GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA KRANJ - številka 24 - leto XIII - 29. junij 1974 ISKRA - APARATI, LJUBLJANA PROIZVODNJA V 25 LETIH (---------------------------------) Naša tovarna električnih aparatov v Ljubljani 29. junija praznuje 25 let obstoja, 25 let nagle in uspešne rasti. V ta namen smo iz internega glasila tovarne: „ Informator" povzeli nekaj, ob jubileju aktualnih sestavkov. Ob proslavljanju 25-obletnice ustanovitve naše tovarne je prav, da se °zremo nazaj na prehojeno pot in da Pogledamo, kako smo od prvega, sko-[nj popolnoma ročno izdelanega releja “R 1, ki je bil osnova za ustanovitev tovarne električnih aparatov, takratne ‘ELE, zrasli v močno industrijsko Pjganizacijo, ki v združenem podjetju 'SKRA, v jugoslovanskem gospodarjem prostoru in tudi v. izvozu že Predstavlja pomemben industrijski Potencial, saj za leto 1974 načrtujemo Popolnoma stvarno kar 256 milijonov '25,6 milijard S din) bruto proizvodnje. V tabeli 1 je grafično prikazana ‘etna bruto proizvodnja za obdobje 1949 do 1974 V rasti obsega opažamo nekatera Večja ali manjša nihanja. Tako je bistveno visok porast v letu 1952, ko smo poleg relejske zaščitne tehnike nvedli v program tudi zračna stikala. Čeprav v naslednjem letu te rasti nismo zadržali pa od leta 1954 dalje li °bseg proizvodnje zopet nenehno in - j Strajno narašča. Z razširitvijo pro-i Srama stikalne tehnike in posegom na '■J P°dročje signalizacije in avtomati-r z®cije v prometu, požarne signaliza-r c‘je, varilne tehnike in prvih korakov a Proizvodnjo industrijskih elektronskih g jjaprav je v letih 1960-61 zopet vidna Se hitrejša in skokovitejša rast obsega i- Proizvodnje in leta 1960 že proslavimo 10 milijonov (1 milijardo S din) r etne proizvodnje. V to obdobje pada udi vključitev tovarne v ZP ISKRA, ^ j3r je imelo zaradi prenosa stikalne 5 ®hnike v tovarno kontaktorjev v 6 pranju po programu, ki naj bi odpra- ‘r prekrivanje proizvodnje znotraj ZP, h PROIZVODNJA V DIN 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 v obdobju 1962—63 za posledico rahel padec, oziroma stagnacijo dotedanje rasti obsega proizvodnje. Rešitev te problematike je tedaj pomenila proizvodnja TV stabilizatoijev, katero smo organizirali v obratu v Dobrepolju in ki je zopet omogočila skokovito rast ietne proizvodnje. V letu 1966 smo tako že presegli 52 milijonov din (5,2 milijarde S din) letnega obsega. V naslednjem obdobju ponovno ugotavljamo rahel padec, kar je bila posledica opustitve proizvodnje TV stabilizatorjev, ki zaradi podražitev gradiva in zamrznjenih prodajnih cen ni bila več rentabilna, sočasno pa smo na domačem trgu ugotovili tudi prezasičenost z bimetalnimi releji in smo morali to proizvodnjo nekoliko zmanjšati. Od leta 1969, ko je bila letna realizacija že 67,9 milijonov din (6,79 milijarde S din) pa je rast zopet (Dalje na 2. strani) ŠPORTNE IGRE V CELJU Letošnje X. letne športne igre Iskre v Celju je po pozdravnih besedah odprl glaVni direktor Iskra-industrija t'MO Celje Miro Jančigaj in športnicam in športnikom zaželel veliko športne sreče, vsem udeležencem pa dobro počutje v Celju, ki bo 4. julija gostitelj še večjega števila Iskrašev na letošnji proslavi dneva borca, dneva Iskre in 80-letnice EMO Celje. H, * ♦ Ob 4. juliju — dnevu borca Po kapitulaciji stare Jugoslavije, leta 1941, je za naše narode nastopilo najtežje obdobje v njihovi nacionalni zgodovini. Fašistične in nacistične horde so z vseh strani preplavile našo deželo in takoj pristopile k uresničevanju okupacijske fašistične vladavine, kar je za naše narode pomenilo popolno suženjstvo, iztrebljanje naše nacionalne kulture, totalno ekonomsko eksploatacijo in sistematično uničevanje vsega, kar ni bilo v skladu s fašističnimi in nacističnimi pogledi na ureditev Evrope in sveta. V tem najtežjem obdobju je edino komunistična partija Jugoslavije bila tista sila, ki se je odločno postavila v obrambo svobode naših narodov. Silam osi in domačim izdajalcem je takoj dala v vednost, da z zasedbo naše dežele niso in ne bodo zasužnjeni tudi naši narodi. Že 4. julija 1941, je centralni komite ZK Jugoslavije na svoji seji v Beogradu, pod vodstvom tovariša Tita, sklenil narodom Jugoslavije poslati poziv na vstajo in oborožen boj z okupatorjem in domačimi izdajalci. Na območju okupirane Jugoslavije pa tudi na Koroškem in v Benečiji, s» je kaj kmalu začel oborožen odpor, iz katerega so zrasli partizanski odredi, pozneje brigade in divizije, ki so nenehno napadale okupatorja in njihove pomagače ter v težkih bojih rušile njihove načrte, slabile njihovo vojaško moč in ogromno pripomogle k skupni zmagi nad njim. Delavski razred, kmetje in vsi pošteni ljudje vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, so pod vodstvom KPJ in tovariša Tita s svojo štiriletno borbo izpisali težke, a najsvetlejše strani naše zgodovine, z uspešnimi bitkami pa so hkrati izvajali tudi socialistično revolucijo. V težkih bojih z okupatorjem in domačimi izdajalci so uničevali buržoazno oblast, ustanavljali ljudsko oblast, reševali nacionalno vprašanje, razvijali bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter tako ustvarjali pogoje za resnično socialistično samoupravno demokracijo, kar hkrati pomeni vsestranski ekonomski, politični in kulturni razvoj vseh naših narodov in narodnosti v okrilju federativne republike Jugoslavije. Za to je zvezna skupščina dne 26.6.1956 tudi sprejela zakon o proglasitvi 4. julija - za praznik vstaje narodov Jugoslavije in od tega dne „dan borca" praznujemo vsako leto v vseh republikah in pokrajinah naše domovine. Za nami je 33 let. V tem obdobju je bilo na področju družbenopolitične, ekonomske, kulturne in druge dejavnosti ogromno storjenega. Postali smo razvita in za. vse narode privlačna država. Nenehno se utrjujejo temelji za nadaljnji družbeni in materialni napredek naše domovine. Pri tem postaja delavski razred resnični kreator uresničevanja polne enakopravnosti, kar je bistveni pogoj za krepitev bratstva in enotnosti, kakor tudi za stabilnost in kohezijo naše samoupravne socialistične skupnosti na poti našega daljnjega razvoja. To je hkrati tudi najpomembnejši pogoj pri krepitvi obrambnih sposobnosti naše države. Jugoslavija, kot neuvrščena in socialistična država je nenehno izpostavljena raznim pritiskom od zunaj. Nekaterim reakcionarnim krogom ni všeč, da se Jugoslavija vse bolj razvija in krepi kakor tudi, da na mednarodnem področju utrjuje sodelovanje z vsemi neuvrščenimi državami in naprednimi silami v svetu. V zadnjem obdobju smo bili izpostavljeni neposrednemu pritisku s strani Italije, ki je v svoji noti izrazila pretenzije po delu našega teritorija Taki in podobni pojavi nas obvezujejo, da vsestransko razvijamo koncepcijo SLO, dograjujemo sistem obrambe in zaščite naše ustavne ureditve in nedotakljivosti našega ozemlja, da se tako organiziramo, da se z vsemi silami postavimo po robu vsakemu, ki bi poskušal ogrožati našo svobodo in neodvisnost. Zato tudi nenehno utrjujemo in razvijamo priprave na splošni ljudski odpor, kot najrealnejšo alternativo naše obrambne politike. Naši delovni ljudje enotno izražajo svojo dolžnost in pripravljenost, da z vsemi razpoložljivimi sredstvi branijo pridobitve naše narodnoosvobodilne borbe in revolucije, kakor tudi vse dosežke pri izgradnji naše samoupravne socialistične skupnosti. V zavesti naših delovnih ljudi, zlasti z doslednim izvajanjem pisma tovariša Tita, sklepov 7. kongresa ZK Slovenije in 10. kongresa ZK Jugoslavije ne izražamo samo nacionalnih čustev, temveč visoko politično zrelost in privrženost revolucionarnim socialističnim ciljem, kar je tudi najboljši porok naše neodvisnosti. Ko proslavljamo „dan borca", se moramo spomniti, da je v narodnoosvobodilnem boju najpomembnejšo vlogo imela mlada generacija. To je predvsem pomembno, saj se iz dneva v dan v zavesti mladih ljudi krepi in razvija njihova odgovornost na področju obrambe. Njihov mladostni polet in hotenja danes so tesno vezana na samoupravljanje, saj to najpopolnejše uresničuje zgodovinsko vlogo delavskega razreda. Mlada generacija, danes skupaj z delovnimi ljudmi pod vodstvom ZK in tovariša Tita postaja vse pomembnejša sila, ki bo tudi v bodoče največje jamstvo, da „dan borca — 4. julij" ostane naš velik praznik zmag nad fašističnim in nacističnim mračnjaštvom in nad zaostalostjo in simbol zmage naših narodov nad vsemi sovražniki našega socialističnega samoupravnega razvoja -R. H. Uspehi in načrti tovarne baterij Zmaj V Iskrini tovarni baterij Zmaj pripravljajo te dni srednjeročni plan razvoja podjetja. O dejavnosti tovarne in o njenih načrtih smo se pogovarjali z direktorjem Milanom Slemnikom. Osnovna dejavnost tovarne Zmaj bodo še naprej baterije, s tem, da bodo razširili proizvodni program za izdelavo tistih elementov in delov, ki jih zdaj izdelujejo kooperanti ali pa jih tovarna kupuje. V osnovnem programu dejavnosti do leta 1978, so zajeli kompleten program dejavnosti obrata v Ljubljani in dislociranega obrata v Šentvidu pri Stični. V Zmaju izdelujejo zdaj predvsem baterije Leclanchejevega tipa, načrtujejo pa tudi nove vrste baterij, tako da bodo že na jesenskem zagrebškem velesejmu pokazali zračno depolarizacijsko baterijo, ki jo izdelujejo po sovjetski licenci, osvojeno pa imajo tudi že proizvodnjo devet-voltne alkalne baterije, ki je med najboljšimi na svetu. Omenjene alkalne baterije izdelujejo'v obratu v Šentvidu pri Stični, poleg tega pa tamkaj meljejo tudi manganov dioksid. Le tega prodajajo tovarnam baterij v Jugoslaviji in oskrbujejo kemijsko industrijo. Ugotovili so, da obstajajo na tem področju precejšnje možnosti, zato nameravajo v bližnjem srednjeročnem obdobju razširiti to dejavnost tudi na manganove spojine. Čeprav se v Zmaju dobro zavedajo, da so na področju baterij med prvimi v Jugoslaviji, če ne kar prvi, pa so na področju raziskovalne dejavnosti krepko zavihali rokave. Ukvaijajo se predvsem z novimi sistemi prenosnih virov energije kot npr. živosrebrnim in (Dalje na 3. strani) < k ▲ ~ 1 f Vsi na proslavo 4. julija — dneva borca, dneva Iskre in 80-letnice EMO v CeljuI ii PROIZVODNJA V 25 LETIH (Nadaljevanje s 1. strani) lična merila, zaradi vidnejše primerjave je prehodno leto prikazano v obeh odnosih.) V tabeli 1 predstavlja za obdobje 1949 — 1953 ena grafična