GRADISOV VESTNIK Leto XIX — 234 Ljubljana, oktober 1977 GLASILO GRADISA n mn ir; Iz današnje vsebine: • Kako uresničujemo zakon o združenem delu (2. str.) © TEŠ-IV v zaključni fazi (3. str.) • Dohodkovni odnosi — goniina sila našega življenja (8. in 9. str.) Vsak Gradisovec je »vmešan« v številke naših rezultatov ® Z obsegom del še vedno stegni: smo Obseg naših del izkazujemo navad-no s celotnim dohodkom (po novem: s celotnim prihodkom) in z vrednostjo proizvodnje. Primerjamo ga s Planom in obsegom v enakem času Preteklega leta. Lani za čas januar do avgust nismo izdelali obračuna, zato bomo vzeli za primerjavo lansko obdobje za čas januar—september. Po desetletnem poprečju dosegamo v prvih osmih mesecih 57 °/o, v devetih mesecih pa 6', °/o letno obračunanega obsega dela. Tedaj lah- Sestavina Vrednost proizvodnje Storitve drugih Vrednost čiste proizvodnje Celotni dohodek Stroški Družbeni proizvod Amortizacija Dohodek Dohodek ne vključuje pospešene amortizacije in prispevka skupnih služb. Stroški imajo nižjo dinamiko (indeks 87) kot celotni dohodek (indeks 92), kar se ugodno odraža na dinamiko družbenega proizvoda (indeks 106) in dohodka (indeks 108). Tudi izpolnitev planiranega družbenega proizvoda in dohodka (58 Ve) je ugodnejša, kot izpolnitev vrednosti proizvodnje (54 'Vn) in celotnega dohodka (56 %>). Iz (eh podatkov spoznamo, da se giblje uspeh poslovanja bolj Ugodno kot obseg. Zato lahko ugoto- ko ugotovimo, da bi morali do avgusta doseči 85 °/o septembrskega obsega (po stalnih cenah) oziroma upoštevajoč porast cen za nekaj čez 10 odstotkov okoli 94 odstotkov obračunanih del v času januar—september 1976. Dejansko znaša indeks celotnega dohodka 92, vrednost čiste proizvodnje pa 93 — kar oboje kaže na malenkostno zaostajanje. © Manjši stroški — povečana ekonomičnost Poglejmo zdaj nekaj številk — v milijonih dinarjev in indeksih. P P ^CO X 5 g K I-VIII plan 77 s a EL AA 2589 2270 4209 88 54 841 643 820 76 78 1748 1627 3389 93 48 2536 2324 4175 92 5o 1877 1624 2972 87 55 659 700 1203 106 58 71 67 113 95 59 583 633 1090 108 58 vimo. da se je povečala ekonomič- nost, saj se- je delež stroškov v ce- Tabela 2 Sestavina Dohodek Pogodbene obveznosti Dajatve iz dohodka Čisti dohodek Osebni doh. in prej Ostanek čistega dohodka lotr.em dohodku znižal od 74 °/o na 70 Vo (po planu 71 %>). © Kam plovemo s temi obveznostmi Ko ugotavljamo ugodno sliko poslovne uspešnosti z višino in dinamiko dohodka, moramo pogledati še sestavine dohodka, (glej tabelo 2) Razporejanje dohodka na osnovne sestavine nam kaže »staro« sliko. Obveznosti in dajatve skupaj znašajo 150 mio (15 milijard starih) dinarjev. Povečanje letošnjih obveznosti (do avgusta) v primerjavi z lanskim (do septembra) znaša kljub krajši časovni dobi 16 °/c! Zato smo že v avgustu izpolnili 66 % letnega plana, kar je več kot znaša izpolnitev dohodka (58 °/e), iz katerega črpamo obveznosti. Poleg tega moramo dodati še nekaj desetmilijonske obveznosti, ki se krijejo iz ostanka čistega dohodka. Ce vemo, da so letošnje stopnje obveznosti kar po vrsti obveznosti višje, potem vemo, da prikazana slika ob koncu leta ne bo bistveno drugačna. Opozorila, ki jih ponavljamo že tretje leto — ne sprejemajmo več dodatnih obremenitev — žal niso padla na plodna tla. (nadaljevanja na 3. str.) S 5 g g A E aA A a 588 633 1090 108 58 42 38 59 90 65 87 112 167 129 67 459 483 864 105 56 362 363 605 100 60 97 120 259 124 48 ViaUU 32 id 4. oktobra 1945 je za gradisovce pomembna obletnica. To je rojstni dan gradbenega industrijskega podjetja Gradis. Pred takrat mlad kolektiv Gradisa je stopila prva in velika odgovorna naloga, ^obnova porušene domovine in kapitalna izgradnja prve petletke. Naloge so v etapah sledile druga drugi in tako smo uspešno prijadrali vse do današnjega dne. Vmes pa smo gradili nov svet, novo družbo, ki je lepša in boljša od prejšnje. Starejši kadri se še spominjajo težav prvih let po osvoboditvi, iko so naši delavci nesebično, požrtvovalno in dostikrat za ceno ilastnega odrekanja, brez tuje pomoči, brez strojev, ob občutnem ipomanjkanju strokovnih kadrov premagovali začetne težave. Pre-iinagovali smo številne ovire, od gmotnih, družbenih, do tistih, ki so ibili pogoje s vezo gospodarske, strokovne in kulturne zaostalosti. Za .mlajše člane Gradisa je vse to zgodovina, preteklost — toda brez ipreteklosti ni bodočnosti. Zato smo vsi skupaj lahko ponosni na prehojeno pot. Prišlo je leto 1950. Sprejeli smo prvo delavsko zakonodajo, iz-'ivolili prve delavske svete in delavci so začeli, sprva skro nno in vendar odločno sami odločati o vseh vprašanjih našega dela in ,življenja. To je moč, to je sila, ki se je iz dneva v dan stopnjevala, ikrepila in utrjevala. Danes je naš samoupravni sistem že v praksi •dokazal in izpričal svojo življenjsko sposobnost in učinkovitost. Zato ftudi toliko poudarjamo, da brez nenehnega, vztrajnega boja za razvoj socialističnega samoupravljanja ni mogoč napredek, kajti le v samoupravnem sistemu se dajo uspešno razpletati vsa objektivna protislovja v naši družbi. Razvoj je šel dalje, sprejeli smo našo delavsko ustavo — zakon o združenem delu. Zakon je tu, sprejeli smo ga in izvajali ga bomo. Spreminjanje obstoječega pa zahteva veliko truga in dela. fCeprav se iz dneva v dan približujemo končnim ciljem ZOZD, naš Samoupravni sistem še ni v celoti zaživel, kajti samoupravni odnosi jmorajo zaživeli v vsej družbi in na vseh ravneh. 1420 delegatov, jkolikor jih je v celotnem Gradisu, že v veliki večini izpolnjuje svoje •poslanstvo, toda kot neposredna oblika demokratične družbene integracije, še ni v celoti odigrala svoje vloge. Zavedati se moramo, da je delegatski sistem sestavni del v razvoju naše družbe in s tem tudi razvoja našega političnega sistema, zato ga moramo nenehno utrjevati. Morali se bomo navaditi kolektivno odločati, se posvetovati z delavci in prek njih, oziroma delegatskega sistema odločati o vseh bistvenih vprašanjih. Resnično samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o skupnih interesih se da doseči le prek delegatskega sistema. Upoštevati pa moramo tudi dejstvo, da se zunaj tizdruženega dela ali za hrbtom neposrednih proizvajalcev v bodoče iine bo dalo več odločati Monopolnih pozicij odločanja torej ni več. Delegati in delegacije morajo biti bolj povezani s svojo volilno Z;bazo, s svojo samoupravno skupnostjo, z delavci na gradbišču, v TOZD, z vsemi njenimi organi tako, da jih redno informira o svojem delu ter da od baze dobiva usmeiitev za svoje delo in za f svoje opredelitve. Cilji so torej jasni in pod idejnim vodstvom ! zveze komunistov bomo leta 1950 začeto delo nadaljevali. Napredovali pa nismo samo na področju samoupravljanja, temveč tudi v uvajanju nove tehnologije, boljše organizacije dela, sodobfie oblike poslovanja, boljše opremljenosti itd. Se in še bi lahko naštevali naše uspehe, ki so vidni na vsakem koraku. Dvaintrideset let dela torej ni bilo zaman in vsak izmed nas je lahko \ponosen na prehojeno pot. C. objekt za hidroelektrarno Srednja Drava II — zapornice že uspešno služijo svojemu namenu Priprave na volitve v letu 1978 Na zadnji seji osnovne organizacije Zveze komunistov delovne skupnosti skupnih služb so med drugim razpravljali o vlogi Zveze komunistov pri kadrovanju in pripravah na volitve v letu 1978. Funkcija kadrovske politike se je v uresničevanju samoupravnega družbenega položaja delavcev bistveno spremenila. Delavci v TOZD so že sprejeli neposredno odgovornost za svoj razvoj, za razvoj TOZD oziroma razvoj celotnega podjetja, zato mora tudi kadrovska politika služiti kot sredstvo tega razvoja. Odločanje delavcev na področju kadrovanja je torej eno izmed ključnih vprašanj nadaljnjega razvoja samoupravljanja. V Gradisu sicer nikoli nismo zanikali znanega gesla, da »kadri rešujejo vse«, toda še vedno se pogosto pozablja, da to geslo pomeni — tudi skrb za kadre, za njihov razvoj, za pogoje njihovega dela in življenja. Vse preveč je bila še prisotna miselnost, da spada kadrovska funkcija med neke stranske dejavnosti TOZD ali skupnih služb, namesto, da bi bili kadroviki prisotni povsod, kjer gre za pomembnejše odločitve. Ka- (nadaljevanje na 4. str.) t&ktua&HO’ Delovna disciplina je področje, kjer mora biti sindikat močno prisoten Konferenca OOS GIP Gradis je na dnevni red svoje 13. seje uvrstila tudi obravnavo delovne discipline in kršitve delovnih dolžnosti. Podlago za tako obravnavo najdemo tudi v sklepih 8. kongresa ZSS, kjer je poudarjeno, da bo »dejavnost sindikatov usmerjena v razvijanju vseh oblik povečevanja produktivnosti in celotnega družbenega dela, ker je to edina resnična podlaga za povečanje dohodka«. In med faktorje, ki vplivajo na dvig produktivnosti osebnega dela, lahko nedvomno prištevamo tudi delovno disciplino, odnos do dela ter izvrševanje delovnih nalog ipd. Drugo kar sindikalne organizacije neposredno zadolžuje, da se ukvarjajo z vprašanji delovne discipline pa so naši programi stabilizacije, ki močno poudarjajo prizadevanja na področju delovne discipline. Vemo pa, da je ena od osnovnih nalog sindikalnih organizacij tudi sprotno spremljanje izvajanja akcijskih programov stabilizacije, zato tudi vprašanje delovne discipline ne sme iti mimo našega dela v sindikatu. Namen razprave na seji konference ni bil navajati posamezne statistične podatke o številu disciplinskih prekrškov v naših temeljnih organizacijah, ampak ugotoviti najznačilnejše pojavne oblike nediscipline, aktivnost sindikalnih organizacij pri obravnavanju teh pojavov ter predvsem dogovoriti se za nadaljnjo usmerjenost delovanja sindikata pri takšnem obravnavanju te problematike, da bodo te razprave prisotne tudi v najširšem krogu delavcev. Razprava na seji konference je pokazala, da so najznačilnejše oblike nediscipline naslednje: neopravičeni izostanki, nepravočasno prihajanje oziroma predčasno odhajanje z dela (zamujanje), odklanjanje delovnih nalog, neodgovoren odnos do dela ipd. Pri tem so najpogostejši pojavi neopravičenih izostankov in tako imenovanega zamujanja, medtem ko so primeri odklanjanja delovnih nalog redek pojav. Posebno pozornost pa zasluži tako imenovan odnos do dela, kar lahko bolje opredelimo kot izrabo delovnega časa. Predvsem slednje moramo nujno upoštevati pri snovanju novega sistema nagrajevanja. V tem naj dosedanja »osebna ocena« ne bo ie instrument uravnavanja razmerij v »obračunskih osnovah«, ampak resnični odraz delavčeve pripravljenosti in prizadevanj, da po svojih objektivnih močeh prispeva k doseganju čim boljših rezultatov pri svojem delu in pri doseganju takšnega dohodka, ki bo zagotavljal nenehni dvig delavčevega osebnega in družbenega standarda. Izraba delovnega časa, kot neposredni rezultat zavestne discipline delavca pri delu, pa je poudarjena tudi v 81. členu osnutka zakona o delovnih razmerjih, ki postavlja izrabo delovnega časa kot pomembno vsebino dela samoupravnih organov, ki so dolžni s podatki o izrabi delovnega časa seznaniti delavce vsaj vsakih 6 mesecev. Predstavo konference je ob razpravi osnutka zakona o delovnih razmerjih predlagalo, da se v 227. členu med 12. in 13. točko vnese tudi sankcijska določba za izvajanje 81. člena. V razpravi na seji konference OOS je bilo posebej poudarjeno, da se pri obravnavanju disciplinskih prekrškov vse preveč omejujemo na delavce v neposredni proizvodnji in premalo pozornosti posvečamo disciplini vodstvenih in tehničnih kadrov. Ugotavljamo namreč, da je mnogokrat od discipline teh kadrov odvisna tudi disciplina med delavci. Na sploh je prisotno mnenje, da smo do teh kadrov preveč tolerantni in posameznih prekrškov v teh vrstah ne obravnavamo enakopravno z enakimi prekrški z delavci v proizvodnji. Sicer pa tudi osnutek zakona o delovnih razmerjih v 155. členu pravi, da se disciplinski ukrepi smejo izreči vsakemu delavcu ne glede na posebna pooblastila in odgovornosti, ki jih ima ta delavec. Ob koncu je konferenca ugotovila, da je v prizadevanjih za zmanjšanje disciplinskih prekrškov predvsem potrebno ugotoviti vzroke za posamezne vrste prekrškov ter na tej osnovi zastaviti ustrezno akcijo, ki jo bo slej ko prej moral voditi sindikat. Ko bomo v sindikatu zbirali podatke za analizo o vzrokih za disciplinske prekrške, prosimo, da bi nam pri tem po svojih močeh pomagali vsi tisti, na katere se bomo pri tem obračali. Predvsem bodo to kadrovske službe v TOZD, sindikalne organizacije in vsi drugi činitelji, ki so tako ali drugače tesneje povezani z delavci, njihovimi problemi in težavami. Valter Masten Iz nekega zapisnika: »... zato pozivamo komisijo, ki jo je imenovala komisija za delo, da pospeši svoje delo in sproti obvešča našo komisijo...« Kako uresničujemo Zakon o združenem delu? Na zadnjem sestanku koordinacijske komisije za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu v GIP GRADIS so bili sprejeti naslednji sklepi: a) Koordinacijska komisija je obravnavala pripravljeno gradivo delovne skupine »dohodkovni odnosi« ter je po širši razpravi sprejela, z ozirom na predvidena izhodišča, v katerih so predvidene faze od I. v letu 1977 do IV. v letu 1980, naslednje sklepe: Ureditev dohodkovnih odnosov med TOZD GE in SPO 1. Takoj se prične priprava — sestava tez za samoupravni sporazum v zvezi z ureditvijo vprašanja internih cen na TOZD GE in SPO ter se pri tem upošteva 63. člen zakona o združenem delu. 2. Urediti vlaganje sredstev v SPO na principu deleža na dohodku, kot to zahteva 83. člen zakona o združenem delu. 3. Teze pripravi delovna skupina »dohodkovni odnosi«, nosilec naloge je tovariš Koleto Vinko, dipl. oec., sodeluje še tov. Janžekovič Darko, dipl. oec. 4. Rok za pripravo navedenih tez je do konca oktobra 1977. Vmes bodo potrebna posvetovanja, katera vodi predsednik delovne skupine Vasle Branko, dipl. ing. Teze naj vsebujejo: a) amortizacija — minimalna + pribitek, ki zajema vpliv inflacije in vpliv tržne vrednosti uslug novega stroja b) ostali elementi, ki bodo imeli odločilen pomen: — način kalkulacij zahteva poglobljen študij — na osnovi postavitev organizacije sprejeti obravnavane posamezne faze, upoštevati kapacitete, organizacijo, normative stroja in grupe strojev — količina prevzetega dela ter drugi pogoji, ki so skladni s prejšnjimi načeli c) upoštevati še riziko pri dogovorjenih cenah, kdaj in kdo prevzame ta riziko ter trajnejše odnose v gibanju cen na trgu za storitve SPO č) oceniti, kaj pomeni večja — manjša zemeljska dela v izvajanju po cenah, ki jih pripravi kaikuiativ-ni oddelek d) ponovna kalkulacija bi bila izvršena le takrat, kadar bi se uporabljal cenik kot eden od elementov e) cenik del za stroje in postrojenja na uro ali m3 ne more biti izključna osnova za medsebojno kai-kuliranje opravljenih del f) roki obračuna: upoštevati novi zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka ter nastanek dolžniško upniškega razmerja (DUR) g) teze za sporazum o ustvarjanju skupnega dohocuta med TOZD GE m SPO morajo obsega a določila, ki jih zanteva 81. člen zrD (navedenih je ti točk). Upoštevati je 82. člen zlasti pa še 84. in 85. člen ZZD. 5. Koordinacijska komisija je sprejela povzetek izhodišč gradiva ->do-bodKuvm oonosi« ter priporoča strokovnim siuzuam in oeiovm skupnosti skupnin siuzb, da upoštevajo izhodišča, m jih je aaia ueiovna skupina za vzpostavitev uuiocenili evidenc dela m sredstev, ki so potrebne pri uveljavljanju združevanja dela m sredstev med TOZD. Predlog za spremembo sporazuma o medsebonjih razmerjin med TO^D in delovno skupnostjo skupne službe Spremeni naj se 5. poglavje — ekonomski položaj in financiranje skupnih služb — v členih 33 do vključno 42. Zlasti se pri tem ne upošteva 95. člen ZZD. Predlagamo: upošteva naj se 95. člen zadnji odstavek glede zagotovitev sredstev za razširitev materialne osnove dela delovne skupnosti. Nosilec nalog za pripravo sprememb je delovna skupina »dohodkovni odnosi.« Rok za pripravo je do 31. oktobra 1977. I. Koordinacijska komisija je obravnavala le zapisnik 4. seje delovne skupine za uskladitev sistema nagrajevanja v smislu ZZD ter sprejela sklep: Pravilnik o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke je bil pripravljen kot vzorčni delovni osnutek, katerega so v mesecu avgustu prejeli le člani delovne skupine in na njega niso imeli nobenih pismenih pripomb. Koordinacijska komisija pa meni, da morajo člani komisije vzorčni osnutek predelati ter pripombe posredovati do naslednje seje koordinacijske komisije. V tem času bo posredovan v javno razpravo s strani skupne komisije v gradbeništvu osnutek samoupravnega sporazuma, v katerem bodo podani elementi — osnove, ki jih bomo morali kot podpisniki sporazuma vgraditi tudi v svoje pravilnike o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. 4. seja koordinacijske komisije je bila sklicana za 5. oktober 1977. Na sejo so povabili poleg članov komisije še: tov ing. Severja, tov. Jerša-na in tov. Markuša. II. Pripravljen je plan aktivnosti uresničevanja ZZD. Koordinacijska komisija je postavila potrebne roke za izvedbo posameznih aktivnosti ter poziva vsa vodstva temeljnih organizacij, komisije za spremljanje uresničevanja ZZD ter družbenopolitične organizacije, da ukrenejo vse potrebno, da bodo posamezni roki doseženi kot je predvideno. III. Koordinacijska komisija sprejema stališče konference OOS GIP Gradis k predlogu medrepubliško pokrajinskega družbenega dogovora. O navedenem družbenem dogovoru se bodo v tem tednu opravile razprave v vseh TOZD v sestavu GIP GRADIS ter bodo skupne pripombe posredovane RO. Koordinacijska komisija je sprejela še naslednje sklepa: 1. Informativna služba je dolžna tekoče objavljati vse aktivnosti pri uresničevanju ZZD 2. Zapisnik 3. sestanka koordinacijske komisije za spremljanje uresničevanja ZZD v GIP GRADIS se skupno s planom aktivnosti uresničevanja ZZD pošlje: — vsem vodstvom TOZD in delovni skupnosti skupnih služb — vsem komisijam za spremljanje uresničevanja zakona o združenem delu — vsem IO OOS — vsem OO ZK — koordinacijskemu odboru ZSMS — članom koordinacijske komisije — članom delovne skupine »dohodkovni odnosi« ■— članom delovne skupine za uskladitev sistema nagrajevanja — glavnemu direktorju — tajniku samoupravnih organov — informativni službi Na vprašanje, kako uresničujemo zakon o združenem delu pri nas v Gradisu, je predsednik konference OOS in predsednik koordinacijske komisije za spremljanje in uresničevanje zakona o združenem delu v delovni organizaciji GIP Gradis tovariš RAUŠL JANEZ odgovoril takole: »Mirno lahko trdim, da smo bili sindikati posebej uspešni tam, kjer smo skupaj z zvezo komunistov svoje naloge v tej akciji tako dojeli, kot zahteva naš sindikati program, program, ki je bil sprejet na seji DSP dne 29. 3. 