TRST, torek 13‘ septembra 1955
Ut0 Xl- - Št. 216 (3145)
OKRAJNA
jarKO
DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana T gotovint
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
J;,W-338S^bL,ULu m°NTECCHI It. *, II. nad. — TELEFON 93-80* IN 90-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel.	MALI OGLASI po 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. FLRJ: Izvod 10, mestfno 210 din
v Širini'i ’ GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tl*K*, urzavna za'°zoa
stolpca: trgovski 60, finančno-upravni 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2 - 375 • Izdata Založništvo trza eg a
v MOSKVI ZAKLJUČIJO SOV J El S KO-N E M Š K i RA ZO OVORI
popustitev v togosti stališč in napetosti« stihi na sinočnjem sprejemu v Kremlju
0 y bodo objavili skupno uradno poročilo in jutri bo Adenauer odpotoval v Bonn
>*■ * -
»Vo
upanje, da se Lp°liijm J odo zaključili s t i?te8nii0 au.spehom, kolikor i ^alj Pnr‘ti do sporazuma l i.tCT^ov, ki naj tJv'k reznn e(B*" do , hti p-
5 'h PrtSSlt-,tov- «e"i*S0
ll«itiilJgovori Sf !"ed sečj^nji-ki a * prea„'( Elede katerih je A(»Sašnjj tavn>k izjavil, da iiU. eriem 12EOV°ri med A-nJHli m Bulganinom
Var preok,-et
tt(Sali v'čl!2EOVori *o ae na-'kt?0vtbil ko ie Adena-kltt!Nacij«* ilane sovjet-,(>t»i at)uie rva kosil° v vili-Itiv 9 Von j- anes pa sta se
SoviB,r?ntano ln Molo-kt,(® rstvn j ketU 7.una 11 jem V« Prerit Popravita kon-hvj.Sio i; °8e upoštevajoč * ,.2meniavo misli. S "iišov Semi"‘ so bili navzo-lC te7rin°V- Gromi ko, S , Pa Ha?iPin: z nemške ^ i« ln Gip 8 ein* Blanken-
fi,r.aiai ***: „f0,.ses,anku:
Jar pa opa-
kje" ,°dsel na poseb-^rif, l)t	s©dež	nemške
Poročal Adena-
toviNa ? med zunanjima konfJe Bjišov na ti-S	en°i izjavil, da
\ nUtra Pove, da bosta
Pon0mroiala o razgo-“Jk«LP0,danski plenarni
ASU?
^agencija DPA pa ^il dosežen no-S ».'Stik’ k»r se tiče vpra-S&NiHv *^IČincev, nem-'n vzpostavitve -	Vnosov. Pred-
SJ i- e delegacije von >zjavil: «Ni bilo je J*k> * užanja stališč. . vei« d0 v a stališču, kakrš-l? it ?nih i..soboto zvečer. Iz r^ot-N fi °R‘>V Pa javljajo, v’ »oriiU zač” 0 Predlagal NtLSi a£as<m sporazum, .^terega naj bi
I',»v!j,*ts'toStri'l? med nemško StV Prič*teEaeijo na niž-A|.Jt t'edmuVanju P°znei-*<llop Tod- ».diplomatskih Kj|, Zavrnij Molo»ov je ta
?'■ N* sefa0Vedano, se je
W, kor
>o.
Li'la.t>0o .PredSeJ‘aeela ob 16 h r i- L)a Pa tv°m Bolgari*1' stN1. *a h?1 bi,a dolga, u 1 a^i leth , Uro napove-Ct>tovenaUerju Dremlju na
•S V* v°n seji sta **aV0r°u> svojemBrent«ue PO-
jutranjem
Kremlju so se tudi
n.^ik v*'.,15' 'n Iranco-i' Bu|jaeoy°ru M°skvi. v svo-I«»to1’*1 ntori8 sprejemu (tlaHja ^aša r„?.,drugim iz-
ft^^ttia
«NsirtUSimi ‘^»lju
dal, je «prišlo do določenega bližanja in popustitve bodisi v togosti stališč kakor tudi v napetosti«.
**el,inl včerajšnjih razgovorov niso znane podrobnosti - Danes pred plenarno *•ezgovor med Bulganinom in Adenauerjem? - Optimistične izjave von Brentana
SS?‘.ki ra.;.!.2- ~ Sovjetsko- Hruščev ni vedno brzdal jo- I dal, je «prišlo do določenega | vietska vlada odpovedala opo-t središču je že nekaj dni zelo
feC 0;,0'1 *e priw««-	    -	'*— -------------- ■	■	.........
?. ‘Jtrto li, n zvečer bo ob-7.° o ra».!?*>no uradno poro-v*(gacija B°rih in nemška hi-n v sreri odpotovala v JMh	vsebini	vče-
i! Ur»dniara ker današ-fVot°v ni neuradnih raz-» bila , , niS znanega, ker >ilt nS« sovjetski pred-
tVn cavaiki v knkor nemški kol dan ^°n Sckhardt na
‘a^h v k ?• teh skopa v 1Z*
»iio h Obrati tPlh izjav pil «, do sod da razgovori
<f!‘a‘e Vendkd°V,‘ kak"
Hruščev ni vedno brzdal jezika«.
Hruščev je pri tem pripomnil; «Da, toda nisem skrival kamenja v žepu«.
«Nisem dejal tega«, je pripomnil kancler. »Hruščev je človek, ki včasih prehitro reče, kar misli, toda jaz. tudi mislim, da imamo lahko zaupanje vanj. Predsednik Bul-ganin je organiziral naše bivanje v Moskvi na tako prijeten način, da se mu moramo zahvaliti iz vsega srca. Vračajoč se v domovino, odhajamo s prepričanjem, da potovanje ni bilo zaman, in odhajamo z važnimi vtisi. Gotovo ste čitali mnogo stvari v tisku o naših pogajanjih. Reči moram, da časopisi včasih tiskajo resnico, toda ne vedno... Zdi se mi, da ste prav sedaj lahko ugotovili, da smo imeli važne in odločilne razgovore s sovjetskimi voditelji. Dvigam čašo in izrekam željo, da bi se med našimi narodi uvedli dobri in prijateljski odnosi in ne samo diplomatski, ker diplomati niso vedno prijatelji. Toda nazdravljam tudi na u-vedbo diplomatskih odnosov ter na zdravje nemškega in sovjetskega ljudstva«.
Med sprejemom sta imela Bulganin in Adenauer ter vsi ostali člani obeh delegacij dolge in živahne razgovore. Kancler Adenauer pa je predlagal Bulganinu. naj bi se jutri zjutraj sestala na privaten razgovor. To je pozneje sporočil na tiskovni konferenci nemški predstavnik von Eckhardt. Pripomnil je da kancler ni še dobil odgovora od sovjetske vlade, vendar pa upajo, da bo do razgovora Von Eckhardt je izjavil, da bi utegnil razgovor^ ki sta ga imela Adenauer iti Bulganin v Kremlju, ((povzročiti preokret med pogajanji«. Povedal je tudi, da so na današnji plenarni seji govorili Bulganin, zunanji minister Molotov in Hruščev, z nemške strani pa Adenauer, von Brentano in socialni demokrat Schmid, ni pa povedal, o čem so govorili. Dodal je, da bo jutrišnja plenarna seja, ki je bila že določena za 10- uro, odložena za eno uro, če bo Bulganin sprejel Adenauerjev predlog, ter da bodo na plenarni seji ponovno govorili o vseh vprašanjih, o katerih so govorili, danes.
Von Eckhardt je še izjavil, da bodo jutri zvečer objavili skupno poročilo o razgovorih in da bo nemška delegacija odpotovala v sredo v Bonn. Pred odhodom iz Moskve bo imel Adenauer tiskovno konferenco.
Po sprejemu v Kremlju se je von Brentano razgovarjal z Adenauerjem. Po razgovoru pa je izjavil novinarjem, da so razgovori med Adenauerjem in Bulganinom na sprejemu očitno pripeljali do majhnega rezultata, ter je do-
SZ bo vrnila Porkkalo Finski
HELSINKI, 12. — Zupan v Helsinkih in kandidat finske ljudske stranke za predsed-ništvo Erro Rydman je izjavil, da se mu zdi, da bodo med obiskom predsednika Paa-sikivija v Moskvi govorili o vprašanjih, ki so največje važnosti za Finsko. «Ne bi bil presenečen, je pripomnil, če bi spričo sedanjega ozračja razpravljali o nekaterih ozemeljskih vprašanjih, kakor je na primer vprašanje oporišča Porkkala«
Angleški liberalni list ((Manchester Guardian« piše danes, da je mogoče, da se bo so-
rišču na finskem polotoku Porkkala. List dodaja, da bi ta odpoved »lahko prinesla mnogo koristi SovjeUim, ki skušajo okrepiti politiko Pna-sikivija, ki teži po tesnejšem sodelovanju s Sovjetsko zvezo, ter nuditi s tem tudi nri-mer razorožitve na mednarodnem področju«.
Val slavk v Franclji
PARIZ, 12. — Stavke, ki so zajele mnoga gospodarska področja Francije, ker vlada ni pripravljena zvišati delavskih plač, so se razširile na več nacionaliziranih podjetij. Po cenitvi pariških časopisov je sedaj v stavki že okrog 70.000 delavcev. Danes pa je bila splošna enodnevna stavka vseh delavcev v Nantesu. Ozračje v tem velikem industrijskem
napeto, ker so delodajalci metalurških podjetij odpustili deset tisoč delavcev.
V Parizu, kjer stavka več tisoč delavcev, so včeraj stavkale posamezne izmene delavcev v plinarnah, elektrarnah in pri vodovodu.
Po podatkih sindikatih organizacij so se življenjski stroški v zadnjih šestih mesecih zvišali za okrog 15 odst., mezde in plače pa se niso zvišale. Sindikalne organizacije se še niso sporazumele glede enotnega nastopa in čakajo na napovedan «oktobrski sestanek« o splošni reviziji mezd.
Spričo uspehov mnogih stavkovnih gibanj v južni in vzhodni Franciji Jo delavci mnogih podjetij žareli z verižnimi stavkami.
Zahteve železničarskih sindikatoo
in notranjih	komisij
Včerajšnji vladni ukrepi: zakonski predlog o dodelitvi petine državnih dobav tržaški mali industriji in obrti; vojaška sodišča bodo pristojna samo za zločine veleizdaje, vohunstva in vojaške sabotaže
(Od našega dopisnika) ttrebne predmete v drugih po-
RIM, 12. - Iz skopega u-1 krajinah. Sprejeti zakonski radnega poročila o današnji
seji vlade posnemamo, da je vlada sprejela zakonski predlog o razširitvi na Trst zakona iz lefa 1951, ki je bil doslej veljaven samo za Južno	Italijo,	in ki zagotavlja
tržaški mali industriji in obrti eno petino del in naročil vseh državnih in poldržav-nih ustanov. Sklep vlade je vsekakor razveseljiv in pričakuje se, da bo zakonski predlog v kratkem sprejet na sejah	obeh delov parlamenta.
Bredlog se nanaša na državna	naročila	uniform, pisarni-
ških potrebščin, opreme za javna dela, razna vojaška naročila itd. Kot je znano so bile o teh naročilih v Trstu že ostre polemike, ker so celo	tržaške	državne in pol-
državne ustanove naročale po-
Protesti francoskih rezervistov
ki odklanjajo odhod v Severno Afriko
ITraiicoakH vlada odobrila Faurov načrt o .11 a roku - llen Arafa ponavlja da ne misli odstopiti - Maroška demokratična stranka ned visnosti poudarja, da je sedan ji sporazum samo izhodišče /.a rešitev maroškega vprašan ja
RABAT, 12. — V poročilu, ki so ga objavili nocoj, izjavljajo v sultanovi palači, da uso se številni časopisi čutili pooblaščeni objavili danes zgrešene informacije. Njegovo veličanstvo je v teh okoliščinah še enkrat svečano poudarilo svojo voljo, da ostane na prgstolu, dokler ne bo bog določil drugačen.
PARIZ, 12- — Včeraj popol-1 vlaka, vojake pa odpeljala v
dne je na pariški postaji «Ga-I vojašnico.
re de Lyon» 600 mladih rezervistov, ki so bili zopet poklicani pod orožje, priredilo demonrtracijp proti odhodu v Alžir in Maroko. Na postaji je bil pripravljen vlak za odhod, ko je nenadoma skupina mladeničev začela vpiti: ((Nobenih vpoklicev za Maroko«, Z vseh strani so se tedaj slišali vzkliki »Maroko Maročanom!« Tisti, ki so že vstopili v vlak, so zo-pet izstopili in vseh 600 mladeničev se js odpravilo proti izhodu ter pioteetiralo proti pošiljanju novih vojakov v Maroko. Posedli so na pločnike 'n r,:so hoteli več vstopiti v vlak. Čez nekaj časa je prišla policija, kateri je uspelo spraviti del vojakov v vlak. Čez dve uri je vlak končno odpotoval. Toda komaj se je premaknil, se je znova ustavil, ker so nekateri vojaki potegnili zasilne zavoro. Zaradi tega je vojaška policija prekinila odhod
V zvezi e tem incidentom j; danes obrambno ministrstvo objavilo poročilo, \ katerem skuša vso zadevo pokriti z raznimi frazami in pravi, da je bil dogodek ((posledica številnih napak«. Danes pa so vojake, ki so včeraj demonstrirali in se proti-vili odhodu, odpeljali na le tališče in jih z letali poslali v Maroko. Verjetno pa bocN nekatere spravili pred vojaško sodišče.
Ta dogodek je vsekakor re sen opomin tistim desničarskim krogom in poslancem, ki zahtevajo v Maroku in Alž ru »močno politiko«.
Danes popoldne pa se je sestala francoska vlada, da obravnava Faurov načrt. V obveščenih krogih zatrjujejo, da je Ben Arafa baje sporočil, da je pripravljen odstopiti če dobi svečano zagotovilo, da se odstavljeni sultan Ben Ju-
bli£?sk°vska pobu	koncu- Ne
0 U(l °dnosti in
sv k°nčaimtl' kako se
C’ da 3 {as LVprašanja
bon - P 5e bo a domne-šin 6r,°trPe?lii VSe k°nčalo ;s<0ma8afaJ'Vriost ^ delo
bio 4a že ’ VSe Pre'
(Lv Hosv°doe<1pe,. lahko reče-bak°r tUr)k.yo ter ?. kaneler-1)1 ri' »aš, ,naai sestanki v«0r>1 in^nistrn'6813”11' z zu"
b» Nt " naširT Von Bren-: ta 3* gosti velike ^iru med •oj! ab nisti]-, ij.udstvom. tat!' k^hien S0 'me,a Se \Stit sit,0 za naše na-S ,1« a*OVori1im-e? našimi W C lskreno. In
Ni%,ahko zari°VOritl- Dalo jhir(*viii Zadovoljni,
»t S\l, “bro I' •
2a„.%|j,k dohrJi. da vse to
OBŽALOVANJE TURSKE VLADE zaradi protigrških izgredov
na ze-
si ir°,.delo. Iz in.
dabr*mU' Vi mor-da 0|Jatn vam pes>mist. H p hS-te p,.' da spadam
yse '(1Prepnčan aam,
C C I® teri ° k°nča!o»
fefe9?.ra?a t "S:
k'"1 ri	bo	rešitev
^S^včeViVp^:
> C„naše °^lv'tpe važ
V noti grški vladi ponuja turška vlada plačilo odškodnine nško dovancem - Predsednik vlade Ufenderes izjavil, da policija ni napravila svoje dolžnosti - Stelanopulos poudarja, da bo lirčija nadaljevala akcijo za osvoboditev Cipra v okviru Kdruženik narodov
'0ra
°dnos
se». Reči
bo^ ^v'5^9 vdari0^ kencler.
i n—. a ne igra,'
Pravo
roednarod-
>o Niu,°di bo y v. 0
%o Po?il svetuknPUev mi' V‘Uvi>n rta VlSam ča-
boNhU?v n0ra ,Pliem° na
'b v v,"1	m-;-	nih diplo-
KSttS1 'S°vjet!lSk,h ort-
JaVl a Id? Zve/nr,	Zvezo
?lte No » avie til, . repub|iko
Sh .1	«*»
to
je vo-
‘Va>I'*rSovietskeVezne " repu-
AdenauVVezei>-(»»itovo *r Pa v
J-,^1	i____‘zjavil:
. »melj
s so-
ANKARA, 12. — Turška narodna skupščina je sklenila, da bo obsedno stanje v pokrajinah Carigrad, Smirna in Ankara ostalo v veljavi šest mesecev.
Izredna seja narodne skupščine je trajala štiri ure. Na seji so govorili samo o protigrških izgredih v. Turčiji. Vlada je bila pooblaščena, da strogo nastopi proti krivcem in da plača odškodnino oškodovancem.
Osemnajst poslancev, med katerimi sta bila voditelja republikanske ljudske stranke Ismet Ineonu in republikanske narodne stranke Buluk-baš, je obsojalo ravnanje policijskih sil in poudarilo, (la te niso pravočasno nastopile.
Predsednik turške vlade Adnan Menderes je na seji med drugim izjavil:	»Prika-
zali bomo vsemu svetu pravi značaj incidentov, ki so se dogodili v Turčiji v noči od 6. do 7. septembra. Ti incidenti niso bili delo Turkov. Policija in varnostne sile niso napravile svoje dolžnosti. Vendar pa je treba upoštevati položaj, kakršen je bil pred demonstracijami«.