enota 100.000 din (10 milijonov S din) za obdobje 1953 - 4961 1.000.000 din (100 milijonov S din) in za obdobje 1961 - 1975 10.000.000 din (1 milijardo S din). V tabeli 2 je za obdobje 1949 — 1960 ena grafična enota 10, za obdobje 1960 — 1974 pa 100 delavcev. V tabeli 3 je za obdobje 1949 — 1960 ena grafična enota 1000 din (100.000 S din) za obdobje 1960 - 1975 pa 10.000 din (1.000.000 S din) letno na 1 zaposlenega. Za leto 1974 je upoštevan letni načrt, kije narisan črtkano). L ISKRA - APARATI, LJUBLJANA Prodrli so tudi na tuja tržišča nezadržna in doseže v letu 1973 že 196,8 milj. din (19,68 milijard S din), kar nam je dalo stvarne osnove, da smo za jubilejno 25-obletnico obstoja tovarne načrtovali 256 milijonov din (25,6 milijard S din) in si „25 let — 25 milijard" zastavili kot osnovni moto za vse letošnje proizvodne akcije. Več kot 3,75-kratni porast letnega obsega proizvodnje v zadnjem petletnem obdobju in v primerjavi na leto 1969 je vsekakor kolektivu lahko v ponos, saj je z dograditvijo proizvodnih kapacitet, razširitvijo programa na področju programatorjev za pralne stroje, z modernizacijami na področju industrijskih elektronskjh haprav in zaščitne tehnike, predvsem pa s smelim in dokaj uspešnim prodorom v izvozu, ob nenehnem in dokaj uspešnem povečevanju produktivnosti zagotovil tako pomembne proizvodne uspehe. Nenehna modernizacija tehnologije in organizacije proizvodnje kot tudi vztrajna krepitev samoupravnih odnosov so bili in so temeljna načela, na katerih smo in bomo tudi v bodoče gradili svoj program rasti, investicijske izgradnje in nadaljnje ekspanzije na tržišče, tako doma, kot v svetu. Iz preteklega obdobja je razvidno prav dejstvo, da smo z novimi programi in modernizacijo obstoječih izdelkov vedno bistveno povečali tudi celotni letni obseg proizvodnje, zato moramo to pot nadaljevati tudi v prihodnje. Uvajanje kompleksnih naprav ter tele-komand v proizvodnjo je zagotovo eden od teh ukrepov. V tabeli 2 je grafično prikazano število zaposlenih v tem obdobju, v tabeli 3 pa produktivnost na enega zaposlenega. Ti kazalniki so deloma v soodvisnosti z rastjo obsega proizvodnje, zato je primerjava vseh treh tabel zelo zanimiva in kaže, da smo v celotnem obdobju prav produktivnosti, ki je po kazalnikih ugodnejša od rasti absolutne proizvodnje, posvečali posebno skrb in ukrepali dovolj hitro in dovolj energično, da je bilo stagnacij ali zmanjšanj čim manj, oziroma daje bil vpliv čimbolj kratkotrajen. Tudi to nalogo bomo morali v bodoče reševati prav tako uspešno kot doslej. (Opomba: Zaradi izredno velikih razmerij med začetnim in končnim obdobjem smo morali v grafikonih uporabiti za posamezna obdobja raz- Prvi nastopi naše tovarne v tujini so bili povsem posredni, saj smo izdelke zaščitne tehnike in stikala dobavljali domačim proizvajalcem elektro-ener-getske in druge opreme, le-ti pa so bili končni in dejanski izvozniki. O neposrednem izvozu lahko govorimo šele ob obdobja, ko smo se kot soustanovitelji vključili v ZP ISKRA. Res, da so bila začetna iskanja in akcije bolj simboUčni, kot ekonomsko in proizvodno pomembni. Toda vse hitrejši razvoj tovarne in celotnega gospodarstva je nujno zahteval tudi vse večje sodelovanje v mednarodnem merilu. Izvoz je postal imperativ, če smo hoteli modernizirati tehnologijo in proizvajati v ekonomskih serijah, ki pa bi bile prevelike samo za domače tržišče. Istočasno je modernizacija izdelkov zahtevala tudi večji uvoz delov in gradiva, za kar smo si z izvo- i HO ŠTEVILO ZAPOSLENIH Ml ! j' 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66 67 68 69 70 71 72 73 74 zom morali zagotoviti devizna plačilna sredstva. Zato posebno v zadnjih letih opažamo nagel porast izvoznih poslov, tako po absolutrti vrednosti kot po deležu v strukturi celotne bruto proizvodnje. Zbrani podatki zajemajo obdobje od leta 1967 do 1973 ter načrt za leto 1974 in potrjujejo, da so napori vsega kolektiva in izvoznih prodajnih služb obrodili lepe sadove. LETNA SPRIČEVALA ŠTIPENDISTOV Štipendisti srednjih in poklicnih šol so dolžni predložiti letno spričevalo v 10 dneh po zaključku šolskega leta za na- daljnje redno prejemanje štipendije. X Štipendistom, ki ne bodo predložili spričevala, se štipendija ne bo obračunavala, tisti, ki ga bodo predložili z zamudo, pa bodo prejeli štipendijo šele septembra. Referat za štipendije ZP ISKRA Xf" Proizvodnja v maju 1974 WH# vi > | > 1 > r> r- i E . 2-čL 2 i IZPOLNITEV V 000 o 1 c e S o O -o is S O O -o Odnos do pl. Odnos do RI- I- V/74 mesečna r. i 2 3 4 5 6 7 8 Elektromehanika 326.984 397.5631 82.631 86,0 37,6 95,2 121,6 IEZE 168.339 215.364 45.057 82,2 34,2 81,7 127,9 EMO 155.093 165.694 32.129 88,8 36,3 91,0 106,8 Sprejemniki 40.962 53.145 9.496 70,0 35,5 85,7 129,7 Aparati 80.617 105.747 23.323 103,9 40,4 94,0 131,2 Avtoelektrika 86.374 96.466 20.837 80,4 31,9 80,0 111,7 Elektromotorji 58.607 65.017 12.934 103,5 36,4 85,3 110,9 Naprave Elektronika 22.720 20.257 4.554 85,0 35,4 80,8 89,2 11.787 11.472 2.159 32,3 19,7 57,6 97,3 Kondenzatorji. 37.565 49.748 8.579 89,2 44,2 103,2 132,4 Instrumenti 19.852 32.454 6.735 . 100,8 39,7 101,7 163,5 Polprevodniki 23.093 31.752 7.476 73,4 26,9 81,4 137,5 Usmerniki 24.783 34.667 9.007 132,0 44,3 101,6 139,9 Gosp. aparati 54.952 55.157 9.535 78,5 38,6 88,9 100,7 Industr. oprema 5.620 8.096 1.903 128,5 45,6 109,4 144,1 Antene 3.898 5.345 1.484 110,2 36,0 86,6 N 137,1 Baterije Zmaj 30.1.433 31.433 6.322 81,4 42,1 93,2 103.4 Orodjarna 5.531 5.430 814 49,8 30,3 66,0 ’ 98,2 Tovarne skupaj 1,157.179 1.384.765 284.884 86,4 36,3 89,3 119,7 IRI Commerce- 30.617 37.142 9.106 100,7 37,4 102,8 121,3 proizv. d. 30.976 43.594 9.978 112,1 39,0 105,0 140,7 Inženiring 124.659 153.358 32.25 100,8 40,4 101,3 123,0 CAOP 1.587 1.886 553 143,3 40,7 97,7 118,8 Skupne službe sk. 187.839 235.980 51.892 103,1 39,6 102,2 125,6 ZP ISKRA 1,345.018 1,620.745 336.766 88,6 36,8 91,0 120,5 V Evropi smo doslej izvažali j skoraj v vse države, razen Špani)1 Portugalske in Irske. Največji ob$| izvoznih poslov v sedanjem obdobju) vsekakor na področje Italije, čep1’ ne zaostajajo dosti Švica, Zahoda Nemčija in Švedska. V zadnjem °!s ^ dobju je bil narejen večji prodor tu* v Francijo in na Dansko, dočim j6 ostale zahodne evropske države izvJ I po obsegu precej manjši, vendar doK konstanten. ( Na Vzhod izvažamo največ iu ( dolgoročnimi pogodbami v DDR in * J Češko, dočim je izvoz v druge dež«1 ( SEV-a občasen in manjši. Izjema je J C pred leti izvoz v SSSR, ki pa je u ^ samo enkraten. Na ostala področja v svetu imad1. usmerjen del izvoza na bližnji (Sbf Turčija) in na daljni vzhod (HoUj C kong), v Afriki pa so bili narejeni1 manjši poizkusi v Etiopiji, Zambiji1 T Keniji. Dokaj konstanten je izvoz G Venezuelo in v ZDA, čeprav r! < svojem obsegu ni tako pomemb^ ^ Precejšnje posle pa si lahko obetam0, ji Avstraliji, kjer ima Rade Končar pjj, j-cej izvoza svojih kontaktorjev in je ponudil, da bi plasiral na to tržijjj, K tudi odgovarjajoče naše bimet^ releje. U POČITNIŠKA PRAKSA Vsak štipendist ZP ISKRA je dolžan vsakokrat po 1., 2. in 3. letniku opraviti med letnimi počitnicami enomesečno prakso v organizaciji, za katero se štipendira. Če te prakse ne opravi, za tisti mesec nima pravice do štipendije. Opozarjamo štipendiste, da je v njihovem interesu, da se čimprej oglasijo v kadrovskih službah organizacije, za katero se štipendiraj^ zaradi dogovora, v katerem mesecu želijo opravljati prakso. Če tega ne storijo, bo organizacija sama razporejala štipendiste, kar verjetno ne bo v skladu z željami štipendistov. Referat za štipendije __________________ ZP ISKR>y Nadaljnja izgradnja tovarne Aparati Investicijske naložbe Leto 1974 predstavlja obdobje nadaljevanja intenzivne investicijske dejavnosti v Tovarni električnih aparatov. Že v letih 1971 do 1973 je naša j tovarna pospešeno izgrajevala poslov-: ne prostore in izpopolnjevala proiz-I vodne kapacitete s sodobnimi stroji in opremo. V zadnjih treh letih je tovarna vložila v izgradnjo poslovnih stavb 16,300.000 din, v opremo pa 7,600.000.-din. Tekom vsega 1974. leta potekajo i tudi investicijska dela na rekonstrukci-! h galvanike, žarilnice, razstrupilnice in gradnji tovarniške restavracije. V ta j namen bo vložila tovarna v 1974 letu Preko 3,000.000,- din. I Kljub, velikim naložbam v preteklih letih, dosedanje naložbe in obstoječe proizvodne kapacitete ne zadoščajo, da bo tovarna mogla ustvariti proizvodnjo v obsegu, ki je načrtovana v srednjeročnem načrtu razvoja tovarne brez večjih nadaljnjih investicij v pro-ttvodne kapacitete. Interesantnost našega asortimenta proizvodov na domačem in tujem tržišču stalno veča Plasmanske sposobnosti naše prodaje v dimenzijah, kakršnih sedanje proiz-vodne_ kapacitete ne morejo zagoto-V|ti. Že v srednjeročnem načrtu ražnja tovarne so v določeni meri dimenzionirana investicijska vlaganja, sedaj pa so investicijski projekti že Pred začetkom realizacije. Naša tovarna ima pred seboj predvsem dva projekta, to je izgradnjo II. laze tovarne signalno varnostnih na-Prav v Stegnah in gradnjo tovarne v Makolah pri Slovenski Bistrici. Dograditev tovarne SVN predstavlja nadaljevanje izgradnje . obstoječe tovarne v Šiški, katera je v sedanjem obsegu dejansko samo del projektiranega obsega, ki je bil določen in.zajet tc J ra2;voju bivšega enotnega podjetja bKRE. Ž intenzivnim vsakoletnim Povečavanjem proizvodnje v SVN se Je že v 1972. letu v tej tovarni pojavila buda prostorska stiska, katera močno Zavira nadaljnje večanje proizvodnje, faradi nastalega položaja v SVN, kateri ima danes 2.600 kv. m brutto površin, smo bili prisiljeni najeti cca 300 kv. m prostora na Zavodu za avtomatizacijo za proizvodnjo special-nih naprav programatoijev in varilnih naprav in nadaljnjih 400 kv. m površin za skladišča embalaže in finalnih izdelkov. Tovarni SVN primanjkujejo tudi prostori za ambulanto, ekspedit, °dlagališče za lakirane in kooperacij- ske izdelke. Z nadaljevanjem izgradnje naj bi se zagotovilo prostore za polproizvode, lakirane dele, ohišja, leseno embalažo, kateri sedaj ovirajo proizvodni proces v strojni obdelovalnici, montaži in ostalih prostorih. Sedanja prostorska stiska kratkomalo onemogoča izvajanje racionalnega proizvodnega procesa, kar ima za posledico tudi manjšanje ekonomskega učinka celotne Tovarne električnih aparatov. Sedanja prostorska stiska utesnjuje in moti delavce v strojni obdelavi in montaži in mu diktira podaljšanje potrebnih proizvodnih časov. Žaradi navedenih vzrokov je onemogočeno lansiranje optimalnih serij, katere so enostavno neizvedljive. Z izvajanjem investicij v SVN želimo predvsem odstraniti navedeno problematiko, obenem pa si ustvariti osnovo za večkratno povečanje in dopolnitev obstoječega proizvodnega programa. Predvidena investicijska vrednost bo znašala preko 50.300.000, - din, od česar bo vloženo v osnovna sredstva preko 33,350.000.