 3207 glasovi. Kaj torej kaže pri ožji volitvi med Stigerjem in Lopičem? Za Slovence tu ni dvoma: Voliti morajo L o -p i č a, saj krščanska ljudska stranka tudi v svojem volilnem oklicu naglaša, da bo na stopala za »opravičene »ahteve Slovencev«. Naj sodi kdo o tej obljubi kakor hoče, gotovo je, da je Stiger odločen sovražnik Slovencev, kar pa Lopič ni in po svojem programu ne sme biti. Ako oddajo Slovenci vse svoje glasove L o p i č n , bo prišel na 7500 glasov. Ker jih ima Stiger 6274, bi pri ožji volitvi propadel brez soc. demokratov. Če dobi vse soc. demokraške glasove, zmaga seveda Stiger. Odločitev je torej zdaj v tem, kdo bolj podpre sebi sorodno stranko: Ali Slovenci ali bo c. demokratje. Če pomislimo, da je v tem volivnem okraju Nemcev 102.570 Slovencev pa 85 020, tedaj je jasno, da če Slovenci polnoštevilno pritisnejo, morajo odločiti zmago za Lopič a. Bila bi neskončna škoda, če ne bi Slovenci porabili te prilike, da vržejo svojega najhujšega nasprotnika. Bila bi sramota za nas, ako bi edino lev mariborskem okraju zmagal nemški nacionaiec, med tem, ko bo se Nemci sami te kuge v svojih okrajih že tako temeljito otresli! Zato pa vsi Slovenci mariborskega volilnega okraja v boj z geslom: Doli z nemškim nacionalcem! Naj Slovenci pritisnejo pečat na popolni poraz n e m š k e g a n a c i o -n a 1 i z m a ! Kronanje srbskega kralja. O kraljevi poti v cerkev smo včeraj poročali Ko je kralj zased«! v cerkvi sve j sedež, so peli pevci psalm. Nato je metrepolit pozval k r n I j » , da naj glasno ca o-1 i v o r o. Ko je kralj odmolil vere, so či-tali molitve in evangelij. Kralj je nato ukazal. da ga naj oblečejo v plašč za kronanje. Mfttropoht je mazilil in blagoslovil kraljevo glavo ter molil molitev pri kronanju, nakar jo podal kralju krono, ki si Jo je kralj postavil na glavo. — Metropolit je imel kratek govor o važnosti krone. Kralj je nato vzel žezlo in državno jabolko. Protodiakon je medtem glasno zaklical kraljevo ime, nakar je zapel zbor pesem: »Mnogaja letal" Ztgromeli so topovi in zadoneli zvonovi. — Novokronanetnu kralju so navzoči izkazali svoje spoštovanje s tem, da so se mu trikrat poklonili. Temu je sledil najslovesnajši trenutek : med gromenjem topov in zvonen|e«n zvonov je oddal kialj žtzlo ia državno jabolko zato določenim osebam ia pokleknil ter molil iz knjige, Katero je držal metropolit, sledečo molitev: „0 Gospod! Bog oSetov io kralj kraljev, ki si s svojo vsemogočno besedo ustvaril čleveka in ga naid»hnil s Svojo modrostjo, da pošteno in pravično vlada svet. Ti si me izvolil kraljem in sodnikom Tvojeg* ljudstva. Pripoznam Tvojo neskončno previdnost in ae hvaležno klanjam Tvojemu veličanstvu. Ti, moj gospod in vladar, navdahni me z modrostjo za nalogo, katero si mi poveril, poduči in vodi me v tej veliki dolžnost1. Z manoj naj bo modrost, ki izvira s tvojega prestola, pošlji mi jo iz Tvojih svetih nebes, da izpoznam, kar ie do-padljivo Tvojim očem in pravično po Tvojih zapovedih. Daj, da bo v Tvojih rokah moje srce, da bom na dan sodbe brez strahu pred Teboj dajal obračun z milostjo Tvojega edi-norojenega sina, kakor tudi s Tvojimi najsvetejšim, dobrim in svet ustvarjajoiim duhom — na vse večne čase. Amen.« Kralj jo VBtal, a pokleknili so vsi navzoči. Matropolit je molil kleče molitev, naj Bog blagovoli voditi in poučevati kralja in ga oblagcduriti z vsemi vladarskimi čednostmi. Ko je metropolit še kleče nagovoril kralja, jp zbor med zvonenjem zapel zahvalno pesem. Kronanju je sledila liturgija. Kralj je med liturgijo odložil krono. Po prečitanju evangelija je kralj pol ubil evangeljsko knjigo. Kralj je sprejel med slulbo božjo tudi sveto obhajilo in je medtem odložil svojo sabljo. Po svetem obhajilu je molil duhovnik zahvalno molitev, a zbor je zopet zapel: »Moogaja leta,« Kralj je nato poljubil križ in vnovič sprejel krono, žezlo in državno jabolko. Navzoči so se še enkrat poklonili kralju, ki je nato med gromenjem topov zapustil cerkev in se podal v svojo palačo. Kralja je med potjo množica burno po-zdtavljala s klici: »Zivio jugoslovanski kralj in prihodnji car!« V svoji palači je kralj nato sprejel diplomatično zastopstvo. Avstrijski poslanik je nagovoril kralja v imena posebnih odpoBlaništev, a turški poslanik v imenu ostalega diplomatičnega zbora. Sprejemu poslanizov je Bledilo v slavnostni dvorani poklanjanje. Pod kraljevimi zastavami in grbi bo se nastavili klicarji, nosilci kraljevskih znamenj, cerkveni in državni dostojanstveniki, častniški zbor, zastopi, odpo slaništva, društva itd. Kralj v spremstvu članov vladarske rodbine je zasedel prestol, se oblekel v kraljevo obleko, si dal na glavo krono in vzel v roko znake kr« v-ske oblasti, žezlo in državno jabolko Prvi so bili sprejeti: duhovščin* skupščine, v katerih imenu je > kralja predsednik skupščine. Kralj je kratko odgovoril. Pred kraljem so nato dtfiirali ostali dostojanstveniki. Kralj je nato odložil znamenja kraljevega dostojanstva. Ob 4 popoldne je bil pred kraljevo palačo slavnostni sprevod, ki je predočeval tri slike srbske zgodovine. Ztdnja slika je predstavljala sedanji kulturni razvoj Srbije. Z »ečer je bila v gledališču slavnostna predstava Bjlgrad je Kazal zvečer čarobno sliko; vse mesto je bilo nad vse lepo in krasno razivetljeno. Tudi iz drugih srbskih krajev poročajo o razsvetljavi povodom kra ljevega kronanja. V Srbiji ni bilo hišo, ki bi ne bila razsvetljena. Slovaaski klevetniki so z nekako ško doželjnostjo poročili, da Rusija ni poslala h kronanju srbskega kralja posebnega odpo-alaništva. A to je pojasnil srbski ministrski predsednik. Nekemu časniškemu poročevalcu je rekel: V sedanjih razmerah, ko ima Rusija z Japonsko hudo vojsko, bi se pač ne spodobilo, da se ruska vlada s posebnim svojim odposlaništvum udeleži slavlja in veselja kake druge države Danes, v četrtek, je gala-obed, pri katerem bodo vsi zunanji zastopniki. Pri cbedu bo imel samo kralj nagovor, v katerem se bo spominjal vladarjev, ki so pri slavnosti zastopani. Rusko-japonska vojska. Pred novo bitko. Peterburg, 21 septembra. General Kuropatliin brzojavlja 20. t. m.: Pri naši armadi se ni zgodilo nič posebnega. 