1977. Konferenca OOS s svetom zveze komunistov ter koordinacijskim odborom mladine je tekoče spremljala in »smerjala (in bo tudi v naprej) vsa dogajanja za uresničitev zakona o združenem delu, torej našega delavskega zakona. Nedvomno je, da je predsedstvo konference OOŠ in koordinacijski odbor na ravni delovne organizacije uspešno vodil in koordiniral delo med posameznimi delovnimi komisijami za uresničevanje sprejetega programa. Ugotavljam pa lahko, da nismo bili dovolj uspešni, premalo dosledni v nekaterih naših TOZD, zlasti tam, kjer so manj uspešne tiste osnovne organizacije sindikata, v katerih bi morale zaživeti sindikalne skupine, pa niso. Sindikalna skupina je namreč organizirana oblika neposrednega delovanja sindikata in neposred- nega odločanja o sindikalnih stališčih. Tudi tu je vzrok za pomanjkljivost na liniji množičnosti in premagovanja forumskega načina delovanja, saj brez aktivnih sindikalnih skupin ne more zaživeti pravo delegatsko razmerje med članstvom in izvršnim odborom osnovne organizacije, trpi pa tudi delegatski sistem v celotni sindikalni organizaciji. V vseh naših TOZD so delavski sveti imenovali svoje komisije za spremljanje in uresničevanje zakona o združenem delu, vendar po ugotovitvi konference OOS niso v nekaterih TOZD odigrale svoje naloge s sprejetim programom dela, premalo so razglabljale o organiziranosti naših TOZD, organiziranosti DS — SS, dohodkovnih odnosov, ugotavljanja in rasporejanja dohodka in delitev osebnih dohodkov. Večkrat se bomo morali pogovarjati o odnosih med TOZD v delovni organizaciji. Gre namreč za ureditev zelo občutljivega področja med TOZD (tržne cene, dogovarjanje že pri prevzemu del, bazensko področje posamezne TOZD, konkurence naših TOZD pred enim investitorjem itd.). Z uresničevanjem programa zakona o združenem delu smo si zadali kot prvo in obvezno nalogo ureditev »dohodkovnih odnosov«, v skladu z ZZD. Tudi pri nas ugotavljamo, da še nimamo popolnoma razčiščenih določenih pojmov o tem, da je dohodek družbena kategorija. Mnogo je bilo že napisanega, včasih premalo dorečenega, da bi lahko tudi tisti delavec v neposredni proizvodnji doumel bistvo dohodkovnih odnosov. Poznamo dolge strokovne razlage, prepričevanja, kje ugotavljati dohodek, ali na stroškovnem mestu, v fazni proizvodnji, na ravni TOZD itd. Mislim, da smo tudi pri nas, vsaj koodinacijska komisija uspela uskladiti dileme o tem, kako bomo v okviru delovne organizacije, v katero smo se samoupravno združili, urejevali svoje medsebojne dohodkovne odnose. Ugotovili smo, da samoupravljanje ni samo decentralizacija odločanja o razpolaganju z dohodkom na nivoju TOZD, ampak je tudi obvezno združevanje dela, znanja, sredstev. Izpolnjen je bil predpogoj za urejevanje dohodkovnih odnosov v delovni organizaciji, da so se ustanovile TOZD. Zato ugotavljamo mi z analizo obstoječega stanja in s programom uskladitve ZZD, da bistvenih sprememb v sestavi sedanjih temeljnih organizacij združenega dela ne bo potrebno, razen da izvzamem našo največjo TOZD, v kateri bo moral sindikat ZK s samoupravnimi organi v široki razpravi z vsemi delavci se odločiti ali obstajajo pogoji za drugačno organiziranost te TOZD. Določbe zakona o združenem delu poznamo — zato jih spoštujemo. Verjetno bo potrebno, da o tem razpravlja »delovna komisija« — organizirati strokovne službe v delovni skupnosti skupnih služb, v odnosih med njo in našimi TOZD. Med drugim je bil sprejet na seji predsedstva konference sklep, da se obvesti in vodi razprave o predvideni organiziranosti DS — SS v vseh naših TOZD. Izredno pomembno in zahtevno je vprašanje posebej za nas sindikate, kako, kdaj ter na kakšen način bomo urejevali osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. Mislim, o tem vas je že obvezala tudi konferenca OOS, da se nam v Gradisu ne sme in ne more zgoditi iz kakršnih koli razlogov .. . določilo 127. člena ZZD, ki pravi: »Če delavci ne določijo osnov in meril, prejemajo le z zakonom zajamčeni osebni dohodek.« Sprejeli smo program, postavili roke, nosilce nalog, pripravljen je osnutek pravilnika, o katerem bodo morali delavci vsake TOZD o njem razpravljati ter z referendumom sprejeti. Kot že rečeno, rok je zelo kratek, zato bi morali vložiti vse napore, posebno sedaj tiste delovne skupine, ki bodo pripravljale v TOZD in DSSS in vodile razlago, sindikat je pri tej nalogi polno odgovoren, saj je tudi sopodpisnik tega pravilnika. Na seji koordinacijske komisije dne 27. 9. 1977 je bil sprejet plan aktivnosti uresničevanja zakona ° združenem delu ter sklepi koordinacijske komisije, posredovani vsem TOZD in DSSS, organom upravljanja, sindikata in delovnim komisijam, ki vas obvezujejo, da uredite vse, da bo razprava in rok dosežen skladno do 31. 12. 1977.« OV ,1’NIK- * Stran D Termoelektrarna Šoštanj IV v zaključni fazi Na termoelektrarni Šoštanj IV. se izvajajo zaključna gradbena in obrtniška dela, Naše gospodarstvo bo kmalu bogatejše za novi energetski objekt. Srečala sva se zadnjič z našim odgovornim urednikom Gradisovega vestnika, pa me je takoj »pobaral«. »Ti, poslušaj, kaj v Šoštanju nič več ne delate, si izgubil svinčnik, ali nimaš papirja!« Pa *ne je tak pozdrav tako prizadel, da sem takoj ošilil svinčnik in poiskal nekaj pol papirja in napisa! tole tehnično operativno poročilo. Da ni nič neresničnega in olepšanega, dokazujem tudi z nekaterimi fotografskimi posnetki. Šoštanj, 23. septembra 1977 Da! Datum je zelo pomemben, kajti preden bo tako poročilo prišlo do vas bralcev Gradisovega vestnika, bo dejansko stanje na gradbišču gotovo že čisto drugačno. Verjetno bomo že morali iti »s trebuhom za kruhom«. Gradbena in obrtniška dela na izgradnji termoelektrarne Šoštanj IV. gredo dejansko v zaključno fazo. To Pa nikakor ne pomeni, da za tehnični kader ni dela. Pa še koliko. Saj moraš biti stalno navzoč pri vseh delih, da ne bi prišlo do nesporazuma, ker na objektu še vedno »gospodarijo« montažerji in inštalaterji. Zato večkrat pride do stičnih točk, Pri čemer lahko znatno naraste »temperatura«. To temperaturo potem sporazumno ohladimo in delo gre zopet naprej. Gradbenih delavcev je na gradbišču že dalj časa zelo malo, tako da sproti lahko rešujemo vse probleme, ki nastopajo v vezi montaže in instalacijskih del. V gradbenem dnev- niku se že dalj časa pojavlja postavka: razna pomožna in zaključna gradbena dela. (To, prosim, potrjuje nadzorni organ). Objekti — instalacijski del je že dalj časa v poizkusu. Tako se je že 20. julija letos pokadilo skozi 230 m visoki dimnik, kar je pomenilo, da so ta dan pričeli s kurilnim preizkusom kotla. Več ali manj so sedaj iz-probani vsi elementi elektrarne in se vršijo razna popravila in dopolnila na opremi. Elektrarna bo šla v pogon novembra meseca, če se ne bodo naknadno pojavile kakšne večje okvare, kar ne bi bilo nič čudnega pri tako ogromnem delu, napravljenem v rekordnem času. Ko smo dne 1. februarja 1975 slovesno položili temeljni kamen, so naši »vodilni« zatrjevali da bomo termoelektrarno sigurno zgradili v predvidenem roku in tako dokazali, da gradbeniki nismo nobeni »packoni«, če zadevo pravilno zagrabimo na »ta pravem koncu«. In sedaj lahko vidimo, kako je dobro, ko imamo take »vodilne«, da so nam dali £>va-vega poguma za pričetek in uspešev zaključek del. Tako gradisovci zopet lahko malo dvignemo svoj »greben-ček«. Kako so potekala dela, ste več ali manj seznanjeni, saj je o tem nekajkrat pisalo v našem glasilu, mnogi pa so tudi sami prišli na gradbišče ogledat si objekt in se pozanimat za dobro in slabo, ki spremlja graditev tako zahtevnega objekta. Vendar ni nič napačnega, da ob zaključku del še enkrat v spisu ponovimo nekaj podatkov z gradbišča. Elektrarna, ki jo sedaj gradimo, je nadaljevanje (in verjetno zaključek) razširjanja termoelektrarne v Šoštanju. Gradis je že leta 1956 zgradil I. fazo elektrarne z instalirano močjo 2 X 30 = 60 MW, kar je za tedanje čase predstavljalo rekorden energetski objekt pri nas. Toda gospodarski razvoj je šel po vojni tako hitro naprej, da tudi ta objekt ni dajal potrebne električne energije in tako je Gradis leta 1960 zgradil še II. fazo elektrarne z instalirano močjo 75 MW. Potem je nekaj let bilo električne energije še kar dovolj, dokler nas pred leti ni doletela mala energetska kriza in tako smo pohiteli in leta 1971 zgradili TEŠ-III., to je tretja faza razširitve elektrarne. Agregat, ki smo ga tedaj montirali, daje kar 275 MW moč) in tako je tedaj ta faza zopet pomenila rekord pri nas, saj še danes ni instaliranega močnejšega agregata, ki bi bil v pogonu. Tako je tudi termoelektrarna Šoštanj postala pri nas najmočnejši elektroenergetski objekt, ki je dajala dnevno okoli 60 % vse potrebne električne energije v Sloveniji. Že v času gradnje III. faze se je mnogo govorilo o skorajšnjem pričetku del na izgradnji četrte faze. Vendar se je preveč samo govorilo, dokler nismo doživeli velike energetske krize, kar je znatno pospešilo priprave za gradnjo tega objekta, istočasno so se pričeli graditi tudi nekateri drugi elektroenergetski objekti in bomo tako nekaj let preskrbljeni z električno energijo. Četrta laza ali TES IV. kot jo na kratko nazivamo, ima instalirano moč 335 MW, kar zopet pomeni rekord v jakosti pri nas. Istočasno pa termoelektrarna s celotno instalirano močjo v45 MW trenutno pomeni največji elektroenergetski oojekt v Jugoslaviji. 'Termoelektrarno Šoštanj IV. smo pnceii graditi 1. 2. 19/0 in v dobrin io mesečin zaključni groba gracmena aeia, kar smo solidno proslavili lansko letu, ko smo ti. oktobra priredili tuui rekorden likof. Montažnim podjetjem pa smo že znatno prej oddajan posamezne faze objektov, da so laniio vsaj pravočasno pričeli z montažnimi deli. Maše roke smo celo prehitevali in tako nikjer ni prišlo do zasioja pri montaži. Glavni pogonski objekt smo končan v 13 m pol mesecih, za kar nas je cela nemška lirma KWV pohvalila, ker jim kaj takega se nikjer ni uspelo. Danes je objekt že v pogonu in kotel že kurijo od 20. 7. dalje, turbina pa se tuui že vrti nekaj tednov. Dimnik višine 230 m tudi pomeni interesanten objekt. Tri nas je višji samo se v Trbovljah. Lahko bi bil zgrajen v rekordnem času, vendar je iz raj alec del — naš kooperant nekaj krat prekinil z deli. Ker pa smo z deli pričeli veliko prej kot je bilo pucreono, je bil tudi dimnik zgrajen predčasno, in se je do uporabe lahko še posušil. Hladilni stolp v montažni izvedbi zopet pomeni tehnično zelo interesanten objekt. Grajen je podobno kot hladit ni stolp pri TES z malimi spremembami na pršišču. Višina stolpa je 95 m, širina spodaj 8U m, zgoraj 51,50 m. Stolp ima 20 vencev. Ko smo končali ventrc 3, se je šele pričela phava montaža1 plošče. Venec 3 smo končali 14. 5. lOVb' in venec 20 pa 18. 9. 1976. Skupno to,rej ca. 126 dni ali 7 do 8 dni za en veiiec, kar je zopet lep dosežek, če računamo, da se višina venca menja od 7,30 m do 4,00 m. Vrednost naših opravljenih del znaša ca. 36 starih milijard z upoštevanjem vseh dodatkov in podražitev. Za ta denar je bilo opravljenih ca. en milijon delovnih ur in vgrajeno: Betoni razni 44.000 m3 Armatura razna 7.000 ton Opaži razni 264.000 m2 Na gradbišču smo imeli največ delovne sile lansko leto in sicer je bilo v konici spomladi zaposlenih 458 naših delavcev. Če upoštevamo, da je bilo istočasno zaposlenih še 1000 delavcev ostalih podjetij, vidimo, da je tedaj bilo na gradbišču zelo živo. V Šoštanju so tega že navajeni, saj jih tudi pri prejšnjih fazah ni bilo nič manj, raje še več. Nekaj značilnosti gradbišča: V okviru elektrarne TEŠ-4 je bik potrebno zgraditi 24 objektov najrazličnejše velikosti. Gadnja je bila s strani inšpekcije dela klasificirana z največjo stopnjo nevarnosti, ker je bilo: — veliko dela in kratek rok, za kar je bilo potrebno veliko delovne sile in velika angažiranost vodij del — veliko število — istočasno angažiranih podjetij in vsak izvajalec »je videl samo sebe« — veliko istočasno angažirane mehanizacije — majhen manevrski prostor zlasti še, ker je bilo skladišče dospele opreme premajhno in se je potem zasedlo še gradbišče — delo ponoči, kar je zahtevala organizacija dela in kratek rok. V »špici« v času največjega obsega del je bilo na gradbišču skupno zaposlenih več kot 1500 delavcev raznih podjetij, 7 stolpnih žerjavov in 12 avtodvigal raznih velikosti. Poleg tega pa je bilo na gradbišču še veliko ostale mehanizacije in transportnih sredstev. Za nemoten potek del in zaradi nočnega dela smo na gradbišču postavili novo menzo s sodobno postrežbo in ogrevano s centralno kurjavo. Na gradbišču smo vedno imeli v sanitarijah mrzlo in toplo vodo in tudi tuše za kopanje po želji, saj smo bili priključeni na elektrarniško omrežje. Postavili smo tudi nove začasne garderobe, ogrevane s centralno kurjavo. Vsak delavec je dobil novo železno garderobno omarico, kar vse je vsekakor pozitivno vplivalo na zdravje in počutje delavcev in tako na produktivnost dela. Naj še enkrat poudarim, da smo delavci Gradisa v Šoštanju v rekordnem času in kvalitetno zgradili velik objekt, ki bo našemu gospodarstvu dajal potrebno električno energijo. Delavci odhajajo na nova gradbišča, elektrarna TEŠ IV. pa bo ostala kot ponos gradbenikov — gra-disovcev. ing. Franc Hočevar šef gradbišča Hladilni stolp in dimnik IV. faze sta uspešno prestala preizkušnjo ob poizkusnem obratovanju NADALJEVANJE s 1. STRANI NADALJEVANJE S 1. STRANI NADALJEVANJE S 1. STRANI NADALJEVANJE S 1. STRANI NADALJEVANJ Vsak gradisovec je »mešan..« ® Dohodek razporejamo na OD gospodarno Osebni dohodki — in osebni prejemki iz dohodka (nagrade vajencev, honorarji in drugo), ki se bodo v prihodnje obračunavali kot osebni dohodki — so povsem enaki kot lani v devetih mesecih (363 mio din). Pomembna je ugotovitev, da se gibljemo v okviru resolucije skupščine, Po kateri bi smeli osebni dohodki porasti največ za 90 "/o porasta dohodka, to je za (8 X 0.90 =) dobrih 7 “/o, dejansko pa niso porasli Nasprotno Pa je delež planiranih osebnih dohodkov višji (00 %) kol delež dohodka (53 'V«), kar pomeni: — da smo planirali prenizke osebne dohodke ali — da smo dosegli prenizek nivo dohodka kliub povečani ekonomičnosti. Več podatkov o osebnih dohodkih je razvidnih iz posebne analize, ki j° dobijo vsi organizatorji dela. Ponest osebnih dohodkov na pogojno Ur° znaša 13%, kar je 1 "/o manj od Porasla življenjskih stroškov. To po-1X1 eni, da se realni osebni dohodki ne Povečujejo. ® Višji ostanek dohodka nam reža tanjšo rezino potica Ostanek čistega dohodka znaša 120 mio din, kar je 24 »/o več kot lani do septembra. Ta podatek je zelo ugoden, žal pa ima tudi ta še druge, manj ugodne vidike. Za pokrivanje vseh (minimalnih) obveznosti iz ostanka dohodka bomo morali letos ustvariti planirani znesek 259 mio din. Doslej smo ga ustvarili le 46 %>, to pa je precej manj, Sestavina Ostanek dohodka delež družbi delež organizaciji Obveznosti družbi iz dohodka in ostanka dohodka skupaj (bi ez prisp iz OD) delež v dohodku v %> Letos smo do avgusta brez prispevkov iz osebnih dohodkov odvedli že skoraj 20 starih milijard dinarjev (188 mio din), kar je 23 % več kot lani do septembra. Vidimo tudi, da se delež obveznosti iz ostanka dohodka povečuje precej hitreje (indeks 158) kot ostanek dohodka (indeks 124); tako, da je lani znašal delež družbi 1/4, letos pa že 1/3. Podobno se giblje tudi skupen delež obveznosti v dohodku. © Število delavcev in ur je v skladu s planom Za celovito sliko bomo tudi — kot zahteva zakon o združenem delu — kot znaša dinamika celotnega dohodka. Ce povemo, da nekaj enot še ni doseglo niti 30 Vo (celo 20 Vo) planiranega ostanka dohodka, potem prav zagotovo lahko govorimo o manj ugodnem vidiku naše uspešnosti. Drug tak vidik je delež obveznosti, ki jih mora izdvojiti kolektiv poleg že omenjenih 120 mio din, še iz ostanka čistega dohodka. Podatki so taki: S C S H £ 0) •o d i* J. j: C 97 100 120 100 124 24 25 38 32 158 73 75 82 68 112 153 188 123 26 30 podali še nekaj kazalnikov o naši uspešnosti. Še prej pa poglejmo nekaj podatkov o številu zaposlenih in urah. Lani je bilo zaposlenih v poprečju tričetrtletja 6863 delavcev brez vajencev in delavcev v tujini, letos pa v poprečju prvih osem mesecev 7039 delavcev (plan 7087) ali 2,6 Vo več — to pa je ravno toliko kot smo načrtovali za celo leto in kolikor znaša stopnja porasta zaposlenih v programu razvoja Gradisa. Opravljene efektivne ure v osmih mesecih letos imajo v primerjavi z lanskim tričetrtletjem indeks 88; to je toliko kot vrednost proizvodnje. Računajoč porast cen za nekaj čez 10 °/o, ugotavljamo, da se je produktivnost dela zmanjšala. To ugotovitev bomo morali po tričetrtletnih podatkih temeljito preučiti — kolikor se podatki ne bodo izboljšali. Kvalifikacijska struktura zaposle- Kazalnik S 2. Vrednost čiste proizvodnje na efekt, uro — VČP/EU 178 Dohodek v primerjavi s popr. uporabljenimi sredstvi 0,45 Akumulacija v primerjavi z dohodkom 0,21 Povečani dohodek na pogojno uro-PD/ph 29,71 Osebni dohodek na pogojno uro-OD/ph 16,56 Prvi kazalnik produktivnosti sicer kaže 6 Vo porast, toda pri 10 Vo porastu cen se je realna produktivnost zmanjšala za 4 Vo! Tudi doseganje planirane produktivnosti (indeks 79) močno zaostaja. Dohodek v primerjavi s sredstvi kaže na doseženo rentabilnost. Indeks 82 kaže precejšen padec rentabilnosti, še posebej v primerjavi s planirano rentabilnostjo (indeks 48)! nih se je povečala za 2,7%, kar je več kot ugodno. • Kazalniki nam kažejo več kot samo arabske številke E K P A Plan I-VIII I-IX 76 I-VIII plan 77 189 241 106 79 0,36 0,76 82 48 0,22 0,28 107 81 35,81 37,57 121 95 18,69 19,02 113 98 Če vemo, da s sredstvi (osnovnimi) celo zaostajamo za dugimi gradbenimi podjetji — sredstva pa so v imenovalcu kazalnika — Li če pravimo, da smo z akumulacijo (predvsem z ostankom dohodka) sorazmerno zadovoljni, potem najprej res ne vemo zakaj tako nizka rentabilnost tako glede na lansko leto kot še posebej glede na plan. (nadaljevanje na 4. str.) (nadaljevanje iz 3. strani) • Denar je — dinar — je denar Struktura poprečno uporabljenih sredstev nam da delni odgovor na vprašanje, ki je v tem, da delamo In gospodarimo s preveliko količino denarja, to je obratnih sredstev. V prihodnje bomo morali torej bistveno bolj ekonomizirati z denarjem, tembolj, ker nam bo to reorganizirana interna banka še bolj onemogočala. Kaj bomo morali storili: — izdelati načela za pridobivanje in izkoriščanje avansov, — racionalizirati obseg in vrsto zalog po (v praksi in teoriji) znanih metodah. — v večji meri kot doslej koristiti rezerve, dolgoročne kredite, vrednostne papirje in sprejeti druge ukrepe za boljše koriščenje obratnih sredstev. Akumulativnost dohodka se je malo povečala (od 0,21 na 0,22), zaostaja pa še za planirano stopnjo (0,28). Toda hkrati s povečanjem tako imenovanih nevkalkuliranih obveznosti iz ostanka dohodka, nam povečanje ne zaleže. Kljub vsemu (relativno) zelo uspešni Naš glavni kazalnik uspešnosti — PD ph je 35,81 din — kaže razveseljiv porast za 21 «/o in doseganje plana že s 95 °/o! Ta podatek vendarle potrjuje našo uspešnost. Seveda so v dohodku vse obveznosti, ki jih izdvajamo družbi. Toda poleg črne barve obstoja še bela, ki nam daje pri tolikših (nekaj desetmilijardnih) prispevkih družbi upanje, da nam bo ob umnem koriščenju teh sredstev, ta naša družba v vse večji meri omogočala dosegati v prihodnosti še večje uspehe. Za družbo so prav kolektivi z nadpoprečno uspešnostjo najboljša garancija za njen progres, napredek. Prav je zato, da je nedavno zbornica zbrala podatke o uspešnosti delovnih organizacij, kamor sodi tudi GRADIS. Rečeno je tudi, naj se družba ne briga predvsem za reševanje slabih, ampak tudi za spodbujanje dobrih in najboljših, ki vlečejo voz napredka. Več razberemo iz Dnevnika, ki je v »temi dneva« objavil trideseterico najboljših. Numerično krmiljeni vrtalno frezal-ni stroj Nova menza tudi Sprehod po 2. evropski na OGP razstavi orodja io obdelovalolh strojev Predsednik DOS Štefan Rac je na skromni slovesnosti prereza! trak in odpri novo menzo Z 2. evropsko razstavo orodja in obdelovalnih strojev v Hannovru (2. EMO) od 20. do 29. septembra je minilo dobrega pol stoletja v kroniki razstav obdelovalnih strojev. Razstava, ki je bila druga te vrste — 1. EMO je bil leta 1975 v Parizu — je bila pod okriljem evropskega komiteja za sodelovanje industrije obdelovalnih strojev (CECIMO). V 14 halah z 89.000 m2 pokritega razstavnega prostora je prikazalo svoje izdelke 1589 podjetij iz 28 držav. Med razstavljavci je bila najmočneje zastopana ZR Nemčija s 780 sodelujočimi. Od tujih naj omenimo 168 iz Švice, 151 iz Italije, 108 iz Francije, 74 iz Velike Britanije, 42 iz ZDA, 23 iz Japonske, 26 iz Nemške demokratične republike, 10 iz Poljske in 7 iz Sovjetske zveze. Jugoslavijo so zastopala v primerjavi z ostalimi skromno, a vendarle podjetja — Alal, Ivo Lola Ribar, Litostroj, Livnica željeza in Prvomajska. Na tej razstavi je bilo torej mogoče popolnoma pregledati najnovejše stanje tehnike in njeno usmeritev, saj je veliko razstavljavcev pokazalo nove modele, ki še niso bili znani v široki javnosti. V Hannovru razstavljeni stroji so predstavljali približno 1,5 %> vrednosti svetovne proizvodnje v letu 1976. Da bi čitalec lahko spoznal, kako raznolik je bil prikaz strojev na tej razstavi, bomo našteli nekaj najpomembnejših vrst obdelovalnih strojev, ki si jih je obiskovalec lahko ogledal in