Menderes je zatem izjavil da sta bili tako turško kakor grško mnenje nahujskani zaradi Cipra, ter je pripomnil da so govorice o predvidevanem pokolu Turkov na Ci
Glede sedanjega položaja v turško-grških odnosih je Menderes izjavil, da so bila v teh odnosih težka obdobja. «Sodili smo, da bo zavezništvo med obema državama predstavljalo novo jamstvo za naš obstoj in smo delovali v tem smislu. Danes naš navdaja isto prepričanje in to izjavljamo pred vami in P*ed vsem svetom«, je žaključil .uenderes.
Skupščina se bo ponovni, sestala 1: novembra, kakor je bilo že prej določeno.
Atenski vladi je turška vlada poslala noto, v kateri izreka «globoko obžalovanje« zaradi protigrških pogromov v Turčiji, obljublja, da bo sprejela ukrepe za preprečitev ponovitve podobnih dejanj ter ponuja odškodnino vsem žrtvam incidentov.
Grški zunanji minister Ste-fanopulos je začel danes posvetovanja o Cipru z voditelji večine in opozicije. Po njegovem včerajšnjem razgovoru s Papagosom so objavili poročilo. ki pravi da bo Grčija nadaljevala «z vso svojo energijo in svojim pogumom ter svojim zaupanjem v listino OZN pravično borbo za osvoboditev ciprskega ljudstva«. Poročilo poudarja, da se Grčija ni nikoli bala ((postaviti se po robu močnejšim nasprotnikom od n.ie, vsakikrat
pa pripominja, da grška vlada obsoja nasilna dejanja in misli braniti stvar Cipra z miroljubnimi sredstvi v okviru zakonitosti Združenih narodov.
Stefanopolus se je včeraj po razgovoru s Papagosom sestal tudi z ameriškim odpravnikom poslov in se z njim dolgo razgovarjal. Nato je predsedoval seji vVsokih funkcionarjev svo-jegu ministrstva. Navzoč je bil tudi grški poslanik v Ankari Kallergis. V sredo bo Stefano-pulos odpotoval na Krf, kjer se bo sestal s kraljem Pavlom, ki se bo vrnil iz Jugoslavije, ter mu bo poročal o londonskih razgovorih.
Danes je Stefanopulos začel posvetovanja z voditelji večine in opozicije. Voditelja opozicije Markezinis in Venizelos ostro napadata vlndo in zahtevata njeno ostavko obtožujoč jo, da na londonski konferenci o Cipru ni vodila učinkovite akcije.
Ciprski guverner sir Robert Armitage je danes z letalom odpotoval iz Londona in se vrnil na Ciper. Govori se, da namerava britanska vlada de-portirati nadškofa Makariosa
Včeraj ie prispelo z Malte v Famagosto drugih 900 britanskih vojakov Skupno je v prejšnjem tednu prišlo na Ciper 1500 britanskih ((komandosov«, ki so danes že stopili v akcijo proti večji skupini cipr-
sef ne bo nikoli več vrnil na maroški prestol.
Seja vlade je trajala štiri ure in na njej so odobrili načrt, ki je bil dogovorjen med «odborom petih« in maroškimi osebnostmi v Aix Les Bainsu.
Po seji je minister za tuniške in maroške zadevč July prebral sledečo izjavo: »Ministrski -svet je.spiejel na znanje rezultate TJošredovanja generala Catrouxa v Ansira-be, ter razgovore, ki jih je imel generalni rezident v Maroku Boyer de La Tour s sultanom Ben Arafo. Obveščevalno delo, ki ga je vlada vodila nekaj tednov, je s tem končano. Zaradi tega je vlada sprejela ,svoje sklepe, katerih izvajanje se bo takoj začelo«.
Kakor se je zvedelo iz vladnih virov, se bo sultan Ben Arafa verjetno umaknil v treh ali štirih dneh in se bo nastanil kot navaden državljan v Tangerju, kjer si je baje že kupil hišo. Izvedle se bodo tudi ostale točke sporazuma o sestavi maroške predstavniške vlade, o imnovanju sveta zg «čuvanje» prestola in o prihodu Ben Jusefa v Francijo.
Zvečer je Faure govoril po radiu in poudaril, da se je hotela vlada, preden sprejme svoje sklepe, posvetovati s predstavniki različnih maroških struj in je s tem ugotovila, «da obstaja skupnost idej med Maročani in Francozi glede bodočih francosko-maroških odnoeov«.
Dodal je, da se je vlada po
dolgih razgovorih sedaj odločila, da začne izvajati svoje sklepe in da bodo prihodnji dnevi odločilni.
«Franciji, ki mora računati na lojalno sodelovanje široke predstavniške vlade maroškega ljudstva, pa pritiče rei tev «težkoče», ki je nastala, in glede katere je v interesu Maročanov samih potrebno c,-stati strogo rezervirani«, je pripomnil Faure. Pri tem je pozval Francoze in Maročane, naj bodo mirni in naj ne ovirajo dela vlade.
Vladi je torej uspelo v na-povedaherti časti izpolniti prvi del svojega programa. Seveda ne gre za rešitev, kakršno želi in pričakuje maroško ljudstvo, pač Pa samo za napoved sporazuma, ki je bi) dosežen z Ben Jusefom. General Catroux. ki se je včeraj vrnil z Madagaskarja, je med drugim izjavil; «Rešili smo paradoks. Pozvali smo človeka, ki smo ga odstavili, naj nam pomaga, da popravimo škodo, ki je bila napravljena Maroku po njegovi odstavitvi. Dosegli smo od njega koncesije, ne da bi on od nas zahtevni svojo ponovno postavitev na prestol. Pomagal nam je pri tej želji in doseženi rezultati so dobro upanje«.
O sporazumu je danes glavni tajnik maroške demokra-
štiri točke, ki so; 1. odstranitev Ben Arafe; 2. ustanovitev sveta, za ((čuvanje« prestola: 3. ustanovitev predstavniške maroške vlade; 4. povratek Ben Jusefa v Francijo.
Pripravljalni razgovori, ki so sledili v Parizu posvetovanjem v Aix Les Bains, pa ne morejo veljati za pogajahja ker morajo ta biti ena glavnih nalog bodoče maroške predstavniške vlade.
Močan potres v Egiptu
KAIRO, 12- — Danes zjutraj je bil v Kairu in drugih egiptovskih mestih močan potres, ki je trajal od 10 do 15 sekund. V Kairu se je porušilo 30 poslopij, v neki dekliški šoli, kjer je bilo 800 učenk, je nastala taka panika. da so se učenke zgnetle na stopnišča, pri čemer je popustila ograja in več učenk je padlo v globino. Od teh je bilo 10 mrtvih in 20 ranjenih. Poslopje pa je ostalo nepoškodovano.
Potres- so čutili tudi v Aleksandriji in ob delti Nila. V Aleksandriji so se porušile tri hiše.
O mrtvih javljajo tudi iz drugih krajev, povsod pa ie bilo mnogo ranjenih. Zvečer so uradno javili, da je zgubilo življenje 21 ljudi.
Potresne sunke so čutili tudi v Tel Avivu, kjer pa ni bilo škode in tudi ne človeških žrtev. Tudi v Papho-su na Cipru so čutili danes potresni sunek, ki je trajal dve sekundi. Prebivalstvo je prestrašeno zbežalo na ulice, toda hujšega ni bilo.
načrt seveda tega vprašanja ne rešuje, vendar pa ga o-miljuje v toliko, v kolikor bodo tržaška podjetja odslej lahko pod istimi pogoji kot podjetja južnih pokrajin sodelovala v natečajih za državne nabave.
Drugi važni sklep današnje vladne seje je bil, naj bodo vojaška sodišča pristojna za sejenje odsluženim vojnim obveznikom samo za zločine veleizdaje, vohunstva in vojaške sabotaže, za vsa ostala kazenska dejanja, vključno žalitev poglavarja države, pa bodo pristojna civilna i-odičča.
fija seji pravosodne komisije poslanske zbornice, ki je danes razpravljala o predlogu zakona* o pristojnosti vojaških sodišč, je 'gbvoril pravosodni minister Moro. ki je obrazložil stališče vlade ter dodal, da se bo udeležil tudi jutrišnje seje komisije, k’ bo z razpravo o sodiščih nadaljevalo in da si pridržuje pravico na seji poslanske zbornice predložiti dodatke k zak inskemu predlogu.
Na dolgotrajni vladni seji so razpravljali ie o drugih važnih zadevah, o čemer pa u-radno poročilo molči.
Glavni odbor železničarskega sindikata CG1L je danes zaključil svoje delo z resolucijo, v kateri je v prvi vrsti rečeno, da je vodstvo sindikata dokazalo razumevanje in zaupanje glede obvez pred sednika vlade Segnija o poenotenju plač, sedaj pa pričakuje, da bo prišlo do izpolnitve upravičenih zahtev železničarjev. Te zahteve so; priznanje starostnega napredovanja znesku 2.5 odst. novih poenotenih plač, zboljšanje nagrade za večjo proizvodnost začenši s I. julijem 1954, nove plače težakov, pomoč delav. ceni, Čuvajem in mornarjem, sprememba kriterijev glede dodatkov na sedež, 16-odstol-nri povišanje draginjske doklade upokojencem, izplačalo enkratne vsote na nove poenotene plače in revizija norm o nadurnem delu. Glavni svet je pooblastil odbor, naj stori vse potrebno, da bi bila m.r-na rešitev vprašanja tega dolgega spora olajšana, hkrati pa poudarja, da bi ponovno odbijanje zahtev prisiliTo žele:-ničarje, da svojo borbo obnovijo.
Prav tako je svet železničar, skega sindikata pooblastil odbor, naj nadaljuje svojo akcijo glede ostalih ukrepov, ki jih bo morala vlada v kratkem sprejeti, tako da bi bili čimprej vladni nameni objavljeni, da bi sindikat lahko razpravljal o spremembah, ki jih železničarji zahtevajo. Ti ukrepi so: klasifikacija novih kadrov, nov pravilnik za osebje, nov delovni dekret, reforma podjetja in dr.
Danes so se sestali predstavniki notranjih komisij podjetij IRI vse države, ki so pod predsedstvom tajnika CGIL poslanca , Santija in tajništva
FIOM razpravljali o položaju I t. m. Segni je novinarjem iz svojih podjetji, predvsem pa o I javil, da bo senat najprej raz-
sindikalnih pravicah in sindikalnih svoboščinah delavcev tovarn. V zaključni resoluciji, zahtevajo demokratično ureditev delovnih odnosov v vseh podjetjih IRI in v podjetjih, ki jih nadzoruje država, ureditev, ki naj zagotovi delavstvu popolno spoštovanje demokratičnih svoboščin, sindikalnih pravic, delovnih pogodb, zakonov in ustave. Resolucija zahteva dalje, naj parlament čimprej razpravlja o ločitvi podjetij IRI FIM COGNE od Confindustrie. Končno poziva resolucija vlado. naj da pobudo, ki bo omogočila konkretno proučitev vprašanja ob sodelovanju vseh zainteresiranih.
Predsednik Segni se je danes sestal s predsednikom se-
pravljal o konverziji zakona o pooblastilih, ki ga je poslanska zbornica že sprejela, in o kontrataciji valut, nato pa bo senat nadaljeval razpravo o proračunih, ki jih je poslanska zbornica že odobrila. Prvi bo na vrsti proračun obrambnega ministrstva, Segni je dodal, da sta z Merzagoro govorila tudi o reformi senat* in o volitvah ustavnih sodnikov.
A. P.
Stanje bančnih depozitov 31.7.1955
RrM. 12. — Kot poroča AN-SA, so bančni depoziti v italijanskih kreditnih zavodih znašali na dan 31. julija letos 4.694 milijard in 334 mi-nata Merzagoro, s katerim je I lijonov lir. kar je za 221 mi* razpravljal o dnevnem redu lijard in 91 milijonov lir več zasedanja senata, ki bo 26. I kot l. januarja t. 1.
Norodomova stranka zmagala v Kambodži
Pridobila si je vseh 91 poslanskih mest v parlamentu Stranka se bori za odcepitev od Francije in je v zunanji politiki sprejela nadela aktivne koeksistence
PNOM PENI!, 12. — Uradno javljajo, da si je stranka bivšega kamboškega kralja Norodoma priborila pri včerajšnjih volitvah vseh 91 sedežev v novi narodni skupščini.
Včerajšnje so bile prve splošne parlamentarne volitve, odkar je bilo v Ženevi podpisano premirje o lndo-kini. Za zmago sta se borili vladajoča demokratska stranka in stranka narodnih socialistov, ki jo je ustanovil bivši kralj Norodom pred letom dni. Vladajoča stranka zastopa politiko tesnega sodelovanja s Francijo v okviru Francoske unije hkrati pa strogo nevtralnost v mednarodnih zadevah, narodno socialistična stranka pa zahteva revizijo kambodžan-ske ustave, da bi se Kambodži osamosvojila od zvez s Francijo,
Politični krogi poudarjajo, da se je vpliv narodnih socialistov povečal zlasti, odkar je bivši kralj Norodom obiskal Indijo in so voditelji narodnih socialistov sprejeli načela dejavne koeksistence kot temelj svoje zunanje politike.
Grški kraljevski par na jahti «Jadranka»
BEOGRAD, 12. — Grški kraljevski par je odpotoval danes predpoldne s predsednikom republike in njegovo soprogo na jahti «Jadranka» v Split, kamor bo prispel jutri
popoldne. Jahto spremljajo štiri patrolne ladje jugoslovanske vojne mornarice.
Sinoči je grški kraljevski par na Brionih prisostvoval predstavi dokumentarnega filma o svojem prihodu v Beograd in filma o obisku predsednika republike maršala Tita v Indiji in Burmi,
Uspeh razstave vin v Ljubljani
LJUBLJANA. 12. — Na prvi mednarodni razstavi vin, ki se je včeraj končala v Ljubljani, je bilo sklenjenih kupčij za več kot milijardo in 100 milijonov dinarjev. Med največje kupčije spada pogodba o prodaji 300 vagonov jugoslovanskega vina v Belgijo. Zastopniki vzhodnoevropskih držav so se zanimali za možnost povečanja izvoza vina v njihove države.
PET AMERIŠKIH SENATORJEV V KREMLJU na razgovoru s Hruščevom in Bulganinom
Senatorji Refauver, Frear, Malone, DworshaK in Young so obisKali tudi atomsKo eleKtrarno pri MosRvi
MOSKVA. 12.
* »osed0 izm<mjavo P™ 28. avgusta zelo razbu-| ko je slo za čast, za pravič-1 skih Grkov, ki so manifesti-desni, I file duhove.	i	nost in za svobodo«. Poročilo | rali za priključitev h Grčijf.
tične stranke neodvisnosti izročil tisku izjavo, ki poudarja: «Načelni sporazum v Aix Les Bainsu nikakor ne predstavlja rešitve maroškega vprašanja, pač pa samo izhodišče za to rešitev. Zdi se mi tudi potrebno poudariti, da je ta načelni sporazum omejen na
riških senatorjev, ki se mu dijo v ZSSR — Kefauver, Frear, Malone, Dworšhak ‘ih11 Young — je obiskalo včeraj sovjetsko atomsko centralo, ki je 145 km jugozahodno od Moskve. Ogled atomske elektrarne je trajal dve uri.
Danes sta ameriške senatorje v Kremlju sprejela predsednik sovjetske vlade Bulga-nin in prvi sekretar CK KP ZSSR Hruščev. Govorili so o kmetijskih vprašanjih, o trgovinskih odnosih in o mednarodni pomiritvi. Dotaknili so se tudi vprašanja Konnn-forma.
Po razgovoru je demokratični senator Estes Kefauver izjavil novinarjem: «Bila sta zelo prijazna in dala sta nam mnogo informacij.« Dodal je, da je diskusijo večinoma vi-dil Hruščev, medtem ko je Bulganin smehljaje odobraval njegove besede in jih dopolnjeval s kratkimi komentarji in pogosto tudi s šalami,
Kefauver je med drugim o-men-il. da imajo ZDA mnogo presežkov kmetijskih pridelkov, medtem ko jih v ZSSR manjka, in vprašal Hruščeva. ali bi bila mogoča blagovna iz-
Pet ame- menjava Aied ZDA in ZSSR.
Hruščev je odvrnil, da je to ne le mogoče, temveč tudi zaželeno, da pa je netočno ameriško mnenje, da je bila v ZSSR kmetijska kriza; tako se je posejana površina v nekaj letih povečala za 75 milijonov ha. Hruščev je tudi dejal, da ima ZSSR določene surovine in stroje, ki bi lahko zanimali ZDA, in obratno; dodal je, da •je ameriški strah pred ukinitvijo omejitev za trgovino s Sovjetsko zvezo »smešen«.
Senator Malone je tu zastavil vprašanje, kako je z manganom. Hruščev je odvrnil: »Vi bi radi kupovali od nas mangan in nam dajali v zameno igračke? Ameriški senator je takoj dejal, da ne. Hruščev je nato dejal, da je za ZSSR trgovina ne le gospodarsko, temveč tudi politično vprašanje, kajti razsežna blagovna izmenjava izboljšuje tudi politične odnose med državami.
Kefauver je omenil tudi vprašanje cenzure v ZSSR in Hruščev mu je odvrnil; »Verno, da je pri nas mnogo tujih novinarjev in storili sme že mnogo, da bi omilili na-
šo cenzuro; vendar ni mogoče opraviti vsega čez noč. tipamo pa, da bo 27. oktoora v Ženevi mogoče doseči dobre rezultate tudi na tem področju«. Kefauver je izjavil novinarjem, da ima vtis. da se cenzura v ZSSR polagoma ukinja, nekateri drugi senatorji pa so izrazili nasprotno mnenje.
