Leto XVIII.
f Celju, dne 80. septembra 1908.
Štev. 112.
i
Uredništvo
jo na Schillerjevi cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat itnj
sredo in petek ter velja za
P*
Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaigev za vsa-, kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Avstrijski sistem.
Avstrijski vladni sistem je nekaj posebnega, človeku odgojenemu v modernemu duhu in poznavajočemu vladna načela v naprednih državah naravnost neraznmljivega. Kakor vse človeške naprave, ravnajo se tudi napredne vlade po zakonih zdrave pameti in po načelih smotrenosti, ki se na kratko glase: doseči z najmanjšim naporom največji nspeh. Za upravnega politika pomeni to, omejiti umešavanje vlade v vseh obzirih na minimum in dajati take naredbe, ki vzbujajo v državljanih najmanj razburjenja in odpora. Popolno nveljavljenje teh načel pomeni tudi popolno ravnopravnost ne samo posamičnih državljanov ampak tudi vseh narodnosti v državi.
načeli in sicer: načelo o hegemoniji nemškega naroda v Avstriji in nauk o ngledu državne oblasti.
Iz nauka o potrebi in opravičenosti nadvlade nemške narodnosti v Avstriji nad drugimi narodnostmi se je porodila nemška zahteva o nemškem državnem jeziku in o nemškem uradnem jeziku v nenemških krajih. Ta avstrijska državniška modrost je na-prosto star predsodek, ki se je vzdržal edino le še v državnih uradih, dočim se je v praktičnem življenju že zdavnaj umaknil zdravi pameti. Vsak trgovec in industrijalec ima toliko in takih uradnikov, kakršnih potrebuje. Najbolj nacionalen Nemec ima v svojih pisarnah in prodajalnah ljudi, kateri znajo občevati z odjemalci v njih jeziku in noben Nemec, če je količkaj pameten, ne zavrne slovenskega naročila, zato ker je slovensko, baš nasprotno, dal bo na slovensko pismo ali nstno vprašanje slovenski odgovor; to zahteva zdrava pamet in on se ni za-fradi tega v ničem pregrešil proti svoji nemški narodnosti.
Ta v svojem privatnem poklicu tako pameten in praktičen mož pa zgubi naenkrat vso razsodnost, kakor hitro pride v mestni, deželni ali državni zbor. Tam govori naenkrat, da tu morajo državni, mestni &li deželni uradniki, ki množici nasproti niso drugega nego njegovi uslužbenci njegovim odjemalcem nasproti, zastopati neko „ državno idejo", ki obstoji v tem, da na nenemške vloere nemški odgovarja, ali da se celo brani s slovenskimi strankami slovenski govoriti. To je očividno proti zdravi pameti, no to je po nazorih vseh Nemcev, ne samo veteranov in upokojenih uradnih slug, ampak tudi po nazorih nemških poslancev in ministrov, jedro avstrijske državne ideje. Zaradi tega nsodepolnega predsodka se je v Avstriji zgubilo že toliko časa, potratilo toliko moči, ki bi nam bile na drugih poljih lahko neizmerno veliko koristile, da prelivala se je celo kri. Gospoda neče misliti s svojo glavo, ampak slepo posnema pruski in ruski sistem. To svojo nezmožnost za resno delo pa imenujejo žalibog državniško modrost
Posledice niso izostale in se kažejo posebno v tem, da so nekateri posamičniki, kateri se prištevajo n. pr. na Spod. Štajerskem k Nemcem, mater-jalno obogateli in tudi v omiki prekosili druge ne samo Slovence, ampak tudi svoje nemške sodeželane. Pametna in moderna državna uprava pa zahteva, da se naj širi omika in materijalno blagostanje jednako med vsemi, brez razlike na narodnost in na stan. — Iz teh predsodkov so se porodili vsi žalostni in sramotni dogodki zadnjih dni. Nemški nacionalci so pretepali in napadali Slovence v imenu nemštva, ki baje vzdržuje avstrijsko državo — ter ščuvajo sedaj državna oblastva, naj z
vsSmi sredstvi vspostavi zopet ugled državne oblasti, da naj ostro nastopijo. Pod tem razumejo ti državniki složno, da treba po vsej sili vzdržati belgijce v Ljubljani in postaviti vse nemške napise, kateri so bili dobrovoljno ali pod pritiskom demonstrantov odstranjeni. — Dober politik bi se vprašal: Kaj je sedaj v Ljubljani najbolj potrebno ter bi si na to odgovoril: Mir. Kako dosežem najhitrejše in najlažje ta mir? — S fem, da odstranim to, kar je izzvalo nemir. — Nemire je izzvalo najbolj brezobzirno postopanje vojakov — te treba torej poslati drugam, kjer prebivalstva ne dražijo, kar gotovo ni težko. Dajte nemške vojake v nemška mesta, to bo tudi bolj naravno in bolj pametno, s tem bo vstreženo vojakom in ljubljanskemu meščanstvu — in ne bo stalo preveč. Drugo, kar je izzvalo demonstracije so bile nemške table. Sedaj so odstranjene in ljudstvo je mirno. Pustite torej tablet kjer so — in ko se bodo strasti popolnoma polegle, poskusite je postaviti zopet nad svoje trgovine, če mislite, da vam je to tako potrebno, sedaj pa bode v vašem in v interesu javnega miru, da jih ne izobešate, ker bi to ljudi izzivalo in bi navstale nove demonstracije. Tako bi se postopalo v naprednih državah in v dveh dneh bi bil popolen mir. Kaj pa pri nas?
Vsi nemški politiki od zadnjega šmoka gori do poslancev in ministrov zahtevajo, da morajo v imenu državnega ugleda" ostati nemški vojaki v mestu ter da se morajo nemške table tako) zopet izobesiti. To se pravi v imenu nekega predsodka in namišljenega dižavnega ugleda storiti vse, da ostane napetost in razdraženost nezmanjšana in nevarnost novih nemirov v permanenci. Navaden človek z zdravo pametjo bi si tu tako lahko pomagal — ti slavni in proslavljani nemški državniki pa ne znajo druzega, kakor deklamovati o „državnem ugledu"! To je avstrijski sistem.
Praktični ljubljanski Nemci bodo to pot v nasprotji s svojimi državniki in politiki počakali z izvešan^em nemških tabel tako dolgo, da se razburjenost poleže. Da bi pa njih politiki iz tega posneli kak nauk, na to ni misliti.
Politični pregled.
Deželni zbori.
