GOSPODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5
Telefon interurban 113.
Cena inseratomi cela
stran Din 2000.—, pol sira* ni Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, »/» strani Din 250-, '/«« str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.20.
Za novo leto ponujajo kmetom vse mogoče žepne koledarje! Zelo dobrr navado pa je vpeljala Kmetska zvez. v Mariboru, da je svojim članom do bavljala pravi kmetski koledar. Leto: je istega že izdala. Vsak ga bo laliko spoznal po lepi naslovni sliki, katero vidite tukaj odtisnjeno. Koledar Kmet-ske zveze v Mariboru je res pravi — kmetski koledar. Poglejmo samo njegovo vsebino:
Koledar.
Vsak kmet hoče imeti svoj žepni koledar. Saj ga tudi potrebuje za razna zapisovanja. Navadno si ga kupi že v je seni. Zato ima ta žepni koledar poleg vseh mesecev leta 1931 tudi še koledarske podatke za oktober, november in december leta 1930.
Seznam pristojbin in taks.
Tako različne'in vsestranske so razne pristojbine in takse, da si jih človek ne more natančno zapomniti. Ta žepni koledar pa obsega seznam teh taks za uradne vloge, za kupne in prodajne pogodbe, najemne pogodbe, pooblastila, zadolžnice, potrdila, račune, za krajevno pravico gostilniške obrti, točilna taksa, dedne pristojbine itd.
Seznam uradov hanske uprave
posebno še za vse oddelke kmetijske »troke, ki«r sm navedeni tudi naslovi.
kjer ti uradi poslujejo, bode gotovo vsem, ki imajo s temi uradi kaj opraviti, prav dobro služil.
Kmetska zveza v Mariboru
v posebnem sestavku sporoča svojim članom in tudi drugim, ki še niso člani, pa bi radi postali, kje ima svoje u-radne prostore, kaj in v čem urejuje pisarna za svoje člane. Ako bi se člani svoje pisarne bolj posluževali, bi si še marsikateri stroške prihranili. Seveda se pa mera vsak član tudi zavedati, da je prva članska dolžnost sodelovati pri vzdrževanju organizacije in plačati predvsem članarino!
9avkL
Strokovnjak, ki ima tudi v svojem stanovskem delu opraviti z davki in davkoplačevalci, je napisal ta članek, ki bo vsakemu prav dobro služil. Ni samo prav natančno razložen davek na zemljišče, pač pa tudi vsi drugi direktni davki, zgradarina, pridobnina, rent-nina, družbeni davek, uslužbenski davek. Posebno važno je navodilo, kako se napravijo prošnje za odpis davka.
Vinogradniška pravila.
Napisal jih je strokovnjak V.Kuret. So izredno praktična in so usmerjena na to, kako bi se na manjši površini pridelal večji in boljši pridelek. Dobro bo služilo navodilo, kako uničevati škodljivce trte.
Denar.
Denar! Sveta vladar! Tudi kmet ima nekaj denarja, čeprav bi ga rabil več, kakor ga ima. Svoje skromne prihranke tudi on shranjuje. Kam spada naš kmetski denar? To vprašanje je prvo in najbolj važno. Rešeno pa je pravilno in zelo bo prav, ako se ga bodo kmetje natančno držali! Marsikomu pa manjka denarja, kaj šele da bi ga nalagal in shranjeval. Dosti imamo zadolženih kmetij. Je pa med nami slaba navada, da ne znamo v malih obrokih odplačevati posojila, ampak odlašamo, da bomo enkrat plačali vse skup, kar se navadno zgodi le tedaj, če kaj večjega prodamo, morda celo kaj zemlje. Važno je za vsakega, da odplačuje dolg v malih obrokih. Po-
sebno hranilnice in posojilnice bodo s pridom uporabljale tabelo, ki jo ima koledar.
Zavarovanja.
Važno je za kmeta, kako je zavarovan proti požaru. Zato je napisal g. Franjo ¿ebot poseben članek, kjer je to prav natančno raz-ožil. Edina slovenska za» varovalnima jo Vzajemna zavarovalnica. katero ¡.udi na ¡»rti mestu priporo^ čamo. — Zavarovanje poljedelskih delavcev je pa drugo zavarovanje, ki vsa kega kmeta in tudi kmetskega delavca zanima. V tem oziru je veliko nejasnosti med ljudmi. Ta članek pa natančno pove, kdo mora biti zavarovan, kako se to zgodi, koliko in kdo mora plačati, kake ugodnosti ima zavarova nec.
Čefecloreja.
Širom Slovenije znani strokovnjak v čebeloreji g. župnik Peternel je napisal nekaj zelo praktičnih navodil za manjše čebelarje. Večina kmetov se v glavnem ne peča s čebelorejo na veliko, ampak imajo le majhen čebelnjak. In ravno za te so ta navodila važna.
ladjereja.
Gospod ravnatelj Priol je v poljudnem članku napisal, kako moramo vršiti boj proti sadnim škodljivceih. Ti nam žrejo naše bogastvo bolj kakor molji in rja. Tujci so nas posebno v letu 1930 zopet podučili, da je v sadju bogastvo naše zemlje. Ako bomo imeli lepo in dobro sadje, se bo vsako leto nekaj zaslužilo. V sadju za enkrat še nimamo svetovne konkurence, vsaj tako hud« ne kot recimo pri vinu.
Kmetski gozd.
Kmetski gozd ne raste sam, ga je treba tudi gojiti, da bo res lep. Za one, ki imajo les prodati, pa je zelo važno, da jih prekupci in trgovci, ki včasih niso pošteni, ne goljufajo pri meri. Zato je v koledarju tabela, na podlagi katere ni treba računati, ampak se takoj vidi, kolika je mera lesa. Tabela obsega več strani in sicer za debla od 0.5 m do 20.05 m dolžine ter 7 do 78 cm širine. . Za druga debla pa je še posebno navo-! dilo, kako

Gnojila.
Tudi zemlja potrebuje hrane. Gnojiti je treba, z domačim ali umetnim gnojem. Kako pa je ravnati posebno z u-metnim gnojem, katera gnojila se sme jo mešati in koliko umetnih gnojil je treba na hektar in za posamezna semena, to snov obdelujejo posamezni Članki s potrebnimi tabelami.
Kinetska vzgoja.
Poseben članek je namenjen kmets-kim fantom kot fantovsko ogledalo, kjer se naj kmetski fantje ogledajo, kaki morajo biti, da bodo res fantje od fare. Splošni kmetski izobrazbi pa je namenjen članek »Kmet in tisk«, ki trdi, da je to dandanes ravno tako važno kakor kmet in plug.
Kmetijsko knjigovodstvo.
Marsikdo ima dobro glavo, da si vse zapomni. Bolj varno pa je, da si vse zapiše. Kmetu je potrebno primerno knjigovodstvo. Koledar ima vse, kar kmet za to potrebuje: Splošen zapisnik prejemkov in izdatkov, zapisnik delavcev in njih plače, zapisnik plač v blagu, zapisnik živinskega prirastka. Poleg so še navodila, kako ja uporabljati te zapisnike.
Tabele in sejmi.
Razne tabele, ki so potrebne posebno £a živinorejo, so v koledarju objavljene. Posebnost pa tvori gotovo seznam sejmov, ki ga je uredništvo sestavilo po najnovejših poročilih občin. Upamo, da bo ta točen seznam sejmov služil vsem, ki se za sejme zanimajo. — Za lastne zapiske pa je še dosti praznega papirja na razpolago.
Gena.
Koledar stane samo 10 Din, dasiravno je trdo vezan v celoplatno. Cena je za vse enaka, bodisi, da si naroči potom krajevne Kmetske zveze ali pa naravnost pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Kdor naroči po pošti, naj pošlje denar naprej in 1 Din za poštnino.
Higijenska razstava. V okvirju jesenske veiesejmske prireditve od 31. avgusta do 15. septembra priredi Državni higijenski zavod v Ljubljani II. del znamenite higijenske razstave »Človek, mati, dete«, katere I. del je že vzbudil ob jubilejnem ljubljanskem velesej-mu tolikanj zanimanja in občudovanja. Poleg te razstave bo prireditev obsegala še šu-marstvo in lovstvo, gozdno industrijo in obrt, pohištvo, misijonarstvo, radio ter industrijo in obrt v obče. Polovična železniška vožnja je dovoljena. Legitimacija stane 30 Din. Dobi se pri večjih denarnih zavodih, v biljetarnah »Putnika«, pri strokovnih organizacijah in na blagajnah večjih železniških postaj dravske banovine.
Pri poapnenju arterij v možganih in srcu
'dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polustransko ohromelih s »Franz Josefo-vo« vodo najboljše uspehe pri iztrebljanju črevesa. »Franz Josefova« grenčšca se dobi v Vseh lekarnah ,drogerijah in špecerijskih trgovinah.
l^höiElKL
V NAŠI DRŽAVI.
Vlada generala Petra Živkoviča je
določila, da se bo vršil pouk v šolah nemške narodne manjšine zaključno z drugim razredom samo v nemščini, od tretjega razreda naprej pa se uvaja poleg nemščine tudi naš narodni jezik. Dovoljeno bo, otvoriti zasebne učiteljske šole nemške narodne manjšine s .pravico javnosti. Vlada je dovolila tudi nemško kulturno organizacijo »Schwäbischer Kulturbund«, ki je bila doslej prepovedana.
Novi donavski ban. Dosedanji ban donavske banovine Radoslav Dunjič je imenovan za vrhovnega inšpektorja v predsedništvu ministrskega sveta. Na njegovo mesto je imenovan Svetimir Matič, vpokojeni armijski general. — Novoimenovani ban Matič je bil doslej poveljnik armadnega poveljstva v Zagrebu in je eden najbolj sposobnih čast nikov naše vojske.
Madžarska je dovolila prevoz našega grozdja v Čehoslovaško. Prometni minister je izdal naredbo železniškemu ravnateljstvu v Ljubljani in v Zagrebu, da se odpremljajo vsi prevozi grozdja najhitrejše in brez vsakega zadržka in da se naj celo priklopijo br-zim vlakom.
¥ BRUSIH DRŽAVAH.
Na Poljskem ja prevzsl vlado mar' Sal Püsutlski. Pridržal je poprejšnje ministre in privzel le polkovnika Be-cka kot ministra brez listnice. O Pil-sudskem razglašajo, da bo spremenil ustavo. — Predsednik poljske republike Moscicki je razpustil parlament in razpisal nove volitve na dan 16. novembra, za senat 23. novembra.
Na vzhodnoevropskih agrarnih posvetovanjih v Varšavi, ki so pričela dne 28. avgusta, je zastopanih osem držav: Poljska, Rumunija, Čehoslova-
Verske razmere ¡¡len ogrskhnl Slovenci
Prekmurci in sploh takoimenovani ogrski Slovenci se ločijo v marsičem od svojih rojakov po drugih deželah. Govore svoje narečje, v katerem so tudi pisane njihove knjige. Ker so bili 1000 let gospodarsko in politično odvisni od Madžarov, so sprejeli tekom stoletij marsikaj od njih. Zgodovina o-grskih Slovencev je zelo zanimiva, ker nas uči, da so Madžari zlasti od njih prejeli krščansko kulturo in pod njihovim uplivom se privadili mirnemu poljedelskemu življenju.
Pokristjanjenje ogrskih Slovencev.
Ko sta strla cesar Karol Veliki ter njegov sin Pipin v letih 700—804 z o-
ška, Jugoslavija, Bolgarija, Madžarska, Latvija in Estonska.
Zasedanje Društva narodov bo pričelo v Ženevi dne 8. septembra. Na predlog francoskega zunanjega ministra Brianda, da se otvorijo ob priliki tega zasedanja posvetovanja o evropskih združenih državah, je odgovorilo dosedaj 15 držav, ki so pristale na ta predlog. Vse te države bodo zastopali v Ženevi njihovi zunanji ministri.
V južnoameriški državi Peru je strmoglavilo vojaštvo prejšnjo vlado in osnovalo vojaški kabinet pod predsedstvom generala Ponzeja. Nova vlada je razpustila parlament in objavila, da bo v kratkem razpisala nove volitve za zakonodajno skupščino v svrho spremembe ustave. Proglas nove vlade obeta ukinjenje ali vsaj omiljenje ob-sovraženih monopolov, vrnitev denarja, ki so ga poneverile prejšnje vlade, ter vzdrževanje reda in miru. V glavnem mestu Limi je proglašeno obsedno stanje. Položaj je miren, le vojaške patrulje strašijo javna poslopja in banke.
Mur,solini se ie že potolažil. Strašne nezgode, ki so obiskale v zadnjem času Italijo, so zaprle usta za nekaj časa gostobesednemu Mussoliniju, Najnovejša poročila trdijo, da se je potrti vladar Italije že potolažil in bo govoril v Rimu 4000 tamkaj zbranim avan-guardistom, sinovom izven Italije bi-vajočih Italijanov, ki so preživeli počitnice v raznih taboriščih v Italiji. Organizacija fašistične mladine italijanskih izseljencev ima ta namen, da se vzgaja po taboriščih v domovini v fašističnem duhu.
Iz nemirne Indije. Zmerni indijski nacijonalisti izdelujejo načrt za sporazum z indijsko vlado. Proti tem pogajanjem so goreči.narodnjaki, ki sku šajo preprečiti pomirjenje z nemiri. Sklicujejo shode, na katerih napadajo zmerne nacijonaliste, da izdajajo indijsko stvar, ker se spuščajo z Angleži v polovičarski sporazum. Proti tej struji indijskega gibanja nastopa angleška vlada z aretacijami.
petovanimi vojnimi pohodi obrsko moč, so se tudi Slovenci, bivajoči ob povodjju Mure in Rabe, otresli dolgoletnega jarma svojih azijatskih tlači-teljev. Solnograški metropolit Arno in njegov pomožni škof Teodorik sta na Karlovo povelje tukaj prva oznanovala sveto vero, posvečevala cerkve in nastavljala duhovnike. Ker so bili Obri skoraj popolnoma iztrebljeni in je rodovitnim panonskim nižavam primanj kovalo prebivalstva, so se v prvi polovici 9. stoletja Slovenci po teh krajih pričeli zelo množiti in po malem naselili ves svet od Mure pa do Donave na vzhodu. Tu se je osnovala pod nemško vrhovno oblastjo okoli leta 840 slovenska država, kateri je načeloval sprva Pribina, pozneje Kocel. Središče te države je bil Pribinov grad ali Blatograd (sedaj Salavar) ob Blatnem jezeru. Pod Pribinovo vlado je panonska Slovenija hitro napredovala v krščanski omiki. V Blatnem gradu je vojvoda poleg cerkve sv. Janeza Krstnika in
¿Prijetno in lahko
ovijanje
TMTrv* Ih I 111/%
'MmmI
ahko
f
ob Donavi in Tisi in se od tu počasi razširjali proti gorskim krajem. Slovenci so postali od njih odvisni, morali so jim obdelovati zemljo in dajati velik del svojih pridelkov. Toda njihovo število se je zelo skrčilo, deloma vsled krvavih bojev z novimi gospodarji, deloma vsled kupčije s sužnji, ki so jo začeli Madžari gojiti v veliki meri ob jadranski obali.
Že v svoji prejšnji domovini ob Črnem morju so imeli Madžari navado, napadati slovanske naselbine in jetnike zamenjati grškim trgovcem za žamet, pisane preproge in drugo blago. Enako so delali sedaj tudi s slovenskimi jetniki, ki so jih ugrabili na Ogrskem, Štajerskem in po Slovenski kra-
jini. Spravili so jih v istrska pristanišča, pred vsem v Pulj, kjer so jih Grki, Benečani in Židje sprejeli na svoje ladje in jih prodajali za drag denar mo-hamedanskim vladarjem v Azijo, Afriko in na Špansko. Emir Alhakem, kalif v Kordovi na Španskem, je imel v svoji telesni strani 2000 Slovanov. Pod kalifom Abderahmanom III. (917—19) se je pomnožilo to število na 4000 mož. Imeli so posebne zaupne posle, ker jim je poveril kalif službo v svoji palači in jih kot pešce uvrstil v svojo vojsko. Enako so tudi sultani s slovanskimi sužnji pomnoževali svojo telesno stražo. Največ teh žrtev je bilo iz Ogrskega in iz Slovenske krajine.
tere božje postavil še veličastno cerkev v čast mučeniku Adrijanu. Izven glavnega mesta so nastale cerkve tudi v Pečuhu (Fiinfkirchen), Kiseku (Giins), Dudlebih (pri Radgoni), Ptuju, Pesnici, Lendavi in mnogih drugih krajih, ki jih stari zapiski natančno navajajo, katerim se pa lega ne da določiti, ker so morebiti tekom časa brez sledu izginili, ali dobili popolnoma novo ime. Štirinajst cerkva imenuje neki neznani zgodovinopisec iste dobe na vzhodnem Ogrskem, ki so bile vse sezidane in posvečene za časa Pribinove vlade.
Sv. Ciril in liste d.