-din, v obratna sredstva pa 17.000. 000.- din. Navedena vrednost predstavlja v celoti izredno veliko naložbo, katere breme pa bo za tovarno dejansko manjše, kakor na prvi pogled izgleda. Pri ocenjevanju obsega naložbe je treba upoštevati, da bi tovarna tudi brez navedene investicije vložila v obratna sredstva v letih 1974 in 1975 cca 17,000.000.- din, razumljivo ob pogoju, da bo ustvarila v tem času primerno visoko akumulacijo. Glavni delež in za financiranje, najtežji, bo predstavljala izgradnja gradbenega objekta v vrednosti cca 17,800.000.-din. ISKRA ELEKTROMEHANIKA KRANJ objavlja prosto delovno mesto VODJA GOSPODARSKE PRIPRAVE PROIZVODNJE V TOZD STIKALA Pogoji: visoka ali višja izobrazba tehnične ali ekonomske smeri s 6 let delovnih izkušenj. Prijave pošljite do 1. 8. 1974 na naslov ISKRA-ELEKTROME-HANIKA Kranj, kadrovski oddelek Kranj, Savska loka 4. P f i Jubilanti tovarne Aparati PETINDVAJSETLETN!KI Siivar Ela ^ebokli Lea AaJdič Rado i« b| ^hakBožo ' J h0sPodarič Jakob aJdič Frančiška Dvajsetletniki ^avenTvanka < r&ba Jožica 'članek Justi y F«- k %s= j F^,ina h. rašnik Ivanka : tez letniki J deset m!!x0 Stane $aičnik Franc S'S°„a b UiSič Minka ft Ea Terezija Mia°Vič Andrej C‘[kQt Rudolf Sl^hin Milovan ^ Lidija Šuštar Marija Bečan Alojzija Plemeniti Marija Zakrajšek Ljudmila Strnad Angela Grm Marija Mirtič Ignac Škantelj Kristin« Miklič Ivanka Vižintin Karolina Osterman Dragica Kučič Jože Kučič Anica Janžekovič Leopoldina Potočnik Ivanka Peternel Julka Žerovnik Marija Lebar Irma Kalajdžič Jovanka Čuk Karolina Bambič Janez Rigler Ana Strnad Marija Lovše Cvetka Voljč Vera Žeželj Milka Lavrič Ivanka Klajder Ana Škulj Darinka Grošelj Frančiška Rihar Albin Vengust Danijela Mavsar Marjeta Oblak Tončka Povirk Marija Orehek Petak Franjo Pajtak Terezija Korelc Jože Medic Ivanka Doma Anton Marc Jože Selan Milan Saksida Alojzija Grm Magda Vidmar Marija Lang Jožefa Boštjančič Ljudmila Kastelic Anton Sešek Pavle Mekič Rozalija Kravanja Tomaž Kovač Anica Slavič Vladimir Lukan Regina Krapež Alenka Miklavčič Emilija Kostevc Marija Štuhec Anica Šuštar Darinka Blatnik Anica Kralj Janez Kos Danica Škijanc Agata Makovec Sonja Švare Zlata Nadbath Vida Stare Jožefa Povirk Marija Polanec Zatler Franc Vidovič Nada Ižanc Antonija Zupančič Olga Begovič Ivanka Moravec Angela Božičnik Ivanka Gamber Mara Križman čič Angel Zadnikar Franc Grdadolnik Jelka Keber Milan Kolar Marija Ivančič Stane Klopčič Jožica Ognjanovič Dragoslav Kitak Janez Tomič Milka Strle Franc Pirc Anton Kovačič Alojz Šebenik Milica Sokalič Alojz Beltram Branko Drobnič Anton Šebenik Fedor Pri investiranju v tovarno SVN, kakor tudi v druge naložbe so odločilnega pomena investijska sposobnost investitorja in finančni viri. Osnovni pogoj, da investitor sploh sme investirati je, da ima vsaj 20% vrednosti vlaganj v osnovna sredstva prostih lastnih sredstev. Prosta sredstva so pravzaprav tista sredstva poslovnega sklada in dolgoročnih virov, ki presegajo zaloge obratnih sredstev, vezanih v materialu, surovinah, polizdelkov in nekončani proizvodnji tovarne. Kaj pa to pomeni v našem primeru? Obstoječe prej navedene zaloge namreč v veliki meri regulirajo in obenem določajo investicijsko sposobnost tovarne. Ta ugotovitev postavlja tudi vprašanje, ali je v našem primeru navedena in predvidena investicija sploh izvedljiva in finančno pokrita! Ce nadaljujemo z naštevanjem, podajamo še eno važno ugotovitev, da nivo teh zalog v polni meri vpliva na začetek in celotni potek izvajanja te investicije. Lahko se bi zgodilo namreč, da bodo prevelike zaloge v 1974 letu preprečile nadaljevanje realizacije projekta v 1975 letu. Zato bo potrebno za časa investiranja, kakor tudi v bodoče posvetiti vso pozornost in odgovornost optimalizaciji navedenih zalog. Pri financiranju nameravane investicije bo s 30% sodelovala Ljubljanska banka, katera bo dala posojilo v višini 15.000.000,- din z odplačilnim rokom 5 let. Izgradnja tovarne v Makolah je namenjena predvsem montažni dejav- . nosti. S prenosom velikoserijske montaže v novo tovarno, načrtujemo doseči predvsem sprostitev montažnih kapacitet v tovarni na Savski cesti, obenem pa se vključiti tudi v načrt razvoja manj in nerazvitih področij v naši republiki. Od prvih začetkov s proizvodnjo v adaptiranih prostorih gradu Štatenberg v sredini letošnjega leta, naj bi proizvodnja v večjem obsegu stekla ob koncu 1975 leta že v novi tovarni. V novo tovarno, katera naj bi obsegala cca 1.300 kv. m površine, bo skupaj z opremo potrebno investirati cca 13,000.000.- din. Pri financiranju navedene investicije bodo v pretežni meri sodelovali Občina in Ljubljanska banka iz Slovenske Bistrice, v manjšem obsegu pa naša tovarna. Iz podanega je razvidno, da ima tovarna na tem področju pred seboj zahtevne naloge, katere bo možno realizirati samo pod pogojem, da bodo odgovorne službe in vsi člani kolektiva uspešno sodelovali v poslovnem procesu in dosegli načrtovane poslovne učinke. Milovan Čebohin Na posnetku je lakiranje kopalnih kadi v Iskra - industrija EMO - TOZD Kruševac. Komisija za razpis delovnega mesta generalnega direktorja Združenega podjetja ISKRA KRANJ v skladu s 152. členom Samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela — Združeno podjetje Iskra ter na osnovi 26. sklepa 3. zasedanja Skupščine Združenega podjetja Iskra dne 18. 6. 1974, razpisuje delovno mesto GENERALNEGA DIREKTORJA združenega podjetja Iskra Kranj Oseba, ki kandidira za delovno mesto generalnega direktorja, mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo, — da ima najmanj 10 let ustreznih.delovnih izkušenj, — daje sposobna voditi in organizirati delo, — da ima moralno politične kvalitete, — da obvlada najmanj enega svetovnih jezikov. Razpis velja do 10.7.1974. Vse potrebne informacije o podjetju lahko kandidati dobe v Sekretariati! ZP Iskra Kranj, Kranj, Savska loka 4. Kandidati naj k vlogam priložijo dokazila o svojem dosedanjem delu v drugih organizacijah in kratek življenjepis. Pismene prijave z ustreznimi dokazili v zaprti kuverti s posebno oznako „Za komisijo za razpis delovnega mesta generalnega direktorja ZP ISKRA" pošljite na naslov: ZP ISKRA KRANJ, Sekretariat ZP, Kranj, Savska loka 4. in načrti tovarne baterij Zmaj (Nadaljevanje s 1. strani) litijevim. Zivosrebrni sistem imajo že osvojen v tolikšni meri, da ga bodo že letos vgradili v nekatere specialne baterije. V Jugoslaviji so štiri tovarne baterij, poleg ljubljanskega Zmaja še zagrebška Croatia, Tesla iz Gospiča in nova tovarna, ki deluje v okviru El Niš Lumina v Zemunu. Vse tovarne izdelujejo baterije Leclanchejevega tipa, le Iskra - Zmaj je šla že korak naprej. „Lahko zatrdim, da so po kvaliteti naše baterije konkurenčne, za nekatere, predvsem zahtevnejše potrebe pa so boljše od drugih v Jugoslaviji," je poudaril direktor ljubljanske tovarne Marjan Slemnik. - Kaj pa izvoz? „Lani je Zmaj izvozil kar 20 % proizvodnje, predvsem v Italijo in na Madžarsko, letos imamo v načrtu nekoliko večji izvoz, vendar smo trenutno nekoliko pod planom zaradi položaja na svetovnem tržišču surovin." — Tak program, kot ste ga omenili, zahteva velika investicijska vlaganja. „Res je, poudarim naj, da stojimo pred pomembno odločitvijo, saj moramo zgraditi novo tovarno. Prostori, v katerih delamo od leta 1929, so postali že zdavnaj pretesni. Čeprav smo jih že večkrat adaptirali ter uvedli sodobno in produktivno tehnologijo pa v sedanjih prostorih ne moremo postaviti niti enega novega stroja več, ker je vse skupaj prenatrpano. Za zgraditev nove tovarne pa se nismo odločili samo zaradi tega, pač pa izhajamo tudi s stališča, da moramo delovnemu človeku izboljšati delovne pogoje." Nova tovarna bo zahtevala veliko denarja — ne zgolj v zidove, ampak tudi v stroje, če hočejo, da bodo uresničili načrt, ki so si ga zastavili. Sama tovarna bo po sedanjih ocenah stala 25 milijonov dinarjev, skupna investicija do leta 1978 za razširitev tako vertikalnega kot horizontalnega proizvodnega programa pa bi z zgradbami veljala okoli 75 milijonov dinarjev. Zmaj bo vložil polovico lastnega denatja, drugo polovico pa si bo zagotovil v obliki investicijskega posojila pri Ljubljanski banki oziroma kreditov izvajalcev gradbenih del in dobaviteljev opreme. Tovarna Zmaj je imela pred združitvijo z Iskro rezervirano zemljišče za graditev nove tovarne na industrijski coni blizu Litostroja, v času integracije pa se je porodila pobuda, da bi tovarno zgradili na kompleksu Iskrinih tovarn v Stegnah. Zmaj se je odločil za to, drugo možnost. ..Končno so nam ponudili zemljišče, zdaj pa nam ga mora prodati še tovarna IEZE. Če bo šlo vse po načrtu, bomo začeli graditi prihodpjo pomlad. Računamo, da bomo imeli v letu dni tovarno zgrajeno. Novi objekt bo imel okoli 10.000 kv. metrov uporabnih površin. V novi tovarni načrtujemo predvsem avtomatizirano proizvodnjo, zato ne računamo na večje zaposlovanje. Zavedamo se namreč, da je na ozkem ljubljanskem področju težko dobiti novo delovno silo. V novi objekt bomo postavili opremo, ki bo najsodobnejša, ponudbe pa imamo že iz Združenih držav Amerike, Japonske in od drugod." - Julija bo leto dni, odkar je Zmaj postal član ZP Iskra. Kaj menite o tem obdobju? „Čeprav je eno leto izredno kratko, da bi lahko človek dal točnej-šo oceno, mislim, da so se cilji, ki so nas vodili v ta združevalni proces, že v slabem letu dni pokazali kot pravilne. Čeprav nismo še dolgo v Iskri pa bi rad tudi malo pokritiziral in to zaradi vprašanja, ki je nastalo z nakupom zemljišča v Stegnah. Doslej morda ni bilo dovolj časa ali pa tudi ne pripravljenosti, trenutno pa je vse odvisno od tovarne IEZE v Stegnah. Računamo, da bodo znali našo željo pravilno oceniti in da bodo pohiteli z odprodajo zemljišča," je dejal direktor Iskra tovarne baterij Zmaj Milan Slemnik. lad ISKRA Številka 24 - 29. junij 1974 z Stari grad nad Celjem - prijetna izletniška točka. Program proslave dneva borca, dneva Iskre in 80-letnice EMO 6.00 Budnica - igra godba na pihala EMO 8.00 Komemoracija Zveze borcev pred upravnim poslopjem EMO: žalostinka — godba na pihala govor predstavnika ZB EMO Alfreda Mežnariča enominutni molk recitacija govor predstavnika ZB IC Franca Mavriča razvitje prapora ZB IC podelitev značk članom ZB IC. 8.45: Polaganje vencev pri spomeniku na Golovcu in v Starem Piskru. Med 8. in 9. uro: prihod vlaka z udeleženci Iskre v Celje. Udeležence bo sprejela godba na pihala iz Štor. 9.00: Prihod godbe na pihala EMO iz Gaberja. 