V goriškem deželnem zboru ob-struira skupina Pajer-Gregorič (ital-janski liberalci v zvezi s slovenskimi klerikalci). Ti dve stranki sti prijavili celo vrsto interpelacij in predlogov, njih poslanci se pa niso udeležili seje in je bil vsled tega deželni zbor nesklepčen. Seja se je morala pretrgati. *
Češki deželni zbor ima danes zopet sejo. Nemški radikalci imajo, kakor je v njih imenu izrazil dr. Stransky, trden namen onemogočiti vsako d; lovanje deželnega zbora, ako se ne ugodi v popolni meri vsem zahtevam radikalnih nacionalnih nemških strank. S to obstrukcijo, tako je izjavil ta nemški Stransky, spolnujejo nemške stranke voljo nemških volilcev. Ako bode vlada v čemerkoli Čehom ustregla, zanesli bodo svojo obstrukcijsko taktiko tudi v parlament. Baron Beck se trudi, da bi z obljubami in sladkimi besedami te pobesnele nemške radikalce potolažil, da bi dovolili da deželni zbor reši vsaj najnujnejša vprašanja in volilno reformo. Ta teden se popelje tudi v Prago, da se bode posvetoval s češkimi poslanci, kateri niso hoteli priti na posvetovanje na Dunaj. Češki listi pišejo, da bodo vse češke stranke složne v odporu proti nemškim nasil-stvom. Namestnik Coudenhove je rekel deputaciji čeških poslancev, ki mu je poročala o nečuveni provokaciji vseh nemških poslancev, ki so v deželnem zboru peli „Die Wacht am Rhein", da se jako čudi, da so se te protidina-stične demonstracije udeležili tudi zastopniki nemških državo vzdržu-jočih strank, kakor gg. dr. Pergelt (nemški liberalec), dr. Schreiner (nemški agrarec) in grof Kolovrat (nemško ustavoverno velepos). O, du ahnungs-loser Engel du!
*
Delegacije bodo imele svojo prvo sejo dne 8. oktobra. Cesar bo istega dne sprejel delegate ter prečital pre-stolni govor. Predsednik avstrijske delegacije bo član gosposke zbornice vitez Madejski (Poljak). Glavna naloga delegati jskega delovanja bode rešitev bosanskega vprašanja. Minister Burian bo predlagal ustanovitev okrajnih zastopov. Hrvatski delegati bodo spravili na dnevni red ustavno vprašanje v celem obsegu ter govorili ob tej priliki tudi o hrvatskem vprašanju. Drugo vprašanje bode zvišanje častniških plač in zboljšanje mezd za moštvo, končno tudi zvišanje kontingenta rekrutov.
Vnanje države.
—	Srbija. Kakor poročajo srbski listi, so kralju Petru odgovorili vsi evropski vladarji, da ga tako dolgo ne morejo sprejeti, dokler ne bodo oni ndeležniki umora kralja Aleksandra iz armade odstranjeni. Kakor hitro se to zgodi, bodo kralju Petru odprta vrata na vse evropejske dvore.
—	Bolgarija. Bolgarski knez jo nameraval proglasiti popolno neodvisnost Bolgarije in samega sebe bolgarskim kraljem. Nekateri vladarji so mu svetovali, naj pusti za sedaj svojo nakano proglasiti se kraljem, ker bi tega države ne mogle priznati, dočim bodo
Naši državniki se pa še vedno drže zastarelega načela, da treba vladati v Avstriji tako, kakor bi bili Nemci gospodujoče pleme, ostale narodnosti pa samo podložni davkoplačevalci in dodajatelji rekrutov. Na tako prvenstvo in nadvlado v državi nimajo avstrijski Nemci nobene zgodovinske pravice, kajti avstrijska država je postala to kar je, ne po zaslugi Nemcev, ampak po složnem delovanju vseh avstrijskih narodov in po prostih pogodbah, sklenjenih med posameznimi skupinami dežel in narodnosti in med vladarsko hišo. Iz te zgodovinske preteklosti sledi nedvomno za vsakega človeka z zdravo pametjo, da ima avstrijska vlada dolžnost postopati z vsemi narodi jednako ter v vsem in povsod dosledno čuvati narodno ravnopravnost. Pravi avstrijski sistem bi moral biti torej v tem, da bi vlada omogočila v mejah avstrijske države popolnoma svoboden in neomejen gospodarski in kulturni razvoj vseh svojih narodov, ker se samo z okrepitvijo posamičnih skupin da doseči tudi največja moč celote na zunaj in na znotraj. Tak organičen in naraven razvoj je mogoč pa jedino le med ravnopravnimi narodi. Zdrava, razvoja sposobna država je združenje ravno-pravnih članov v živo celoto, dočim je seskupenje ali konglomerat brezpravnih ali manj pravnih narodov pod gospod-stvom maloštevilnih vladujočih privile-girancev mrtev, vsakega napredka in razvoja nezmožen državni organizem brez bodočnosti in brez opravičenja do eksistence. Da je taka mnogonarodna država, v kateri so si vsi narodi v vsakem obziru popolnoma ravnopravni mogoča, o tem nam priča Švica. Švicarski vladni sistem bi moral biti avstrijskemu vladnemu sistemu za vzor, naši državniki naj bi se v Švici učili, kako treba vladati v mnogonarodni državi. Mesto v Švico hodijo krmilarji naše državne ladije na Prusko, na Rusko in v podobne države se učit vladne nmetnosti. Od tam so si prinesli dve za Avstrijo naravnost pogubni
pa popolno neodvisnost od Turčije pripoznale.	«
- O macedonskem vprašanju piše ,,Times", da fo vse spletke in napetosti na Balkanu posledice avstrijskih intrig. Avstrijska diplomacija bi rada zaplela Turčijo v konflikte, da bi na ta način vrgla Mladotnrke in zaprečila okrevanje in ojačenje »bolnega moža", katerega dedščino bi rada nastopila. Angležki list pravi, da je ta cinična politika iako prozorna in da je njen oče baron Aehrenthal pač vreden naslednik onih državnikov, kateri so spravili Habsburžane ob nadvlado v Nemčiji ter jim zaigrali Italijo.
Štajerske novice.
—	Posebno izdajo „Domovine"
je c. kr. državno pravdništvo zaplenilo od prve do zadnje besede. Ponatisnili smo samo dogodke iz opisa dogodkov v Ptuju, v Celju, Mariboru in v Ljubljani, ki so bili že objavljeni v neza-zaplenjenih izdajah »Domovine", »Slovenca" in »Slov. Naroda", a c. kr. drž. pravdništvo je ta ponatis vendar zaplenilo. Za danes konštatujemo le to suho dejstvo, več o tem bodo spregovorili državni poslanci.
Čisti dobiček slavnosti dne 20. t. m. znaša 1000 K, kateri znesek se je izročil blagajniku „Sokolskega doma" g. Smertniku. To je najboljši odgovor nasprotnikom, ki so pisali o neki ponesrečeni slavnosti!