Nova doba je napočila ogrskim Slovencem s prihodom slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Sveta brata sta prišla med panonske Slovence, ko sta potovala iz Morave v Rim. Vojvoda Kocel, Pribinov naslednik, ju je sprejel z veliko častjo in se razveselil, ko je videl v slovanskem jeziku pisane knjige. Dal je Cirilu 50 učencev, da bi jih poučil v potrebnih znanostih in pripravil za duhovniški poklic. Posebno uspešno je deloval v Kocelovi državi sv. Metod po svoji vrnitvi iz Rima, kjer je bil od papeža posvečen v nadškofa čez panonsko in moravsko zemljo. Solnograški višji duhovnik Rich-bald in njegovi pomočniki so videli, da ne opravijo proti njemu ničesar in so zapustili deželo. Delovanje vnetega možaje sicer prekinila obsodba ter ječa v Šolnogradu, vendar ga leta 873 zopet nahajamo na panonskih tleh, kjer je imel gotovo svojo stolico v Blat nem gradu pri vojvodu Kocelu, ki ^se ga je oklepal z veliko ljubeznijo in če-ščenjem. Panonski Slovenci so bili torej pred vsemi drugimi deležni blago-nosnega vpliva slovanskih apostolov.
Kocelova slovensko-krščanska država, ki se je pričela razvijati tako nadebudno, ni imela dolgotrajnega obstanka. Po smrti slovenskega vojvode (leta 874?) je gospodoval čez Panonijo nemški Arnulf, kateremu je moravski Sve-topolk zaman jo skušal iztrgati iz rok. Spodnje Pomurje je pripadalo takrat dudlebski grofiji, ki je imela svoje središče v Dudlebih pri Radgoni in segala precej daleč v Panonijo.
Prihod Madžarovc
Že leta 894 pa so se oglasili divji gostje, ki so uničili Kocelovo in Metodovo delo. Madžari so napravili tisto leto prvi roparski pohod preko Donave, strašno oplenili slovenske pokrajine, pobili odraslo mladino, otroke in žene pa odpeljali seboj v sužnost.
Cesar Arnulf je izročil Panonijo z Blatogradom vojvodu Braslavu, ki je gospodoval takrat nad ozemljem nad Dravo in Savo, da bi jo varoval. Toda Braslav je bil preslab nasproti madžarski premoči. Sam je menda padel v boju, mnogo slovenskega ljudstva je takrat bežalo na jug preko Drave, da najde zavetje v Slavoniji. Okoli 1. 900 so zasedli Madžari stalno svet med Muro in Donavo.
Ker so bili Madžari pastirsko in ribiško ljudstvo, so se naselili sprva v veliki množici le v rodovitnih nižavah
I
NOVICE
Glede Jesenskih počitnic vprašujejo nekateri. Odgovarjamo: § 12 zakona o narodnih šolah določa: »Kjer so ob času poljskih del roditeljem otroci iz višjih narodnih šol (to je od 5. šolskega leta naprej) neizogibno potrebni za pomoč, sme uvesti minister za prosveto v razredih, za katere je treba, na predlog krajevnega šolskega odbora redni pouk v petih zimskih mesecih, od začetka novembra do konca meseca mar ca, in skrajšani pouk v ostalem času šolskega leta.« — Krajevni šolski odbori se torej lahko poslužijo tega zakonskega določila za mesec september in oktober, ko so ponekod stariši pri-morani, da uporabljajo otroke za pašo in lažja opravila. Končno odločitev pa ima seveda minister za prosveto.
Duhovniške spremembe. Kapelan A. Stakne ostane v Središču; Jožef Kuk pride k Sv. Marjeti pri Moškajncih, K. Lesjak pa v Sevnico ob Savi.
Veliko dobrodelno tombolo priredijo mariborski poštarji v nedeljo dne 7. septembra ob 14. uri na Trgu svobode. Ker je res v prid podpor ubogih bolnih poštarjev, njih vdov in sirot, pa bomo res podpirali naše pridne poštarje s tem, da bomo jim odkupili do zadnje tombolčne karte, ker so res izredno lepi dobitki, da jih še nobena tombola ni dala takih pri igri. Kdor ne veruje, naj se sam prepriča in naj si ogleda izložbo na Glavnem trgu 17, trgovina B. Divjak. Dobitki so: 10 tombol, 15 desetink, 25 petink, 50 četrtink, 100 tern in 200 amb. Karte prodajajo vsi pismonoše in trafike. Vsaka tablica stane samo 2.50 Din.
Kolo je bilo ukiadeno izpred trgovine Pinter in Lenart na Aleksandrovi cesti v Mariboru. Število kolesa 98.486 »Puch«. Je last g. Ferdinanda Klasinc, Maribor, Meljska cesta 34.
Z nožem je cbdelal po hrbtu 181etnl
Franc Žigert Franca Kidriča pri neki gostilni v Lušečki vasi pri Št. Jerneju pri Ločah. Ranjenega so prepeljali v bolnico, Žigerta so pa odvedli orožniki v zapor v Slov. Bistrico.
Brat nevarno ranil z nožem brata. V Murski Soboti se zdravi v bolnici 23-letni fant, katerega je sunil pijani brat s nožem v prsa tako, da mu je ranil celo pljuča.
Pzevžitkarja ustrelil. V Čekečki vasi blizu Prosenjakovcev v Prekmurju se je prepiral posestnik Andrej Lenarčič že dolgo radi prevžitkarskih pravic s svojim tastom, 741etnim Janošem Vido in s taščo. Pri ponovnem prepiru je potegnil Lenarčič revolver in ustrelil z dvema streloma prevžitkarja.
Težko ss Js poškodoval posestnik A. Druškovič iz Dolskega sela pri Rajhen-burgu, ko je vozil nazaj v Kozje les za lesnega trgovca Šmida. Radi srečanja z drdrajočim motociklistom so se mu splašili konji, voznik je padel pred voz in kolesa so mu šla preko prs. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico v Brežice.
Dva konja podlegla Sebelnim pikom. Na Lokah pri Krškem so dne 27. avgusta čebele tako opikale dva v voz vpre-žena konja, da sta vsled preobilnih pikov kljub živinozdravniški pomoči poginila. Konja sta bila last gospe Mile Svetec. Čebele je razljutilo razkladanje drv z voza, ki je bil postavljen z omenjenim parom konj blizu čebelnjaka.
Najdene žrtve. Smo že poročali, da je utonilo dne 15. avgusta na Veliko Gospojnico ob priliki prevoza preko Drave v Djurdjevcu na Hrvaškem 26 oseb, ker se je čoln prevrnil. Doslej so našli 18 trupel, 8 jih še pogrešajo.
Požar v Beli Krajini. V četrtek dne 28. avgusta v noči je izbruhnil požar v belokrajinski vasi Doljane. Pogorelo
je do tal: 8 stanovanjskih hiš, 9 hlevov, 8 senikov, 1 pod, 1 vinska klet, 2 kašči in 8 drugih gospodarskih poslopij. Škoda znaša nad 1 milijon Din.
Ogenj uničil žago v Beogradu. V noči 28. avgusta je uničil požar v Beogradu veliko parno žago, ki je bila last trgovsko-industrijske banke. Škoda inaša 6 milijonov Din.
Neznosna vročina v Parizu. Minuli teden so imeli v Parizu 45 stopinj C.
Najbolj moderno policijsko orožje. Ako ne more obvladati ob prilikah nemirov ali razgrajanj policija položaja, pokliče na pomoč gasilce in malokdaj je še odrekla voda kot pomirjevalno sredstvo na najbolj razvnete vročekrv-neže. Na podlagi te izkušnje je pustila policija v Berlinu napraviti voz za metanje vodnih curkov. Gre v tem slučaju za tovorni avto, na katerem počiva z raznimi varnostnimi pripravami obdana posoda za vodo. Na vrhu vodnega stolpa je pritrjena jeklena cev, katero 'je mogoče vrteti na vse strani in iz katere brizga voda. Voz lahko obstreljuje z dolgotrajnimi vodnimi curki precej širok prostor in z lahkoto nažene razgrajače iz gotovega dela ulice. Dolgost vodnega curka znaša 50 metrov. Glede samoobrambe je zavarovan avto s tušnimi napravami in lahko brizga vodo po potrebi naprej, nazaj ter ob straneh in je nemogoče, da bi se kdo približal avtomobilu. Šipe okrog sedeža šoferja so zavarovane s posebnimi ščiti. Voza ne more poškodovati kamenje in ne revolverski streli.
Največji in najmanjši Francoz. Naborna komisija v Estrees Saint Denis iaa Francoskem je bila nemalo začudena, ko se ji je predstavil velikan, za katerega ni obstojala nobena mera. Velikan je stopil v sobo s priklonjeno glavo, da ne bi zadel v električni lestenec, ki je visel s stropa. Ko so hoteli izmeriti njegovo višino, so morali merilo raztegniti prav do vrha in vendar je bilo še 3 cm premalo. Nato so ga poskušali stehtati, toda tehtnica je bila prešibka, da bi zaznamovala njegovo težo. Komisija se je dolgo posvetovala, kaj naj stori z možem. Končno se je odločila, da moža ne potrdi, kajti bilo bi res težko za takega velikana — meril je 2 m in 3 cm — dobiti odgovarjajočo uniformo in primerno posteljo. Nasprotje tega velikana je bil mehanik Pirra, ki se je istega dne predstavil naborni komisiji v Sarralbe — Lotaringlja. Ta pa je meril samo 1 m In 16 cm in je torej eden najmanjših piož Francije. Seveda ga tudi niso potrdili.
Ljubezen v asfaltu. Pretekli mesec »ta si dva zaljubljenca dala sestanek v neki tržaški ulici. Mladenič Jo je potrpežljivo čakal v pekočem solncu. Pri tem ni niti opazil, da postaja tlak od vročine mehak In se mu udirajo čevlji v asfalt. Končno se je prikazalo dekle. Vesel ji hoče leteti nasproti, a se kljub hudim naporom ne more premakniti z mesta. Devojka mu hoče pomagati, a tudi njeni čeveljčki obtičijo v asfaltu. Dva delavca iz bližine pograbita fanta in ga vzdigneta kvišku. Pri tem se je nekaj hrupno raztrgalo: podplati «» ««tali v tlaku m zaljubljenec je bil
bos. Ona se je pa sezula in pustila čevlje na cesti. Ljudje so se silno smejali mlademu paru, ki je skočil v avtomobil in jo odkuril domov.
Kratka — a grozna povest. Trije tujci so se pripeljali v Newyork. Je že bilo zvečer, ko so stopili s parnika, ulice polne ljudi in so se morali pobrigati za prenočišče. Kakega posebnega no-čišča, kakoršnega so želeli, niso našli. Newyork je bil baš to noč prenapolnjen s tujci. Slednjič po dolgem iskanju so iztaknili v velikem hotelu nebotičniku še eno prosto sobo v 56. nadstropju. Ako se pripelje človek v neznano deželo in če je še od vožnje tako utrujen, si vendar želi dokopati še do prvih utisov tujine. Se pač sprehaja brez pravega cilja po mestu, gleda izložbe in opazuje ljudi, katere srečava. Naši trije prijatelji so se tudi podali po mestu, da bi zadostili radovednosti. Jezik v Newyorku jim je bil tuj in radi tega so se kmalu izgubili v velemestu. Šele proti 4. uri zjutraj, ko so se še jedva držali po koncu, so vendar našli svoj hotel. Vratar, ki jim jo odprl vrata, je rekel: »Gospodje, dvigalo je v prometu le do 3. ure popolno-či. Vi boste morali v sobo po stopnicah!« Pri tem poduku je spreletel trojico strah — 56 nadstropij k nogam!! Nič ni pomagalo, morali so se podati na pot. Sklenili so, da mora povedati med potjo vsak eno kratko povest, ki bo trajala tretjino poti in mora učin-kevati z napetostjo. Kmalu se je izkazalo, da jim je to sredstvo dokaj pomagalo, da so lezli veliko lažje navzgor. Prvi je pripovedoval nekaj tako smešnega, da so se zvijali od smeha. Ko je končal nalogo, so bili že v 20. nadstropju. Pričel je drugi. Bila je to resna povest, ki se je vrtela krog denarja in vse, kar zadeva denar, je pač zanimivo ter privlačno. Ko je zgotovil, so bili že v 40. nadstropju. Sicer niso stopali več tako lahko kakor v začetku; bili so že nepopisno trudni, dospeli so vendar le že tako visoko in teh 16 nadstropij še bodo že zmagali. Tretji je bil na vrsti, da začne s povestjo. »Jaz znam prigodbo«, je rekel, »a je preveč strašna, da je sploh ne upam vama zaupati.« — Prijatelja sta mu prigovarjala do 41. nadstropja z dobre-
ga, a se je branil. »Ne morem in ne morem vama tega razodeti, je preveč grozno, nimata niti po'jma, kako straš-i no!« Ko so se dvignili zasopli v 47. nad | stropje in je še tretji vedno molčal, sta se razljutila prijatelja. »Toraj dobro«, je rekel, »Jaz bom vama povedal. Povest je čisto kratka, pač pa — razburljiva. Ne smeta mi delati pozneje ni-kakih očitkov, jaz sem vama prerokoval v naprej, da bodo moje besede pre-strašne. Mi smo namreč pozabili ključ od naše sobe spodaj pri vratarju!«
Eaj znajo njujorški rcparji? Pred
dnevi se je posrečil dvema banditoma v Brooklynu ta le drzni napad na sredini najbolj obljudene ulice: Dva lopova sta se pognala s ceste na zunanjo stopnico avtomobila, ki je bil last bogatega draguljarja. Prisilila sta šoferja z napetima revolverjima, da je vozil nekaj milj iz mesta. Zunaj mesta sta izložila šoferja in zginila na avtomobilu s torbico, v kateri je bilo dragocenih kamnov za 100 tisoč dolarjev.
Tihotapec z urami. Gospod Marder iz Manchestra se je zdel angleškim carinskim oblastem že dalj časa sumljiv kot tihotapec. Med njegovim zadnjim potovanjem po Evropi so ga dale tedaj na skrivaj opazovati in tako so dognale, da je nakupil veliko množino ur. Ko je stopil na domača tla, so mu tedaj cariniki malo natančnejše preiskali kovček in so ugotovili, da ima — dvojno dno. Med dvojnim dnom pa so odkrili preko tisoč dragocenih ur. Nato so mu pretipali obleko. Nosil je navzlic vročini dva posebna telovnika, v obeh telovnikih so pa našli 365 ur. Vse to so mu zaplenili.
Br. Marinič Fran, Maribor, Trubarjeva ulica 11, zopet redno ordiniia cd S. do 11. in od li. do IS. ure. 1080
»Hsiüge Saat.« V obvestilo vsem čč. gg. duhovnikom, ki so naročili celotno delo ¿Heilige Saat«, sporočamo, da nam je založništvo Friedrich Pustet v Regensburgu pisalo: Četrti del izide zaradi nepredvidenih zaprek še le spomladi 1931. Pač pa izide I. del še tekom tega leta. — Nekaj izvodov »Heilige Saat« III. del je še na razpolago. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Kila zcmifa m iiewtl© prebivolsfro.
Statistični zavod v Haagu je ugotovil, da živita sedaj na svetu dve milijardi ljudi.
Ta statistična ugotovitev pripušča zanimiva sklepanja z ozirom na številčni razvoj človeštva. Še pred 20 leti, leta 1910, so preračunali število prebivalstva na svetu na 1600 milijonov. V teh 20 letih je naraslo število za 400 milijonov, ali ravno za eno četrtino. Mi lahko smatramo porast prebivalstva ene dežele, enega sveta in tudi celotnega človeštva kakor pomnoženje kapitala z obresti od obresti. Vzemimo kot primer: Kapital 1600 Din bi se bil razmnožil od leta 1910 z obresti od obresti na 2 milijardi. To bi odgovarjalo letnemu obrestovanju od 1.12% in to je bila tudi razmnožilna sila pri lju-
deh od leta 1910 do danes. Stališče obrestnega računa je v našem slučaju u-mestno, ker je letna pomnožitev prebivalstva s porodi izhodišče za novo razmnožitev. Pri kapitalu začnejo roditi obresti že sadove po preteku enega leta, pri razmnoženju človeštva pa šele po enem človeškem rodu, torej po 25 letih, ker enoletniki še ne pridejo v poštev glede obresti. Človeštvo se torej da primerjati s kapitalom, ki je bil od leta 1910 do danes naložen na obresti od obresti po 1.12%. Je sicer to na videz malenkostna naložitev, ki je pa povzročila tekom 20 let 400 milijonov prirastka. Ako se bo dvigalo razmnoževanje prebivalstva s to silo, bo na> raslo v okroglih 36 letih, torej v letu 1966, na celem svetu na 3 milijard», f
Zoboseira »• ni/i dr. ¡Franc Martin
specialist za zobne in ustne bolezni
Maribor, Slovenska 9 sopct ordmirn
145 letih, torej leta 2075, na 10 milijard. Kake pa bodo razmere tedaj, zna le Bog.
Nikakor pa ne smemo misliti, da je ta velikanski porast prebivalstva vzne mirljiv v primeru s površino naše zem lje. Površina zemlje znaša 510 milijonov kvadratnih kilometrov. Ako omejimo naš račun le na trdo zemljo, ki znaša eno tretjino celotne površine, pride približno na 1 kvadratni kilometer 12 oseb.
Kako malo prideta 2 milijardi prebivalstva v poštev z ozirom na celotno površino, lahko spoznamo, ako si pred stavimo, če bi bili ti dve milijardi postavljeni na enem mestu, oseba tik o-sebe. V tem slučaju bi stalo celotno človeštvo na površini 400 kvadratnih kilometrov, na prostoru, kakor ga zavzema n. pr. velemesto Berlin.