O vprašanju Kominforma pa ie Hruščev dejal: «ZSSR ni država, ki daje ukaze drugim državam. Mi ne poskušamo diktirati notranjega sistema drugih držav. Zadovoljni smo s svojim sistemom; vemo, da ste tudi vi zadovoljni » svojim in ne moremo vas p e-pričati, kot tudi vi nas ne morete prepričati«.
Govorili «'o tudi o političnih strankah v ZDA In Hruščev je dejal: »Tudi z mikroskopom se mi ne posreči vide-t posebne razlike med republikanci in demokrati«. O propagandistični kampanji »Glasu Amerike« pa je sekretar CK KP ZSSR dejal; «Med svojim potovanjem po ZSSR sle nedvomno videli, da «Glas Amerike« ni prepriča1 mnogo ljudi«.
Aprila noti angleški atomski poskosi
LONDON, 12. — Uradno poročilo naznanja, da bo Velika Britanija V aprilu izvedla na otočju Montebello pri Avstraliji" vrsto novih atomskih poskusov. Na istem otočju so leta 1952 preskusili prvo angleško atomsko bombo. Tem poskusom bo prihodnje jeto sledila še vrsta drugih na novem preskušališču atomskih izstrelkov, ki ga pripravljajo v Maralingi v osrednji avstralski. puščavi.
Predstavnik ministrstva za dobave je pojasnil, da nove poskusne eksplozije ne bodo močnejše od onih, ki so bile že izvedene na otočju Montebello. Znano pa je, da je prva atomska bomba, ki so jo tam preskusili, spremenila v prah fregato, na kateri je bila nameščena, in popolnoma opustošila površino skoraj 36 kvadratnih kilometrov. Predstavnik je dodal, da ne bodo preskusili vodikove bombe, ni pa hotel odgovoriti na vprašanje, ali bo morda preskušen sprožilni mehanizem vodikove bombe, za katero je Anglija že najavila, da jo izdeluje. Osnova spro-žilnega sistema. vodikove bombe je navadna atomska bomba, ki daje dovolj visoko temperaturo, da se lahko sproži termonuklearna reakcija.
Otočje Montebello je ob severozahodni obali Avstralije.
Sovjetska delegacija za OZN
PARIZ, 12. — Agencija Tass javlja, da bo sovjetsko delegacijo na zasedanju glavne skupščine OZN, ki se bo začelo 20. septembra, vodil zunanji minister Molotov Njegov namestnik b0 Kuznecov. Ostali člani delegacije bodo sovjetski poslanik v Velim Britaniji Malik, član prezidija Vrhovnega sovjeta in predsednik akademije znanosti za Litvo Matulis in stalni sovjetski predstavnik v OZN Soboljev.
BEOGRAD, 12. — Po informacijah Jugopressa bo prihodnji mesec prišlo do gospodarskih razgovorov med Jugoslavijo in LR Kitajsko. Pogajali se bodo za sklenitev rednega trgovinskega »porazuma.
KPONIMNHI DVKVI
Na današnji dan 1.	1943 .so
partizanske enote zavzele Turjak.
S
l
S
Danes, TOREK 13- septe**
VirgiliJ, ^,r^lT"7ator>e Sonce vzide ob 5.38 18.25. Dolžina dneva D- ,,ji vzide ob 1.03 in zaton .,«*» Jutri, SREDA M. Ktff Notburga, '/.nanosi ^
VČERAJ NA SESTANKU PREDSTAVNIKOV POLITIČNIH SKUPIN V OBČINSKEM SVETU
Soglasno izdelana resolucija
o vprašanjih tržašhega pomorstva
Resolucije bo v krotkem predložene občinskemu svetu - Potreben je odločen nestop vseh tržeških političnih m gospodarskih forumov
Včeraj zvečer so v občinski palači načelniki političnm skupin v tržaškem občinskem svetu soglasno izdelali resolucijo o vprašanju tržaškega pomorstva. Resolucija bo v kratkem predložena na glasovanje občinskemu svetu.
Toliko uradna vest občinskega odbora, ki pa ne pove kdaj bo po — zelo dolgem odlašanju — končno le sklican tržaški občinski svet, da prične razpravljati o akciji za obrambo tržaškega pomorstva. . Značilno je. da v Genovi ni bilo treba dolgotrajnih zakulisnih razgovorov še manj pa večtedenskega čakanja, da so ostro protestirali pod' vodstvom svojega župana proti izgubi samo dveh ladij, pa čeprav ima njih pristanišče najvišjo tonažo vpisanega ladjevja v Italiji.
Trstu pa obljubljeni ladji «Asia» in sVictoria« pomenita mnogo več, saj bi bili to prvi res moderni ladji nekoliko večje tonaže, s katerimi po vojni razpolaga tržaško pristanišče in ki bi omogočili otvoritev življenjsko pomembne redne proge proti Daljnemu vzhodu. Izredna zaspanost vseh tržaških odgovornih krogov in med njimi še posebej tržaškega občinskega odbora je zaradi tega vredna vse obsodbe.
Vendar ne gre v sporu med Trstom in Genovo samo za ti dve ladji, temveč za dokončno rešitev VRgašanja tržaškega pomorstva. Mnogokrat smo že objavili uradne podatke, ki dokazujejo, da je Genova po vojni pobrala vse ladjevje državnih pomorskih družb in med teng ladjevjem tudi 94.000 ton ladij zgrajenih v Trstu s pomočjo tržaškega conskega proračuna in s pomočjo tržaškega fonda ERP.
Trst sedaj upravičeno zahteva. da se mu vrne vsaj del tega ladjevja in med njim na prvem mestu motorni ladji »Asia« in «Victoria». Istočasno pa je treba tudi rešiti v okviru medministrske komisije CIR vprašanje ostalega ladjevja in drugih rednih pomorskih prog iz Trsta.
7.a rešitev teh vprašanj pa predstavlja še tako dobra in še tako soglasna resolucija tržaškega občinskega sveta le kaj skromen prispevek. Potrebna je odločnejša fikcija vsega tržaškega prebivalstva. Praktične izkušnje ob rotacijskem fondu jasno govore, da lahko samo taka odločna akcija doseže tudi uspeh.
Genova je v tej zvezi že dala dober zgled, saj so se na protestno zborovanje zbra-,li ligurski parlamentarci, predstavniki oblasti in gospodarskih kategorij.
V Trstu pa ne gre samo za rešitev vprašanja pomorstva,
tudi drugih nič manj perečih in pomembnih 'vprašanj. Med njimi je sedaj na prvem mestu vprašanje tržaškega sodelovanja pri mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču. Pomembno je tudi vprašanje integralne proste cone o katerem bo vlada pričela razpravljati v kratkem, saj bo posebna vladna komisija kmalu predložila rezultate proučevanja.
Za olajšanje avto-franzila med Trslom, Avslrijo in FLRI
V Veroni je bilo od 9. do 11. septembra mednarodno zasedanje o mednarodnih tovor-
nih avtomobilskih prevozih. Na zasedanju je bil prisoten tudi dr. Bruno Barison podtajnik tržaške trgovinske in inustrijske zbornice, ki je podčrtal potrebo po olajšanju avtomobilskih prevozov med Trstom in avstrijskim zaledjem. V tej zvezi je predstavnik tržaške trgovinske zbornice predlagal potrebo po obojestranski ukinitvi ministrskih dovoljenj za vstop tujih tovornih avtomobilov na ozemlje, kot tudi uveljavitvi enotnih fiskalnih mer in možnosti za povratek brez plačila taks.
Na zasedanju so ob zaključku dela izglasovali predlog, da domači odgovorni organi poskrbe za ustvaritev potrebnih mednarodnih dogovorov, ki bi olajšali avtomobilski tranzit med jadranskimi pristanišči in Avstrijo ter Jugoslavijo.
Prednostne lestvice za slov. srednje šole
Šolsko skrbništvo v Trstu sporoča, da so do 21. septembra 1955, med 10. in 13. uro, na Slovenski višji realni gimnaziji v Trstu v Ulici Lazzaretto Vecchio št. 9-11, na vpogled dokončne in izvršne prednostne lestvice za podelitev poverjenih in nadomestnih mest na slovenskih srednjih šolah za šolsko leto 1955-56.
LONGO V MILJAH
Kaj je m kaj ni povedal namestDik glavnega tajnika KPI
Sindikalno zborovanje na Trgu Giuliani
Jutri ob 19.30 bo na Trgu Giuliani pri Sv. Jakobu sindikalno zborovanje, na katerem bo tajnik Delavske zveze Er-nesto Radich govoril o stališču svoje sindikalne organizacije do bližnjih volitev tovarniških odborov v CRDA, Aquili in Esso Standard.
Zoradi s!abeqa vremena odložen koncert v Šempolaju
Tradicionalni koncert v Šempolaju, ki bi moral biti preteklo nedeljo, je bil na sam dan prireditev odpovedan zaradi slabega vremena. Koncert bo prihodnjo nedeljo.
7, OBISKA TRŽAŠKE DELEGACIJE NA DUNAJSKEM VELESFJMU
lla/.“oi/m'i tržaških (Ii;lčutilni
/. avstrijskimi giispodiirslcimi predstavniki
Uunajshi podžupan llonaj/ in minister Platzer, ki bo vodil avstrijsko delegacijo na konferenci za tržaško pristanišče, poudarila vlogo Trsta za Avstrijo
Na 62. dunajskem jesenskem velesejmu sodeluje tudi Trst s svojo razstavo v okviru italijanske kolektivne razstave, ki jo je organiziral institut za zunanjo trgovino v Rimu. Trst je razstavil vrsto fotografij, fotomontaž, diagramov in statistik, da prikaže avstrijskemu tržišču važnost tržaške luke za podonavsko gospodarstvo ne le glede tranzita blaga, marveč tudi iz industrijskega, trgovskega in turističnega stališča. Izčrpna statistična dokumentacija prikazuje avstrijskim obiskovalcem številne usluge, ki jih nudi naše pristanišče, skozi katerega gre velik del avstrijskega prometa v prekomorske dežele.
Tržaško delegacija, ’ki jo vodi podžupan ing. Visintin, sestavljajo kap. '_A*i, Cosujich, predsednik trgovinske zbornice, dr, Rodolfo Bernardi, generalni ravnatelj Javnih skladišč, dr. Romano Caidassi, predsednik zveze špediterjev, g. Janitti, predsednik zbornice za pospeševanje prometa med Avstrijo in Trstom, g. Hoenig za tržaški Lloyd, g. Carlo Padoa, predsednik cen-
temveč mora ne samo občin-! *ra za gospodarski razvoj
Trsta, ing, bospisio, predsed-
ski svet. temveč tudi vse gospodarske organizacije zavzeti odločno stališče in pokre-niti odločno akcijo za rešitev
nik tržaškega velesejma drugi.
Takoj po uradni otvoritvi
V VELIKI DVORANI TRŽAŠKE UNIVERZE
Včeraj svečana otvoritev
kongresa evropskih univerz
Otvoritve so se udeležili predstavniki oblasti in konzularni predstavniki v Trstu • Podtajnik za zunanje zadeve o vlogi Trsta
Včeraj dopoldne je bila v veliki dvorani tržaške univerze svečana otvoritev prvega kongresa evropskih univerz. Na svečanosti so bili prisotni predstavniki oblasti in med njimi generalni komisar Pa-lamara, podtajnik za zunanje zadeve italijanske vlade Alberto E. Folchi, številni pro-fetorji tržaške univerze z lektorjem Ambrosinijem na čelu. Prisotni so bili tudi vsi tuji konzularni predstavniki in med njimi: predstavnik angleške vlade Lockart. švicarski konzul Manz, jugoslovanski generalni konzul Mitja Vošnjak, predstavnik Francije Barbier in predstavnik ZDA VVheeler.
Otvoritveno svečanost je začel rektor tržaške univerze z daljšim govorom, v katerem je podal najprej nekoliko zgodovine tržaške univerze, nato pa je nadaljeval svoja izvajanja o pojavu evropei-7.ma, ki ustvarja tudi med univerzami stike in solidarnost, ki ni vezana izključno samo na področje znanstvenih izmenjav med posameznimi disciplinami, temveč dosegajo tudi širše forme sodelovanja.
Po tem govoru je prevzel predsedniško mesto na otvoritveni svečanosti prof. Ruiz, predsednik akademije Lincei, ki je v kratkem govoru poudaril »evropski patriotizem« in nato prebral pozdravne brzojavke številnih predstani-kov vlad evropskih držav.
Predstavnik italijanske vlade, podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Folchi, je v pozdravnem govoru omenil dve slični konferenci v Ženevi in zaključil z zagotovilom, da postane Trst sedaj nova vez med Vzhodom in Zahodom, kot je bil nekdaj vzrok za nasprotja.
Kongres* sta nato pozdravila še predstavnik francoske vlade M. Cappelle in belgijski senator Van Remoortel.
Ze dopoldne sta bila dva uradna referata. Prvi je govoril Franco Mouskhelv. predsednik pripravljalnega odbora kongresa in prufesor
prava univerze v Strassbourgu, ki je poudaril slabo kooperacijo med delom različnih znanstvenih ustanov. ker manjka ekupni koncept sveta in ker ni dovoljne kooperacije. Anglež Fogarty pa je nato podrobno opisal socialno, politično in tehnično obeležje različnih evropskih univerz.
Popoldne sta govorila prof. Dempf, docent univerze v Saaru in prof. Michaud. Prvi je govoril o nevarnosti specializacij in nujnosti soglasja med potrebami profesionalnega in duhovnega življenja. Docent Michaud pa je podčrtal, da je treba razširiti obzorje profesorjev in docentov v evropskem smielu, za kar je potrebno razvijati spoznanje tako geografskih, kot psiholoških, zgodovinskih in drugih dejstev.
Na prvem kongresu evropskih univerz sodeluje 140 delegatov iz 16 evproskih dežel. Delo kongresa se bo razvijalo v številnih rekcijan ter je temeljito pripravljeno. Prvič v Trstu namreč delujejo na tem kongresu posebne naprave tako, da prevajalci istočasno prevajajo vse govore na štiri jezike (italijanskega, francoskega, angleškega jn nemškega).
IZ KOPRA
Smrtna žrtev prometne nesreče pri Kopru
Danes dopoldne je postal žrtev pometne nesreče Ivan Hrvatin iz Puč, uslužbenec zadružnega podjetja Fructus v Kopru. S svojim motornim kolesom se je pri avtobusni postaji ob začetku mosta pri Sečovljah zaletel v Matildo Martinčičevo iz Sečovelj v trenutku ko je izstopila na desni strani iz avtobusa in hotela prečkati cesto. Ivan Hrvatin je bil zaradi močnega udarca na mestu mrtev. Matilda Martinčič pa je dobila hude telesne poškodbe in so jo odpeljali v izolsko bolnico. Preiskava je v teku.
velesejma je v nedeljo zjutraj obiskal tržaški paviljon kancler Raab in druge vladne in gospodarske osebnosti. Visoki gosti so pohvalili tržaško razstavo, izrazili Trstu svoje simpatije In zaupanje, da bo Trst zopet prevzel vse funkcije, ki mu pripadajo v trgovskem posredovanju med Podonavjem in	čezmorskimi
deželami.
Včeraj je delegacijo sprejel dunajski požupan Karl Honay, se zahvalil za obisk in tržaško udeležbo na velesejmu in poudaril tesne vezi med avstrijskim gospodarstvom in tržaškim pristaniščem. Orisal je gospodarsko in kulturno vlogo Dunaja in poudaril njegov značaj mostu med Zapadom in Vzhodom. Ing. Visintin se je zahvalil svojemu	dunajskemu
kolegi ter poudaril duhovno in politično sorodnost med Avstrijo in Trstom.
V imenu tržaških gospodarskih krogov je spregovoril kap. A. Cosulich, ki je poudaril trajno izboljšanje tržaških pristaniških naprav.
Dunajski požupan je ob koncu sprejema	izročil vodji
tržaške delegacije lepo darilo.
Kasneje so tržaški delegati ločeno obiskali pooblaščenega ministra Platzerja, ki bo vodil avstrijsko delegacijo na konferenci za tržaško pristanišče, voditelje avstrijske zveze špediterjev, železnic, predsednika in	generalnega
tajnika trgovinske zbornice in druge.
Sinoči je italijanski veleposlanik na Dunaju Corias priredil na čast tržaške delegacije in delegacije iz Padove sprejem, katerega so se udeležile tudi številne osebnosti dunajskega javnega življenja. Med gosti so bili dunajski podžupan, predsednik dunajskega velesejma, in druge osebnosti.
* • *
Avstrijsko zunanje ministrstvo Je včeraj sporočilo, da Je Avstrija sptejela uradno povabilo k udeležbi na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču, ki bo sredi novembra v Rimu in katere se bodo udeležile še Italija, Jugoslavija, Zahodna Nemčija, Madžarska, Češkoslovaška in Švica.
Motorist podrl starko
Okoli 14 ure so včeraj sprejeli na I. kirurški oddelek splošne bolnišnice 75-letno
Marijo Sirk por. Magajna iz Sv. Križa 121, kateri so zdravniki ugotovili' več poškodb po vsem telesu, ozdravljivih v 10 do 15 dneh. Poškodovanka ni vedela povedati, kje “e je ponesrečila, ker-.se ne spominja ničesar. Njena sovaščan-ka, 41-letna Maria Bisin iz iste vasi št. lit), ki jo je spremila v bolnišnico, pa je povedala, da je Sirkovo povozil neki motociklist, ko je hotela prekoračiti cesto, ki vodi proti Proseku. Dodala je, da so vozača motornega kolesa, ki je povzročil nesrečo, identificirali lokalni karabinjerji.