19. t. m. smo opaziti, da sovražnik prodira pri prelazu Dalin. Popoldne 20 t. m. je sovražnik dvakrat napadel naše pozicije na tem prelazu ter poslal štri stotnije proti našim oddel kom, da obide levo krilo. Toda napade so naSi vsakokrat odbili ter naša konjenica, ob orožena b strojnimi puškami, je zadržala sovražnika, da ni mogel c biti naših. Tokio, 21. septembra. Iz glavnega tabora mandžurijske armade brzoiavija,o danes : Oni deli ruskih čet, ki so bili pri re kognosciranju 17. t. m. zapleteni v boj, se umikajo proti Pintajcu. Japonske armade na daljHjejo prodiranje proti Mukdenu. Dne 18. t. m. ni bilo nikakega boja Peterburg, 20. septembra. Dopisnik Reuterjevega urada poroča iz Harbina: Poročila od 17. t. mes. javljajo, da *ta dva oddelka pod poveljstvom generalov R°nnen-kampf in Samsonov na skrivaj preiskavala japonske pozicije pri Banjapuci. Uspeh je bil, da sta dognala, da je Banjapuca dobro utrjena ter zasedena od močnega japonskega oddelka. Oddelek generala Rennenkampfa je dospel okrog poldneva v kraj Hvabcjalni, vr gel japonske prednje čete nazaj ter zasedel višine vzhodno od kraia. Vnel se je hud boj, ki jo prisilil nasprotnika, da je napadal s štirimi stotnijami. Ko je uspešno dovršil svojo nalogo, se je general Renr.enksmpf ob 2 uri pnpoldne umakni'. Oldelek gene rala Samsonova je prodiral po gorskih ste zah na vzbodu od Fyndjagena ter zasedel kraj Cogov, 4 vrste suverno od Banjapuce. Tu je general Samsonov zadržal z ognjem obeh svojih topov japonski napsd na gene rala R?nnf.nkaonpfa ter se ob 5. uri umak nil nazaj. Pariz, 21. suptembra. Iz Tokia poročajo : Potrjuje se vest, da prodirajo vse tri japonske armade. Vsega skapaj imajo seboj 300 topov, večje artilerijske oddelke ao pu stili v Jmtaju. Že 48 ur srmada živahno deluje. Sadijo, da Japonci prodirajo na vsej črti proti Tjenlinu ter priti: kajo Ruse nasai London, 21. septembra. Po poročilih iz Tokia se je pesrečilo Kurokiju, prekora čiti glavno reko s 100.000 možmi. London, 21. septembra. V Tjencinu se čuje, da Japonci res prodirajo proti Muk denu. Rusi, ki so dobili pomoč, bodo baje bitko sprejeli šele pri Tjenlinu, kjer so iz vršili priprave. Bitka se je pridela? London, 21. sept. Tu ie slišati, da se je velika bitka že pričela. General Kuroki je včeraj prekoračil reko Hun ter na padel rusko krilo s 100000 mnžmi. Poročilo potrjuje, da imajo Japonoi 300.000 mož ter da so strategični pogoji identični z onimi pred Ljaojanom le da nimajo Rusi v Muk denu tako močnih utrdb, kakor so jih imeli pri Ljaojanu. London, 21 sept. Iz Čifua poročajo: 500 moi konjen ca, ki bo poskušali pregnati Japonce iz Palinčoana, se ni več vrnilo. Sodijo, da so jih Japonci vjeli. B e r o 1 i n , 21. sept. Iz Mukdena brzojavlja vojni korespondent »Lokalan-zeigerju«: Francoski misijonarji javljajo, da firodirajo močne japonske čete proti ruBkemu evemu krilu. London, 21 sept. „Daily Telrgr." poroča iz Tjencina: Tu zagotavljajo, da neprenehoma spravljajo iz Harbina proti jugu velike ruske čete, topove ter druge vojne potrebščine. Iz Vladivostoka in Irkutska se vozijo v Harbin z železnico vedno nove po- možne čete. Tam pripravljajo tudi vse potrebno, da spravijo več tisoč ranjencev. London, 21 sept. »Times« poročajo iz Peterburga: Tu vlada veliko raz burjenje. Poročilo o začetku velike bitke, ki se bi|e od včeraj zvečer pri Mukdenu, je razburilo vse sloje prebivalstva glavnega mesta. Vsi krogi zatrjujejo, da je od izida te bitke odvisen izid cele vojske. V vojaških krogih vlada glede izida bitka trdno upanje. London, 21. sept »MorningpoBt« poroča iz Harbina: Bitka se je pričela s pred ranjem velikih ruskih konjeniških od delkov, ki so pri Sanangaju zadeli na sovražno kolono. Po triurnem boju so se Rusi umaknili proti severu. Ruski vjetniki :ln Japonoi. London, 20. septembra, »Times« poročajo iz Peterburga : Francoski poslanik je sporočil zunanjemu uradu veit, da nameravalo Japonci oprostiti vse vojne vjetnike, ki so bolni ali ranjeni, ali pa če pripadajo sanitetnemu oddelku. Hunhuzi London, 20. septembra. »Standardu« poročajo iz Tjencina od včeraj : Kitajski podkralj je poBlal vsled neprestanih težba v dietrikt zahodno od reke Ljao nekaj čet, nakar sc je obnašanje Hunhuzov zbolišalo. Vkljub temu bode potrebno Se več čet za vzdržanje reda. Port Artur. Čifu, 21. sept. Japonci so se zadnjih 19 dni pripravljali na sedanje napade na Port Artur, ki so naperjeni na severovzhodno stran trdnjave. Z« Jsponce je velike vaino sti, da vzamejo utrdbo Kikvanšan In Erlun-šan ter vmes ležeče utrdbe. Napad koncem avgusta je trajal 10 dni. Akoravno bo bili Japonci odbiti, so ohranili le 4 male trdnjave na severovzhodu. Dve njih ležita le 50 korakov oddaljeni od utrdbe Erlunšan. — Rusi izstrele vsak dan 1000 granat, posebno proti omenjeoim 4 utrdbam. Kakor poroča »Ncvi kraj«, se vrSe vsako noč izpadi proti tem utrdbam. Čifu, 20. Bept. Vsi iz Dalnija došli Japonci jako sooštljivo govore o upornosti Rusov v Port Arturju. Poizkus, ki bo ga na pravili Japonci koncem avgusta, da bi si osvojili utrdbo Kikvanš&n, jih