Preračunajmo še, koliko kubičnega prostora bi rabili 2 milijardi oseb, ako bi položili človeka na človeka in jih spravili v skupen zaboj. Človek zavzema toliko kubičnih decimetrov {— 1 1) prostornine, koliko kilogramov tehta. Vzemimo, visoko računano, povprečno težo človeka na 100 kg, zavzema po tem računu sedajna množina prebivalstva na zemlji skupno 200 milijard kubičnih decimetrov = 200 milijonov kubičnih metrov. To bi bil zaboj, ki bi moral biti visok 600 m in ravno toliko dolg ter širok.
V primeri s skupno velikostjo naše matere zemlje sta 2 milijardi zemeljskih otrok malenkost. To nam naj bo v tolažbo, da bodo imeli na zemlji ljudje tudi tedaj dovolj prostora, ko se bode dvignilo njih število na tri in na deset milijard.
*
mum dozmian.
Kakor lovci, imajo tudi ribiči svojo posebno latinščino, v kateri pripovedujejo večkrat v domišljiji porojene doživljaje. Ribiška kronika zaznamuje slučaje, da je ujel ribič ribo z dvema čeljustmi, dvema repoma ter sploh vsemogoče v vodi živeče nestvore. V želodcih luskinarjev so pa že našli u-prav čudesne reči. Tako n. pr. je ujel ribič na trnek 175 funtov (1 funt = K kg) težko ribo (nemško: Stör) in našel v ribjem želodcu te le predmete: cigaretno dozo, škatlo za sardine, nekaj trnkov, mošnjo s tremi holandski-mi goldinarji, kovinasto medajlo in glavo nekega kipa.
Malo čudno se glasi tudi naslednji slučaj: Mlada gospa je zgubila pri vožnji v čolnu po Eylingen jezeru poročni prstan in bila vsled te izgube zelo žalostna ter potrta. Tamkaj, kjer jej je zdrknil prstan v vodo, je bilo jezero zelo globoko in ni bilo niti misliti na kako iskanje. Slučaj je že zmogel na svetu vse mogoče. Nekaj dni za tem je kupila ista gospa 5 funtov težko ščuko, jo je sama pripravljala in zadela pri trebljenju na tolikanj težko pogrešani prstan. Roparska in vedno glad-
na riba je morala v vodo se potapljajoči svetli predmet hlastno požreti in tako se je vrnil po čudnem slučaju ter ovinku nazaj v posest prvotne ter prave lastnice.
Nekaj podobnega je doživel ribič, ki je ribil na trnek z vzvišenega prostora. Zagrabila je za vabo ščuka. V trenutku, ko se je iztrgala, je potegnila močno za drog in pri tem so padli ribičevi naočniki v vodo. 14 dni za tem je prejel od svojega nekdanjega spremljevalca zavojček po pošti. Ko je razvil poslano, so bila njegova pri ribljenju zgubljena očala, a seve nekoliko poškodovana. V zavoju je še bila pismena rešitev uganke. 13 funtov težko »ščuko naočarko« je ujel omenjeni drugi ribič, ki je našel naočnike med ribjimi škrgami.
Da je mogoče ujeti ribo celo s pomočjo motornega kolesa, sta dokazala 2 trnkarja, ki sta zašla v neprijeten položaj. Ena od nju na trnek ujeta ščuka se je zagnala proti drugi strani reke in se je zagozdila s trnkom ter motvozom vred bolj globoko med korenine. Vse vlečenje ter cukanje za žnoro je bilo zaman. Slučajno se je pripeljal brat enega ribičev po drugi strani reke na motornem kolesu. Po kratkem sporazumljenju je porinil kolo tik nad mesto, kjer je tičala riba in spustil motor z vso silo v pogon. Ropotanje motorja je tako presenečilo lOfuntno ribo, da je hušnila iz skrivališča in že je morala tudi v ribičevo torbo.
Dva ribiča sta sedela ob bregu grajskega ribnika in zalezovala ščuke. Naenkrat se je žnora stresla in že je ni bilo mogoče več izvleči. Oba ribiča sta skušala rešiti trnek z dolgim drogom, kakor ga rabijo gasilci pri trganju goreče strehe. Vlekla sta in natezala in privlekla konečno z zadnjimi močmi iz blata viteški jekleni oklep. Motvoz je peljal skozi izrezo v rami v notraj-nost, kjer se je skrivala tudi ščuka, ki je romala z oklepom vred na suho.
Ribič je ujel ribo (Alant), jo spravil v mrežo in jo skrbno zavezano potuk-nil pod vodo, da bi ostala do odhoda pri življenju. Naenkrat pa začne riba v mreži klofutati ter tolči po vodi, da je pljusknila voda visoko ter na vse strani. Trnkar se je zbal, da bi mu plen ne ušel, zagrabil za mrežo in izvlekel 8 funtov 350 gramov težko ščuko, ki je držala v žrelu ujeto ribo ter mrežo, a je tudi sama plačala drzno požrešnost s smrtjo.
Iz Labe na Češkem je potegnil ribič 20funtno ščuko, jo lopnil s kamnom po glavi, da bi jo ubil in hotel izrezati trnek. Njegova nepazljivost se je prav bridko maščevala. Naenkrat je omamljena roparica zaprla žrelo in en prst prestrašenega ribiča je ostal za vedno v ostri pasti.
Ribič je imel muho na trnku. Za muho je zagrabila žaba, za žabo ščuka. Ko je ribič dvigal plen iz vode, je izvlekel le žabo, ščuka je odplavala.
Pri ribljenju v nemškem Ammer jezeru ob reki Mole je obvisela ribiču na trnku 24funtna postrv. Presrečni ribič ni utegnil, da bi bil izvlekel ujeto s pomočjo žnore, ampak se je kar sam pognal v vodo in prinesel v rokah orjaško postrv na veliko veselje gledalcev.
Star gospod, kateremu se ni prav sanjalo, kaj je ribljenje na večje ribe, je ujel na trnek velikega solača. Ker pie-na ni mogel kar tako izvleči, je pritrdil motvoz na čoln in odhitel v vas po pomoč. Imel je še to srečo, da je sulšc počakal na trnku tako dolgo, dokler se ni vrnil gospod v družbi kmeta z mfe-
žo, ki mu je spravil orjaka na suho. *
Iz šale resnica.
(Doživljaj iz afriške džungle.)
Dva angleška raziskovalca sta bila z mnogoštevilnim spremstvom zamorcev na lovu na slone v džunglah osred nje Afrike. S sloni se sicer nista srečala, vendar sta opazovala življenje in kretanje raznih drugih izrednih živali in zverjadi. Posebnost afriških pragozdov in divjin so veliki nosorogi, ki postanejo v slučaju razdraženosti nevarnejši od leva ter slona.
Nekega večera sta taborila Angleža v džungli. Spremstvo je zakurilo dva mogočna ognja, da bi bili varni pred napadi od zverin, ki se boje ter ogib-Ijejo žareče luči. Raziskovalca sta srebala pi-ed svojim šotorom čaj, zamorci so se zabavali glasno po svoje pri ognju.
Pri pogledu na razigrano zamorsko družbo je vprašal eden od Angležev tovariša: »Kaj misliš, bi napravili ti le črni veseljaki, ako bi se začel bližati taboru nosorog?« Nagovorjeni je bil resnega mnenja, da bi neustrašeno zapodili zverjad z gorečimi plamenica-mi. Tovariš nI verjel in trdil, da je zamorec bojazljivec, ki bi sigurno pobegnil, ako bi se mu bližala nosoroga nevarnost. Glede pravkar omenjenega vprašanja se Evropejca nista mogla zediniti. Enemu je padlo na um in je predlagal: »Kaj se bova prepirala. Po-kličiva vsak svojega zamorskega stre-žaja, ki nama pravkar pripravljata ležišče. Ovijva oba skupaj v najini sivi odeji. Naj se splazita po vseh štirih v bližnje grmovje, odkoder se naj pričneta bližati taboru s posnemanjem strašnega nosoroga. Bova se prepričala na lastne oči, ali je zamorec junak ali zajec.«
Predlog je bil obema po godu. Stre-žaja sta se smejala šali ter prinesla sivi odeji, ki sta bili res late barve kakor
»¿¿aaauMggsaaregsiiHM w iii—bw—n»awi
Kiraefui samo Scni^tslci koledar I - ""^»J
nosorog. Angleža sta povezala oba zamorca skupaj, ju odela in jima dala v roke kol, ki bi naj posnemal nosorogov rog na sredini nosu.
Ni trpelo baš dolgo, ko se je razleglo Iz trnjeve gošče lomastenje, kakor bi se bližala ogromna žival in jezno pihanje, kakor razodeva skrajno ogorčenost nosorog. Pri tem pojavu so na mah utihnili zamorci, nategnili ušesa fn si nekaj skrivnostno namignili. Že so bili vsi pri ognju in vsak je potegnil kot baklja goreč kol in te so metali z divjim kričanjem v smer, iz katere se je bližala nevarnost.
Kakor strela iz jasnega se je približal resnični nosorog iz strani, kjer sta sedela pred šotorom kakor zid preble-dela Angleža. Ko so zapazili zamorci, da grozi tudi gospodoma nevarnost, so navalili s plamenicami z vso neustra-šenostjo na nosoroga, ki je ogrožal oba Angleža, in ga res prepodili s tuljenjem ter metanjem plamenečih ogorkov. Pravi nosorog je ubral svGjo pot ter izginil v noč, treba je bilo posvetiti v beg še drugemu, ki je še vedno lomastil po grmovju ter puhal proti ognju. Črni junaki so se lotili zveri s podvojeno srditostjo in že so leteli ogorki na odejo obeh v nosoroga preoblečenih strežajev. V strahu, da se ne bi opekla in še zgorela, sta pognala proč te tleči odeji in kriknila v zamorščini, kedo in kedaj da sta in naj prenehajo t metanjem ognja. Ko so zapazili zamorci pretvorbo nosoroga v dva vpi-|oča človeka, so za trenutek kar ostrmeli, baklje so jim popadale iz rok, nato so pa zagnali grozen krik in jo u-brali vsi z zverinsko strahotnim tuljenjem v pragozd.
Prizor pobega se je doigral s tako bliskavico, da nista utegnila zaustaviti preplašene zamorske družbe ne 'Angleža in ne črna strežaja. Na vrnitev spremstva sta čakala raziskovalca zastonj celo noč, celi drugi dan in še eno noč. Zamorcev ni bilo več nazaj In kaj je preostalo Angležema drugega, nego kreniti na povrat iz džungle, koje mikavosti sta jedva okusila. Iz šale se £2 rodila bridka resnica. Zamorci se ni-feo ustrašili nosoroga, pač pa — strašne prikazni, ki je bila ob enem zver in človek!
*
NavMezna smrt.
James Braid, odkritelj prikazni u-Uietnega uspavanja (hipnoze), pripoveduje ta-le slučaja navidezne smrti, ki sta dokazano resnična:
Na dvoru Rundjeet Single v Indiji je živel fakir. Posedal je nad seboj tako moč, da se je pustil živ zavezati v vrečo. Vrečo s fakirjem vred so porinili v izdolbino v zid in luknjo zazidali. Da bi bila vsaka prevara izključena, so zazidano odprtino zapečatili ter skrbno zastražili. Po preteku nekaj tednov so odprli luknjo. Iz razvezane vreče so izvlekli na videz mrtvega fakir j a, ki ni dajal niti najmanjših znakov življenja. Odstranili so mu vosek, s katerim je imel zamašeni nosnici ter ušesa, odprli usta, mu polili preko glave mlačne vode, položili na obe senci vročega testa ter namazali trepalnici
s surovim maslom. Po teh predpripravah so se pojavila po celem telesu cu kanja, nagubana koža se je napela in fakir se je prebudil v življenje.
Angleški zdravnik dr, Cheyne iz Du-blina je doživel skupno z dr. Baynar-dom in Skrinejem tale dokazani slučaj: Oberst Towsend je imel svoje telo tako v popolni oblasti, da je legel na hrbet in naenkrat sta mu začela počasneje biti žila ter srce. Sčasom je prenehalo srce z bitjem in pojavila se je navidezna smrt. Po preteku pol ure so podržali pred oberstova usta ogle dalo, na katerem ni bilo opaziti niti trohice delovanja pljuč. Na videz mrtvi se je prebudil sam k življenju.
V očigled enakim slučajem, kot sta zgoraj navedena, tudi znanost ni mogla držati križem rok. Učenjaki trdijo, da je navidezna smrt pri človeku podobna prikazen, kakor ie pri nekaterih živalih zimsko spanje. V slučaju navidezne smrti in zimskega spanja se zniža življensko delovanje na najnižjo stopnjo.
Isto prikazen kakor pri človeku in živalih je opaziti tudi pri rastlinah in posebno semenih. Dokazano je znanstvenim potom, da obdržijo nekatera se mena, n. pr. pšenica, kaljivost okrog 200 let, a dalje nikakor ne. Nekateri so celo trdili, da je vzklila, vzrasla in obrodila pšenica, katero so našli v grobnicah egipčanskih faraonov, ki je bila stara nekaj tisoč let. Te trditve so bajke. Ko so pšenična zrna iz staro-egipčanskih grobov omočili z vodo, so se spremenila v kašo in razpadla.
Bistvo vsakega življenja je spreme-njava snovi, ki povzroča spremembo oblike pri rasti in spremembe energije pri pretvarjanja toplote, mehanične in električne energije. Vse te vzroke-življenja je mogoče zmanjšati, nikakor ne popolnoma odstraniti, ker potem nastopi neizogibna smrt, iz katere ni telesne prebuditve v zopetno življenje.
Štajersko sadje ima let.03 lepo ceno. Je to slučaj, ker je drugod sadja malo. Letos je dosti kupcev iz tujine. Ako bodo letos zadovoljni, bodo prišli k nam tudi tedaj, ko bo drugod sadja dovolj. Zato je potrebno, da vemo pravilno ravnati s sadjem, da ga pravilno spravimo in vlagamo. V ta namen služi Prio-lova knjiga »Spravljanje, razbiranje, vlaganje, shranjevanje in razpošiljanje sadja.« Ta knjiga stane 16 Din. Enako bode prav prišla knjiga od istega pisatelja »Amerikanski način sortiranja in pakovanja sadja«, po 5 Din.
Sadje pa ima tudi za dom veliko vrednost, ako se prav z njim ravna. Letos bo tudi sadne pijače malo, zato bo imela svojo ceno. Tudi tu je treba znati! Naročite si zato knjižico »Sadje v gospodinjstvu« za 2i Din in »Sadno vino in sadjevec« za 10 Din.
Druge poučne knjige za sadjarje 90 še sledeče: »Sadjarstvo«, 52 Din, »Breskev in marelica«, 10 Din, Praktični sadjar«, 80 Din, »Slike najboljših hrušek«, 10 Din, »Sadjarstvo za male«, 10 Din.
Vse te knjige naročite v TIskarni sv. Cirila v Mariboru.
Pacijent: Kam naj grem, gospod doktor, da ozdravim želodec in uredim prebavo?
Zdravnik: V Rogaško Slatino! Zahtevajte prospekte!	495
Borove štn&a za korita, late, krajnike, skodle (šindeD za strehe in vsake debelosti rezan les prodaja Gnilšek, Maribor, Razla-gova ulica 25.
Vinske sode različne velikosti prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.
Gospodarski tečaj Kmetske zveze za crmoški okraj se vrši v nedeljo dne 7. septembra po rani službi božji v Katoliškem domu v Ormožu. Spored tečaja: 1. O davščinah: kako se preračunajo, kedaj zapadejo, navodila za znižanje davkov vsled elementarnih nezgod itd. 2. Kmetijsko strokovno predavanje. 3. O sedanjem položaju kmetijstva in kmetskega stanu. Kmetska stanovska organizacija. — Predavajo strokovnjaki iz Maribora in iz Ptuja. Člani Kmetske zveze ormoškega okraja, pridite v velikem številu "na svoj gospodarski tečaj!
Avstrijski ministrski uradnik dr.pl. Panc je nedavno govoril na Dunaju v klubu za kmetijstvo o gospodarskih razmerah v Rusiji. Ker je mož bržkone dobro poučen, nas mora zanimati, kar je vedel povedati novega. Pred veliko vojno že je hotel ruski minister Stolipin v Rusiji ustvariti kmetski stan podoben kmetu na zapadu. Do tiste dobe je kmetsko polje bilo last vaške zadruge, mira. A Rusija je prevelika in kar je Stolipin dosegel, je bila malenkost vpričo neštevilne ljudske množice, ki je hotela grude. Od 1. 1900 naprej so začeli med ljudstvo deliti cesarska in državna posestva; mnogo ljudi se je selilo v Sibirijo, ali vse to ni še zaleglo. Kmetsko zemljišče je bilo naprej zadružna last. Mir je vsakih 12 let nanovo delil zemljišče med ljudi, ki so ostali nekaki najemniki ter na grudo nikakor niso bili navezani. V teh razmerah je Leninovo geslo: »Vzemite, kar se vam je oropalo!« — našlo popolen odmev. S fronte so se vsipali kmetje domov, poklali vse veleposestnike in delili njihova zemljišča. Kmetom ni bilo za komunizem, bilo jim je za polja. Prevrat je bil v polnem tiru in nasprotnika revolucije Kolčak ter Wrangel sta kmete šele prav tirala v prevrat, ker sta hotela veleposestvu vrniti, kar se mu je bilo od kmetov odvzelo. Kmet je postal pristaš revolucf-je, ko mu je ta obetala bogatega plačila. Saj so se tudi v drugih državah v kmetu vzbujale socijalistične misli, ko se jim je obetalo zemljišče veleposestnikov.