V nedeljo je obiskal Trst ugledni voditelj KP Italije, namestnik njenega glavnega tajnika, Luigi Longo, ki je imel popoldne daljši politični govor v gledališču «Verdi», ker zaradi slabega vremena ni bilo mogoče prirediti napovedanega zborovanja pied večjo množico na prostem. Voditelja KP1 je preds*BVtl Vittorio Vidah, >ki se tud', tokrat besedi «bartitto», katera se pač ni skladala z vsebino I.ongovega govora, ni mogel izogniti in ki je verjetno med govorom razmišljal o znani avtokritiki. ki bi jo bil moral opraviti prav na Longov poziv, ko je pred meseci tako bolestno kriknil, da . e s Hru-ščevo izjavo o krivdi kpmjn-formovskega napada nad Jugoslavijo ne strinja.
Longo je skoro ves svoj govor posvetil sedanji politični situaciji v Italiji, pri čemer je dejal, da je bilo pričakovati od bVgnijeve vlade prenehanje diskriminacije, ki jo je bil uvedel Sceiba. Namesto izpolnitve te obljube pa imamo opravka z odvzemom prostorov konviktu »Rinascita« v Milanu, e škandalom sojenja novinarjev pred vojaškimi' sodišči, vse vladne stranke so pod ameriškim pritiskom, italijanska politika je v krizi itd. Ko je kritiziral vladno zunanjo politiko ji je očital, da ni sposobna osamosvojiti dežele niki tako kot sta to storili soafdnji republiki Jugoslavija Avstrija.
Nato je govornik ž*lo ob-irno razložil, kaj misli vodstvo njegove stranke z »usmeritvijo na levo«, ki je že dolgo mesecev geslo KRI in PRI. Pri lem je dejal, da oni, ki svetujejo večjo avtonomijo PSt od KPI, ali kot je dejal, ki «praviju da pakt o enotni akciji med komunisti in socialisti preprečuje socialistično alternativo«, ne bi hoteli začeti z novo politiko, temveč bi nudili Krščanski demokraciji namesto razmajanih socialdemokratskih sil. nove nadomestne sile za nadaljevanje klerikalne konservativne pol it ike, pri čemr je l.ongo očitno mislil na stališče Neodvisne socialistične zveze, vendar pa ni za svojo trditev — po našem mnenju nudil prav nič prepričljivega dokaza.
Za tržaške razmere je bil zelo pozitiven tisti del Lon-govega govora, v katerem je
poudaril potrebo po dobrih odnosih z vsemi sosednimi državami, predvt-em z zalednimi, v prvi vrsti pa z Jugoslavijo in Avstrijo, obsodil je vladno politiko v Trstu, kate te posledica je množično izseljevanje v Avstralijo in zahteval takšne vladne ukrepe, ki bodo zadostili vsemu prebivalstvu. Pozval je na enotnost tržaške delavce in demokrate, Italijane in Slovence, ki bodo tako prisjjevali k zbližanju med vsemi narodi, zla*ti pa z jugoslovanskim ljudstvom, ki »z vseh strani obkroža vaše ozemlje«. Prav ob tem stavku bi bilo zelo logično da bi voditelj KPI grajal Vidalijevo politiko protijugoslovanske mržnje, katere posledica je bila zapustitev Miljskih hribov v lanskem oktobru, saj bi na podlagi določb videmskih dogovorov vsi miljski izseljenci lahko stanovali doma in hodili delat v Trst ali Milje. Prav bi bilo, če bi bil Longo povedal, ati je tudi njegovo stališče do videmskih dogovorov tako negativno kot je Vidalijevo. No. mogoče pa sla o tem govorila, ko sta obiskala mejo. Sv. Barbaro Campore in Križ.
PRERAČUNANI OBISKI DVEH PREMETENIH NEPRIDIPRAVOV
Med obiskovanjem prijatelja sta mu kradla denar iz žepa
Pri treh obiskih sta spečemu prijatelju ukradla 33.000 lir
Po polnoči 2. t. m. jp 37-let-ni Mario Vicentin iz tli. S. Zaccaria 5 na poti domov vreča! 17-letnega Giordana C. in po kratkem razgovoru sta se zmenila, da bosta napravila z Vicentinovim motorjem majhen izlet po mestu. Kasneje sta se še zmenila za sestanek, ki bi moral biti naslednji večer. Toda popoldne je Giordano C. odšel v Vicentinovo stanovanje, da bi odpovedal sestanek, ker je bil zadržan. Ko je pozvonil, je vrata odprla Vicentinova teta, ki je dejala, da nečak spi, toda ker je mladenič vztrajal na tem, da mora videti prijatelja, ga je spustila v njegovo sobo. Giordano C. je na obešalniku zagledal Vicentinove hlače, potegnil iz žepa listnico in vzel iz nje 20.000 lir. Ker se je Vicentin medtem dvignil iz postelje, se je z njim še nekaj časa razgovarjal, nato pa odšel.
Dne 6. t. m. se je Giordano C- vrnil skupaj s svojim prijateljem Claudiom M. Tudi tokrat je vrata odprla Vieep-tinova teta, ki je šla obvestiti nečaka, da je dobil obisk. Med časom, ko je ženska odšla v sobo, je Giordano C. ponovno potegnil iz hlačnega žepa obešenih hlač listnico in iz nje vzel edinih 25 lir. Ko je tgta prišla nazaj, je dejala, ■da nečak spi in da ga zato noče buditi. Dva dni kasneje
NEKAJ STATISTIKE IZ KRIMINALITETE V AVGUSTU
SKORAJ 700 OSEB JE IMELO v avgustu opravka s policijo
Največ jih je bilo prijavljenih sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb in zaradi pijanosti - Le malo težkih prekrškov
V avgustu je policija prijavila sodišču eno osebo zaradi umora (jugoslovanskega begunca, ki je ubil pri Co-droipu trgovca De Tina), 2 osebi zaradi nenamernega u-mora kot posledica prometne nesreče, enega zaradi posiljevanja, 31 oseb zaradi namerne in 165 zaradi nenamerne povzročitve telesnih poškodb, 3 zaradi vdiranja v tuje stanovanje, 4 zaradi groženj, 5 zaradi slabega ravnanja z družino, 1 zaradi žalitve države in oboroženih sil, 1 zaradi motenja verskih obredov, 12 zaradi žalitve javnih funkcionarjev, 4 zaradi odpora do funkcionarjev, 7 zaradi spolzkih dejanj, 2 zaradi simulacije in 1 zaradi posesti orožja Nadalje je policija prijavila sodišču 43 oseb pod obtožbo tatvine, 4 zaradi prevale, H zaradi nedovoljenega prisvojevanja. 4 zaradi ponn-rejvunja, 7 zaradi nakupa u-kradenega blaga, 5 zaradi namerne insolventnosti, j zara-
di poškodovanja, 85 zaradi pijanosti in končno 5 oseb zaradi prosjačenja.
Policijske oblasti so aretirale na podlagi zapornih nalogov 39 oseb, 215 pa kaznovale z globo.
Kvestura je tudi poslala v poboljševalnice 4 mladoletnike, 6 pa jih je ponovno izročila družinam. Predlagala pa je sprejem 7 mladoletnikov v poboljševalnico ter izrekla ukor 8 staršem. Za 3 mladoletnike, ki so brez oskrbe, je tudi predlagala sprejem v kak zavod.
Policija za nadzorstvo morale je aretirala 7 prostitutk, medtem ko so jih 205 zdravniško pregledali. Dve so pt>-slali z izgonskim listom v rojstni kraj. Končno so policijske oblasti zaplenile 239 izvodov raznih reviji z nemoralno vsebino. Agentom je v teku meseca uspelo odkrili
sta se Giordano C. in Claudio M. zopet vrnila ter zahtevala razgovor z Vicentinom. Toda ženska ni hotela zbuditi svojega nečaka, zato pa je Giordano C. prosil, da bi mu prinesla kozarec vode. Ko je teta odšla v kuhinjo, je Claudio M., ki ga je prijatelj prej o vsem natanko poučil, stopil na hodnik, vzel iz žepa spet tam obešenih Vicentinovih hlač listnico in potegnil iz nje 12 000 lir. Nato sta odšla in si na cesti razdelila ukradeni denar. Vicentin, ki je bil sedaj prepričan, kdo sta krivca, je tatvino prijavil glavnemu komisariatu javne varnosti. V nekaj urah so agenti najprej priprli Giordana C., pozneje pa še Claudia M. Po končani preiskavi so oba prijavili sodišču zaradi tatvine. Giordana C. so aretirali, medtem ko so Claudia M. pustili na začasni svobodi.
Avtu v vožnji se je snelo kolo
Medtem ko je vozil svoj poltovornik iz Domja proti Boljuneu, se je 40-letnemu Rodolfu Brizziju s Konkonela 510 pripetila svojevrstna nesreča. Med vožnjo se je namreč snelo levo zadnje kolo in ker je Brizzi izgubil oblast nad vozilom, se je to zaletelo v obcestni zid. Ob trčenju !t je šofer hudo poškodoval na levi roki, zaradi česar so ga z avtom RK takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku. Ce bo šlo vse po sreči, bo Brizzi okreval v 20 dneh.
Pešec v filobus
Ko je hotel prekoračiti Ul. Carducci, je 53-letni Emilio Martingano zadel v desno stran filobusa proge št. 11, ki je bil namenjen v Rocol, Ob trčenju je Martingano seveda padel na tla in So ga morali kasneje z. avtom RK odpeljati v splošno bolnišnico. Tu so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku, kjer bo ponesrečenec moral ostati 7 do 8 dni, ker je ob padcu zadobil manjše poškodbe.
Nogo si je zlomil
V splosno bolnišnico so včeraj proti večeru pripeljali z avtom RK 90-letnega Luigija Caputa iz Milj, Ul. Dante 211, kateremu so zdravniki ugotovili zlom desne stegnenice in zato odredili njegov sprejem na ortopedskem oddelku. Zaradi visoke starosti ponesrečenca, ki je nerodno padel v bližini svojega stanovanja, ge si zdravniki pridržali prognozo.
O Zaradi urejevanja cestišča
bo Ul. Mamiani od Trga Ko-smini do križišča v Ul. Cal-ukradenega blaga v vredno-j vola, zaprta za promet, z vo-Sti 15.UUU.UQ0 lir.	1	zili do Vttlrltučlra del.
1 zili do zaključka del.
Še en sprejem na čast kontraadmiralu H. Martinu
Predstavnik Velike Britanije v Trstu S. A. Loekhard je priredil sinoči sprejem na čast kontraadmiralu Martinu Hol-landu in častnikom enot britanske sredozemske flote, ki so zasidrane v tržaškem pristanišču. Sprejema so se udeležili podtajnik zunanjega ministrstva Folchi in podtajnik ministrstva za javno šolstvo Scaglia ter najvišji tržaški civilni in vojaški predstavniki.
O Gen. Gianani, ki odhaja na novo službeno mesto, je bil včeraj na poslovilnem obisku pri vladnem gen. komisarju dr. Palamari. Skupaj z njim je bil pri gen. komisarju tudi poveljnik divizije Folgore gen. Negrdni, ki se je mudil v našem mestu.
IZPRED
PRIZIVNEGA SODISCA
Potrjena kazen nasilnemu pijancu
Sodniki prizivnega sodišča niso mogli ugoditi prizivu 24-letnega Ignazia Di Lernia iz Ul. Rigutti. Okrajno sodišče ga je namreč 8. junija letos obsodilo na 6 mesecev zapora zaradi žalitve policiskega funkcionarja in na 3 mesece pripora zaradi pijanosti. Dokazi o njegovi krivdi so bili tako jasni, da so mu oodniki prizivnega sodišča potrdili prvotno obsodbo in ga obsodili na povečane sodne stroške.
Kaj je Di Lernia napravil, da so ga tako obsodili? Letos maja je v družbi prijateljev, ki so bili vsi več ali manj pijani, odšel v gostilno «AUa itivelta« v Ul. Homagna, kjer je zahteval od gostilničarja vino. Ta pa ga je zavrnil, češ da vinjenim ne ime postreči-To je JJi Lernio razburilo. Z enim samim zamahom je vse kozarce, ki so bili na prodajni mizi, vrgel na tla in s tem povzročil lastniku 1.200 lir škode.
Nekaj minut zatem sta bila na mestu policijski podčastnik in neki agent, ki sta suroveža odpeljala. Ker pa jima ni hotel slediti ga je podčastnik prijel za roko in s tem »užalil« mladeniča, ki ga je o«-tro nadrl, češ naj ga izpusti, ker noče, da bi se ga kdo dotaknil. V nasprotnem primeru, je zagrozil Di Lesnia, mu razbije obraz.
Taka groba žalitev je bila zg agenta dovolj. Prijela in odpeljala sta ga zaradi tega najprej v bolnišnico, kjer so mu ugotovili vinjenost in nato na poveljstvo. Tu je mladenič prosil, da bi mu dovolili na stranišče, kar so mu tudi ugodili. S tem pa so agenti '.zagrešili precejšnjo napako: Di Lernia se jč namreč v stranišču porezal po zapestju z britvico, ki jo je imel sljiito. v denarnici. Zopet je moral v bolnišnico kjer so mu zdravniki nudili potrebno pomoč in ga nato odslovili. Med zasliševanjem je ranjeni mladenič zanikal, da bi hotel izvršiti samomor ter se izgovoril, da se je porezal po zapestju z edinim namenom, da se reši zapora. Kakor je sam takoj ugotovil, mu policija ni ugodila in ga poslala v Koroneo, kjer je osfal do razprave in bo moral ostati še nadalje, dokler ne prestane kazni.
Fred?.1.; Ostoich; tož.; Pasco-li; zapisn.: Magliacca.
Vpisovanje otrok v otroške vrtce
Županstvo sporoča, da se bo vpisovanje otrok za sprejem v občinske otroške vrtce začelo v ppnedeljek 19. septembra. Pri vpisu je treba predložiti rojstno potrdilo, potrdilo o cepljenju proti kozam in davici ter zdravniško potrdilo za oči.
V otroške vrtce se sprejemajo otroci, ki so na dan vpisa dopolnili 3 leta starosti.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 25. najnižja 18.8. ob 17. uri 23.6, zračid tlak 1014.4 v upadanju, veter 8 km vzhod-jug-vzhod, vlaga 82 odstot., nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22.8 stopinj.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Alabarda, Ul. Istria 7; Leiten-burg, Trg S. Giovanni 5: Prax-marer, Trg IJn ita 4: Prendinl, Ul. Verellio 24: Harabaglia v Barkovljah in Nicoli y Skednju.
II. nedeljski simfonični koncert v «Verdijui>
Popularni Čajkovskega klavirski koncert v b-molu in mladi pianist Fabio Peressoni sta pritegnila preteklo nedeljo številno občinstvo v gledališče »Verdi«. Poleg Čajkovskega je spored obsegal še Vivaldijev Koncert v C-duru, posvečen »prazniku sv. Lovrenca«, priljubljeno Beethovnovo Pastoralno simfonijo in kol novost Bartolozzijev «11 senti-imento di sogno« za sopran in orkester.
Sedemnajstletni pianist, ki se je te lansko leto Izkazal kot solist v Lisztovem klavirskem koncertu, je tehnično dobro pripravljen in za svoja leta preseneča s smiselnim muzikalnim podajanjem. Malenkostne pogreške zlasti tehnične narave sicer ne moremo šteti za zlo. saj je mladi glasbenik šele na začetku svojega umetniškega vzpona. Popularni romantični koncert, ki poleg resničnih muzikalnih vrednot vsebuje tudi cenene efekte, a je še veduo ljubljenec današnje koncertne publike ter skromen mladeničev nastop sta povzročila burne ovacije občinstva ter mladega umetnika prisilita, da je izven spored dodal če Schubertov Impromptu v C-duru.
Florentinec Barlolozzl uveljavlja v svoji skladbi najmodernejša izrazna sredslva. ki se sicrr prilegajo (Jngarett ijevi pesnitvi, a bi v rokah večjega mojstra dosegla prepričljivejši učinek. Ne-hvalr/en sotitičnl part je našel v sopranistki Renati Ferrari On-garo	inteligentno. muzikalno
pevko.
Beethovnova Pastoralna simfonija »Himna prirodi« je z. opisovanjem prirode in podeželske idile dosegla pri najširših krogih silno popularnost ler jo na splošna smatrajo kot primer programske glasbe, dasi skladatelj sam svari pred takim pojmovanjem z besedami: «Frej izraz občutta kakor slikanje« ter mu je bil glavni	namen	opisati duševno
stanje,	ki ga	prevzame lepota
prirode. Dirigent Federico de Sarnctls	Je lepo	plastično izobli-
koval posamezne stavke ter dosegel lepe zvočne učinke, dasi slogovno ni povsem sledil bee-thovnl ianskl tradiciji.
Uvodoma je orkester stilno brezhibno, briljantno odigral Vivaldijev Koncert, pri katerem sta se kot solista lepo uveljavil« člana orkestra violinist Pavovlrh in čelist Viezzoli.