je veljal eden polk. „S;andard« celo poroča, da je ta japon ski polk uničil ogenj japonskih topov. Japon ske čete so zasedle pozicijo, katero so Japonci smatrali za nepremagljivo, zato je ja ponBko topničarst^o mislilo, da so ondi Rusi in je streljalo na svoje vojake. Peterburg, 20 sept. Ofioijelno po ročilo mornarniškega generalnega štaba po roča: Poročila izPort Arturja javljajo, dasta b la dne 24. avg. pri odstranjevanju japonskih min ubita poročnika Rycbter in Ka-S e r i n o v ; baron Drachenfels in inžener B u n s sta ranjena. London, 21. sept. Sem došla poro čila trdiio, d* je zopet pr;š!» v Port A?tur ladja a 6000 tonami, obložena z moko in strelivom in sicer pod franeosko zastavo, medtem ko so se papirji glasili na neko kitajsko pristanišče. Neka ruska topničarba, ki je ladji plula naproti, je zadela na plavajočo mino tei me potopila. Moštvo so rešili. Velika množica je pričakovala Jaijo na obreŽiU ter je jela veBelo vzklikati, ko ja ladja plula pristan. Ruski „Rdeči križ« je dobil tekrm zadnjih sedmih mesecev da rov 14 960 359 rubljev, izdatkov je bi'o 10 788 284 rubljev, tako da ostane 4,182 075 rubljev. — Če se pr šteje še rezervni feapi-tal, tedaj ima ruski »Rdeči križ« na razpolago 65 mil. rubljev. poštnega ravnateljstva s s dežem v Celovcu. Deželni odbornik p 1. H i 1 i n g e r je poročal o uspehu pogajanj z vlado glede ureditve strug 28 hudournikom v Ziljski in Loški dolini. Ob tej priliki je napadel poal. dr. VValdner ministrstvo, ker brezobzirno zavlačuje izvršitev za ljudstvo važnih del. Deželni predsednik Hein je zagovarial vlado, češ, da tega ni storila namenoma. Deželni odbornik Honlinger je poročal o razvoju kmetijskih zadrug in predlagal: De ielni zvezi kmetijskih zadrug na Koroškem se nakaže v pokritje upravnih, revizijskih in onih stroškov, ki jih je imela »Zveza« s izobrazbo knjigo- in računovodij, dosedanji letni prispevek 1400 K za letos in pa za dobo od 1. 1905 do 1. 1908. Nadalje ie predlagal, da naj se »Zvezi« izplača I. 1905 3000 K za nabavo raznih poljedelskih strojev. Splošni zvezi avstrijskih kmetijskih za drug na Dunaiu naj se dovoli 200 K pod pore's pogojem, da bodo tudi drugi deželni zbori sorazmerno s koroškim podpirali to zvezo. Vsolnograškem deželnem zboru so poslanci dr. Stolzl, H u e ber,Hagen in tovariši vložili predlog, v katerem izraža solnograški deželni zbor svojo bojazen zaradi uvedbe o g r ■ š č i n e v službenih pismih, nadalje z a radi priznanja pravoslovnih študij na zagrebškem vseučilišču in pa zaradi ustanovitve slovanskih vzporednic na učiteljiščih v Tešinu in Opavi. Vlagatelji so mnenja, da bodo te odredbe globoko in trajno Škodovale enoti države in omajale kulturno poslaništvo nemškega naroda. Nadalie je poslanec H a g e n vložil predlog, da naj se razširi v o 1 i v n a pravica in naj sa ustanovi za volitve v solnograški deželni zbor četrta k u r i j a. Končno je predlagal poslanec H u e b e r , da naj vlada prior»*i vse, da bo v gospodarskem boju z Ogrsko lahko svoje časno z uspehom nastopila. Državni proračun za prihodnje leto je že izdelan. Pravijo, da bo znašal prebitek milijon kron. Nove avstrijske torpedovke. Mornariško poveljništvo je na Angleškem naročilo torped vko in rušilca torpedovk naj novejše vrste. Ooe Ud ji morata biti izvršeni tekom 10 mesecev, po teh dveh vzorcih bodo deloma v puljskeon državnem arzenalu, deloma pa pri tovarnarjih postili narediti še 36 torpedovk, oziroma rušilcev torpedovk. Nemška evangeljska zveza za Avstrijo bo zborovala 31 oktobra t. 1. na Dunaju Ustanovili so jo 20. septembru 1903 e na menom, v Avstriji širiti protestantizem. Na shodu bo tudi govoril znani jezuit odpadnik grcf Pa^el Hiensbroch. Mladočeške taktike za žeini zbor češki de- izvrševnlni odbor mladočeške strank«, ki je imel 20. t m. sejo, ni ša določil. O lločitev je prepustil klubu miadočeških deželnih po slancev. Češko Jugoslovanski kongres. Da so Bolgari demonstrativno zapustili kongres, je povzročilo, ker jih je predsednik kongresu, Slovenec Žerjav prosil, naj zaradi pomanjkania časa umaknejo svoje porodilo. A ko so Bolgari vztrajali pri Bvoji zahtevi, da naj se prečita njihovo poročilo, se jim je tudi to dovolilo. Kljub temu je pa mnogo socialističn-h Bolgarov zapustilo kongres. Socialno d mokratični Bolgari so tudi pri večernem kongresu protestirali proti petju ruske himna in proti brzojavki, katoro je sklenil kongres poslati generalu Kuropatkiau. Na«top soc. dem. Bolgarov obsojajo tudi ostali bolgarski dijaki. Predsednik bolgarskega dijaškega društva se je zaradi nastopa soc -dem. bolgarskih dijakov opravičil pri srbskih in hrvaških dijakih. Na kongresu so se znatno zbližali Srbi in Hrvatje. Kongres je sklenil resolucijo, v kateri smatra delo za kulturno enoto vseh Jugoslovanov kot narodno dolžnost in poživlja vse jugoslovanske zavode, pisatelje in umetnike, da naj delujejo v tem smisla. Zvečer dne 19. t. m. so dijaki prire dili ovacije pred kraljevo palačo in pred ruskim poslaništvom. Zasedanje deželnih zborov. Vkoroškem deželnem zboru je v včerajšnji seji poslanec D o b e r n i g vložil predlog za ustanovitev samostojnega vseučilišče na Moravskem. V nedeljo je imel v KromeriJu poslanec Stran iky shod Na shodu je iz iavil, da iz političnih vzrokov zahtevajo Čehi češko vseučilišče v Brnu ker Brno ni nemško mesto. Glavni smoter čaške politike mora biti, da bedo Čehi samostojni. Turčija in Črnagora. Ker se Turčiia in Črnagora nista spo razumeli o zadoščenju in o kaznovanju na padov»!cev pri C »ti, sta obe vladi sklenili, da odpošlieta mešano komisijo, katera bo preiskovala vso zadevo