Mali posestnik prideluje zase in za svojo družino, za izvoz dela le velepo-sestvo. Ko so se v Rusiji veleposestva strla, je nehal izvoz. Od malega posestnika, ki ni imel ne orala ne konja, država ni mogla ničesar zahtevati, zato so se ustanavljala državna gospo-
darstva: kolhozi, državna veleposest-va, kjer so gospodarili kmetijski veš-čaki, država pa je dajala velikanske podpore, vkup približno 2,922,000.000 šilingov (1 avstrijski šiling je 8 Din). Zdaj obstoja v Rusiji 50 kolhozov, ki obsegajo povečini 40.000 do 50.000 ha; največji: »kolhoz gigant« obsega 130 tisoč ha zemlje in dela s 640 traktorji. Vlada misli delati, kakor se dela morebiti v Kanadi od najnaprednejših farmarjev. Tako hoče dobiti blaga za Izvoz, iz izvoza pa sredstev za državno gospodarstvo. Kmete se z neznosnimi davki in šikanami sili k združenju v gospodarskem komunizmu, tako da je zdaj že 4,6 milijonov ha polja izročenega komunam. Ko pa kmetje v komunizem povečini ne pripeljejo s seboj potrebne živine in nimajo potrebnega orodja, mora država zdaj to združevanje nekoliko odlagati. Ljudstvo s tem Bocijaliziranjem zapade sužnosti. Domovi kmetov razpadajo in se podirajo, Ea delavce pa se grade kasarne. Rusija pada nazaj v razmere starega suženst-va. Veščaki mislijo, da bo novi red dvignil produkcijo. Kdorkoli bi se upiral, ga bodo štrli. Vsa Rusija postane tako velikansko veleposestvo in bo --morebiti — proizvajala več kakor pred vojno, ker se bo delavcu od države meril in rezal kruh in se ga menda že sedaj pita z rodo kašo, ki se je skuhala v čisti vodi. Povdariti pa se mora, da se v Rusiji dela z modernimi stroji.
Rusija hoče čim več izvažati, zato določuje, koliko kruha, mesa, moke in jajc sme vsakdo na mesec porabiti, vse drugo se mora oddajati, kakor drugod med vojno. Zlasti se je Rusija zdaj vrgla na izvoz lesa. Angleška dobiva ž a vso lesovino iz Rusije in ne več iz Norveške in Švedske. Pred vojno se je v Rusiji pridelalo lesa 322.000 standardov (4.66 m eden), letos se hoče lese dobiti 800.000 standardov. Vlada misli, da se bo delo napravilo za polovico ceneje, ako se dobi dosti strojev. Tako upa Rusija zmagati konkurenco in namerava po vsej Evropi napraviti svoja skladišča za lesovino Za Avstrijo se
je na Dunaju že odprl lesni urad. Zdaj Rusija izvaža na Angleško, Francosko, severno Nemčijo in v Švico les za papirnice. Tu nastaja neka velika nevarnost. Rusija dela s sužnji, ki morajo biti zadovoljni z vsem, kar jim država ponudi, ako ne morajo zapasti lakoti, bi se morali proti takšni tekmi zlasti delavci sami postaviti. Izobraženstvo so poklali, 125 milijonov je v državi nezavednega ljudstva, ki nima voditelja in nima pouka, in to ljudstvo zapa-da popolni sužnosti. Kdaj se bodo tu razmere prevrnile in kdaj se bodo zavedle evropske velesile svoje dolžnosti, da gredo gasit, ko pri sosedu gori?
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 30. avgusta so pripeljali Speharji: na 29 vozeli 51 komadov zaklanih svinj, 18 voz sena, 10 otave, 8 slame, 11 krompirja, 13 čebule, 3 zelja in 2 kumare. Svinjsko meso je bilo po 15—28 Din, špeh 17—24, seno G5—75, otava 65 —70, slama 45—55, krompir 0.75—2, čebula 1.50—2, zelje 1—5, kumarce 1—3, kokoš 30— 45, piščanci 23—C5, raca 20—30, gos 40—60, puran 50—70, pšenica 2—2.25, rž 1.50, ječmen 1.25—1.50, oves 1.25—1.50, koruza 2, ajda 2.50, proso 2.50, grah 8, česen 16, jabolka 2.50—6, hruške 4—10, slive 3—5, grozdje 7—14, mleko 2—3, smetana 12—1!, surovo maslo 32—36, med 15—18.
Mariborsko sejmslia pnočiio. Na sejem dne 26. avgusta je bilo pripeljanih: 19 konj, 15 bikov, 136 volov, 360 krav in 29 telet. Skupaj 559 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile: debeli voli 1 kg žive teže od 9 do 9.50 Din, poldebeli voli od 7 do 7.75, plemenski voli od C do 7.25, biki za klanje od 7 do 8 ':' v;»;; lirave debele od 6.75 do 7.50, p' .	ve od 5.50 do 6, krave klobasa-
ricc .od l~> ('o 5, molzne krave od 5.25 do 8.50, »raj kravo od 5.50 do 6, mlada živina od 6.50 do 9 Din.
Mariborsko celinsko poročilo. Na svinjski sejem dne 29. avgusta 1930 se je pripeljalo 275 svinj in 1 koza. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari eden po Din 100—125, 7—9 tednov stari Din 180—250, 3—4 mesece Din 300—350, 5—7 mesecev Din 450— 500, 8—10 mesecev Din 650—850, 1 leto 900— 1090, 1 kg žive teže 11—13 Din, 1 kg mrtve
Samo ZSO Din
obleka iz bombaž a3t« tkanine!
Bomo 310 Din
trpežna suknena obleka!
§amo OSO Din
zimska suknja iz debelega sukna I	1004/5
Razpošilja
Trgouskl dom SfBrniecSiIsCeiješt.2^
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar. Zahtevajte takoj novi, veliki, Ilustrirani cer.lk z več tisoč slikami, katerega dobite popolnoma zastonj 1
teže 15—17 Din, koza 175 Din. Prodalo se je 156 svinj in koza.
Mesne ceae v Mariboru. Volovsko meso od 16 do 20 Din, meso od bikov, krav in telic od 10 do 14 Din, telečje meso od 16 do 25 Din, svinjsko meso od 15 do 28.
Tretji avstrijski živinski sejem. V okvirja
Wiener Herbstmesse 1930 priredi nižjeavstrij-ska gospodarska zbornica od 10. do 12. se>pi. na severni strani Rotunde tretjikrat živinski sejm, na katerem bo približno 100 konj tei 250 govede. Smisel te prireditve je pospeševati razširjenje plemenske živine in inozemstvu pokazati zmožnost avstrijskih vzrejeval-cev. Kakor se vidi iz došlih prijav, se bodo udeležili letošnjega živinskega sejma v okvir ju konjske razstave: zvezno ministrstvo poljedelstva in gozdarstva s kolekcijo plemenskih konjev iz zveznega zavoda plemenskih konjev, varnostna Sitraža na konjih z večjim številom deželnih plemenskih konj, Dunajsko dirkalno društvo, gospodarska zbornica Dur« genland in posamezne zadruge plemenskih konj iz Nižjeavstrijskega. V skupini govedo bodo predvsem zastopane večje skupine iz Tirolskega in Vorarlberga, raz ven tega pridejo posamezne kolekcije iz Salzburga, Štajerske, Koroške in Nižjeavstrijske k razstavi.
Prva avstrijska semenogojna razstava. Ni-žjeavstrijska deželna gospodarska zboru jen priredi v okvirju poljedelske in gozdarske razstave na Wiener Herbstmesse 1930 od 7. do 14. septembra s sodelovanjem ministrstva za poljedelstvo in gozdarstvo in z drugimi glavnimi osebami prvo avsitrijsko semonogoj-
DR. O. ILAUNIG:
37
TATENBAH
ZGODOVINSKA POVEST.
Čez nekaj dni je javil grajski Čuvaj Jurij Vampreht grofu Filipu Brennerju kot poveljniku zaporov na Schlossbergu, da so privedli iz Maribora nekdanjega sluga grofa Tatenbaha Bol-tažarja Ribla. Dal ga je vkovati v železje, da se ga ne bi lotilo poželenje po poskusu pobega.
Okoli grofa Tatenbaha pa se je vedno bolj zoževala mreža, iz katere ni bilo več rešitve.
XX.
Taienbahov branilec.
A vojni jim minister je Tak61e odgovoril: K. Havliček.
Bilo je nekega večera začetkom marca leta 1670, ko so stopali po stopnicah velike hiše na Minoritskem trjju na Dunaju štirje plemeniti
gospodje v črnih žametastih plaščih, z jeklenimi meči ob strani, v prvo nadstropje. Krenili so proti mali dvorani, kamor jih je gospodar hiše kot svoje zaupne prijatelje večkrat povabil k tajnim razgovorom.
Ta hišni gospodar je bil cesarski državni minister in tajni svetnik Vaclav Evsebij knez Lob-kovic in gospodje, ki so bili povabljeni na razgovor, so bili njegovi najbolj zaupni svetniki: grofje Montecucculi, Schwarzenberg, Lamberg, Nostic in kancler Hocher.
V dvorani so sedeli kot tajniki gospodje Abele pl. Lilienberg in Dorš.
Gospodje so sedli okoli okrogle mize, pokrite z zelenim prtom, na katerem je bilo pisalno orodje. Na mramornati mizici v kotu pa so bila postavljena različna okrepčila.
Nekaj trenutkov pozneje vstopi državni minister sam ter sede po kratkem pozdravu na zgornji konec mize.
»Gospodje,« povzame takoj besedo, »mi tvorimo danes vojni svet. V vojnem stanju smo, ni treba podrobnega razmotrivanja položaja. Tajna komisija, ki je bila zadnjič pod vodstvom kanclerja Hocherja v Gradcu, opisuje stanje kot zelo resno. Če se tudi ne sme verjeti vsaki srovorici.
¥§aM mesec
Pili 13-
bo plafal vsak kdor hoče brati zanimive spiss
KAI!L MAYA
ki bodo za jesen in zimo izhajali vsak mcsec en velezanimir zvezek
no m» o -
Naročajte
v Tlsharail sv. Cirilo, Marlftor. Moro$|«o ff
no razstavo. Ta semenogojna razstava, ki se letos prvikrat vrši in katere se lahko udeležijo originalni semenogojni vzgojevalci, to so taki kmetovalci, ki si držijo gojni vrt, ima nalogo opozoriti kmetovalce na dobrote se-menogojstva in jim povedati vire, kjer dobijo visokovredna goina semena. Na razstavi bodo gojne vrste od žita in okopavine in sicer zrna žita. rastline in klasne poskusne gojnih vrat, l-azven tega razstlinski gojni pripomočki.
Sanatorij v Maribora, Gosposka ulica 49, telefon št. 23-58. Najmodernejše Urejen za operacije. Diatermija, višinsko solnce, tonizator, infrardeča žarnica. Cene zmerne.	581
Kuri Nagcvl spisi.
!S, /tri Mayjevih spisov novi zvezek in sicer II5i. knjige »Po divjem Kurdistanu«, je izšel. £ena 13 Din. Vsem čitateljem sporočamo, da bo sedaj za čas jeseni in zime izhajal Kari May tako, da bo vsak mesec nov zvezek izšel. Vabimo zato vse sloje, ki hočejo, da bodo knjigo točno dobili, da že zdaj naročijo tudi nadaljne zvezke. Tretja knjiga bo tudi zelo zanimiva. Imenovala se bo »Iz Stambula v Bagdad. Kdor še ni med naročniki teh spisov, mu svetujemo za zimski čas, da si jih o-skrbi. Ne bo mu žal. Dosedaj so izšli torej sledeči zvezki Karl Mayjevih spisov:
I. Knjiga: »Križem po Jutrovem«!
1.	zvezek: Jezero smrti.
2.	zvezek: Kako sem v Meko romal.
3.	zvezek: Pri Šamarih.
4.	zvezek: Med Jezidi.	•
I}. knjiga: »Po divjem Kurdistann«!
1.	zvezek: Amadija.
2.	zvezek: Beg iz ječe.
3.	zvezek: Krvna os veta.
4.	zvezek: Med dvema ognjema (izide 1. eept.).
^eak zvezek stane 13 Din. Posamezna knjiga (4 zvezki) vezana v polplatno stane 65 Din, Veeana v platno 70 Din. — Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta 5 in Aleksandrova cesta 6.
Aul Gost (domači hčerki): »Gotovo veliko pomagate mamici pri domačih opravkih?« — Hčerka: »O, nekoliko že. Danes sem jaz na vrsti, da preštejem Žlice, ko boste vi odšli!«
DWlSTm
Maribor. Na praznik Marijin dne 8. sept., popoldne ob petih nam bode Poselska zveza v Zadružni gospodarski banki pokazala v svoji prireditvi, kako goji »Cvetina Borograj-ska« v srcu cvetko hvaležnosti in ljubezni napram starišem, ko nastopi službo pri grajskem oskrbniku, samo da reši očeta iz ječe. Vsi stariši in mladina dobrodošli v obilnem številu!
Svečina. Od severne meje prihajajo vesti, da se dela na narodnem in kulturnem polju s polnim parom. Katoliško prosvetno društvo je priredilo v nedeljo dne 24. avgusta v Sve-čini veliko narodno veselico v ogromnem prostoru pred grajsko kletjo, ki je pa bil ves s cvetlicami okinčan. Neumorno se je trudil predsednik gospod Frančišek Šerbinek, da je tehnična stran prireditve izpadla nad vse pričakovanje dobro. Svečmčani pač znajo zasnovati take veselice v velikem stilu. Navzoče občinstvo pa je vse elektriziral novi gospod šolski upravitelj Berce. Prvič je nastopil pod vodstvom gospoda upravitelja moški zbor (30 članov), ki je izvajal razne domoljubne pesmi v splošno zadovoljnost mogočne množice. Svečina vsestransko vidno napreduje in to po posebni zaslugi in neumornem prizadevanju novega gospoda šolskega upravitelja Jožefa Berce, ki je Svečino olepšal, zasadivši rože okoli šolskega poslopja, naredil je pred šolo novi prekrasni vrt z lično verando v sredini vrta, kar daje prostoru pred cerkvijo pestro sliko. Prosta zabava je trajala še v mrak v najlepšem razpoloženju, saj so se točila tam kaj najboljša izbrana svečinska vina. Blagemu gospodu upravitelju Zohrerju pa gre posebna zahvala, da je že v tretjič dal na razpolago veličastne graščinske prostore za veselico. Vsem gospodom, ki so pokazali toliko požrtvovalnost pri igri in zabavi, pa vsa čast, igralci pa so pobrali zaslužene lavorike.
Fantovski tabor pri Sv. Lovrenca na Dravskem polju, ki se je vršil v nedeljo dne 2i. avgusta, je jako lepo uspel. V nabito polni cerkvi je pridigoval in maševal vlč. g. dr. Je-raj. Zunaj cerkve pa se je vršil krasen fantovski tabor, ki so se ga udeležili fantje iz šesterih župnij Dravskega polja. Otvoril je fantovski tabor domačin-bogoslovec, vodil pa ga je domači vlč. g. župnik Spindler, ki ima tudi glavno zaslugo, da je tabor tako odlično uspel. Na taboru je najprvo govoril dr. Jeraj
o sodobnih nalogah fantovske prosvete, za njegovim govorom pa so se nizali kratki in jedrnati mladeniški govori, deklamacijo ter krasne pesmi, ki sta jih odpela domači pevski zbor in posebno lepo še hajdinski fantovski zbor. Dravsko polje se je zdramilo prvo 'n zbira navdušeno moško mladino pod katoliškim in slovenskim praporom.
Šoštanj. Prosvetno društvo priredi dne 7. in dne 8. septembra ob treh popoldne v Slomškovem domu dijaško akademijo. Spored je zelo pester in bogat. Poleg Bevkovega »Kajna« so na programu še deklamacije, recitacije, govor, pevske in violinske točke itd. —-Vse, ki ljubijo mladino in njeno stremljenje, k prireditvi iskreno vabimo! Bog živi!
Pišecs. Prosvetni delavci v Pišecah so na delu. Kar dve igri so priredili v enem mescu. Dekleta so dne 20. julija postavila na pišečki oder »Nežko z Bleda« z uspehom, kakor ga še ni doživela igra s samo ženskimi vlogami. Vse vstopnice so bile razprodane in še je bilo povpraševanje po njih. Fantje pa so, kakor še nikdar, kar stoje Pišece, pokazali toliko korajže in navdušenja, da so pod vodstvom naših dijakov, kljub temu, da so morali hoditi k vajam iz celo po eno uro oddaljenih vasi, pripravili »Desetega brata« v li dneh in so uspeli, kakor ob premijeri dne 15. avgusta, tako tudi ob ponovitvi dne 2i. avgusta naravnost sijajno. — Letos so obhajali Pišečani 251etnico, odkar je bil »Deseti brat« prvič igran v Pišecah. Kakor so si takrat globoko v spomin vtisnili gledalci vse prizore in osebe, posebno seveda Krjavlja, Desetega brata in Dolefa, tako se jih bo gotovo, smemo upati, tudi novi rod še dolgo spominjal.