—	Namesto venca na grob padlim žrtvam je sklenil poslati »Klub slovenskih naprednih akademikov v Celju" znesek po 200 kron kot I. ustanovnino družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Razven tega ustanovi v celjski okolici dve ljudski knjižnici. Vrlemu kluba naše odkritosrčno priznanje.
—	Vse taiste gospode, katerim smo poslali karte za slavnost 20. t. m. v predprodajo, prosimo, da nam pošljejo za prodane vstopnice sprejet denar. Klub slov. napr. akademikov v Celju.
Društvo »Sokolski dom" v Celju je prejelo od si. »Kluba slov. celjskih naprednih akademikov" 1000 kron kot čisti dobiček od ljudske slavnosti, zvrsivše se dne 20. t. m. Ali je to „Ab-fuhr", o kateri je sanjal list celjskih razgrajačev? Blagajnik ,Sokolsk. doma' je je bil kaj vesel in odbor tega društva spolnuje tem potom prijetno dolžnost, da se iskreno zahvaljuje prirediteljem te tako krasno uspele veselice za njih požrtvovalni trud ter želi še večkrat takšno »Abfahr". Slovenskim celjskim naprednim akademikom vsa čast in hvala!
—	„Celjski Sokol" priredi v soboto zvečer 3. oktobra t. 1. odhodnico br. Zabukovšek Josip in Francu Šri-bar-ju v restavraciji »Narodnega doma". K mnogobrojni udeležbi vabi
odbor »Celjskega Sokola".
—	Celjska policija, katere ob priliki zadnjih tolovajskih napadov ni bilo videti na Schillerjevi cesti, kjer se nahaja tiskarna, se vsak pondeljek, sredo in petek popoldne, ko izhaja naš list, silno briga za to, kdaj se pošlje list v cenzuro, kar policije pač prav nič ne briga. Kar po dva policaja postopata krog poslopja kakor špijona po cele popoldneve. Mar li nima policija boljšega dela? Kje je bila policija v noči 20. t. m., ko so poulični tolovaji uničevali tuje imetje ter hoteli pobijati nedolžne ljudi ? Mi dobro vemo, kje je bila, pa ne povemo.
—	»Slovensko delavsko podp. društvo v Celju" preloži napovedano vinsko trgatev v »Skalni kleti" z ozirom na prireditve v Laškem trgu in Žalen od 4. oktobra na II. oktobra. Natančneji spored priobčimo. — Upamo pa, da bodo Laščani in Žalčani to vpoštevali —"ter nas v večjem številu počaste, kakor bodemo tudi mi storili. Na svidenje.
—	Pozivamo vse one, ki so bili dne 20. t. m. po nemških izgrednikih na zdravju ali i«netju poškodovani, da se oglasijo v katerikoli slovenski odvetniški pisarni v Celju ali v uredništvu »Domovine" ali »Narodnega Lista".
—	Otroški zbor v Narodnem domu prične svoje vaje 4. oktobra od 10. do 11. ure zjutraj v spodnji sobi. Vaje se bodo vršile kakor običajno vsako nedeljo. Vabljeni so vsi otroci do 16. leta, da se udeleže teh pevskih vaj.
—	Še pobalinstva nemškega „Edelvolka". Da so nemški pobalini za časa demonstracij tudi pristne Nemce natepli, sta še dva slučaja. G. baron L e n k h se je s svojim sinom, ki je doktor juris, pripeljal z vlakom ob 3/47. uri zvečer. Niti pojma ni imel, kaj da se pred kolodvorom godi, gre mirno, nič hudega sluteč, skozi množico, kar naenkrat ju začno podivjanci tako s palicami pretepati, da *sta se s krvavima glavama komaj rešila v hotel »Stadt Wien". Baronu so morali rano na glavi šivati, cela obleka je biia s krvjo polita, na roki je imel oteklino veliko kakor pest. Kakšen pojem je pač moral dobiti gosp. baron Lenkh o nemški »kulturi"! Neki nemški železničar se je pripeljal v Celje k pogrebu nekega sorodnika in tudi njega so nabili, tako da ga je moral železniški zdravnik obvezati. Skozi razgra-jajočo druhal je nato mogel priti le na ta način, da je nesel rakev, ki'jo je s seboj pripeljal.
—	Celjska mestna policija išče v uredništvu slovenskih listov priče proti nemškutarskim razgrajačem, ki so razbijali v nedeljo po Celju. To je sicer vrhunec naivnosti, pa ker je že gospoda tako silno radovedna, ji izda-jemo jedno pričo, ki bi morala o teh junakih in njih junaštvih največ vedeti, to je celjska mestna po-lieija sama I To pričo naj c. kr. državno pravdništvo pošteno prime in naj jo prisili, če more, da bode izpovedala enkrat resnico. — Ako jo bode kje spomin zapuščal, ji bodemo radi pomagali, gradiva nam ne manjka.
—	EMozeljasti krtačar Žagar (Sager) od zgodovinske nedelje, dne 20. septembra 1.1. ni več odložil svoje »bojne sulice" ter še vedno hodi po mestu s palico, okovano s težko svinčeno krogljo. Bržkone pazi tako oborožen, da bi ne zašel kak slovenski kmetič v njegovo pristno nemškona-cijonalno trgovino. Skrbite za to, da si noben slovenski odjemalec ne nakoplje njegove jeze, pustite ga, naj prodaja svojo suho robo svojim somišljenikom!
—	Celjski župan dr. Jabornegg je odstopil zaradi zadnjih dogodkov. Goditi so se morale zares lepe reči, da vse beži —
—	Slovenci in Slovenke! Žrtvam 20. septembra 1. 1608., tako nedolžno usmrčenlm in ranjenim, se slovenski narod najlepše oddolži s tem, da prispeva v prvi vrsti za oskrbo ponesrečencev, od katerih bo marsikteri pohabljen ali vsaj zelo oslabljen zapustil bolnišnico, posem pa za njihove rodbine, ki so podpore potrebne.
Združeni narodni odbor se zatorej obrača do vseh Slovencev in Slovenk, da se odzovejo temu rodoljubnemu pozivu in vsak po svoji moči v ta namen prispevajo, prav po-
sebno pa naši denarni zavodi, občine, korporacije itd.
Kot neizbrisno znamenje naše ljubezni do onih dveh, ki sta padla 20. septembra 1908. kot svedoka smrtnega sovraštva, ki do nas goji naš narodni nasprotnik, obenem kot opomin k skupnemu delu za prava našega rodu in jezika, pa je.tudi potrebno, da jima postavimo
spomenik,
dostojen stvari, za katero sta padla. Slovenci in Slovenke! Nabirajte in prispevajte. da na ta način ovekov čimo spomin na naša narodna mučenika!
Združeni narodni odbor.