Ta komisija bo tudi imela nalego preprečiti čine krvnega maščevanja zaradi napada pri Četi. Splošna stavka v Italiji. Rim, 21. sept. Danes zjutraj se je pričelo v vseh mestih, kjer je bila stavka, zopetz delom. Strankarski sliod nemške socialne demokracije zboruje v Bremenu. Odklonili so predlog, da naj zanesejo sncialistiško propagando tudi v armado, ker bi vojaška oblast nastopila proti socialnodemokrašbim vojaškim novincem. Odklonili so tudi predlog, da naj stranka nasprotuje zahtevam z» kolonije. B:)bel je rekel, da socialni demokrati ne bodo nikdar pripustili, da bi Nemci izgubili kak del nemške dežele v vojski. Dohodkov je imela socialnodemokra&ka stranka 648 895 mark, stroškov pa 362.719 mari. Shranili so 262.648 mark. SploSna agitacija )e veljala 78.000 mark, agitacija za volitve pa 54 000 mark. Podpor je izplačala stranka 15.300 mark, sooialnodomokraškim državnim poslancem 45 300 mark, na plačah pa 24.400 mark. „Svobodomisleciu proti svobodi. Rim, 21. sept. Predvčerajšnjim je bil otvorjen »shod svobodomiselcav«. Navzočih 4000 oseb. Prvi govornik S e r g i je zahteval, da se odpravi vsaka religija. Darvinist H a e • k e 1 iz Jene je s slabotnim, tresočim glasom govoril, da ima človek samo eno domovino na tem svetu, da ni na njej nobene duše in nobene nadnaravne sile Berthelot je pisal, da bo vsi svobodomiselni prapori združeni proti Vatikanu in da hočejo ustvariti kraljestvo pameti brez vsake vere. Nato so ili, noseč framasonBka znamenja, na Porti Pii, kjer so govorili proti katoliški cerkvi. Pri p poldanskean zborovanju je govor i Daniš, da hočejo namestu Kristusovega miru postaviti dloveški mir. Pozneje je nastal prepir. Več jih je zahtevalo besede, a je ni dobilo. Shod ae je raišel z velikim ropotom. Načevič proti velevlastim. Načevič se je izjavil o preosnovi turškega orožništva Blodeče: Pri preosnovi turškega orožništva bi ne smeli sodelovati inozemski častniki, ki niso zanesljivi. To dokazuje zadnja zahteva Avstrije in Rusije o zvišanju števila orožniških častnikov. Dasi Be v Makedonijo povrne mir, ne bodo gotove velevlasti puBtile odpotovati častnikov, marveč zahtevale bodo še pomnožitev častnikov, kajti gotove velevlasti žele, da ne zavlada v Makedoniji pravi mir. Velevlasti hočejo na ta način pripraviti okupacijo Makedonije. Načevič zatrjuje, da njegovo poročilo z dne 3 avg. o razdelitvi avstrijskega orožia med Albance potrjuje prihod oboroženih Albancev v Prizren. Turški rezervniki roparji. V Solunu je pričelo dne 19. t. m. zjutraj več sto turških rezervnikov iz Sirije ropati. V solunskem ba7aru so oplenili kakih 20 trgovin in povzročili 500 do 800 funtov škode. Vojaštvo je preprečilo nadaljno ple-nenje. Rezervniii so pričeli baje ropati zato, ker niso dobili pravočasno svojih plač in so jih zadržavali v Solunu, namesto da bi jih bili poslali domov. Civilni agenti v Mona-Btiru zahtevajo, da naj turška vojaika oblast rezervnike, ki bo se udeleiili ropanja, za kazen šb pridrži v vojaški službi in naj jih premesti iz Makedonije. Civilni agenti utemeljujejo svojo zahtevo s tem, ker je v zad-njt m času turška soldateska že večkrat povzročila nemire, ne da bi bil sultan kaznoval krivcev. Tudi oni reiervniki, 100 na številu, ki so s« uprli svoj čas v Ssoplju, niso bili kaznovani. Iz brzojavk. Sofija. Bolgarski knez Ferdinand se je vrnil sem. O p a v a. „Hlas« javlja, da bo šlezijski ces. namestnik grcf T hun menda vendarle odstopi*. Štajerske novice. s K volitvi četrte deželnoaborske skupine na Štajerskem obširno poročali Ža vCeraj smo o izidu predvčerajšnjih de želnozborskih volitev na Štajerskem. Danes zjutraj smo dobili še poročilo o končnem izidu v celjskem okraju. Slovenski kandidat Roš ie dobil 10.286 glasov, bog. dem M 1 a k » r 2 i95 glasov. Končno štetje v okraju F e 1 d b a c h je pokazalo, da ima kandidat krščanske ljudske stranka 17 094 giasov. »Bouerribun-dovec« Huber je dobil 2202, soc. dem. Stein-bauer 1272 Uandidtt nemške ljud. stranke Grstm»yr 840, razkropljenih glaBOV je bilo 129 — V ptujskem vohvnem okraju je dob la socialna demokracija 184 glasov. Kakcr smo že včeraj poročali, je v tem okraju izvoljen Ploj. I« ptusiega volivnega okra\a smo dobili Se naslerln|a p >ročila: Trg Rajhenburg odd»t za dr. Pioia: 83, za Vrač-kota 4; oblina Stolovnik : 37, — 9; občina Senovo: 47, — 0; občina Por.ca: 50, — 0; občina Brezje : 46, — 0 ; Videm : 74, —14. Či-mlensak, okra| lenarčki, od 161 volilcev prišlo 64: Dr. Miroslav Ploj 38 glasov, Ff. Vračfeo 26 glasov. V Spodnji Volčini je v splošni volilni skupini za deželni zbor 108 volilcev. Od teh je volilo 61 volilcev. Dr. Miroslav Pioj dobil je 19 glasov in Franc VVratochko 42 glasov. š Ožja volitev v mariborskem okraju! Poleg ožje volitve v okr. Ljubno, se jutri vrši tudi oija volitev v mariborskem voli v. okraju med kandidatom krščanske ljudske stranke L o p i č e m in kandidatom nemlko ljudske stranke Stigerjem. Socialni de-mokratje so sklenili glasovati za Stigerja. Tako so socialni demokratje zopet pokazali, da jih vodi samo strast proti »klerikalce m« i n »S 1 o v e n c e m« ne pa skrb za ljud- ski blagor, ker sicer bi tako zagrizenega protiljudskega kandidata gotovo ne volili. D o I i n o s t Sloveneev je p r i j u • trišnjiožji volitvi glasovati za s v o jetra rojaka župnika Lopiia v Cmureku Če bi Slovenci vzdignili na volišče vte avo e može in po-sebno v mariborskem okraju storili popolno svojo dolžne st, tedaj je mogcč), da zmaga Lopič. V nekaterih slovenskih občinah je bila pri prvotni volitvi premala udeležba. Tega nai hi pri ožji volitvi ne bilo! š V Mariboru so včeraj odkrili