Št. I1J v Slov. goricah. Velika narodna slav-nost se vrši na praznik dne 8. seiptembra popoldne. Če bi bilo tudi slabo vreme, ostane slavnost kakor je določena. V tem slučaju je dovolj prostorov na razpolago v Slov. domu in bivšem Siidmarkhofu. Prijazno vabimo vsa narodna društva iz Maribora in daljne okolice. Prijavljenih je že več pevskih društev, ki bodo nastopila. Tako se je prijavilo mlado narodno pevsko društvo iz Sveoine, od koder bo sploh velika udeležba. Vsipored bo zelo pester: Po dohodu vlaka iz Maribora bo pozdrav gostov na kolodvoru po akademiku g. Haucu. Ob cesti bodo si'ali slavoloki Pred Občinskim domom (prej Siidmarkhof) bo pozdravil udeležence in društva prvi slovenski župan šentiljski gospod Thaler. Pri slavnosti sodeluje slovensko pevsko društvo »Maribor« in godba Katoliške Omladine iz Maribora.
iepe tisHouini]
za trgovce, obrt nike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo, tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici
izvršuje
hitro, solidno in po najnižjih cenah
sv. Cirila
listoma
Mariboru
pošta c, S
Cfckov.račun ftev. 10.60a
ielefon laterurb. št. 2113
vendar so podani glede grofov Zrinjskega, Nadas-dyja in Frankopana vsi znaki izdajstva. Ne smemo zamuditi niti ure, drugače imamo opravke z Zgornjo Ogrsko.«
»To menim tudi jaz,« poseže vmes Monte-cucculi, izkušen vojskovodja, »nič več odlašati, nič več se pogajati. Vojna zoper upornike: to mora sedaj biti geslo.«
»Vendar,« pripomni Hocher, »sem mnenja, da se ne sme postopati prenaglo, ampak se mora še nekaj časa čakati, da se ti strupeni elementi sami med seboj uničijo. Znano nam je, da v taboru ogrskih nezadovoljnežev ni edinosti, marveč sta Zrinjski in Nadasdy drug na drugega ljubosumna ter si v marsičem nasprotujeta.«
»Da,« pravi grof Nostic, »med seboj se prič-kajo ter si nasprotujejo, zoper cesarja pa so vsi edini.«
»Vi gospodje, delate s peresom,« reče Monte-cucculi kanclerju Hocherju, »vi ste previdni in zato počasni v izvrševanju svojih načrtov. Mi pa, ki nosimo meč, rajši presekamo vozel, če se ne da hitro razvozljati. Zarotnikom se je da\o dosti časa, da se spametujejo, zdaj je treba proti njim odločno in hitro delati.«
»To mislim tudi jaz,« poseže vmes grof
Schwarzenberg, »nič več prizanesljivosti, nobene milosti za ogrske zločince.«
»Ne, gospodje,« povzame minister besedo, »dva pota sta, pot milosti in strogosti, prvi je nedvomno najboljši in treba se ga je držati, dokler je sploh mogoče. Nedavno je bil pri meni škof iz Zagreba ter se je potegoval za Zrinjskega, češ, da je le zaradi tega tako vznevoljen, ker ni bil nikdar odlikovan. Naj bi se škofu dalo zagotovilo, da bo grof Zrinjski pomiloščen, ako se takoj uda.«.
»Se strinjam,« vzklikne kancler Hocher, »toda mislim, da v tem zagotovilu ne sme biti govora o milosti. To bi namreč po mojem mnenju naprotovalo dostojanstvu vladarja, ki se vendar ne bo pogajal z izdajalci.«
»Gospod kancler mi govori iz srca,« zakliča Montecucculi, »mislim, da Zrinjskemu ni zaupati. Ali ni obljubil lani zvestobo ter je izdal Na-dasdyja in vendar ni ostal mož beseda.«
»Ne morem glasovati za pot milosti,« pripomni Lamberger, »če se spomnim, s kakšno predrznostjo je izrekel grof pri odhodu v predsobi Njegovega Veličanstva besede: »Mene se še bodo bali. S temi besedami se je zapisal smrti.«
»Znano je,« reče grof Nostic, »da zahteva Zrinjski Hrvatsko zase in Sedmograško za STO*
-■-=*-—3 'rit ■	j.-«
Nastopijo še razna ciruga društva Slavnostni govor ima domači rojak gospod F. 2 e b o t. Med oficijelne točke spada tudi skupna uda-nostna izjava kralju. Prosta zabava se vrši v glučaju lepega vremena na prostem v okolici Slovenskega in Občinskega doma. Domače mladenke in gospe so organizirale šotore, ki bodo posebno vabljivi. Vabimo posebno domačine, sosede ter rojake iz Maribora in drugih krajev, da se udeležijo v velikem številu te slavnositi, ki obeta biti ena največjih letošnjih v mariborskem okrožju. Posebno vabimo dobrotnike širom Slovenije, ki so pred 20 leti t darovi omogočili zgradbo zbirališča obmejnih Slovencev. Pridite tudi vsi tisti, ki ste bili pred 20 leti priče divjanja in huronskega vpitja Nemcev. Mariborčane in okoličane opo earjamo, da vozi točno ob pol dveh popoldne iz Maribora ojačen osebni vlak v Št. IIj, a vrača se zvečer ob osmih iz Št. Ilja. Izpred glavnega kolodvora bodo vozili od enih po-popldne naprej mestni avtobusi v Št. Ilj, a vračali se bodo zvečer od 6. ure naprej in do devetih iz veseličnega prostora.
Cerkveni koncert pri Veliki Nedelji. Ceci-lijino društvo za stolno župnijo v Mariboru priredi v nedeljo, dne 14. septembra tega leta ob priliki svojega izleta cerkveni koncert pri Veliki Nedelji. Nastopi stolni pevski sbor — do 30 pevcev in pevk — ki ga spremlja 20 članska godba, sestavljena iz mariborskih civilnih in vojaških godbenikov. Skrbno sestavljen spored bo nudil dovolj užitka vsakemu poslušalcu. Začetek točno ob treh popoldne. Po koncertu ugodna železniška zveza, ki omogoča tudi daljnim okoličanom, da se te prireditve, ki je prva te vrste na deželi, udeležijo.
Slovenja vas pri Hajdini. V nedeljo, dne 7. septembra ob 15. uri popoldne nastopijo na vrtu g. Žeraka, trgovca v Slovenji vasi dijaki od Sv. Barbare v Halozah s krasno gledališko predstavo. Na sporedu je zanimiva igra »Naši dijaki«, komedija v dveh dejanjih ter nadvse smešna prizora »Kmet in avtomat« in »Nace Hlačnica«. Vrhu tega zapojo dijaki na odru več krasnih pesmi pod vodstvom g. organista Fr. Bračko in dva zelo smešna kuple-ta. Takoj po predstavi se vrši na istem pros-storu prosta zabava s šaljivo pošto, amerikan-sko dražbo zajcev in drugih predmetov. Pri prosti zabavi igra domača godba. Gostom bodo na razpolago topla in mrzla jedila ter pristna vinska kapljica. Naj nihče ne zamudi te lepe prilike, kjer še lahko za mal denar tako dobro in pošteno zabava. V nedeljo torej vsi k. g. Žeraku. V slučaju slabenga vremena prireditev odpade.
i
i. -í* V, 'Ni."
¿¿> v
Krvave demonsirasijs delavstva so se vršile ime 1. septembra v Budimpešti. Nastopila je policija in vojaštvo z orožjem. Beležijo pet mrtvih in 200 do 300 težje in lažje ranjenih. Delavstvo je napravilo veliko škode. Po poročilih sta vpostavljena zopet red in mir.
V Varšavi so se vršile dne 1. septembra velike demonstracije proti Nemcem, ker nastopa Nemčija z zahtevo po spemembi mirovne pogodbe na škodo Poljakov. Na Poljskem so bili te dni aretirani voditelji Ukrajincev in komunistov.
DOCT5CT
Hrastnik. Tukaj je umrla 1. septembra po daljši bolezni in v visoki starosti gospa Alojzija Dernovšek, rojena Roš. Blagopokojna je bila znana krčmarica narodne Dernovšekove gostilne v Hrastniku, dobra mati, skrbna gospodinja in zavedna Slovenka. Njenemu žalujočemu možu in sinu g. primarlju dr. Janku Dernovšeku naše sožalje, rajni Alojziji ostani časten in hvaležen spomin
Sv. Jernej pri Ločah. Dolgo že od nas nismo ničesar spustili v svet, zato pa povemo tokrat nekaj več. Zdravi smo. Od marca do srede julija nismo imeli mrliča. Dosedaj jih imamo let03 skupaj pet, tri odrasle in dva otroka. Krstili smo jih 22, poročilo pa se je osem parov, od teh pet Marijinih družbenk. — Toča, ki na3 je obiskala 15. avgusta popoldan, hvala Bogu, ni v župniji napravila posebne škode. Hudo pa je udarila vinograde naših kmetov v loški župniji.
Golavabuka pri Slovenjgradcu. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo, ustanovljeno leta 1929, praznuje dne 7. septembra tega leta izredno slovesnost, namreč blagoslovitev novega gasilskega doma in nove motorne briz-galne, ki jo je društvo nabavilo pretekli mesec. Slovesnost se vrši po sledečem sporedu: Dopoldne ob pol 8. uri sprejem gostov na postaji Turiška vas pri vlaku, ki prihaja iz Velenja, in ob 8.15 pri vlaku iz Dravograda. — Nato bo pohod k gasilnemu domu v Tomažko vas, tam ob pol 10. uri svata maša e pridigo na prostem, po sveti maši blagoslovitev briz-
galne in gasilskega doma ter razni pozdravni in slavnostni govori. Po končanih obredih je odmor in kosilo. Popoldne: ob pol 14. uri začetek velike vaje mislinjskega gasilskega okrožja. Po končani vaji se prične velika vrtna veselica s srečolovom, šaljivo pošto ter raznimi zabavami na vrtu tovariša g. Ivana Sorman v Tomažki vasi. Cisti dobiček prireditve je namenjen za kritje dolga na motorni brizgalni, zato se društvo najvljudnejše priporoča za številno udeležbo. Za dobro jed in pijačo bo preskrbljeno v zadostni meri.
Sv. Križ pri Dravogradu. Pri romarski cerkvi sv. Križa se vrši v prvi polovici septembra več cerkvenih slovesnosti in izobraževalnih prireditev. V petek, dne 5. septembra jo prvi petek. V nedeljo ,dne 7. septembra ob 9. uri predpoldan sveta maša, nato delavski tabor krščanskih socialistov iz Maribora in drugod. Govorita gg. prof. Ivan Prijatelj in Jos. Rozman. Tabor se vrši ob vsakem vremenu. V pondeljek, dne 8. septembra, praznik Marijinega rojstva, sta dve sveti maši in pridiga. Napovedana je tudi nemška proce -¡ja od Sv. Lovrenca nad Ivnikom. V petek, dne 12. septembra god Imena Marijinega, je več svetih maš. V soboto pride po radeljski cesti procesija iz Ivnika in okolice. Prihod k Sv. Križu ob 6. uri zvečer. V nedeljo, dne 14. septembra, spomin povišanja sv. Križa, se obhaja slovesnost kakor prejšnja leta. Prva sveta maša ob petih zjutraj.
Sv. Barbara v Halozah. V četrtek, dne 28. avgusta je izgubil prevoznik (postiljon) pošte Sv. Barbara v Halozah na cesti od borlskega mosta do Sv. Marka pri Ptuju zavitek z napisom: »G. Roza Pavlič, gledališki frizer, Ptuj.« V zaviitku je bila namreč izposojena lasulja. Kdor je našel ta zavitek, se naproša, da ga vrne g. prevozniku pošte Sv. Barbara v Halozah.
Zgornje Laše. Iz znane Janezove hiše je dne 24. avgusta na god sv. Jerneja, farnega patro-na v Zibiki streljal sin Franc z možnarji. Pri zadnjem blagoslovu mu je razneslo možnir in eden drobcev mu je odnesel zadnji del glave, da so mu izstopili možgani, nakar je mrtev padel na obraz. Bil je v najlepši dobi mladosti, v 21. letu, mirnega in veselega značaja, da ga je Imelo vse rado, kar je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležilo mnogo ljudi. Od hiše žalosti je vodil pogreb domači g. župnik v spremstvu strica Cirila Bračko, frančiškana v Mariboru. V cerkvi je govoril poslovilne besede domači g. župnik. Dragi Franci, težko smo se ločili od tvojega groba, ker smo te ljubili. Preostalim naše Iskreno sožalje!
jega zeta ter da se pri tem zanaša na pomoč Turka. Baron Locatelli nabira na tihem zanj dragonee in deželni glavar Goriške, Karol grof Thurn je tudi že v tej zvezi. Krivda Zrinjskega je torej večja kakor Nadasdyja, ker Nadasdy se ni pogajal s Turki. Zato mislim, da se mora postaviti svarilen vzgled.«
»Seve,« pripomni kancler, »če se Zrinjskl ne podvrže, kar ni verjetno, se mora proti njemu postopati nad vse strogo.«
»Zato, gospodje,« reče knez Lobkovic, »po-svetujmo se, kaj je storiti. Prej mi pa povejte, gospod kancler, kako je na Štajerskem. Ali imate zanesljiva poročila o načrtih upornikov, ki hočejo tudi tukaj uprizoriti upor? Kaj je z grofom Erazmom Tatenbahom, kateremu je naročilo Njegovo Veličanstvo, da posebno pazi na početje zarotnikov, v resnici pa tudi sam nima poštenih namenov.«
Takoj se dvigne gospod Abele pl. Lilienberg ter reče s povdarkom:
»Tako ga obrekujejo sovražniki. Grof Erazem Tatenbah pa je najbolj poštena duša, on ljubi življenje in veselje in zdaleka ne misli na kakšno «arotniško podvzetje zoper vladarja.«
»Vendar se je,« poseže vmes knez, »nam po-
ročalo, da je grof mnogokrat v družbi upornikov, zlasti ga je večkrat videti v gradu Čakovcu.«
»Mogoče,« odvrne Lilienberg, »toda to družbo išče gotovo le za to, da se osebno prepriča o vsem, kar se pripravlja na Ogrskem in Hrvatskem zoper kralja in gospoda. Ne, grof Tatenbah je zvest državni služabnik in je morda danes na potu, da poroča Njegovemu Veličanstvu o nakanah upornikov.«
Tako je zagovarjal gospod Abele pl. Lilienberg svojega prijatelja grofa Erazma Tatenbaha. Toda motil se je. Grof Tatenbah je Imel v tem času vse druge misli ter koval druge načrte.
Še je bil čas, da bi se rešil, ako bi namreč bil v resnici storil to, kakor je o njem mislil njegov prijatelj Lilienberg. Toda grofa Tatenbaha je omamila prikazen, ki jo je videl pri vedeževalki na Ptujskem polju v oni noči pred godom svetega Antona.
Ona krasna postava, ki mu je ogrnila voj-vodski plašč okoli ramen, mu je stala vedno pred očmi. Naprej, naprej, mu je klicalo, da mu je že skoro zvenelo v ušesih, vedno višje, dokler ne doseže zaželjene časti. Ko se dvigne na razvalinah celjskega gradu zopet mogočna stavba in trdnjava, bo tamkaj gospodoval kot ponosni« mo-
Ste naročeni no list
NEDELl
t m
izhaja vsaH teden.
Prinaša vsakokratni nedeljski evangelij in razlago ter druge pod-učne verske članke, razen tega pa resničen dogodljaj iz misijonov »Mladostni navihanec — postane redovnik« in mične zgodbice za deco.
Stane mesečno samO 2 Din, celoletno 24 Din. Še danes si naročite NEDELJO po dopisnici na spodnji naslov:
Uprava NEDELlfi, Maribor, SlomSkov i trg 20.
Ojstrica. Mesec gre zopet h koncu in odhaja k svojim prednikom v kraj nepovratnosti. Posebnega se ni pri nas ničesar zgodilo razven slovesnosti pri takozvanih »Treh križih« ob lačetku meseca dne 3. avgusrta. Že na predvečer je naznanjalo 32 kresov daleč tjedol po Dravski doliui in še dalje tjeprek po Pohorja, da se bo tu nekaj posebnega vršilo. Imeli smo blagoslovitev novih »Treh križev« in sv. mašo pod milim nebom. Lepo število ljudstva iz domače ojstriške in sosedne dravograjske župnije se je zbralo okoli znamenja ob cesti in bližnji planoti ter z izvanredno pozornostjo sledilo obredom blagoslovitve, govoru in daritvi sv. maše. Bilo je res lepo, prav ganljivo, videti na tej planini množice v raznih skupinah stoječo, sedečo, klečečo, kakor nekdaj za časa Kristusa v puščavi. Vršila se je prav v srce segajoča planinska po-božnost. Izrazila se je misel, da bi bilo ven-
Darilo odvetnika. Odvetnik je vodil pravde za več kmetov iste vasi. Neko ¡jutro jih pride devet k odvetniku, da bi zvedeli, kako je s pravdami. Da ne smejo priti prazni, to so kmetje dobro znali in zato so s seboj prinesli purana. Prvi s puranom v naročju se predstavi odvetniku; ta ga prijazno sprejme, da mu zahtevano pojasnilo in mu reče, naj odda purana v kuhinji. Drugi pride zopet s puranom pred odvetnika in opravi isto; pride tretji, četrti do devetega, vsak s puranom v roki in vsakega napoti odvetnik s puranom v kuhinjo. Ko so tako klijenti opravili svoj posel in odšli, se odpra-;vi odvetnik veselega srca v kuhinjo devet puranov. Ali v kuhinji ni bilo niti enega purana, ker so bili kmetje vsi skupaj prinesli samo enega purana v mesto in je bil vsak odvetniku le pokazal purana, dal mu ga pa ni nobeden svojega, ampak so vsi skupaj imeli samo enega, a še tega so si od-nedi v krčmo, kjer so ga spekli in pojedli.