Prispevke, o katerih se bo polagal javen račun, sprejema za združeni narodni odbor g. dr. Alojzij Ko k al j, odvetnik v Ljubljani, sprejemajo jih pa tudi upravništva slovenskih časopisov v Ljubljani, da jih oddajo imenovanemu odboru.
—	Svoji k svojim! Posvetujte se povsod, kako bo mogoče potom zadrug in družb priti do slovenskih veletrgovin. Slovenski trgovci so posredovalci med veletrgovinami in kon-zumenti. Tudi za nje velja ,Svoji k svojim I1 Cela vrsta manjših slovenskih trgovcev po deželi kupuje v nemških velikih trgovinah v Celju ter se zagovarja s tem, da zahteva od njih slovenske račune! O saneta simplicitas! Prihodnjič pridemo z imeni teh narodnjakov, da se bo divil marsikdo temu narodnjaštvu!
—	Svoji k svojim velja ' sedaj ne le samo posameznim strankam, ki naj kupujejo svoje špecerijske in druge potrebščine izključno le v narodnih trgovinah, ampak velja to geslo še v veliko večji meri našim trgovcem, pre-kupcem in kramarjem na deželi, ki jemljejo svoje blago od nemških gro-sistov v Celju, Mariboru in Ptuju. Ce je vsakega posamičnega konzumenta dolžnost, naj pazi na vinar in krono, da ne pride v neprave roke, je tem večja dolžnost slovenskih trgovcev, da pazijo na stotake in tisočake, ki je izdajejo pri svojih nakupih. Izgovor: sem že tako navajen, tu nič ne velja. Sedaj je potrebna disciplina. Če to disciplino trgovci sami rušijo ali če je nočejo poznati, bodo tndi sami nosili za to posledice.
—	Slovencem, ki mislijo obiskati graški jesenski sejem (Herbstmesse), sledeče, da se bodo znali ravnati: Pretečem teden je obiskalo pet srbskih visokošolcev semenj. Ker so se pogovarjali srbsko med seboj, jih je nekdo nahrulil z „Windische Hunde". Policaj, na katerega so se obrnili, da naj intervenira, jih je aretiral in peljal na komisarijat, kjer je moral vsak 10 K globe plačati. Pri aretaciji je bila jed-nemu izmed njih izmaknjena s srebrom okovana palica, vredna 15 K. Ko se je zaradi tega obrni! na policaja, mu je rekel: »Bera šon morgn kriegn". Da je šla za vselej k vragu, se razo me samo po sebi.
—	V Št. Jurju ob J. ž. zboruje čebelarska podružnica v nedeljo, dne 4. oktobra ob 3. uri popoldne pri šolskem čebelnjaku. Na vsporedu so volitve in času primerno predavanje potovalnega učitelja g. Jurančiča.
—	V Šmarji pri Jelšah predava v pondeljek, dne 5. oktobra od pol 10. ure naprej potovalni učitelj g. Jurančič pri čebelnjaku gosp. Ferlinca o dobavi medu in o vzimovanju čebel. Vse čebelarje vabi »Slov. čebelarsko društvo za Spodnji Štajer".
—	Prostovoljna pož. bramba v Braslovčah je preložila svojo veselico, ki bi imela biti dne 4. oktobra na nedeljo kasneje t. j. na 11. o k t o b r a t. 1. Na to opozarjamo slavno občinstvo s pripomnjo, da bo 4. oktobra veselica požarne brambe v Žalcu:
—	Sorgendorfsko pivo usiljujejo po celi savinski dolini in drugod po Slovenskem Štajerskem in so zares nekateri slovenski krčmarii to pivo že naročili. Ne glede na to, da je sorgendorfsko pivo (Sorgendorf = Derbešavas pri Pliberku na Koroškem) daleč za našim delniškim in za češkim budjejo-viškim delniškim pivom je sorgendorfska pivovarna strogo nemško podjetje. Po vsem tem, kar se je zgodilo, pričakujemo, da bode vsak slovenski krčmar vedel, kaj mu je storiti ter se nadjamo, da bo v interesu krčmarjev samih izginilo to pivo iz vseh gostiln savinske doline. V slovenskih gostilnah naj se toči domače slovensko vino, ali pa pivo iz slovenskih in čeških pivovaren. Denar, ki ga trosimo za nemško pivo, odjedamo slovenskemu kmetu, ki prideluje izbornavina. Pazite na vsak * vinar in na vsako krono, da
ne pride v neprave roke!
—	Iz Šmartna na Paki. Tukajšnja trgovina g. Josip Steblovnika je takoj pretrgala zveze z nemškimi trgovci vsled zadnjih napadov na Slovence. Istotako je storila gostilna g. Ant. Steblovnika. To je najboljši odgovor na vsa ta tolovajstva. Živeli posnemovalci!
—	Iz Mozirja. V nedeljo 4. okt. t. 1. ob 3. uri popoldne se vrši v Mozirju veliki protestni shod. Zavedni Slovenci, Vaša časta dolžnost je, da se tega velevažnega shoda vsi udeležite brez obzira na stranko. Pokažimo z velikansko udeležbo, da smo Slovenci čvrst narod, pokažite Vi kmetje, da se zavedate svoje narodnosti!
—	Protestni shodi proti nemškim nasilstvam so se vršili preteklo nedeljo po vseh občinah gornjegraj-skega okraja. Sprejele so se ostre resolucije in nabiralo se je za dražbo sv. Cirila in Metoda. Iz Kokarij in Rečice smo prejeli tudi vlogo, ki se je pisala na cesarja. Radi pomanjkanja prostora, žal, ne moremo priobčiti!
—	Kako skrbi vodstvo »slovenske" šole v Vojniku za svoj zavodi Kakor znano, obstoji v Vojniku poleg šestrazredne slovenske šole tudi tri-razredna nemška, katero je obiskovalo lani okoli 48 »nemških" otrok. — Z ozirom na to, da ta nepotrebna nem-škutarska šola od leta do leta bolj propada, ker uvidevajo ljudje, kako daleč privede nemškutarska šola slovenskega otroka, se nam zdi zelo čudno, zakaj se je vpisovanje v slovenski zavod v Vojniku določilo na sredo in četrtek, v nemški pa že na pondeljek in torek. Ali mar zato. da se je lahko stariše, ki so prišli že v pondeljek v slovensko šolo k vpisovanju, lahko mirno odpravilo in jim reklo, danes se lahko vpišete na nemški šoli, pri nas pa šele v sredo. Gotovo je to neverjetno, saj je znano, kako skrbi v tem pogledu vodstvo »slovenske" šole za svoj zavod, da ne more ljndem dovolj prehvaliti koristi, ki jih bodo imeli otroci v nemški šoli. Je to stara pesem pri nas, grda in žalostna. In tako bo životarila vsled izdajalstva in zaslepljenosti naših ljudi ta nem-čurska šola dalje in bode uspešno po-neumnjevala slovenske otroke. Ali ni sredstva in odpomoči proti tej nepoštenosti ?
