DOLENJSKE Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naioéninn za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiakarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarske stvari. Začetna čebelarska opravila spomladi. Z oživljajoiio naravo, ko je zginil sneg po dolinah in Iiribili in ko dnevi ne le daljei postajajo, ampak tudi solnČni žarki vedno gorkeje ogrevajo zemljo, začnó zopet de!a pri Ěebelah in v Čebelnjaku. — S tem časom nastopi najiigodnisa doba za tiste, ki se uamerjajo začeti se ukvarjati a čebelorejo. Akoravno se more vedno laliko začeti ae baviti a to kmetijsko panogo, vendar doseže taiati navadno iiajizdatnejse uspehe in doživi 8 svojimi čebeliciami največ veselja, kdor uporablja vse ugodnosti. Čakati n. pr. na naključje, da bi se na domačem vrtu vsedel tuj eebelni roj, ki je pobegnil svojemu gospodarju, ter ž njim začeti čebelariti, ae aicer tu in tam prigodi, dovede pa redkokedaj do uspeiiov. Kupiti eden ali dva roja, obrodi v prvem času malo užitka in veselja ter se tak začetek kaj rad ponesreči, Najbolje in aleharnemu je svetovati, kdor se lioče trajno in dobičkonosno baviti s to vejico kmetijstva, da si sedaj pred prvim izletom ali koj za njim nakupi vsaj 3—4 panje in ž njimi začne čebelariti. Imel bode že v prvem letu roje, pridelal bode že letos med in vosek, imel bode že v jeseni panje za p režimov anje, a pri nezgodah, ki nikdar in nikjer ne izostanejo, ne bode prišel ob čebele in a tem oh veselje do tega dela, s kratka, prijel se je ob naj-iigodniííem času tega opravila, kajti pri nas ne smemo pozabiti, da je dobro prezimovanje najtežavnejše delo, ziaati velja to pri začetnikih. Pri nakupovanju čebel je treha paziti, da se dobi ^obre panje, t. j. take, ki imajo dovolj ljudstva iti medu ter ne prestaro satovje, ki imajo ni lado, rodovitno matico, katere zgodaj rojijo in so marljive. Pri nas na Kranjskem, kjer »am je modri Stvarnik v nasi čebeli podaril najboljše Čebehio pleme, ni to sicer pri nekoliki pazljivosti težko pogoditi, niti ni združeno z mnogimi denarnimi stroaki, vendar je svetovati vsacemn, da naj si kupi čebele le pri tistem čebelarju, o katerem ve, da se mu i ate dobro obnaaajo ter da zgodaj rojijo. Ker je v občnem hlagru želeti, da bi se pri nas mnogi na novo začeli pečati s čebelorejo, ki, žal, od desetletja do desetletja po izkazilih občnega štetja propada, ker imamo v naši čehelni pasmi najboljšo, »iijpridnejso in najkrotkejšo čebelo; ker je Pn nas na deželi toliko mlajših posestnikov, obrtnikov, rokodelcev, izšolanih obiako- valcev kmetijskih zavodov, mnogo čč. gg. duhovnikov, učiteljev itd., kojim se nudi prilika, da se lahko poprimejo tega poatranskega poala, sebi v veselje in nžitek, našemu čebelarstvu v prospeh in domovini v čast, ne bode odveč, ako danes v glavnih potezah podamo začetna čebelarska opravila v spo-mladnem času v navodilo in spodbujo vsem začetnikom in prijateljem čebelarstva, v nadi, da se bodo mnogi na novo poprijeli tega prijetnega in z dobičkom združenega opravila, te „poezije" kmetijstva: Po prvem izletu tedaj ali pa že med izletom je prav dobro, ako vsaj večinoma na panjevem dnu ležečo nesnago in mrtve čebele odstranimo, da priiira-nimo to opravilo čebelam, ker siiier pri tem težavnem delu marsikatera žrtvuje življenje, ko jo težko obloženo vrže veter na hladno zemljo, kjer za vedno otrpne. Istotako po prvem izlet«, ako je le nekoliko ugodno vreme, čebele pogosto izleta vajo po vodo in najdejo tudi že nekoliko cvetnega prahu; pri teh izletih se jih vedno veČ ali manj pozgubi, bodisi v bližini ali v daljavi. IJa rešimo vsaj one, ki padajo ravno pred žrelom iia tla, naredimo nekako polico iz desíík pred spodnjo vrsto panjev. Na tako polico padajo ali se vsedajo onemogle, domu priliajajoČe čebele ter tako lahko pridejo peš bodisi v svoj panj, bodisi v tujega, v katerem se jim ne zgodi nič žalega, ker vsaka nekaj prineae. Kadar postane vreme toliko ugodno in toplo, da Čebele že bolj redno izletavajo na pašo, ko kaže toplomer v senci vsaj G" U toplote, t. j. proti koncu marea ali začetkoma aprila, je Čas, da se izvrši s pom lad no pregledovanje. Naloga tega pregledovanja je: Panjevo dno se popolnoma očisti vsake nesnage, droba in moljeve zalege. Satovje se pa vzame samo toliko narazen, da se čebelar prepriča, ali ima panj matico, ali je poslednja brez napake, ali in koliko ima zalege, ali ima se dovolj živeža, dovolj čebel itd. l^aiiji, ki v tem času nimajo zalege, so brezmatlčiii ali pa imajo nerodovitno matico, ter ae morajo združiti s panji z rodovitno matico. Ako smo pri pregledovanju zapazili, da ima kateri panj malo medu, dati mu treba takoj eden ali dva satnika, praznili se pa toliko odvzame, da ljudstvo vse satovje obaede. Naj se pita s satniki ali z medom v posodicah, dajati se mora v večjih množinah tako, da zadostuje za nekoliko dnij, majhno in pogosto krmljenje ljudstvo le draži in spodbuja k obširnejevemu nastav-Ijenju zalege, k večji delavnosti, k pogostejim izletom v neugodnem vremenu, k obiluejemu vživauju in vsled tega je škoda večja nego korist, kajti v tem času (marcu) je na m eu krmljenja le-ta, da ljudstvo brez pomanjkanja ohranimo, ne da bi ga k prerani, času ue-priiiierni delavnosti dramili. \^eliko dobroto storimo čebelam, ako jim dajemo o slabem vremenu v panju vode, da jim ni treba izletavati v takib časih, ko jih marsikaterikrat blizu do polovice slabo vreme pobere. Največ Škode atori v tej zadevi takozvano „aprilovo vreme". Sedaj sije solnce, sedaj dežuje; toplo sohice izvabi mnogo čebel na piano, kar ga skrijejo oblaki in čebele od mraza otrpnejo, padejo na zemljo in se navadno ne vzdignejo več. Mesec april, ako je ugodno vreme in se vegetacija od dne do dne bujnejae razvija, ponuja čebelam že precej zdatno pašo ; v tem mesecu cvete mnogo takih rastlin, ki dajejo sicer malo ali nič medu, toliko več pa cvetnega prahu in to spodbuja čebele k vedno obil-nejaemu zaleganju. I^judstvo se vsled tega množi od dne do dne tako, da začne v panju ves prostor polagoma zasedati. V tem času je za umnega čebelarja prišel trenutek, da ob neugodnem vremenu ali sicer po potrebi podpira to množenje ljudstva in pripravlja Čebele na zgodnje roje s spekulativnim krmljenjem, ki ima namen pomnoženemu ljudstvu dajati enakomerno več hrane, da matica redno in enakomerno leže več jaJČic in da se temu dosledno vsak dan redno množi ljudstvo, ki naj ne trpi pomanjkanja. In tako pride — ob ugodnem vremenu, ugodni legi (zatišju), obilni pasi in ako čebele niso trpele po zimi mraza ter so tudi še o tem Času