— r
Ljudska prosveta
POUK GLASBE V BARKOVLJAH
Pod okriljem Prosv. društva v Barkovliab se bo nadaljeval pouk glasbe tudi letos. Vpisovanje lanskih in novih gojencev bo danes, 13, septembra, na sedežu Prosvetnega društva v Franklo-vem pri Gregoriču, od 17. do 18 ure.
PD »I. Cankar«. Društveni odbor vabi vse pevce in pevke (nove in slare) na pomenek a reorganizaciji pevskega odseka. Sestanek bo danes 13.9.1955 ob 20. uri v društvenih prostorih Ul. Moriiecchi štev. 6-1V.
Himeni, Zaprto zaradi počitnic.
Ezcelsior. 16.00: «Kajnova hčerka«, J. Ferrer, J. AUyson.
Fenice. 15.00: «Srebrna čaša«, V Mayo, A. M, Pie-rangeli.
Nazionale. 16.00: »Znamenje z dimom«, D. Andrevvs, P. Laurie.
Filodrainmatico, 16.30: »Burmanski pustolovec«. B. Stantvvclc, R. R.van.
Supercineraa. Zaprto zaradi obnove.
Arcobaleno. 16.00: «Tiho... streljajo«, E. Constantine, M. Britt.
Astra Rojan. 16.00: »An-gelitos ne-gros«, P. Infante, E, Guin.
Capitol. 16.00: »Dekle z dežele«, G. Kelly, W. Holden.
Cristallo. 16.00:	»Cirkus čudes«.
Craftacielo. 16.00: »Komu zvoni« 1. Bergman.
Alabarda. 16,30: «Dolina kraljev«, K Taylor.
Ariston. 16.00: »Kolodvor Termini«, J, Jones, M, Clift. Mladoletnim prepovedano.
Armonia. 15.00: »Dvor kralja Ar-tuja«, B. Crosby.
Attrora. 16.00: «Nilska princesa«, M Rennie.
Garibaldi. 15.30:	«Kral.Jica Far
VVesta«. B Slanwyck.
Ideale. 16.00; »Bobnenje bobnov«, A. Ladd.
Impero. 16.00: «Dogaja se septembra«, J. Fontaine.
on m do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 11. in 12. septembra 1955 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 19 oseb, porok pa je bjlo 21.
POROČILI SO SE: mizar Giovanni Giacomin in gospodinja Angela Dobrigna, učitelj Luigi Goldin in učiteljica Renata De Boni, uradnik Bruno Sabadini in uradnica Ida Vidonis. tramvajski usluž. Franco Spetta in gospodinja Fulvia Keber, šofer Vi-nicio Spanni in šivilja Bruna Maisen, mehanik Mario Zanghi-rella In prodajalka Norma Co-maochio, težak Bruno Stcffijon-go trt šivilja Edda Giberna, te-žak Emilio Bertetti in gospodinja Anlonietta Di Pauli, proda-jalec Micheie Melucci in šivilja Giorgia Calzi, uradnik Livio H* vegnu in babica Concetta Lubis, radiotehnik Antonio Zanon in gospodinja Lucia Glovannini, bol-ničar Mario Marušič in uradni-ca Virginia Muiesan, geometer Libero Michelini in učiteljica Giorgina Gandolfo, uradnik Gio-vanni Kizzo in šivilja Luciana Godez, krnet Karel Starc in gospodinja Marija Regent, elektro-mehanik Danilo Škabar in gospodinja Irena Nabergoj, urad nik Renato Nogara in gospodinja Nivea Isaceo, natakar Gio-vanni Ghielmi in natakarica Lau ra Can-z, inženir Arturo Ober snel In uradnica Ida Fosonottl, uradnik Ferruccio Verbaccj ir gospodinja Marina Laurenti, na-lakar Edoardo Kraker in uradnica Laura Salvi.
UMRLI SO: 73-jetni Clememe Goruppi, 82-letni Nikolaj Ver-bac, 77-letn-i Bernardo Comar. 78-letna Veronica Di Corrado vd. Giili, 7 0- i e t n i Antonino Grego ratti, 80-le-tna Jožefa Cok por. Golob, 80-letni Giovanni Mico-lini. 75-letni Giovanni Ferluga, 72-letni Giuseppe Godina, 67-1 el-ni Antonio Prete, 51-letni Fran cesco Pamlch, 70-letni Lino Pri-vllegglo, 82-letna Marija Zakrajšek vd. Rehar, 46-letna Rosa Serban bor. Bernazza, 51-letni Antonio Stopper, 75-letni Micheie Srielli, 77-letna Amelia Fogar vd. Henri, Eva Rocro stara 4 mesece, Barbara Slalicli stara 1 dan.
ItaPa. 16.30: »Falvvorthski grb«, J. Leigh
S. Marco. 16.00: «Nahajamo se v pasaži«, S. Loren.
Ktno ob morju. Danes zaprto.
Moderno. 16.30. »Tatovi koles«. V. I>e Ska.
Savona. 15.3u: «Quo vadiš«, R Taylor.
Viale. 16.00: «Afriški zaklad«, H. Bogart
Vittorio Veneto. 15.301 »Dekle z dežele«, G. KFllv.
Azzurro. 16.00: «Vkienjene duše«, M Morgan.
Belvedere. 16.00:	»Tajni	sokri-
vec«, J. MacCrea,
Marconi. 16.30: «Kruh, ljubezen in ljubosumnost«, V De Sira.
Masstmo 16.30: «Gospodične s št: 04», A. Lualdi
Novo cin*. 16.00:	»Smrt	trgov-
skega potnika«, F. March.
Odeon 16.00: »Ljubosumnost«, E. Crisa,
Radio. 16.00: »Čarodej Houdim«,
T Curtis.
Venezia. 16.00:	«Pokol v Fort
Aparhu«, J. Wayne.
Skedenj. 18.00: «Vojna spolov«.
Kino na Opčinah. 18.00: «Ko si poleg mene«, M. Schell, O, W. Fischer.
POLETNI KINO
Arena del Mori. 20.00: «Po-poln zločin«, R. Milland.
Ariston. 20.30: «Kolodvor Termini«, J. Jones, M, Clift. Mladoletnim prepovedano.
Garibaldi. 20.15:	«Kraljica Kar
VVesia«, B. Sla-nvv.vck
Paradlso. 19.30:	«Car'touc:heove
puslolovščinji«, M. Serato.
Parco del le rose. 20.00:	«!rma
gre v Hollywood», D. Martin.
Ponziana. 20.00: »Rojena za ljubezen«. E, VVilliams,
Rojan. 19.45: »Sovraštvo zadene dvakrat«, R. Rcman
Secolo. 19.30:	«Cudaškl	Mister
Jones«. R. Ske-lton.
tro; 7.25 L.
Kuntarič
. a
H °i,
divna«; 7.30 Za naše*-.' Ritmi in pesmi: Indije do melodije:	ktn);
življenje na Pr'm^ i Skladbe Matija Tomca,
KuliJ
TOREK, 13. septembra 1955 MIŠI' HOM I 4JA A
11.30 ZabaVna glasba:	12.00
Kraji in ljudje: 12.10 Za vsakogar nekaj: 12.45 Kulturni obzornik; 12.55 Dalmatinski motivi; 17,30 Plesna čajanka: 18.00 De-lius:	Koncert, za violino in )t-
ke-ster; 18.24 Boijodin: Polovešk: plesi; 18.40 Koncert baritonista Marijana Kosa; 19.00 Priljubljene melodije preteklih dni: 19.15 Radijska univerza; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Spori: 20.05 Južnoameriški odmevi; 20.30 Zbo-r Slovenske filharmonije; 21,00 Alan Thocubill: «Pozabljenl elementa, rad. igra:	22.30 lz operetnega
svela; 23.00 Večerni ples.
'I' It N I’ I.
11.45 Faurč: Kvartet v c-molu za klavir iri godala; 16.45 Glasba iz filmov in revij; 17.15 Godba na pihala: 21.05 Mario Zafred' Tretja simfonija - «Kra.ška pe sem ».
■i 4» I* Iš It
Sluvenska poročila: 6.30, 7.45. 13.30. 14.30 19.30 in 23.30
lirvatska poročila: vsak dan oh 20.20
Italijanska poročila: 6.15. 12.30 19.00 in 23.00.
6.00 Jutranja glasba: 6.40 Jutranja glasba:	7.00	Koledar ■
vremenska napoved - napoved fasa; 7,05 Glasba za dobro ju-
SiBKmiiija poje dia Zagreb:	17,20	^
pe-vke; 17.45 Kratek * ^ slavnimi dirigenti; j. p
cteiinii 1G I H	j'	^-illn
strani; 19.15 Šport;- »»•
»k j	dnevnik; 20.00 p V
francoske melodije; ^
d-i: «Ernani». opera v
w i.4» t *; »
auJV
327.1 m. 202.1i m. 4J0O. Poročila ob 5.00.
12.30	15	00	17.00 m
22.0« j,
rw ,J
12.00 Opoldanski glasbe; 13.10 Pester n-e i-n solistične glasb't, ^ horski fantje P°J°
15,15 Želeli ste 16.00 Utrinki iz Ut?ra U |(f KI. ' *
opernih
Zervski vokalni knvirti Športni tednik;
lan Djurovič: ZaP^j. [ svetu opernih rnel°°. Zdravstveni nasveti;
glasba; 20.00 VervČeK^31^ narodnih pesmi:
20.40
gruzinskih
skladatelj,
pianist Marijan L»P°: Radijska igra - NormJ«, Brez naslova (pono'rl Lepe- melodije.
17.30 Italijanski . -S 18.00 Za žene; 21.D naši starši!«.
Ul. Cicerone 4
ADRIA
Predstavništvo *» Radensko Slad" Rogaško Slatin« Dobrno
Preskrba trgov^j^ vadnih, turistk , tranzitnih vi?« tj« za j u s o s I a v
IZLET'
Laro Cavazzo? n nedeljo ob	J
•—-—' |jffl Prodaja voznik
za avtobuse:	c|i
Tolmezzo - liaV 0ti *
dnevni odhod1 p(j Gradež, dnevni ob 8.30	,
Milano, dnevni ob 21	sre<k
Genova, poned-. ,j petek ob 21 tet1 Como - Chiass«. r četrtek, sobot« , delja ob 21 dne';} Videm (Udine). jf odhodi ob	1
8.30.	.	0r
Belluno, dnevni oh 11.30	.	0$ j
Treviso, dnevni ob 8.30	V®
Vrba (Velden).
Jezero < Woertt^ Celovec, Grad* a četrtek in sob« J
dk
ZOBOZDRAVNISKl
AMBULATORIJ
Dr. A. Sancin
zobozdravnik-kirurg Ustne in zobne bolezni, zobne proteze. Sprejema od 10. do 12. in od 15. do 19. ure. Ulica Torrebianca 43-11. (vogal z Ul. Carducci) tel. 37-11*
«UHI0N»
Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 Je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
ZAHVA^i
4»f'
Zahvaljujemo se >( ^ cvetja in vsem, k' n8*1’ k večnemu počitku mamico
Jnsi|iirio
Vd. G 0
Z
MOTO H
e*ietU
Zastopnik - UL THS/1 2.1 T» le lit n 41-21111
Vplinjači »DELLORTOii Verige nEL1US»
Ferodi za zavore itFREN-DO»
Luči ((CARELLO* Kroglični ležaji Ventili in peresa za mn lorje
Nadomestni deli in pribor za motorna kolesa in skuterje — Gume itCEAT« in «Michelim>
UGODNE CENE!
,/f
Posebno zahva^-^ i J častitima gg S°r ,er J seancu za sprem-slv je1 J niku dr. R. Grah • ^9 V kojnici več let * b«1	/
vovalnostjo lajšal , f
z»'ul ,
bij«11
Trst, Maribor.
13. septembra
ZA
Ob bridki jz mame in stare
hva1
gubi
J
P13
Ir .0e
Frančiško
II'
roj- Vfil
K1 7
srčna zahvala vst',j tfPii' tolažili in ji
v njeni bole*0'^	s (K
cvetja, vsem. Ki j jn na njem zadnji	f
ki so nam na k* je
izkazali socustvo
moč.	nlJ«	t
Dril*'11*	^
c.pta«« -t-Sveto. Komen, 3 .^ljP
Novo mesto.
195-1-
septembra
Naznanjamo žalostno vest. da nas je 82 let za vedno zapustila naša ljuba mah13
FRANČIŠKA BIHSA
rojena Brezar	^
Pogreb nepozabne pokojnice bo dane* iz hiše žalosti, Polje št. 20.
Žalujoči sinovi, zetje in sestra
p^morski dnevnik
— s —
M. teptombr« W86
itOW 7. Wj
iD ll4
.®M>
V '
•OP*
od Kd«H em;
i
Mitij
<0V
a fj
PP_ NjSLAVNEM POLOMU KOMINFORMISTIČNE POLITIKE
Mednarodna delavska solidarnost
konec ideološkega dogmatizma
koncu
toine
dr"Pe svetovne
Potem ko so razpu-
,1'0 Km«'	—	—	—v
Silo erno ’n ko se je •ko ^KrtiCno in Ijud-
Sili
‘*h ^ v mnogih deže•
.tn k : i
»H s	m	uecc
Pfoljjj *° bile perspektive ”>a p0| e®a '"fernaciorializ-
’U p«*.	 -	< riuHUllUH*-
’%,(/ upanda. Bilo je to *b#rB,0 Nenni na prvem N ios-5,U PSIUP (julij-av-l!l o,.. Podlagal ustanovi-
le . .	tlnn*	 :
•tii
»im
uti . *|°«p internaciona-bila odprta vsem si»i j|rCn^Tn 'n komunistič-"••ledn/1	am’ in sicer pod
j« bi	P°0oji:	1■
^rof ’6 na absolutno lodah; 2 cnih	tn	me-
"• od' i.	*•• bila neodvis-
ka,*refc ?terekoii piade in od
'l «'o^aUe; 3' d" bi h'~
inu.	m ne le posue-
‘,fc 71 e Ce . ^Banizem.
•Plimi,tre‘3i. zel° stlcni -	•
Pogoj, je Nenni-•ii* ,'c^‘tei’a ustrezala sploi-lo»nih UIJa,n italijanskih de-^•tfi ’'‘,noilc. ki imajo — -ec,fco a® fašistič-(®lijo lze,n upropustil l-*ki intp P°sluh za proletar-#e inij. ac*°nfllizem. Do no-*°>t nj ‘acionuJe pa ?iu ža-^•»Ične ^10- Bazbitje anti-te« voi„j, nalic>je, vzpostavi-la	blokov in hlad-
'•fočijj a so' nasprotno, po• Jeraj, „W P°slubšunih raz-K°miu’t.^a“ai Jenu nje politike " obliki Inf or-|e,'mi p. a Urada med neka-' fK0r>lUn‘sl‘t'n‘,ni stran-Slim^rm). Interna-"'li p Cn' čut so spretne-*f*b« n-S.f0 odrekanje zve-l •ociaR..Moskvi in dru-'■ V j. . 'dl^ni internacionali ,0rmo/i,i zIast' izstopa-
• iia,:/no neodvisno stali-1|,8nl{e a,‘ske socialistične ?* 4rUne,,° 0,1 PrvePa kot
• p0 cenlra. Ta strun-?°^da(j v>in<larle ni mogla JV nn’ ',n doseči medna-!,;n,t»en tostl z«. suoje
V ? sl“iišče in je profc-'•da .. l>ITala kominformi-hi „Uiia-
J^^ir je (1^r°7,1 i m pritiskom ,-V Sg11’ življenjske po-, ‘afc0 7 kufcor tudi živih J®5 iv',ni<!novanega z upad-
Ii 11 ''»h 1,(1 internacionali-(J*1; ;> a®a sedaj o bistveni itj^ triJ Se na»t zdi mož-lA^^no razčlenili bi-da bi ugotovili, i0.,,||«(ffSpei,ek more dati k %»rli2>nu italijanski ‘ b i, v novem polota-. non,. ( ra*vija.
IJiP je nastal bi'
<Vj°,
Hoti ‘fetn,, .oroc,je politike.