—	Družbi sv. Cirila in Metoda so poslali središki kegljaški virtuozi 11 K. Hvala!
—	Po Hrastniku lažejo nemšku-tarji na vse mogoče načine zoper slovensko šolo. Opozarjamo naše ljudi, naj ne verujejo vsega, kar slišijo, pač pa se naj sami prepričajo o resnici! Amar <ž Comp. se bojč, da bo polagoma njihova šola prazna in zato si bodo skušali pomagati na razne mogoče načine.
—	Iz Velenja. Velenjski nemškutarji seveda niso smeli zaostati za svojimi dragimi nemškimi bratci in so hoteli pokazati pri celjskih izgredih, kako si oni predstavljajo nemško kulturno delo. Že dolgo prej se je vsem na obrazih bralo, da se pripravljajo na nekaj skrivnostnega in „silno važnega", na nekaj, kar bode svet pretreslo. Šli so in storili, kar jim je njih germanska duša velela. Svet se temu dela čudi, pa ne občuduje ga, ampak zgraža se nad njim. Tudi naše ljudstvo si bode zapomnilo ta dan, ko so uslužbenci naših trgovcev in obrtnikov šli v Celje razgrajat proti Slovencem, razbijat njih imetje in je sramotit. Naš odgovor bodi: s poti tej gospodi, ki rada pobira naš denar in se ž njim redi, nas pa zato s palico traktira. Naša čast zahteva, da se združimo in se jih otresemo. Naj je vzdržujejo njih somišljeniki. Pazite na vsak vinar in na vsako krono, ki jo izdate, da ne pride v roke razgrajačev in sramotilcev Slovencev. Vsakemu svoje! Skrbimo sami zase, dovolj nas je, da opravimo v vsakem obziru brez njih. Tudi v naši dolini naj se strogo in dosledno izvede geslo: „Svoji k svojim". Oni sami to hočejo, zgodi se torej njihova volja to zahteva tudi naša korist. Na delo!
—	Iz Velenja. Zadnjih nedeljskih izgredov celjske fakinaže proti mirnim Slovencem so se udeležili tudi tako-zvani Nemci iz Velenja. Poslal je v Celje na pomoč tamošnjim barabam svojega pomočnika trgovec (Demsic) Demšič prej Tischler ter gostilničar Rak. Obadva živita izključno od slovenskega denarja, (pravih Nemcev pri nas sploh ni) in vendar pustita po svojih pomočnikih pretepati ter sramotiti Slovence. Kedaj bo vendar enkrat konec slovenske potrpežljivosti ter prizanesljivosti ? Kmetje, sedaj lahko vidite, da ste našim takozvanim Nemcem dobri samo tedaj, kadar jim prinesete svoj trdo zasluženi denar, drugače vas pa zasmehujejo ter pustijo vaše sinove pretepati in sramotiti. Uvažujte to ter zahajajte samo k slovenskim trgovcem ter v slovenske gostilne; s tem daste svojim nasprotnikom najboljši odgovor. ^Svoji k svojim"!
—	Iz šaleške doline. Kakor se nam poroča se je udeležila izgredov v Celju sledeča ..gospoda": Nek Bizjakov Hansl, mesarski pomagač pri gostilničarju Raku, potem komi ji in uslužbenci trgovske firme Tišler, ki živi zgolj od Slovencev, pomagači lončarja Rednaka in pomagač krojača Berlisga H/msa.
—	Iz Konjic. Krajni odbor narodne stranke, in slovensko katoliško politično društvo za Konjice sta sklicala za nedeljo, dne 27. septembra v konjiško Čitalnico zaupni shod, k. se je kaj vrlo dobro obnesel.
Na vsporedu so bili dogodki v Ptuju, Mariboru in v Celju. Zborovalci so ogorčeno poslušali poročila o nem-čurskih tolovajstvih in dali duška tej ogorčenosti z burnimi medklici ter enoglasno, navdušeno sprejeli sledeče resolucije: Zborovalci izražajo:
1.	Ogorčenje nad krivičnimi in surovimi napadi na udeležence skupščine sv. Cirila in Metoda v Ptuju od strani Nemcev, ker so ti napadi začetek in vzrok vseh demonstracij na Slovenskem.
2.	Obsojajo brutalni nastop tujerodnega vojaštva v Ljubljani, ter izrekajo najglobokejše sožalje na nedolžno preliti slovenski krvi.
3.	Zahtevajo strogo in nepristransko preiskavo o izgredih v Ptuju, Mariboru in Ceiju in sodno postopanje proti njih povzročiteljih.
4.	Se zahvaljujejo za možko vedenje in odločnost vsega občinskega sveta ljubljanskega, zlasti g. župana
Hribarja, drž. in dež. poslanca dr. Šu-steršiča in g. obč. svet. dr. Tavčarja.
5. Smatrajo za edino primerni odgovor na nečuvene napade gospodarsko osamosvojitev in strogo ter dosledno izvajanje gesla „Svoji k svojim". Naj bi ta skupni nastop vseh slovenskih strank v konjiškem okraju obrodil za-željene uspehe!
—	Od Sv. Trojice pri Rogaški Slatini. Dne 26. t. m. se je tukaj vršila volitev občinskih odbornikov. Klerikalna stranka je grozno delala, da bi i to občino dobila v svoje roke, a bilo je zaman. Križevski fajmošter je svojega agenta tudi tu pot okoli pošiljal in je tudi vsa pooblastila pobral, vendar so ostali Klerikalci v neznatni manjšini. Izmed dvanajstih odbornikov so dobili le tri, kateri pa tudi niso popolnoma njih. Od križevškega fajmoštra imenovani volilci so prišli tudi na volišče. Agitacije ni bilo posebne; ker se je šlo za dobro stvar, smo zmagali. V odbor so prišli možje, ki bodo delali za blagor občine in za slovenskega kmeta, a ne za duhovniško stranko in za nadžupnika. Obljubljena pijača in 100 kron, katere je nadžupnik bil obljubil svojim pristašem, niso nič izdali; zavednost in dobra stvar je zmagala. Tako je prav!
—	Jesenski cvet amerikanske hruške „Idabo" iz svojega sadnega vrta nam je poslal g. dr. Grossmann v Ljutomeru.
—	Naddavkar g. Wutt je daroval 3 K družbi sv. Cirila in Metoda mesto brzojava skupščini. Iskrena hvala!