prisostvoval tudi demonstraciji. Vsi stroji so bili namreč priključeni. V skupini strojev, za obde- pa je možno doseči znižanje stroškov obdelave, če obdelujemo z enakimi metodami, kakor v velikoserijski proizvodnji, pri tem pa uporabljamo obdelovalna sredstva za obdelavo različnih delov. Takšno prilagajanje obdelovalnih strojev različnim obdelovalnim nalogam je že nekaj časa na pohodu in vodi v razvoj avtomatičnih obdelovalnih strojev, ki so posebej primerni za srednje — in na-loserijsko, kakor tudi posamično proizvodnjo. Cilj razvoja obdelovalnih strojev je čimbolj fleksibilno krmiljenje pri obdelavi. Tu je mišljena avtomatizacija, pri kateri lahko postopki obdelave variirajo v čim širšem območju. Ta avtomatizacija je primerna za primere, kadar je potrebna vsestranska uporabnost stroja s spremenljivimi pogoji. Prvi korak v taki avtomatizaciji je numerično krmiljenje obdelovalnih strojev. Pri numerično krmiljenih obdelovalnih strojih se predeljujejo informacije shranjene na luknjanem traku. Za predelavo informacij pri krmiljenju po premici ali liniji rabi računalnik, ki krmili obdelovalni stroj v pravilnem zaporedju vrednosti koordinat. Programer — kon-strukter pri progamiranju obdelave podrobno obdela tudi podatke surov-ca, razdelitev rezov, prekinitev rezov, podajanja, hitrosti rezanja, geometrijo orodja kakor tudi vpenjanje orodja. Iz vsega navedenega izhaja sklep, da je cilj. čim krajši čas obdelave, ki naj bo dosežen z izredno gospodar- lavo z odrezovanjem so bile: struž- ' nimi pogoji pri obdelavi. niče, skobelni, frezalni, brusilni stroji, stroji za ozobljenje, žage, stroji za obdelavo z ultrazvokom in elektrolizo ter električni in pnevmatični ročni stroji. Skupino strojev za preoblikovanje so zastopali: stroji za ravnanje in krivljenje, kovanje, preše, škarje, stroji za obdelavo pločevine ter stroji za proizvodnjo vijakov in matic. Za vse naštete stroje si je obiskovalec ogledal v dveh velikih halah tudi pripadajoče orodje in merilne pripomočke. Na razstavi je bilo mogoče ugotoviti, da klasičnih obdelovalnih strojev praktično ni več. Uspešno jih zamenjujejo programsko vodeni oziroma numerično krmiljeni stroji. Obiskovalcu se pri sprehodu mimo vseh teh strojev samo od sebe vsiljuje vprašanje, kako se. oziroma se bodo obdelovalni stroji razvijali. Za veli-koserijsko in množinsko proizvodnjo je smer jasna. Tu teče razvoj v smeri čim popolnejše avtomatizacije. Za strukturo proizvodnje, ki je značilna za jugoslovansko industrijo, pa je zanimivo področje srednjih in majhnih serij ter individualne proizvodnje. Tu je smer že nakazana in sicer s prilagoditvijo strojev obdelovalnim nalogam. Razvoj obdelovalnih strojev je vedno usmerjen k obdelovalnim nalogam. Stalna naloga obdelovalne tehnike je znižanje delovnih stroškov. V velikoserijski proizvodnji je to doseženo s specialnimi stroji. V Slednje in maloserijski proizvodnji Da bi bili tudi neproduktivni časi čim krajši, so potrebni še nadaljnji ukrepi npr. brušenje orodja, sodobni načini vpenjanja obdelovanca itd. Za nas je seveda najbolj zanimivo poiskati odgovor na vprašanje — kako skrajšati obdelovalne čase in izboljšati kvaliteto izdelkov kovinske dejavnosti v Gradisu? Odgovor je težak, a ga bomo vseeno skušali podati, seveda glede na finančne možnosti te dejavnosti in iz gledišča za-pažanj na razstavi. Kot prvo bi bilo potrebno modernizirati krivljenje pločevine in cevi z nabavo krivdnega stroja in preproste naprave za krivljenje cevi manjših premerov. Obdelovalne čase zmanjšati s povečano uporabo orodij z obračalnimi ploščicami ter uporabo pnevmatskih in sestavljivih vpenjalnih pripomočkov na principu zloženk. Proizvodni program (veliko izvrtin) zahteva nabavo stroja za brušenje svedrov. Z nabavo še nekaterih drugih strojev (frezalnih, naprave za peskanje itd.), bi se proizvodni proces precej moderniziral, kvaliteta izdelkov pa znatno izboljšala. Upamo, da bo v bodoče ta dejavnost deležna večjega razumevanja tudi pri uvozu opreme, ki jo na jugoslovanskem trgu ne bi bilo mogoče nabaviti. Na koncu naj še omenimo, da so bili razstavljavci bogato založeni s prospektnim materialom in da je ogled take razstave za strokovnjake iz tega področja enkratno doživetje. Marko Zontar Skrb za človeka — delavca, njegove delovne pogoje in njegov družbeni standard je že nekaj let načelo naših sindikatov. Toda pri nas ni ostalo le pri načelih in načrtih, temveč so naše TOZD uspešno te načrte tudi uresničevale. Delovni pogoji na naših gradbiščih se izboljšujejo, izboljšujejo pa se tudi v domačih obratih. Da je temu res tako, smo se prepričali 26. septembra ob 9. uri, ko smo prisostvovali skromni slovesnosti v obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani, na kateri je najprej spregovoril v. d. direktorja Vlado Osolnik o pomenu nove menze. Nato pa je predsednik OOS Štefan Rac slovesno prerezal trak in tako odprl novo menzo. Po otvoritvi je OOS organizirala še obilno malico za celoten kolektiv OGP. Po kratkem ogledu nove menze, ki meji že na majhen obrat družbene prehrane, smo se pogovarjali z vodjem splošnega in kadrovskega oddelka Alojzom Pračkom, ki je o pridobitvi objekta povedal: »Že nekajletno željo po novem tovrstnem objektu so vedno preprečevala premajhna finančna sredstva. Z izgradnjo centra za AOP se nam je ponudila tako enkratna priložnost, da v kletnih prostorih tega objekta uredimo za nas prepotreben obrat družbene prehrane. Tudi 230 mio din, kolikor smo morali prispevati za izgradnjo, ni bilo za nas preveliko breme, ki smo ga nekako zmogli. Tako smo pridobili prostor, kjer lahko v eni izmeni malica 100 delavcev. Seveda pa bodo tudi v novi menzi ostali trije obroki, torej zajtrk, malica in kosilo. Število delavcev, ki se poslužujejo posameznih obrokov, je seveda različno, saj malicajo vsi delavci, medtem ko je število obrokov za zajtrk 120, za kosilo pa le 60. Čeprav je v novi menzi tudi kuhinja, se bodo vsi obroki tako kot doslej vozili iz obrata družbene prehrane Moste, ki preskrbi tudi osebje za razdeljevanje. Hrana je dovolj kvalitetna in raznovrstna, tako da delavci ne morejo biti nezadovoljni.« In kakšni so vaši nadaljnji načrti za izboljšanje delavčevih pogojev na obratu? smo bili nadalje radovedni. »Izgradnja in ureditev prostorov za prehrano je prva faza izboljšanja pogojev delavcev,: je poudaril tov. Praček in nadaljeval: »Saj že pripravljamo in zbiramo sredstva za izgradnjo garderob, umivalnic in tušev, ki so prepotrebni za naš obrat. Trenutno imajo delavci kar na 13 mestih garderobe in še te vse v raznih priložnostnih prostorih. Upamo, da bomo z izgradnjo prepotrebnih garderob lahko pričeli že v prihodnjem letu in tako še izboljšali pogoje, ki neposredno vplivajo tudi na samo proizvodnjo.« In kaj pravijo delavci? Po obilni malici v novi menzi smo se pogovarjali tudi z nekaj delavci. Hase Delanovič, PK delavec: »V novi menzi je gotovo bolj prijetno, saj je vsaka hrana boljša v čistem in urejenem okolju. Res je, da se kvaliteta niti kvantiteta ne bosta nič popravili, vendar smatram, da je še kar dobra.« Malo bolj kritičen je bil Maho Krajič: »Ne vem, zakaj se je dvignila cena obrokov, če je tako kvaliteta kot kvantiteta ostala ista. Mislim, da nova menza ne bi smela biti vzrok, da so obroki sedaj dražji. Res je, da je hrana dokaj raznovrstna, le včasih jo je bilo malo premalo. Sicer pa je tu šele začetek. Morda jo bo tu malo več in malo boljše.« Maho Krajič Antonija 7akraj$ek, ki hrano raz-deiuje, pa nam je o delovnih cogo-jih v novem prostoru povedala naslednje: »Nova menza je prav lepo urejena, le da je za nas, ki strežemo precej nefunkcionalna. Lahko bi rekla, Hase Delanovič (nadaljevanje iz 1. strani) KADROVSKA POLITIKA drovslca politika mora torej biti družbeno dogovorjena, razredno jasno usmerjena in samoupravno realizirana. Kadrovska politika torej ni razpolaganje s človekom po nekih »višjih interesih«, pa tudi ne sprotno reševanje posameznih kadrovskih zadev in problemov, temveč načrtno dolgoročno in stalno prizadevanje vseh delavcev, da ob podpori sindikata in vseh družbeno političnih sil ustvarjajo pogoje za nenehno strokovno in družbeno politično izpopolnjevanje in usposabljanje. Le tako bomo lahko uresničevali načelo »pravi človek na pravo mesto« oziroma najustreznejši in najbolj usposobljeni delavci na posamezne odgovorne družbene dolžnosti pri urejanju skupnih družbenih vprašanj. Zato tudi toliko govora o strokovnih, idejnopolitičnih in moralnih vrednotah posameznikov. Temu primerno bomo tudi postopali ob pripravah na skupščinske volitve v letu 1978. Izvoliti bo namreč potrebno okrog 1500 delegatov v samoupravne organe, komisije, delegate in delegacije v temeljne samoupravne skupnosti, v skupščine družbeno političnih in samoupravnih interesnih skupnosti in njihovih izvršilnih organov, ki bodo zagotavljali nadaljnjo in še bolj učinkovito delovanje delegatskega sistema. Tudi: tu bomo morale kadrovske službe TOZD in skupnih služb skupno z družbeno političnimi organizacijami odigrati svojo vlogo. Zato bomo pri oblikovanju predlogov možnih kandidatov predvsem upoštevali družbene zahteve po ustvarjalnih sposobnostih posameznikov, ter evidentirali kandidate — delegate, ki bodo s polno odgovornostjo aktivno sodelovali pri utrjevanju socialističnega sistema samoupravne demokracije in krepitve demokratičnih odnosov v naši samoupravni družbi. Nato so razpravljali o kadrovanju v zvezi komunistov v osnovni organizaciji skupnih služb. Kadrovanje v zadnjih letih je bilo dokaj kampanjsko, zato so sklenili pospešiti sprejem novih članov do konca leta 1978. V skupnih službah je danes 40 komunistov. Kadrovska komisija nadaljuje z evidentiranjem možnih kandidatov. V nadaljevanju razprave so razpravljali o oceni samoupravnih, gospodarskih in družbeno političnih razmer v skupnih službah. Ocena je bila sprejeta pozitivno, vendar k oceni manjka akcija in naloge komunistov skupnih služb za v naprej. V zvezi s tem mora sekretariat ZK skupnih služb ter tov. Stane Uhan in Jože Lorenčič izdelati akcijski program za prihodnje obdobje. L. Cepuš Antonija Zakrajšek da imamo sedaj še celo več dela, kar je posledica samopostrežnega načina razdeljevanja hrane s predolgimi pulti. Tudi namesto klasičnega štedilnika za gospodinjstvo, bi bilo bolje kupiti štedilnik za kuhinje, da bi lahko kuhali še kaj drugega kot pa jutranji čaj. Kar pa se hrane tiče, menim, da so delavci lahko zadovoljni, saj jo je dovolj in raznovrstne. Lahko rečem, da je pri večini tako, pa čeprav je za malico kdaj tudi kaj takega, kar nimajo vsi najbolj radi.« V novi menzi lahko hkrati malica kar 100 delavcev centrale Malo nenavaden naslov in vendar resničen. Tesarji — tečajniki so praktični del izpita polagali na vrhu kupole atomske centrale v Krškem. To je bilo tudi izredno doživetje za izpitno komisijo, kar pa seveda ni vplivalo na strokovne ocene kandidatov. Tesarji — tečajniki so imeli predhodno 250 ur teoretičnega dela v šoli, ter skupno s 6-mesečno prakso na gradbišču v Krškem 1510 ur praktičnega dela. Teoretični del je obsegal: družbenopolitično ureditev SFRJ 30 ur, ekonon.ika podjetja 40 ur, gradbeni elementi 50 ur, varstvo pri delu 30 ur, kultura govora in pisanja 20 ur. Tečajniki so bili na praktičnem delu v Krškem razdeljeni v 4 skupine, katere so vodili delovodje, ozi- roma inštruktorji praktičnega dela. Izpit so opravili vsi kandidati pa tudi kvaliteta izvršenega dela je bila skoraj pri vseh tečajnikih nadpovprečna. In kaj k temu pravijo delovodje in tečajniki sami? Anton Dolenc, delovodja: Moram reči, da smo bili s tečajniki zadovoljni. Verjetno bi jim morali posvetiti še več pozornosti, toda upoštevati je treba veliko gradbišče in sam tempo gradnje. Na splošno pa lahko rečem, da tisti, ki se je bolj zanimal za delo, je več dosegel in se tudi več naučil, dokaj preprosta logika, ki še vedno drži (opomba urednika). Janko Križnjak, tečajnik: Ko smo iz tečaja prispeli na gradbišče, so nas zelo lepo sprejeli. Sam sem bil dodeljen tesarju-instruktorju Vinku Mlakarju, ki nas je kmalu vpeljal v delo. Začeli smo na montaži plošče. Za nas je bilo tu vse novo. Ze samo dejstvo, da smo se iz šolske delavnice preselili na tako veliko gradbišče, je bilo za nas velika sprememba. Skraja smo se bali višine, toda strah je hitro prešel. Pa tudi 6 mesecev praktičnega dela je hitro minilo. Zelo sem zadovoljen in veliko sem se naučil. Pri Gradisu bom ostal tudi v bodoče. Stjepan Baksa, tečajnik: Na praktičnem delu sem bil zelo zadovoljen in resnično sem se veliko naučil, kar mi bo koristilo pri poznejšem delu in v življenju, in končno, če se zanimaš za delo tudi veliko znaš, mene ta poklic veseli in če bom le mogel, se bom tudi v bodoče izpopolnjeval v poklicu. Rad bi ostal v Gradisu, Del članov izpitne komisije pri pregledu opravljene naloge ker tu obstajajo resnično velike mož- ram reči, da so sredstva, ki smo jih nosti nadaljnjega izobraževanja. vložili v ta tečaj, padla na rodovitna Tako in podobno so ocenjevali tla. To pa je končno tudi cilj izo-prakso tudi ostali tečajniki in mo- braževanja. C. 1 IH Janko Križnjak — na gradbišču so nas lepo sprejeli Stjepan Baksa: »Če se za delo zanimaš se tudi veliko naučiš« Polaganje armature pri vrhu kupole Tečajniki med opravljanjem svoje naloge V obalo v Baru je potrebno vgraditi ogromno količino železa Ko smo prišli v Koper, smo že na Ankaranskem križišču zagledali oznake Gradisa na bližnjem gradbišču. Kasneje smo izvedeli, da to gradnjo z uspehom izvaja temeljna organizacija združenega dela GE Ljubljana, Sicer je Gradis samo eden, vendar za tisti dan smo se posvetili samo TOZD GE Koper. Tesno sodelujemo z »Brodospasom« iz Splita — Veli Jože ob našem objektu Ob obisku te naše gradbene enote so nam že takoj na začetku poudarili, da je njihovo sedanje delo v znamenju prodiranja preko meja ožje domovine. V Červarju gradijo stanovanjsko naselje za trg Z gradnjo so pričeli septembra 1975, do danes pa so končali že 370 stanovanjskih enot in eno čistilno napra- vo v skupni vrednosti 10 milijonov din. Tam dela sedaj 70 ljudi. Za naprej bodo še vedno delali v sklopu združenja Euroturist in računajo, da bodo prevzeli dela tudi na gradnji zaključne III. faze stanovanjskega naselja. Skupna kvadratura tega naselja je 90.000 m2 površine, seveda je tu mišljena površina, ki jo delajo tudi drugi soizvajalci. V Kopru so torej dokazali, da je to gradbišče kar donosno in da ni bojazni za finančni neuspeh. V Buzetu gradijo III. fazo tovarniškega kompleksa CIMOS Koper — obrat Buzet (ki bo izdeloval rezervne dele za Citroen iz Francije). Graditi so začeli v septembru 1976 in predvidevajo, da bodo zaključili konec leta 1977. Osnovni objekt je armirano betonska montažna hala Velo, ki bo velika 7000 m2. Hala je narejena po projektu Projektivnega biroja iz Maribora. Poleg se bodo gra- dili še energetski objekti, zunanja ureditev, plinska postaja. Vsa ta gradnja je že v zaključni fazi. Za koprsko Agrario so naredili polnilnic i alkoholnih in brezalkoholnih pijač z zunanjo ureditvijo in vinsko klet. Objekt je Gradisova montažna hala Velo s pisarniškim aneksom, kotlarno, trafoposiajo, črpališčem in zunanjo ureditvijo Po.-vršina haie je 2700 m2. Vinska klet je prav tako Gradisova hala Veio, visoka H m, s površino 800 m2. V njej bo skladišče vina. Objekt je končan in predan investitorju v skupni vrednosti 25 milijonov din. Naši Koprčani so prisotni tudi pri gradnji luke Bar. Tu se torej kaže medrepubliško sodelovanje, prodiranje na jug. Sodelujejo namreč s Hidroeiektro iz Zagreba. Skupen objekt je vreden 200 milijonov din. Naši Gradisove! delajo: — navez za kontejnerje v skupni dolžini 360 m, ki je postavljen na jeklene pilote, kateri sežejo tudi do 45 m globoko. Skupna dolžina zabitih piiotov je 12 km, — potniško obalo v dolžini 100 rn iz montažnih betonskih blokov (te-žine 60 ton po kosu!), — obalo »Voljnico« aii obalo za razsuti tovor, ki je dolga 80 m in postavljena na benolo pilote, — navez za tekoče tovore za ladje do 100.000 BRT, — petrolejski navez za ladje do 40.000 BRT, — Ro-Ro navez ali obalo za trajekte, — izkop bazena med Voljnico in obalo za kontejnerje (Got I) v predvideni količini 80.000 m3 (podmorski izkop). Tu so uporabili refulerni bager. Pri delu v Baru jim pomaga tudi naš SPO, ki tam sodeluje s transportom. Lahko bi rekli, da je v Baru zaposlenih malo ljudi, pa veliko mehanizacije, saj je v špici zaposlenih približno 15 tehnikov in delovodij ter 15 delavcev. Pri delih sodeluje tudi Brodospas iz Splita s plovnimi objekti in plovnimi dvigali ter potapljaškimi ekipami. Objekt v Baru je narejen v zadovoljstvo investitorja, ki s hvalo res ni skoparil. Ob tem moramo upoštevati, da je Bar težko dostopen kraj v zimskem času. Glavni problem za nadaljnja dela v Baru je pomanjkanje tovrstne opreme (plovni objekti, zabijala) in tehnični kader, ki pod sedanjimi pogoji nočejo več na tako oddaljeno gradbišče. Červarju se pripravlja izgradnja III. faze izgradnje stanovanjskega naselja s skupnim številom 350 stanovanjskih enot. Tu so še vzporedni objekti — ureditev lokalov, skladišča, trgovine, čolnarne in pomorski objekti za Piavo laguno ter ureditev marine v Červarju in Poreču. Predvidena investicijska vrednost je približno 50 milijonov din, za na- dr/jnje pa še dodatnih 100, če bodo prevzeli dela. V Luki Koper bo pri Slovenijalesu prišla na vrsto ureditev desne obale s spremljajočimi objekti na bazenu III. Investicijska vsota je približno 300 milijonov din, z gradnjo pa bodo začeli spomladi. Na tem prostoru bodo podaljšali tudi obalo za les in za sipke tovore, podaljšali bodo tudi kontejnersko obalo in Ro-Ro navez s spremljajočimi objekti, skupaj za približno 150 milijonov din. Dela, ki jih imajo Koprčani danes v teku, so vredna 40 milijonov din, že stoodstotno prevzeta dela 37 milijonov din. Seveda pa v koprsko perspektivo sodi še vedno delujoč kamnolom v Črnem kalu s svojim »zaslužkom«. V Kopru nam zagotavljajo, da nakazana perspektiva zadostuje za njihov dober poslovni uspeh v naslednjem ietu. Orači Ledine slovenskega pomorskega gradbeništva. Priznanje jim ni reklama ali javna hvala, temveč na stotine metrov privezov za prekooceanske ladje Sl vnina naših delavcev v Baru po uspešnem delovnem dnevu Na posnetku so prikazane vse faze dela na objektu v Baru — zabijanje pilotov, betoniranje oblog, opaževanje, armiranje in betoniranje, konstrukcija, nasip brežin pod vodo s »klapetami« (dolžina obale je 360 m) Svaki Gradisovac »umjesan« je u naših rezultata Sa opsegom još uvek stagniramo Opseg našeg rada obično izkazivamo sa cjelokupnim dohotkotn (sada: ukupnih prihotkom) i sa vrijednosču proizvodnje. Uspore-djujemo ga sa planom i posegom u istom vremenu pretekle godine. Frošle godine za period januar—august nismo izradili obračun, tako čemo usporedjivati prošlogodnšnji period januar—septembar. Po desetogodišnjem periodu dostizamo u prvih osam meseci 57 "/c a u mjeseca 67 % godišnje obračunan opsjeg rada. Onda možemo zaključiti, da bih morali do avgusta postič 85 0/o spetembarskog op-sega (sa stalnim cijenama), odnosno ako računamo porast cijena za nešto više od 10 "/o, oko 94 °/o obračunanog rada u periodu janu-ar septembar 1976. Činjenica je, da indeks cjelokupnog dchotka iznosi 92, a vrijednost čiste proizvodnje 93 — što oboje ukazuje na sičušno zaostajanje. Manji troškovi — povečana ekonomičnost Pogledajmo sad nekolicinu broje-va — u tisučima din — i indekse: brojke Sastav I—IX 76 I—VIII 77 Plan 77 I—VIII 77 I—IX 76 I—VIII 77 plan 77 Vrijednost proizvodnje 2589 2270 4209 88 54 Usluge drugih 11 643 820 76 78 Vrijed. čiste proizvod. 