9.00: — 10.00 igrata izmenično obe godbi. 9.55: ..Internacionala11 — zaigrajo godba napihala. 10.00: Začetek osrednje proslave: pozdrav gostitelja, glavnega direktorja Iskra-Emo Mira Jančigaja pozdrav predsednika ZB ZP Iskra Franca Križnarja pozdrav generalnega direktorja ZP Iskra Jožeta Hujsa govor predsednika IS SRS Andreja Marinca telegram predsedniku republike in ZK Jugoslavije prihod mladine s partizanske poti in raport. 10.5: Pričetek kulturnega programa: nastopajo združeni pevski zbori, recitatorji in godba na pihala. 11.30: Nastop folklorne skupine iz Semiča. 12.00: Ljudsko rajanje, delitev partizanskega golaža, gostinske storitve, ples, obisk Celja in okolice. Od 17.00 - 21.00: odhodi udeležencev. BOJ CELJA ZA SVOBODO Celje z okolico je bilo že pred drugo vojno žarišče naprednega delavskega gibanja na Štajerskem. Med najpomembnejše predvojne revolucionarne dogodke prištevamo zlet Svobod 1. 1935, partijski konferenci 1. 1938 v Šmiglovi zidanici pri Preboldu ter na Silvestrovo 1939 v Joštovcm mlinu, katerih se je udeležil tudi tovariš Tito. To je bilo tudi obdobje delavskih štrajkov. Ko so 1. 1941 vdrli Nemci v Celje, so pričeli z množičnim izseljevanjem, zapiranjem ter tudi s streljanjem talcev. V celjskem Starem piskru so bili prvi talci ustreljeni 4. sept. 1941, skupno je ustrelil okupator na celjskem območju 743 ljudi, število ubitih pa je še večje. Ustanovni sestanek mestnega odbora OF je bil v Celju že junija 1941, v tem času je bilo tudi že 20 javk. Po napisnih akcijah, po spopadih z žandarmarijo ter po napadu na nemško vojaško patruljo 20. avg. 1941 pri Petričku so nastale številne partizanske enote, med njimi kot prva Celjska četa. Z združitvijo teh enot je nastal Prvi štajerski bataljon, ki ga je vodil Stane Rozman. Se v letu 1941 je prišlo do prvih večjih borb na Dobrovljah, do napada na Šoštanj itd. Leta 1942 se je partizansko gibanje v širši celjski okolici okrepilo, še posebej s prihodom 11. grupe odredov. Leta 1943 so se borbe nadaljevale, leta 1944 je bil legandarni pohod XIV. divizije na celjsko območje, nastala so osvobojena območja in prvi organi ljudske oblasti; iz Starega piskra so partizani v decembru osvobodili 200 zapornikov. Borbe so se nadaljevale do osvoboditve v maju 1945, Celje pa je bilo osvobojeno 8. maja. X_______________________________/ Organizatoiji letošnjih proslav dneva borca, dneva Iskra — industrije EMO, ki bo 4. julija v Mestnem parku v Celju, so v organizacijo proslav vložili dovolj truda, zato upajo, da se bodo udeleženci proslave v Celju dobro počutili. Nasvidenje 4. julija v Celju! ZANIMIVOSTI V CELJU . TITOV TRG pred železniško postajo je zanimiv del celjskega mesta. Na levi stoji obnovljen Celjski dom, v katerem sta kino Union in Dom jugoslovanske armade, stavbe na desni se zaključujejo s poštnim poslopjem. Tu sta bili nekoč dve rimski baziliki. Pred pošto je spomenik padUm poštarjem, delo kiparja Ivana Napotnika. PALAČA KREDITNE BANKE na vogalu Stanetove in Vodnikove ulice je delo mojstra Plečnika iz leta 1929. AŠKERCEV SPOMENIK ob Vodnikovi ulici je delo kiparja Cirila Cesarja. Tuje tudi lepo vidno staro mestno obzidje. STARI PISKER stoji za sedanjo tržnico. Na njegovem dvorišču so Nemci med vojno streljali talce. V notranjosti je urejena lepa spominska soba. MUZEJ REVOLUCIJE na Trgu V. kongresa, nekoč mestni magistrat. SPOMENIK NOB na Slandrovem trgu z grobnico herojev je najlepši celjski | spomenik. • CELJSKO GLEDALIŠČE stoji na Slandrovem trgu. Obnovljeno je bilo leta i, 1953. V stavbo je vključen tudi stolp nekdanjega mestnega obzidja. OTOK je novo stanovanjsko naselje ob levem bregu Savinje, ki je bilo zgrajeno po letu 1952. Način gradnje je sodoben, vendar arhitektonsko ne povsem enoten. KAJUHOV SPOMENIK stoji pred gimnazijo na lepo urejeni ploščadi ob Malgaje- i vi ulici in je delo kiparja Marjana Keršiča-Belača. SPOMENIK SPLAVARJEM pri promenadni brvi čez Savinjo je delo kiparja Borisa Kalina. ŠLANDROVA VOJAŠNICA na Trgu svobode, nekdaj grad spodnje Celje, kije bil sedež celjskih grofov. Zgradba je bila neštetokrat prezidana. NARODNI DOM na Trgu svobode, zgrajen leta 1897 z. lepo prireditveno dvo-rario. Fasado so prezidati med drugo vojno in po njej. Zdaj je tu sedež celjske občinske skupščine. MUZI.J na Muzejskem trgu v stari grofiji. Poleg muzeja je novo poslopje Študijske knjižnice, dograjeno leta 1967. MESTNO OBZIDJE je vidno na Savinjskem nabrežju, v Vodnikovi in Cuprijski ulici. Ohranjeni stolpi: gledališče, na Koce n o ve m trgu, v Cuprijski ulici pri hotelu ! Evropa ter v Gubčevi ulici. TEMELJI HERAKLF.JEVEGA TEMPLJA pod Miklavškim hribom ob Maistrovi ulici, restavrirani so bili leta 1957. MESTNI PARK je na desni strani Savinje, nasproti mestnega središča. Tuje tudi novo veliko umetno drsališče, celjski drsalni stadion, kotalkališče in smučarska skakalnica. STARI GRAD je dostopen po Pelikanovi pešpoti ter po cesti skozi podvoz pri pošti, nato pa za novim mostom na desno. Za graditelje prvotnega gradu, imenovanega gornji grad, imamo koroške grofe Vovbržanc. V zapiskih je bil grad prvič omenjen leta 1130. Kot dediščino gaje dobil Friderik I. Žovneški. Kasneje so si Celjani zgradili ob Savinji grad (sedanja ' mestna vojašnica), ki je postal njihov sedež, gornji grad pa so povsem prezidali, nakar je bil trdnjava in orožarna. Okoli leta 1430 je v stolpu živel kot zapornik Eriderik II., zato so ga po njem imenovali Friderikov stolp. Z ženitvijo z Veroniko Descriiško je namreč Friderik zmedel načrte častihlepnega očeta Hermana. 120 let sta bila celjska gradova prizorišči oblasti in tragedij Celjanov. S smrtjo Ulrika II. je leta 1456 prenehal njihov rod. Grad so si pridobih Habsburžani, ki so kmalu razprodali veliko celjsko dediščino. Grad je prodala Marija Terezija L 1750 grofu Antonu Gaissrucku, ki je prenesel ostrešje na graščino Novo Celje. Propadajoči grad so njegovi nasledniki prodali kmetu sosedu, ki je na njem lomil kamenje. Ruševino so kupili 1 846 Štajerski deželni stanovi in jo rešili popolnega uničenja. L. 1909 je prevzelo grad muzejsko društvo, po 1918 je postal last celjske občine; od 1946 skrbi zanj Olepševalno in turistično društvo. Grad Gornje Celje je spadal v vrsto velikih srednjeveških gradov in je obsegal predgradje, stolp, dvorišče in palačo. Nastal je na pobočju, ki mu daje naravno zaščito, varovalo pa ga je tudi mogočno obzidje z jarki in obrambnimi stolpi. Stolp je še danes dobro ohranjen. Sklepamo, da je bil v pritličju palače večji prostor s kaminom, v prvem nadstropju viteška dvorana, poleg nje in nad njo pa kamenate (spalnice) grajske gospode. Na zahodni strani je bila palači prizidana kapelica. Grad je bil zgrajen iz lomljenega in neobdelanega apnenca. X. J Tekst k skici za odvijanje prometa in parkiranje vozil udeležencev. Avtobusi: Parkirni prostori za avtobuse so označeni s PA 1 in PA2. Parkirni prostor PA 1 ima kapaciteto 50 avtobusov in parkirni prostor PA 2 50 avtobusov. Oddaljenost parkirnih prostorov od prireditvenega prostora je cca 15—20 minut. Priporočamo voznikom avtobusov udeležencev tovarn Elektromehanike, IEZE, Sprejemniki in Aparati, da vozijo na obračališče št. 1 po označeni smeri 1 in parkirajo avtobuse na parkirnem prostoru PAL Voznikom avtobusov udeležencev ostalih tovarn pa priporočamo označeno smer 2 na obračališče št. 2 in parkirni prostor PA2. Na obračališču št. 1 in št. 2 izstopijo udeleženci in imajo manj kot 5 minut do prireditvenega prostora. Na istih mestih bodo lahko udeleženci tudi vstopali ob času. za katerega se bodo dogovorili. Voznike avtobusov bo na parkirne prostore prevažalo posebno vozilo. OSEBNI AVTOMOBILI: Udeleženci z osebnimi avtomobili imajo možnost parkiranja svojih vozil na ožjem mestnem območju. Oddaljenost parkirnih prostorov od prireditvenega prostora je 5—15 minut. Parkirni prostori za osebne avtomobile imajo oznako Po. Ulice, v katerih je dovoljeno parkiranje, so šrafi-rano označene. Prosimo, da upoštevate vsa veljavna prometna pravila. Vlak: Prireditveni prostor je oddaljen od železniške postaje 5 minut. Rezervni parkirni prostori so pri Tovarni „EMO“. ISKRA Številka 24 - 29. junij 1974 LETALIŠČE LEVEC p° " oZrl'™' Pros*°r Ofbnt avtomobile ,A parkirni proitor za avtobuse Sraftrane utice - dovoljeno parkiranje Upravičeno veselje športnikov tovarne Aparati. Tudi z uspešnim športnim delovanjem so počastili petindvajsetletnico svoje tovarne in, da prizadevanja na športnem področju niso bila zaman, dokazuje kar šest pokalov z X. letnih športnih iger ISKRE v Celju. Kljub precej prenatrpanemu sporedu tekmovanj na igrah v Celju, so si naši športniki v Mestnem parku v Celju le še našli toliko časa, da so z zanimanjem Prisluhnili poteku nogometne tekme Jugoslavija:Škotska, medtem ko so „oni v stabu“ celo lahko spremljali to pomembno tekmo na ekranu Vilijeve minirame. »Besedo, da nas bo letos še veliko več, smo držali. Tudi prihodnje leto naj bo naša tradicionalna športna manifestacija velika in zgovoren dokaz naših dobrih ntdsebojnih vezi in enotnosti," je dejal predsednik sindikalne konference ZP-°2e Čebela v svojem nagovoru. n.......m—........... . x : »»»»SSSftS ^ prizorišču tekmovanj v namiznem tenisu je od vseh fotografskih prizadevanj elek ■ to^e’ ^ar vidimo. Izredno varčni domačini so namreč izključili celotno triko, da ne bi fotoreporter s svojim reflektorjem ..sunil" kakega vatka agocene električne energije. Dobro uspele X. športne igre Iskre i*°kale najboljšim trem ekipam v generalnem vrstnem redu na letošnjih športnih grah je izročil glavni direktor