dobro zavarovane — da koncem aprila in začetkom maja nastopi čas : „Kadar čebele o čresnji obilo naberó, Dajejo močne roje in delajo čvrstč", da, „Ko črednik na pasi zatrobi v svoj rog, Ozre Čebelar se po rojih okrog", a vendar „Kdor do sveťga Jurija roj pobriše, Naj v stoletno praťko to zapiše" — ki je za umnega čebelarja najlepši, ko mu čebele začno rojiti in mu s tem polagajo temelj k nadaljnemu uspešnemu delovanju. Dal Hog, da bi z novo spomladijo in z oživljajoče naravo oživelo tudi nekdaj obČe zanimanje za čebelarstvo ter da bi se mnogi začetniki uvrstili v krdelo izkušenih čebelarjev, s kojimi bi po teh modrih na-svetili in svojih izkušnjah to prastaro kmetijsko panogo pomagali na novo povzdigniti do iste razširjenosti, ki jo zasluži — selii v korist in veselje, domovini pa v čast! Hibridi ali mešancU llibridi, križenci ali mcšanci so nove vrste trt, katere so nastale z umetnim križenjem ameriških vrat 2 ameriškimi, ali pa ameriških z evropejskinii. Namen teh trt je, da nadomestujejo riparijo v zemljah, v katerih ista ne vspeva. Po izkušnjah je namreč dokazano, da riparija ne vapeva rada v mokri, zelo ilovnati, ali pa v pre-sulii, liudo peščeni ali pa hudo lapornati zemlji, posebno pa, ako je vrhtega §e taka zemlja hudo apaena, kar se pozna na njeni beli barvi, osobito po rigolanju. Take zemlje nahajamo pogostoma v okolici Belecerkve, Št. Jerneja, Kake, Semlča in drugod na Dolenjskem, Prvo znamenje, da v taki zendji riparija, oziroma druga ameriška trta ali cepljenke na isti ne vspevajo je, da take trte, posebno v hladnih, deževnih poletjih bledijo. Ta bledica je po uavadi neozdravljiva in prej ali slej bolne trte poginejo in uaalmejo. Vinogradnikom, ki imajo take zemlje, priporočam, da naj nikar riparije ne sadijo, ampak da se poprimejo novih trt, to je gori omenjenih liibridov. V majhni množini za poskuŠnjo jih dobijo isti pri podpisanem tudi brezplačno, navesti pa morajo v svoji prošnji, katero naj predložijo potom pristojnega županstva, kje leži dotični vinograd, kako lego in zemljo ima in koliko ima ista apna. Ako ni zadnje prosilcu znano, vpošlje naj podpisanemu majhen vzorec dotične zemlje (kakih 20 do 25 dekagramov ali četrt kilograma) za preiskavo. Oglasiti se je prej ko mogoče, Bohuslav Skalický, C. kr, vinarski nadzornik v Eudolfovem, Politični pregled. Državni zbor se je pričel 8. t. m. Miuisterski predsednik dr. Korber je pri otvoritvi prve seje spregovoril najprvo par besedij o vršeči se vojski med Rusko in Japonsko, v kateri se Avstrija ne nagiba na nobeno stran. Omenjal je tudi zamotanega položaja na Balkanu, koder hoče Avstrija postopati vedno le sporazumno z Rusijo. Govorice o pripravali avstrijske armade za morebitno vojsko je odločno zanikaval. Zagotavljal je, da bo vlada skušala kar najbolj varovati koristi Avstrije pri sklepanju trgovinskih pogodb, tako z Italijo kakor z drugimi državami. Povedal je tudi, da predloži naučni minister načrt zakona, ki ustavlja samostojno italijansko vseučilišče v lloveredu. Še enkrat pozival je poslance k delu, ter zbornico primerjal „mrtvemu mestu". Rotil je vse stranke, naj opuste narodno nasilje (narodni terorizem), ki je največja nevarnost za državljansko svobodo. A pametne besede njegove niso našle odmeva. Zbornica je brž pokazala, da ni mrtvo mesto. Najprvo so se Nemci in Cehi obsipali z najbolj ljubeznjivimi psovkami, kakor da bi hoteli pokazati, da še nišo nič pozabili od zadnjega zasedanja državnega zbora. Potem so se pa tudi zares spopadli in stepli kakor iantje na vasi. Slaboznani poslanec Wolf, vzor vseh ne—čednostij je psoval Oebe. A ti so ga začeli ometavati s sladkorjem, kar je Wolfa tako razdražilo, da je planil proti Čehom in enega poslanca udaril po glavi. Seveda je na to Wolf pošteno obrcau zletel pod klop, da se je komaj pobral. To je „mrtvo mesto"! Koliko pohujšanje za nižje sloje, ko vidi pri cvetu naroda tako razdivjanost in surovost ; za državo na znotraj gmotna iu denarna škoda, a na zunaj sramota, ko trpi tako zbornica ! Seveda Nemci hote vso odgovornost zvaliti na Čehe, čes, ti delajo obstrukcijo. Bi bili pač nespametni Čehi, ko bi se dali Nemcem po njih volji meni nič tehi nič pod noge: potem bi bil mir seveda, A Celii bi mirovali, ko bi dobili češko vseučilišče v Brnu. Tega pa Nemci za nobeno ceno ne puste. Sicer pa; kdo je prvi začel obštiiikuijo ? Ali ne liberalni Nemci in Nemci vse-neinskega mišljenja? Takrat pol toliko vpitja iii bilo, marveč govorilo se je o junaštvu in vstrajriosti in odločnemu nastopu. Toda ('elii, ti ne amejo. Dvojna mera! V Pragi bili so veliki nemiri m^d nemškim dijaàtvuui in češkim ljudstvom. Nemški dijaki, v manjšini, so predrzno in izzivalno nastopali po ulic»li in »preltajališčih z nemškimi društvenimi znaki, in to je dalo povod pretepom. Mnogo oseb so zaprli. Vlada grozi, da proglasi nad Prago obsedno stanje, če se le las skrivi nemškim dijakom. Tudi med vseučelišč-niki na Dunaju je prielo zaradi „narodnega terorizma" do spopadov tn je vseučilišče zaprto. Vlada skrbno varuje nemške dijake, a za slovanske nima srca niti obrambe. Due t. m. bode nadomestna volitev v kranjski deželni zbor, ker je dosedanji poslanec gorenjakili okrajev Krauj-Tržič-Skoija Fjoka dr. lirejc odložil avoj mandat, vrsi se nova volitev. Kot kandidata je vodstvo katol, narodne stranke postavilo župana v Selcih, Franceta Demšarja. Nasprotna stranka niti ni postavila kandidata, ker ve, da je vsak up na zmago prazen. Ogrska obstrukcija je strta. Ker le niso mirovali, je grof Tisza predlagal, da se spremeni poslovni red tako, da onemogoči vsako obstrtikeijo. In poslanci so odnehali, ter se je mirno pričel razgovor o dovolitvi vojakov-noviucev. Na Nemškem so odpravili paragraf, ki zabranjuje jezuitom naseliti sc v nemškem cesarstvu. Zaradi tega so judje in liberalci vsepovsod po konci, kakor bi se bila zgodila kdové kakšna krivica. Kakor sove se bojé inči resnice, katero ti možje neustrašeno oznanujejo, docim oni ljudi le sleparijo s praznimi obljubami in blestečimi frazami. Nemčija se je pač skazala pravično, ko deli enako svobodo vsem brez razločka. Na Španskem republikanci vedno ščnjejo proti kralju in vladi. Izrabljajo sedanjo veliko bedo nižjih slojev, ki je brez kruha in dela, in jih gonijo k uporu in puntu. Framasoni cele Francoske so imeli pred kratkim svoj glavni sliod. Zakleli so se, da ne mirujejo, dokler "e bo na Francoskem cerkev in vera popolnoma iz-trebljena. Ne bo jim kdové kako težko, ker so radi nemarnosti katoličanov vsa višja mesta zasedli framasoni, ůVedski kralj je na potu v