1748 1627 3389 93 48 Cjelokupni dohodak 2536 2324 4175 92 56 Troškovi 1877 1624 2972 87 55 Društveni proizvod 659 700 1203 106 58 Amortizacija 71 67 113 95 59 Dohodak 588 633 1090 108 58 Dohodak ne uključuje ubrzanu amortizaciju i prilog za DS SS. Troškovi ima ju nižju dinamiku (indeks 87) nego cjelokupni dohodak (indeks 92), što se povoljno odražava na dinamiku društvenog proizvoda (indeks 108). Isto i izpunjenje planiranog društvenog proizvoda i dohotka (58 ”/«) povoijnjija je, nego izpunjenje vrijednosti proizvodnje (54%) i cjelokupnog dohotka (56%). Iz ovih podataka saznamo, da se uspjeh poslovanja kreta povoljnije nego opseg. Zato možemo ugotoviti, da se ekonomičnost povečala, kad se i udio trnškova u cjelokupnom do-hotku snizio od 74 % na 70 % (po planu 71 %). Kuda plavimo sa svim tim obavezama Kad utvrdjujemo povoljnu sliku poslovne uspješnosti sa visinom i dinamikom dohotka, moramo pogledati još sastave dohotka: Ove godine do avgusta smo bez priloga iz usobiun uuiiuu^a uuvojili vec ginuvo 2U sianu mnijaraa uma-ra (iod rnm um), sto je zd “/o vise nego prošte gucune do septemora: lsiuiaivo možemo viujeu, ua se utiio ooaveza iz os ta ma uonotKa povečuje mnogo orze (lnueKS rotij nego osta-taK donolKa (lnaeKs 124); taKo je proste gomile ueo za društvo lzuo^io xi% a ove goauie vec l/d. iNešlo snc-no kreta se i uitupni uaio ohaveza u donocku. Brej raemiica i čašo »a U SKiičtuli t- tia pttiiiOill Za cjeiovnu siiKu vemo ukazati (kao Sto zaiitijeva i zakon o Uoiu-zenom iu..uj j os na nene Kaza.jne uspesnusu. A još pri j e pogieuajmo neKO,n.vu poaataita o uroju zapouie-nin i casova. Proste goaine u prusjeku tricetvrl-goaisia ono je zaposlemn btiOd rau-liika uez ucerima i radmka u uio-stranstvu, a ove godine u prosjeKu prvin osam nijeseci VUdy raumka (plan vutsv) in z,o"/o vise — to ;e oas toliko konko smo piamran za ceiu gouinu i koiiko iznosi stupanj porasta zapostemn u programu razvoja utrauisa. Obavljeni efektivni časovi u osmim mesečima ove godine imaju u uspo-redbi s prošiogodišnjim tričetvrtgo-dištem indeks 88, to je toliko kao vrijeonost proizvodnje. Kad računamo porast cijena za neslo vise ud 10 %, konstatiramo, da se produktivnost raua smanjna. uvu konstatacij u morat cemo nakon tricetvrtgo-dišnjeg izkaza dobro proučiti — u koliko podaci neče biti bolji. Kvalifikacijska struktura zaposlenih povečala se za 2,7%, što je više UcvzfrMGti s cadtoicifnct. Mislim, da u Gradisu nije lose. Dobio sam u Ljubljani stan i tarna sad živim sa obitelji. Kako sam došao u TOZD Ljubljana — okolica, ostao sam tu i n e mam ni-kakve želje, da mjenjam, jer mi ovdje zaista nista ne j ah.« JOŽE BAGARI: »Že leta 1946 sem prišel h Gradisu, sicer ne naravnost v koprsko enoto, kjer sem danes, ampak sem delal najprej na hidroelektrarni Mariborski otok. Od tam sem šel k vojakom, nato na Jesenice in šele leta 1954 v Koper. Najprej sem delal kot strojnik, nato pa sem se prekvalificiral za varilca. Pri Gradisu sem Stepo Čižmešija STEPO ČIŽMEŠIJA: V Gra- disu radim več 11. godinu, sad kao VK tesar. Došao sam iz Do-njeg Vidovca u Medjimurju kao radnik. U Gradisu sam dobio kva-lifikaciju i visoku kvalifikacija. Kao tesar radio sam na mn o go -brojnim gradiUštima, kao na pnia-jer u Portorožu, na Bledu, u Postojni, u Ljubljani itd. Jusič Remzo Ječe Ragari zadovoljen in vem, da bi drugje težko našel boljše. V Kopru imam družino, napravili smo si hišo. V Gradisu mi veliko pomeni naša povezanost, vsi smo ena velika družina. * JUSIČ REMZO: »Več 15. godinu radim kod Gradisa. Sad sam skupi.novodja. Najviše sam radio na gradiUštima u Ljubljani, Goričanah, Domžalah a sad u Novem mestu i. njegovi okolici. Ovdje, gdje sad radimo, kao Gradis do-bijarno uvjek same pohvale, svi kažu, da smo brzi u gradnji, da dobro radimo. A to mi mnogo znači, jer volim naš radni kolektiv Gradisa.« Sastav I—IX I—VIII Plan I—VIII 77 I—VIII 77 ® * J • 76 77 77 I—IX 76 plan 77 Dohodak 588 633 1090 108 58 Indikator! kažu nam više nego same arapske brojke porast, za 21 % i dosticanje plana Ugovorne obaveze 42 38 59 90 65 I—IX I—VIII Plan I—Vlil 77 1—VIII 77 več sa 95 %! Ovaj podatak ipak po- Dažbine iz dohotka 87 112 167 129 67 Indikator 77 77 I—IX 76 plan 77 tvrdjuje našu uspešnost. Dakako u Cisti dohodak 459 483 864 105 56 Vrijednost čiste proizv. dohotku su sve obaveze, ko j e izdva- Osob. doh. i prim. 362 363 605 100 60 na efekt, čas — VCP/EU 178 189 241 106 79 jamo društvu. Ali pored črne boje Ostatak čistog dohotka 97 120 259 124 46 Dohodak u usporedbi ta postaji još i bjeia, koja nam daje Razporedjivanje dohotka na osnovne sastave kaže nam »staru« sliku. Obaveze i dažbine ukupno iznose 150 mio (15 milijardi starih dinara) din. Povečanje ovogodišnjih obaveza (do avgusta) u usporedbi s prošiogodišnj im (do septembra) snosi i po-red kračeg vremenskog perioda 16%! Tako smo več u avgustu izpulili 66% godišnjeg plana, što je više nego iznosi ostvarivanje dohotka (58%), iz kojeg crpimo za obaveze. Pored toga moramo dodati još nekolicinu deset milijunskih obaveza, ko j e crpimo iz ostatka čistog dohotka. Ako znamo, da su ovogodišnje stope obaveza sve po redu više, onda znamo, da prikazana slika na kraju godine neče biti bitno drukči-ja. Upozorenja, koja ponavljamo več treču godinu — ne prihvačujmo više dodatnih opterečenja — na žalost, nisu pala na plodno tlo. Dohodak sazporedjujemo na osobne dohoike gospodarno Osobni dohotki — i osobna primati.) a iz dohotka (nagrade učenika, honorari i drugo), koji če se ubuduče obračunavati kao osobni dohotki — posve su jednaki onim u prošiogodišnj im devet meseci (363 mio dim. Značajna je činjenica, da se krela-mo u okvirima resolucije skupštine, po kojoj smiju osobni dohotki porasti najviše za 90 % porasta dohotka, to jest, za (8 X 0,90) punib 7%, a stvarno oni nisu porasli, Suprotno ovim udio planiranih osobnih do- Sastav Ostatak dohotka Deo za društvo Deo za organizacij u Obaveze društvu iz dohotka i ostatka dohotka ukupno (bez priloga iz OD) Udio u dohotku u % hotka viši je (60%) kao udio dohotka (58%), šlo znači: — da smo planirali suviše nizke osobne dohotke ili — da smo dostigli suviše nizak nivo dohotka uprkos povečanoj ekonomičnosti. Više podataka o osobnih dohotkih možete vidjeti u specijalnoj analizi, koju dobi ju svi organizator! rada. Porast osobnih dohotka na uslovni čas iznosi 13%, što je 1% manje od porasta životnih troškova. Ovo znači, da realni osobni dohotki ne rastu. Viši ostatak dohotka sječe nam ta nji komad pogače Ostatak čistog dohotka iznbsi 120 mio din, što je 24 "/o više nego prošle godine do septembra. O vaj podatak vrlo je po voljan ali na žalost ima i drugu, manje povoljnu stranu. Za pokrivanje svih (minimalnih) obaveza iz ostatka dohotka ove godine moramo ostvariti planirani iznos 259 mio din. Do sada ostvariii smo ga tek 48%, a to je mnogo manje, nego iznosi dinamika cjelokupnog dohotka i dohotka. Kad još kažemo, da neki »tozdovi« nisu dostigli ni 30 'Vu (čak 20 %) planirano^ ostatka dohotka, onda sa sigurnošču možemo govoriti o manje povoljnoj strani naše uspešnosti. Druga lakva strana je udio obaveza, ko j e mora kolektiv još izdvojiti pored več napomenutih 120 mio din, još iz ostatka čistog dohotka. Podaci su ovalti: prosj. upotreb. sredst. 0,45 0,36 0,76 82 48 pored tolikih (nekolicine desetmili- Akumulacija u uspor. sa dohotkom 0,21 0,22 0,23 107 81 jardnih) priloga društvu nadu, da nam če uz razumno koriščenje tih Uvečan dohodak na uslovni čas — PD/ph 29,71 35,81 37,57 121 95 sredstava ovo naše društvo u večoj meri omogučavati u budučnosti do- Osobni dohodak na uslovni čas — OD/ph 16,56 18,69 19,02 113 98 sticati još veče uspehe. Za društvo naročilo kolektivi sa nadprosječnom Prvi indikator produktivnosti da-kako izkazuje 6% porast, ali kod 10% porasta cijena, realna produktivnost smanjila se za 4 %1 I dosli-zanje planirane produktivnosti (indeks 79) mnogo zaostaje. Dohodak u usporedbi sa sredstvima pokazuje dostignutu rentabilnost. Indeks 82 pokazuje znatan pad rentabilnosti a naročilo u usporedbi sa planiranem rentabiinošču (indeks 48)! Ako znamo, da sa sredstvima (osnovnim) čak zaostajemo iza drugih gradjevinskih preduzeča — a sredstva su u ime-r.ilcu indikatora — i ako kažemo, da smo s akumulacijom (naročilo s ostat kom dohotka) srazmerno zadovoljni, onda zaista ne znamo, zašto tako nizka rentabilnost, s obzirom na Akumuiativnost dohotka malo se povečala tod 0,21 na 0,22) ali još zaostaje za planiranim stupnjem C,28). Ali istovremeno s povečanjem takozvanih neukalkulisanih obaveza iz ostatka dohotka, povečanje nam neče biti dovoljno. Pored svega — relativno —- ve orno uspešni Naš glavni indikator uspešnosti — PD./ph je 35,81 din — kaže ugodni uspješnostju, najbolja su garancija za njegov progres, napredak. Zato je i dobro, da je komora nedavno skupila podatke o uspješnosti radnih organizacija, gdje nadjemo i Gradis. Kazali su još, nek se društvo ne brine p rije svega za spasavanje losih, nego i za podstrehe dobrim i naj bolj im, koji vuku kola napretka. Više o tom možemo razabrati iz »Dnevnika«, koji je u »temi dana« objavio tridesetoricu najboijih. prošlu godinu kao obzirom na plan. još naročilu s Kovač je — dinar — je novac Struktura prosječno upotrebljenih svedstava daje nam djelimičan odgovor na pitanja, koja su u torne, da radimo i upravljamo sa prevelikem kr iičinom novca, to jest — obrtnih sredstava. U budušnosii morat. čemo bitno bolje ekonomizirati sa novcem, još više, što če nam ovo reorganizirana interna banka i te kako onemo-gučavati. I—IX 76 •/. I—VIII •/. Indeks Šta da uradimo: 97 100 120 100 124 — izraditi načela za pridobivanje i izkoriščavanje avansov 24 25 38 32 158 — racionalizirati opseg i niz za- 73 75 82 68 112 liha po (u praksi i teoriji) pozna tih 153 26 188 30 123 metodah — u večoj m j eri kao dosad koristiti rezerve, dugoročne kredite, vri-jednostne papire i prihvatiti druge odluke za bolje koristenje obrtnih sredstava. Betoniranje pilotov za novi Sentja-kobski most, ki ga bodo gradili naši delavci Vredna, stara koka pronašla u svom dvorištu zrno pšenice. — Od ovog zrna mogao bi postati krasan hlepčič — obrati se ona žiteljima dvorišta. — Razume se, Potrebno je da ga prethodno za-jednički posejemo. —• Ja danas imam sastanak u dvorištu radi medjudvorištne integracije — reče glavni petao, — A ja ne mogu, dobra koko, da ti pomognem zbog simpozijuma o uticaju slane vode na muckove. A, osim toga, moje kukurikanje hoče da snime kao glavni hit jutarnje i Predjutarnje sezone — dodade pomočnik glavnog petla. — Moja je dužnost da vodim zapisnik na pomenutom simpozij umu 7- prostenja mlada koka, sekretarica i desno krilo glavnog petla. — E, kad tako stvari stoje, moramo ja i moji piliči zasukati rakave — reče stara koka i po svim ag-rotehničkim zahtevima zasadi svoje zrno pšenice. Krivudajuči čas kroz sušu, čas kroz gradonosne oblake i druga ne-Vremena, vreme je prolazilo, Zrno je niklo i razvilo se u d'.'"nu, napredku stablljiku. Kada je stabljika po letnjoj šemi sasvim dozrela, zrno se beričetom nalilo i treba! a da se oba-vi žetva, stara koka opet upita: — Možemo li uz zajedničke napore i produktivnost da žito požnjemo, ovršemo, sameljemo i umesimo hlepčič? — Ja danas zbog strukturalne analize utvrdjenih stavova opet pu-tujem u druge dvorište. Neka mi odmah napisu nalog za dnevnice i Pripreme terenska kola — naredi glavni petao. — Ja danas raspravljam o uticaju sanccionih Slavina na lične dohotke i sred j ujem upitnike u vezi sa pro-duktivnošču naše dvorišne radne je-dinice — zaieprša krilima pomočnik glavnog petla. — A ja... Ja se danas osečam tako bolesna da ču posle bolovanja nastaviti sa godišnjim odmorom. I zbog čega je tako mali regres pa ne mogu da odletim ni do Kanarskih ostrva — procedi mlada koka, sekretarica glavnog petla. — Onda mi nista drugo ne preostaje — zaključi stara, vredna ko- ka — nego da sa svojim ne jakim pi-ličima obavim i te poslove. Odvoji, zatim, stara koka koliko je mogla od svoje skromne, ranijim znojem zaradjene penzije za vrša-licu i priključne rnašine koje su bile potrebne za preradu več dozrele pšenice. Pošto je požnjela, ovrla i samlela pšenicu i od nje umesila veoma ukusan hlepčič da mu nije-dan sanitarac ne bi mogao nači mane, zapita: — Ko če sada da konzumira ovaj hlepčič? — Ja — reče glavni petao. — Gotovo bez sredstava zajedničkim snagama uspeli smo da od ničega napravimo nešto. — 1 ja — priključi se deobi pomočnik glavnog petla, — Zbog moje urodjene skromnosti neču govoriti o napornom studijskem prilazu či-tavoj stvari i razradi detalja, ali is-tičem potrebu jednakosti u raspode-li proizvedenih dobara i srazmeri u dohocima. — I meni treba nešto da pripad-ne — brže - bolje dotrča sa bolovanja sekretarica glavnog petla. — Nemojte se odnositi prema meni mačehinski, kao prema nekom pripravniku. — E, taj hlepčič osim mene i mojih piliča niko neče kusati, jer je naša grbača podnela sav teret proizvodnje — reče stara, visokopro-duktivna koka i... Varate se, drage moje čitateljke i čitaoci, ako mislite da je stara koka sa svojorn vrednem decom pojela trudom za-radjeni hlepčič. Glavni petao, pomočnik glavnog petla i mlada koka. sekretar i desno krilo glavnog petla, odmah uzeše sta roj koki hlepčič uz internu zapisničku odiuku. Evo tog, majstorski sročenog ob-razloženja: — »U VEZI PREDUZETIH SISTEMSKIH REŠENJA U NAŠEM DVORIŠTU, NE MOŽE S VE IČI U LIČNE DOHOTKE. RADI STABILIZACIJE, MODERNIZACIJE I PRO-ŠIRENJA PROIZVODNE BAZE, MORA NEŠTO OSTATI I U BONDOVIMA. TIM PRE STO JE PRIMITIVNA PROIZVODNJA STARE KOKE — ČIST LUKSUZ!« Pera SREČKOVIČ deponija nosilcev za Karlovški most v Ljubljani -I>/R£KTVR. . 0£- OT/SfirV .Z Zel' za uvek ?/ — Tovariši! Je delavski svet rešil problem nagrajevanja po delovnem učinku???? — Še ne! Sicer so pa drugo leto volitve, pa naj nekaj ostane še za novi svet w a Lovni aforizmi — Kad su s vi vuci siti, obično ni-su s vi milioni na broju. — Lovišta fraza su nam s ve puni-ja. Valj da zato što se na ovim tere-nima sve češče puca u prazno — Kad se povede hajka na krup-ne zverke gube nam se tragovi. — Šta vrede ponositom jelenu rogovi, ako pre toga pod vi j e rep. — Kad je videla ko joj sve nosi krzno, plemenita divljač od besa is-kočila iz sopstvene kože. — I medved, kao mesožder, mnogo se profinio. Pre nego što upadne u tor traži — kategorizacij u mesa. — Fondovi divijači nekima lice na završne račune. Pa u njima prave rupe bezdimno. — Hočemo li uvesti lovostaj i u potrošačkim džepovima. Ili če cene nastaviti sa brzom paljbom — Rad nekih komisija za ispitiva-nje porekla imovine podseča na praksu neiskusnog lovca. Puca se sitnom sačmom pa se cilj tek okrz-ne. — Lovci u mutnom retko drže pu-šku u rokama. — Hitac koji čujete nije opasan. Čuvajte si hitaca sa — konkursnim prigušivačem. — Nema dobrog lova gde je pas-tragač stalno na lancu a priče o lo-vačkoj akciji u-rancu. — Jelenu-kapitalcu rogovi su kapital koji mu obezbedjuje mesto u zajednici ili vodstvo u čopom. Čo-veku takav kapital, nažalost, uvek rastura ognjište. — Kod strelaca na fotelju obično se prvo vidi dim pa onda čuje pu-canj. Zbog toga se teško nabasa na lovokradice. IVE TRAZlM PTIČJE MLEKO UTOPLOMOBROKU Ne tražim da me život paper jem s Kanarskih ostrva milu je, m da se ptičjim mlekom moj topli obrok u restoranu filuje. Ne tražim ni da me šef kao ličnu reprezentaciju maži, ni da se gomilaju debeli viškovi i povišice na mojoj dopenzionerskoj staži. Ne tražim ni trosobnjak, vikendicu il’ vilu, četvora vrata i mini-televizor u familijare-automobilu. Al’ nije ni red da se svakodnevnica mršavim ciframa i surutkom na moj standard plazi, da se uz nova pijačrui iznenadjenja moj reumatično koverat gazi, a sve uz gorču restoransku kafu, a sve na nervnoj bazi. E, pa sad, kažem sebi, dobro pazi, ima, valjda, još koja šansa u sigurnosnoj žir antsko-kreditno] vazi. Pera Srečkovič Iz glasil drugih OZD — GIF Progres, Beli Manastir U svrhu učvrščivanja daljnjih poslovnih veza izmedu našeg po-dazeča i Gradevinskog industrij-skog poduzeča »GRADIS« Ljubljana, jednog od največeg gradevinskog industrijskog _ poduzeča u našoj zemlji, posjetili su o-vih dana naš direktor Josip Časar i zamjenik Margita Takač. U »Gradisu« su bili veoma toplo i srdačno primijeni, te su predstavnici našeg poduzeča razgledali njihove pogone i upozna-li se s organizacijom njihova rada i poslovanja. Vodili su se poslovni razgovori o daljnjim poslovnim cezama a koje su do sada bile na zavid-r.oj višini. Bazirani su na punorn povjerenju. Te veze kao što smo več iznijeli u početku i dalje če se učvrščivati, a što je u interesu obiju radnih organizacija, odnosno radnih ljudi u njima. Pokazalo se da su takovi kontakti veoma korisni. iznosimo još da su poslovnim razgovorima o d strane _ »Gradisa« sudjelovali, direktor razvoja analize i piana, dipl. inž. Branko VASLE, glavni direktor TOZD »KOVINSKE OBRATI« Jože REP-ŠE, direktor financija drug PEČ-L1N i drugi. Dogovorena j,e uzvratna posje-ta predstavnika »Gradisa«. Slavica Horvat Gradimo obale za vse vrste pretovorov. Obala za trajekte v Luki Koper. Privezan je sodoben trajekt »Risnjak« Jugolinije iz Reke Radni ljudi su veoma solidarni kada je u pitanju zbrinjavanje invalida, stari j ih i iznemoglih radnika. Prema podacima iz jedne ankete, 94,15 odsto ispitanih radnika izjasnilo se da se invalidima rada i drugim radnicima ko j ima je umanj ena radna i zdravstvena sposobnost obezbedi u istoj radnoj organizaciji odgovarajuče rad-no mesto. Ako takvog mesta nema u okviru iste radne organizacije, onda bi prema mišljenju više od 77 odsto ispitanika radno mesto trebalo obezbediti u drugoj organizaciji uz participacij u njihove organizacije, Kada bi se po spremnosti i razumevanju proizvodjača i samoupravi j ača cenio položaj invalida rada onda bi on sigurno bio sjajan. Medjutim, obezbedjenje odgovarajučih radnih mesta za invalide rada .druge i treče kategorije ide dosta teško u čemu su zatajile obe administracije — i lekarske i u preduzečima. Kako stvari sada stoje, kandidate za izlazak pred lekarsku komisij u obradjuje lekar opšte prakse uglavnom dvojica specijalista koji iz svog delokroga daju stručnu ocenu. Predmet sadrži samo najosnovnije podatke na osnovu ko j ih invalidska komisija donosi odiuku ne upuštajuči se u »detalje« koji cesto mogu imati kardinalni značaj za donetu odiuku. Malo je slučajeva. i to uglavnom u Sloveniji, da invalidska komisija obilazi radne organizacije, upoznaje uslove rada i stepen zaštite na radnim mesti ma na ko.jima još rade ljudi nesposobni za taj posao i da »snima« radna mesta na koja bi mogli da budu rasporedjeni invalidi, Zbog toga, odluke invalidskih komisija su naj češče »solomonske«. Radnik se vrača u svoju radnu organizacij u s predlogom »da mu se nadje lakše radno mesto«. U praksi se cesto dogadja da »lakše radno mesto« bude ne-pogodnije od onog na kome je radnik do invalidnosti radio. U isto vreme na invalidskim radnim mestima rade potpuno zdravi ljudi Pre svega, u interesu je proizvodnje da svaki radnik prema svojim sposobnosti m a bude ra spored jen na odgovarajuče radno mesto. U okviru postoječih prepisa i metoda rada minimalan je za-datak da se invalidska komisija proširi psihologom i sociialnim radnikom iz radne organizacije. Oni treba da pruže invalidsko] komisiji dopunske cesto i osnovne podatke o invalidu rada kao radniku i ličnosti, o uslovima u ko j ima radi i o radnim mestima koja pošto j e, a na ko j ima bi po proceni lekarn u komisiji mogao da radi. Sem toga, radne organizacije bi same morale da se pripreme za drugačiji odnos prema invalidu i n j ego voj sudbini. O torne prema mnogim mišljenj ima ne bi smeo da odlučuje samo rukovodiiac u proizvodnji ili neko iz uprave. To bi trebalo, naravno uz puno učešče stručnjaka iz pogona, lekara medicine rada, socijalnog radnika i psihologa, da bude i u kompentenciji zbora radnih ljudi koji če rukovodieni solidarnošču uvek biti za najoptimalnije rešenje i sa stanovništa invalida i dane organizacije. hodkovni odnosi, gonilna sila našega življenja Preprost razgovor v uredništvu Gradisovega vestnika V Gradisu, pa tudi izven njega veliko razpravljamo o dohodkovnih odnosih, ki bodo in so v smislu zakona o združenem delu gonilna sila našega gospodarskega življenja. Ker želimo o tem seznaniti širši krog gradbincev, smo zaprosili direktorja analitsko planske službe ing. Branka Vasleta, da nam kot strokovnjak na področju urejevanja dohodkovnih odnosov, kaj več pove o sedanjih rezultatih in bodočem usklajevanju medsebojnih odnosov. Sestala sva se v uredništvu Gradisovega vestnika, najin preprost pogovor je potekal takole: Urednik: »Mimogrede sem poslušal tvoje debate s kolegi o dohodkovnih odnosih pa navzlic temu, da sem precej prebral o tem, marsikaj, priznam, nisem razumel. Zato te prosim za nekaj odgovorov na vprašanja, ki sem si jih celo zapisal, Prvo se glasi: — Kaj je pravzaprav cilj dohodkovnih odnosov?