EMO - Miro Jančigaj; na sliki zastopnik IR1 eR‘rna pokal za osvojeno 2. mesto. Za letošnje X., torej jubilejne letne športne igre ZP Iskra so bili določeni dnevi 21. - 23. junija. Športna komisija je organizacijo in izvedbo iger prepustila izkušenim športnikom Iskra — EMO Celje, kakor so Celjani ob osemdeset letnici obstoja podjetja EMO tudi organizatoiji letošnje proslave dneva borca, dneva Iskre v Mestnem parku v Celju. Organizirati športno prireditev, na kateri sodeluje prek 1.200 športnic v šestih in športnikov v devetih športnih disciplinah, ni tako lahka stvar, toda vrli celjski organizatorji so ob izdatni pomoči predsednika komisije za šport in rekreacijo pri SK ZP Vilija Tekavca, svojo nalogo zares dobro opravili in s tem opravičili zaupanje. Čeprav slovi Celje kot dokaj razvito športno središče in ima na voljo dovolj športnih objektov pa so le bile največje težave, kako razporediti tolikšno število športnic in športnikov, da bi na njih lahko odigrali vso to dolgo verigo predtekmovanj in finalnih srečanj. Težava je bila namreč zlasti v medsebojni oddaljenosti posameznih športnih objektov, kar je še posebno prizadelo tiste udeležence, ki navadno tekmujejo v več športnih zvrsteh. Toda tudi v tem pogledu so letošnje športne igre v redu potekle, pri čemer gre vsem, ki so z njimi imeli skrbi in delo, opravičeno priznanje. Medtem ko je med predtekmovanji v nogometu, kar je pravzaprav že tudi tradicionalno, kazalo, da tudi letos ne bo šlo brez nekaterih nepotrebnih zapletljajev, poskusov vključevanja tujih igralcev v ekipe, ostrih obračunov med posameznimi športniki in podobnega, so same letne športne igre potekle izredno mimo in solidno, tako pač, kot bi bilo želeti, da bi minevala vsa naša dosedanja in nadaljnja športna srečanja — zavzeto, borbeno,' predvsem pa športno tovariško. Ob tem vsekakor zaslužijo pohvalo tudi vsi profesionalni sodniki, ki so, čeprav včasih in za nekatere, s svojo piščalko delili energične odločitve. Spričo tolikšnega števila prijavljenih športnikov so najprej stekla tekmovanja kegljačev na kegljišču Ingrada v Celju in sicer že v petek opoldne, zadnji pa so bili v nedeljo, kot ponavadi balincaiji, katerih tekmovanja se lahko včasih izredno zavlečejo, posebno še, če je na seznamu tolikšno število ekip, kot jih je bilo letos. Organizatoiji so poskrbeli za solidno označbo vseh objektov, na katerih so potekala tekmovanja, za številne zastave in transparente in tako je naša letošnja športna manifestacija lepo potekala, čeprav se je vse dogajalo na desetih mestih v samem Celju in na kegljišču Hmezada v Žalcu za ženske. O samih športnih igrah Iskre v Celju lahko mirno rečemo, da je bila to solidna in res že množična športna manifestacija naših kolektivov, v katerih se že kar številne športne panoge vedno bolj razvijajo in dobivajo širok krog aktivnih sodelavcev. Pa ne samo razvitost v posameznih športnih zvrsteh, tudi kakovost nekaterih ekip v posameznih športnih zvrsteh govori za to, da se v Iskri lahko pohvalimo z dobro razvito športno dejavnost, ki na letnih igrali najbolj prihaja do izraza. Precej dela bi imeli, če bi hoteli po vseh tekmovalnih zapisnikih natančno ugotoviti, koliko tekem je bilo odigranih v vseh disciplinah v okviru letošnjih športnih iger Iskre v Celju, a zadovoljimo se kar z ugotovitvijo, da jih je bUo veliko in vse po vrsti so privabile na športna igrišča tudi števUne gledalce, iz vrst Iskrašcv in domačinov, ki so za naša športna dogajanja pokazali veliko zanimanja in vzpodbujanja, zlasti uspešnejših v tekmovanju. Žal pa ne moremo drugače, kot da v pohvalni zapis o organizaciji in poteku letošnjih X. letnih športnih iger Iskre, dodamo še grenko spoznanje, namreč, da so bila zaman osebna vabila vsem direktorjem OZD in TOZD znotraj ZP Iskre, saj bi jili pravzaprav z lučjo lahko iskali po Celju, a jih ne bi mogli najti. Prav gotovo ne bi s svojo navzočnostjo ničesar izgubili, športniki pa pri svojih prizadevanjih ne bi ostali razočarani, da za vodilne v njihovih organizacijah počno nekaj nepomembnega, nekaj, kar je morda le njihova osebna stvar, ne pa manifestacija, ki ob kvalitetnih nastopih in množičnosti, kakršna je na naših igrali, lahko prinese afirmacijo vsej naši delovni skupnosti. Sicer pa je bilo v dneh naših iger v Celju dokaj živahno in veselo, na samih igriščih pa je marsikje prišlo tudi do presenečenj, ko so se z dobro in zanesljivo igro izkazale tudi doslej še ne poznane ekipe, zlasti iz nekaterih manjših delovnih organizacij ZP. To govori o vedno bolj živahni športni dejavnosti v naših kolektivih, kjer narašča tekmovalna vnema in najbrž pojemajo časi, ko so bili športniki vitrine v organizacijah, ki se leto za letom polnijo s trofejami, ki si jih njihovi športniki priborijo na raznih tekmovanjih tudi na terenu, se bodo prijetno popestrile z letošnjimi pokali. Zaključna prireditev je -bila v dvorani Prehrane. Začela se je ob napovedanem času, saj so poskrbeli. Športnike je v imenu generalnega direktorja ZP Iskra pozdravil tudi njegov pomočnik - Boštjan Barbarič. Brhke so bile, a tudi v tekmah so pokazale, da niso ravno od muh. Morda pa bo njihova letošnja prisotnost pomagala, da bomo na prihodnjih igrah Iskre lahke videli nastopati še več naših sodelavk. Motiv z ene izmed številnih odbojkarskih tekem na pokritem in za solidni fotografiranje precej pretemnem igrišču v Mestnem parku v Celju. Požrtvovalni športniki IRI so s svojimi dosežki na igrah r posameznih disciplinah najbolj ogrožali — na prvo mesto v generalni uvrstitvi že skoraj abonirane športnike Elektromehanike. nekaterih večjih organizacij absolutni gospodarji na igriščih. S tem seveda tekmovanja le še pridobivajo na zanimivosti in so zato obračuni med ekipami resnejši. Organizatorji so za najboljše ekipe in posameznike pripravili številne pokale, ki so jih izdelali v EMO. Tudi v tem pogledu jim gre priznanje, saj so bili pokali lepi in svojstveni in bodo vsakomur, ki si jih je priboril prav gotovo prijeten spomin na letošnje športne igre v Celju. Tudi športne da so bili bilteni s končnimi rezultati razmnoženi izredno hitro, čeprav je bila lepa gora zapisnikov s posameznih igrišč. Tako tudi s te strani ni bilo negodovanja, le vse preveč je tistih, ki jo po končanih tekmah nemudoma (Dalje na 8. strani) Sem ter tja po EMO —TOZD lobi Tam, kjer se razprostira lepo Podravje - od Maribora pa do koroških fužin - in se dviga Pohorje, je vas Bistrica, prikupen in lep kraj. Tamkaj je leta 1928 podjetje Lapp - Finze ustanovilo svojo malo filialo, ki so jo ob ustanovitvi imenovali Železopro-metna. Že takoj v začetku so izdelovali raznovrstno okovje in izdelke iz pločevine, v glavnem štedilnike, pečnice, okvire za zidane štedilnike, dimne cevi ipd. Po drugi svetovni vojni so leta 1945 preimenovali tovarno v Tovarno okovja in pločevinastih izdelkov v Bistrici. Iz tega izhaja tudi kratica TOBI. Po letu 1950 je sledilo plodno obdobje delavskega samoupravljanja, delavci pa so izvolili svoje delavske svete in druge organe upravljanja. Sčasoma so v TOBI opustili proizvodnjo okovja in začeli proizvajati električne štedilnike in druge gospo-ainjske naprave. Tovarna v Bistrici pri Mariboru je uspešno poslovala vse do leta 1962, takrat pa se je nekaj zataknilo. Kolektiv TOBI se je nekaj let pozneje v najbolj kritičnih časih svojega obstoja obrnil na delavce iz EMO Celje in pri njih našel podporo in razumevanje. Čeprav je imel tudi celjski kolektiv takrat vrsto težav, so vodstvo podjetja, organi samoupravljanja in družbenopolitične organizacije sklenili, da se TOBI lahko priključi k njihovi družini. Po priključitvi se je proizvodni program postopno izpopolnjeval. V TOBI so začeli izdelovati oljne peči, ki pa zaradi dragega goriva zdaj niso več toliko iskane na tržišču. Uvedli so tudi proizvodnjo različnih peči na trda goriva, električnih radiatorjev, pomivalnih omaric, trajno žarečih peči za etažno gretje, infra grelcev, dimnih cevi in različnih drugih artiklov. Sedanji prostori, v katerih deluje TOBI, so vsekakor neprimerni za normalno delo. Te prostore so od časa do časa prilagodili procesu proizvodnje, vendar pa sedanja faza razvoja podjetja zahteva temeljitejšo preureditev, kije v načrtu že za letos. Ob koncu lanskega leta so na seji delavskega sveta EMO v TOBI sprejeli dolgoročni program razvoja bistriškega podjetja in odobrili denar za nujno preureditev sedanjih prostorov. Člani delavskega sveta so se sicer bolj zavzemali za graditev nove dvorane, vendar pa so se zaradi pomanjkanja denarja odločili za cenejšo rešitev, to je za adaptacijo, v bližnji prihodnosti pa bodo delavke in delavci iz TOBI dobili tudi novo proizvodno dvorano. Sedanji sanacijski program za TOBI predvideva novo razmestitev starih osnovnih sredstev v procesu proizvodnje, obenem pa istočasno vključevanje novih produkcijskih sredstev. Stroški sanacije znašajo približno 15,5 mili- jona dinarjev, in to: za gradnjo 12,60%, za domačo opremo 44,50 %, za uvozno opremo 16,59,% za carino in druge stroške 6,85 %, za montažo 16,05 %, ostali stroški pa 3,41 %. Delavci v TOBI želijo, da bi čim-prej začeli sanirati obrat, saj bi tako lahko v kratkem izboljšali delavne pogoje in dosegli tudi večjo produktivnost. . i . ^ Pogled na objekt Iskra - EMO, TOZD „TOBI“. ISKRA - ELEKTROMOTORJI, OBRAT IDRIJA Polletni načrt dosežen Razgovor z direktorjem obrata — Tonetom Rakovcem. Kako letos poteka proizvodnja v vašem obratu? Polletni plan bomo dosegli količinsko in vrednostno. Po sedanjih pokazateljih bo to veljalo tudi za celotni načrt. Ali imate težave zaradi cen repro-materialov? Seveda, težave so. Od lani so se cene izredno povečale. Kako pa poteka nabava? Dokaj nemoteno, čeprav so včasih težave s pravočasno dobavo poliz delkov. Ali kaj izvažate? Tudi, in sicer prek matične tovarne v Železnikih. Izvažamo kolektorske in asih ronske motorje ter lužne črpalke za pralne in pomivalne stroje. Države, kamor izvažamo, so: Zahodna Nemčija, Švica, Italija, Madžarska in ZDA Koliko odstotkov proizvodnje vašega obrata predstavlja izvoz? Približno 17 %, v matično tovarno vanje v gospodinjske aparate. Vse pa gre 15 % proizvodnje - za vgraje- ostalo prodamo na domači trg, od tega največ v Gorenje (črpalke za pralne in pomivalne stroje). Kako pa gledate na branžno organi-zairanje? Če bo to