C* «<tau 'h h,0,f0t’- Zn-
•enn°P»ieo 36 Zdanuvovega lep0 to a P°ročila, da moti ,'ieta “fl0t0l>iti. Huzdeli-kot ak°r<i je ^Un nasprotujoča id..,te,nelin tam postavljena tnJ°8i)e nočelna teorija
t“boru°!,ti'Ce pr“ fo.,i a n, miru in *o-
Perietsfci ZvelaČ]lie zvestoba dar o "t in ideološki im-V na 4o9niatize7U sta don,raksi , dnevnem redu. Ijn j "d n0 . 0rninform imel
IZtsektorjih: v
nski . krocijah in pri t'i„i '••tčijj r francoski ko-*°bjudskik.tiji- V zgodo-1' ru u«dni . m°kracij sta Oiei; mizp„n	v°dilni ni-
Hi « fevdalnega in L ^Ooefjdj razreda, ki sla
%Hrja °Stavila v slui'
'tton, n‘°ean	upravičeno
koJ ■ ki , raz,,oj ljudskih čei_Untsti<sTl„0 p0li pritiskom 'Om Z re«olura “ktioizma za-«« 1	se j	m	proce-
tiji 5 Potrpi,^ p bistnu skla-■	•	Cba"‘i	zainteresira-
2cl. 7> . zmntereair *0r,Jr'4ružit„e^ razvojni črti •o > m n /°^tsko nad-
p5? V« nJ1‘lulari“- To roz-
'1 laJVjočn ost“ne postopno •iri.i • K n ’■ P°cenši od kon-•ietju. uPor12urU,’ne jugflslo-••an Posp!, izjalovi so-k J koruin*5 nadvlade, po-in m'stična akci-Peli),, zaPtralna. Priča
Pr0 Pelj).' ----------«.	,	.	.v«
V !,0>o r,,7n. očiščevalnim ' ert?,'.l!“ Flekih,za-po-
W Poijp,j°s,'Ini kolektii *• ‘ o/en iStUU' veliki
J D, °fenn	peI'ki po-
„nj U!’ ki onemogo-
Voa>in ž°i"°!nen p,jmn « Oj. “ki .‘■'oljenju in duši
Si i j
■'oljenju in e,nokratičen
JOlTlo „	-	—	.^o	ruz-
Perspehtiua neiz-
»m °*ti
c|Ji, , komi,.,	mogia
ft>w, iub	lormistični
V 5|'. t'	da bi
Si Vegu p' se ,u ‘o na-1«tiit ^cdte, UornJjizze vred-
61<»di ^. i2oBnel k° Se JuP0' <l|||ikniln nad ,souaetski nad-z r„:i3Uje p Popih So|Cru,,'dit”*Uo^m sociali-K i ac'jah \Se u ljudskih
Ni .kpize J'?Sk° Prf-
,n'tr)p skorai krizo, tudi 2i,n »ospod Popoine pre-S5",»m. m s'Cih odnosov \ "ern omest0 sueta v % °blikah °,:,u k sociali-
£ Posnen"komer ' nai 'lstze-očju "tezniii ,nfmu razvo-l* tn Uz«jem„p*Žel 'n o o-iJlJa ,nednarofa sP°štova-Pr *°c*a? kokor ,n?Ba 'vodc(o*
k V n stl leL ° si »o iedo-
S POiilikI 'Ji4S ~ smo „%e «ni J°m^ki/t b(o. st*>ris*aši kole ali
'bSZQni "si ?sk"e, ,,«
' 'o b le, de;clJsstafk Bivše S nu "sle,, j. ki Vidijo, J,kon0 olektika o-
neodvisitost,
duši
raz-
dati
ak-
bili
na-
nastopijo v mednarodni areni s protiblokovsko politiko, d čemer imamo dokaz, da je kominformistična politika dosegla nasprotni učinek.
V Italiji in Franciji se zruši politika ljudskih front, medtem ko so komunistične partije več ali manj izolirane in prevlada konservativna in reakcionarna buržoa-zija.
Ni potrebno omeniti to, kako je po Stalinovi smrti in likvidaciji Berije SZ začela s politiko pomirjenja. Potrebno pa je omeniti elemente, ki dokazujejo bankrotno likvidacijo kominformizma. Prvič v zgodovini SZ se prekličejo veliki očiščevalni procesi v ljudskih demokracijah in se prizna, da jih je montirala policija z namernimi potvorbami. V poročilu sovjetsko-jugo slovanske konference v Beogradu, ki sta ga podpisala Hruščev in Bulga-nin, se med drugim izjavlja, da so «vpra.šanje notranje organizacije različnih družbenih sistemov in različnih razvojnih oblik socializma vprašanja, ki zadevajo le zainteresirane deželen; ti dokumentu ,je hkrati rečeno, da ((politika vojaških blokov stopnjuje mednarodno napetost, zmanjšuje zaupanje med državami in veča vojno nevarnost«.
Zdi se nam, da se v tem trenutku odpira nova perspektiva za socialistični in-ternacionalizem. Izkušnje teh desetih let so nas naučile, da je nesmiselno govoriti 0 in-ternacionulizmu, če se vzajemno ne spoštuje neodvisnost posameznih dežel. Korenine te potrebe so v različnih razvojnih poteh vsake družbene« skupnosti, njena nujnost pa se istoveti s predhodnim pogojem demokracije. V kolikor si pridobijo pogoje svojega svobodnega razvoja, so delavska gibanja naravno prisiljena braniti te osnovne pogoje socialistične revolucije proti vsakršnemu imperialističnemu poskusu. V tem imamo osnovo dejanskega internacionalizma, ki si s trudom utira pot med polomom Kominforma, nedelavnostjo socialistične internacionale in prvimi koraki azijske konference. Bolj kakor organizacijske oblike s'o danes važni stiki, ki jih je mogoče vzpostavit i med vsemi strankami za izmenjavo mnenj in kritik in za ostva-ritev prijateljskega in pomirjevalnega vzdušja. Iluzorno bi bilo misliti, da tuore danes improvizirana oblika neke mednarodne organizacije rešiti probleme socializma v neki deželi. Socializem ni darilo, ampak plod sposobnosti in borbe socialističnih strank, ki umejo postati ^rislni iz-raz naprednih polivk družbene skupnosti, v kateri razvijajo svojo dejavnost. V Italiji ima KPI, ki je še vezana na kominformistična politiko, še najmanj razumevanja m sposobnosti, da bi se prilagodila novemu položaju. Struktura njenega aparata m mentaliteta, ki v njej prevladuje, sta se izoblikovali v navadi na mehanično in pasivno poslušnost, po drugi strani pa, in kljub očitni o-rientacijski krizi, ni v KPI opaziti nobenega poskusa i-
skrene analize povojnih izkušenj. Preteklo b0 ve r-etno mnogo časa, preden bo KPI, v pogledu mednarodne orientacije, zapustila »golj taktično stališče glede najnovejših izjav o avtonomnem tn posebnem razvoju vsake dežele v socializem. Komunistične partije se sploh niso poglobile v to vprašanje. Mehanično prilagojevanje novim direktivam iz Moskve dokazuje raje, da ni nobene volje Po spremembi. Drugače stoji zadeva s socialističnimi strankami. Od strani le-teh, predvsem pa od strani PSI, more priti znaten prispevek za likvidacij o, med množicami, lažnih božanstev, in zato, da se odpre nova pot dejanski mednarodni solidarnosti med delavci v duhu pVmirjenja in sodelovanja. Organizacijske oblike bodo zrasle ali bodo pridobile na pomenu le, v kolikor se bo ta politika utr-
dila v praksi delavskih gibanj. Morda bo to socialistična internacionala, poživljena z novimi evropskimi in azijskimi silami, ki bo ost varila novo središče internueto-tializma, ali pa bodo iz prakse zrasle nove oblike. Teda vsi bi se bili morali naučiti iz izkušnje, da brez odprte in iskrene diskusije, brez stalne budnosti proti vsakršni obliki ideološkega monopola, ni mogoče spremeniti nagonskega internacionalističnega čuta množic v uspešno politično akcijo. Pogum, s katerim bi brez jeze in brez hinavskih pridržkov o primernosti, načeli diskusijo, bi bil prvi korak, ki bi ga mogli napraviti italijanski socialisti, da bi prispevali k dejanski solidarnosti med delavskimi in ljudskimi gibanji vsega sveta.
VALDO MAGNAN1
(Iz ((Risorgimento socialista*)
"'iiiSššSte
i' i*
...ččps- •
\ - -SMS
Gozdni mg^iv iz Slovenije
Huda zgodba
o slivenskih
PIŠE FRANCE MAGAJNA
Da ne bom predolgo o-pletal s to zgodbo, naj na hitro povem, da se je vse tako zgodiilo kot je bilo namenjeno in napovedano. Minila je birma še kar hitro, dolgo se je pa zavlekla pojedina. Oba botra naših dveh hiš sta črno na belem dokazovala, da se ne prestrašita naj-večjega kosa pečenke ali največje skladanice pršu-tovih rezin. Vsako porcijo sta temeljito očistila, «(la ne bo v hiši zamere*. In pridno sta natakala tudi tisto, kar je bilo v cilercah in v llaškonih. In pod vplivom vseh teh dobrot sta postala tudi oba močno gostobesedna in čedalje bolj glasna. Sami božji dobroti se je zahvaliti, da sta se drla v dveh malce oddaljenih hišah in nista bila skupaj. Kazalo je, da
Kako so se «Skupnosti vitezov iz Palmira» spremenile v sedanje razbojniške tolpe
Italijanske oblasti so se vprašanja cmafije> lotile z nekoliko ostrejšimi ukrepi, vendar bo tudi ta poizkus verjetno obsojen na neuspeh, ker za rešitev tega vprašanja policijski ukrepi ne zadoščajo
«Castito združenje*, imenovano tudi «Fibbia» ali »Skupnost vitezov iz Palmira*. v za četku ni predstavljalo razbojniške tolpe. Ustanovljeno je bilo v prvi polovici 18. stoletja, ko je bila tudi Kalabrija pod oblastjo Burboncev. Verjetno so ga ustanovili sicilijanski emigranti in to po vzorcu mafije, ki je na otoku že obstajala.
V začetku je šlo samo za tajno združenje, katerega e-dini cilj je bil, da se bori proti nasilju in objestnosti biričev in baronov, lakomnosti funkcionarjev in nepoštenosti sodnih oblasti. To karbonar-stvo, ki je na svoj način bilo zadnji dedič viteški)) tradicij (člani so prisegali na ime A-madigija iz Gaule), je postalo zelo mogočno in je polagoma zamenjalo državo. Upravljalo Je sodstvo in postavljalo pred posebno tajno sodišče tudi krivce za navadne prestopke. Zakoni te organizacije so se morali spoštovati, a sama je razpolagala s policije in ponekod tudi z oborožene milico. Zahtevala je denar od bogatih, da bi z njim popravljala krivice in pomagala preganjanim.
Obredni /truvilnik
Da bi se obsodbe njenega sodišča mogle izvršiti, se je »Častito združenje* večkrat moralo posluževati ljudi brez predsodkov, raznih kaznjencev, katerih število se je.stalno večalo. Zatem «o voditelji začeli organizacijo uporabljati tudi V namene, ki niso z njeno staro viteško tradicijo i-meli nič skupnega, pač pa so jim lahko zagotovili mastne zaslužke. In tako se je kala-breško karbonarstvo v nekaj letih spremenilo v to, kar
približno predstavlja tudi danes.
Kalabreška mafija je domala ohranila povsem nedotaknjena tako stari obredni pravilnik, kot tudi hierarhični red. Se vedno prisega vsak' novovstopivši član na ime A-madigija, čemur se ni preveč čuditi, če pomislimo, da je še danes zgodovina francoskih kraljev najljubša knjiga pastirjev z Aspromonta. Sicer je tudi vse izrazoslovje, ki ga u-porabljaV) pripadniki mafije, zelo pestro, v stilu tradicije. Kadar neki član matije prinese svojemu tovarišu kako sporočilo, steče njun pogovor približno takole: »Kakšen je vaš znak?* — «Imam v ustih vrtnico, a na prsih krvav križ.* — »S kakšnim orožjem ste o-pravili delo?* — «S sulico, modri tovariš.* — »Izkažite mi mjlost, dovolit« mi, da vidim, kaj nosite pod trinajstimi ten-čicami . . .»
Sest tisoč
Zdi se. da je samo v provinci Keggio Caiabna nad šest tisoč pripadnikov mafije, a pretežni del teh nesrečnikov ima zelo malo od kriminalnih dejanj, ki so jih zaradi železne discipline prisiljeni izvrševati, Med temi bi se morda bili mnogi izognili temu, da bi postali zločinci, bili pa so na to prisiljeni.
K0 je neki mladenič storil svoj prvi zločin in nato ni izdal sokrivcev, marveč se je na procesu vedel predrzno in nesramno, v zaporu do starejših zapornikov Pa, tovariško, sc mu bo, ko ga Izpuste, gotovo približal tako imenovani »mastro di sgarro*. ki ima v mafiji nalogo zbirati nove člane. ((Zvedel sem, da si ,pic-ciotto d’onore' (pomeni; da si
se v zaporu vedel dobro),* ga nagovori. »Ali bi hotel stopiti v organizacijo?* Mladenič, bodisi; da mu je to po volji ali ne, mora odgovoriti, da bo srečen, če bo to mogel etori-t'. Ce bi si drznil odgovoriti drugače, bi se mu lahko zgodilo, da bi končal na ((velikem otoku* (isola grande), kar pomeni na pokopališču. Nasprotno je »majhni otok* Ustica. kjer so politični konfiniranei.
Hierarhija v mafiji
V vsaki kalabreški vasi lahke naletiš na mladeniča, ki je teko imenovani «picciotto di giornata*. ki se z rokami v žepu potepa okrog po trgu, po gostilnah, zatem stopi v cerkev, da bi Aul. p čem pridiga župnik, of/s’ž.uje ♦se in prisluškuje vokomur, da bi potem mogel o tem poročati svojemu predpostavljenemu To je njegovo prvo zaupno delo in obenem prva stopnja na lestvi mafijske hierarhije, Višjo stopnjo predstavlja ta-j ko imenovani »caporalmaggio-re», zatem «capomafia». ki je voditelj mafije v tistem kraju. «Capobastorie» je voditelj mafije v vsem okrožju, ((mastro di sgarro* pa je neke vrste višji svetovalec. Vrhovni vodja zapoveduje vsem. toda samo redki so. ki ga poznajo.
O tem, kako mafija opravlja svoje delo, je bilo že marsikje in mnogokrat pisano. Primer: poverjenik se odpravi do bogatega poljedelca, s katerim se začne vljudno pomenkovati o njegovem zemljišču. »Videl sem, da imate lep j nasad oranž in limon. Kdo vc, koliko ta nasad velja? Res pravi greh bi bil. če bi vam ga neko noč kak brezumež u-ničil . . .» Poljedelcu ostunela v tem primeru samo dve možnosti; ali se odloči na plačilo
določenega mesečnega zneska (50 do 100 tisoč lir, kakršna je pač vrednost njegovega i-rnetja), ali pa bo nekega jutra vstal in našel svoj nasad, vreden več milijonov, uničen V resnici bi bila še ena pot. in sicer, da bi izsiljevanje prijavil orožnikom. Toda v tem primeru bi se račun prej ali ;!ej poravnal s strelom v hrbet. Na isti način se ravna tudi z industriječm, lastnikom gezdov, stavbnim podjetnike m, gospodarjem ribiških čolnov itd., pri čemer se menja le oblika izsiljevanja. In doslej je bilo le malo primerov, da je nekdo odklonil plačilo. Dobički takih »podvigov* so v mestu še večji. Mafija tu odreja trgovcem, kavarnar-jem in ‘poslovnim ljudem na sploh dajatve, ki se ji morajo plačati. Mafija zahteva določeni odstotek od trafik, nadzoruje dražbe, posega v prodaje nepremičnin, skratka skuša izvleči denar povsod in od vsakogar, kakor le more.
Kdo vodi to organizacijo, je vprašanje, ki so si ga že stokrat postavili. Nihče pa tega ne ve, razen voditeljevih najožjih sodelavcev. Gotovo bo kak ugleden, vljuden in eleganten gospod, ki obiskuje dobre kavarne, dela osem ur dnevno, hodi vsako nedeljo k maši in od časa do časa povabi na večerjo kako važno o-sebnost.
reč organizacij
Ob koncu pa še nekaj. Mafija, ki smo jo ravnokar opisali, pa ni edina tovrstna organizacija. V Kalabriji imajc ramreč več takih orgamzaci;, k, dobivajo povsem svoje značilnosti. Gre seveda za poreklo organizacij, ki določa «kurs» njihovega delovanja
So namreč mafije, ki imajo nekako «plemenito» ozadje, ki slone na tem, da skušajo šč,-titi šibkejšega pred močnejšim. pa čeprav na temelju nasilja ali celo zločina. So nato oi ganizacije, ki so tako rekoč druga izvršna oblast vladajoče kaste veleposestnikov in pa tudi posebna organizacija ki se dejansko izživlja v »plemenitem* poreklu organizacijo same in ji že sam0 to zadošča. Gre v tem primeru dejansko za nekako tradicijo k. naj bi temeljila samo na plemenitem poreklu organ.zac je in ki nikakor ne sme 'umte-t-.
Kako rešiti vprašanje
Ker pa so si te orgam/jci,e pogosto zaradi svojega namt; nr nasprotne, pride včasm med njimi tudi do večjih sporov. ki se končajo z novim, zločini iij novimi »ilegalci)) namreč z novimi ljudmi, ki s, morajo zaradi zločinov zateči v ilegalno življenje in tako povečati že itak velik i .število ljudi, ki jih policijska oklesti zasledujejo.
Kako rešiti to vprašanje? S to zadevo se ukvarjajo že dolgo dobo. vendar vse kaže. da se doslej še nobena oblast r.i lotila tega vprašanja s i istim prijemom, ki bi obetal dokončno rešitev. Vnema kakega visokega policijskega funkcionarja in ustreznih policijskih sil, kakor morebitna aretacija večjega ali manjšega števila teh v ilegalo prisiljenih ljudi ni nikaka rešitev Tu je potrebno prijeti kač, za glavo in ne za rep. Čače ti ie treba s sanacijo družbe kot take, kar pomeni dvig kulturne, gospodarske in soc.-il-ne ravni in vsega, kar je s tem v zvezi.