Opatijo obiskal našega cesarja, filej drugim pregledoval je 26. m. m. tudi ilržavno zbornico. Stopil je na predsednikovo mesto in poskušal, kako odmeva glas v dvorani. ]^08el)n0 se j« zanimal za prostore Časnikarskih poročevalcev. Vprašal če se dobro sliši, kar govore poslanci, „Nc vedno," odgovori grof Vetter predsednik zbornicc. Kralj reče : „Nič ne de, včasih je boljše, če se vse ne sliši !" O ruski-japonski vojski ni niti posebnih, niti za-iitsljivili poročil, liusi pridno dovažajo vojake in vojaške potrebe na bojišče ter hrabro branijo trdnjavo Artur, katero neprestano napada japonsko brodovje, 1'udi trdnjavo iti brodovje v Vladivostoku so bombar-J^iraii, a brez uspeha. Šele sedaj se je izvedelo, da so "'icli tudi -Taponci pri zadnjili bojih prav občutne iz-R^'be. Japonci bodo se to pot prav pošteno opekli, zlasti ko pride do spopada na suliem in ko dojde I'lisko brodovje iz baltiškega morja, tedaj jih kmalu "'iiie njih ponos in njih drznost, liiisom dohajajo od vseh stranij slovanskega sveta dokazi sočutja in srčne želje za zmago ruskega orožja. Tako so tudi ljubljanski Slovenci sploh, dalje občinski zastop ljubljanski, slovenske dame, ljubljanski slovenski delavci poslali Uusom take izjave. — V RIM! Vožnja po Rimu. Bilo je precej hladno jutro, ko sni« prvič sedali v „fi-jaknrje" po štirje in štirje. Cela dolga vrsta jih je stala pred našim stanovanjem. Trpelo je precej ćasfl, pređno so bi]i zasedeni vsi vozovi, ki 30 potem oddrdrali v dolgi vrsti drug za drugim. Na rimskih ulicah je že živahno. Pnidajaloe se odpirajo, delavci hite na delo, na enem voglu č«ka k«k rimski faiitaliii, da oana/.i mimoidoSeinu čevlje iii prejme za to avoj „S'dd", na drugem viliti prodajalec iasmikov svoje liste in jihs hrešĚečitn glasom razklicuje, povdarjajoé najnovejše vesti, Sreéavaino dvokoleane, grozno ěkripajoče in cvileíe vozove, polne rudečkastega kamenja, ali pa visoko obložene z najrazličnejšo iii najlepšo zelenjavo in svežim soCivjem. Tam v kotu pa so zakurili majhen ogenj in si grejejo čepe na tleh premrzle roke. liokodeici raznih vrst so se preselili kar na ulico in tu znéeli svoje delo. Tam hiti preko ceste dolga vrsta mladih redovnikov, oblečenih v bele halje in s ćruim plasĚem ogrnjenih: v hoIo na vafeučdišče hite. Drugod stopa aam počasnih koi'akov kak trinitarec (iz reda sv. Trojice), z rudečini križem spredaj in zadaj, aii kak drugače opravljen redovnik i. t. d. Nepopisno raznolika in pestra slika, druga za drugo ti prihaja v oči, ko ropota voz po trdem rimskem tlaku mimo ponosnih, starodainih palač, več ali manj razpartlili razvalin, neštetih cerkev, krušnih spominkov, preko raznih trgov, ki jih poživlja množica glasno kričečih in viharno se kretajoiih prodajalcev in kup-Sevalcev. NiliČe se ne zmeni za nas, ker limljaiii so vajeni tujcev in romarjev; le če se preveč kam zagledaš ti kdo prav po domače pokažo „osla", ali pa slišiš — če razumeš — kak ne ravno vljnden poklon. Oh vozovih teko de-čaki, umazani, raztrgani, bosi seveda in gologlavi, in preobračajo „kolesa". Po dvakrat, trikrat po vrsti, potem ti pa pomoli roko in vzdignivši en prst skuša dopovedati, da je za svojo „kuuHl" zaslužil en „soldo". Ce ga mu vržfcs, pobere ga v skoku. Če mu pa ne daš ničesar ali se pa celo hnduješ, pokaže ti tisti del telesa, iz katei'pga nesamo zdravnik, ampak tudi vsak drug Človek spozna, ali si zdrav ali ne: pravi pravcati rimski jezik vidiš izmed dveh vrst čvrstih belih zob. iSe lečjo zabavo pa imaš, če se več takiji rimskih pobov nabere poleg enega voza, pa jim vržeš en sam sold. To se ti stepo kar zares in prav pošteno zasluži svoj denar, kdor ga kot zningalec odnese. Vpijejo pa kot srake in kavke pri tem „hratoljubnjem" tekmovanju. Laška ilada je pozidana na „svobodi, bratoljubju in enakosti", a že ndadi rod kaže, kako nmeva to geslo nove Ijudovlade. Zanimive so te vožnje. Tako prideš tudi skozi najbolj skrite in najmanj imenitne ulice. In kako razočaranje! Na vehkih cestah in idicah vidiš moderni, elegantni, velikouaestni Kim : vse znažno, čedno in imenitno. Par ulic stran pa vidiš obratno stran ttga: beračijo, zanikrnost, nesnago, podrtijo, umazanost, podlost in tudi — očitno — greh, da lopovstvo: Po tioči bi nikomur ne svetoval zaiti v te ulice, zlasti, ker imajo (kakor trdijo razni potopisci iz lastne skušnje) ti ljudje precej nož v roki. Ko smo se tako vozili po lîimu, videli smo tudi ostanke starega, poganskega Rima, videli jaane sledove srednjeveškega, krščanskega, papeževega Rima, ter tudi videli novodobni, brezbožni in nesrečni Rim: vse bi dejal v eueui pogledu. Ni zlepa kje na svetu na enem ozemlju združenih toliko nasprotij, ko v Rimu. Omenim le eno. »Sv. Oče, Kristusov namestnik, (u stoluje; a tu ima sedež tudi veliki mojster fra-masonov, najbolj zakletih sovražnikov cerkve, v katerih nekateri celo kar naravnost samega satana časte, kakot se je vkljub raznim nasprotnim trditvam jasno dokazalo. S presvetim EeSnjim Telesom maSuik oéitiio ne sme po ulicah, a pri odkritju spominka odpaduika Giordano Bruno so očitno peli satanovo himno. Ko smo se vozili proti poludne nazaj, je bilu po alicab se živalineje. Neprestano zvoni električna železnica, katere vozovi bo vedno polni. Še veČ voz in koćij drvi po ulicah, koćijaži vpijejo in kolnejo drug nad drugim, vmes kriče razni prodajalci jestvin. Oudili smo se, da ne trèita po dva ali veťS vozov vkup v ti zares babilonski zmetinjavi, ko drve sem in tja tako vozovi železnica kakor navadni fijakarji, Pešcn treba bili skrajno previdnemu, zlasti Človekn, ki je prišel iz malega mesta, sicer ne bos prinesel cele kože doimi, V ti gnječi pa tudi pazi ua avoje žepe, sicfr mahoma najdeš t njem tuje prste in če si uren, tudi lastnika tistih tatinskih prstov, ^ pa nisi uren, pa ne najdeš ne tatu, niti ne vidiš več svojega denarja. Rimska gospoda je že vstala in se sprehaja po širših ulicah. Kaj je videti tu dragocenosti na oblekah in nakitju, kaj lepotičja in razsipnosti, kaj napuha in razkošja v tej živi se premikajoči razstavi, se ne da dopovedati. Zjutraj smo videli delo in trud, trpljenje in pomanjkanje; opoldne ponos in veselje, bogHstvo in dobro življenje; zvečer pa zabavo in strast, uživanje in greh. Razloček je leta: oni ljudje zjutraj in oni opoldne niso eni in isti, a zvečer vsi enaki, kolikor se da. To in še več di'ugega, kar ni bilo v načrtu nakazanega smo videli, ko smo se fidnij po vrsti dan za dnem dopoludne in popoUidne vozili po rimskih nlicah. Seveda, videl je le, kdor je gledal; se razume. Kako malo bi bili mogli videti tudi drugih znamenitosti, h katerim so nas vodili, ko bi se ne bili vozili. Kajti Kim je velik in obsežen. In kako bi nas bili pekli podplati od neprestane hoje po tem trdem kamenju. Prvi dan smo se peljali k katakombam. O katakombah pa prihodnjič. —^«carine se nam: Iz Boštanja. — Jako slovesno se je obhajala tridnevna pobožnost, od 6.