organizacijsko in tehnično dobro izpeljano, bomo od tega prav gotovo dokaj pridobili. Ali se srečujete pri delu s kakšnimi problemi? Ustrezna mentaliteta pri delu še ni dosežena. Stvari pa se hitro izboljšujejo, saj se zaposleni dopolnilno izobražujejo Prosim, povejte nam še kaj o delu OZ K v obratu? V teku enega leta smo sprejeli v OZK sedem novih članov. Tudi sicer je organizacija aktivna. V kratkem bomo organizirali razpravo o uresničevanju resolucij X. kongresa ZKJ. •V. B. R. SELENSKE DIODE IZ TRBOVELJ Naše bralce naj takoj opozorimo, da ne gre za tovarno polprevodnikov v Trbovljah, pač pa da so selenske diode začeli izdelovati v obratu elektro-naprav, TOZD industrijske proizvodnje, kooperacije in montaže Investicijskih birojev Trbovlje. V tem obratu je stekla proizvodnja zaščitnih selen-skih diod za telefonijo pred dobrim tednom dni. Vso proizvodnjo bodo, kot piše Delo, njegovo pisanje pa v nekoliko spremenjeni obliki objavljamo tudi mi, prodali Siemensu. V obratu elek-tronaprav bodo letno naredili 1.000.000 kosov selenskih usmernikov in 3.000.000 zaščitnih selenskih diod. O selenskih diodah iz Trbovelj bomo v našem časopisu še pisali, če že zaradi drugega ne, zato. ker sodijo na področje elektro in elektronske industrije, to pa je Iskrino področje. lad Še en posnetek iz proizvodnje kopalnih kadi v TOZD v Kraševcu celjske industrije EMO. PORTRETI ISKRAŠEV Rihard Rosbaud „Delo s študenti v Iskri je izredno dobro, le našim vodilnim bi zameril, da ne najdejo primernih prostorov, v katerih bi deloval Klub štipendistov ZP Iskra. To je tudi eden od vzrokov, da so se delno zrahljale vezi z našimi štipendisti." To so besede človeka, ki ga pozna domala vsa Iskra — slavljenca Riharda Rosbauda, ki je pred kratkim proslavil 60. rojstni dan. V Iskri se je zaposlil pred dobrimi 12 leti, ves ta čas pa se je ukvarjal ali s študenti ali pa s sprejemanjem kadrov na Iskrinem raziskovalnem institutu. Dan, dva po najinem pogovoru sem enemu od štipendistov omenil, da bom v Iskri pisal o Rihardu Rosbaudu. Dejal je, da moram o njem pisati vse najboljše, ker Iskrini štipendisti ne poznajo nobenega, saj v IRI ne, ki bi za njih naredil toliko kot je tov. Rosbaud. Doma je iz Brežic. Že pred vojno je diplomiral kot elektrotehnik, študij pa je nadaljeval na Elektro fakulteti v Brnu, toda zaradi fašistične okupacije Češkoslovaške ga je moral prekiniti marca leta 1939. Takoj se je vrnil v domovino in se aktivno vključil v dejavnost OF. Decembra leta 1941. so ga zaprli. „Jaz sem tisti neznani tretji, ki je iz policijskih zaporov na Prešernovi cesti v Ljubljani spravil novico iz zapora, da je Tone Tomšič zaprt. Pomagal sem tudi v akciji, da bi Toneta Tomšiča osvobodili." Po več mesecih zapora je Rihardu Rosbaudu končno le uspelo pobegniti, nato pa se je aktivno vključil v narodno osvobodilni boj. Takoj po vojni se je zaposlil pri Elektro gospodarstvu Slovenije, leta 1962. pa ga je v Iskro pritegnil takratni direktor Zavoda za avtomatizacijo Franc Dobnikar in tako je prevzel vodstvo referata za štipendije. Namen tega referata je bil seznanjati študente — štipendiste s strokovnim delom Zavoda. Ta povezava je potekala tako, da so ustanovili Klub štipendistov Zavoda, ki se je pozneje razširil in so ga zato preimenovali v Klub štipendistov Iskre, ki še danes dobro deluje. ..Sodelovanje med tovarnami in štipendisti je zdaj, žal, omejeno le na to, da si študentje tu in tam ogledajo kakšen obrat, sodelujejo na nekaterih športnih prireditvah, to pa je že tudi skoraj vse," je precej kritično ocenil stik med marsikatero Iskrino tovarno in njenim štipendistom. „Žal ni tistega živega stika, ko bi se lahko štipendist že med študijem seznanil z okoljem, v katerem bo pozneje delal." Rihard Rosbaud tudi meni, da je enomesečna praksa premalo, da bi štipendist vzljubil bodoče okolje, to pa je tudi eden od vzrokov za fluktuacijo, vzrokov za to, „da nam ljudje bežijo" kot je dejal. S tov. Rosbaudom sva se pogovarjala tudi o družbenem dogovoru o enotni kadrovski politiki, uveljavljanju kadrovskih služb, ki so bile doslej precej zapostavljene, in drugem. Rihard Rosbaud odhaja letos v pokoj. Ob najinem slovesu me je zaprosil, naj ne pozabim zapisati, da je z veseljem in zadovoljstvom delal v našem kolektivu in zdaj želi, da bi Iskra tudi v prihodnje tako napredovala kot doslej. lad Pred nekaj dnevi se je zaključil v Avtoelektriki eden izmed seminarjev, ntt katerem so udeleženci iz servisov širom Jugoslavije poslušali predavanje strokovnjakov Avtoelektrike o delovanju altematorja. V drugem delu seminarja pa so udeleženci tudi praktično spoznali prednosti alternatorja pred dinamo, kat prikazuje tudi naš posnetek. Komisija za razpis TOZD MAGNETI -v ISKRA — IEZE LJUBLJANA, Stegne 17 ponovno razpisuje po sklepu DS in skladno z določbami statuta TOZD prosto delovno mesto DIREKTORJA TOZD (individualni poslovodni organ) Kandidat mora poleg zakonskih in posebnih pogojev, da mora v vsakem primeru imeti poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, da mora biti moralno neoporečen, da mora biti aktiven borec za samoupravni socializem, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko strokovho izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodenja organizacije ali - da ima višjo strokovno izobrazbo istih smeri in 8 let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodenja organizacije ali - da ima srednješolsko izobrazbo istih smeri in 10 let delovnih izkušenj v svoji stroki in sposobnost vodenja organizacije - znanje enega tujega jezika Pismene ponudbe s potrebna dokumentacijo o izpolnjevanju razpisanih pogojev naslovijo kandidati v 30 dneh od dneva objave na KOMISIJO ZA RAZPIS - TOZD MAGNETI, ISKRA IEZE, Ljubljana, Stegne 21. LITERARNA SOZVOČJA Čakam Stojim ob oknu in v neskončnost zrem: pred mano širi se megla, za mano razgrinja se tema. Tema je v mojem srcu in megla v moji duši. Morda pa le še pride dan, ko posijalo sonce bo in razkadilo vso meglo! Zaman čakam ta dan, ki ga ni in tudi tebe čakam, pa te ni in ni... Mihela Hrup — mir je, a ni miru Kako si želim prijatelja! Takega, ki bi mi v stiski stisnil roko. Vsako jutro odprem oči v upanju, da te srečam. Letalo vzleti z letališča, hrumeče para nebo. HRUP! Ko odhajam zdoma, « želim, da bi me ti poljubil v slovo. Avtomobil zabrni v sveže jutro, hrup odmeva v križiščih cest. HRUP! Prva misel med ljudmi si ti -kie si? Stroji stečejo.. in HRUP . ropot... Do dveh mi ropotajo stroji na ušesa. Avto, stroj, kompresor... Popoldne se sprostim. V kavami pijem kavo - A dim in alko in kašelj naše dmžbe. Le noč je čisto zate -v tišino slišim vlak s postaje. H e, niti noč ni več samo zate! Staša Krpan ZAHVALA Ob izgubi moje drage i . MARIJE MARTIN«: iskreno zahvaljujem i ..Avtoparka", Vložišča, tf. Jništvu IRI za podaiji ■Plemstvo na njeni zadn fcraze sožalja. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta FRANCA KOSA odfMu10 zahvatiujem sodelavcem kra - l? H^iJ^nice v obratu TEA v anjski tovarni za izraze sožalja ter ančno pomoč. Hčerka Zofka Zorenč ISKRA - glasilo delovnega kolekti-I* ZP Iskra, industrije za elektro-niko, telekomunikacije, elektromc-e?niko, avtomatiko in elemente, J^ranj - Urejuje uredniški odbor -glavni urednik: Igor Slavec, odgo-J^fni urednik: Janez Šilc - Izhaja •cuensko - Rokopisov ne vračamo « Naslov uredništva: ISKRA Kranj, ^Xska loka 4, telefon 22-221, inL i »ir ~ Tisk: Združeno podjetje HMDSKA PRAV1CA-LJUBUAN-oKl DNEVNIK, Ljubljana Sklepi 3. zasedanja skupščine ZP DNE 18. 6. 1974 Skupščina zbruženega podjetja ISKRA sprejema besedilo predloga Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ISKRE in GORENJA. Izdelano na osnovi predloga skupne komisije ISKRE in GORENJA ter usklajenih dopolnil predloga, sprejetih na zborih delavcev in v komisiji pooblaščenih delegatov ISKRE in GORENJA. V naslednji številki glasila Iskra se objavijo dopolnitve predloga Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ISKRE in GORENJA. Skupščina ZP ISKRA daje predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ISKRE in GORENJA v razpravo in odločanje delavcem vseh temeljnih organizacij združenega dela ZP ISKRA. Skupščina ZP ISKRA pooblašča za podpis Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ISKRE in GORENJA za ZP ISKRO predsednika skupščine ZP ISKRA Vladimira Logaija in v. d. generalnega direktorja Jožeta Hujsa. Oba pooblaščenca sta pooblaščena za podpis samoupravnega sporazuma pod pogojem, da so vsi zbori delovnih ljudi TOZD v ZP ISKRA sprejeli predlog Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev ISKRE in GORENJA. Odbor za politično izvedbo združevanja ISKRE in GORENJA ugotavlja odločitev delavcev v TOZD o združevanju dela in sredstev ISKRE in GORENJA. Skupščina ZP v skladu s členom 131. Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ZP ISKRA in v soglasju z družbenopolitičnimi organizacijami imenuje komisijo za razpis in izvedbo postopka za imenovanje generalnega direktorja ZP ISKRA v naslednji sestavi: Henrik Peternelj, Elektromehanika, predsednik Živko Kokelj, Avtoelektrika, član Janez Šilc., predstavnik družbenopolitičnih organizacij, član. Komisija naj v skladu z določili Samoupravnega sporazuma objavi razpis v dnevnem tisku in časopisu Iskra, pri izbiri kandidatov pa mora upoštevati določila členov 168 in 169 Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ZP ISKRA. V oh’iru kulturne iskrijade bo sodelovala z razstavo del svojih članov tudi Foto-kino sekcija Elektromehanike. Na sliki: predsednik kulturne komisije Tone Robljek izroča spričevalo za uspešno opravljen foto in kino tečaj Janezu Klančarju. Srečanje kulturnikov Iskre Ob 25-Ietnici Iskre so pripravili tudi njeni kulturni delavci t.im. iskri-jado. Iz vrst več kot 700 aktivnih kulturnikov bodo v okviru proslave sodelovali fotoamaterji in likovniki z razstavama v Celju, 1. 