Pri zdravniku. »O, že vidim . . . Dobro . . . Pojejte mi, gospod, ali dobro
darle primerno, postaviti na tem kraju mesto znamenja majhno cerkvico-podružnicol kar bi prebivalci te okolice, ki jih je Bog obdaril z malo boljšo mero premoženja kot druge, že zmogli. Predniki naši so baje to zamudili. Pred tolikimi in tolikimi stoletji, tako pravi pravljica, so se nad tem mestom od časa do časa pastirjem in mimoidočim prikazovali trije križi s sv. Trojico in bi se naj tu zidala cerkvica v čast sv. Trojici. Takratna lastnica te planote (PoMnikove ravne) pa je to odločno zavrnila, češ, da nima prostora za take reči, in trije križi s sv. Trojico so zginili ter se začeli prikazovati nad skalo, kjer zdaj stoji cerkvica sv. Trojice nad Labudom. Ondotni prebivalci so torej ubogali prikazen in sezidali cerkvico. Tu se je pa tekom časa napravilo znamenje »Treh križev«, to je tri križe in pod nekoliko višjim srednjim križem kapelica sv. Trojice. Sedajni lastnik g. R. Grijgl je
spite?« — »Kot polh.« — »Kakšen imate tek?« — »Izvrsten. Jem kot volk.«
—	»Hm, ali kaj pijete?« — »Kot kanja.« — »E! Ali ne čutite včasih kakih slabosti?« — »Jaz? Nikoli. Močan sem kot bik.« — »Morda imate včasih moten vid?« — »Nikdar. Vidim kot ris.«
—	»Ali imate kedaj težke noge?« — »Ne. Tečem kot zajec.« — »No, potem Vam ne morem drugega svetovati, nego da se obrnete do kakega živino-zdravnika!«
Nekega hribolazea je v gorah dohitela noč in moral se je zateči v samotno hišo. Tu so imeli le eno sobo in tndi le eno posteljo, dasi je bilo šest otrok v družini. Žena je po dva otroka dajala v posteljo in kakor hitro sta zaspala, ju je potegnila iz postelje na tla, kjer sta spala dalje. »Tako, zdaj je pa postelja že prosta«, je dejala gospodinja turistu. Ker je bil utrujen, je takoj zaspal. Ko se je zjutraj prebudil, se je znašel na tleh med otroci, stara dva sta pa lepo v postelji smrčala.
Naravno čudo. Janez: »Ali bi rad videl kakšno naravno čudo?« — Miha: »Kar pokaži mi ga.« — Janez (pokaže gospoda, ki se piše Oreh ter nosi v roki zavitek jabolk): »Glej, to je Oreh, ki nosi jabolka.«
*
nadomestil stare prhle križe z novimi in tudi kapelico popolnoma preuredil, nemara da bo prihodnji rod častil križ Kristusov in sv. Trojico ne več pod milim nebom, ampak v lični cerkvici. Gospodu Groglu pa naj ljubi Zveli-čar češčenje njegovega sv. znamenja zaznam-va v knjigi življenja z zlatimi črkami!
Razvanje pri Maribora. Smrt dveh odličnih vaščanov. Tukaj je umrl Grašič Peter, posestnik in občinski svetovalec ter od ustanovitvi Gasilnega društva njegov delaven član in požrtvovalen gasilec. Pokopan je bil ob veliki udeležbi vaščanov ter častnega števila gasilcev. — Umrla je Mlaker Neža, stara 69 let Rajna je bila vzorna in globoko verna slovenska mati. Možu skrbna žena, otrokom ljubeča mati, dobra soseda in dobrotnica ubogih. Naj oba vaščana in soseda počivata v miru! — Gostilno in trgovino Kotz je prevzel g. Lebe Slavko. Zraven dobre postrežbe sta v gostilni gostom na razpolago »Slovenec« in »Slovenski Gospodar«.
Hoče. Da so Hoče zdrav kraj, spričuje dejstvo, da ima 200% več rojenih ko umrlih. Vendar pa tudi smrt zahteva svoje žrtve. V Razvanju sta zadnje dni vsled mrtvouda u-mrla gospod Peter Grašič, znan godec in voznik, dne 18. 8. dopoldne še je hodil zunaj — enkrat prej ga je oplazila že kap — potem je šel v osbo, si prapravil posteljo, se vlegel in umrl v par minutah, star 54 lat. Par dni pozneje je umrla tudi vsled srčne kapi gospa Neža Mlaker, žena razvanjskega cerkvenega ključarja Franc Mlakarja. Bila je vzorna slovenska in krščanska mati, vrla žena in gospo dinja, v njeni družini je vladala vedno medsebojna ljubezen, vzgojila je vrle, sebi podobne otroke. Iskreno sočutje blagi družini Mlakarjevi! V tretje gre rado, pravijo ljudje, in ras si je smrt izbrala še tretjo žrtev.V bolnici je umrl minuli torek vsled operacije zaradi želodčnega raka gospod Jakob Krope iz Pivo-le, star <48 let, ter zapušča vdovo z devetimi otroki v starositi od 2 do 21 let. Bil je zaveden narodnjak in dober družinski oče ter bil tudi član hočke godbe. Iskreno sožalje težko prizadeti družini, vrli mož pa naj rajski mir uživa! — Prepojilnica Riitgers v Iločah je letos dobila večje naročilo od državnih železnic, tako da je zdaj zaposlenih 150 delavcev. Da bi tako tudi ostalo v bodoče!
Št. Peter pri Mariboru. Pri nas je bila pokopana 581etna Rojko Marija, Naj v miru počiva! — Za člana občinskega odbora je imenovan Bračko Janez, kmet iz Vodol, in sicer kot naslednik rajnega Fluher Ljudevita. — Prosvetno druš*trvo »Skala« opozarja one, ki
za trgovce, obrtnike in zasebnike
so lepe tiskalne,
kakor n. pr. pismeni papir, zavitki, računi, memoran-de, dopisnice, le* taki, lepaki, barvo-tiski, večbarvne razglednice in pri-poročilnice
ki jih izvršuje
v najmodernejši izpeljavi , hitro in po najnižjih cenah
Tisftarna su. Cirilo
D Mariboru. SMfta c.5
gočni vojvoda, ob njegova strani pa bo ona, ki ga je navdušila za to idejo. Takrat bo izvršeno to, o čemer je sanjal, s tem bo zagotovljena njegova častihlepnost, takrat bo samostojen vladar lepe slovenske pokrajine.
Na krilih domišljije se je zibal in dvigal, pri tem pa ni opazil brezdna, ki se je že odpiralo pred njim. Preslišal je glas svoje blage soproge, ki mu je klicala: Erazem, odnehaj, drugače je prepozno. Njegova usoda je v tem trenutku bila odločena, njegova poguba se ni dala več odvrniti.
XXI.
Petek — nesrečen dan.
Nebeških zvezd, ki so mi prej sijale,
Rešilna luč me v noči več ne vodi;
Temé po potih mojih so nastale.
Stritar.
V veliki viteški dvorani palače deželnih stanov v Gosposki ulici v Gradcu so v petek, dne 21. marca 1670 gospodje deželnih stanov sedeli pri veliki hrastovi mizi.
•Í Bilo je izvanredno zborovanje, ki ga j« skli-
cal grof Brenner kot predsednik tajnega stanovskega urada po svojem namestniku grofu Ivanu Maksu pl. Herbersteinu.
Sedeli so pri mizi plemeniti gospodje Karol grof Saurau, Ivan Friderik baron Tyrndl, Ivan Gašper pl. Kellersperg, grof Filip Brenner, razun teh je bilo še več drugih štajerskih plemenitašev in gospodov.
Iz Dunaja je prispel cesarski vladni svetnik Henrik Herwart pl. Hochenburg s posebnimi navodili, ki jih je prejel na cesarskem dvoru.
Velika stenska ura z zlatim okrasjem in s podobo smrti nad kazalci je udarila ravno deveto uro. Svečan mir je bil v celi dvorani, le stopanje straže po hodniku in pred dvorano ter tuljenje vetra se je slišalo.
Zdajci se dvigne predsednik tajnega sveta, resni, vladarju zvesto vdani Filip Brenner ter začne govoriti s posebnim povdarkom:
»Mi smo vas, velespoštovani in odlični gospodje, povabili k temu izvanrednemu zborovanju v tej pozni uri, ker preti skrajna nevarnost in ker je zato nujno potrebno, da pokažemo ravno v tem času našemu premilostljivemu gospodu in cesarju svojo zvestobo. Ni več dyoma, da je na delu daleč razširjena veleizdajniška zarota,
si ne morejo naročiti časopisov, da so jim isti brezplačno na razpolago v društveni knjiž niči. Na razpolago so naslednji časopisi: Slovenski Gospodar, Pravica, Naš Dom, Nedelja, Bogoljub, Kraljestvo Božje, Katoliški Misijo-ni, Cvetje, in še drugi. Šentpeterčani, segajte pridno po dobrem in krščanskem berilu!
Sv. Peter pri Mariboru. Kakor vsako leto že skozi desetletja, tako se vrši tudi letos na Malo Gospojnico dne 8. septembra velika romarska pobožnost na Gori. Spored je sledeči. Na predvečer ob šestih pridiga romarjem v pozdrav, nato pete Iitanije Matere božje z blagoslovom, nato rimska procesija. Spovedjo-valo se bo ves popoldne do poznega večera. Na Malo Gospojnico se spoveduje od 4. ure zjutraj, sv. obhajilo ob 5. uri, ob šestih peta sv. maša na dober namen antonjevške procesije, po sv. maši pridiga. Ob 8. uri in 9. uri tiha sv. maša. Ob 10. uri pridiga, nato slovesna asistirana sv. maša. Med sv. mašo je darovanje za gorsko cerkev. Popoldne ob treh bo na Gori večemice, pete letanije s sv. blagoslovom, ob koncu darovanje. Častilci Marijini iz mariborske okolice in lz Slovenskih goric, pridite pozdravit in počastit gorsko Mater božjo. Saj je bila vedno In ostane: pribežališče grešnikov, tolažnlca žalostnih, pomoč kristjanov. Marijina cerkev se bo deloma že letos, deloma drugo leto na zunaj prenovila, da bo v veselje vsem romarjem in v kras na Bim lepim Slovenskim goricam. Prispevajte radi vsi v ta namen, pa bo gorska Mati bo, žja vam vesm dobrotljiva in usmiljena mati.
Po&ova pri Racah. Tukaj je dne 22. avgusta po daljši bolezni za vedno zatisnil svoje trudne oči posestnik in železniški vpolcojenec g. Ivan Arnecl v starosti 60 let. Ni mu bilo u-sojeno, da bi užival mirno življenje v pokoju, poklical ga je Vsemogočni v drug zasluženi pokoj. Pokojnik je bil veren katoličan, večletni naročnik »Gospodarja«, je bil blaga duša, ki nikomur ni bil sovražen in sovražnika ni imel. Napravil je pred kratkim zadnjo božjo pot na Brezje, ki je bila zanj že zelo težavna. Pokopan je bil v nedeljo dne 24. avgusta, na farnem pokopališču v Slivnici. Pogreb je pokazal, da je bil pokojnik priljubljen v tem kratkem času njegovega bivanja v tuk. občini, je blagopokojnika spremila množica ljudstva k večnemu počitku. Tudi Gasilno društvo, kojega podporni član je bil, je delalo pokojnemu zadnjo častno stražo. Njegovi ženi naše sožalje, njemu pa bodi žemljica lahka in Bog milostljiv njegovi duši.
Ev. Lovrenc v Slov. goricah. Prvi avto je pribrzel dne 25. avgusta na visok hrib Sen-čak, kateri je visok 300 m nad morsko gladino. Ljudstvo je kar občudovalo, kako je prišel na ta hrib. Sadna letina je tukaj prav o-bilna ter lepo sadje. Mešetarjev je dovolj. Jabolkom pa taka imena dajejo, da jih najboljši strokovnjaki ne poznajo. — Romarska procesija v Ruše se bo 12. septembra vršila ocl župnijske cerkve sv. Lovrenca kakor po navadi vsa lota.
Sv. Martin na Pohorju. Dne 20. avgusta je tukaj po dolgi in mučni bolezni umrla po-sestnica gospa Marija Furman, rojena Kapun, hči veleposestnika Žigerta iz Bojtine, v najlepši dobi svqjega življenja, stara komaj 24 let. Kako je bila priljubljena in dobrotljiva, Je pokazal njen pogreb, katerega je vodil vlč. g. Sinko Franc in katerega se je udeležila o-gromna množica občinstva iz Šmartna, Maribora, Slov. Bistrice in Polskave. Drago rajnko si ohranimo v častnem spominu ter jo priporočamo v molitev. Žalujočim pa naše sožalje!
Sv. Tomaž pri Ormožu. Veselo so pokali možnarji na predvečer dne 17. avgusta v Bra-tonečicah ter oznanjali daleč okrog radost in slavje naslednjega dne. Pri komaj pred dvema letoma prenovljeni kapeli sredi vasi je čakal blagoslovitve novi zvon, ki so ga na pobudo gospoda župana Potočnika kupili za božjo čast vneti vaščani Bratonečki. Naslednji dan Je ob asistenci 6. g. kaplana novi zvon
blagoslovil vlč. g. duhovni svetnik in župnik Matija Zemljič, ki je v lopo vezani besedi o-risal zvon kot spremljevalca čutil človeka in glasnega klicarja, da je tudi sredi dela treba dati Bogu, kar je božjega. -Nato je domači cerkveni pevski zbor zapel lepo prigodnico in pesem »Večerni zvon«, nakar se je že oglasil iz lin novi zvon v radost In veselje vsem navzočim. Zadovoljni in veseli gostje, ki so se nato zbrali v županovi hiši, so se spomnili društvenega doma pri Sv. Tomažu ter darovali zanj 152 Din., nakar je navzoči gimnazijec J. Munda navduševal navzoče fante in mo že, da naj bi se združili ter kar je zdaj samo želja nekaterih postala potreba vsem, da se namreč ustanovi skupno s sosednjimi občinami po celi dolini prostovoljno gasilno društvo, ki bi bilo v slučaju nesreče ognja prava ljudska samopomoč za celo tomaževsko pa tudi sosedne župnije. Kakor je bilo spoznati, ta želja pri marsikateremu ni več nova, ker se že po celi dolini govori o tem. Torej korajže je dovolj, treba je le še dejanj. Morda že ni več daleč dan, ko stopimo združeni na plan! — Žalostno so zapeli zvonovi naše farne cerkve dne 27. avgusta ter oznanjali, da je angel smrti spet utrgal eno cvetko na gredici tuk. dekliške Marijine družbe ter jo presadil v pra vo nebeško Marijino družbo. Ni še minil dober mesec, kar so belo ohlečene družbenke spremljale sosestro trpinko Miciko Hergula na zadnji poti. Pa so že spet dne 29. avgusta korakale belo oblečena dekleta z žalno kopre-no ovito zasttavo proti farnemu mirodvoru, spremljajoč žrtev neizprosne jetike 251etno Boziko Pavlinič iz Senika. Ni še minilo dve leti, kar je bila žrtev jetike mlajša sestra Ka-tika, pa je že kruta morilka iztegnila roko po drugi žrtvi. Na pokopališču se je od vzorne Marijine družbenke, kar ie pokazal veličasten pogreb, poslovila prednica družbe, zahvaljujoč se vsem dragim rajne, ki so ji kakorkoli lajšali zadnje ure, zlasti botru in dobri ku-mici, ki sta uporabila vsa sredstva, da ji vrneta zdravje. Toda Vsemogočni je sklenil čisto drugače. Cvetka se je razcvetela dovolj, za to je bila presajena v božji vrt, da bi je hudobija sveta ne omadeževala. Vsem žalujočim pa naj lajšajo bol besede nagrobnice, ki jo je zapel «cerkveni pevski zbor »Marijin otrok, blagor ti!«
Sv. Tomaž pri Ormožu. Dne 19. avgusta se je prikazoval po naših vaseh prefrigan vlomilski taitaček, ki si je kar pri belem dnevu dovolil posetiti hiše, kjer ni bilo nikogar doma. Tako je krog 10. ure predpoldan vlomil v hišo Mihaela Šef v Koračkem vrhu, kjer se je nadejal precej okroglih dinarčkov. Ali vkljub skrbnemu iskanju po sobi se mu ni posrečilo, priti do zaželjenega uspeha. Vzel je le neko denarno knjižico ter se podal izvrševat svoj poklic k sosedu Magdiču. Tukaj se je polastil precejšnje svote denarja in izginil z dragocenim prstanom. Po varnem oddihu nekje jo je odkrevsal v vas Pršetinci in se začasno naselil v stanovanju Marije Lašič. Misleč si tudi tukaj nekoliko izboljšati svoje gmotno stanje. Ali tu mu ni bila sreča mila. Nepričakovana vrnitev domačih mu je podžgala motor, da je vozil črez drn in strn, mogoče z brzino 120 km na uro. Za na pot si je vzel le nekaj denarja in nož. Vloviti ga se ni posrečilo, ker so ga lovile same ženske z besedami: »Primite tata!« On pa je odgovarjal: »Primite, primite ga, v grmovju je skrit!« Uzmovič je star kakih 27 let, nosi plavo obleko in dolge lase ter naglaša besede nekoliko v nemškem narečju.