« Inž. Vasle: »V tvojem vprašanju je cel sklop odgovorov, to se pravi, da je ta cilj sestavljen iz veliko delcev, ki je vsak zase celota in vsi skupaj tvorijo ta skupni cilj, za katerega sprašuješ. Zato v najinem pogovoru ne moreva zajeti vse kompleksnosti tega vprašanja, temveč se bova strogo omejila na naše interne probleme, ki jih dohodkovni odnosi s svojimi zahtevami odkrivajo.« Urednik: »Želim bolj konkreten odgovor, ki bo direkten odraz naših pogojev in dela ter vplivi zahtev zakona o združenem delu na naše poslovanje. Iz dosedanjih razprav povzemam dvoje stvari, ki mi nista čisto jasni. Prva je ta, da mi praktično že imamo dohodkovne odnose po zakonu, ki pravi, da urejajo TOZD svoje odnose na osnovi dogovorjenih cen; te bi bilo morda prilagoditi trajnejšim razmerjem in problem bi bil rešen. Druga stvar pa je ta, da zakon ne predpisuje drugih oblik, temveč jih samo ugotavlja. Cernu se do-brovoljno odločamo za drugo obliko teh odnosov, ko pa je dovolj če prvi, obstoječ način samo izpopolnimo, saj zakon teh sprememb ne predpisuje? Ing. Vasle: »No, ne glede na črko zakona, je njegov namen ta, da rešuje v tržnih odnosih obstoječa nasprotja interesov na višji ravni tako, da jih eliminira, zbriše: ker pa so nosilci tržnih odnosov ljudje, ki še kako vztrajajo na teh pozicijah, smo dobili z zakonom instrument, ki nam kaže, kako to doseči, kako napredovati. Želja po napredku nas mora vleči naprej.« Urednik: »Toda meni se zdijo tržni odnosi kar dober način, kako uveljaviti svojo sposobnost na tržišču: s tem se spodbujajo manj podjetni in manj sposobni k aktivnosti, k napredovanju. Konkurenčnost je dober kazalec sposobnosti in zniževalec cen!« Ing. Vasle: »Z eliminiranjem tržnih odnosov in nasprotujočih si interesov znotraj delovne organizacije se samo poveča njena sposobnost navzven. Zunaj teh odnosov pa tržni zakoni ostanejo. Torej že sama poslovna logika nas sili v to, da se s tistimi, ki nas veže skupni interes, obnašamo drugače kot s konkurenco.« Urednik: »Kes, na ta moment odnosov nisem pomislil. Vendar se mi zdi, da bo tudi v podjetju ta stvar malo težje izvedljiva, ker smo se na tržne odnose na\’adili.. .« Ing. Vasle. »Vse je odvisno od razumevanja ljudi, ki jih ta problematika zadeva. Vsakdo mora uvideti, da moramo tako TOZD, kakor tudi delovna organizacija napredovati in V ta namen postopoma odpravljati vse pomanjkljivosti našega poslovanja in ga prilagajati novim pogojem!« Urednik »Ako ljudje v novem načinu dela ne bodo videli neposredne koristi, bodo zeio težko opustili sedanji način Vsi vemo, da smo zelo individualistično nastrojeni in da se. vsak nase najbolje zanese: če mu pa spodleti ve, da ši je v veliki meri sam kriv. S kakšnimi argumenti jih bomo prepričali o pravilnosti nove poti!« Ing. Vasle. »Dovoli, da ti pojasnim v prispodobi: ker si alpinist boš lahko razumel prime; o, da je Gradis v svojem hotenju aipmistično-planin-sko društvo z znanimi cilji. Sedanji glavni direktor ga je nekoč v intervjuju z GV primerjal z »levom v skoku«. Lahko ga bi tudi primerjali z izletniškim, gobarskim društvom, ako bi imel drugačne, pohlevnejše cilje. Torej primera je razumljiva ali ne? Mislim, da so zahteve po znanju in sposobnosti »alj^nista« precej večje kot za »gobarja«. Med drugimi je pri alpinistu v navezi potreben predvsem smisel za podrejanje osebnih ambicij, konkretnemu. skupnemu ci- lju. Za gobarja pa to ne velja: vsak od njih se lahko izživlja po svoje ...« Urednik. »Primerjava je kar posrečena: »naveza« v Gradisu je sodelovanje TOZD pri gradnji skupnega objekta. TOZD ne more v navezi »po svoje«, kot to lahko stori »gobar« ali ne?« Ing. Vasle. »Mislim, da se kar dobro sporazumevava. Naloga te »naveze« je doseči optimalni poslovni uspeh, kar pa z »gobarsko« mentaliteto ne bi mogli doseči. Ako razširiva pojem »gobarstva« in »alpinizma«, z namenom, da se bova odslej bolje razumela, reciva, da je, »gobarstvo« vse, kar ne ustreza zahtevam dohodkovnih odnosov, to je vse, kar jih zavira, »alpinizem« pa vse, kar jih pospešuje. S tem sva sicer ustvarila pravzaprav nova pojma, ki nimata z osnovnima nobene zveze, vendar nama bo sporazumevanje lažje.« Urednik. »Predmet najinega pogovora so dohodkovni odnosi in notranja problematika poslovanja in ne zunanji tehnično-tehnoioški in ne nazadnje relativno dobri finančni uspehi Gradisa. Ko se bova verjetno dotaknila tudi »gobarstva« v našem poslovnem življenju, s tem ni rečeno, da bova s tem istočasno zanikala naše »alpinistične« dosežke.« Ing. Vasle. »Tako je. Predpogoj za uvedbo dohodkovnih odnosov je urejeno poslovanje. Poslovanje gradbenega in ne samo gradbenega podjetja je možno analizirati in ocenjevati z več plati in sicer z — organizacijske — tehnično-tehnološke — komercialno-finančne — samoupravne in še bi lahko našteval in delil že naštete na več pod-grup. Vsaka od teh ima svojo stopnjo kvalitete in naša celotna povprečna ocena Gradisa naj bo recimo »prav dobro«, da ne bomo preskromni. Ta povprečna ocena je rezultat zelo velikega števila posameznih časovno in prostorsko ločenih ocen, od odličnih do slabih. Odlične uvrščajo Gradis med »alpiniste«, slabe pa v »gobarje«. Pogovarjava pa se o slabih ocenah z namenom, da jih popravimo in postanemo odlični!« Urednik. »V katero področje pa bi po tvoje spadali dohodkovni odnosi? Zdi se mi, da v nobeno od naštetih grup, še najbolj v komerciai-no-finančno, ali ne?« Ing. Vasle. »Mislim, da se v »dohodkovnih odnosih« prepletajo vsi vidiki naše dejavnosti. To kar praviš, da spadajo še najbolj v komerci-alno-finančno grupo je zaradi tega, ker je »dohodek« kot tak, finančna kategorija. Mi pa želimo v dohodkovnih odnosih analizirati in urediti tako organizacijske kot tehnološke, komercialne, finančne in druge vplive, ki rezultirajo v poslovnem uspehu.« Urednik. »Taka analiza vseh mogo čih vplivov na rezultate dela in po tem uporabo te analize v praktičnem življenju se mi zdi več kot vprašljiva, saj vemo, da analiza razčle njuje nekaj obstoječega, določen rezultat nasproti predvidenim, vzroke odstopanj in podobno a to ni tisto . . .« Ing. Vasle. »V tem se s teboj popolnoma strinjam in mislim, da vem, kaj te pri tem moti, da dvomiš v koristno uporabo take analize: vso stvar analiziramo v obstoječih organizacijskih, poslovnih, tehnoloških in podobnih okvirjih, ki so statični, vsak zase kot sistem zadovoljiv, ampak sam vase zaprt in izoliran krog/Ko pa hočemo uporabiti rezultate določene analize poslovanja za primerjavo elementom drugega poslovnega okvirja pa vidimo, da niso primerljivi: s tem pa smo prišli do naše osnovne pomanjkljivosti, ki se odraža v nepopolnosti sistema, da bi te dejavnosti v posameznih okvirjih spravil v medsebojno primerljivost.« Urednik. »Ugotovila sva torej neko osnovno pomanjkljivost, to je nepopolnost obstoječega poslovnega sistema, da ta ne povezuje vse dejavnosti v enoten in smiselno usklajen poslovni proces.« Ing. Vasle. »Dogovoriva se, da bova opustila naštevanje vseh subjektivnih slabosti, ki jih ljudje povsod in seveda tudi pri nas, vnašajo v delo in medsebojne odnose. Istočasno pa naj velja tudi to, da ne bova iskala vzrokov za pomanjkljiv sistem dela v naših ljudeh in njihovih napakah, temveč jih jemala kot rezultat pogojev dela, ki so nam vsiljeni od zunaj.« Urednik. »Počakaj prosim, tu mi nekaj ni jasno. Bodi malo konkreten in povej, kaj misliš s tem, da je pomanjkljiv sistem dela vsiljen od zunaj, mi pa to pomanjkljivost toleriramo in vztrajamo na napačnem načinu dela. Tako to razumem. Ing. Vasle. »In prav si razumel! S tem mislim predvsem odnose med investitorjem in izvajalcem, način prevzemanja del, nepopolnost načrtov in kar je podobnih neurejenih reči. Pri nas je dolgotrajen proces formalnih urejevanj, ko pa pride do odnosov investitor-izvajalec in bi po vsej logiki morala nastopiti organizirana priprava dela, za to ni več časa in največkrat začnemo brez kompletnih izvajalskih načrtov, ker se investitorju zelo mudi. Da je tak način dela pomanjkljiv in dražji je samo ob sebi umevno vendar taki pač smo. Tudi če bi mi odklonili tak način dela bi bil efekt edino ta, da ne bi imeli dela... S tem pač mislim, da nam je ta način dela vsiljen od zunaj in o tem razpravljati pravzaprav ni najin namen in predlagam, da se drživa najine materije.« Urednik. »Vsaka veja poslovanja bazira na določenih zakonih, ti predpisujejo postopke in dejansko je vsak postopek evidentiranja gradbenega procesa odraz razvoja posameznih služb, ki ta proces spremljajo, seveda vsaka s svojega vidika .. .« Ing. Vasle. »Sedaj si pa ti sam nekoliko nerazumljiv. Poglej, rekel si, da je ,vsak postopek evidentiranja gradbenega procesa odraz razvoja posameznih služb", kar je dejansko res in prav povedano, potrebuje pa določeno razlago s primeri.« Urednik. »Res je. V mislih sem imel notranje poslovanje; predvsem evidenco: materialnih stroškov, izplačil osebnih dohodkov, vse vrste posrednih stroškov, z eno besedo, materialno in finančno poslovanje od objekta do vseh objektov TOZD v okviru gospodarsko-finančne službe, evidenco potrebnih delovnih priprav, materialov in kar je še ostalih potreb v tehnološkem procesu v okviru tehnične službe, potem planiranje in evidenco spremljanja operativnih planov, da ne govorim o ponudbenih cenah in njihovi strukturi komercialne službe, klavzule pogodb z investitorji za posamezne objekte, o usklajevanju medsebojnih odnosov na osnovi samoupravnih sporazumov, izpolnjevanje veljav-nih poslovnikov, kršitve itd, 'kar spada pod okrilje splošne službe in še in še bi lahko našteval « Ing. Vasle. »S tem sva pri bistvu problema: naš današnji rezultat npr. primerjave kalkuliranih in dejanskih stroškov je dokaj klavrn, primerjamo samo prodajno ceno s povzročenimi stroški. Razlika je olus ali minus. Zakaj minus in ne plus, zakaj tak plus in ne večji, zakaj ... nešteto vprašanj brez odgovorov!« Urednik. »In vse te odgovore na vsa mogoča vprašanja naj dajo urejeni dohodkovni odnosi? Saj rte morem verjeti! Kaj ima opraviti novi »Zakon o združenem delu« z normalno urejenim poslovanjem, ki ga ima vsaka tovarna, celo vsak industrijski obrat?« Ing. Vasle. »Počasi, le počasi! Gradbeništvo ni industrija in o različnih pogojih se ne bova pogovarjala: smodnika ne bova odkrila, za to je škoda časa .. Strinjam pa se, da nam v gradbeništvu obstoječa praksa prevzemanja del še daleč ne odgovarja In zakaj ne, bova še ugotovila, dana dejstva pa sva že razčistila : prilagodili smo se konkretnim pogojem dela in nam to tudi odgovarja, že po naturi smo gradbeniki prilagodljivi vsem mogočim in nemogočim vremenskim in drugim prirodnim neprilikam in zato se lahko prilagajamo tudi gospodarskim. S tem pa ni rečeno, da moramo biti z vsem zadovoljni! Ker vemo, da smo gradisovci določeni za »alpiniste«, moramo vse »gobarske« elemente postopoma izločiti iz našega poslovanja. In odgovor na tvoje vprašanje je tole: Ne zakon o združenem delu in ne dohodkovni odnosi v svojih zahtevah ne predpisujejo, kako naj se lotimo poslovanja, za to so drugi predpisi. Kako pa bomo organizirali in uredili smiseln in koristen instru-mentarij in kako bomo s temi instrumenti igrali pa je naša naloga. In to je šele temelj, ki ga moramo postaviti, preden bomo začeli z gradnjo dohodkovnih odnosov ...« Urednik. »Samo eno vmesno vprašanje: Zakaj smo toliko časa čakali s tem temeljem, ki je potreben za dohodkovne odnose? Danes bi že lahko gradili stavbo pa še jame za temelj nimamo!« Ing. Vasle. »To so naše subjektivne težave in objektivni razlogi, da tega vsaj v neki meri nimamo. Na eni strani so nagrmadeni tekoči problemi, na drugi pa materialne možnosti: računalnik šele sedaj usposabljamo, brez tega pa nič ni...« Urednik. »Kako bi se tega dela lotili. Še enkrat ponavljam, da v neko koristnost analiz obstoječega stanja dvomim, ker mi ni jasno, kako in kje naj začnemo s potrebnimi spremembami. Že velike denarje smo porabili za take analize, koristi pa nobene . ..« Ing. Vasle. »In od vsega začetka najinega razgovora si podzavestno izrazil strah pred »novotarijami« ravno vsled tega, ker ne veš poti iz te zagate, ker si se sprijaznil z obstoječim stanjem in ker nam na koncu koncev ni nič hudega in ker smo v lastnih očeh docela sposobni »alpinisti«. V tehnično-tehnoioškem smislu smo recimo »alpinisti«, v stroškovno-ekonomskem smislu pa precejšnji »gobarji«. Pomen tega pojma si v razgovoru dobro spoznal in ga začel tudi pravilno uporabljati. Z »gobarstvom« poimenujemo torej neusklajenost delovanja in iz-vrednotenja vpliva posameznih služb v poslovanju. In to ne samo »skupnih služb« temveč istočasno tudi služb TOZD«. Urednik. »Priznam, da je bilo tako in da sedaj gledam drugače kot prej. Prepričan sem, da so določene spremembe in ukrepi nujni a ne vem kako in kdo naj začne z ukrepi. Ing. Vasle. »Dejstvo je, da nam je šele zakon o združenem delu in vse razprave okrog njega, odprl oci in nam pokazal vso ostrino problema. Vrniva se na začetne ugotovitve: Dohodkovni odnosi med TOZD v Gradisu, ki sodelujejo pri gradnji objekta, so bili izraženi v prispodobi »alpinistične naveze« z določeno nalogo. V tej »navezi« bo potrebno število TOZD, ki bodo dali ljudi v sredstva. TOZD — član naveze — mora znati podrejati svoje interese — interesu skupne naloge — optimalnemu poslovnemu uspehu. (»Gobarska« mentaliteta bi ta podvig onemogočila, »alpinistična« pa ima iz-glede na uspeh.) Urednik. »Vse ostalo mi je znano: vsak TOZD da določeno število ljudi ln sredstev, katere je treba ovrednotiti in s to vrednostjo bo vsak TOZD sodeloval na skupaj ustvarjenem dohodku oziroma natančneje govorjeno — prihodku. Zelo enostavno povedano a zelo težko ostvarljivo. . Navzlic vsem dodatnim spoznanjem me še vedno mika moja prvotna misel, da ostanimo na popravljenih in korigiranih tržnih odnosih: tega smo vajeni in daje določene rezultate .. .« Ing. Vasle. »Kako pa si predstavljaš napredovanje Gradisa na »gobarskih« pozicijah?« Urednik. »Ni nujno, da ostanemo tudi v* razpravljalnem smislu delni »gobarji«. Vse te ukrepe, ki jih bomo podvzeli, da bomo naše poslovanje izboljšali, usmerimo v ustvarjanje udarnejše TOZD, da postane vsaka TOZD »alpinist« in s tem se bo tudi Gradis kot celota posredno ojačal. Ako imamo danes, recimo, prav dobro oceno, bo jutri odlična .. .« Ing. Vasle. »Vidiš, sedaj sva šele pri pravem problemu! Ta individualistična ideja je tudi pri mnogih gradisovcih zelo močna in ravno ta misel, ki si jo izrazil kot možno smer razvoja, v osnovi nasprotuje smislu in namenom zakona o združenem delu.« Urednik. »Zakon ne predpisuje dohodkovnih odnosov temveč samo navaja njihove možne oblike . ..« Ing. Vasle. »To je samo izgovor za »status quo« in v tem sklopu je precej takih tendenc, ki nasprotujejo pravilnemu razvoju. Ta naj nosi v sebi vse pozitivne ekonomske rezultate tudi če ne upoštevamo namena zakona in dohodkovnih odnosov. Da še ne bova prepirala, bom malo jasnejši v že običajni prispodobi: Končni cilj te individualistične ideje o teoretičnem razvoju posameznih TOZD in njene preobrazbe je »alpi-nist-solist«, ki je sposoben za enkratne drzne podvige, ki se praviloma težko vključujejo v naveze. Najbolj se zanesejo sami nase in tudi rizike prevzemajo sami. Tudi te veže med seboj le ljubezen do skalnatih sten in članska izkaznica društva, drugače pa se izživljajo vsak po svoje — kot pravi »gobarji«. Urednik. »V skrajni meri — kaj pa je navsezadnje pri tem tako slabega? Člani so našega društva, v redu izpolnjujejo svoje obveznosti, vneto skrbe za dobro ime in sloves društva, ki lepo dela in napreduje, kaj pa še hočeš? Zaenkrat naj bo tako, razvoj pa bo že pokazal kam bomo šli — kasneje.« Ing. Vasle. »Kar lepo se da v prispodobi pogovarjati tudi o Gradisu. Pa nadaljujva v tem žargonu: — Naša prava naloga in cilj je »osvajanje najvišjih vrhov«. Ali si že kdaj slišal, da se je posamezni alpinist pa naj je še tak virtuoz, lotil osem tisočakov? Da so za to potrebne dobro izvežbane in medsebojno usklajene ekipe? Da ne more biti odprava skupek alpinistov-soiislov, ki se ne znajo podrediti in vključiti v navezo, skupino? Da celo tisti, ki zasadi zastavico na osvojeni vrh ne pomeni nič več in nič manj kot vsak od ostalih članov odprave? Da je to višja stopnja razvoja kot pa solistična akcija?« Urednik, »Saj govoriš kot navit! Moja misel je bila samo ta, da se ne ustavimo na nižji razvojni stopnji ...« Ing. Vasle. »Dobro, pomiriva se in dobro poglejva najina razhajanja, ki niso tako velika kot se zdi na prvi pogled. Vsekakor morava biti na čistem v tem, da govoriva o cilju, kakšni bomo morali biti v prihodnosti: ta cilj nama mora biti jasen! Pot do njega pa vodi preko posameznih stopenj oziroma faz v razvojnem procesu. Bistvena nepravilnost tvojega gledanja je po mojem v tem, da si si postavil za cilj, čeprav začasni, izboljšane tržne odnose, nisi se pa usmeril v končni cilj, ki ga zakon sicer direktno ne predpisuje ampak usmerja naše odnose v to smer. Kakor pa sva ugotovila je pomen teh odnosov izreden, zato ne smemo obstati na današnjih pozicijah.« Urednik. »Res je, mislil sem pač, da so izboljšani tržni odnosi naša neposredna naloga, ko pa bi dosegli to, bi se pa pogovarjali o naslednjem cilju in tako naprej « Ing. Vasle. »V bistvu je to sicer prav in tako se bomo naloge tudi lotili. To predstavlja prvo fazo, prvi konkretni korak v smeri zastavljenega osnovnega cilja, ki predstavlja višjo obliko dohodkovnih odnosov. To se pravi — ne ostajati na osnovni stopnici tržnih odnosov, ki jih zakon sicer samo — dopušča!« Urednik. »Preden te vprašam o načinu, kako bomo ustvarjali te odnose, ker to me predvsem zanima, mi prosim odgovori še na eno vprašanje: Ali bomo mi v Gradisu, potem ko bi, recimo uredili te »alpinistične« odnose, v kakšni prednosti napram ostalim konkurenčnim podjetjem tj, delovnim organizacijam?« Ing. Vasle. »Bojim se, da odgovor ni enostaven in zajema celo kopico posledic in povratnih učinkov, če govorimo samo o urejenih internih gra-disovih dohodkovnih odnosih, ki so tudi šele prva, notranja etapa v razvoju vsesplošnih dohodkovnih odnosov v' gradbeništvu in kasneje v celotnem gospodarstvu in to med tistimi panogami, ki so na ta ali oni način interesno povezane med seboj. Ko bomo še urejevali te odnose, se bomo že povezovali z drugimi družbenimi strukturami... itd. Dejstvo je, da nekega loločenega redo-sledja razvoja ne bo, ker bodo usklajevale višje razvite —vrnimo se zopet nazaj — organizacije združenega dela v gradbeništvu svoje interese tako med seboj, kakor tudi izven njega, dočim bodo tiste OZD, ki bodo v razvoju zaostajale, iskale svoja interese med sebi enakimi: Gradis pa ne sme zaostajati...« Urednik: »Vrniva se na konkretna tla: kako se bomo lotili te osnovne naloge?« Ing. Vasle. »Vrnira se nazaj na ti-^ sti konec debate, ko si bil mišljenja,' da naj bi raje ostali na izboljšanih tržnih odnosih in si videl edino perspektivo v razvoju posamezne TOZD... Torej začetek: govorila sva o »navezi« TOZD, ki naj zgradi določen objekt. Prvi korak naše akcije je, da analiziramo vse pogoje, ki naj bodo v »navezi« izpolnjeni. Osnovna zahteva: nobenega »gobarstva« pri ugotavljanju, kakšna sredstva in ljudje bodo za izvršitev tega dela potrebni. To nam pove dobro pripravljena kalkulacija stroškov. Sedanji način, ki nam je vsiljen od zunaj vsled obstoječe prakse prevzemanj a del — o tem sva že dovoli govorila čeprav še ne vsega povedala — je vse prej kot odgovarjajoč način ugotavljanja sredstev in dela. Dosedanji način kalkuliranja je važen člen »gobarstva« v našem poslovanju .., Zato je nujno, da izmenjamo najprej način kalkuliranja « Urednik. »O tem je bilo že mnog0 napisanega in predebatiranega dejansko je tak način kalkulacij, ki ga imamo mi, v svetu že zdavnaj nadomeščen z drugimi, boljšimi N°> res pa je tudi, da ne samo mi, da tudi druge delovne organizacije v gradbeništvu pri nas že uporabljaj0 metodo direktnih stroškov, ki jasno opredeljuje strukturo prodajne cene.