spo-menik bivšemu županu Tappeinerju. š Štajersko Šolstvo Imenovani so za n a d u č 11 e 1 j e gg.: na šoli v St. Jakobu v Slov. goricah dt f učitelj Frano Kotnik, na Soli v B anki Ivan K r a j n i k , na šoli pri St. Martinu na Pohorju Valentin Ve ber, na šoli v St. Juriu v Slov. Goricih Peter Paulin. Za učitel j e . oziroma u 6 i t e 11 i c e so imenovani gg. iti gdč.: za Kozje Ludovik V o 1 č a r , za Dramlje Ja kob Heruho, za Spodnje Poljakovo Jo žef K o k l, za Sv. Krii pri Liutomeru Av fjust Lah, za Runec Ivan V e r t o t, za Studenioe Franc Pischer, za Sv Tomaž pri Ormožu Aleksander Alf, za Rtdgono mesto Hermina Dominicus, za Radgono (okolico) Marija Sever, za sv. Jungert Ida s t e d r y, za Ziče Marija Bezlaj, za Re čico Karolina Zmerzlikar, za Spod. Polj-skavo Romana Osa na, za b vetrn je Anto nija Sijanec roj. B iber, za St. Peter pod Sv. Goro L:udmila Umberger, za Sv. Ilg na Turjaku Marija Janša L\ okrajnega pomožnega učitelja za okraj Konjice je imenovan g. Jožef Cucek. — Prestavljena je učiteljica Aoa Zupančič iz Smartnega na Pohorju v C»dran. — Umirovljen je učitelj g. Joief Kranj c na Ponikvi. Dnevne novice. V Ljubljani, 22. septembra. Slavnost v Medvodah Preski. Tem potom še enkrat vabimo k najobilnejši ude ležbi slavnosti v Medvodah ozir. Preski, ki bo ondi prihodnjo nedeljo popoldne po vodom blagoslovljenja dru š t v e n e zastave po prevzv. knezo škofu dr. A. B. J e g 1 i č u. Odhod iz Ljub ljane z opoldanskim gorenjskim vlakom. Poleg »Slov. kršfi.-soo. zveze« z zastavo se udeleži slavnosti tudi »Katoliško rokodelsko društvo" iz Št. Vida z zastavo, „Katoliško slov. izobraževalno društvo" iz Št Vida, »Krši-socialno strokovno društvo« iz Vevč, ,Katol. slov. izobraževalno društvo" iz Device Marije v Polju. Nekaj društev bo gotovo še prijavilo svojo udeležbo. Doslej sta naznanjena dva pevska zbora iz Št. Vida in Vevč. .Zvezi" so dalje poslala poročila sledeča društva: 91. Slov. katol. akad društvo »Zarja« v Gradcu; 92 k. s. izobraževalno društvo Vransko (staj)', 93. k. s. izobraževalno društvo Brezo vica pri Ljubljani; 94. Katol. dru štvo rokodelskih pomočnikov Vrhnika; 95. k. s. izobralev. društvo v Dekanih (Primorsko); 96. k. s. izobraževalno društvo Leskovec pri Krškem, — Sprava v istrskem deželnem zboru? Nomštti listi pravijo, da se je med laško in slovensko stranko v istrskem de želnem zboru doseglo v toliko sporaium-ljenje, da Slovani dobe dva sedeža v prosa »čunskem odseku, enega v političnem, gospodarskem, šolskom m kmetijskem odseku. Zato morajo pa v odsekih in glavnih sejah govoriti samo laški. K»ka posebna »sloga« to menda ne bo. — Poročila iz Kopra po jročajo, da je bila včerajšnja seja istrskega deželnega zbora jako burna. Ko je zastop nik vlade govoril tudi slovenski, je pričela galerija ropotati. Spinčič je protest ral proti imenovanju R zzija deželnim glavarjem. Ga lerija in večina sta vpili. Predsednik je moral galerijo dati izprazniti Pri volitvi dveh tajnikov ia šestih revizorjev jo večina popol noma prezrla manjšino, pri volitvah v odseke je pa veČina volila tudi manjšino, kakor zgor»i omenjeno — Aljažev dom v Vratih. »Slov. planiasio društvo« zatvori »Aliažev dom" v Vratih v nedeljo, dne 25 s e p t e m b r a t. 1. Dom ostane čez zimo zaprt in nepristopen. eač pa bo mogoče tudi po zimi priti v Aljaževo kočo ravnotam, pre-skrbeti si je treba le ključ do koče. Ključ ima gostilničar in gorski vodnik Š m e r c v Mojstrani, ki dsje tudi druga pojasnila. Kdor pa hoče letos še enkrat v »Aljažev tlom« priti, naj gro v nedeljo, dne 25. tek mes., tja. — Tragična smrt sinčka kapel nika ljubljanske »Društvene godbe«. O tem nam še plšojo iz Novega mesta: Tragična smrt je končala mlademu, komaj šest let staremu Pepčku Poula-tu nit življenja. Kdor je poznal to mlado živ- ljenje, tega zdravega in krepkega dečks, vsakomur sa je moral na prvi bip prikupiti. Nekako okoln tretje ure popoldne 20. t. m. ga je odvel Lumpertov fantič v stari mestni mlin, kjer ita vsled malomarnosti podjetja zašla v nezagrajeni prostor vrteč h se koles. M adi Poula se je igral z breiovo metlo, katero je, ker ni nikakih varnostnih odredb, pa tudi ni bilo nikakeg« delavca navzočega, vtaknil med dva vrteča se kolesa. Hoteč metlo iztrgati, ga je pa goneča sila s tako močjo na se potegnila, da je prišel med ko lesa, katera sta mu zdrobila drob in polomila vsa rebra. Prihiteli ljudje so mu le še mrtvo in zdrobljeno truplo relil'. Grozen je bil pogled na ubogega dečka. Ubogim staršem — oče je znani kapelnik ljubljanske »Društvene godbe« — izrekamo naše iskreno sožalje! Krivo nesreče je to, ker je ditični prostor, kjer se je deček ponesrečil, vedno odprt, dasi bi se lahko zapiral, ker so ondi vrata in ključavnica. Prej je bil ta prostor vedno zaprt. — Šolske vesti. Slovenske paralelke na mariborski gimnaziji imajo letos toliko dijakov, da ima prvi razred dva oddelka Z* suphnta na tei gimnaziji sta imenovana gg. L o k a r in T i 1 1 e r. — Učiteljica v Slov. Biatr.ci gdč. Avgusta Santel je imenovana za pomožno učiteljico na mornariški meščanski šoli v Pultu. — Slovenci v Belgradu Kakor po ročajo iz B Mgrad?, se mudi pri ondotnih slavnostib sedaj okolu 200 Slovencev in Slovenk. P/i jugoslovanskem koncertu v na rodnem gledališču v Belgrida je 19. t. m. z velikim usp°hom Fodelovala gdč. Mira Dev in slovenski oktet. Pri kon certu je bil navzoč kralj s prestolonasled nikom. Mnogo Slovencev, med njimi slo venske umetnike, je spre.el kralj Peter v avdijenci. — Poročil se bo 24. t. m v Petrov čah pri Celju gospod dr, Ivan Fermevc, odvetniški kandidat v Celju, z gdč. M in