—	C. kr. priv. Južni železnici! Med največje nemškonacionalne hujskače po Slovenskem spadajo uradniki Južne železnice. Vse polito" pritožb prihaja nam osobito glede postaj Ptuj, Pragersko, Celje, Maribor oba kolodvora, Brezno ob Dravi, Vuzenica in Spodnji Dravograd. Slišimo, da se ravnateljstvo izgovarja s tem, da je železnica zasebna in torej ni postavno obvezana, imeti slovenščine zmožnih uradnikov. Ves materijal bo romal na Dunaj slovenskim in sploh slovanskim državnim poslancem. Upamo, da bo državni zbor poučil ces. kr. priv. Južno železnico, kako ji je postopati v jezikovnem oziru po Slovenskem. Slovence pa poživljamo, da rabijo na železnici, kakor sploh v vseh javnih uradih, le slovenščino in da naj se pritožijo vselej, kadar se jim ne ugodi, gg. državnim poslancem. Slednji bodo čimpreje zaropotali tako, da Južni železnici ne bo ljubo!
—	Na slovenskem Štajerskem je blizu pol milijona Slovencev in le krog petdesettisoč nemškutarjev. Komu gre torej tukaj oblast? Slovenec, vzbudi se!
—	Nemška razbojništva v Ptuju. V noči od nedelje na pondeljek ob
na 2 so nemški kulturonosci iz Ptuja bombardirali s kamenjem, težkim do pol kilograma, hišo učitelja Kajniha, vilo prof. veronauka Kolariča in slovensko okoliško šolo. Na srečo so bile povsod naoknice dobro zatvorjene, da niso mogli šip razbiti, ampak so le štiri naoknice zdatno poškodovali. Pod okni okoliške šole se je našlo drugo jutro 29 debelih kamnov. Okoličani, bodite Nemcem za to dobroto hvaležni ter kupujte nadalje pri njih!
—	Ptuj žaluje. Nekdo je neprestano sledil neopažen za petami nemškim razbijalcem, ki so v noči od nedelje na pondeljek hiše in javna poslopja Slovencev s kamenjem ometavali ter jih naposled ovadil, da so bili trije teh ponočnih tičev takoj aretirani.
—	Početja naših Nemcev. Nedeljski nemški graški listi so polni pro-rokovanj o bližajočih se slovenskih nemirih in ulomih v nemškutarska gnezda na Štajerskem. Da bi zakrili ti
junaki in predstavitelji germanske kulture in časti svoja grozodejstva in tolovajstva pred svetom si slikajo v svojih zmešanih glavah hudiča na steno. V Ptuju se ;;e tresel steber tamkajšnjega nemštva pek Ornik ter zbral v nedeljo 40 orožnikov, ki naj ubranijo nemški Ptuj slovenskih kmetov. Minul je „osodepoln" dan za Ptuj mirno — le v noči od nedelje na pondeljek je razbijala po mestu nemčurska druhal in razbila šipe na Narodnem domu, slovenski šoli, pri Mahoriču, na proštiji, pri Jurzu itd. Tako znajo naši preganjani nemški junaki!
Celjski bratci pa se „oborožujejo" z vrelo vodo, ki jim je še zadnji ostanek možgan prekuhala in zvarila, da prinaša „vahtarica" že grozna anonimna pisma, s katerimi se grozi tem nemškim junakom! To je pravo pristiio nemško hinavstvo in komedi-janstvo, s katerim skušajo naši spodnje-štajerski nemčurski junaki prikriti svojo duševno praznoto, onemoglost in nizkoto. — V tem znamenju se je doslej širila po Slovenskem nemška „kultura" in to gnilobo na našem narodnem telesu moramo iztrebiti s poštenim delom, tako vršimo veliko kulturno in nacionalno delo, da branimo narod podivjanja in barbarizma.
—	V Ptuju so nemškutarji po noči od nedelje do ponedeljka SLvencem šipe pobijali. S tem bi bila pojasnena notica v zadnji štev. Vahtarice pod naslovom: „Pettau — zweite Auf-1 a g e !" Kakor se vidi, banditstva še ne bo konec. Je li politično upravo na ptujskem |c. kr. okrajnem glavarstvu zadela paraliza, da ne more zaprečiti organiziranih razbojništev ? Bodo - li naši deželni poslanci še vedno tako složno molčali o vseh teh dogodkih?
—	Protestni shod v Vuhredu (marnberški okraj) vršil se je zadnjo nedeljo ob lepi udeležbi in s popolnim uspehom. Govorili so gg. A. P. Osrajnik, Miloš. Štibler, Fran Mravlja^ Lev Brunčko, Milovan Osrajnik in Franjo Pahernik. Govorilo se je o tolovajstvih, ki jih izvršujejo naši narodni nasprotniki po.slovenski zemlji. Izvolil se je narodni odbor za organizacijo „Švoji k svojim!" v marnberškem okraju. — Sprejele so se jako ostre resolucije, na občinski svet ljubljanski pa se je odposlalo posebno pismo. Navdušenje, ki je vladalo na shodu in storjeni sklepi pričajo, da Slovence marnberškega okraja ni prav nič več volja še nadalje ostati pod komando marnberških nemškutarskih kramarjev. C. kr. avstr. okrajnemu glavarju v Slovenjgradcu — mož je Nemec! — pa povemo danes le, da kri ni voda. Drugo bo še zvedel!
—	Shod na Ptnjski gori. Politično društvo ,,Pozor" v Ptuju je sklicalo na nedeljo 27. t. m. protestni shod na Ptujski gori v gostilni Jagodičevi. Ptujski šnopsarji in kramarji, ki upirajo željno in gladno svoje oči na ta biser ptujskega okolišča, na to trdno narodno postojanko so se pripravljali že ves teden s hujskanjem in razbijanjem. Zbral se je torej v nedeljo pred Ja-godičevo gostilno ves cvet domačih nemškutarjev. Premagane od težkega vina, so se gugale častitljivo te postave po cesti ter razbijale in tulile. Mi smo čakali in pustili „zborovati" po svoje te ljudi na cesti, dokler ni pojenjala moč njihovih grl in zahieval alkohol svojih žrtev, ki so pomalem zopet slovesno in svečano se odmajale v svoje taborišče k Repi. (To je mož nenavadne inteligence, slovesno je izjavil, da je ponosen na to, da je šel 20. sept. v Celje branit kmečki stan!) Vršilo se je nato zaupno zborovanje v gostilni g. Laznika, ker nismo marali prestopiti praga Jagodičeve gostilne, ki je, kakor smo izvedeli, priporočana v „Sttd-markinem Wegweiser". Naše zboro-
vanje je bil svečan in dostojen odgovor nemčurskim tolovajstvom. Govorila sta gg. dr. Koderman in Prekoršek. V trdni veri, da zmaga pošteno delo, značaj slovenskega kmeta in obrtnika nad podivjanostjo in uasilstvom, ki ga pridiguje „Štajerc" in podkupljeni njegovi hlapci, smo zaključili zborovanje in si obljubili, da se skoro zopet vidimo na Gori, ki mora biti čista madežev in peg, mogočno taborišče in zavetišče slovenstva.