-9. t. m. V prav obilnem Številu so se verniki udeleževali cerkvenih govorov, ter pristopali k spovednici, Tudi častiti gospodje duhovniki iz sosednjih župnij, so se potrudili na pomoč. HvaU lepa! — Dne 10. jan. je imelo k. s. „izobraževalno di uštvo", redui občni zbor, na katerem se je med drugim sklenilo, da društvo prirejaj vsako 3. nedeljo v mesecu po eno predavanje. Tako je bilo za mesec januar predavanje „o tisku, njega dobri in slabi strani". Iz zgodovine se je dokazovah», da je tisk pov-zročd o nravneoi oziru mnogo dobrega, a na drugej strani pa še več slabega. Za mesec februar Idlo je predavanje pred zeudjevidom v lîtisko-Japonakej vojski. V društveni sobi je na razpolago devet časopisov, večinoma v več iztisih, med njimi v prvi vrati „Domoljub". Poleg časopisov ima društvo ua razpolago knjižnico, ki šteje nad 350 knjig. — Živelo društvo! Iz Čateža. Na Čatež« pod Zapiazom se je ustanovila in že posluje „Hranilnica in posojilnica«. Delo- e, iSt. Lovrenc, Prim-jo od 3.-4. uri po-iogar in jih obrestuje krog so jej župnije Čatež, Mirna, Trebu skovo in Šv. Križ, Posluje vsako nede poldne. Hranilne vloge sprejema od vsa! po 4Va7o- Posojila daje udom in sicer ])□ 5 73%- Posojila se iHhko tudi amin-tizujejo, to je, da ae po letih z obrestmi splača tudi kajiital. Okoličani, zbii'ajmo se okoli avoje, pa pustimo tisto liberalno v Trebnjem, ki daje posojilo po 6%, Torej: Svoji k svojim! Na Zaplazu bo na praznik sv. Jožefa ob 10. uri dopoldne cerkveni giivor in sv. maša za vse tiste dobrotnike, ki MO les darovali in les ter opeko za cerkev vozili. Zaplaške cerkve ne bodo po takem načrtu prezidali, kakor je 4. št, „Bogoljuba" prinesla, ker je preslabo narejen. Tudi knezuškofijstvo ga ni potrdilo. DomaČe vesti. (Duhovske spremembe.) Premeščen je č. g. Peter Jane, kapelan v Starem trgu pri Poljanah, za kateheta na uršulinaki soli v Škofji Loki. Na njegovo mesto pride 6. g. Ivan Hro vat, doslej kaplan v Metliki. V Metliko gre za kapelana č. P. Hugo Lengsfeld, redovnik nemškega \i-teškega reda, doslej katehet v Ljubljani. (Umrl je) 9. t. m. po dolgi bidezui č. brat Tobija K o-vačič, brat-lajik tukajšnjega frančiškanskega samostana. Kojen 23. avg. 1. 18ii8 v Škocijanu, stopil je 20. avff, 1890 v red iu napravil 13. sept. 1. 1894 slovesne obljube. Njegova pridna delavnost, skromna ponižnost in vljudna pnstrežljivost ga je storila prikupljivega vsakemu, ki je ž njim občeval. Vseskozi in od srca pobožen je zlasti vneto Častil prebl;ižetiu Devico Marijo. Gotovo že uživa rajsko vesolje ta iista duša! Umrla je dne 4. t. m. po dolgi in hudi bolezni gospa Fjan-čiflka We p us te k, trgovka in hišna posestn ca, v lepi starosti 82 let, Veliko hudega je pretrpela v življenju in bolezni, veliko dobrega storila v življenju iu po smrti. To je pričal res lep mrtvaški sprevod. Svetila ji večna luč ! (Nemške postne pridige) imel bo v kapiteljski cerkvi počenši s 23. t. m. preČ. g. P. Jožt-f Schrohe 8. J. Začetek vsakokrat ob polu 7. uri zvečer. Zadnja pridiga veliki Četrtek zvečer. (Vabilo) h koncertu in dramatični predstavi, katero prirede gimnazijci v Hudolfovem na korist dijaškemu podpornemu društvu v petek 25. marca t. 1. v dvorani narodnega doma. Vspored. 1. Auber, uvod k operi „Zidar m ključavničar." 2. Forster, Njega ni. Moški zbor. 3. lîude, Adagio za gosli. 4. Fiorillo, koncertna študija za gosli. 5. Aškerc, Monolog iz Zlatoroga. 6. Fibich a) Senica, b) Zvončki, c) Vojaki. Deški zbori. 7. Der PolenflUcbtling. Deklamacija, 8. Hladnik, Psalm 102. Mešan zbor, bariton solo, orkester. 9. Peter v fraku. Burka v 4 dejanjih. Začetek ob pol osmih zvečei', Vstopu na: Vstopnice za osebo po 60 h (za dijake po 40 h), sedeži v prvih štirih vrstah po 1 K 60 h, drugi po kroni, se dobivajo zvečer pri kasi; dne 23. in 24. marca se dobivajo sedeži tudi v knjigarni J. Krajca na.sl. Predplačila se hvaležno sprejemu jo. V Hudolfovem, 10, maica 1904. Gimnazijsko ravnateljstvo. (Prost, gasilno društvo v Kudolfo vem,) priredi dne 20, t. m. ub 10. uri dopoldne svoj redni občni zbor v društveni sobi. Dnevni red: 1.) Poročilo llagajnika. ii ) Volitev novega odbora, (Našim bikorejcem na znanje!) Na živinorejskem shodu v Novem mestu pride tudi vprašanje na vrsto, za koliko naj se zviša sedanja junčevina ali pristojbina za spuščanje bika. Pri sedanjih dohodkih bikoreje namreč ni mogoče kupovati di'agoeenih živaltj in rediti lepe bike. Ker se reja bikov slabo izplača, v tem je iskati tudi glavni vzrok, da primankuje bikov. Ko bi imeli naši živinore)ci dober zaslužek pri reji_ bikov, bi bilo gotovo boljše z našo bikoiejo. Ket| se bo pri shod« zjedmiti tudi o splošnem zvišanju jiin-čevine, opozarjamo vse bikorejce, da se shoda gotovo udeleže. Le v družbi in edinosti je moč! (Za živinorejski shod v Novemmestu) potrebna vabila ho se razposlala v podobi plakatov na vsh občine po Kranjskem in sicer potom c kr. okrajnih glavarstev. Občinski uradi so zaradi tega naprošeni, da razglase dotična vabila in opozore na nje posebno tiste gospodarje, ki se pečajo z rejo bikov. Ker se bo na shodu mej drugim zjediniti tudi o tem, kako naj ae sedanji nezadostni dohodki bikorejcev izboljšajo, je potrebno, da je shod mnogoštevilno obiskan. Zavedajmo se tedaj svojih stanovskih koristi in pokažimo z obilno udeležbo, da prav dobro umevamo neugodni položaj današnje bikoreje in da nam je na tem ležeče, da se te razmere zboljšajo! — Želeti je nadalje, da se pošljejo morebitni predlogi ali nasveti že prej na kmetijsko podružnico v Novemmestu, kjer je dobiti v tej zadevi tudi vsa potrebna pojasnila. Kdor se ne more udeležiti shoda, naj saj sporoči, da se strinja s tem, kar bo shod sklenil ! (Novo mesto — Kandija.) Z današnjo številko začeli smo prinašati pregled mestne imovine, kakor tudi vseh zakladov mestne občine, S tem hočem ustreči vsem onim, kateri se zanimajo za združenje Kandije z Novim mestom ; povemo pa že daues, da bi ae z zdi uienjem Kaiidije z mestom dohodki nekoliko zvišali, a obćmske doklade bi po združitvi znattio padle, kar bi bilo gotovo v korist mestu in Kandiji. Podatki ao pojfolnoma verodostojni, ker nam jlli je županstvo sumo postiilo, (Meslna branilnica v Novem mestu) sklenila je tediiisvoje Tačune za d eseto poslovno