7. ob 20. uri pa bo svečana kulturna prireditev v celjskem gledališču. Na njej bodo naši igralci — člani Prešernovega gledališča v Kranju zaigrali kratek, a uspel odlomek iz „Ukane“, folklorna skupina se bo predstavila z gorenjskimi plesi, sodelovali pa bodo tudi popevkarji, dva pesnika, orglar in recitatorji. Obeta se nam torej prijetno kulturno doživetje, ki ga ne kaže zamuditi. V. B. R. Komisija za razpis TOZD ELEKTROLITI - MOKRONOG v ISKRA - IEZE ponovno razpisuje po sklepu DS in skladno z določbami statuta TOZD prosto delovno mesto DIREKTORJA TOZD (individualni poslovodni organ) Kandidat mora poleg zakonskih in posebnih pogojev, da mora v vsakem primeru imeti poslovne, organizacijske in vodstvene sposobnosti, da mora biti moralno neoporečen, da mora biti aktiven borec za samoupravni socializem, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu ali - da ima višješolsko izobrazbo enakih smeri in z 8-letnimi delovnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu ali — da ima srednješolsko izobrazbo enakih smeri z 10-letnimi izkušnjami na vodilnem delovnem mestu, - znanje enega tujega jezika Pismene ponudbe s potrebno dokumentacijo o izpolnjevanju razpisanih pogojev naslovijo kandidati v 14 dneh od objave na KOMISIJO ZA RAZPIS DELOVNIH MEST - ISKRA - IEZE - TOZD ELEKTROLITI, Mokronog. Obvestilo »bveščamo vse letovalce, prijavljene za naš kamp na Dugem otoku, da se odo iz Sukošana lahko vozili na Dugi otok z našim prevoznikom Krstom ilipijem iz Sukošana in sicer ob rednih izmenah: 5. julija, 15. julija, 25. y ilija, 4. avgusta, 14. avgusta, 24. avgusta in 3. septembra, dvakrat dnevno ! I - ali ob 7. uri zjutraj, ali ob 12. uri. *1 Počitniška skupnost Iskra ♦ 0-4 r Komisija za štipendije in posojila pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj na podlagi 8. člena pravilnika o podeljevanju štipendij in 3. člena pravilnika o podeljevanju študijskih posojil razpisuje za šolsko leto 1974/75 1. 40 štipendij od tega na Visoki šoli za telesno kulturo l štipendijo, na Filozofski fakulteti za študij zgodovine in geografije 1 štipendijo! na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ali Pedagoški akademiji za študij matematike in fizike 3 štipendije, na Pedagoški akademiji za študij na oddelku za razredni pouk 10 štipendij, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij slovenščine in knjižničarstva l štipendijo, na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij’ tehničnega pouka in fizike 2 štipendiji na Pedagoški akademiji na oddelku za predmetni pouk za študij glasbe 1 štipendijo, na Vzgojiteljski šoli 11 štipendij, na Gimnaziji pedagoške smeri ali Gimnaziji Kranj za dijake, ki se bodo usmerili v pedagoški poklic 10 štipendij. > 2. 40 brezobrestnih študijskih posojil za srednješolce (do 400 din mesečno), višješolce in visokošolce (do-500 din mesečno) z odpisi in dolgoročnim vračanjem. Posojilojemalec se oprosti vračanja študijskega posojila, če konča šolanje v predpisanem času oziroma če diplomira do konca absolventskega staža, priznanega v statutu šole in sicer: v primeru odličnega uspeha do 100%, prav dobrega uspeha do 80 % dobrega uspeha do 50 % in zadostnega uspeha do 20 % prejetega posojila. Prošnja za dodelitev štipendije oziroma posojila mora biti izpolnjena na obrazcu (obr. 1,65 in obr. 1,66 - Drž. zal. Slov.), priložiti pa ji je treba: lastnoročno napisano izjavo prosilca, da ne prejema štipendije ali posojila kje drugje, potrdilo o šolanju oziroma frekventacijsko potrdilo, potrdilo o opravljenih študijskih obveznostih; srednješolci priložijo zadnje spričevalo oziroma tudi spričevalo o zaključnem izpitu, potrdilo o premoženjskem stanju in številu družinskih članov, mnenje’ šole, mnenje študentske, mladinske ali druge družbenopolitične organizacije. Potrdila o osebnem dohodku in nadomestilih morajo biti izpolnjena s podatki za prvih pet mesecev leta 1974. Prošnja za posojilo mora poleg navedenega vsebovati še višino mesečnega zneska zaprošenega posojila. Obravnavane bodo vloge prosilcev, pri katerih mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo zneska, ki je določen kot cenzus za dodelitev otroškega dodatka in so končali razred oziroma opravili izpite vsaj s poprečno oceno 2,6 (6,6). Pri podelitvi štipendije imajo pri enakem izpolnjevanju pogojev prednost otroci udeležencev NOB in žrtev fašističnega nasilja ter prosilci s slabšimi socialnimi pogoji. Prošnjo z vsemi zahtevanimi prilogami naj prosilci pošljejo po pošti na naslov: Temeljna izobraževalna skupnost Kranj, Komisija za štipendije in posojila, do vključno 15.7.1974. Prošenj, vloženih po tem roku, komisija ne bo obravnavala. » Komisija za štipendije in posojila pri TIS Kranj V y ISKRA - ANTENE , VRHNIKA Premalo mladih v ZK Med obiskom tovarne „Antene“ smo se pozanimali tudi o delu aktiva Zveze komunistov v tem kolektivu in aktivnosti mladih članov. Od približno sto delavk in delavcev, toliko jih je zaposlenih v antenah, so le štirje v zvezi komunistov. Vsi so povezani na terenu, se pravi na občini, znotraj podjetja pa so aktivni le takrat, ko je to potrebno. Sekretar aktiva zveze komunistov v vrhniški Iskri je Adolf Krašna, ki nam je povedal, da je njihova glavna naloga ta, da bi čimprej sprejeli v svoje vrste več novih članov, nekem podjetju med sto zaposlenimi le štirje komunisti. Mnogo bolj vzpodbudna pa je dejavnost mladinskega aktiva v Antenah. Vodi ga Albin Kač, ki bo v kratkem diplomiral na Fakulteti v Ljubljani. To je lep dokaz več, da je možno poleg dela v tovarni in dela z mladino tudi pridno študirati. Aktiv mladih delavcev v tem podjetju je bil ustanovljen pred dvema letoma na pobudo članov zveze komunistov in Občinske konference zveze mladine Vrhnika. V vrhniškem kolektivu je zaposlenih 40 mladih, predvsem deklet. Doslej so izvedli že več uspešnih akcij, med njimi naj opozorimo predvsem na ureditev okolice tovarne. Mladi so sodelovali tudi na različnih športnih prireditvah v okviru združenega podjetja Iskra. Podrobnejšega načrta za delo v prihodnje še niso sprejeli, vsekakor pa želijo v kratkem predlagati za sprejem v zvezo komunistov, več mladih. Mladinski aktiv tvorno sodeluje tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v podjetju samem, kot tudi v podjetju ZP Iskra - predvsem s koordinacijsko konferenco zveze mladine - povezani pa so tudi z občinsko konferenco zveze mladine Vrhnika. Še o nečem bi radi spregovorili v tem članku. Predsednik mladinskega aktiva Albin Kač ni član zveze komunistov. To nas je zelo začudilo, neugodno pa se je počutil tudi naš sogovornik. Na vprašanje, zakaj še ni postal komunist, je odgovoril, da ga pač še nihče ni predlagal za sprejem v zvezo komunistov. Tovariši komunisti v Antenah - pa tudi drugod - ali ni morda v vašem podjetju, v vaši delavnici, pisarni, biroju kakšen marljiv delavec, ki bi zaslužil, da ga sprejmete medse. Prepričani smo, da jih je več. lad Bili smo na Snežniku Snežnik je najvišja gora v južnem predelu Slovenije, ki se mogočno dviga iz svojega okolja na koncu Gorskega Kotora. Snežnik fe visok 1796 m in na njem ni večnega snega kot je sklepati iz imena, čeprav smo se z njim srečali Z vrha je čudovit razgled daleč naokoli in sega prav tja do Julijcev in Karavank, pa Tržaški zaliv, Kvamer, Istro, Kras in še drugam. Na njem sta dve planinski postojanki in to koča na Sviščakih (1242 m) in zavetišče na Velikem Snežniku. Tja smo prispeli precej pozno, čeprav smo iz Kranja krenili že ob 4. uri zjutraj. Pred Ilirsko Bistrico smo namreč imeli prometno nesrečo, ki pa je zahtevala le manjše popravilo avtobusa, da je lahko varno nadaljeval vožnjo do Sviščakov. Od tod pa do vrha in nazaj smo porabili pet ur. Ni se nam mudilo nikamor, zato smo si ogledali tudi Snežniško brezno (vhod v Grdo jamo). Zaradi neprimernega vremena smo tudi predvideno kopanje na morju opustili in si raje ogledali grad Snežnik. Grad je obnovljena renesančna zgradba z znamenitostmi in lepimi lovskimi trofejami. Ogledali smo si tudi še turjaški dvorec in se nato vrnili domov. Čeprav nam je predvsem vreme pokvarilo razpoloženje in nas oropalo prijetnejših užitkov, smo se' vračali zadovoljni z nepričakovanimi doživetji Leban ISKRA Številka 24 — 29. junij 1974 Dobro uspele X. športne igre Iskre (Nadaljevanje s 5. strani) odkurijo domov in ne počakajo na uradni zaključek. Rezultate letošnjih X. športnih iger je razglasil predsednik športne komisije SK ZP Vili Tekavec in predal zmagovalnim ekipam in najboljšim posameznikom zaslužene pokale. Najprej pa je, kot je bilo sklenjeno , TEHNIČNI REZULTATI NOGOMET - Po kvalifikacijskih tekmah, ki so jih prijavljena moštva iz 12 organizacij ZP odigrala v štirih skupinah 29. maja in 8. junija, je bil 22. in 23. finale v Celju. Med seboj so se pomerila moštva Elektromehanike, IRI, Aparati in Avtoelek-trika. Končni vrstni red letošnjega tekmovanja v nogometu je bil naslednji: 1. IRI, 2. Aparati, 3. Elektromehanika, 4. Avtoelek-trika, 5. Orodjarna, 6. Iskra Commerce, 7. Gospodinjska oprema, 8. Instrumenti, 9. Polprevodniki, 10. EMO, 11. Naprave, 12. Elektronika. ODBOJKA - Tudi v tej športni zvrsti je bilo med tolikimi prijavljenimi ekipami najprej kvalifikacijsko predtekmovanje po skupinah in šele potem finale. V moški konkurenci so se moštva uvrstila takole: 1. Iskra Commerce, 2. Elektromehanika, 3. Usmerniki, 4. Avtoelektrika, 5. EMO, 6. IRI, 7. IEZE, 8. Sprejemniki, 9. Naprave, 10. Elektronika. V ženski konkurenci so nastopile štiri ekipe, ki so se razvrstile takole: 1. Sprejemniki, 2. Elektromehanika, 3. EMO 4. IRI. KOŠARKa - Med enajstimi moškimi ekipami je bil končni vrstni red naslednji: 1. IRI, 2. Iskra Commerce, 3. Sprejemniki, 4. 