—	Na nedeljskih shodih političnega društva „Pozor" v Ptuju, v Stopercah, Ptujski gori, Cirkovcih, Vurbergu, Sv. Marku, Podvincih in Sv. Urbanu je bila sprejeta sledeča resolucija:
„Na shodu polit, društva „Pozor" zbrani slovenski kmetje ogorčeno protestirajo proti tolovajskim napadom Nemcev na mirne Slovence v Ptuju, Mariboru in Celju. Obsojajo postopanje političnih oblastij, ki vkljub zahtevam niso storile ničesar za varnost življenja in imetja Slovencev. Smatrajo za edino primeren odgovor na napade osamosvojo na gospodarskem polju in poživljajo svoje sorojake, da se trdno in dosledno oklenejo samo slovenskih trgovcev in obrtnikov. Zborovalci izrekajo najglobokejše sožalje nad žrtvami nemškega nasilja v Ljubljani."
—	Zborovanje spodnještajerskega železniškega odseka v Ptuju. V nedeljo 27. t. m. se je vršilo to zborovanje, katero je otvoril poslanec gosp. dr. Ploj. Iziried poslancev so bili navzoči Schoiswohl Malik, ter zastopniki mesta Gradec, Ptuj in Radgone. — Razpravljalo se je o železniškem projektu Purkla—Ptuj—Rogatec, kateremu pa nasprotujejo zastopniki mest Radgone in Gradca, ki zahtevajo progo: Radgona—Ptuj—Roeatec. Tozadevno je bil z večino sprejet predlog za progo Purkla—Ptuj—Rogatec, ki bi tvorila eden del najkrajše zveze centra naše države z Dalmacijo in bi bila ^ gospodarskem in strategičnem oziru velikega pomena.
—	Kako se kujejo grozodejstva Sokolov. Minolo nedeljo dne 20. t. m. so neznani ljudje streljali iz vlaka št. 76. na postajah v Št. Jurju iu na Gro-belnem. Na Grobelnem je službujoči uradnik g. Pavline zaklical, da človek še življenja ni varen. Nato se mu je odgovorilo iz kupeja, v katerem so sedeli dotični junaki: Sei ruhig verfluch-ter Wachter! Graški listi so na to raz-trobili v svet, da so Sokoli na teh postajah streljali iz vlaka in da je bilo več ranjenih. Kaki „Sokoli" so bili dotični razgrajači, si lahko vsakdo misli; škoda je le, da službujoči uradniki na omenjenih postajah niso dali vlak tako dolgo ustaviti, da bi se bilo dognalo, kdc je streljal in s kakim namenom. Dejstvo, da se iz tega pobalinstva kuje „šlovensko grozodejstvo", vzbuja opravičen sum, da so bili po-balini najeti od onih, ki z vsemi sredstvi blatijo Slovence po nemških listih. Pač res lepo junaštvo, ki nima drugega orožja kot laž in prekljo iz zasede.
—	Od Sv. Lenarta se nam poroča, da je g. Janez Alt, ko je bil še kaplan v Št. Lenartu, delal propagando za nemški „Josefi-Verein", kateremu je pridobil med Slovenci kakih deset naročnikov, ki so radi tega odpadli od družbe Sv. Mohorja. — Tako početje menda tudi klerikalci ne bodo imenovali narodno. Saj je družba Sv. Mohorja menda dovolj klerikalna in bi nikdar ne bilo treba delati propagande za nemške klerikalne družbe ob jezikovni meji.
—	Iz Maribora. (Naše politično društvo.) Odkar je dobil dr. Vrstovšek „Slovensko društvo", ki ima nabran prav lep zaklad za politično delo, ne
čujemo nobenega pojava tega nekdaj tako važnega društva. Sedaj, ko so se dogajale take barbarske surovosti v Mariboru, naše politično društvo molči kakor grob. Drugod prirejajo shod za shodom, a pri nas nihče ne črhne. Naši sla vni govorniki Korošec, Vrstov-šek, Kovačič in Hohnjec hodijo daleč okolu po zakotnih krajih kazat svoje govorniške zmožnosti, a v domačem okraju se ne oglasi nihče nikjer. Niti jeden izmed naših državnih poslancev ni prišel blizu pogledat nemška grozodejstva, niti jeden si še ni preskrbel gradiva za primerne interpelacije v bodoči državnozborski seji, za primerna pojasnila proti besnim nemškim žurna-listom. Celo »Slovenski Gospodar" je imel celo napačno in nenatančno poročilo o mariborskih škandalih. Pričakovali smo, da bodemo videli kaj dr. Korošca, Pišeka in Boškarja, a vsi so glave v pesek potaknili in ne slišijo in ne vidijo nič. Roškar je šel tje k Sv. Ani na Krembergu v zvezi z Nemcem agitirat proti slovenskim liberalcem, pa še morda sam ne ve, kaj je to, inače ne bi teh neumnosti vedno ponavljal.
Mi torej z ogorčenjem opazimo, da naše politično društvo in ti naši poslanci svoje slovenske narodne dolžnosti popolnoma zanemarjajo. Če bode to ostalo za naprej tako, bomo morali enkrat zagrmeti, da se spomnijo na svoje dolžnosti. Kmečka zveza menda vendar nima na programu: zadušen je Slovencev v mariborskem okraju.
—	Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami Vilko Weixl v Mariboru, gosposka nI. št 33. je za naš Maribor in okolico edina narodna trgovina ter opozarjamo narodno občinstvo kakor tudi dijake, da knpujejo svoje potrebščine le v tej trgovini. — Opozarjamo šolske zavode, krajne šol. svete in slovenske občine, da pri njem tudi lahko naročajo šolske knjige, tiskovine itd., katere se vam nemudoma preskrbijo.
—	Plesni tečaj Slov. trgovskega društva v Mariboru. Z začetkom meseca oktobra se začenjajo plesne vaje Slov. trgovskega društva v Mariboru v prostorih Narodnega doma ter je upisovanje vseh se udeležujočih dam in gospodov v nedeljo dne 4 vinotoka od 11. do 12. ure dopoldan in od 2. do 3. popoldan v mali dvorani. Ker znaša prispevek za celo leto le majhno svoto 5 K, upamo mnogobrojne udeležbe. Dan prvega plesnega večera se izve pri upisovanju.
< Družba sv. Cirila in Metoda je izdala v proslavo jubilejnega leta dve mladinski knjigi: „Naš cesar Fran Josip I." (cena 40 vin.) in »Franc Jožef I." (cena 30 vin.). Priporočamo jo vsem šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom, da si jo nabavijo ter razdele med otroke. Čisti znesek pripade družbi, knjiga sama pa je zelo primerna jubilejnemu letu. Naročila je oglasiti družbi sv.: Cirila in Metoda v Ljubljani, katerim se bode zastonj prilagala knjiga »Andrej baron Čehovin", slavni slovenski junak.