dobo. V letîi 1903 se je vlijžilo 1,'286.146 kron, dvignilo pa 1,049.031 kron, torej 236.115 kron več vložilo. Na posestva se jo izposodilo 278.710 kron, dolžniki pa so vrnili 100.132 krou, toraj se je 178 577 kron izposodilo kakor povrnilo, — Vseh vlog se nnhaja v braiiiinfci 2,470.023 kron 80 h Lastne imovine ima hranilnica 91.770 kron. Te številke dovolj kažejo, da hranilnica pravilno gospodari in tudi uživa obćno zaupanje. Ko izide tiskano poročilo, poroíali bomo obširneje. (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu februarju 1904 je 27 7 strank vložilo 75.822 K 45 h, 20a strank vzdignilo 53.631 K 92 h, torej veô vložilo 22,190 K &3 h. 6 strankam ae je izplaćalo hipotečnih posojil 4.340 K — h, 112 menie se je eskomptovalo za 60,540 K — h. Stanje vlog 2 740,464 K 75 h. Denarni promet 443.876 K 32 b. Vseli strank bilo je 889. (Hranilnica in posojilnica za Kandijoiu okolic»»), reg, zadruga z neomejeno zavezo, imela je meseca februarja 1904 prometa K 93 349 62, Vložilo je 107 strank K 28 612'05, dvignilo 45 strank K15 830'09. Posojil je bilo danih 39 strankam K 21,770'—, a vroilo je 23 strank K 11.141 08. (V zadnji s ej i „Dol. pevskega društva") je bilo sklenjeno sledeče: — 1. da se priredi dne 9. aprila t, 1, v Wafodiiem domu pomladanski koncert s plesom; — 2. da društvo od sedaj zanaprej v prvi vrsti goji novejáo, moderno slovensko glasbeno umetnost, pri tem pa vendar ne zanemarja alarejših slovenskih in sploh slovanskih glasbenih umotvorov; — 3. da se vpeljejo društveni znaki (Ďrne čepice z jugoslovanskim gibom in pa male, ovalne, eniajlne ploščice v narodnih barvah s zlatim diuštvenim napisom počez); — 4, da se bode tekom letošnjega poletja obhajala 20 letnica dtuštvenega obstanka in sicer z ozironi na dosedaj še maloštevilni pevski zbor in na skromno društveno gmotno stanje, le v ožjem krogu, d« se bode pa tem slovesneje obhajala 25 letnica društva; — 5, da se skliče na dan 20. marca t. 1. ob 8, uri zvečer v pevsko sobo Narodnega doma izvanreden občni zbor, kjer se bo volil nov odbor po novih, z odlokom via, dt-ž, vlade kranjske z dne 26, januarja 1904 št, 385, potrjenih društvenih pravilih; če bi pa ta zbor ne bil sklepčen, da se l3ode pol ure pozneje sklepalo ob vsakem Številu nav-5!nèi]i. — Ker hoče pevsko društvo že v naznanjenem pomladanskem koncertu ( kjer bo prvič nastopilo v di ušt-venih znakih) nnditi širšemu občinstvu v izbranem in bogatem ^Sporedu nekaj najlepših biserov iz novejše slovenske glasbene literature, naprošeni so vsi dosedanji izvršujoči člani, dame in gospodje, naj opnste, in to v interesu društva, vsa neumestna medsebojna zbadanja ter vse malenkostne osebne pfepirčke, in da zopet redno dohajajo k pevskim vajam: ' nasprotnem »lučaju bi namreč bila prireditev koncerta v nemeravanem obsegu nemogoča, — Poživljamo pa tudi vse fliUKe, ki jim je mar procyit slovenske glasbene umotnosti v naŇem mestu, da na? dejanski bkgovolé podpirati : pevske '^î'je so ob pondeijkih in četrtkih od 8. do 9. ure zvečer. Novo mesto, 10. marca 1904, Odbor. (Katoliško politično društvo v Novem mestu) je imelo dne 29, februarja svoj letni občni zbor v novomeškem lokodetskem domu, ki je bil navzlic slabemu vremenu dobro obiskan, celo Belokranjska je bila zastopana. Predsednik otvori zborovanje a primernim nagovorom. Iz blagajnikovega in taj-iKkovega poročila povzamemo, da je imelo društvo doslej 299^članov; gmotno stanje je bilo ugodno. Preteklo leto se je društvo živahno gibalo in sirilo med ljudstvom katoliško-"arodno zavest. Priredilo je šest ljudskih shodov v novomeški okolici in enega v Novem mestu samemu, ki so vsi sijajno '"peli, posebno oni javni shod za novomeške obrtnike v tem i'okodelsktiii domu, za kar se nato zahvali v imenu „Obrtne iîadruge" njen predsednik gosp. Malko Mal o vi č. Predsednik g. A, Kokalj pa izreka priznanje gg, obrtnikom za njihovo požrtvovalno sodelovanje pri omenjenemu shodu Zi>orovalci soglasno pritrjujejo g. D, Frančiču, ki priporoča geslo „svoji k svojim," Gospod svetnik Jan. Podboj, župnik topliški sporoča pismeno pozdrav vsem zborovalcem, ker mu ni mogoče udeležiti se zborovanja, ter predlaga, naj se izreče zahvala gosp, dr. Susteršiču, ker je v delegnciji tako neustrašeno in temeljito branil svobodo papeževe volitve in sv, cerkve sploh. Predlaga tudi, naj občni zbor izreče simpatije bratskemu narodu ruskemu v boju zoper Japonce, Želeč jim popolno zmago. Oboje je bilo navdušeno sprejeto, liesolucija, s katero se občni zbor zahvaljuje dr, Šušteršiču za njegov pogumen nastop v „veto" - zadevi, seje iz Novega mesta brzojavila uredništvu „Slovenca" še isti dan, a iz neznanih vzrokov ni dospela na omenjeno uredništvo. — V odbor so bili izvoljeni: Predsednik Anton Kokalj, kamnosek in posestnik v Bršljinu; prvi podpredsednik Davorin Frančič, klobučar iu hišui posestnik v Rudolfovem; drugi podpredsednik Jakob Porenta, župnik v Stopičah; blagajnik Josip Jaklič, kanonik v Rudolfovem; tajnik Fran Majdič, kaplan v Mirni peči; odborniki: Josip Borštnar, župnik v St.-Petru; Janko Zakrajšek, župnik v Vfivti vasi; M. Erzar, dekan v Semiču; H, Peharec, župnik v Črnomlju in J. Podboj, župnik na Toplieaii: namestnika ; A. S m i d o v n i k, župnik v PrečÍni in M. M a t j a š i č, župan v Rosalnici; pregledovalca računov: M. Mal ovi č, mizar v Rudolfoyem in Val. Appe, pečat* v Kandiji. Fran Majdič, t, č. tajnik, (V i 11 s k a i> o k II š n j a.) Povodom živinorejskega sboda v Novom iiie.stu jiriredi dolenjsko klotarsko društvo v nodeljo 20. t. m. v gostilniškem salonu g, J. W i n di sob c r j a v Kandiji pri Xovwii mostu javno vinsko poku.ínjo, pri kateri bodi) razstavljena l'iizna domača vina, Vinoj^radiiiki iz iiovo-mcško^'a okraja so napro,šeiii, da pošljejo k tej pokusuji iizorcc svojih vin najkasneje do soliote li'. t. m, klctarskemu društvu v Novem mestu. Želeti je, dix .se raz9(.iivi od vsakega vina najmanj i liter, in da se [losljejo pokušiije v steklenicah, ki naj imajo potreljno napise o vrsli viiui, o njega ceni in množini, kakor tudi o lastniku. Vinska pokušnja se jiričiic takoj po končaneiii živiiiorej.sketti shodu. Na to vinsko jio-kiisiijo opozarjamo vso interesente, vsem udeležil i ke živinorojskega shoda, pa tudi vse, ki se zanimajo za nakti]) vina in za iiajiredok ďolenjskegti vinstva v okraju Novomeškem, (Vinski semenj ter javni vinarski shod,) Da more naS dolenjski in sosednji vinogradnik čimprej spraviti svoj izborni lanski vinski pridelek v denar, ki ga ravno v tem času tako krvavo potrebuje, in dalje, da se miva pt^godlm glede „vinske klavzule" ttuli za naše vinogradnike «godno leši, priredi krška občina vinski semenj v sied-, dne 23. maica ter javni vinarski shod v nedeljo, dne 27. marca v Krškem. Vinski semenj bo javen iu so vrši na pi'ostem, popolnoma v smislu živinskega semnja. Točil in kupčijo sklepal bo vsak vinogradnik sam, ki naj v to svibo prinese s seboj eden ali več litrov svojega lastnega pridelka. Na vinarskem sliodu, ki je istotako javen, se bo obravnavalo o naslednjih vnž;iili točkah: 1.) Posledice vinske klavzule. Resolucija za nje popolno odpravo. Poročevalec: Deželni vinarski potovalni uť-itelj Fr. Gombač iz Ljubljane 2)0 izboljšanju našega vinarstva v povzdigo vinske kupčije z ozirom na preteče okoliSčine. Razpravlja potovalni učitelj Ivan Belle iz Maribora. 