'Elektromehanika, 5. IEZE, 6. Baterije Zmaj, 7. Naprave, 8. Antene, 9. EMO, 10. Orodjarna, 11. Aparati. V ženski konkurenci so se po- odstopu dveh ekip preostale tri uvrstile takole: 1. Elektromehanika, 2. IRI, 3. Aparati. ROKOMET - Deset moških ekip se je razvrstilo takole: 1. Elektromehanika, 2. EMO, 3. Avtoelektrika, 4. IEZE, 5. Kondenzatorji, 6. IRI, 7. Polprevodniki, 8. Iskra Commerce, 9. Gospodinjski aparati, 10. Industrijska oprema. Tudi v ženski podelil priznanja udeležencem letošnjega avtorallya Iskre. Slednjič pa je glavni direktor Iskra — industrije EMO Celje-Miro Jančigaj predal pokale najboljšim trem ekipam v generalnem vrstnem redu, največjega Elektromehaniki, športnikom IRI in EMO ter se vsem skupaj zahvalil za udeležbo na letošnjih športnih igrah Iskre, ki so minile tako uspešno. konkurenci je sodelovalo 10 rokometnih ekip, zvrstile pa so se takole: 1. Elektromotorji, 2. Elektromehanika, 3. Avtoelektrika, 4. IEZE, 5. Usmerniki, 6. Iskra Commerce, 7. Polprevodniki, 8. IRI, 9. EMO, 10. Naprave. KEGLJANJE - Devetnajst moških ekip je doseglo naslednji vrstni red: 1. EMO 2.918, 2. IRI 2.782, 3. Aparati 2.769, 4. Elektromehanika 2.700, 5. Industrijska oprema 2.598, 6. Polprevodniki 2.507, 7. Avtoelektrika 2.494, 8. IEZE 2.423, 9. Usmerniki 2.386, 10. Industrijska oprema 2.362, 11. Naprave 2.358, 12. Instrumenti 2.357, 13. Kondenzatorji 2.356, 14. Baterije Zmaj 2.327, 15. Elektronika 2.250, 16. Elektromotorji 2.242, 17. Orodjarna 2.189, 18. Gospodinjski aparati 2.051, 19. Sprejemniki. Vrstni red štirinajstih ženskih ekip pa je bil naslednji: 1. Instrumenti 1.438, 2. CAOP 1.400, 3. Avtoelektrika I. 398, 4. Elektromehanika 1.342, 5. Polprevodniki 1.341, 6. Aparati 1.338, 7. IEZE 1.334, 8. EMO 1.315, 9. Iskra Commerce 1.308, 10. Elektronika 1.272, II. IRI 1.170, 12. Sprejemniki 1.145, 13. Usmerniki 1.132, 14. Kondenzatorji 1.127 kegljev. KEGLJANJE - moški posamezno 1. Grilanc 515, 2. Vanovšek 513 (oba EMO), 3. Kramar 512 (Polprevodniki), 4. Kavčič 506 (Elektromehanika), 5. Farkaš 490 (IC), 6. Šrot 487 (EMO), 7. Okorn 486, 9. Slatinšek 485 (oba IRI), 9. Jamšek 485 (Aparati), 10. Tiselj 482 (IRI), 11. Žnidarič (IC), 12. Lapan (EMO), 13. Novak, 14. Sever (oba Aparati), 15. Gregorčič EMO), 16. Ravnič (Aparati), 17. Lešek (EMO), 18. Bilodžerič (Aparati), 19. Rozina (Zmaj), 20. Čerpič (IRI), 21. Rajgelj (Elektromehanika), 22. Končina (Zmaj), 23. Stefanič (Avtoelektrika), 24. Bradaška (Elektromehanika), 25. Bremec (Avtoelektrika), 26. Planinc (Elektromehanika), 27. Vrhovnik (Naprave), 28. Šuštaršič (IRI), 29. Lampič (Naprave), 30. Kelih (TIO), 31. Simčič (IRI), 32. Cotič (Usmerniki), 33. Zevnik (Elektromehanika), 34. Kumše (Instrumenti), 35, Mljač (Orodjarna); 36. Doljak (IEZE), 37. Stanovnik (Elektronika), 38. Kanc (Instrumenti), 39. Košir (Usmerniki), 40. Grmič (Elektromehanika), 41. Penko (Aparati), 42. Šarlah (Polprevodniki), 43. Ščurk (Avtoelektrika), 44. Miklavc (TIO), 45. Cesar (Kondenzatorji), 46. Lavrič (IEZE), 47. Zevnik (I.C.), 48. Bahor, 49. Šimec (oba Kondenzatorji), 50. Kapelj (I.C.), 51. Kastelic (Usmerniki), 52. Urbas (I.C.), 53. Šinigoj (Avtoelektrika), 54. Prezelj (Elektromotorji), 55. Slapšak, 56. Ribič (oba Polprevodniki), 57. Žirovnik, 58. Cukrov (oba IEZE), 59. Koranter (Instrumenti), 60. Kejžar (Elektromotorji), 61. Pehar (I.C.), 62. Vičič (Naprave), 63. Maraž (Avtoelektrika), 64. Ješe (TIO), 65. Druš-kovič (IEZE), 66. Klepec (Kondenzatorji), 67. Klopčar (IEZE), 68. Vukovič (Polprevodniki), 69. Konjedic (Avtoelektrika), 70. Žibert (Instrumenti), 71. Zdešar (Elektronika), 72. Kovačič (Orodjarna), 73. Gasar (Elektromotorji), 75. Smodič (Polprevodniki), 76. Ravnikar (TIO), 77. Papež (Naprave), 78. Jazbec (Elektronika), 79. Cezar (Orodjarna), 80. Kos (TGA), 81. Primc (Zmaj), 82. Mandeljc (TIO), 83. Macele (Kondenzatorji), 84. Bolte (Zmaj), .85. Mohorič (Elektromotorji), 86. Groz (TIO), 87. Jazbec (Elektronika), 88. Škorc (TGA), 89. Tarfila (Elektromotorji),- 90. Pustovrh (Orodjarna), 91. Habe (Kondenzatorji), 92. Marinc (Usmerniki), 93. Rožnik (Elektronika), 94. Debeljak (Naprave), 95. Bergant (TGA), 96. Vočovnik (Naprave), 97. Hančič (Usmerniki), 98. Rebernik (Sprejemniki), 99. Intihar (Elektronika), 100. Derčar (Zmaj), 101. Soklič (Instrumenti), 102. Pogačnik (Elektromotorji), 103. Buder (TGA), 104. Presterl (Orodjarna), 105. Košmerlj (Usmerniki), 106. Golob (Orodjarna), 107. Čeh (Zmaj), 108. Šraj (TGA), 109. Peršolja, 110. Tavčar (oba Sprejemniki), 111. Dolen ŠTGA), 112. Gregorič, 113. Bogataj, 114. Kuhar (vsi Sprejemniki). ŽENSKE POSAMEZNO I. Ivanetič 414 (Elektromehanika), 2. Dalmacija 409 (Usmerniki), 3. Adamič 408 (CHOP), 4. Štrukelj 402 (Avtoelektrika), 5. Šindelfel 399 (EMO), 6. Zore 391 (Instrumenti), 7. Lapan 387 (Polprevodniki), 8. Majstorovič 382 (Instrumenti), 9. Pikel 375 (Aparati), 10. Mrakič 375 (Avtoelektrika), II. Rihar (Elektronika), 12. Burnik (I.C.), 13. Pogačnik (Instrumenti), 14. Šparovec (Elektromehanika), 15. Jug (Aparati), 16. Špiclin (IEZE), 17. Rihar (IRI), 18. Janžekovič (IEZE), 19: Ahlin (Polprevodniki), 20. Hanzlovski (I.C.), 21. Rozman, 22. Rozman (obe CAOP), 23. Darovec (IEZE), 24. Kmetič (Polprevodniki), 25. Kogovšek (Elektronika), 26. Rešek (EMO), 27. Mlekuš (Avtoelektrika), 28. Potokar (I.C.), 29. Mahkovec (Aparati), 30. Grum (EMO), 31. Milič, 32. Pečnik (obe Sprejemniki), 33. Kapele (Kondenzatorji), 34. Papler (Instrumenti), 35. Oblak, 36. Polajnar (obe IRI), 37. Murnik (Elektromehanika), 38. Brajda (Avtoelektrika), 39. Malina (Kon-denzatotji), 40. Krajnc (CAOP), 41. Škof (Elektronika), 42. Resnik (Aparati), 43. Žvab (IEZE), 44. Podgornik (Kondenzatorji), 45. Meško (Elektronika), 46. Čož (I.C.), 47. Jezovšek (EMO), 48. Širca (Sprejemniki), 49. Cegnar (Elektromehanika), 50. Gašparut (Polprevodniki), 51. Bukovec (Usmerniki), 52. Kuret (Sprejemniki), 53. Ortač (Usmerniki), 54. Avsec (Kondenzatorji), 55. Kobe (Usmerniki), 56. Ložar (IRI) STRELJANJE - Ekipna uvrstitev moških: 1. Elektromehanika 695, 2. Avto-elektrika 676, 3. EMO 661, 4. IRI 653, 5. Aparati 624, 6. Orodjarna 587, 7. Instrumenti 581, 8. Polprevodniki 573, 9. Gospodinjski aparati 563, 10. Usmerniki 544, 11. Baterije Zmaj 526, 12. IEZE 474 krogov, Iskra Commerce 454. Uvrstitev ženskih ekip: 1. EMO 446, 2. Elektromehanika 392, 3. Sprejemniki 333, 4. IRI 330, 5. Instrumenti 329, 6. Usmerniki 248, 7. Naprave 240, 8. Baterije Zmaj 225, 9. Iskra Commerce 185, 10. Polprevodniki 170, 11. IEZE 135 krogov. POSAMEZNIKI 1. Naglič 181, 2. Peternel 179 (oba Elektromehanika), 3. Petrič 174 (EMO), 4. Hrobat 172 (Avtoelektrika), 5. Cvek 171 (EMO), 6. Lombar 170 (Elektromehanika), 7. Lampe 170 (IRI), 8. Kogoj 169 (Avtoelektrika), 9. Penko 168 (Aparati), 10. Hauptman 167 (IRI), 11. Frelih (Elektromehanika), 12. Peternel (IEZE), 13. Škrt, 14. Gerlec (oba TGA), 15. Jeglič (Aparati), 16. Market (Insbumenti), 17. Sodržaj (Baterije Zmaj), 18. Miklavčič (Aparati), 19. Štrajhar (EMO), 20. Iglič (Polprevodniki), 21. Radman (Orodjarna), 22. Štuber (EMO), 23. Žirovnik, 24. Kmetič (oba IRI), 25. Vanovšek (EMO), 26. Snoj (Orodjarna), 27. Lapanja (Insbumenti), 28. Krautberger (Polprevodniki), 29. Puh (Naprave), 30. Bolte (Baterije Zmaj), 31. Hacin (Polprevodniki), 32. Štibcl (TGA), 33. Bučar (Usmerniki), 34. Lužar (Usmerniki), 35. Gerl (Orodjarna), 36. Novak (Usmerniki), 37. Zajc (Insbumenti), 38. Johan (Orodjarna), 39. Slabanja (Aparati), 40. Čadež (TGA), 41. Munda (I.C.), 42. Burgar (Insbumenti), 43. Vočovnik (Naprave), 44. Medle (Usmerniki), 45. Polenta Največje zanimanje je vselej za nogomet, pa tudi navadno povzroči prav ta zvrst športa tudi največ hude krvi, pač ker navdušenje kaj lahko prestopi mejo. Na sliki: ekipi Avtoelektrika in Aparati pred tekmo. Rokomet se v naših organizacijah vedno bolj uveljavlja in kar je najbolj razveseljivo - tudi v organizacijah z manjšim številom zaposlenih. Posnetek kaže razburljiv zaplet v ženskem rokometu pred enim izmed golov. Kot druge panoge je tudi košarka vzbujala veliko zanimanja, saj so nekatere izmed nastopajočih ekip pokazale že kar solidno, predvsem pa žilavo borbo, ki je zadovoljila številne gledalce in seveda navijače. Kot vedno - najbolj „dolgi“ in neugnani, pa še preklicano precizni povrhu so bili spet balincarji. V tej zvrsti pa je bilo tudi precej presenečenj, saj so končno tudi krogle okrogle. Sahisti so „drvarili“ v hladni avli upravnega poslopja EMO in kljub ostrim borbam za vsako potezo, v spoštljivi tihoti odigrali stotere partije, da bi se pokazalo, kdo je to pot boljši Horjulskim odbojkarjem letos kar ni šlo, kljub temu pa se niso vdali, pač pa so požrtvovalno igrali na vsako žogo. Letos je bila kamera nekoliko bolj vestna in je „na licu mesta" ujela tudi na& strelce, ki so z vsemi silami krotili svoje roke, da bi bile bolj mirne in bi bi‘l sledovi zadetkov na tarči kar najbliže črnemu polju. (TGA), 46. Voglar (IEZE), 47. Alibegovič (Baterije Zmaj), 48. Pokljukar (I. C.), 49. Zalar (Polprevodniki), 50. Jaklič (IEZE), 51. Dežutelj (Naprave), 52. Breznik (L Č.), 53. Mari (Baterije Zmaj), 54. Cukrov (IEZE), 55. Šobar (L C.), 56. Gorhič (Naprave). POSAMEZNICE- 1. Trup 162 (EMO), 2. Oblak 159 (Elekbo-mehanika), 3. Prevoršck 151 (EMO), 4. Beguš 135 (Insbumenti), 5. Kostjukovsky 135 (IEZE), 6. Novak 135 (Usmerniki), 7. Teraš 133 (EMO), 8. Rihar 132 (IRI), 9. Škrinjar 132 (Polprevodniki), 10. Peternel 121 (Elekbomehanika), 11. Kjuder, 12. Kuret (obe Sprejemniki), 13. Bogataj (Elekbomehanika), 14. Rozman (Naprave), 15. Bcrnetic (Sprejemniki), 16. Klemenčič (IRI), 17. Vukčevič (Usmerniki), 18. Kokolj, 19. Arko (obe Insbumenti), 20. Pavlin (IRI), 21. Pavlica (Baterije Zmaj), 22. Volčič (I.C.), 23. Fakin (Naprave), 24. Hanzlovski (I. C.), 25. Kanelapulus, 26. Knspcrgcr (obe Baterije Zmaj), 27. Vajdič (Naprave), 28. Ahlin (Polprevodniki), 29. Potokar (I.C.), 30. Baškovič (Usmerniki). NAMIZNI TENIS - Končni vrstni red moških ekip: 1. Elektromehanika, 2. Aparati, 3. isKra Commerce, 4. EMO, 5. Insbumenti, 6. Antene, 7. Elektromotorji, 8. Polprevodniki, 9. Naprave, 10. Usmerniki, 11. Avtoelektrika, 12. Orodjarna," odstopile ekipe: Sprejemniki, IRI, IEZE. Uvrstitev ženskih ekip: 1. Elekbome- humka, 2. IEZE, 3. IRI. 4. Iskra Commerce, 5. EMO, 6. Avtoclekbika> ekipa Polprevodniki odstopila. Posamezniki: 1. Ramovš, 2. Trček (oba Elekbomehanika), 3. Puc (Aparati), Lorger (EMO), posameznice: 1. T. Novak. L. Novak (obe Elekbomehanika), 3. Janča* (IRI), 4. Cankar (Iskra Commerce). BALINANJE - Ekipna uvrstitev je bija naslednja: 1. Elektromehanika, 2. IRL ^ Sprejemniki, 4. Orodjarna, 5. Avtoelek' bika, 6. Elekbonika, 7. Iskra Commerce, »• Aparati, 9. Naprave, 10. IEZE, 11. Ustne1' niki, 12. Gospodinjski aparati, 13. Antene. 14. EMO. ŠAH - Končni vrstni red ekip: F. Elek' bomehanika, 2. Aparati, 3. IRI, 4. Usnief' i niki, 5. Elektromotorji, 6. Iskra Commerce. 7. IEZE, 8. Orodjarna, 9. Sprejemniki, EMO, 11. Gospodinjski aparati, 12. b*8' prave. GENERALNI VRSTNI RED: 1. ELEKTROMEHANIKA 1.425, 2. l*1 1.185, 3. EMO 1.050, 4. COMMERCE 970' 5. AVTOELEKTRIKA 810, 6. IEZE 770. 7. APARATI 735,8. USMERNIKI 590,9 SPREJEMNIKI 555, 10. POLPR^' VODNIKI 540, 11. NAPRAVE 520, l"' INSTRUMENTI 440, 13. ORODJAR^ 430, 14. TGA 305, 15. ELEKTRONI^ 260, 16. ELEKTROMOTORJI 250, ZMAJ 225, 18. ANTENE 180, l9‘ I KONDENZATORJI 155, 20. TIO 1I0.71' CAOP 95 točk. t