« Ing. Vasle. »Res je, kar praviš. Vendar bistvena zahteva po kvaliteti ni toliko v načinu kalkuliranja kot v enotah količin materiala in dela> ki so potrebne pri merjenju P0®®' meznih vrst dela tj. v normativih. Izbira pravih normativov pri kalkh' liranju osnovne vrednosti objekta Je ključna postavka dohodkovnih nosov. Za tem šele pride vprašani® kalkuliranja posrednih in ostahh (nadaljevanje na 9. str.) (nadaljevanje iz 8. str.) stroškov ter dobička v prodajno ceno objekta.« Urednik. »S tem pa bodo težave in tudi zakon jih predvideva. Težave ne toliko v samih normativih kot v ljudeh, ki bodo te normative oz. kalkulacije potrjevali v imenu partnerjev, to je članov »naveze«: sedaj šele dobro razumem, zakaj si izbral za Prispodobo sodelujočih TOZD — alpinistično navezo in toliko poudarjaš razliko v menialiteti »alpinista« in »gobarja« .. .« Ing. Vasle. »Seveda je tudi tu potrebno podčrtati, da se morava v začetku zadovoljevati tudi s približnimi podatki in da se bodo vse stvari postopno urejevale in izboljševale, da ne smemo biti pri tem od vsega začetka malenkostni, to je »apotekar-ji.« Urednik. »Debata okrog kalkulacij bi nas predaleč zapeljala. Mislim Predvsem na posamezne elemente Prodajne cene. Vendar se samo od sebe zastavlja vprašanje, kje tiči pri tem osnovna razlika med novim in starim načinom kalkuliranja in kaj si lahko od tega obetamo?« Ing. Vasle. »Tudi to vprašanje zahteva nekoliko obširnejši odgovor. Ako je stara kalkulacija skrivala tako v posameznih enotnih cenah kot V celotni prodajni ceni objekta vse mogoče elemente stroškov z dobičkom vred in je bila ta vrednost pri-tiierjada vsem, po kontnih planih razporejenim stroškom in dobljena razlika priznana kot doseženi finančni uspeh potem novi sistem omogoča — primerjavo vsakega elementa enotne cene — ugotavljanje vzrokov za nastajajoče razlike — kalkuiiranje in ocenitev vseh Posebnih stroškov icot so možni vplivi pomanjkanja posameznih materialov, vremenskih neprilik, zastojev Vsled strojelomov, pomanjkljive organizacije tj. manjši efekt strojev od kalkuliranega itd. Vsi ti zadržki so in bodo tudi v bodoče nastopali vendar nismo jih niti predvideli niti vkalkulirali drugače kot z intuitivno oceno, z večjo ali manjšo rutino ali pa smo te stroške sploh zanemarili, ker smo imeli že v osnovni ceni dovolj velike rezerve tudi za pokrivanje teh stroškov. Seveda je k temu sistemu prilagoditi tudi odgovarjajoče zasledovanje istovrstnih stroškov z uvedbo-poglobljenega stroškovnega knjigovodstva in vse to združiti v enoten sistem, katerega je uvesti z avtomatsko obdelavo podatkov, tolikokrat kratko imenovano ,AOP’.« Urednik. »Torej zopet primerjava: -alpinizem’ in .gobarstvo’...« Ing. Vasle. »Prav to, če hočeš: star sistem je eno, no-vi sistem — drugo. Ko bo novi sistem postopoma stekel, Se bodo pokazali tudi vse drugačni ekonomski rezultati kot danes. In ko bomo temu mehanizmu pridružili še nagrajevanje, potem bo poslovanje resnično drugačno in odnos do dela resnično drugačen kot je dandanašnji.« Urednik. »Na komu pa leži odgovornost, da se začne kalkulirati po novem: na kalkulantu? Saj ta ne more sam sebe in ves dosedanji sistem obrniti na glavo . ..« Inž. Vasle. »Vsekakor bodo pota, da se ne bi zaenkrat navzven nič spremenilo. V podjetju pa se mora Vodstveni kader dogovoriti o enotni Orientaciji in postopoma spreminjati nbstoječe stanje v novo smer. Najprej preizkusiti novi sistem na že za to določenem objektu v gradnjo. Zasledovati obstoječe razlike in ugoto-yiti organizacijske spremembe itd.« Itd.« Urednik. »Kaj pa kadri, bodo za to potrebni novi ljudje? To pa bo Problem!« Inž. Vasle. »Mislim, da že iz same-trebne določene ojačitve vendar — Posilci sprememb morajo biti stari Sradisovci, ki morajo pač uvideti potrebo po tako bistveni spremembi, Postati morajo pač »alpinisti«. Z druge plati pa niso ravno kalkulan-ti Prvi na udaru: tu je vsa priprava dela, planerji, analitiki, knjigovodja . Vsi se morajo, postopoma sicer a vendar vsi vključevati — novi sistem ne bo vpeljan čez noč.« Urednik. »Večkrat je bilo slišati, d* je začetek t. i. .rojstni list’ ob--•ckta. Kaj pa je to?« Ing Vasle. Mislim, da že iz same-8a pojma ni težko uganiti, da naj bi . t to prvi dokument s podatki o ob-Kktu, ki bi služil tudi za arhiviranje lr) statistične namene. Poleg osnovah podatkov o investitorju, izvajalcu- važnejšimi datumi iz pogodbe kot e začetek in rok gradnje (ob za-{1Jučku gradnje bi dobil list določne dopolnilne podatke) bi bile posebne ^udj vse prjioge in podatki za \alkulanta kot je organizacijska ema gradbišča, tehnologija, spisek potrebnih strojev, surovinski viri, aem zunanjih transportov, oddalje-°st itd. Z eno besedo vse, kar je °trebno kalkulantu za določitev čednosti objekta. Kot že omenjeno s6 biti ponovna kalkulacija stavljena na znan način po posa-*fnih stroških. Razlika med že in a^sano pogodbo s prodajno ceno v ^uvo ceno bi dala nov vpogled in htrolo prodajne cene.« Urednik. »Torej na kratko: .rojstni list’ je elaborat .priprave dela’, oziroma njegov izvleček. Ravno pri tem delu pa je velika odgovornost za pravilno in ekonomično tehnologijo gradnje. S lem se pravzaprav predpiše in stroškovno definira potek graditve, kar je pravzaprav nekoliko drugače kot sedaj, ko je organizacija dela največkrat drugačna kot je zamišljena v kalkulacijah.« Ing. Vasle. »Saj v tem naj bi bil dosežen kvalitetni premik gradnje od začetka — priprava dela preko kalkulacij do konca. Vemo tudi, da teorija zahteva eno, v praksi pa se je potrebno prilagajati danim pogojem. In prav to prilagajanje je osnovna naloga operative. Sicer pa so te stvari več ali manj vsakomur jasne ...« Urednik. »Dobro torej. Nova kalkulacija — po metodi direktnih stroškov — strogo loči normativne variabilne stroške od dogovorjenih kal-kulativnih fiksnih stroškov, vse skupaj pa od posebnih stroškov in dobička: vse to je rezultat izvrednote-nega elaborata priprave dela. Dejanska organizacija dela in dejanski stroški, izkazani s fakturami za posamezne vrste materialov, v fizičnih in vrednostnih količinah in nabavnih cenah, izplačani OD in ostali variabilni stroški so pod kontrolo in primerjani kalkuliranim. Vse to nam bo omogočal računalnik. Kaj pa bomo s temi podatki v dohodkovnih odnosih?« Ing. Vasle. »Pravilno si zastavil vprašanje, ker si prvo zahtevo ekonomičnega poslovanja ločil od dohodkovnih odnosov. Spominjam se svojega profesorja, ki je ob neki, tej podobni priliki pri predavanju dejal: kjer so žabe, je voda; ni pa nujno, da so žabe tam, kjer je voda! Pri naši analogiji bi rekli: kjer bodo dohodkovni odnosi, bo nujna tudi evidenca strukture stroškov, kjer pa bomo uvedli evidenco in primerjavo stroškov ni nujno, da bodo vpeljani dohodkovni odnosi!« Urednik. »Kaj si hotel s tem povedati?« Ing. Vasle. »Da je nujno uvesti primerjavo kalkuliranih in dejanskih stroškov čimprej in povsod, ni pa nujno, da povsod uvajamo dohodkovne odnose. Da je kontrola stroškov čimprej potrebna na čim več objektih, da pa bomo dohodkovne odnose uvajali le tam, kjer bodo za to dozoreli pogoji. Seveda s tem ni rečeno, da se ne lotimo potrebnega dela takoj: že sam prvi del zahteva velike in bistvene premike, brez katerih tudi ne more biti drugih.« Urednik. »Prva naloga mi je jasna in razumljiva. Z razvojem te se istočasno pripravljamo na drugo. Zanimajo me predvsem določeni problemi v' dohodkovnih odnosih glede delitve sodelujočih TOZD. Dohodkovne odnose v obliki udeležbe na skupnem prihodku bodo v Gradisu uvajale sodelujoče TOZD pri gradnji skupnega objekta, za katerega vsaka od njih prispeva določena sredstva in delo . . .« Ing. Vasle. »... pri tem pa usmerjajo svoje napore v čirr. boljši poslovni uspeh, delijo pa si skupni prihodek v razmerju vloženih sredstev in dela. Tu notri pa je še nešteto težav in novih opredelitev, katere bo treba postopoma razčiščevati.. « Urednik. »Tudi meni ne gre pri teh stvareh vse gladko v glavo: skupni prihodek naj pomeni, da si dele tudi vse stroške, vso vrednost porabljenih sredstev ne samo dohodka?« Ing. Vasle. »Tako je! Dele si celotni dohodek in dohodka sploh ne ugotavljajo. Pri tem se bomo venomer srečevali z dvojnim pojmovanjem: Prvo je klasična struktura stroškov z vkalkuliranim dobičkom, ki vsi skupaj tvorijo prodajno ceno objekta. V kalkulaciji PC je del osebnih dohodkov — ne vsi — tretiran kot strošek, v drugem, tj. v delitvenem sistemu pa so osebni dohodki rezultat dela, to je del dohodka. Da se stvar ne pomeša, je predmet delitve med sodelujočimi TOZD — prodajna vrednost objekta, to so vsi stroški in dobiček, ki so poimenovani kot »prihodek«. Urednik. »To je pa precej komplicirano! Počakaj, prosim: v kalkulaciji prodajne cene, ti jo kratko imenuješ »PC«, so osebni dohodki strošek, v delitvenem sistemu pa so OD del dohodka, torej tistega dela, ki ostane, ko prodajni ceni odštejemo vsa porabljena sredstva. Tako postanejo OD odvisni od višine ustvarjenega dohodka. To, se mi zdi, razumem . .. Kdaj pa uporabljaš kalkulacijo kot strukturo stroškov in kdaj delitveni sistem pri delitvi rezultata — tu se mi pa zatakne.« Ing. Vasle. »Razumljivo, saj se še komu drugemu tudi. Vzrok je v tem, da je poprišče skupne akcije objekt, ki je ovrednoten s strukturo vseh predvidenih stroškov in dobičkom v obliki prodajne cene. Vkalkulirani stroški predstavljajo potrebna vložena sredstva in živo delo. Poleg vkalkuliranih stroškov pa so v PC še vse obveznosti in dajatve ter dobiček. Vse to skupaj je »prihodek« ki ga soudeleženi TOZD dele med seboj, na ravni objekta. Tu še ni in ne more biti govora o elementih delitvenega sistema, ki ga na lem ni- voju in v tem sporazumu med sodelujočimi TOZD ni. To sta dve, časovno in krajevno ločeni stvari: struktura stroškov na objektu, delitev rezultata na TOZD.« Urednik. »No, stvar mi je sedaj bolj jasna: šele TOZD ob bilancah izračuna in deli svoj prihodek, ki je vsota vseh prihodkov, to je prodajnih cen vseh objektov . .. Eno je obračun med TOZD, drugo pa je obračun TOZD najprej z družbo, potem pa še delitev ostanka znotraj TOZD « Ing. Vasle. »Dobro si povedal, točno tako! Če zakon govori o soudeležbi TOZD na dohodku v skupnem prihodku, se to istočasno pravi, da skupna vrednost dela, to je prihodek, vsebuje istočasno tudi dohodek. Ko si TOZD razdele prihodek tega objekta, postane novi pridobljeni delež prihodka del skupnega prihodka TOZD, ki ga ob periodičnih obračunih deli po znanem predpisanem postopku, kjer je dohodek prikazan kot rezultat poslovanja: čim več porabljenih sredstev moramo odšteti od izkazanega prihodka, manjši je dohodek in manjši je delež čistega dohodka in manjši je delež osebnih dohodkov in manjša so sredstva za razširitev poslovanja in standard.« Urednik. »Kakšno zvezo pa imajo osebni dohodki v prodajni ceni, ki so prikazani kot strošek in osebnimi dohodki v delitvenem sistemu, ki so rezultat dela? Rekel si, da je v kalkulaciji PC samo en del OD predstavljen kot strošek. To mi ni jasno .. . Ing. Vasle. »Ko kalkulant formira prodajno ceno objekta, dela to s t. i. normativnimi stroški materiala in dela. Delo se izračuna s potrebno količino normalnih ur, pomnoženih s kalkulativno vrednostjo ure: s tem in količino dela dobimo maso neposrednih kalkulativnih OD. To je strošek dela. Delavec pa dobi izplačan del teh neposrednih OD in poleg teh še t. i. stimulativni gibljivi del, ki rezultira iz višine ustvarjenega dohodka.« Urednik. »Velika pomanjkljivost današnjega poslovanja je najbrž tudi v tem, da tehnični in knjigovodski kadri ne sodelujejo tako med seboj kot bi morali, kajne? Ing. Vasle. »Mislim, da je sedaj čas, da začenjamo to sodelovanje zahtevati in pospeševati. Sicer pa sva na področju dela, ki mora biti urejeno in to ne glede na dohodkovne odnose. Prav urejenost tega sektorja poslovanja je pogoj za uspešno urejene dohodkovne odnose. Na to problematiko se bova še povrnila.« Urednik. »Prej sem te prekinil pri izplačevanju neposrednih osebnih dohodkov ...« Ing. Vasle. »Da, že vem! Zaradi nadaljnjega razumevanja te problematike se morava posiužiti novih izrazov pri razčlenjevanju neposrednih osebnih dohodkov: OD po času in OD po učinku so direktni osebni dohodki, gibljivi, stimulativni del OD pa indirektni, ki pa za razliko od direktnih, v kalkulacijah niso razvidni « Urednik. »Kot te razumem pa morajo imeti vsi dejanski stroški potemtakem tudi vsa izplačila odgovarjajoče postavke v kalkulacijah: imenuješ jih vedno primerjalni nivoji . ..« Ing. Vasle. »Vidiš, tu pri gibljivem delu OD pa že zapuščamo kal-kulacijsko področje in posežemo v delitveno sfero poslovnih rezultatov. Ker pa poslovne rezultate ugotavljamo samo na nivoju TOZD, moramo to področje delitve urediti s tozadevnimi pravilniki, ki bodo uravnavali pogoje in nagrajevanje po delu na vsakem stroškovnem mestu oziroma objektu.« Urednik. »Že čutim na kakšen žulj si stopil s temi idejami. To področje je, kakor veš, najbolj občutljivo in kar je bistveno, tudi — po obstoječem miru sodeč — danes še kar zadovoljivo rešeno . . « Ing. Vasle. »Res je, da o teh problemih ne čutimo nekih posebnih napetosti. Vendar s tem še ni rečeno, da moramo za vsako ceno pustiti stvari take kakor so, posebno če vemo, da je to temeljna podpora sistemu oziroma bolje rečeno nesiste-mu o nagrajevanju po delu.« Urednik. »Včasih ima ta pojem prizvok obrabljene fraze in oprosti, da naravnost povem kakor mislim: toliko govorimo o tem, pišemo pravilnike in teoretiziramo, v bistva i>a se vrtimo v krogu in en način nagrajevanja po ne delu nadomeščamo z drugim in smo zadovoljni, da je nekaj časa potem s tem mir.« Ing. Vasle. »Ta tvoja ugotovitev ni nič novega in še resnična je: najbrž nihče ni tako slep, da tega ne bi videl. Vendar pa bi se morali tokrat malo resneje lotiti teh sicer postopnih in dolgotrajnih a vendar bistvenih sprememb in možnosti izboljšav. Jasno je, da bomo to lahko uvajali le postopoma od objekta do objekta, ki so zreli za tak premik v želeno smer. Prepričan sem, da v preteklosti še nikdar nismo stali pred tako odločitvijo in takim razpotjem: ali globoke vsebinske spremembe ali stara formalistična smer, eno ali drugo?« Urednik. »Drugače rečeno, ali optimistično ali pesimistično usmeri- tev? To drugo je verjetnejše, ker to potrjuje tudi pretekla praksa. Sicer pa pustiva konstatacije in poglejva, kakšna je vsaj teorija o možnih rešitvah. Ing. Vasle. »Razumljivo je to, da je vsak premik v pozitivno smer že vnaprej obsojen na neuspeh, če bodo nosilci in ustvarjalci pesimisti in malodušneži, z eno beedo »gobarji«. Kdor ni prepričan v dosegljiv cilj, ne more niti grama prispevati k uspehu! Noben pesimist v Gradisu ne more postati »alpinist«, da se vrnem na prispodobo. Dobro, pustiva neplodno besedičenje. Res je bolje, da greva na konkretna vprašanja. Kje sva že nehala?« Urednik. »Mislim, da je najbolje, da narediva rekapitulacijo misli o preobrazbi dohodkovnih odnosov, ali ne?« Ing. Vasle. »Dobro, kar začniva: Prvo: cilj dohodkovnih odnosov v Gradisu je eliminirati nasprotja, ki jih nosijo v sebi tržni odnosi, od-opravljati obstoječe pomanjkljivosti v poslovanju in izboljšati predvsem ekonomičnost pri gradnji objektov: doseganje optimalnih poslovnih rezultatov. Drugo: napredovanje v dohodkovno višje razvite odnose je nujno, če hočemo notranje poslovno ojačati in izpolniti naloge, ki jih ima Gradis v našem gospodarstvu. Tretje: izpopolniti organizacijski sistem poslovanja, pri tem pa so potrebne nekatere strukturalne spremembe in dopolnitve skupnih služb. Četrto: spremeniti način kalkuliranja in s poglobljenim stroškovnim knjigovodstvom omogočiti primerjavo vseh vrst kalkuliranih in dejanskih stroškov na objektih. Z novim načinom kalkuliranja bi ekonomič-nejše poslovali, boljše nagrajevali in dobili osnove za dohodkovne odnose. Peto: poglabljanje v strukturo kal-iiuliranih OD in razčiščevanje problemov okrog izplačevanja stimulativnega dela OD — nagrajevanje po delu. Nujno je sodelovanje tehničnega in knjigovodskega kadra pri ugotavljanju doseženih stimulativnih OD in izplačevanju mesečnih akontacij. Šesto: ugotovitev, da je prvo etapo del, to je primerjavo kalkulativnih in dejanskih stroškov, začeti čimprej in jo uvajati v Gradisu kot sistem dela, istočasno pa je to pogoj za vzpostavljanje dohodkovnih odnosov, ki ne bodo povsod in ob vsaki priliki, vsaj v doglednem času ne, uvedeni. Sedmo: jasno je, da se bodo pri uvajanju novega sistema pojavile konzervativne tendence iz celega arzenala »gobarske« miselnosti, ki je rezultat določenega ravnotežja med današnjimi pogoji poslovanja in relativno ugodnimi rezultati tržnih razmer, ki smo se jim prilagodili po svoje. Sem morda še kaj pozabil?« Urednik. »Mislim, da ne. Stvar mi je precej bolj jasna kot prej, čeprav ne morem izgubiti nekega občutka nedorečenosti.. .« Ing. Vasle. »Ti občutki prevevajo vse, ki se s temi problemi bavimo. Midva sva šla skozi te probleme le po eni varianti, jih je pa nešteto. Vsaka od njih odpira nove probleme in nove rešitve. Vsak gradisovec bo moral po svoje prispevati pri uvajanju »alpinistične« miselnosti, to je gotovo. Midva sva razpravljala bolj načelno o poglobljenem poslovanju in dohodkovnih odnosih med TOZD. Tistih drobnih problemov, ki jih je brez števila in ki lahko bistveno vplivajo na razvoj, pa še ne poznamo. Odkrivali jih bomo sproti, na vsakem koraku . .. Niti besede pa še nisva spregovorila o spremembah v odnosih med TOZD in skupnimi službami!« Urednik. »Saj res! Vedel sem, da sem na nekaj pozabil in morda iz tega izvira moj občutek nedorečenosti . ., Precej sva sicer govorila o potrebi uvajanja določenega sistema v po-dotaknila zahtev zakona o dohod-slovanje skupnih služb, nisva pa se kovnih odnosih, ki probleme postavlja v popolnoma drugi luči . ..« Ing. Vasle. »Vidiš, tudi tu je isto vprašanje: v ločitvi problematike poglobljenega in urejenega poslovanja na eni ter problemi dohodkovnih odnosov s TOZD na drugi strani. V zahtevi po dohodkovnih odnosih pa so problemi postavljeni ostreje in zahtevneje, med drugimi tudi s strani TOZD.« Urednik. »V kakšnem smislu?« Inž. Vasle. »No, razvojno gledano, se je vse poslovanje skupnih služb, ki sva ga že okarakterizirala s pomanjkanjem določenega sistema, polagoma odvijalo, predvsem v očeh TOZD, v nekako relativno okorno, birokratsko, ne dovolj uspešno in s pojavom TOZD tudi za nič odgovor-no telo, ki za šest milijard starih dinarjev stroškov sicer formalno v redu vendar v bistvu neefeklno posluje. Novi zakon pa tudi takemu no-slovanju in takim odnosom Dostavlja piko.« Urednik. »No, to je pa karakteristika brez rokavic! Vendar, kakorkoli si oster, tudi jaz sem velikokrat slišal, bolj »okrog ovinka« sicer in malo bolj zavite, v bistvu pa natanko iste obtožbe in to od ljudi, za katere ne bi mogel trditi, da niso gra-disovci z dušo in telesom .. .« Ing. Vasle. »Kaj bi ovinkarili! Raje imam tiste, ki naravnost povejo, kar mislijo, če pri tem iskreno želijo poiskati tudi pot do izboljšanja in konkretno prispevajo pri odpravljanju »gobarstva«, ki ga je v resnici še povsod dovolj.« Urednik. »Res pa je tudi, da zavestne krivde ne moremo pri tem razvojnem procesu nikomur naprtiti na rame, ker je tudi to produkt časa in razmer. Pravzaprav smo za tako stanje krivi vsi in nobeden. Tudi, ko bi lahko marsikdaj, mi vsi in vsakdo od nas, odločilno prispevali k rešitvi zastavljenega vprašanja, smo iz več sekundarnih vzrokov tiho in prilika je zamujena . . .« Ing. Vasle. »Bistvo pravilnega reševanja kakršnegakoli problema je ugotoviti stanje, analizirati vzroke za določena odstopanja od prave smeri — ki pa jo moramo seveda poznati — in jih odpravljati drugega za drugim. Absolutno nekoristno pa je brskati in tarnati nad preteklostjo.