Gozdno bogastvo in predelava lesa v Sloveniji
(Nadaljevčnje iri konec)
Marsikateri načrt je lahko še tako lep in vabljiv, toda če ta ne predstavlja stvarnih koristi za družbo, bo kaj težko najti ljudi, ki bi ga ostvarili. Mnogo značilnejša pri tem je zaveet ljudi, ona globoka samoiniciativna in spontana zavest, kakršno danes posedujejo milijonske množice delovnih ljudi Jugoslavije, osvajajoč in ustvarjajoč vse ono, kar je koristno za vso družbo. V Jugoslaviji, kjer so vse* tovarne prešle v roke delovnih kolektivov, kjer delovni človek ni več suženj stroja in redkih mogotcev, temveč solastnik izključno družbene imovine, je razumljivo, da tu prav tik ob stroju in na vsakem delovnem mestu raste in se krepi globoka zavest, da se z njihovim delom in njihovimi uspehi ne bo okoristil noben mogotec temveč edino oni sami — kot družba. Njim je plan kažipot, a ne paragraf, oni niso roboti, temveč ljudje, ki z umom in srcem grade sebi in svojim lepšo bodočnost, zato ((socializem* pri njih ne predstavlja zgolj besedo, temveč dejanje.
Na področju lesne industrije se je sicer razvilo več različnih dejavnosti, ki pa so med seboj tako povezane, da se prav v tem lahko spozna, v čem je vsebina umnega socialističnega gospodarstva. Pre hod od obrtniške predelave lesa na industrijsko pač ni e-r.ostaven, posebno če gre za moderen tehnološki proces. Predelovalna lesna industrija bi pač ne zavzela tolikšnega razmaha, če bi se opirala zgolj na žagarsko industrijo, a na tudi na moderno indu->trijo lesnih tvoriv. Zatega-
delj se prav tej dejavnosti v Sloveniji posveča velika pozornost.
Tako se je v Sloveniji zadnja leta dokaj razvila industrija furnirja, vezanih plošč ir. mizarskih, tako imenovanih panel-plošč. z druge strani pa industrija lesovinskih plošč, lekne volne in lahkih gradbenih tvoriv.
Industrija furnirja je v Sloveniji dokaj stara; razlika je le v tem, da se je furnir nekoč izdeloval neposredno na žagarskih obratih, dočim se danes izdeluje v treh mogočnih industrijskih obratih. Velik razmah je dosežen prav tako tudi v industriji vezanega lesa in panel-plošč, vse bolj in bolj pa dozorevajo tudi pogoji za proizvodnjo iverastih plošč. Glavni producent teh važnih polizdelkov je vsekakor tvornica «Javor» v Pivki, ki je v povojnem razdobju doživela velik razmah a se tudi dandanes še vedno razrašča.
Enak razmah je doživela tudi tovarna «lesonita» v Ilirski Bistrici, kajti Jesovinske plošče, trde, ekstra trde in izolacijske so postale nepogrešljivo tvorivo in nadomestilo žaganega lesa. Tovarna je svojo zmogljivoft povečala že na 7.000 ton lesonita letno.
Kot stranska dejavnost pa se je zadnje čase jela silno razvijati tudi proizvodnja lesne volne. Sest pomembnih obratov nenehno proizvaja lesno volno, kakršna je potrebna v notranjem in zunanjem trgovinskem prometu kot o-kusna in dragocena embalaža.
Kakor industrija lesonita bazira zgolj na odpadnem le-5'U (čigar kvaliteti' ne bi smeli nikdar podcenjevati), tako je kaj pomembna tudi industrija lesne moke (za proiz-
vodnjo bakelitnih mas), ki to pot črpa najdrobnejši odpadek — žaganje.
Ni si težko predstavljati, kolikšnega pomena so te vrste industrijski obrati, pa samo če pomislimo, da pretežen del teh obratov ustvarja važne in sodobne proizvode zgolj iz odpadkov, ki sicer tami po sebi nimajo nikake vrednosti. Mnogo pomembnejše pa je to, ako pomislimo, da ta vrsta industrije dejansko veča surovinsko bazo in kvalitete same predelovalne industrije, ki se je prav v teh in takšnih pogojih jela širiti z najhitrejšim tempom.
Prav v tem gospodarstvo Slovenije preživlja prehodno dobo, v kateri se pomembno število lesnih obratov, ki so doslej posedovali le manjše delavnice, prerašča v industrijski način proizvodnje in s tem ustvarja pogoje za serijsko proizvodnjo. Sicer pa to ni le kvantitativen porast, saj se prav vtem razdobju teži za specializacijo in kvalitetno poglobitvijo.
Glede na količine porabljene surovine je v Sloveniji na prvem mestu predelovalne lei-ne industrije proizvodnja zabojev za domači trg in izvoz. Po organizaciji proizvodnje in racionalnem izkoriščanju žaganega lesa je Slovenija v tej stroki na vodilnem mestu \ Srednji Evropi.
Kot druga je izredno pomembna industrija pohištva ki ima že stoletne tradicije v obrtniški proizvodnji. Gltde na to, da v tej industriji se-deluje predvsem poklicen o-brtniški kader, je razumljivo, da njeni izdelki dosegajo najboljše kvalitete, ki so zajele dokaj širok asortima proizvodov. začenši od standardnih pohištev in oprem za pitarne,'
šole, stanovanja in vrt tudi najkvalitetnejša luksuzna pohištva z vsemi finesami modernih oblik, estetike in prave umetnine. Samostojno vejo v tej pohištveni skupini predstavlja danes tudi proizvodnja upognjenega pohištva, kjer posebno prednjači svetovno znana tvrdka «Stol» v Duplici pri Kamniku s svojimi novimi postopki najmodernejše tehnike in veščine.
Na tretjem mestu finalne proizvodnje se pojavlja galanterijska stroka, ki je po a-sortimaju proizvodov vsekakor najširša, a glede na izkoriščanje raznih kvalitetnih odpadkov ena najbolj racionalnih industrijskih vej. V ostalem ta industrija izkorišča trdi les, ki za žagarsko industrijo ni prav nič vabljiv. Vzporedno s to panogo se je izredno afirmirala proizvodnja talnih oblog kot .vo ladijski pod, običajni in mozaik-parketi.
Kot specialne grupe pa so dalje izredno razvite naslednje predelovalne . dejavnosti:
— proizvodnja karoserij za vse vrste vozil, vključno s čolni in letali;
— proizvodnja telovadnega in športnega orodja, zlasti smuči;
— proizvodnja vseh vrst o-rodja, čopičev, ščeti in tekstilnih potrebščin;
— proizvodnja kopit in pet. meril in učil, glasbil, rolet, strugarskih, rezbarskih in ple-tarskih izdelkov.
Pri tem je včasih kaj težko potegniti mejo med obrtjo in industrijo, to tem teže, ker je že malone vsak obrtniški obrat opremljen z modernimi stroji.
Med obrtniki so še vedno vodilni mizarji in kolarji, ze-
lo znani pa so tudi sodarji. Posebno kategorijo predstavlja domača ali hišna obrt, ki svoje izdelke preko zadruge »Dom* plasira tudi v izvoz.
KEMIČNA PREDELAVA LESA
To je vsekakor ena najvažnejših panog bodočnosti, ki pa je kljub dolgoletnim tradicijam nekaterih dejavnosti v Sloveniji šele dandanes v pravem razmahu.
Posebno tradicionalna je industrija celuloze m papirja. Prva papirnica v Vevčah pri Ljubljani obstaja že 115 let. Ta veja predstavlja tudi najvišjo stopnjo oplemenitenja lesa. zato v splošnem obstuja tendenca, da se ta vrsta industrije še dalje močno krepi. Glede na strukturo gozdne baze in na dane vrste lesa je ekspanzija te vrste industrije možna zlasti na predelavi borovega lesa. lesa mehkih listavcev. a v največji meri na predelavi bukovega lesa.
Gornja skupina danes vključuje sledeče obrate;
proizvodnjo lepenke v Tržiču, proizvodnjo lesovine in lepenke v Cešaku. Podvelki in Prevaljah, tovarrfo celuloze v Goričanah in Krškem, papirnice v Vevčah, Količevem, na Fladkem vrhu in v Radečah. Tem obratom pa se bo v letošnjem letu priključila mogočna tovarna za proizvodnjo časopisnega papirja v Krškem, ki b0 s svojo kapaciteto krila vse potrebe države.
Glede na to, da se danes v odnosu na letni posek kemično predela le 6 odst. vse količine lesa, je razumljivo, da bo ta veja gospodarske dejavnosti v bodoče imela vse pogoje za njeno razširitev, to tem liolj, ker je tovrstna predelava lesa najracionalnejša ter
teko največ doprinaša nacionalnemu dohodku.
LES IN LESNI IZDELKI
KOT IZVOZNI ARTIKEL
SLOVENIJE
V nekaterih letih je izvoz lesa in lesnih izdelkov predstavljal tudi nad 50 odstotkov vrednosti vsega izvoza LR Slovenije. To je bilo karakteristično predvsem za ona razdobja, ko je bila Slovenija industrijsko še malo razvita ter se je tako glede na njeno a-grarno pasivnost reševala pasiva v zunanjetrgovinski bilanci z izvozom lesa. kar je, seveda, imelo za posledico — prekomerno eksploatacijo gozd nega fonda. Z načrtnim omejevanjem poseka, ki je potekal vzporedno z uvajanjem racionalnejših postopkov v predelavi lesa, so se količine lesa namenjene za izvoz ra-pidno manjšale, posebno od leta 1950 do danes. S postopno preorientacijo izvoza od neobdelanega in žaganega lesa na izvoz finalnih proizvodov, se je vrednost izvoza lesnih artiklov vendarle vzdržala na pomembni višini, kar dejansko predstavlja velik u-speh vseh naporov in prizadevanj, za kakršnimi teži današnje socialistično gospodarstvo te dežele.
V lanskem letu je izvoz lesa in lesnih izdelkov predstavljal le še 26.2 odst. vrednosti celotnega izvoza Slovenije, kajti iz dneva v dan se veča vrednost izvoza ostalih gospodarskih dejavnosti, ki so bile v zunanji trgovini nekdaj povsem nepomembne. Prav to pa priča o organski povezanosti vsega socialističnega gospodarstva, v katerem je lesno bogastvo en sam, trden členeg socialistične stvarnosti
mul
ne bo prišlo med njima do konflikta. In morda tudi ne bi, ce bi ne bilo teh salamenskih mulcev.
Birmanca v obeh hišah sta kaj hitro napolnila svoja razmeroma majhna želodca. Skoro tlo vrha sta ju nabasala s pečenko in cvrtim krompirjem, ostale praznine sta pa temeljito zadelal s krofi in potico. In potem .sta izgubila ves smisel za sedenje pri mizi. Pomenki starih so jima bili bolj pusti od mukanja goved na paši. Z veliko spretnostjo sta se izmuznila na dvorišče in l.ato v sadovnjak, ki je ločeval obe hiši. In čisto mrivra je ta stvar. Oba cta bila v novih oblekah, oba ostrižena na baline in oba sta imela v gumbici na pasih zataknjen pušeljc iz na-geljckov In roženkravta. Kakor da bi ju vzel iz skatlj;ce sta bila lična. In potem samo pomislita — je obema iz telovniko-vega žepa bingljala bleščeča verižica iz močna po-nikljane žice.
Prvi Je bil Cvetlico, ki Je začel. Malomarno ic potegnil svojo porinjen-) repo iz žepa. modro preštudiral lego kazalcev in rekel z glasom znanstvenika: «Cez trinajst minut bo dve popoldne *
Lojzek je hotel takoj kontrolirati to znanstveno dognanje, pa je z, veliko važnostjo izvlekel svojo ropotuljico na dan. Pritisnil je s palcem na glavico in vrhnje pokrovee se je odprlo, kakor da bi ga nekdo frcnil s prstom, k nepopisno resnobo se 'e zagledal v rimske števil ke, pokimal trikrat z glavo in povedal to, kar Je bila po njegovem edina resnica na svetu.
«Tvoja ura nekaj zaosta ja. čez sedem minut bo dve.*
Cvenko je užaljeno poskočil.
»Kaj? M,:ja ura da zaostaja? Moja. ki je močna, . da jo lahko denem pod kolo? Rajši povedi, da bezlja tvoja kakor brez glave. O vem, že vaša Jekla nam je prišla pravit, da si dobil neko igračo iz srebrnega pleha, tenkega kakor je cigaretni papir. Prava ura je to! Za dvajset soldov je na njej srebra, vse ostalo je pa za nič. Tukaj poglej mojo in poslušaj kako tiktaka! Koso bi lahko sklepala, tako udriha! Poslušaj pa tvojo! Komaj se čuje, tako je jetična *
»To praviš ti, ki ti je hudo, ker si dobil tisto železno repo, ki jo bo tja še pred zimo pojedla. Zakaj ste si pa izbrali za botra tistega starega skopuha in pijanca Tomaža? Naš boter, stric Tine, je drugačen mož. Bil je ze po svetu in tudi v Trstu je sluzil za štalirja pri Ex-nerju. Zna laško kakor naš župnik. On ne bi nikoli kupil ure, ki prehiteva. Ali misliš, da je on tak trdin kot vaš Tomaž?*
In da vam povem, preden je preteklo tistih sedem minut na srebrni uri, sta se paglavca že pograbila in se temeljito obdelovala s pestmi. Velik krik je nastal. Iz obeh hiš so pritekli ljudje in tudi oba botra. V dveh minutah sc došle velesile ukrotile oba bojevnika in začelo se je zaslišavenje. da se doženejo krvavi vzroki ljutega spopada. In so prihajale na dan strašne obtožbe, ki so se kopičile v takemle redu; * »Cvenček je rekel, da je stric Tine, Lojzkov boter, kupil tako uro, ki ima na sebi za dvajset soldov srebra, vse ostalo pa je za nič. Lojzek je rekel, da ie stric Tomaž, Cvenckov boter, velik skopuh in pija nec in trdin. In Cvencek je rekel, da ima Lojzkova ura jetiko in Lojzek je rekel. da je Cvenckova ura železna repa, ki jo bo rja se to jesen pojedla. In dekla Mica je rekla...* in tako dalje.
In še prej kot so se te sirce trgajoče obtožbe končale, je Milko zaškripal s svojimi štirimi rjavimi zobmi in zasukal svojemu C venčku tako brco, da je fant kakor žoga zletel čez tri trtne brajde in se onstran postavil na glavo. V istem času je zamadonal Pezdirjev ata in je tako pripopal Lojzku, da je leta telebnil naravnost v pasjo hišico na dvorišču in jo je podrl, da je Sultan notri tulil, kakor Ja bi vse okoli njega gorelo. Jn mama Pezdirjeva je z visokim glasom naštevala levite dekli Mici in ji rekla, da ima jezik kakor kravji rep. ker raznaša take poste. In potem je Mica dvignila predpasnik m je r.ied hudourniškimi solzami povedala, da gre proč in da ne bo več robotila
takim pretepaškim pesja- ' nom.
Vse to se je dogodilo t tistih spornih sestih minutah; v tisti grdi razliki časa na obeh urah. Dogodilo se je to, ni pa s tem rečeno, da se je tudi končalo takrat. Kajti komaj je v cerkvenem stolpu odbila ura dve, že sta si oba botra molila fige pod nos in nazarensko vrtela oči.
S strasnim vnebopijočim glasom sta naštevala tolovajske lastnosti in vrline drug drugega in prosha drug drugemu za gliste. V bližini sem stal in vse sem videl in čul, povedati pa vsega ne morem, ker nekaterih po hudičevem olju dišečih besed ne morem in ne smem ponavljati, one pa. ki so pa bile manj žveplene, sem skoroda vse pozabil, ker jih je bilo tako malo! Edino tole še vem: Ko jima je po prvem navalu začela pojemati sapa, je stric Tine zagnal na krožnik še Javno izjavo, ki da Jo Je vsak hip •pripravljen potrditi pri notarju če bi bilo treba. Iti v tej izjavi je izjavil, da je stric Tomaž na vsem Krasu največji skopuh in požeruh in pijana klada, ki je pri starinarju kupil za dva solda prazno škatlo globina in Jo je podaril svojemu birmancu za uro. In da bo za ta dva solda vredno dobroto ogolil in oglodal hišo do belih kosti, da si ne do nikoli več opomogla.
To je bila žalitev, kakršne se ni cula kurjebrdska fara. Strica Tomaža Je togota tako lomila, da si rd mogel več pomagati in Je s tržaškimi, nemškimi in madžarskimi kletvinami obsul strica Tineta od vrha do tal. In mu je povedal še. da je bil stric Tine pri tisti Exnerjevl transportni družbi v Trstu najbolj razcapan fakin in da je pri prevažanju raznih pohištev kradel kakor sraka in da je nekje co-fulil tudi tisto srebrno J-ro.
Ob koncu tega stavka je stric Tine postal rdeč kot zrela malina. Izbruhnil je kombinirano psovko na 3 konjskih sil ter se nato zakadil v botra Tomaža kakor torpedo. In kot bi trenil sta bila oba na tleh.
V senci košate tepke sta se valjala v travi sem in tja in udrihala s pestmi, da se bogu smili. Na dan birme pa je tako početje zares grdo in skozi in skozi nekrsčansko. Zato sta pa sklenila Milko in Pezdirjev ata, da bosta temu naredila konec. Vsak s svoje strani sta se zaprašila v boreča se botra in minuto pozneje sta bila na tleh tudi ona dva. Zdaj so v lepi slcgi sopihali in mlatili v štirih! V nekaj hipih so že vsi štirje imeli raztrgane srajce, ki so na povrh tega še silile iz hlač. Vtem se je Milku utrgal pas in desni hlačnik mu je nekdo odtrgal. To se je pa Metki tako za malo zdelo, da je zavrisnila od jeze m kot furija zdirjala domov. Ko blisk Je bil* nazaj in vihtela v desnici orehov polentar. Ko hitro je to videla Pezdirjeva mama. je tudi zletela v kuhinjo po tak polentar, le da je bil njen narejen iz pritlešne bukovine. In cd tu dalje sta se obe ženi junaško vrteli okoli brcajoče, hropeče in preklinjajoče kopice in delili mojstrske udarce, kjer so bili najbolj potrebni. Kadar koli je namreč ta ali oni od boreče se četvorice dvignil zadnjo plat nekoliko previsoko. ze sta Metka in Pezdirjeva mama ali obe u pilili s polen tar jem po njej. In tako se je zabava nadaljevala. Oba paglavca sta jo gledala iz varne razdalje in poskakovala od smeha. Pa še ščuvala sta vsak svojo mamo k večji agilnosti!