Ljutomer. Na naši glasbeni šoli se vrši vpisovanje dne 8. t. m., to je na praznik, v glasbeni šoli od 8. do 12. ure dopoldne. V prihodnjem šolskem letu se bode poučevalo klavir, gosli, klarineti, flavta, mladinsko petje in teorija. Podrobnosti na deski in na letakih.
Spuhlja pri Ptuju. Prostovoljno gasilno dru štvo Spuhlja naznanja, da ima slovesno blagoslovitev novega gasilnega stolpa združeno z veliko vrtno veselico v nedeljo dne 7. sep-
tembra. do dveh popoldan na vrtu tovariša Konrada Toplak za Gasilnim domom. Na sporedu je srečolov, šaljiva pošita itd. Na veselici sodeluje godba na pihala ter pevsko društvo »Slavec« iz Gerečje vasi.
Velika Nedelja. Dne 25. avgusta je v M ari-: boru po krajši, mučni bolezni preminula gospa Alojzija Mlakar iz Runeča. Pokojnica je bila verna in dobra krščanska mati ter članica raznih katoliških cerkvenih bratovščin. Gotovo pa svoje smrti ni pričakovala tako nenadoma, ko se je mudila na obisku pri svo jem sinu Janku, ki službuje v Mariboru. Toda klic Gospodov jo je tudi tu našel pripravljeno; bila je previdena z zakramenti za umirajoče ter se s temi tolažili sv. vere podala v večnost. Rojena je bila dne 7. junija 1868 ter bila že od nekdaj naročnica »Slovenskega Gospodarja« in drugih katoliških listov. Bodi ji Bog obilen plačnik!
Velika Nedelja. V nedeljo dne 24. avgusta, je bilo naše pokopališče pozorišče bridke žalosti. Položili smo v okrilje matere zemlje še mlado mater Amalijo Bokša, rojeno Erlih, ženo našega nad vse priljubljenega postaje-načelnika g. Ivana Bokša. Nobeno oko ni bilo suho ob pogledu na ubogo malo dečico, katera je stegovala svoje ročice v temno jamo in bridko jokala. G. Bokšu in celi rodbini Bokševi in Erlihovi bodi na tem mestu izrečeno naše iskreno sožalje!
Šmartno ob Paki. Umrl je dne 19. avgusta naš najstarejši mož v župniji Janez Krznar, star 92 let. Do zadnjega je prihajal in še letos je prišel v župnijsko cerkev k službi božji, akoravno je imel daleč in težavno pot. Rad je zahajal tudi na goro Oljko. Bil je vesele narave, šaljiv in še v preteklem letu sem ga videl, da se je lotil težjega dela. Tudi kadil je še v zadnjem času. — Dne 23. avgusta je pa umri Franc Matek. Hitro je končala njegova bolezen s smrtjo. Dne 22. avgusta zjutraj na zgodaj je zbolel, prihodnji dan pa je že umrl. Naj v miru počiva!
Vitanje. Grda in vse graje vredna je navada, oziroma razvada, da nekateri fantje med službo božjo, namesto da bi šli v cerkev, pa postajajo zunaj cerkve. Tako jih je na šent-jernejsko nedeljo pri Sv. Antonu sedela cela vrsta za nekim plotom. Nekaj se jih je senčilo za veliko skladnico drv. Drugi pa so se zabavali s hojo sem in tja in so se končno približali kotu, kjer se je nahajal mal hlevček z dvema cerkvi darovanima pujskama, ki sta čakala, da bosta prodana na javni dražbi. Z glasnim šundrom so motili pobožne molil-ce v cerkvi. Pravega mladeniča pa je sram, postajati med službo božjo zunaj cerkve. To so večinoma le fantiči do 15 do 18 let, za katerimi ne gleda skrbno oko in ki jih ne do-< seže ositra roka staršev.
Polzela. Ker se kljub jasnim izjavam odbora še nadalje vzdržujejo vesti glede nepo* štenega upravljanja s fondom za zgradbo norega Društvenega doma na Polzeli, sem pri-; siljen, ne glede na to, bo li komu prijetno, podati javnosti sledeče pojasnilo: Leta 1926 so naša mladinska in prosvetna društva sklicala sestanek, na katerem. se naj bi izvolil gradbeni odbor. Ker takrat nihče od povabljenih ni hotel prevzeti niti častnega mesta v predsedstvu, je mladina v zavesti si svojega poslanstva, začela sama zbirati potrebna sredstva za dom. S časom je zbrala, sicer mali, a za naše razmere precejšen znesek in je hotela kljub zaprekam in gotovim žrtvam iti še dalje ter doseči svoj cilj. Gotovi krogi so to naše stremljenje omalovaževali, mnogi prezirali m nam nasprotovali. Takrat se je tudi razbila akcija za kompromisno sodelovanje, ker pač gotovi ljudje niso imeli smisla za potrebe ljudske prosvete. Nam so sicer preprečili stav bo doma, sebi pa, mesto lovorik, napravili moreči dolg. In konec tega je, da tisti, ki so vedno šli preko nas, zahtevajo naš denar za poravnavo svojega dolga. Poleg tega še klevete proti predsedniku odbora, gospou Leo Snacapanu, za kar se jim bo imenovani »a-
hvalil sodnijskim potom. Polagati račune pa smo obvezani edinole na občnem zboru Prosvetnega društva in nikomur drugemu. Seve člani društva radi komodnosti gospodje niso. Obenem izjavljam po sklepu celokupnega odbora, da bo fond kljub vsem intrigam ostal neokrnjen svojemu namenu in to zato, ker ima pravno podlago v pravilih Prosvetnega društva. Gradbeni fond od dne 21. avg. t. 1. spravlja mesto predsednika podpisani blagajnik. Istotako je Prosvetno društvo sklenilo, da da ves čisti dobiček od »Pasijona« v fond za zgradbo Prosvetnega doma. Veste gospodje! Mi smo ljudje dejanj, ne praznih besed! Za zgradbeni odbor: Pongrac Turnšek, tajnik in blagajnik.
Rečica ob Savinji. Pri podružnici sv. Katarine na Gorici ima cerkovnik pri vodnjaku jablan, ki stoji zdaj v polnem cvetu. Poleg cvetja pa že skoro zrel sad. Ob Jernejevem gotovo redka prikazen.
Zgornja Ponikva pri Žalcu. Prijetna in ljubka domača slovesnost se je obhajala dne 17. avgusta v Vrhih pri Zgornji Ponikvi. Bila je blagoslovitev nove Gaberškove kapele, delo zaobljube, ki sta jo gospodar in gospodinja postavila skupaj s svojimi otroci. Zidanje kapele je poveril zidarski mojster Jordan zidarju Matevžu Bučarju, ki je svojo nalogo lepo rešil. Posebno pozornost vzbuja slikarija, delo slikarskega mojstra Hermana Vašelna. V primerni razdalji se ti zde slike, kakor da stoji živ svetnik pred teboj. Na dan blagoslovitve so se zbrali sosedje, precejšnje število domačih in tujih faranov. V lepih besedah je podal vlč. g. svetnik in župnik Ivan Gori-šek Statistiko vseh kapel in znamenj v fari. Nato je omenil splošen in zaseben pomon nove kapele in blagoslovil stavbo. Poseben pevski zbor je pod vodstvom bogoslovca Tineta Uranjeka zapel par pesmi in slovesnost je bila končana. No, po blagoslovitvi sta nas še gospodar in gospodinja iznenadila s tečno malico. Bili smo dobre volje v prijetni domačnosti. Spomnili smo se ob tem veselju še tudi naših črnih bratov in nabrali za krst enega izmed teh na ime Martin 100 dinarjev. '— Ne smem zamolčati še drugega spomina ob tej priliki. Dne 17. julija je obhajala družina Gabrškova svoj srebrni jubilej. Gos-podar In gospodinja sta obhajala tedaj spomin na njuno poroko pred 25 le-ti v krogu svojih o-trok. Ob tej priliki pa smo se zopet spomnili njunega jubileja, jima lepo častitali in želeli prav iz srca zlati jubilej. Bog plačaj dobrotnikom in delavcem!
Sv. Ana pri Mafcolsh. Izpolnila ?e nam je srčna želja po blagih dobrotnikih in zbirateljih, da smo dne 9. avgusta t. 1. dobili od zvo-nolivarne Buhl iz Maribora dva nova, na splo Sno zadovoljnost lepo se glaseča zvona: 1. 027 kg, ima glas na as; 2. 134 kg, ima gla3 na f, k podružni cerkvi sv. Ane, kjer je bila še vr-rel iz svetovne vojne. Toliko večje je bilo sedaj veselje, ko smo kljub mokrotfifmu vremenu ne lepo okrašenih vozeh pripeljali zvona iz kolodvora na določeno mesto. Naslednji dan v nedeljo sta bila zvona blagoslovljena od vlč. g. kanonika dr. Maks Vraberja iz Maribora ob asistenci domačih ter sosednih gg. duhovnikov ter ob obilni udeležbi ljudstva. Zvona sta z delom spretnih mojstrov bila že kmalu v zvoniku na določenem mestu, s prijetnim glasom hrepenenje utešila. Prisrčna hvala vsem, ki so pripomogli ter žrtvovali k temu slavju!
Vojnik. Ker že povsod obhajajo razne obletnice v tej ali oni obliki, se je tudi naše gasilno društvo ojunačilo in nabavilo krasno motorno brizgalno, katere blagoslovitev se izvrši s prav zanimivim sporedom v nedeljo dne 7. septembra (za slučaj slabega vremena na praznik dne 8. septembra) ob treh popoldne za svojo 501etnico.
Ponikva ob južni žel. Precej novic se je nabralo, odkar smo zadnjič poročali v »Sloven-Bkem Gospodarju«. Zdrav kraj je Ponikva in bo i« bolj, ko dobimo za vas vodovod, ki ga
nam bo preskrbela pred kratkim ustanovljena Vodovodna zadruga. Z združenimi močmi bo šlo, če po vodi splavalo ne bo. Poletna suša bo menda kriva, da se našega kraja v zadnjem času štorklje rade izogibljajo. Komaj 23 otrok je do danes zagledalo luč sveta. V prejšnjih časih je bilo ob tem času že krog 40 novorojenih kričačev, kakor pravijo krstne bukve. Hej, babice, agitirajte nekoliko! — Po Dolgi in Sladki gori sta vihar in huda toča dne 13. in 15. avgusta skoro vse vinograde in druge nasade uničila. Treba bo prizadetim pomagati. — Dne 21. septembra nas nameravajo obiskati šmarška dekleta. Njih prireditev obeta biti lepa. Ponkovljani jih hočemo počastiti z obilnim obiskom na prireditvi. — Ravno tako namerava prirediti izlet k nam na Ponikvo prosvetno društvo »Skala« iz ljubega Sv. Petra pri Mariboru. Kdaj, bomo povedali o pravem času. Poglavitno je, da se udeležimo njih prireditve pod župnijskim kozolcem. Ponkovska čast zahteva to. — Naši vrli zidarji pod spretnim vodstvom gospoda Ciglerja prav pridno prenavljajo ponkovske hrame. Sedaj so prenovili šolo na zunaj, da izgleda kakor palača. Čast jim! — Veleugled-na zakonska Ošlak sta izročila gostilno »na račun« gospej Pepci, vrli ženki našega neugna-nega Petra. Buzdrona, kako se postavljata in prijazno sučeta okrog gostov! Od njiju biti postrežen je čast in dobrota. Torej, Bog ju živi in hitro na obisk k njima! — In še to: Že 40 let se ni zgodilo, da bi biti kar 4 mesece brez mrliča. Ta nenavadni odmor je prekinila stara Alojzija Pšeničnik iz Ostrožnega, ki smo jo pokopali dne 23. avgusta .N. v m. p.!
Kalobie. Romarski shod na Ivalobju se bo letos obhajal dne 14. septembra ali na 14. po-binkoštno nedeljo. Marijini častilci se od blizu in daleč najlepše vabijo!
Sv. Križ pri Eor^ški Slatini. V nedeljo dne 7. t. m., priredimo mladinski tabor na Rod-nah Proslavili bomo. koroški dan. Ob tej priliki bo tudi srečolov z mnogimi krasnimi dobitki. Na sporedu so: deklamacije, razni govori, petje in zgodovinske slike o ustoličenju koroških vojvod itd. Zelo fletno bo ta dan na Rodnah, zato pa prijatelji poštene zabave le pridite!
Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Dne 31. avgusta, zjutraj ob treh nas je težko iznenadil izbruh požara na gospodarskem poslopju na Zgornji Dobravci v Cerovcu, ki je last g. dr. Jovanoviča, odvetnika v Lendavi. Gospodarsko poslopje je zgorelo popolnoma z vso krmo,nov voz in razno gospodarsko orodje. Rešili so le živino in svinje. Zahvaliti se moramo Bogu, da je bilo popolnoma mirno vreme, drugače bi še bil ogenj zanetil druga sosedna poslopja in njegovo hišo, ki je s slamo krita in stoji v neposredni bližini. Gasilci so prihiteli z motorno brizgalnico iz Rogaške Slatine, ko je že bilo omenjeno poslopje uničeno. Rešili so še svinjak, ki se je držal gospodarskega poslopja.
Sv. Rupert nad Laškim. Naše tukajšnje prebivalstvo, ki prebiva v izključno bregovitih, raztrganih in »zlamanih« krajih, ki so značilni za laško-šmarsko-kozjanski okraj, veliko več dela in trpi, kakor srečnejši prebivalci zmernih gričev ali ravnih poljan: vse je navkreber in težki koši romajo v teh krajih na hrbtih ubogih trpinov dan za dnevom v taki množini, kakor pač menda skoro nikjer po slovenski zemlji. Vendar pa naš človek brez godrnjanja pridno dela in voljno trpi, ker je po večini še zdrav in nepokvarjen na duši in na telesu: naš človek je namreč še globokoveren. Neizčrpne sile in bogastvo krščanske vere našega trpina osrečujejo, krepijo in dvigajo kvišku iz nižav težkega zemeljskega življenja in trpljenja. Zato pa ni samo ničvrednež, ampak naravnost hudodelnik tisti človek, ki opisano moč našega nepokvarjenega kmetskegn ljudstva snodkopuje in u-ničuje. — V Sv. Petru je 27. avgusta umrla vrla gospodinja Frančiška Tuvan; dolgo ie trpela v svoji bol9zni, a voljno prenašala 3voje
težave. Sedaj pa je Bog obrisal vse solze iz njenih oči. Počivaj v miru, draga žena!
Sv. P.upert nad Laškim. Po dolgem odmoru, nad poldrugo leto, se sedaj zopet nadaljuje gradba ceste Sv. Jurij ob južni žel.—Sv. Jakob. Okrajni cestni odbor celjski je po svojem vrlem načelniku g. Mihelčiču storil odločne korake, da se nadaljuje prepotrebno delo nove ceste, ki naj veže Sv. Jurij z doslej najbolj pozabljenimi občinami laško-šmars-kega bregovitega okraja. Na skupni seji in-teresiranih občin: obeh šentjurskih, kalobške in šenbpeterske, dne 4. avgusta t. 1. se je dosegel hvalevredni sporazum glede razdelitve stroškov, kolikor odpadejo na prizadete občine. Sklenilo se je tokrat tudi, da se cestna priponka Sečjaves—Sv. Rupert istočasno z glavno progo gradi. Zato pa zlasti Ruper.čani težko pričakujemo dogodka, ko se bo začelo delo tudi na naši cesti! — Letos imamo večinoma ugodno jesen, vsi poljski pridelki lepo kažejo; le sadje je popolnoma odpovedalo, tako da niti najpotrebnejše sadne pijače za dom ne bomo imeli. Bo pa dobra vodica toliko več trpela! — V nedeljo dne 24. avgusta se je poročila vrla mladenka Nežka Recko iz Cur-novca z mladeničem Rudolfom Rozmanom Iz Kostrivnice-Kalobja. Marijina dekliška kon-gregacija, katere zvesta družbenica je bila nevesta, je novoporočencema lepo počestitala. Da bi srečno bilo!
Celje. V orglavsko Šolo v Celju je sprejetih za šolsko leto 1930—31 24 učencev. Učenci naj prinesejo s seboj priporočilno pismo od župnijskega urada in spričevalo o dobro dokončani ljudski šoli. Razen glasbe še poučuje g. profesor Kramar računstvo in slovenščino, g. Mihelčič, župan celjske okolice, občinstvo tajništvo, in g. Kuntara, učitelj na Glasbeni Matici, klavir in perovodstvo. Pouk se začne dne 15. septembra v vili »Cecilija« na Bregu št. 15. — Ravnateljstvo.
Svetina pri Celju. Dne 9. avgusta so našli v Lipelnovi hosti pod Svetino truplo mrtvega Antona Bukošek iz Glažute, po domače Švi-geljnovega Tonača. Na potu proti domu si je pri božjastnem napadu prebil črepinjo in se obenem ležeč na ustih v prsti zadušil. Švigelj je bil v mladih letih dober rokodelec sodar in je lepo zaslužil. Alkohol pa mu je nakopal božjast in konečno nesrečno smrt. Pač res: veliko ljudi utone vsako leto v vodi, a še veliko več v pijači! — Na Marijin praznik dne 15. avgusta je zatisnila svoje oči k večnemu počitku vdova Eva Ojsteršek i? Konjic, stara 82 let; bila je dobra krščanska žena, pridna gospodinja in skrbna mati svojih otrok. Bog ji daj večni mir!