« Urednik. »Vidim, kam meriš. Ne poznam pa predloga za konkretno akcijo, kje začeti. Vse, od določenih strani sugerirane akcije o energičnem izpolnjevanju zahtev zakon, da se v okviru skupnih služb nekatere dejavnosti formirajo kot TOZD — in ti ljudje so prepričani, da to gre — se mi zdi precej tvegan korak posebno, ker je tržna miselnost inicijator teh zahtev.« Ing. Vasle. »Tudi meni se zdi, da bi bil tak zalogaj, vsaj za začetek, nekoliko prevelik. Rešitev vidim tudi v tem postopnem reševanju obeh plati istega problema. Na eni strani izboljševanje poslovanja z uvajanjem nove priprave dela in novih kalkulacij in efektnega stroškovnega knjigovodstva in vse to povezano z efektnim načinom planiranja in zasledovanjem plana, na drugi pa iz-vrednotenje kapacitet posameznih služb in oddelkov s popisom vseh opravil, ki jih posamezniki v službah opravljajo. Kapacitete posamezne službe in oddelkov bi bila izražena v efektivnih pogojnih urah. Ker imamo že danes v GN razdeljene vse stroške po službah — čeprav morda samo približno — lahko na osnovi teh stroškov in posameznih opravil določimo njihovo vrednost. To bi bil prvi. pripravljalni del.« Urednik. »Čeprav sem te le deloma razumel se mi zdi, da bi bila ta pot prava! In vnaprej? Kaj bi z iz-vrednotenimi opravili?« Ing. Vasle. »Potem bi kritično pristopili k analizi teh opravil: ali je vredno teh stroškov ali je sploh potrebno? Čemu služi, komu koristi? Ali se vklaplja v celoten sistem ali je izolirana dejavnost? Je poslovno ali formalno pogojen? Ali se ne ponavlja že v drugi službi ali na TOZD? Tako bi pristopili — preko posameznih komisij — h konkretnemu delu . . .« Urednik. »To pa je predlog, ki ni takoj za v smeti .. . Posebno, ker odpira vrata še naprej: vsa stara in nepotrebna ali pa predraga opravila bi sprostila določene kapacitete za nove zadolžitve, nova opravila, ki jih zahteva novi sistem poslovanja!« Ing. Vasle. »Seveda in v tej preobrazbi, v tem procesu bi dobivale skupne službe novo kvaliteto in če bo potrebno, že tudi dobivale novo fizionomijo za dohodkovne odnose višje oblike.« Urednik. »Kdo pa naj začne ta proces? Kdo da prvi zeleno luč?« Ing. Vasle. »Elementi tega procesa bi bili še lahko v gospodarskem načrtu za leto 1978 torej odbor za načrtovanje in delitev in svet skupnih služb s predhodnimi navodili kolegija direktorjev skupnih služb, ki jih te spremembe najbolj zadevajo in konference direktorjev TOZD. Vzporedno pa tudi »komisija za koordinacijo«, ki ima skrb za pravilno izvajanje zakona o dohodkovnih odnosih in je sestavljena iz članov političnih in samoupravnih organizacij.« Urednik. »Najina polemika se lahko odvija brez konca in kraja. Sprva sem imel namen zastaviti samo nekaj vprašanj sedaj pa nastaja iz teh cela veriga . . Marsikaj mi je sedaj boli jasno in bolj slutim kot vem, da bi bila to kapitalna sprememba, katere končnih rezultatov si niti ne moremo predstavljati.« Ing. Vasle. »Ne ti, ne jaz, nili kdo drug si še efektov tega ne more predstavljati. Prepričani smo samo lahko. da je nakazana smer k cilju prava. Kolikokrat pa bomo morali začasno. poudarjam — začasno, poiskati novo smer. da se ognemo zaprekam — na primer da vsi za to potrebni pogoji še ne bodo izpolnjeni — na nihče ne ve. Toliko za konec današnje debate. Pri tem ca te prosim za eno stvar: kadarkoli boš v pogovorih uporabil primero o »gobarjih«, potem te na mile vi"e prosim, da že vnaprej pojasniš. da »gobarstvo« s pravimi ljubitelji — nabiralci gob nima nič skopega. Da je to le prispodoba za boljše razumevanje. Strašno smo namreč občutljivi, mi gobarji.« 1 m s p o KOTIČEK Podpisali bomo samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v našel TOZD Vse večja je vloga slehernega delavca v svoji temeljni organizaciji. Moramo doumeti, da vsaka temeljna organizacija (TOZD) združenega dela predstavlja večjo ali manjšo družino, ki vodi skupno gospodarjenje. Če vzporejamo klasično družino, kjer je bil nekoč oče poglavar in gospodar, se že danes bistveno razlikuje. Če ne sodeluje cela družina pri gospodarjenju, je uspeh slab, pride do nesporazumov in sporov, obratno pa je tam, kjer skupaj gospodarijo. Naš TOZD ni nič drugega kot velika družina. Solastniki smo strojev in vseh delovnih priprav, s katerimi ustvarjamo dohodek, katerega del je za vsakega člana naše velike družine, ostanek pa uporabljamo za obnovo strojnega parka, popravila, za stanovanje, a del je pa namenjen za posredne člane naše družine, ki nam delajo usluge, zdravljenja naših delavcev, za šole, ceste, železnice in še za podobne primere. Moramo biti prepričani v to, da tudi v našem TOZD ni nekoga, ki bi predstavljal gospodarja v eni osebi. Ni ga, zmotno bi bilo mišljenje, da je to direktor ali še kdo drug. Zmotno je mišljenje, da oni v pisarnah naj gospodarijo, mi bomo pa delali. Ta način je preživet. Direktor in še nekateri niso nič drugo kot člani naše družine, so delavci z določenimi nalogami, ki so povezane z delom strojnika na buldožerju, šoferja na avtomobilu in žerjavovodja na žerjavu. S podpisom tega sporazuma bo vsak delavec pridobil samoupravne pravice, poleg njih pa tudi obveznosti in dolžnosti. Vsak posamezen delavec bo podal posebno pismeno izjavo, da se strinja s temeljnimi opredelitvami dejavnosti TOZD, o urejanju družbenoekonomskih odnosov glede odločanja o sredstvih in dohodkih, smotrnem uporabljanju družbenih sredstev in njih varovanju. Podrobnosti bodo razložene na zborih. Novo pri sprejemanju oziroma podpisovanju sporazuma je to, če se kdo nebi strinjal z dejavnostjo TOZD, izgubi svojstvo delavca v TOZD SPO, oziroma drugače rečeno, bo moral zapustiti TOZD. Predstavljamo vam V letu 1963 smo dobili v Gradis prvo moderno avtodvigalo ameriškega porekla znamke LORAIN z nosilnostjo 25 ton. Ponosni smo bili vsi v podjetju na tak stroj, sajo je bil tudi prvi v naši republiki. Vsepovsod, kjer se je pojavljal na deloviščih, je bilo vedno mnogo občudovalcev, oziroma je bila senzacija. Jasno vsak stroj, še tako moderno in tehnično izpopolnjen, predstavlja brez človeka delavca samo gmoto železa. Stroj je treba oživeti, streči in negovati. Kot prvi avtodvigalist v podjetju je postal mladi simpatičen fant tovariš Stumberger Stanko. S svojim požrtvovalnim in vestnim delom na stolpnih žerjavih si je pridobil zaupanje za upravljanje novega avtodvigala LORAIN Takoj v začetku ni bilo dovolj dela za avtodvigalo, ker se ni še vedelo, da obstaja. Izvrševale so se razne usluge pri montažah v industriji, reševanju prometnih nesreč ter občasno tudi pri montaži betonskih konstrukcij. 2e takrat se je začelo spreminjati tudi tehnologijo v gradbeništvu tako, da je iz leta v leto bilo več montažnih konstrukcij z vse težjimi elementi, katerim niso bili več kos gradbeni stolpni žerjavi. No, desetletje je sicer že okoli, in če pogledamo v današnji dan, imamo v podjetju že lepo število modernih avtodvigal z večjimi nosilnostmi, ki praktično nikoli niso prosta. Pa še to, poleg našega dokaj lepega števila avtodvigal, jih imajo tudi druga podjetja, ki so prav tako vedno zaposlena, kar nam dokazuje, da je na pohodu tehnologija predvsem v gradbeništvu — montaže-rija. Naš pionir Stanko je še danes zvest svojemu LORAINU, pa čeprav se mu že krepko poznajo leta in tudi lepotec ni več, kot je bil nekoč. Torej oba imata že lepo zgodovino svojega dela, re- šene so bile mnoge kritične situacije, pretovorjeno in dvignjeno je bilo ogromno ton raznega materiala na različnih krajih naše republike. Kljub temu, da ima Stankov ljubljenec že leta za seboj, pa je še vseeno v sredi meseca septembra odpotoval na Plešivec, do sedaj na najvišjo točko, kjer bo opravil montažo televizijskega stolpa. Kako je odpotoval na Plešivec, ve le malo ljudi, toda dokazano je, da še ni za odpis. Kakorkoli že, zanimivost je v tem, da je tovariš Stumberger kljub možnostim, da dobi novega brata svojega stroja, ostal na prvem vse do danes oziroma že Pionir na avtodvigalu znamke Lorain Stane Stumberger, ki ga upravlja že 13 let več kot 13 let. Bilo bi mnogo za napisati, vendar je dovolj, če upoštevamo samo obdobje in da stroj brezhibno obratuje, se lahko da vsaj skromno priznanje tovarišu Stumbergerju, pionirju na avtodvigalu v našem podjetju. Sedaj obstaja že lepa skupina avtodvi-galistov, ki imajo za seboj daljše ali krajše obdobje ter tudi dokaj dobre izkušnje, vendar dvomimo, da bo še tak primer kot je ta, da bi nekdo ostal toliko časa na enem stroju. Uspehi naših montažerjev V našem podjetju imamo že precejšnje število gradbenih stolpnih žerjavov. Žerjavi so stroji, ki imajo svojo specifičnost. Namenjeni so za vertikalni in horizontalni transport materiala V gradbeništvu se uporabljajo v glavnem že pri vseh vrstah gradenj. Pestra družina v glavnem tipiziranih žerjavov omogoča, da se prenaša bremena težka do 12 ton. Ce upoštevamo, da smo v zadnjih letin gradili cementarno Anhovo, TE Šoštanj, HE Drava 2, NE Krško, dodatni agregat HE Fala, hotelski kompleks Bernardin v Portorožu. Ti objekti so se lan ko gradiii ie s pomočjo žerjavov, ki imajo dokaj velike nosilnosti, doseg od 20—50 m, ter višine, ki so se gmaie od 50—luu m. Ker so višine prekoračevale vozne višine žerjava, so se morali žerjavi sidrati na različne načine, ali v stavbo, ali v tla m stavbo ali samo v tla. Vse te naprave ali priprave so bile predhodno pripravljene, vendar sama montaža pa ni bila tako enostavna. Vsako sidranje se je moralo izvesti na določenih višinah. Montaže, demontaže, poviševanje in sidranje opravljajo za to usposobljene skupine. Delavci, ki ta dela opravljajo, morajo biti dobri stroko vn jam. ter veuno zbrani pri svojem delu. Vsaka najmanjša napaka je lahko usodna, terja lahko večje poškodbe ljudi ali ceio smrtne primere, poleg tega pa tudi veliko go-spodarsKo škouo. Ker je to res zahtevno in naporno deio, bi morali biti ti ljudje vedno spočiti, da oi lahko opravili brez težav dobljeno nalogo. IN o, na žalost je ravno obratno. Zahtevani so zeio kratki roki, kar terja delo od zoie do mrana, ter delo v prostih anen. Drugi zelo kričeči primeri pa so ti, ko pnoe. i na graaoišče pričnejo z ozirom na rok takoj z de*om. Za te ljudi ostane odprto vprašanje preorane m prenočišča. Za sieunje je vedno problem, ker se ne morejo vključiti v organizirano prehrano graaoišča, ker so na enem mestu maio časa m se takih pauaicev otepajo. Vsi normativi so porušeni v prekomernem delu, brez orgarnzuane prehrane in prenočišča. Torej redki 1 o primeri, da so dani pogoji oziroma se odgovorni ljudje na gradbišču potrudijo, da organizirajo prehrano in prenočišče, kar potrebujejo ti delavci. Večina operativcev ali tehničnega osebja vzporeja to delo in enači z mnogimi drugimi deli. Redki upoštevajo delo na višini v neugodni stoji ali položaju telesa, ne upoštevajo, da tak delavec rabi dobro prehrano in dovolj ni počitek. Če zaokrožimo število žerjavov na 40 in če povemo, da je v letu 1976 bilo de-montaž ali montaž po številu 103 brez ostalih del kot so povišanje ali sprememba ročic, ki je bilo 26, potem s prstno računico dobimo več podatkov. Torej vloženega je bilo mnogo truda, mnogo samoodrekanja še tistega minimalnega prostega časa. Praktično nam pove podatek, da so bili ti žerjavi dvainpolkrat prestavljeni v poprečju. Kljub zunanji pomoči, ki smo jo rabili zaradi istočasnosti prestavitev, je bilo opravljenega ogromnega dela, ki jim ne bo nikoli piačano, poleg tega pa pogojev kot glavnega faktorja sploh ne omenjam. Ne pohvala in nagrada še zdaleč ne odtehtata delček vloženega truda, kar je nerazumljivo vsem, ki s temi ljudmi ne sodoživljajo. Tildi naši mladinci v delovni brigadi Letošnje leto je bilo še posebno v organiziranju mladinskih delovnih akcij. Formirane so bile mladinske delovne brigade v lokalnem, republiškem in zveznem merilu. Ponovno se prebujajo in oživljajo spomini na nekdanje podobne akcije, ko so takratni mladinci v mnogo težjih pogojih izvajali zeio zahtevna dela. Bilo je obdobje, ko ni bilo vsega na pretek kot je danes, primanjkovalo je hrane, oblačil in tudi prenočišč. Kljub poma' :kanju in tudi žu-Ijavim rokam so se presegale norme, postavljali novi rekordi. Iz našega TOZD SPO sta se udeležila mladinca Levačič Ivan in Me- sarek Ivan zvezne mladinske akcije SAVA 77. Za posebno prizadevanje doseganja določenih norm na delu sta dobila tudi pismeno pohvalo bri-gadne konference. Mi smo ponosni na te fante, ki so dostojne zastopali ne samo naš TOZD SPO, ampak tudi podjetje Gradis. Ni še zamujena prilika za ostale mladince, ki naj razmislijo, in se vključijo oh prvi priliki v eno izmed takih akcij. Današnja generacija mladih hoče postati naslednik, da dostojno ohrani tradicije, krepi solidarnost in pripomore s svojim fizičnimi močmi v obliki deia k boljšemu lastnemu standardu naše celotne samoupravne skupnosti. Udeležnca mladinske delovne akcije Sava 77 Ivan Levačič in Ivan Me sarek sta dobila posebno pohvalo Zanimiva ekskurzija Že pred nekaj meseci je Gradis organiziral prijetno ekskurzijo, o kateri pa smo uspeli šele sedaj povedati nekaj zanimivosti. Sicer pa pravijo — nikoli ni prepozno — posebno ne, če človek namerava hvaliti. Pot smo začeli v naših krajih in jo nadaljevali preko Metlike do Like. Skozi značilno liško pokrajino, ki na videz ne more prerediti niti par vasi, smo spoznavali naše skrite kotičke Jugoslavije; za marsikoga je pokrajina pomenila nekaj novega, za tiste pa, ki so se ondot vozili že prej, je bilo zanimivosti dosti tudi v avtobusu, saj je živahen pogovor potekal po vsej poti. Mimogrede smo obiskali tudi hidroelektrarno Kruš-čica, oziroma impozantno pregrado, saj so tam zajezili reko i.iko, ki sicer ni tako široka kot Sava, vendar je pred leti velikokrat uničila posevek ljudem tam okoli. Od tam smo nadaljevali pot preko Velebita in končali na obisku pri Hidroelektri, ki gradi most na Krk. Tam so nas sprejeli resnično prijazno kot stare prijatelje in moram reči, da se vsi takih srečanj še želimo. Na poti domov smo si ogledali tudi turri skozi Učko, končna ugotovitev pa je bila, da je bila ekskurzija res prijetna in polna zanimivih ogledov. Pri Hidroelektri smo se počutili približno tako kot na kakšnem našem likofu Mali mož na največjem avtodvigalu Pinguely Žerjavna igla pri gradnji mostu i* kopnega na Krk Pregled gibanja nesreč in bolezni Število nesreč pri delu je v letošnjem letu večje kot v lanskem letu. Letos je bilo v prvih 8 mesecih 269 nesreč, lansko leto pa 187, torej je bilo 82 nesreč več, pri tem pa je letos povprečno le 300 zaposlenih delavcev več. V juliju in avgustu pa se je število nesreč zmanjšalo v primerjavi z lanskim letom. V juliju 1977 je bilo 38 nesreč, juliju 1976 pa 51. V avgustu 1977 je bilo 34 nesreč, v avgustu 1976 pa 47. V obeh zadnjih mesecih je bilo torej 13 nesreč manj v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Pravilni prikaz stanja nesreč pri delu pa nam da razmerje med šte-yilom dni bolovanja za poškodbe in številom dni prebitih na delu. Po 6 mesecih je odstotek za leto 1977 0,46, za leto 1976 pa 0,58, po 8 mesecih pa je odstotek za leto 1977 0,49, za leto 1976 pa 0,58. Torej letos je resnost Poškodb manjša (manj bolovanja za Posamezno poškodbo). Točni podatki po posameznih mesecih so razvidni iz tabele. Komandant Mile nas ni razočaral Posočje 1977 Ideja in pobuda republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, da se ustanovi zvezna brigada mladih gradbenikov, ki bo pomagala pri gradnji na potresnem področju v Posočju, je rodila bogaie sadove. To akcijo je podprl tudi zvezni odbor sindikata gradbenih delavcev Jugoslavije. Tako so se letos že drugič zbrali brigadirji iz vseh republik in pokrajin in z delom dokazali, kaj za Tolmince pomeni pripravljenost in solidarnost do ljudi, ki jih je prizadela nesreča. Rezultati letošnje akcije delovnih brigad »Posočje 77« so nad vse zadovoljivi. Mladina je izvršila nekaj prek 10.000 efektivnih ur, v skupni Pregled gibanja nesreč in bolezni po mesecih za 1. 1977 v primerjavi z istim obdobjem 1. 1976 BOLOVANJE Število poškodb Zaradi poškodba Zaradi bolezni Tek. Število Dnevi Dejansko •g .g št. zaposlenih prebiti na delu opravljene ure 'ti ■d 'd 'd ti I ostalih skupaj n •§ nad 30 'š H „ S ■§ S ■o re S ■3 N 1 2 i 4 5 6 7 8 9 10 u 12 13 14 15 1 Januar 76 7387 54.715 — 5 1 5 1 105 26 114 27 219 53 0,40 2403 1201 3604 Januar 77 7540 56.644 — 8 3 8 3 140 28 149 14 289 42 0,51 2631 1201 3832 2 Februar 76 7523 137.934 39 7 39 7 471 84 276 42 747 186 0,54 6140 2162 8302 Februar 77 7717 144.422 — 65 6 65 6 644 89 262 59 907 143 0,63 5908 2449 8357 3 Marec 76 7474 135.089 34 4 34 4 495 25 221 28 716 53 0,53 6243 2619 8862 Marec 77 7801 133.050 — 41 5 41 5 648 76 302 44 950 120 0,71 6203 2427 8630 4 April 76 7488 150.628 38 6 38 6 373 95 239 56 612 151 0,41 8450 2398 10848 April 77 7862 153.623 — 54 3 54 3 575 32 255 51 830 83 0,54 6021 2802 8823 5 Maj 76 7551 125.214 38 8 38 8 443 136 191 35 634 171 0,51 4838 2199 7037 Maj 77 7859 119.248 — 42 4 42 4 489 48 289 25 778 73 0,65 5401 2510 7911 6 Junij 76 7483 144.505 33 2 33 2 349 55 188 56 537 111 0,37 5651 2150 7801 Junij 77 7383 137.698 — 51 51 480 157 26 627 26 0,46 5305 2200 7505 7 Julij 77 7345 118.247 47 5 47 5 565 101 135 38 700 139 0,59 5566 2370 7936 Julij 76 7732 131.940 — 38 1 38 1 419 8 207 626 8 0,47 5763 1961 7724 8 Avgust 76 7345 118.247 — 47 5 47 5 565 101 135 38 700 139 0,59 5566 2370 7936 Avgust 77 7770 118.962 — 37 1 37 1 388 10 308 596 10 0,50 6428 2063 8522 Skupaj 76 7484 124.680 za 31 4 31 4 372 70 204 40 577 120 0,46 5620 2121 7742 Skupaj 77 7693 124.114 6 mes. 43 3 43 3 496 45 235 36 730 82 0,58 5249 2264 7509 Skupaj 76 7449 123.072 za 35 4 35 4 420 77 187 40 608 125 0,49 5607 2183 7790 Skupaj 77 7708 124.448 8 mes. 42 2 42 2 472 36 241 27 700 63 0,56 5457 2201 7663 Skupaj bol. dni poškodb + bolezni Poškodoval se je vsak dni «/. 