ko Gre gor in, hčerko gospoda deželnosod nega svetnika Alojzija Gregorina v Cilju „ — Žalostna smrt It Soče so poteg nili pri Gorici truplo, v katerem so spoznali 301etnega Jakoba sturzla, doma na Češkem. Bil je tesar.in je delal pri železniškem mostu čez Sočo pri Solkanu. Najbrže je med delom padel v vodo in utonil. — Štirileten deček zažgal ie v ne deljo v Kronbergu na Goriškem. Otrok se je igral z žveplenkami. Zgorel je hlev s 53 kvintali krme, zgorela je tudi krava in te lica. Hlev je bil last grofa Coroninija. Na jemnik Komel je bil zavarovan, a je zaostal s plačo in bo moral nos;tivso škodo v zne sku 2600 kron. — Na sv. Gori je bilo pri procesiji, kstaro so prirediti v ponedeliek verniki go riške na<*šk< fi e, navzočih 14 000 vernikov. — Umrl je g. Frančišek S u -staršic Mik I >u , posestnik in krčmar v Dolnici pri St. V du. — V Kranju so aretirali že dobro znanega Žigo Killer-ja, mesarja, doma iz Kranja, kateri je zopet nekemu trgovskemu sotrudniku v Kranju žugal, da ga bode ustrelil. Killer je bil že dvanajstkrat kaznovan. — Prijeti defravdant. Tržaška poli oija je l|a na vinarski in sadjerejski šoli v Klosterneu burgu — Za rešitev življenja dveletnega Radoifi C uha je dohu M rtin Sever iz sanartnev« nagrado 52 K 50 v. — Sneg v septembru oko i Kuma, Iipod Kuma ^oroJan>: Dmes, 19 sept., od ziutraj cel dan sneži in mete, kanor po zim;, railočen je le, da *>e sneg ne prinoe tal. Proti večeru se vidi Mili Kum pobeljen Sveti Kt>»n pa se še ne vidi. — Januar v septembru 01 sv. Gre gorija poročaju : 19 sept. medlo je pri nas cel dan. Ko sa je proti večeru zemlja že ohladila, jel se je sneg prijemati tal in streh. Nihče na pomni snega tako zgodaj, vendar se pa mamo čudili, ko smo pogledali v ko ledar in videli, da praznujemo ta dan god sv. J a u a r i j ». — Toplice na Dolenjskem. Število topličarjev s j vled hladnejšega vremena krči od dne do dne. a vendar se še koplje v s k dan 35 oseb. Sezona traja do 1 oktobra, torej je še vedno čas, da zskasaeli gostje pridejo in Bi z nekoliko kopelmi pomagajo preko zime in njene strahete. Stari revmat ki že vedo, kako kruto zima ž njimi postopa. Naj iščejo pomoči, dokler jo na razpolago, sicer tudi pozimi lahko pride v Toplice, kogar bi kaj prijelo, le nekoliko več stane kurjava v staaovanju in postrežba v kopališču, pa previdnosti je treba več glede pre hlajenja. Med gosti so gosp. nad-svetnik Goli, nadporočnik v p. Gvidon Sta- dry nadgeometer Prešel is L ubljane in nekoliko dam iz raziih krajev. Najbol| vitra-jen je g. A Orel z gospo iz Aleksandrije, ki je tu 4 mesece. Duh. svetnik g. A. Gs-lobič je že drugič v kopališču, da si zava-»u|e zdravje pred zimo, ki utegne biti ostra in mrzla. Ljubljanske novice. Afera Malltsch. Kakor se čnje, je tudi nadsodišie v Gradcu odklonilo priziv, katerega so vložili dijaki, ki so bili povodom demonstracij na kolodvoru aret rani in ki so internirani. Včeraj smo poročali, da so v Cel,u napadalce na -Narodni Dom« v Konjicah izpustili iz preiskovalnega zapora. Kap je zadela danes popoldne znanega trifikivita Pred škofijo g. Maksa Brusa. Bil je takoj mrtev. Russki kružok v Ljubljani priredi tudi v šolski di bi 1904/1905 orezplačne ruske kurze, h kojim se vabijo vsi, ki se zanimajo za dobro stvar. — Gotovo ga ni danes na obraženega Slovenca, ki ne bi pojmil veliko značenje ruskega jezika. Saj pa tudi vsa znamenja kažejo na to, da je ruski nar d s svojim jež kom poki can igrati še veliko važnejšo mednarodno vlogo, kakor jo igra že zdaj, in zato je potrebno nam Slovencem, da se primerno pripravimo na bodočo veliko s ovansko dobo, ako hočemo, da bodemo imeli kaj dobička od nje. Najboljše pa se b; demo pripravili 8 tem, da se uSimo ruščine, ki ima postati za vse Slovane vir velikega gmotnega in duševnega blagostanja in zato naj nikdo ne zvmudi prilike, ki se mu nuli, da se v primerno kratkem času nauči za slovanstvo prevažnega jezika. — Kdor se želi udeležti ruskih kurzov, prijavi naj se pri oredsedniku »Russkega krutki« in predsvaie'ju ruščine. gcBp. dr. L. Jenko, Jurčičev trg št. 3. — V kurz>h se bode po učevalo na podlagi Voljperovih knjig inB.os filjdove ruske slovnice. Knjige se dobivajo v knjigotržnici Schwentner in na posojilo v Russkem kružku«. — S poučevanjem se počne v oktobru. Kraj in čas boBta pravočasno naznaniena. Kasacijsko sodišče na Dunaju je 21. t. m razpravljalo o pntožDi ljutvljansaega krojača in hišnega posestnika gospoda Antona R e i s n e r j a. Kakor znino, je bil 1. 1895. po potresu izdan zakon, ki jamči 251etno davčno svobodo za nove stavbe in predelav, ki so tile potrebne vsled ljubljanskega potresa. G. Reisner je zahteval 25!etno davčno prostost za svojo hišo, katero je po potresu popravil, a jo je pozneje vsled novega cest nega regulačnega načrta dal podreti in po staviti novo. Ljubljanska finančna direkcija je pa odbila proSnjo g. Reisnerja, \s!ed če sar se je g. Reisner pritožil na kasaciisko sodišče. A tudi kasacijsko sodišče je odb lo pritožbo g, Reisneria. češ, da ni dal posta viti svoje nove hiše vsled potresa, marveč jo je dal zgraditi zaradi novega cestn* ga ro gulačneara načrta. Umrl ie v deželni bolnici Fran G o v e k a r iz Smlednika, katerega je udaril konj Tatinski vajenec. J >žcf Barglez iz Šmarja, pekovski vajente v L ubljani, je jemal svojemu mojstru moko, žemlje, m*s'o in štruce ter nosil ta ukradene reči L^nki Peršin. delavki v Ljubljani, za kar mu je dala kake krajcarje, da si >e kupil cigarete. Berglez je bil obsojen na 3 tedne ječe, Lenka Peršin pa na 5 dni zapora. Tatinski hlapec. J žef Fabijuni, doma v M ,Krono«u, |e bil pri Bjrnatoviču