Dobova. Dne 25. avgusta je bila tukaj pokopana Katarina Bezjak, ki je bila 40 let v službi našega blagega župnika zlatomašnika. Dosegla je visoko starost 79 let. Bila je skromna, pa skrbna in zvesta gospodinja. Gospodom duhovnikom, ki so jo poznali, kakor tudi drugim znancem, se priporoča v pobožen spomin
Za pranje je kot nekdaj še vedno najboljše terpentinovo milo »Gazela«.
¡K brivcu v vasi je prišel vsako soboto večer tudi berač Jiirek, da ga je brivec za »bohlonej« bril. Ko je nekoč zopet sedel na brivskem stolu in »užival« to dobroto pod slabo britvijo, je začel sosedov pes neizrečeno tuliti. — Vsi, tudi Jurek, so hiteli gledat, kaj da je. In Jiirek je potem skromno pripomnil: »Sem mislil, da ga tudi za »bohlonej« brijejo!«
Predrznost. Gospod: »Čemu prihajate? Kakšna predrznost! Ali niste videli na vratih nabito: Prepovedan vhod?» — Berač: »Videl sem, videl, zato pa sem jih prišel vprašat: Čemu je prepovedan?«

VOIKC £# llIllSl
ponudite vagonske množine kakor tudi namizna jabolka
Slaiersfei $ad|ar§hi zadrugi
Maribor, Miklošičeva 2. TeSefon 2561
1095
III
Vsem našim ženskam in moškim naznanjamo da fe
plelarna ff. VEZIAK, MARIBOR
Velrinjska ulica 17	Velrinjska ulica 17
kupila dosti sveže volne Iz katere Vam sedaj plete lepe tn m o Sne
veste	jopee	plašče
sveterfe	leibe brez rokavov
puloverje	dokolenice ter
robce za ogrniti krasne obleke
Ker je letos volna cenejša zato bo tudi vso pleteno blago letos v pletarni Vezjak cenejše kakor lani. Naročite si tudi lahko po meri. Posebno znižane cene za šolarje in dijake.
in oskrbo dobi dijakinja začetnica. Topovšek, Maribor, Nekrepova ulica 8.	1097
Siaroznarta delavnica
Čevlje?
IVAN KROIS
Maribor, Koroška o. 18
Lastnoročna In naltrp»lnejža Izdelava po najnižjih cenah i 11 *
Po naročilu in velika zaloga vseh vrst
čevlleu!
Se priporoča.
1035
flesio organista
in cerkovnika pri mestni župnijski cerkvi v Slov. Bistrici je razpisano. Prošnje se naj vlagajo na mestni župnijski urad v Slov. Bistrici do 15. septembra.
■■■■■■■■■KI
1 Mm !fZ Din
kg mešanega, či-ščenega perja!
§amo 60 Din
kg skubljenega, či-žčenega perja!
Samo 90 Din
kg sivega, čiščene-ga puha!
_ ... Bazpošilja	1004/6
Trgovski dom SierHieciii. Eelje im
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
Zahtevajt« takoj novi Ilustriran! cenik t več tisoč slikami, katerega dobite popolnoma brezplačno 1
Sodarskega pomočnika in vajenca sprejme takoj Jos. Ramšak, sodar, Maribor, Meljska cesta 10.	1093
Mostnih jabolk več vagonov proda: Franjo Mlinarič, Zagreb, Savska cesta 113 B.
Posestva, kmetije od 3 do 150 oralov, cleželske gositilne, hiše z vrti, žage, mline, pekarije proda: Posredovalnica, Maribor, Sodna uli-ca 30.__1093
Posestva rodovitna za več kupcev išče: Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. 109i
Širile „Siov.

Nagreirasi Mmm ssassE siiive kamnoseškega obrala v veliki izbiri na prodaj v Mariboru, Kersnikova ulica št. 7 (nedaleč kolodvora). Jako znižane cene. Posebno opozarjam na moje piramide iz pristno črnega švedskega granita, kakor tudi nagrobne spomenike v vseh modernih oblikah iz kararskega marmora itd Radi izpraznitve mojega skladišča prevzamem prot; najnižjim cenam vsa kamnoseška dela. J. F. Peyer 1070	€nr(Pitnem kolarskega vajenca s is|£S8l>HB hrano in stanovanjem. Ludvik Kebler, kolar, črešnjevci, Gor. Radgona. 1076
	urnim Hlapec CfcEAi&č- Maribor, Meljska cesta 9. Na pismene ponudbe se ne ozira! 1077
	majhen tovorn auto. Jožei Poštrak, WI li>tIOlBl Nadbišec 7, p. Sv. Lenart v Slov. gor. 1069
Preklic. Podpisani Žel Alojz, posestnik, Pea* niški dvor 12, obžalujem in praklicujem moje neresnične trditve, ki sem jih iznesel v gostilni Eisenhut v Jarenini o g. Kokol Antonu, posestniku na Pesniškem dvoru 13, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. — Pesniški dvor, dne 22. 8. 1930. — Zel Alojz. 1086	Mllnarskega vajenca išče valjčni mlin Ivana Rus, Grosuplje, Slovenija. 1058
	Najcenejše urezavanje šip, kakor prirezavanje po meri, velika zaloga modernih okvirjev pri Ivan Klančnik, steklarna, Maribor, Slovenska ulica 15 (za Ljubljansko kreditno banko). 634
Posteljne odeje, močno šivane, po najnižjih cenah se dobijo pri A. Stuhec, izdelovanje posteljnih odej, Maribor, Slovenska ul. 24. Izdelava pernic, popravila starih odej. 1088	Iščemo prodajalce po deleži, za posnemalni- ke, brzoparilnike, pletilne stroje, kolesa itd. (tudi za postranski zaslužek). »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25./I. 944
Posečajte »Mariborski dvor« Andrej Oset. Prenočišča, gostilna, garaže, kopalnice, omnibus. 980.	EdTllfflflin posestvo 8 do 10 oralov. Mika Žitnik, iltipilll Maribor, Vodnikov trg št. 8. 1089
Dva dijaka se sprejmeta na celo oskrbo. Maribor, Strosmajerjeva ulica 5, 1. nadstropje, Zidanšek.	1090
Po dolgem prigovarjanju je zdravnik pripravil Janezka, da mu je pokazal jezik. »Tako je lepo«, ga je pohvalil zdravnik. Ko je šel drugi dan zdravnik mimo hišo Janezekovih staršev, je videl tropo otrok, ki so mu kazali jezike. »Kaj to pomeni?« se je razjezil zdravnik. — Tedaj pa je rekel Janezek: »Ker tako radi gledate jezike, pa vam jih kažemo.«
Poostritev kazni. Dva Kranjca sta se
selila v Ameriko. Na morju je eden do njiju umrl in so ga kot je navada po-, topili. Ker ni bilo železa na ladiji, so privezali na mrliča kose premoga za obtežitev. Ko je drugi Kranjec to videl, je otožno rekel: »Ubogi Tone! Da poj-dež v pekel, sem vedel, ampak tla boš moral kar premog s sabo prinesti —!«
,§PHTf' A. O. 25A CEMENT POSTLANO, SPLIT.
Generalno zastopstvo „ALPEK0" TRG. 1NDUSTR. DRUŠTVO, Ljubljana, Masarykova 23,
VaipnfA za čevljarsko obrt
S OgOllil oprejmem. A. MULEJ, modna čevljarna Jesenice 134 na Gorenjskem.	. 1077
Ena dllaMnlo £ 8š
vanje in hrano. Maribor, Tattenbachova ulica 19, vrata 1.	1067
Mlfi&iiPff*	se sprejmo. Mo-
I SfiHgCrM horko, trgovina, Pučehova št. 250, Maribor.	1078
učenca pridnega in močnega se sprejme takof proti dobri me-tečni plači in hrani pri Ivanu Bezjak, Frani, postaja Rače-Fram.	1072
i priden, šole prost se sprej-• me pri Ivan Bezjak, Fran.
ItfK


iiSIANOflllMA LETA S881
IS
Sprejeiaa hranilna vlogo od vsakogar, jih Ü obrestuje najugodneje, nudi popolno varnosl in izplačuje iočno.
|
v iäsfni niši Narodni öora
Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga.
Za Tfarnos! hranilnih vlog farni! poleg lastnega aktivnega premoženja p® Disi ioo,oo©.oo®-— še lastna glavnica In rezerve, hi znaSafo skupaj nad Bin 14,50©.®©®--. -^—
POLJEDELSKA » GOZDABSKA EAZ S TAVA
▼ okvirju
tmmt
7. - 14. sept. 1930
Razstava rož, razstava avstrijskih pridelovalcev žitnih semenj, razstava ječmena, razstava mlekarstva, razstava poljedelskih preizkusnih zavodov, poljedelski stroji in orodje. Reja drobnjadi.
POSKUŠNJA VINA. 3. AVSTRIJSKI ŽIVINSKI SEJM
(od 10. do 12. septembra 1930)
Znatno znižanje voznih cen na tu- in inozemskih železnicah, na Donavi in v zračnem prometu. Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom prestop avstrijske mejo prost. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznico (po 50 Din) se dobe
Pri WIENER MESSE-A. G., WIEN VII.
pri avstrijskih zastopnikih kakor tudi pri častnih zastopnikih Wiener Messe t vseh večjih krajih.	1087
Pljuča! Pljučne bdlez-ni zdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat-Lungenheilanstalt — Sečovo, železniška postaja Rogaška Slatina.	1033
Na proda] imam suli hrastov les za kompl. prešo. Nadalje mlin s pogonom na vitelj ali motor in dva para dobro ohranjene lahke konjske opreme: Henrik Sarnitz, posestnik pri Sv. Lenartu v Slovenskih gor.	979
Dijak se sprejme na vso oskrbo po zelo u-godnem pogoja. Bibi-anko, Maribor, Trdinova ulica 16. 1091
Podpisani Fran Mir-nik iz Medloga pri Celju obžalujem kot ne-osnovane vse žalivke, ki sem jih .zrekel o gdč. Kati Gračner in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Celje, dne 16. avgusta 1930.	1090 Mimik Franc.
PRI
nmm m
998
najdete veliko izbiro novega vsakovrstnega zimskega moškega in ženskega blaga po so-lidnih cenah. Prepričajte se!
m vhod,
in nahrbtnike kakor tudi kovčeki za potovanje v veliki izberi in nizki ceni pri Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova cesta št. 13.
790
>icc
k A Aih. A A Jk A Jäk A. ¿ik A Jk Jšk Jih. Ah.	AKA
J
J
najboljše In najvarnejše pri
ipodnještajershi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica
r. z. z n. g.
Ulica 10. oktobra
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. -^fj
varnost tir ara Umiti vlog jamči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	4
^W	^f V W" ^W^W^W w v
v
>
"v
09050908000011090600040510051007061006030806070406100610060811070907100905090709050900060706060905080507100709050605070810040604110906050106090508050606050408051008040505090709061003100705020903016900000105050800000210081003030710020109050409050210100223
eBEB;8SE30K22B3SSaE!23£2E2£a
asinEEiaEaGiiasasiais ÍSBEEHSaSB33E3aaEíSEE!Qan¡SB0
Najvarneje in nafugodnsfe se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu ki obslofa že 64 let
Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoločnih, ki ca vlagajo sodišča ter nalož« baia cerkvcnega in občins« kega denarja posveča posebno pašnjo.
rekov Jfn (v lastni palači pri kolodvoru)
Za hranit, vloge jamči poleg premoženja hranilnice
še mesto Celje
z vsem premoženjem in vso davčno moč:o.
Hranilnica dofe posojila na zemljišča po najnižji obrestni mer L — Vsa prošnje rešuje brezplačno. 4
TOČNA IN SOLIDNA FOSTREŽBAS Ustan. L 1504.
trebušne obveze, proti visečemu trebuhu, potujočim ledvicam in zniženju želodca, gumijeve nogavice in obveze na krčne žile. Umetne noge in roke, korsete, bergle, podloge za ploske noge, suspensorije in vse aparate proti telesnim poškodbam izdeluje staroznana tvrdka po zelo nizkih cenah.	494
Franc Podgoršek naslednik FRANC BELA,
bandažlst, MARIBOR, Slovenska nlica 7.
Pismena naročila se točno izvršujejo ter pošiljajo po povzetju.
¿Pohištvo — ¿Preproge
posteljnina, vložki, modrad, zastori, pestel ne odeje, pohištvena tkani- ^¡f *	•
na itd. najboljše in najceneje pri
»17
Brezplačni ceniki t M A RIB OH, Gosposka idica 20
in poten
se kupi v Trpirao^em-Teisstilriejnri-Bazarju 1043	v Mariboru, Ve rinjska ulica štev. 15
Šmd Šfe-S -vi: -
Bolni, onemogli živci zagrene življenje, povzročajo mnogo trpljenja kot bodeče in trgajoče bolečine, omotico, bojazen, šumenje v ušesih, motenje prebave, ne-8panje, nedelavnost in droge neprijetne pojave.
Moja ravnokar izišla poučna razprava Vam pokaže pravo pot po kateri
§c rešite ¥§cii tel
V isti so popisani vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah. — Te evangelije zdravja pošljem vsakemu
popolnoma brezplačno
ako jih zahtevate od spodnjega naslova. — Tisoče zahvalnic potrjujejo edini obstoječi uspeh neumorno vestnega poizvedovalnega dela za dobiobit bolnega človeštva. Kdor pripada tej veliki četi živčno boianih in kdo na teh mnogoštevilnih pojavih trpi naj si nabavi mojo knjigo tolažbe!
Prepričajte se sami
da Vam ne obljubljam ni{ neistinitega, kajti v prihodnjih dneh pošljem vsakomur ki mi piše, popolnoma brezplačno in iranko ono poučno razpravo. Zadostuje ena dopisnica na:	1079$
ERNST PASTERNACK, BERLIN, S. O, Michaelkirchplatz 13, Abt 324.
cKdor o ,Slov. Gospodarju" oglašuje; uspeha se rada je l
Podružnica MU, Alcksondrova ccsla si. 6
V lastni, novozgrajeni palaii	Pred ¡raisCišhansho cerftvijo
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIUIIIIIM
Izvršuje v§€ iiaiiCsie posle najkulanlneje. - Najvišje obrestovan fe vlog na Knjižice In v tehoCem raCBiin. - w Pooblaščeni prodajalec srečli državne razredne loterije.
kjer vidite ta ssials.
1061
dobite naše pravo terpentinovo milo „GAZELA". Kdor ga poskusi le enkrat, bo ostal vedno njegov odjemalec.
in porcelanasto posodo, okvirje za slike, razne kipe i. 1. d. kupite najboljše pri stari
Celjski steklarni
Prešernova i, vvajv, ulica št. 4.
Brušena in navadna ogledala po tovarniških cenah. Prevzema steklarska dela pri novih stavbah. 594
M. saneh, Cclfc,
zaloga:
Stekla
Porcelana
Sveiiljk
Ogledal
Okvirjev
Slik
Kipov
Vsakovrstnih šip i. t. d.
flJllBPl
CELIC
Prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Najnižje cene in solidna postrežba. 23
llliiilillliillliillBi
Sprefme
se pridna in poštena kmečka dekla k živini, stara 20 - 30 let pri Ferd. Lešnik, umetni mlin, F ram pri Mariboru. Plača po dogovoru. Nastop takoj.	1074
IE3££E¡SQSgBBEi3SBBBSBBBBBBaBBBBg¡BSBSBBB
PretfRo si nabavite poletno blago obišftife
GOVSKl DOM
¥ MARIBORU
| Največja modna trgovina v Sloveniji, meri 98 >/» mtr z 36 ve-pj likimi izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga nudi fs čudovito nizke cene. V konfekciji plašči od 300 Din naprej kakor tudi vse blago ceneje kot drugod.
E
^ Modne knjige zastonj.
728
Modne knjige zastonj.
IIUSLIJINSHl VELESEJEPl
SI. avHa$i@ 15. sepfem&ra i§3$
VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA RAZSTAVA
Šumarsfvo, imstvo, lesna iiidastrija
lil ©Url Stroji in orodje za obdelovanje lesa. Misijonska eSB®3o$ha razstava. Po§tiš!vo. — gligijensha razstava.
Industrijski in obrtni izdelki i. t. d. i. t. d.
Ogromna razstava obsega 40 000 m' prostora 8. septembra 1930 nagradno tekmovanje slovenskih harmonikarjev. Na železnicah polovična vozni na. Legitimacija Din 30'—. Dobe se pri bankah, biije-tarnah tujskoprometnih ustanov, trgovskih in strokovnih organizacijah ter vseh večjih postajnih blagajnah Dravske banovine	1052
D-med. univ. Otmop 3. Mojeple
se je vrnil s študijskega potovanja iz inozemstva ter ordinira zopet
v Ormožu št. 62
995
Manufakturna trgovina
Franc Urch / Celje
priporoča cenjenim strankam svojo veliko zalogo raznega, vsakovrstnega manufakturnega in modnega blaga.
Največja izbira! Najboljša postrežba!
Nizke cene!
975
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
judshi posojilnici v Celju
- ■ r • *111111 registrovanl zadrugi z neomejeno zavezo	■
v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000*—. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 Clanov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
192
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
j$'lii'iilli'llli!jl .....
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin llrovnlin v Nltinboru - Urednik: Januš Goleč, novinar v Maribora. — izdajatelj: Konzorcij *Sloven>ke«a Gospodarja«, predstavnik: Januš Gotac v Maribora.