3.) Razni nasveti, Pričetek vinarskega shoda v nedeljo točno ob 10, uri dopoldne. Vljudno se prosi, da vinski semenj zlasti gostilničarji in vinotržci v mnogobrojnem Številu poaetijo. Na vinarski sbod pa naj pride vse, kar leze in gre, da tudi slovenski vinogradnik v impozantnem številu protestira proti krivicam, ki se mu delajo z italijanskim vinom, — l^iupanstvo v Krškem. (Veliko smreko) zažgali so dne lU, t. m. doslej neznani zlikovci v kai>iteijskein gozdu iiiid novoitie.škim i>ostajniin poslo|ijeni. Da se ni zgodila večja škoda in nesreča, zalivaliti se je železiii.škemn osobjii novomeške jioslaje, ki je na povelje g. postajnega načelnika pof^-asilo of^cnj. PriporočaTtio to stvar javnim varstvenim organom v premislek. ISržčas hode so tako tuiii na sled inišlo tistivn res [lolmlinskiiii dečkom, ki so preteklo jcson luidoliiio uničili več dreves v iiovo/usajeiiciii dreV(nTdi)' preko kapiteljskega hriba. (Dopis iz dijaških krogov) iz Novega mesta prinesla je zadnja „Zora". Priobčujemo ga doslovno. Gotoyo bo ZHtiiiniil Novotiieščaae in druge, ki poznajo naše razmere. — Zopet smo doživeli v našem malem nieslu majhno dogodbico, katero Vam poročam, ne toliko radi tega, ker lii bila bogve kako vai^na, paČ pa zato, ker nam je nor dokaz olikanosti in domišljavosti naprednega dijaatva. Stvar je ta. Skoro vse Dovomesko dijastvo, po večini sinovi tiikajanib uradnikov je zlezlo v Tavčarjevo „Savn." — Ker smatrajo samo sebe za iutel'gentne, mesijo, da imajo tudi samo oni pristop v Narodni dom. kjer se zbira novomeška elita. K večjemu bi „dovolili" milostno dostop se „Sloveniji," Toda o predrznost! N^ Silvestrovo ^esel CO v naàem Narodnem domu sta prišla tudi dva člana kat. okad. društva „Zarja" v Gradcu seveda z društvenim trakom. To pa je grozno jezilo navzoče „Savane;" — O vraga! „DaniČarji!" Ko so ae nekoliko umirili po prvem strahu, brž teko k predsedniku „Narodne Čitalnice," naj za-pove navzočima Zarjanoma, da odložita trakove ali pa zapustita dvorano. Piedsednik g. svetnii Gandini pa jih je zavrnil, čes, da tega ne more storiti, ker prip;ida dobro nad polovico Članov Cii.alnice katoliško narodni stranki in se Č.talnica tudi ne more jiostaviti na tako strankarsko stal šče. Užaljeni po tej zavrnit\i, so „Savani sklenili, da se ostentativno ne udeleže plesa, ter se posvetovali v garderobi, kaj najprej storiti, do-čiiii sta omenjena člana „Zarje" v dvorani nemotena plesala. Videč, da jih vsa njih domiSljavost ne more rešiti iz zadrege, so se nekateri po polnoči, przabivsi svoje sklepe, vendar udeležili plesa, menda iz same nevoščljivosti, da ne bi plesali sami „Zarjani," — ter se sukali v „klerikalni" družbi pozno v noč, ker ni šlo drugače. In tega veselja jim ni kalila niti zavest, da si „Zai ja" in „Danica" pridobivata vedno več ugleda in da liberalnemu dijasivu vedno bolj zmanjkuje terena, kjer bi mogli uganjati sťoje neumnosti. (Koncert), ki ga je priredila koncertna pevka gdč. Mira De v, s sodelovanjem pijanista g. Proliázke, dne 6, t. m. vspel j« v največjo zadovoljnost navzočih, katerih je bilo pač jako pičlo število, prav kakor da ue bi imeli naši NovomešČani smiwla za umetno glasbo. Saj je gdč. Mira De v našemu občinstvu že od prej poznana kot dovjšena umetnica, ki R svojim močnim, svežim in jako prisičnim sopranom, a tudi s svojim čustva polnim petjem očara prav do navdušenja poslušalce, da z lepa ne pozabijo tega ^ umetniškega užitka. Najbolj je ugajala „Solvejgova pesem". Zela je obilno vseskozi zaslužene polivale in v znak nvaležnoati dodala še eno arijo iz „Fausta". Pra,v zelo ste tudi ugajali „Tak' si lepa" in „Zvezde žarijo", oboje zložit J. Proházka. Odlikoval se je tudi g. Proházka na klavirju. Da je bit k-incert tako slabo obiskan, ho pač vzrok ta, da se ni lioncert dovolj časa prej naznanil, in se je isti večer vršila tudi predstava v kazini. (Obrtna zadruga v Novem mestu) imela je dne 4. t. m. svojo drugo letošnjo redno sejo ob navzočnosti sledečih gg. odbornikov : F r a n č i <î, M a 1 o v i Č, Weiss, Mramor, Goleš, Agnitsch, Murn Fr., Gorupič in Kastelic Fr. Seji je predsedoval načelnik g, Frančič. Sklepalo se je o sleiiečem; 1. ae je prebral zapisnik xadnje seje, ter odobril; 2. prošnja za samostojno izvrševanje mizarske obrti .se enoglasno odkloni, ker prosilec nima pravilnega pomočniškega spričevala; 3. pvedlog načelnika, da bi se pumučniško izpričevalo, došlo z dopisom c kr. okrajnega glavarstva v Rudol-fiivem z dne 25, februarja 1904, štev. 2326. glede resničnosti, ne potrdilo, ker dotičnik ni bil nikoli pri zadrugi naznanjen, se enoglasno sprejme; 4. proSnja za samostojno izvrševanje čevljarske obrti se enoglasno odkloni, ker prosilec ni doprinesel niti ličnega, niti pomočniškega spričevala; 5. prošnja za samostojno izvrševanje krojaške obrti se enoglasno odobri in sklene, naprosbo za to obrt priporočati; 6, prošnja za samostojno izvrševanje čevljarske obrti se enoglasno odkloni, ker prosilec nima niti pravilnega učnega, niti pravilnega pomočniškega spričevala; 7, prošnja za samostojno izvrševanje mizarske obrti se enoglasno od ibri in sklene, naprosbo za to obrt priporočati; 8, prošnja za samostojno izvrševanje obrti za izdelovanje kmetskih ženskih oblek ae enoglasno odkloni, ker prosilka nima nobenega dokazila, da bi se bila to obrt kedaj učila; 9. proSnjft za samostojno izvrševanje krojaške obrti se enoglasno odkloni, ker so predložena spričevala prosilca premalo verodostojna ; 10. prošnja urarskega učenca, ki predloži srebrno žepno uro s dostavkom, da jo je sam izdelal, da bi se ga smatralo dovolj zmožnim za oprostitev ín mu na podlagi tega potrdila učno spričevalo, se enoglasno odkloni s pristavkom da to ne zadostuje kot preskušnja in da se ima isti v svrho pridobitve pi>trdila za oprostitev poprej preskušnji pri