v Ljub Ijatn nastavljen za raaiia^alca oblek. To pri hko je por »bil. d» si je iz trgovine vzel razne obleke, katero so cenili na 64 kron 20 <"n. Tudi L^ipo ia Maliča je oškodoval za 20 kron. Bohuslavu Svobodi, b katerim sta skupaj stanovala, je v njegovi odsotnosti iz zaprtega kovčega pobral Brebrno žepno uro, zlat prstan in 16 kron gotovine; te iposlednie tatvine obdolženec ni bt tal priznati Fobijani je bil obsojen na pol leta težke leče. Veliko zelnato kad je prinesla Ljubljanca. Kad ne n h;t|» n* no»gistratu. Izgubila je Ana Salmič pumpadur, v ka terem ie bi o 50 kron. Radi kanalizacije sa ja oni del Martinove cente, k> teži mod ZaloSko cesto in Vr-hovčevimi ulicami za javni promet z vozovi zaprl in ostane tako dolgo zaprt, da bo kanalizacija tega dela Martinovo cesto izvršene. Mestni magistrat je izdal naslednji uradni poziv : Drugi sttojuik mestne elektrarne L u dovife Martelanec je samolastno zapustil svoje službeno mesto dne 27. julija t. 1. Ker megovo bivališče ni znano, se mu ni mcgel vročiti tuuradni dekret z dne 29. julija letos. Pozivi,e se torej uradno, naj v teku štirinajstih dnij nastopi Hvoje mesto, ker bi se sicer smatral odpuščenim iz r»e«t 'e s'ulbe. Stražnika udaril. Janez Volkar, pisar v Ljubljani, je tukaišnjega mestnega nadstraž nika Nikolaja Večerinc, k«r mu je zaradi njegovega vedenja napovedal aretacijo, uda ril s palico po glavi in nato pobegnil. Oj sojen jo bil na eno leto težke ječe. V prisilno ('elavnlco v Ljubljano so odpeljali znanega 18 etnega tatiča J. Stekarja iz St. Ferjans. B I je nevaren poljski tat Mleko bi bil rad pil. Danes zjutraj ob pol 7. uri ie ukradel na Bleiweieovi cesti rred hišo štev. 7. iz vozička mtekarice Ane Cirman delaveo Janez Horvat 1 liter mleka. Ni pa imel časa oditi, ker mu j« bil stražnik prestrigel pot in ga odvedel v zaper. Ogenj v dimniku. Včeraj zvečer je nastal v dimniku Tavčarjeve hiše štev. 47 na Dunajski cesti ogenj. Požarna bramba je došla na lice mesta in ogenj pogasila. Od doma pobegnil. Maks Kmetic. 13 let star, sin mestne babice, je pred 10. dnevi pobegnil od doma. O dečku se ne ve, kje so ntluis. Pred kakima dvema mesecema je bil tudi ušel Takrat so ga prijeli v Postojni. Nevarno pretil 8 sekiro je danes ponoči v Dalmatinovih ulicah pri novi zgradbi Italijan Otilio G ordani, rodom iz Rima, ondi delujočima delavcema Matiji Lenerju in Antonu Tolikarju, ki sta gasila apno. Lah jima je nagajal, nakar ju je z malo sekirco hotel udariti. Zgrabila sta ga in ga držala toliko časa, da je prihitel stražnik, mu odvzel sekirco in ga odpeljal v zapor. Bazne stvari. Maj novejše od raznih strani. Davek na debelost. S /edsko mesto H.fanger obdačuje osebe, ki so dosegle preveliko debelost — Znižane tarife za živinsko klajo in koruzo so dovolile skoraj vse avstrijska železniae. kar se te doi naznani z naredbenim listom. — Smrt vsled češpelj. Trinajstletna učenka Ana G iiok, hčerka mesarja v Stey-reraiihlu blizu Dunaja, je požrla pred nekaj dnevi po neprevidnosti češpljevo koščico. Obolela je vshd tega na vnetju velikega črevesa ter kmalu nato umrla v groznih bolečinah. — S t o j a 1 o v s k i obsojen. Stojalovski je bil v torek obsojen vsled raz-žaljenja časti v svojem listu na dvamesečno ječo. — Cin zblaznelega. V torek ponoči je v brnski okolici napadel mizarski pomočnik Vinko Zihodnik S '0j0 spečo ženo ter svoja dva sinova s kladivom in nožem tsr jih strašno c klal. Starejši sin je ostal mrtev, druga dva sta smrtno nevarno ranjena. Mož je storil ti čin v blaznosti. — Zavarovanje proti tatvini zimskih sukenj uvedejo na dunajskem vseučilišču Vsak dijak, ki bo plačal pri vseučiliškem vratarju 1 krono, bo dobil za s'u5aj, č« mu kdo ukrade zimsko suknjo, izplačanih 100 kmn. — Železniška nesreča pri Ferrari. Med ponesrečenimi pri železniški nesreči v Ferrari, o kateri smo poročali včeraj, je tudi namestni tajnik c. kr fi lančnega ministrstva dr. vitaz p 1. B e z a n t Prepelja'i so ga v ferrarsko bolnišnico. — Dedinunuka. Policiji v Oseku ie naznanila lllet ia deklica, da jo je njen 701etni ded Aiton Wehmann onečastii. Telefonska in brzojavna poročila. Japonsko-raska vojska. Dunaj, 22. sept. O kaki bitki pri Muk-denu ni še nič podrobnih poročil. N^ka brzojavka iz Peterburga trdi, da angleške vesti, da bo okolu Mukdena bi^e velik boj, niso utemeljene. Peterburg 22. sept. Vojni poročevalci ruskih lis.ov so sklenili vrniti se domov, ker so se med njimi in Kuropatkinom pojavila nesoi»lasja. Londoi, 22 s^pt. Vsled neprestanega bombardiranja, ki se vrši na Port Artur tekoči teden, je sklenilo portarturako brodovje pc izkusiti izpad iz luke, da doseže nevtralno luko. London, 22 septembra. Japonci sedaj pravijo, da b)do s/ojemu cesarju messca novembra za njegov rojstni dan preskrbeli padec Port Arturja. Miože se pa tudi mnenja, da pred spomladjo Port A-tur ne bo padel Peterburg, 22 sept. Rezervni častniki so dobili naznanilo, naj se prostovoljno oglase za službo v aktivni armadi, da stopijo na mesta padlih častnikov. Peterburg, 22. sept. Dvainsedemdeset gardnih častnikov je poklicanih na vojsko. Opazuje se, da so trgovci čimdalje manj navdušeni za vojsko. Prispevki za vojne namene, ki so jih prej tako navdušeno dajali, pojenjujejo. Trst, 22. septembra. Upravno sodiiče jo odb.Io pritožbo Stembergerjevo zoper ustavitev plače, ker ni hotel ubogati cerkvena oblasti, ki ga je prestavila iz Trst« v Ka-stav. Celoveo, 22. septembra. Častni kanonik in dekan Martin S a š e 1 j « Gospi bv< ti je danes umrl. Pogreb v scbrto.ob 9. uri. Budimpešta, 22. sept. Tu Be je pri čela «trtvka knjigovezov. London, 22. septembra. V