16 17 13 19 6,59 3823 6,99 1477 6,77 4121 7,28 943 6,02 9049 6,56 193 5,78 9264 6,41 119 6,56 9578 7,09 220 6,49 9580 7,20 190 7,30 11460 7,61 197 5,74 9653 6,28 146 5,62 7671 6,13 199 6,63 8689 7,28 187 5,40 8338 5,77 227 5,45 8142 5,91 145 6,71 8636 7,30 156 5,85 8358 6,33 203 6,71 8636 7,30 156 5,52 9128 7,67 210 6,25 8319 6,69 418 6,14 8241 6,73 288 6,36 8398 6,84 353 6,03 8366 6,78 267 Komandant mladinskih delovnih brigad »Posočje 1977« — Mile Zrnič je vseskozi dobro zastopal barve Gradisa denarni vrednosti 17,712.000 din. Mladinci so delali v Breginjskem kotu in na Šentviški planoti. V glavnem so ometavali, izvrševali manjše adaptacije, betonirali podstavke za mleko itd., skratka prispevek Zvezne brigade gradbincev je bil izreden! Tako je na zadnji seji skupščine MOB Posočje 77 dejal njen predsednik mgr. Uršič. Podobne pohvale smo čuli tudi od sekretarja občinske konference Zveze komunistov Tolmin tov. Juga. Nadvse zadovoljni pa so seveda bili občani, katerim je brigada rešila vrsto problemov. Čeprav je bila brigada sestavljena iz vseh vetrov, narodov in narodnosti, so bili vsi kot eden, pa tudi. odnosi z domačimi so bili nadvse odlični. Kjerkoli so delali ali se srečevali, so jih toplo in prija-tejsko sprejeli. Bratstvo in enotnost je prišla do popolnega izraza. Rezultati dela so popolni in organizacije združenega dela širom Jugoslavije so lahko ponosne na svoje brigadirje, ki so delali v Posočju. Ponosni pa smo lahko tudi mi, kajti komandant lanske in tudi letošnje delovne akcije, je bil naše gore list »gradisovec« Mile Zrnič. Naš Mile je že prekaljen brigadirski maček, kot temu pravijo mladinci. Zna držati red in disciplino, zna delati, zna pa tudi biti najboljši sodelavec, prija-tej in tovariš. Čeprav so ga Jeseničani vseskozi pogrešali na njegovem delovnem mestu — je njim, kot celotnemu Gradisu na področju uveljavljanja podjetja dodal nov kamen. Renome podjetja se ustvarja le z rezultati dela in dobrimi odnosi med ljudmi. Vse to pa je znal uveljaviti naš Mile in v pogovoru nikoli ni pozabil povedati, da je od Gradisa. Danes je Mile že na svojem delovnem mestu, pa tudi brigadirji so se razkropili po vsej domovini. Vsak pa je odnesel iz Posočja lep spomin in zavest, da je pomagal graditi od potresa porušene domovine in utrjevati bralstvo in enotnost med narodi in narodnostmi, ki ga bo spremljala vse življenje C. Nezgode V’ mesecu juliju 1977 se je pri delu Poškodovalo 38 delavcev, na poti na delo Pa en delavec, skupaj 39 delavcev in Eicer po TOZD kot sledi: Tozd ge celje <5 poškodb) IMAMOVIC Alija, KV tesar Pri rezanju deske na krožni žagi je Imenovani pomagal vleči desko, med tem mu je žaga potegnila desko nazaj in mu Poškodovala sredinec leve roke. MARKOVIČ Branko, PK tesar te- Pri razopaževanju na objektu B-2 se je imenovani udaril s kladivom po prstu love roke. OPREŠNIK Mihael, KV tesar Pri razopaževanju parapeta je imenovani padel z 80 cm visokega odra in si Poškodoval gleženj desne noge. NIKOLIČ Božidar, PU strojnik Pri čiščenj u betonskega mešalca med obratovanjem je padel v mešalec in se smrtno ponesrečil. STANCEVIC Dimitar, PU signalist Pri razopaževanju je padel iz 60 cm visoke stolice, katero si je nepravilno namestil ter mu je zato spodrsnila. Pri lom si je poškodoval desno stran prsnega koša. Tozd GE GRADNJE PTUJ <1 poškodba) pepelnik vm, kv tesar Pri spajanju kovinskih opažev se mu 5® drobec kovine zaril v kazalec v levi roki. Tozd ge Jesenice (4 poškodbe) SUBAŠIC Zaril, KV tesar Pri razopaževanju si je poškodoval pa-loo desne roke. PRLJa Asim, PU tesar Pri hojj po gradbišču se je spotaknil ®b armaturo in si poškodoval levo roko v zapestju. nas opozarjajo MILANOVlC Milan, PK delavec Imenovani je kopal jamo za temelj. Globina temelja je bila okoli 2 m. Na robu jame je bilo položeno kompresorsko lomilno kladivo. Med tem so delavci, ki so delali poleg jame, povlekli cev kladiva in kladivo je zdrsnilo v jamo in udarilo imenovanega po hrbtu. MUKIC Fehim, KV tesar Pri žaganju lesa z el. žago mu je žaga odskočila in poškodovala levo roko. TOZD GE KOPER (2 poškodbi) CATAK Munib, PK strojnik Pri čiščenju mokrih opažnih elementov je imenovani stopil na enega od teh tako, da mu je pri tem spodrsnilo. Padel je in si poškodoval desno roko v zapestju in desno nogo. BOŽIC Rudi, KV varilec Pri spajanju pilotov cevi, mu je zdrsnila dvigalka in padla na desno nogo ter mu poškodovala tretji prst. TOZD GE LJUBLJANA (4 poškodbe) BOJIC Drago, PU tesar Pri montaži plošč je klema popustila vsled česar mu je cev padla po levi roki. LETIC Emir, KV tesar Pri montaži cevnega odra je naslonil cev na zid in se odmaknil, da vzame spojko. Takrat je cev zdrsnila po zidu in ga udarila po podlaktu leve roke. ŠROL Vinko, VK zidar Imenovani je s sodelavcem montiral spojno ploščo žerjavne proge, ki mu je vsled neprevidnosti sodelavca padla na levo roko. STEVIČ Lazar, PK delavec Na poti na delo se je na dvorišču Gradisa umikal osebnemu avtomobilu, pri tem je padel ter si poškodoval prst na desni roki. TOZD GE LJUBLJANA-OKOLICA (2 poškodbi) KER A MO VIC Huso, NK nelavec Pri razopaževanju je potegnil Bled element iz opaža, pri čemer ni opazil, da je na drugem koncu v elementu žičnik, kateri se mu je zabodel v dlan desne roke. NIKOLIČ Ljubomir, VK tesar Imenovani je stal na cevnem odru, zaradi razopaževanja pa mu je padel na levo nogo element, kateri se je odbil od cevi. TOZD GE MARIBOR (4 poškodbe) KOZLAR Martin, KV zidar Imenovani je pospravljal les v reaktorju. Pri tem je stopil na desko, iz katere je štrlel žičnik in se zaradi tega zbodel v podplat desne noge. LOZINŠEK Franc, KV tesar Imenovani je delal na plošči v reaktorju, opazoval je jašek. Ko je rabil neki material, je stopil iz jaška, pri tem mu je spodrsnilo na armaturi tako, da je padel ter si poškodoval palec na desni roki. BOSIL Viktor, NK delavec Pri prelaganju ograjnih elementov je imenovani tako nerodno zamahnil z roko, da si je poškodoval komolec. CESTAR Slavko, PK delavec Imenovani je pomagal pri rezanju betonskega železa. Ob stroju je ležala palica za mero. Pri rezanju manjšega kosa železa je pozabil odstraniti palico za mero, pri čemer mu je stisnilo palec na desni roki. TOZD GE NIZKE GRADNJE MARIBOR (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih nezgod pri delu. TOZD GE RAVNE NA KOROŠKEM (2 poškodbi) BAJREKTAREVIČ Esad, NK delavec Pri pospravljanju razopaževanja materiala se je spotaknil ob moral, vsled česar si je zvil levo nogo v gležnju. PORIC Mustafa, KV tesar Pri razopaževanju si je namestil ploh na stolico, kateri pa mu je med delom zlomil in je delavec padel s stolice, pri čemer si je poškodoval (zlomii) levo roko v zapestju. TOZD KO LJUBLJANA (1 poškodba) OREHEK Roman, NK delavec Ob priliki prenosa zaboja se je vbodel z žičnikom. TOZD KO MARIBOR (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih nezgod pri delu. TOZD LIO ŠKOFJA LOKA (5 poškodb) BEGIČ Hamdija, KV mizar Imenovani je brazdal vratne zaključne letve. Pri brazdanju si je z rezilom ročnega skobelnega stroja poškodoval palec desne roke na notranji strani. PIRC Rudolf, KV mizar Imenovani je ustavil ročni skobci ni stroj. Med tem se je vratno krilo nagnilo proti njemu in je prišel v dotik s prstom leve roke do rezila. Rezilo mu je poškodovalo prstanec na levi roki. JELOVCAN Janez, KV gaterist Pri izstopu iz prečnega traku je nepravilno stopil in si zvil nogo KAVClC Janko, obratni elektiikar Pri čiščenju kontaktorja je uporabljal sredstvo za razmestitev trikloretilen. Ker ni uporabljal zaščitnih rokavic, mu je sredstvo za razmestitev nagrizio kožo na obeh rokah. DJORDJEVIC Slobodan, voznik viličarja Ročno je valil hlod iz uvoznega transporterja na prečni transportni trak pred polnojarmenikom. Ko se je hlod zvrnil. mu je pritisnil palec desne noge in mu ga zlomil. TOZD OGP LJUBLJANA (3 poškodbe) JOJINOV1C Mile, voznik viličarja Pri prevažanju betona se je med vožnjo posoda premaknila, imenovani je hotel posodo popraviti, pri tem pa mu je stisnilo prstanec na levi roki. NOVAKOVIČ Mladen, KV mizar Pri žaganju plohov za zagozde na tračni žagi v mizarski delavnici je imenovanemu žagi n list zgrabil ploh, mu ga prevrnil, pri tem pa mu je stisnilo prstanec na levi in desni roki. JOVIČ Dragoljub, PK betoner Pri transportu travnatih plošč od stroja HESS z mostnim dvigalom je imenovanemu podložna plošča pritisnla prste na levi roki in levo nogo pod kolenom. TOZD S PO LJUBLJANA (4 poškodbe) BLAŽEK Ivan, strojnik TM Pri zategovanju gosenic buldožerja je imenovanemu zdrsnilo orodje in se je pri tem udaril z roko ob podvozje stroja ter si pri tem poškodoval palec desne roke. PASKA Gabio, avtomehanik Pia delu se je poškodoval s kladivom* ŽIDAN Metod, strojni ključavničar Pri odpiranju jaška pri cisterni za plinsko olje, je uporabljal en meter dolgo cev, s katero je dvignil ca. 80 kg težalc pokrov. Pri odpiranju je pokrov spodneslo, tedaj je spustil cev in prijel pokrov, da le-ta ne bi padel. Pri tem pa mu je ve v padla na palec desne noge in ga poškodovala. > PETEK Alojz, voznik tov. vozil Pri nakladanju avtomobila je imenovani stopil s prikolice višine ca. 1,5 m pri tem mu je spodrsnilo, pri čemer si je poškodoval desno nogo. TOZD Z EI JZ O K It IV NIC A LJUBLJANA (— poškodb) V tem mesecu ni bilo zabeleženih poškodb. Bojan BAMBIČ Vloga rekreacije in športno rekreacijskih dejavnosti v življenju sodobnega človeka Tehnični napredek in vse večja stovnin nvtn matizacije prinašata človeku boljše življenjske pogoje, povečujeta njegov standard in prosti čas, obe-nem pa tudi spreminjata hitrost in način proizvodnje. Te spremembe pa nenehno vplivajo povratno na človeka, njegov življenjski prostor in njegovo življenjsko sredino. De\° sodobnega človeka iz dneva v dan vsebuje manj fizičnih aktivnosti (stroji prevzemajo težka fizična dela), poleg tega pa mu tudi v prostem času vsiljuje pasivno življenje - življenje brez gibanja (vožnja na delo s prevoznim sredstvom, sedenje je bistvena sestavina našega dne: sedemo pri jedi, med delom — sedeči poklici, npr. šoferji — sedimo po končanem delu. sedimo zaradi čitanja, gledanja televizije, poleg tega pa še spanje in neaktiven počitek). To spreminjanje narave dela, manjšanje fizične obremenitve in gibanja pa se kaže tudi v tem, da nastajajo nove povečane zahteve. Povečujejo se obremenitve posameznih organov oziroma organskih sistemov. Spremljanje dela hitrih strojev in avtomatov, streženje tem strojem in kontrola le-teh za-hteva. od človeka veliko zbranosti. S tem pa se’zelo poveča hitrost živčno-mišičnih procesov in reakcij, kajti delo zahteva gibe, ki so: hitri, točni in odrejene V času dela je človekov organizem v nepretrgani napetosti, kar zahteva izredno energijo in vzdržljivost, to pa povzroča veliko utrujenost. Človek se zaradi te utrujenosti giblje le v določenem okolju sodelavcev in družine — se odtujuje širši družbi, to pa povečuje njegovo osamljenost. Avtomatika in elektronika pa v veliki meri vplivata tudi na spreminjanje človekovega umskega dela, saj ga v veliki meri prevzemata nase. Človek v mnogih delovnih procesih opravlja le majhne izolirane naloge v organiziranem procesu proizvodnje ne da bi videl — izdelal končni proizvod, v katerega je vtkano tudi njegovo delo. To razdrobljenost in enolično delo pretvarja deročega traku aVt0maU<’ ki Ponavlja gibe v ritmu te- . Tako del° »brez duše« pa ruši duševno zdravje izziva nervoze m napetosti. J ’ Avt,omatizacija torej veča razkorak med pridobljeno in oddano energijo v delovnem času Ruši se ravnovesje DELO - UTRUJENOST - POČITEK lZmnaJtn^a Za drUŽabn0st’ ^ga pa se /coptci napetost m »nervoza« v posamezniku se z™anysanem fl^nem delu človeka, pa se kažejo se drugi negativni faktorji napredka kot• «*.* kot so: bolezni sistema za gibanje (ploske noge de kipi) hoblelznZn- \rčn°-žilne9a sistema (skleroze in / JD0leZ7V; živčnega sistema (nervoza) ter bolezni dihal m prebavil (rana na želodcu). Sr,Sl?V-e,k je t,OTej ustvaril svet, kateremu se tudi je vllnT^Tllaga^j Raziskave sc pokazale, da se mTtdkleT T TT U zmani'sala 94 odstotkov v ^A I bTo J t ^ 1°ds}otek v sinjem času (A. i. Rerg 1964) ro upadanje vloge mišic v delu na — Tassih Cl*k°Vit0S\ odmorov v obliki mirovanja , Pasivnih odmorov. Vzrok temu je omenjena du kraTkTnTdT ^ ta obstaja v človeku tudi ta-krat ko ne dela — je pasiven. Celo nasprotno je — duševna napetost se z nedelom in neaktivnostjo še njaeaibanjn\ta\0dmvr povečuje M«nek pomanjka-nja gibanja na človekov organizem. rtnTfkleaCl^ai ln športno rekreacijske aktivnosti so IT ™?* k?t sredstvo, ki nam zagotavlja pove-TT> ^™ek počitka. Največji vpliv na tako spozna-je so imela odkritja I. M. Sečenova 1903. leta ki je podrobno raziskal ta pojav (povečanje učinka SSSHSioi> *-« »Ss&sssr re odpočije, ce je v času njenega počivanja des-nica aktivna. Iz tega je izvedena teorija, da se utru-jene mišične skupine hitreje opomorejo, če druge mišične skupine v tem času delajo. Rekreacija in športno rekreacijske aktivnosti pa Ter\v°,me™bne}e Slede obnove bioloških sil, (em-nhJTdlfe-de obn°ve duševnih in socialnih funkcij. Obnova duševnih sil se kaže v rekreaciji in športno rekreativnih aktivnostih kot igrivo razpoloženje ki preusmerja misli v to igro in jih tako ločuje od de'a m delovnih problemov. . Obnovo socialnih funkcij dosega rekreacija in T.ekreat]vna dejavnost z združevanjem1 ljudi kreativne skupine, ne glede na različne družbe-del0Vne. P°l°™je- Meje le-teh se neopazno lTld?’ommaTSUJ^° Se razllke med člani skupine, vpliv delovnih odnosov se zmanjšuje. Igra jih združuje^ in obenem zmanjšuje negativnost kot so sovražnost, napadalnost ipd. Prav ta igra pa je kot osnovni faktor rekreacije m po mnenju mnogih tudi bazična aktivnost človeka, tista, ki ga osvobaja. Nudi mu vse tisto v čemer ga stroj in delovno mesto omejujeta. Vsakemu posamezniku omogoča izražanje celotne njegove osebnosti, nudi mu možnost kreiranja afirmiranja m tekmovanja, s tem pa ga vodi k do-zivljanju samega sebe — človeka. A. Kerstein Graški velesejem pred vrati TUI ^ , .7-----—--------—" Mladain starejša generacija strojnikov, v sredini Janez Martinčič ki ie - česti,tVamon, a JUbl,Cj ~ mCd delom * doštud-al za strojnega tehnika Obiskali smo bolne sodelavce V h?i enainsedcmdeseto leto prirejajo LbJ1ZniT avslriiskem Gradcu ve-sejem, ki ga tudi strokovnjaki radi imenujejo »uspešni evropski se-jem«. Skozi vsa ta leta je sam sejem doživel nekaj sprememb. Pripravljata so ugotovili, da bi bilo primerno pripravljati posamezne razstave investicijskih dobrin — in tako zasnovan sejem danes tudi obstaja Tako si lahko gradbinci vsako leto ogledamo specializirano razstavo - avstrijski gradbeniški sejem, ki je menda edini popolni strokovni gradbeniški sejem v srednjeevropskem prostoru. Na enem mestu so razstavljeni gradbeni stroji, orodja in dodatna oprema, pripravljajo pa tudi razstavo gradbenega materiala. Na pobudo IOOO Sindikata TOZD Nizke gradnje je v našem ’ Mektivu ze dalj časa ustaljena praksa, da obiskujemo bolne sodelavce. Predlog za to je dala OO sindikata in to predvsem za tiste delavce, ki_ so že dalj časa v bolniškem sta-ležu. Obisk bolnega sodelavca se organizira po gradbišču odvisno od tega, kateremu gradbišču pripada oboleli sodelavec. Obisk napravimo bodisi na njegovem domu ali pa v bolnici, če se tam dalj časa nahaja. Tako smo tudi pred nekaj dnevi obiskali naša dva sodelavca v bolnici na Slivniškem Pohorju: Farkaš Ivana in Harandi Vinka. Oba sta že dalj časa v bolniškem staležu, od tega je Harandi Vinko že več kot leto dni nesposoben za svoje delo tesarja in se sedaj ponovno zdravi v omenjeni bolnici. Oba naša so- delavca sta delala na SD-2 na gradbiščih v Forminu in Markovci Na predlog naše OO sindikata se daje bolnim sodelavcem tudi občasna denarna pomoč, višina te pomoči pa je odvisna tudi od njihovega materialnega in socialnega stanja. Prav tako vse dalj časa bolne sodelavce obiščemo za Novo leto ali kakšen drugi državni praznik. Takšni . obiski niso samo odraz vljudnosti, ampak jih moramo smatrati kot dolžnost nas vseh do naših bolnih tovarišev, saj nikoli ne mo, kdaj bo kdo od nas prišel dobno situacijo. Prav: tovarištvo se še prav posebno lahko dokaže v slu-čajih, ko so naši sodelavci najbolj potrebni skrbi in razumevanja za njihovo bolezen in ostale težave. Upamo tudi, da bomo takšne oblike humanosti vedno bolj razširjali med nami v kolektivu. JANI KLANČAR Za naslednja leta pripravljajo nekaj sprememb, ki bodo najbrž zanimive tudi za naše obiskovalce gradbeniških sejmov. Velike gradbene stroje bodo odslej razstavljali v nekakšnih turnusih in sicer vsako leto na drugem sejmu: enkrat v Miinchnu, drugič na Dunaju in nato v Gradcu. Tako bodo sedanje razdrobljene zmogljivosti združili vsakokrat na enem mestu in s tem pridobili na prostoru in pestrosti razstave. ve-v po- Er adiscvvestnih »Gradisov vestnika izdaja deiav ski svet podjetja Gradis Ureja gt uredniški odbor Odgovorni urednik Lojze Cepuš Tehnični urednik Matija Krnc Tisk Tiskarni Tone Tomšič v Ljubljani — Izhaja mesečno ). športne Igre gradbenih delavcev Jugoslavije Slovenija druga ikrsk\ ca naelAM:ii .. —_z._ _ __ Tokrat so nastopili v sestavu republiške ekipe lasi pmgpongaši in kegljači ter osvozili solidno 2. in 3. mesto! Si 1 1 venskih ekip moramo posebej pohvaliti šah iste Ingrada, ki so si edini priborili prvo mesto. Zato pa je bilo toliko več drugih mest, kar 5, med katerimi so bili tudi Gradisovi pingpongaši, ki so nastopili v naslednji postavi: Grintal, Pogačnik, Krnc, Kohne in Dolenc. Z nekaj več športne sreče bi lahko katero od teh drugih mest postalo prvo in tako tudi skupna uvrstitev. Slovenske ekipe so osvojile še dve tretji mesti (kegljaška ekipa Gradisa in strelci Konstruktorja) ter eno zadnje mesto in sicer v malem nogometu. 4J Se malo manj uspeha je bilo med proizvodnimi tekmovalci, kjer so ekipe Tehnika (2.,) Gradbinca (3.), Grosuplja (5.) in Primorja (3.) zbrale skupaj 16 točk in tako osvojile 3. mesto za ekipama BiH z 28 točkami in Srbije z 19 točkami. mm® Del namiznoteniške ekipe V Zrenjaninu so se konec septem->ra končale že 9. športne igre grad-lincev Jugos.avije in 4. proizvodno ekmovanje. Tudi toki at je številno ilovensko zastopstvo, ki je bilo zbralo kar iz [) organizacij združenega Jela, osvojilo drugo mesto z zaostankom 2 to"k za ekipo Srbije, as-ale republike so se v šnortnem de-u zvrstite takole: 3 BiH 43 točk, Hrvatska 41, 5. Makedonija Poteg športnega in proizvodnega tekmovanja je bilo tudi tekmovanje vseljudske obrambe, ki je zajemalo streljanje, tek na 100 m (moški) in 80 m (ženske), metanje bombe ter skok v daljino. Tu pa je imela največ uspeha ekipa Hrvatske, ki ja osvojila 1270 točk, druga je bila ekipa Makedonije s 1130 točkami in tretja Slovenija 1058 točk. točk in 6. Črna gora 12 točk. Od slo- Celotno tekmovanje je bilo v organizaciji domačega gradbenega podjetja BANAT, ki pri izbiri soorganizatorjev ni imel najbolj srečne roke, predvsem kar zadeva prehrano in nastanitev. Vseeno pa so si mnogi od udeležencev rekli na svidenje na 10. jubilejnih igrah na Ohridu. 31. oktober - svetovni dan varčevanja Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenim v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopite široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se pojavite tudi prve ideje o , otrebi varčevanja, pa tudi zamisel o ustanavljanju speciaiiziraimi ustanov za zbiranje prihrankov. „ Ilranilnisua misel sega aaleč nazaj v pretentest, saj je že pred vec kot 360 teti I rancoz Hueg„s Deiestre nakazal potrebo po organiziranem varčevanju prebivalstva. Leta 1778 so v Hamburgu rstanovilis pl osno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih časih veliko pomenijo z nekaj obrestmi pa se več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj’ tako koristijo sebi m državi...«. Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike. Leta 1924 pa so v Milanu ustanovili mednaiouni institut za varčevanje. Takrat so sklenili• »dl oktober naj Do vsako leto praznik varčevanja po vsem svetu da bi se z ustno in pi»ano besedo širila načela in ideje varčnosti.« Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje To pomeni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega na-roda m vsega človeštva posredno ustvarilo varčevanje zato ni •uCai’ « Posvečajo veliko pozornost varčevanju že v kapitalistič-ureditv^oah’ Posebno pa še v državah s socialistično družbeno Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmer-ja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik raz-sipmstva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih nMPhifn^°rSevC °-e'! ,0dl0C1 za varčevanje, razvija v sebi občutek blaginte fvojihabMnl!hnamreC “ b° S3m° Z3Se’ ampak tudl za Vsakdo ki ima prihranek na hranilni knjižici, občuti določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju in delu Jer brezskrbno gleda v bodočnost. , vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno «nnriSrifC1JC^ ke5 Se- Preko. bančnega sistema ponovno vrača v go-^ ?, v0’ d°Plinasa razvijanju proizvodnih sil, pospeševanju pro-izvodmh procesov in ustvarjanju pogojev za materialni in knltur- ii7napredekCdružben UStvarjanju pogojev za materialni in "kulturi vpliwfannV na5l socialist.ični družbeni ureditvi je treba posvečati sl namreč nn0St -•,VZg°I1 varCevalne zavesti posameznika. Kdor tl tlru lf h aauFl2 varčevati s svojim premoženjem in dohodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine objavi'las^i'rJžSs:3 V3rČevanje je ob svo2i u^anovitvi 1924 einiiDnLlnemrnrČ®Va|jei S-ta najmočnejša dejavnika na poti k bla-g nji. napiedku in dostojanstvu vsakega posameznika v»k«jC2aS sSnS,naVada' POt”ba ™ Združenje poslovnih bank in hranilnic SRS .. ^°dPiSaf Branko Vehovar, gosp fin. pom. direktorja koordinacije NE Krško, preklicujem vse kar sem napisal o tov. Alojzu Rem- CII, Ulili, npp in vrtnic#.-. -» ... _ . . - ^ 1nupiMiti «> IOV. A!oj?.u Kei CU dipj. oec in Avgustu Zibertu v dopisih od 26. 5„ 14. G. in 18. 6. 1977 in izjavljam, da moje trditve niso resnične, ker so temeljite na nepravilnih dejanskih predpostavkah. Obžalujem, da sem navedenima tovarišema škodoval na časti in ugledu in prosim, da sc ta moja izjava objavi v Gradisovem vestniku. V Ljubljani, dne 1. septembra 1977 Branko Vehovar