kakem opravičenem urarskemu mojstru podvreči; 11, odlok c. kr. okrajnega glavarstva v Rudolfovem k dne 23. januarja 1901, štev. 2061. glede kazenskega delt)kroa;a obrmili zadrug se vzame enoglasno na znanje; 12. predlog g. Weiasa, da bi se nappisila visoka c. kr. deželna vlada v Ljubljani, da bi že vendar enkrat rešila vlogo za potrjenje spremenjenih društvenih pravil, ki se je predložila vže mesecv januarja mino-lega leta, se enoglasno sprejme in g. načelniku naroČi, to čim preje storiti. (Osrednji odbor za Vegov spomenik v Ljubljani) pošilja poziv za sklad, da ae iz njega postavi Juriju Vegi spomenik v deželnem stolnem mestn Ljubljani. Povzamemo sledeče: B^ronJuri Vega, rojen 1 1764 v Zagorici v Moravski fari na Gorenjskem, sin nepremožnih kmečkih roditeljev, ki je pri topništvu, kamor je prostovoljno vstopil kot „prostak-kanonir", dosegel častno stopnjo podpolkovnika, je bil zaradi svojega izvrstnega znanstvenega delovanja in zaradi svojih odličnih uspehov na bojnem polju v turških in francoskih vojnah že za svojega Življenja deležen obilih, in posebnih časti in odlikovanj, Zi njegova doslej ne še logaritmično - trigonometrična dela, ki so bila v več učene drugih jezikov prevedena, so ga razne imenitne akademije in družbe izvolile za svojega souda. V svojem svojstvu kot vojak se je izkazal zlasti v Livdonovi vojski pred Belini gradom kot praktičnega artiUrista inje odločil, da se jedne 8. oktobra 1789. vdala trdnjava Beli grad, dne 14. novembra 1793. pa je s svojim odločnim postopanjem povzročil, da si je naša vojska osvojila Fort Louis, ter je tako izvršil svoje najsijajnejše junaško dejanje, ki je bil zanje tudi odlikovan z viteškim križem Marije Terezije reda. Leta 1800. povišan v (avstrijski) ba-ronski stan, je bil Vega leta 1801. kot soud sprejet med de žetne stanove vojvodine Kranjske, Da se temu že v življenju loHko odlikovanemu vojaku zdaj, ko je preteklo ravno celo stoletje pu njegovi smrti, zagotovi hvaležen spomin na njegova velika zuanstvcna dela in na njegove sijajne vojaške čine in se inu tako postavi dostojen spomenik v deželnem stolnem mestu Ljuliljani, se je ustanovil osrqlnji odbor, ki se obrača do najširših kr.igov z vljudno prošnjo, da bi denarno pospeševali to podjetje. Doneski naj se blagovoljno pošiljajo na adreso: Elagajniíí osrednjega odbora: G. Ivan Kraniaršič, C. kr, stotnik domobranskega polka št. 27 v Ljubljani. (Glavni nabor novincev) v letu 1904 vršil se bode za politični okraj Rudolfovo dne 2., 3., 4,, 5. in 6. maja. Stavljenci bodo takole privajani: dne 2, maja vsi iz sodnega okraja Trebnje v naborni kraj Trebnje; dne 3. maja vsi iz sodnega okraja Žužemberk v naborni kraj Žužemberk; dne 4. maja vsi iz občine Mirna peč. Toplice in Šmiliel-Stopiče v naborni ki'aj Rudolfovo; dne 5, maja vsi iz občiue Prečna, Brusnice, Bala cerkev, Orehovica in. Št. Petev v naborni kraj Rudolfovo; dne 6. maja vsi iz občine Rudolf>vo, Poljanice in Cermoànjice v naborni kraj Rudolfovo. Stavljenci privajani bodo po žrebnili številkah in stavnih razredih, Stavljenci iz drugih okrajev, kateri so klicani k naboru v tem okraj«, mu-rajo priti s stavljenci iste občine, v katerej bivajo. Nabor se bode pričel: V Trebnjem ob 10, uri dopoldna, v Žužemberku ob 9, nri v Rudolfovem pa sleherni dan ob 8. uri zjutraj. Sleherni stavljenec, ali njegov Sorodnik možkega spola, kateri bi imel priti v pregled pred naborno komisijo in bi bil tudi le malo pijan, i)0de na lici mesta kaznoyan'in ne pregledan, temveč bode priveden pozneje na njegove stroške naknadni naborni komisiji v Ljubljano, Enako se bode postopalo tuili z istimi, kateri bi došli po životu umazani in ne čisto umiti. Potrjeni novinci ostanejo do prisege brez izjeme pod oblastnim nadzorstvom vsled tega naj ae opusti slelierna prošnja za izpust do zapriseženja, ker bi bila breznđi>ešna. Dokazila za dosego morebitnega olajšila naj prinesejo stavljenci seboj, ako bi jih ne bili uložili uže preje. Kdor bi svoji naborni dolžnosti ne zadostil, ali sploh katero iz vojnih predpisov izvirajočo dolžnost opustil, kaznoval bi se ne glede na izgovor, da niu dotični zakon ni bil poznat. V Trebnjem vršil se bode nabor v hiši št. 22 posestnika Alojzija Pavlina. V Žužemberku v gradu kneza Auersperga st. 1. V Iludolfovem pa v uradnem poslopji c, kr. okrajnega glavarstva in sicer v liritličji ua desni strani od glavnega uhoda. V nabornili pro-storili mora vladati najveàji mir in je giivorjenje v istih le komisijskim člaDom in javnim organom dovoljeno. Nepoklicnim je pa sleherno utikauje v naboiui posel prepovedani). (V obćinski zastop) v Poljancah so bili 1. marci 1.1, voljeni sledeôi možje: Franc Fink, pferentu vsi pogoji, tioskoTnlk in načrti dobro znani in da se istim brezpogojno podvrže. Omenjena varůčina znaša za 1.) z darsko delo.....1190 — K а.) kamnoseško delo .... I?-— „ 3.) tesarsko delo..... 344'50 „ 4.) mizarsko delo..... 98'— „ б,) ključavničarsko delo . , , ISO"— „ 6.) kleparsko delo..........39'— „ 7.) slikai'sko delo..........25 — „ 8) steklarsko delo..........„ 9.) pečarsko delo..........37 50 „ Take ponudbe se bodo sprejemale pri c, kr. okr, šolskem svétu v Rudolfovein do 9. ure zgoraj navedenega dneva; na pozneje dosle ptmudbe se sploh ne bo oziralo. Navedene dele stavbenega elaborata in stavbene pogoje si vsakdo laliko ogleda v navadnih uradnih urah pri podpisani oblusli C. kr. okrajni šolski svet Rudolfovo, dtie 1Í3. marca 1904. Loterijske številke. TRST, 5. marca 10 1 34 GRADEC, 12, „ 58 80 8 72 43 38 82 Tržne cene dne H. marca 1904 v Rudolfovem. Imenovanje Hektl. po âenica . Rž . . Koruza Oves Ječmen Krompir Fižol . UralL . 13 10 11 7 9 & tO II 66 04 71 16 76 20 40 38 Imenovanje 'iHektI. po I h~ Leča Bub Ajda Proso SoTŠca Lan Jajca po Ď sa 20 vinarjev. 12 9 11 11 11 63 76 Oi 7t 04 Va/Jiaiiilo in priporočba! Cenjenemu p. n. občinstvu uljudno naznanjam, da vozim Bè svojim, sed^j jiopolnoina prenovljenim, dobi'o zaprtina in prostornim vozom ljudi do vanctga odhajajočega vUka (razven k zjutrajšnjem vlaku le na zahtevanje) in od vsacega došlega vlaka ob vsakem vremenu in sicer pravočasno in točno tako, da je po moji krivdi zamuda do vlaka popolnoma izključena. Na vedno razpolag« sem tudi sa posameznike s konji in kočijo za vožnjo na deželo itd, — Prevažam nad^ilje vsakovrstno blago, hišne oprave itd. na blizo in dalefi, ter jamčim za ne-poškodovanje mej vožnjo. PriporoCujem se torej slav, občinstvu v prav obilna cenjena naročila s zagotovilom najboljše in točne postrežbe, ter jako nizkih cen, VelespOHtovanJeni (63-3-2) Anton Medved, Novo mesto, na Locenski ceati. Zahtevajte v svoj prid v.'Sfïlej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih z varstveno znamko ŽupmkiL Knoippa in z immom Kathreintiv ter se ski'bno ÍKOjribajtR vseli matij vrednih posiiemkov. t:—! trt C. ^ trrt •3 5 — p à W m" c: o »J C rt W ■ 3 ET n iS < Tq 2. e C Í2- < ■ rti B o H- O C/J 04.ll/c λ DC o ê-S' p. fa Ç -i Dobro idoci liol«! 