Malroae je pal raz neki voz zavitek s 50 funti dina-mita. E'ektrični voz, v katerem je bilo 32 cseb, je zadel ob dinamit, ki je eksplodira1. Voz je popolncma razbit. V vozu se D»hi jajoče osebe so ali mrtve ali pa nevarno ranjene. Belgrad, 22 septembra. Povodom kronanja je »ralj Peter dobil od prebivalstva mnogo daror. Ženske z dežela so mu prinesle mnogo ročnih del. Neks deputacije, obstoječa iz 100 oseb, mu je prinesla relikvije z vstaje pred 100 let>, posebno spomine na Karag orgjeiiči. Car je po ial kralju srebrno namizno opravo in večjo sveto denarja, turški sultan 8 krasnih arabskih konj. Kralj Piter je tuje poslanike odlikoval z redovi. Peterburg, 22. sept. „Novoje Vremja" poreča, da zbirajo budistiški Mongoli »aveto vojsko« proti oavojiteljem Tibeta, t« raču najo pri tem tudi na pomoč Rusije. Rim 22. septembra. Na shodu svo bodomislecev je govoril Novikcv v imenu ruskih revolucionarjev. Čez dve loti hočejo narediti ehcd v Budimpežti. Zborovanje se je končalo s prepirom med soo alnimi demokrati in drugimi zborovavci, ki se je razvil skoro do pretepa. Darovi. Za pogorelce v S t Urški go ri so dalje darovali: Župni urad Kovor 5 K; d. g. Avg. Sinko\ec, župnik v Saofji Loki 10 K; č. g. Jurij Drnovšek, župnik v Ž»b-nici s svojimi iarani 12 K; župni urad v Za-pogah 8 K; č. g. Janez Miki5, župnik na Trsteniku 7 K; upravništvo »Slovenca* dar dobravskib fantov in deklet 20 K; župni urad Komenda 30 K. V imenu pogorelcev izreka podpisani vsem blagim dobrotnikom prisrčna zahvalo in Btoterni Beg povrni I Zupni urad na S t. Urški gori, dne 6. septambra l90i Jan. Hromeč župnik. Poslani našemu uredništvo: ZaJeranovo dijaško mizo: G. svetr. Mih Saje, iupnik v Stangi 5 K. Za pogorelce vSmohorju: Zupmja Kranj 22-10 K. Za družbo b v. Cirila in Meto d a k o 1 e k 14 5 K. Iz Vuzenice za »narodni Bffeteoroloffi&iio poročilo. fUlaa nad aaorjeaa 306*2 aa, aradaji uačai tlak 736 0 a ; Cu opa-5 i Mruj* StfcMjfl bmro-mln. t Teap.- ratnrc [XI Oeldl« Vtt»Tl. 11» - i |a6 21 j zveč. ! 735-6 | 8'2 st. jv.b. obl. | 9 7. ijutr. "12. popol. 734 41 79 736-11 11-3 si. sever si. jug I 00 n ' Brednja včerajšnja temperatura 8 4*. norm. 14 1* Luskinasio-oklop na barva je uporabljiva 7a okrasje, preprečuje rjo, daje lep ko-vinasti lesk. Sosebno priporočljiva za prevlako predmetov, kateri trpž vsled vremena, n. pr. mostovi, ielezne konstrukcije, konstrukcije pod vodami, vrtne ograje, strešice nad prodajalnicami, shrambice za plinove zvončke, železne predmete sploh itd. Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. — Vnanja naročila proti povzetju. Vzorci na zahtevo zastonj. 624 4 12—7 Išče se gg izurjen Žagar ki bi mogel službo kmalu nastopiti. Službeni pogoji Be iz>edo pri lastniku žatje m gostilničarju Fr. Smrke-tu, p. Mirna na Dolenjskem. 1595 4-1 .................................................................................... Grenčica j1 „Fl°rian" [I in liker „Florian" najboljša kapljica | za želodec. 1238 45 J | ^,milllllll11---"""""HHIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIinilii Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, prijatel;em in znancem preža-lostno vest, da je naš iskreno ljub jeni soprojr, t če, brat, svak in stric, gosp d ic- posestnik in krčmar po dolg', mučii bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 47. letu starosti danes ob t1,, popoludne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika pojde v petek, dne 23. t. m., ob uri dopo-ludne na pokopališče v Št. Vidu pri Ljubljani. Pokojnika priporočamo v molitev in poboSen spomin. Dolnice pri Št. Vidu, 21. saptembra 1904. Marija roj Zajo, žena. — Frandišek, sin. — P. Deodat, brat. — Marija, Ivana, Angela, Frančiška, Au- Prijateljem in znancem naznanjava, da je Vsegamogtčui k sebi vzel najino tčerko ROZIKO v nežni mladosti štirinajstih dnij. Pogreb: dne23. t. m. ob sedmi uri zjutraj v Krškem. y Krško-Ljubljana, dne 21. sept. 1904. Josip in Ivana Jeglič Deklice ali deeki, 1572 ki si žele privatno priučiti (5) igranja na glasovifu in obenem teoriji, naj se zglase pod šifro: „Dober uspeh",poste restante v Ljubljani. P f i Knjigarna Klcinmayr & Bambcrg Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča svojo popolno zalogo ? Vseh na tukajšnjih in zunanjih učilišeih, posebno na c. kr. I. in II. državni gimnaziji, c. kr. višji realki in c. kr. moškem in ženskem učiteljišču tukaj, zasebnih kakor tudi ljudskih in meščanskih šolah uvedenih sor šolskih knjig v najnovejših izdajali, v mehkili in trpežnih šolskih vezavah, po najnižjih cenah. Zaznamki uvedenih učnih knjig se oddajajo zastonj. = Ljubljanski šolski koledar 2 vinarja. 1521 lo—10 IM- Novo istrsko vino beio in črno, v vsaki mt oiini, k»ker tudi „refoško". se (*oK< po zmern h c mah pri gos •. Širne Defar, pnse«»n'Uu i^ trgovcu v Tinjanu (pri Pannu) Istra Ž))e'«iška pohtaia: Sv. Peter v Suni 1554 10-4 Za pristnost se jamči v vsakem ozirn Služba organista se takoj odda «81 3-2 -v- v Stangi. Župni urad Štanga-Litija. Izurjen, zanesljiv in samostojno delujoč prodajalec aH prodajalka se sprejme z oktobrom v kmetijsko društvo v ljubljanski okolici. P >destni cementni škrilj.) l268 26-9 "SSSiSS Eternit tovarne LU0WIG HATSCHEK ^^T^ vsem vremenskim vplivom, ne potrebuje Vocklabruck Dunaj Budimpešta Nyerges-Uyfalu 7iMMBitB M7nrpB in nr(KnpklB poprav, je lallka, lična in Cena. Gor. Avstrijsko. IX/1, Berggasse II. Andrassystrasse 33. Ogrsko. «niBVa|IB VZOrCB in prospeniB. Glavno zastopstvo za južne pokrajine: Delniška družba tvornice portlant cementa DOVJE v Trstu, via Geppa 2. iKatoiiake Tiskarne« v Ljubljani. III il