—	Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala »Češka akcijska pivovarna" v Čeških Budjejovicih K 19260 kot provizijo za 963 hI piva, razprodanega na Kranjskem od 1. jun. do 23. sept 1908. Gotovo lep znesek za tako kratko dobo. Slovenci sami pa morejo ta znesek po-desetoriti s tem, da naročajo izključno le pivo omenjene pivovarne. Le žal, da se mnogo toči »meščansko budje-joviško pivo", katerega glavna zaloga pri nas je v Sp. Šiški. To pivo prihaja od meščanske pivovarne, ki je najhujša nasprotnica Čehov v Budjejovicih, ki podpira »Schnlverein" in absolutistično nastopa proti češkim nslužbencem, Za-
početa gospodarska emancipacija pri nas naj se pospešnje i s tem, da se naroča akcijsko pivo, saj se s tem podpira našo družbo, nasprotno z meščanskim pivom pa »Schnlverein". Kdorkoli pije to pivo, naj si zapomni, da je pospeševal germani-ziranje naše mladine. Upamo, da se bode v bodoče točilo po vseh slovenskih gostilnah poleg domačega piva in ostalih dobroznanih narodnih čeških piv le češko budjejoviško akcijsko pivo, ki je poleg navedenih vzrokov tudi jako dobro in priznano po vsem Češkem.
— Živinske cene v Gradcu dne 24. sept. Na sejm se je prignalo 1565 glav. Cene le malo spremenjene. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 27—42 K (izjemoma 44 K), napol pitani voli 32—36 K, suhi voli 27—31 kron, pitane krave 26—33 K, napol pitane 20—24 K, suhe 12—18 K (!), mlade molzne 27—30 K, starejše molzne 22—26 K, breje 21—27 kron, biki 25—34 K. Tuji kupci so kupili 490 glav, največ Zgornještajerci. — V Mariboru se je plačevalo v sredo za 100 kg žive teže: mladi voli 60— 66 K, debeli voli 66—70 K, biki 48— 54 K, krave 52—56 K, telice in junčki 50—54 K. Sejm je bil dobro obiskan, kupci so bili ponajveč Italjani.
Svetovne vesti.
— Kneza Eulenburga so na predlog državnega pravdništva izpustili iz zapora. Knez je že tako slab, da niti rok ne more več vzdigniti in da uživa le še tekočo hrano.
P. n. naročnike, katerim je potekla s I. oktobrom naročnina, prosimo, naj blagovolijo isto ponoviti. Naročajte in Širite »Domovino"! ,Domovina' izhaja trikrat na teden! in stane mesečno I Kl
s primerno šolsko izobrazbo sprejme
ZVezoa Knjigoveznica V Celju
Schillerjeva cesta 3. 3-3
510

ANTON KOLENC, Celje
Graška cesta 22 in Nar. dom.
Trgovina špecerijskega blaga ter deželnih pridelkov na debelo in drobno.
Kupfiija in prodaja vsakovrstnih deželnih pri delnih različnega sadja, svežega in snhega kakor: jabolke, kutne. hruške, CreSnje, češplje. marelce, breskve, dren, orehe, kostanj, pravi in divji. Vsakovrstno žito kakor: pšenica, oves, rž, koruza, laneno seme, konopljeno seme, krompir, fižol, bob, grah. predivo, bučno zrnje, koruzno slamo od storžev. Nadalje; maline, jagode, suhe gobe, malisno štupo, mravljinčne jajca, želod, vosek, maslo, mešane lase, smrekovo, borovo, macesnovo seme, mecesnovo gobo, bezgovo gobo. vsakovrstne cvetke in korenince raznih zemljišč kakor: tisoč rože, bezgovo cvetje, arnika, lipovo cvetje, sploh vse cvetke in korenince lepo posušene. Lepo pitano ku-rentino, kakor: piščance, race, gosi, kapnne in purane. Za takojšno pošiljatev vzamem vsako množino lepe pšenice. Kdor je kaj ima, naj se oglasi.	40 52-38
Kupujte narodni kolek!
c><t:i i •• 1 ,'».>"- a: '
— Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" v Ljubljani ln v Celju! V službo se sprejme: 1 poslodja, 3 knjigovodje, 2 kontorista, 2 pomočnika meš. stroke, 4 pomočnike špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 3 po močniki železninarske stroke, 1 pomočnik modne in galant stroke, 1 kontoristinja, 1 blagajničarka, 2 učenca.
6 kontoristov, 14 pomočnikov mešane stroke, 10 pomočnikov špecerijske stroke, 6 pomočnikov manufak. stroke, 4 pomočniki železninarske stroke, 2 2 pomočnika modne in galant. stroke, 12 kontoristinj, 6 blagajničark, 5 prodajalk.
Posredovalnica posluje za delodajalce popolnoma brezplačno, za delojemalce proti mali odškodnini.
Ivan Naraks
v Gornji Ložnici pri Žalcu
izdeluje
sodovico in pokalice
najizbornejše kakovosti.
Razpošilja na vse strani točno, cene nizke, postrežba solidna.
V zalogi imam vedno oglikovo kislino (Kohlensaure).
P. n. gostilničarjem se priporoča za obilna naročila.

figpftjjjMj


v konjiškem okraju. Posestvo, (r kateremu spadate dve solidno zidani hiši in 2 gospodarski poslopji, meri 20 oralov rodovitne zemlje, in je pripravno za živino-, sadje-in vinorejo. Naslov pove uprav-ništvo ,,Domovine". 5412-2
Brazay-jevo
Francevo žganje
je tekom 40 let sknšeno domače zdravilo zlasti proti migreni, inflnenci, protinu, renmatizmn, služi
za okrepljenje oči, za grgranje. Nedosežno dobro
za masažo, najboljše sredstvo za lase. — Dobi se povsod, kjer pa ne, se
obrnite na BRiZAT-i, Dnnaj 111(2, Lowengasse 2 a.
264 10 6
StecKenpferd
lilijno mlečno milo Najmilejše kožno milo.
MMM
Zvezno tisk«
Moje v svojo siroto spadajoča deli okusu ii H tatalffltflil © cud. ©
RUDOLF HAUELKA
modna trgovina v Ptuju
priporoča p. n. občinstvo za jesen in zimo najnovejše blago za dame in gospode v raznih kvalitetah, kakor tudi raznovrstno platno za životno in po-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene ln čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnike, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drago v mannfaktnrno strok« spadajoče blago po primernih cenah. — Postrežba točna ln strogo solidna!
536 41—3
Savinshi
»zkuševališču
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KVEDER dolini, Štajersko.
13 130—105