2 devetimi sobami za prenočišče in lino urejenimi sobami za goste tifitâ pod jako ugodnimi pogoji na račun ali v najem. — Več se izvé pri lastnici Antoniji Paučić v Uudolfoveni. Vino (81-3-1) gc^ dobrega je po jako nizki ceni na prodaj v B^nof-u pri Rudolfovem» PremoŽenje mestne občine Rudolfovo. A. Nepremičnine. Vrednost Dohodek E. Hranilne knjižice. Vrednost K h Ooiiodek K I h 1. Št. 66. Mestna hiša na trgu (rotttyž) .... 2. Št. 228. Poštna poslopja tjer poslupja za fíu. urade 3. Št. 262. Hisa, zidana za sjanovanja..... 4. Št. 8. Strelišie z vrtoni 6. St, 130. Pečuica . . 6. ât. 230. Mesnica . . 7. Hosta „Brezu v i ca" in „Kaija rt"..... 8 Hosta „pod Kapitelj. hribom"...... 9. Smodnišnica . , • . 10. SejruišSe za Živino . . 11. Sejmišče na Loki in Stari breg....... 12. Pare. Bt. 139 travnik . 13. Št. 258/6 stavb. pare. HUpa za izolac, na Loki Skupno . . . B. Premičnine. V mestnih poslopjih se nahajajoča razna oprava kakor tudi razno orodje . . . C. Zavarovalne terjatve. Raznih zav. terjatev po dolž. pis......... D. Obiigacije. Papir, renta 88.868, 177.829 vin. za kav, mestne hran. Papirna renta 205.039 Arko-tova ustanova .... Papir, renta 19,261 fin. ravn. v Ljubljani, zaltiga bencina 1219 20.000 6600 200 26.800 60 5992 4222 287 124 10 80 40 04 80 Št, 4082 in Bt. 8946 . . . 23.121 — 908 12 H, Delnice, Delnice dolenjskih železnic , 28.000 — — — Rekapitulacija. A. Nepremičnine .... 10.697 04 B. Premičnine..... — C, Zavarovalne terjatve 1219 50 68 67 D. Obligacije..... 26 800 — 1061 20 E, Hranilne knjižice . . . 23.121 — 908 12 H. Delnice...... 28.000 „ — — Skupaj , . . 78.140 1 ; 12.624 93 10 697 68 808 235 8 1051 04 67 20 20 Dolgovi. 1. Mestni hran. v Radolfuvem Amortizacija in obresti 2. Kranjski hran, v Ljubljani Amortizacija in obresti 3. Kranjski hran. v Ljubljani Amortizacija in obresti 4. Mestni bran. v Rudolfitvem Amortizacija in obresti 6. Mestni hran. vRudolfoi em Amortizacija in obresti 6, C. kr. fin. erarju za stavbo davkarije...... Ta dolg se bode v letu 1906 popolnoma poravnal z stanarino, katero pobira c. kr. fin erar v znesku (vsako leto) 7, Zaklad za stavbo bolnice Obresti..... 8, Ostanek prispevka občine za državni most ćez Krko Prispevek za leto 1904 . . Skupno , . . Znesek 1^600" 68 600 99,000 76 302 73,666 3686 21.187 6463 izdatek 367184 98 38 926 2100 3600 3667 3657 1872 847 2000 18560 25 25 60 60 Bt. 120, ležeča na lepem prostoru sredi mesta, obstojeĚa iz štirih sob, dveh kleti, kuhinje, hleva, avinjakov, drvarnice, vodovoda, lepega vrta, (80-a-i) je na prodaj. — Natančneje pri J. Mikoliču v Novem mestu Yabilo. Posojilnica v Crnomlji registrovana zadruga z neomejeno zavezo c^-» priredi avoj 27. marca 1.1. ob 3. uri pop. v posojilnični sobi. DNEVNI RED: 1. PoroĚilo ravnatelja, 2. Predlaganje račuua za leto 1903, razdelitev Čistega dobička in določi se nagrada načelstva. 3. Volitev načelstva in računskih pregledovalcev za 1. 1904 in 1906. Zadružnike k obilni udeležbi vljudno vabi (72) načetstvo, EAZGLAS. OBČNI ZBOR okrajne bolnisnc blagajne za politični okraj Novoniesto se bode vršil V nedeljo, dne 10. aprila 1904 ob 2. uri popoldan v blagajniških pisainjSkih prostorih v Novem mestu. K temu shodu so vabljeni in imajo pravico samo 15. marca 1902 izvoljeni delegati, kateri se imajo na zboru z izkaznicami legitimirati. Dnevni red: 1. Poročilo dosedanjega gosp. načelnika o blagajniškem delovanju v pretekli upravni dôbi. 2. Poročilo blagajnika o računskem zakljuèku. 3. Poroćilo zastopnikov nadzorovalnega odseka in raz-sodisČa. 4. Volitev načelništya. 6. Volitev nadzorovalnega odseka. 6. Volitev razsddišča. Ako bi občni zbor po pravilih ne bil ob 2, uri sklepčen, vrši se eno uro pozneje pri vsakem številu dtlegatov. Okrajna bolnišna blagajna v Novem mestu. dne 12. maica 1904. (73-0-1) S. pl. Sladovič, t. Ć. načelnik. (razven praznikov) hode v hotelu „pri Schwarzů v Novem mestu ordinira! od 9. ure zjutr^' do 5. ure popoludne zobozdravnik dF. A. Fraraiseis. Plombiranje in stavljenje novih zob in celih zobovji itd. c84:!-i) L«l- lE se išée za gospodarstvo deželne kmetiške šole na Grmu. Prvi sluii 16, drugi 14 ki on na mesec. Nastop »bedveii služb takoj. (50-0-3) BwmĚhMmm mr im pêia« Dne 18. marca, t« je , da bo imel vsak komad iiue „SCHICHT" iu varati-euo znamko ^JELEN", (168-20-16) Dobiva se povsod! PÛB1STYCI Ji^' je na prodaj iz proste roke v prav dobrem staou, obstojeÈe Vi prav lepiti n)iv, travnikov iu velikega gozda. Nahaja se vse v bližiui domačije. — Natacčneje se izve pri lastnici (67-2-2) Neži Lubi v l^oÊni pri Novem miistu. ITaznanilo. (62-3-2) ZIŮJM Ř nn i nn j( (60-2-2) katera je izučena v najlinejšem likanju na blesk, se priporoča Častitim damam in gospodom. Izvrševala bode točno in najceneje, Sprejema se tudi perilo za prati v Kandiji v Drgančevi hiši. v sa i isei psisifi ï vse še novo in y dobrem stanu, liiša, pod, kozolec, vodnjak, sadni vrt, košenica in liosta, njive — vse ležeče ob glavni cesti — pripravna za prodajalno ali sploh za vsako obrt, je Ji^" iz proste roke na prodaj, — Natančneje se izvé pri g. Marku Kapš, Ljubno pri Uršnili Selili, pošta Toplice (Dolenjsko), Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu iz mesta in okolice iiljudiio naznanjam, da sem otvoril v Novem mestu^ na Bregu št. 192 svojo Ker sem si pridobil v veèjih mestih vse v to stroko spadajoče znanosti in skušnje ter sem zmožen izvrševati najfinejša, dela v popolno zadovoljnoat solidno in ceno, se tem bolj naj-udanejSe priporočam v prav mnoga cenjena naročila. Spoštovan jem Ivan Kastelic, mizarski mojster. Vsprejme se tudi takoj v poduk ucenec. FOIOBI Ženske lase zmešane in rezane kupujem na malo in veliko. Plaćam od zdaj mncgo višjo ceno. — S tem opozarjam nabiralce las na moj naslov, ~ Ivan Svetec, brivec, Hudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne biše), Slavnemu občinstvu usojani se na/naniti, da sem otvoril dne 23. svečana 1904 svojo odvetniško pisarno v Celji, liotovSke ulice šL 13 v IiiSi tik nemške cerkve. V Celji, dne 26. svečana li)Oi, ((;8-a-2) Dr. Josip Harlovšek, odvetnik. Odgovorni urednik Fr. Sal. Watzl. Izdajatelj m založnik Urban Horvat, Tisk. J, Krajec nasi.