Konec bitki je naredil šele velikanski krohot vaščanov, ki so od vseh strani drli v bližino. Ko so bojevniki zagledali okoli sebe vesele obraze sosedov, ki so se radovali prekrasnega cirkusa, jih je obšla sramota in drug za drugim se je iztrgal iz kopice ter jo urnih krač pobral domov.
Toda usodnih dogodkov tega dneva se vedno ni Di-lo konec.
Vaščani so se kmalu razšli in zavladal Je tih mir
V obeh hišah so se borci oddihovali in se krepčali s pršutom in slivovko, 'fež-ki občutek sramu je moril vse in le malo besed so govorili med seboj. Od vseh najbolj nesrečna sta pa postala oba birmanca. Kjerkoli sta se prikazala, tam Ju je kdo brcnil eli vsaj zarežal nanju.
(Nadaljevanje v sredo)
GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK			
IZVAJANJE SPORAZUMA O		MALEM OBMEJNEM PROMETU	
Goriči o odp	ani z zadovol rtju treh noi	jstvom spr iiih obrnejo	ejeli vest ih blohov
Danes bo pričel vozili avtobus na progi Trst • Gorica • Solkan
Goričani so z zadovoljstvom sprejeli vest, da bodo v prihodnjih dneh odprli pri Gorici tri obmejne bloke, in sicer na Rafutu, na Solkanski cesti ni v Ul. Vittorio Venete poleg potoka Vrtojbice. Z otvoritvijo teh blokov se bo zelo razbremenil promet čez obmejni blok pri Rdeči hiši. ki vedno bolj narašča in povzroča tako obmejnim policijskim kot carinskim organom vedno večje skrbi. Z razdelitvijo prometa na prej omenjene tri bloke bo mednarodni blok pri Rdeči hiši zelo razbremenjen.
Verjetno blok na Rafutu za promet s kmečkimi vozovi ne
bo takoj uporaben, ker napeljuje občina na Rafutu kanalizacijo. Za dovršitev del bo potrebnih še nekaj tednov. Zelo ugoden bo blok na Solkanski cesti. Po njej je bil pred razmejitvijo izredno velik promet, ker je predstavljala cesta najkrajšo zvezo med Solkanom in mestom. Zaradi tega bo imela cesta tudi v sedanjem malem osebnem prometu vedno večji pomen.
Danes bo pričel voziti avtobus na progi Trst - Gorica -Solkan. To bo prva prometna zveza na Goriškem, ki je bila vzpostavljena v skladu z videmskim sporazumom. Zelo verjetno število potnikov kot
pri prvih vožnjah avtobusov m parnikov na Tržaškem ne bo veliko, toda •< povečanim izdajanjem propustnic bo promet večji (n avtobusi bodo temu primerno zasedeni.
V DVORANI DF.2ELNIH STANOV NA GRADU
Proslava 500-lelnica raztegnitve civilnih pravic na goriško prebivalstvo
Pregled goveje živine
Pokrajinski veterinar bo danes dopoldne pregledal govejo živino v Steverjanu; danes bo pregled živine tudi v Ru-pi in Gabrijah, in sicer ob 11. uri.
Huda nesreča starčka
Slavnostni govornik je v zgodovinskem orisu popolnoma pozabil na Slovence
V nedeljo dopoldne je bila v dvorani deželnih stanov na gradu proslava 500-letmce raztegnitve civilnih pravic, ki so jih uživali samo prebivalci grada, tudi na ostale prebivalce izven obzidja, ki so živeli na griču in ob njegovem vznožju.
Glavni govornik je bil prof. P. S. Leich iz Čedada, ki se je rade volje kljub prezaposlenosti in spoštljivi starosti odzval povabilu in imel pred velikim številom prieotnih predstavnikov oblasti in javnosti dolg dokumentiran govor, v katerem je prikazal razvoj Gorice od prvih začetkov. Za mesto je bila Gorica skupaj z vsemi pravicami prebivalstva proglašena 1455 po Henriku II-
Kljub vsem naporom uglednega zgodovinarja je bilo njegovo izvajanje pomanjkljivo, ker zaradi objektivnosti ni omenil Slovencev, ki so imeli eno izmed glavnih besed v
pretekli zgodovini našega mesta. Z omembo vloge prednikov bi bila napravljena samo usluga zgodovineki resničnosti.
Morda pa se je govornik prav tega dobro zavedal in je zato raje molčal, kot pa da bi to povedal.
Uspešna akcija kmelova’cev
Izvedelo se je, da so se vojaške oblasti odpovedale svoji prvotni nameri, s katero so skušale odvzeti številnim kmetom iz vasi Villesse in Ho-mans najboljšo zemljo, da bi na njej zgradili neke vojaške objekte; kaeneje se je izvedelo, da gre Za gradnjo smod-nišnice.
Tamkajšnje furlansko prebivalstvo je vest sprejelo z zadovoljstvom, saj je odpoved predstavljala uspeh, ki so ga dosegli s svojim protestom pri odgovornih krogih. Le-ti nameravajo zgraditi emodniš-nico nekoliko vstran od prvotno predvidenega ozemlja, kar za poljedelce ne bo predstavljalo nobene škode.
Izlet Sovodenjcev v Beneško Slovenijo
Kljub slabemu vremenu je »ovodenjsko prosvetno društvo napravilo v nedeljo enodnevni izlet na Staro goro v Beneško Slovenijo. Ze navsezgodaj so se odpeljali z avtobusom iz vasi. Dobre volje ni
manjkalo; niti večkratno pršenje jih ni motilo. V cerkvi so imeli tudi mašo za padle partizane.
Na povratku so se ustavili v Šempetru Slovenov. Obiskali so tudi Čedad in Videm. Marsikje so se ustavili in zapeli nekaj pesmi. Udeleženci so bili z izletom nadvse zadovoljni; škoda, da zaradi nekoliko premajhnega števila vpisanih nieo mogli najeti še enega avtobusa.
S kolesom v voz
Včeraj ob 16.30 se je 7-letni Antonio Gasillo s Trga S. Antonio 13 peljal s svojim malim kolesom po Ul- S. Pellico. Iz nasprotne smeri pa se je peljal kmečki voz z volovsko vprego. Deček ga je najbrž prepozno opazil in je /.ato treščil s kolesom v voz ter se pri tem precej poškodoval. Neka zasebnica ga je odpeljali s svojim avtom v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so ga pridržali.
Trčenje avta z avtobusom
V Ul. Carducci se je včeraj pripetila precej huda prometna nezgoda. 20-letni študent Bruno Majaroni iz Ul. Mania-co št. 3, se je peljal s svojim avtom «1100» po Ul. Carducci, ki jo sedaj prekrivajo s katranom, tako da je samo delno prosta za promet. Iz nasprotne smeri pa je prihajal proti Kornu mestni avtobus podjetja ATA, ki vozi med severno in južno postajo. Ko ga je Majaroni zagledal, se mu je hotel izogniti, oziroma je hotel zavreti, toda zaradi spolzkega cestišča se avto ni ustavil in se je njegov prednji del zaletel v levi prednji del avtobusa ter se pri tem močno poškodoval in povzročil škodo tudi na avtobusu. Vozač pa je pri tem udaril z glavo ob šipo avtomobila in se ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so s0 ga pridržali.
Z motorčkom v
35-letni Gilberto Visintin se j-> včeraj peljal s svojim motorčkom po Ul. Giustiniani proti Rafutu, kjer ravno kopljejo jarke za vodovodno napeljavo. Visintin pa ni videl jarka. Zato je padel vanj ter sft močno potolkel po obrazu. s1 prebil zgornjo ustnico, ter se ranil v desno ličnico.
V nedeljo zvečer se je na glavni cesti Gorica-Videm dogodila huda prometna nesreča, pri kateri je se je močno poškodoval 76-letni zidar Giuseppe Battistuta iz Ul. Cavour 15 v Kaprivi. Ko je v bližini podvoza v Kaprivi Battistuta prečkal cesto, je iz Kaprive privozil avto «giar-dinetta* GO 10365, ki ga je vozil radiotehnik Giuseppe Brumati iz Gorice, in ga podrl na tla ter povlekel kakih 10 m po asfaltu. Brumati je avto takoj ustavil in odpeljal Battistuto v bolnišnico Brigata Pavia v Gorico. Tu so mu ugotovili pretres mož-gan, verjetno prebitje lobanje, zlom leve noge ter več ran na glavi. V nedeljo zvečer je bilo njegovo zdravstveno stanje zelo resno, zaradi česar se zdravniki še niso izrekli. Kakor smo izvedeli, pa se je včeraj njegovo stanje nekoliko izboljšalo, vendar je še vedno v nevarnosti.
Ipsiill	SliHiijiii I ■	1 11	pn	
• 1 jf ijffi "1<H liiiMiafli	»Hilli n	m		
	i': k	ji		1 Jj
ifiili Pl
1
|l||
. mm
FANGIO IN MERCEDES ZMAGALA V MONZI in obenem osvojila svetovno prvenstvo
Na nedeljski dirki se svetovnemu prvaku za zmago ni bilo treba preveč potruditi, ker nasprotniki niso bili dorasli njegovemu stroju
Izpiti v Steverjanu in Valerišču
V obvestilu glede izpitov in vpisovanja na slovenskih osnovnih šolah goriškega okrožja sta bila pomotoma izpuščena dva kraja, in sicer Stever-jan in Valerišče, kjer bodo izpiti za vse razrede v dneh 20., 21. in 22. septembra.
Nezgoda otroka
IZ
9.
po-
11-letpi Luigi ,Bragai)t Lečnika je včeraj okrog šel na polje in tamkaj magal staršem. Cez nekaj časa pa je po nesreči padel v jarek ter si ranil levo nogo. Ker je bila rana precej globoka. ga je rešilni avto Zelenega križa odpeljal v bolnišnico v Gorico, kjer so mu nudili zdravniško pomoč.
Ranila se je v nogo
Rešilni avlo Zelenega križa je včeraj predpoldne odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia 60-letno Francko Pahor iz Ulice Montecanin štev. 6 v Standre-žu. Pahorjeva je po nesreči padla v gnojno jamo ter si ranila levo nogo. Ozdravela bo v nekaj dneh.
DE7.URNA LEKARNA Danes posluje ves dan in po-noči lekarna d’Udine, Ul. Ra-batta 18 - tel. 21-24.
KINO
CORSO. 17.00: «Grof Aquila», R. Brazzi, v barvah.
VERDI. 17.00: »Rdeča džungla*, v barvah.
CENTRALE. 17.00: »Premaganci«, A. M. Ferrero in F. In-terlenghi.
MODERNO. 17.00: «Sestri», V Carmi in E. Fiermonte.
VITTOHIA: Zaprto.
Kot je bilo pričakovati je v avtomobilskih dirka za veliko nagrado Italije zmagal Fangio na avtomobilu Mercedes. Svetovni prvak se niti ni preveč potrudil in tudi ni forsiral svojega vozila. Dosegel je znatno slabše povprečje kot na treningu. Najhitrejši krog je prevozil Anglež Moss, tudi na Mercedesu, ki je zaradi okvare zaostal in moral potem loviti vodeče. Krog 10 km je prevozil v času 2:46-9 s povprečno brzi-no 215,698 km na uro, kar bi po pričakovanjih moralo biti povprečje vse dirke, če bi si bili nasprotniki enakovredni. Tako pa so Mercedesi spočetka sicer nekoliko potegnili, nato pa so začeli voziti' lagodno, toliko, da jim ostali niso postali nevarni.
Drugi je bil Taruffi (Mercedes) slabo sekundo za Fan-giom, medtem ko sta ostala dva vozača nemške tovarne, Kling in Moss, med dirko odstopila. Na tretjem mestu se je uvrstil mladi Castellotti na Ferrariju, ki je edini še kolikor toliko lovil nemške avtomobile. Četrti je bil Francoz Uehra na novem Mase-ratiju, ki ni dosegel pričakovanj.
Tudi avtodrom v Monzi je v glavnem dobro prestal preizkušnjo, Le na brzinski progi 'je na dvignjenih zavojih tlak še nekiliko neraven, kar je marsikaterega tekmovalca motilo. Prav tako jih je motilo drobno kamenje, ki je pršelo izpod koles; posledica so bili številni razbiti zaščitil. naočniki.
Z nedeljsko zmago si je Fangio dokončno priboril svetovno prvenstvo tudi za letos. Drugi se je za njim uvrstil Anglež Moss, prav tako na Mercedesu. Tako so se novi stroji iz Stuttgarta letos popolnoma uveljavili: zmagali so na vseh «velikih nagradah*, kjer so se pojavili.
Rezultati:
1. FANGIO Manuel (Mercedes) 500 km v 2.25 04'4; 2. Ta-riiffi Piero (Mercedes) v 2.25' 05”1;	3. Castellotti Eugenio
(Ferrari) 2.25’50”6; 4. Behra Jean (Maserati) 2.29'0I”9;	5.
Mentiteguy Carlos (Maserati) 2.26'30”9, zaostanek 1 krog; 6. Maglioli Umberto (Ferrari) 2.27’32”5, zaostanek 1 krog; 7. Mieres Robert (Maserti) 2.27’ 14”9, zaostanek 2 kroga; 8. Trintignat Maurice (Ferrari) 2.25'50’T, zaostanek 3 krogi; 9. Fitch Johan (Maserati) 2.25’ 25”7, zaostanek 4 krogi.
Najhitrejši krog: Moss (Mercedes) 2’46"9 s povprečno hitrostjo 215.698 km na uro.
Odstopili so: tVarthon v prvem krogu, Collins v 23. krogu, Da Silva v 24. krogu. Moss v 28. krogu, Kling v 33. krogu, Hawthorn v 39. krogu, Schell v 8. krogu, Lucas v 8. krogu, Pollet v 27. krogu, Musso v 32. krogu, Gould v 32. krogu.
Klasifikacija za svetovno prvenstvo 1955:
1. Fangio 41 točk;
2. Moss 23,5 točk. 3. Farina in Castellotti 12 točk, 5. Taruffi 9 točk.
»Velika nagrada* v Monzi: štirje Mercedesi po vrsti v vodstvu na dvignjenem zavoju
Moss, T§ri(JJrin KBiul V - #1
brzinske proge. Prvi je Fangio, slede
Crvena zvezda spel prvak lahkoatletske lige FLRJ
Zmago si je priborila s pičlimi 22 točkami prednosti pred Partizanom • Celjski Kladivar tretji • Nov državni rekord 400 m ovire
Magni zmagal pred Coppijem
v tekmi Milano*Modena
1. MAGNI Fiorenzo (Peliz-zari) km 221 v 5.22'54” (km 41,062); 2. Coppi Fausto (Con-sorini) po 5”; 3. Deryckr (Toc-cacelli) po 2’30"; 4. Maule (La-strucci) po 2’55”; 5. Ferrari (Albertazzi) po 3’39”; 6. Colet-to Agostino (Torchia) po 4’10”; 7. Moser (Biancardi); 8. Baffi (LovalTi); 9. Minardi (Scudel-lari); 10. Filippi (Pasqueri),
V soboto in nedeljo je bilo v Celju finalno tekmovanje moške zvezne atletske lige, v katerem je sodelovalo 6 moštev. Zmagala je Crvena zvezda, lanskoletni prvak, z minimalno razliko 22 točk pred Partizanom. Pri dobrih 34.000 točkah, kolikor sta jih nabrala oba kluba, je torej res mogoče govoriti o zmagi le za las.
Tretji je bil celjski Kladivar, tudi on z več kot 30.000 točkami, četrti zagrebški Dinamo. ki ga je v finišu skoraj dohitela »Ljubljana*, zadnja pa je bila novosadska »Vojvodina*. ki ima v svojih vrstah sicer nekaj zelo dobrih atletov, manjka pa ji še' pravo povprečje. Zaradi čudnih dispozicij lahkoatletske zveze se tekmavanja ni udeležil ljubljanski »Odreti*, ki pa je v Ljubljani priredil interni miting. na katerem je po finskih tablicah dosegel 30.212 točk, s čimer bi se v Celju uvrstil na četrto mesto.
Rezultati so v glavnem kar dobri, čeprav je tekmovanje molilo slabo vri me s pogostim dežjem. Dosežen je bil tudi nov državni rekord — mladi Puc iz Ljubljane je na 400 m 7. ovirami postavil rezultat 54.3. kar obeta, da bo končno Jugoslavija tudi v tej svoj kronično slabi disciplini dobila vrednega zastopnika. Dobra sta bila tudi teka na 1500 m in 400 m, na 3000 m steeple Chase pa je Štritof dosegel letošnji najboljši čas v Jugoslaviji in se spustil pod 9 minut, REZULTATI:
100 m: Lorger (K) 10,8, Dra-gaševič • (P) 11,0, Trifunovič (P) 11.0.
110 m ovire: Lorger (K) 14,6, Pwc (L) 15.3. Kovač (K) 15,6.
400 m:	Saboločič	(P)	48.9,
Grujič (V) 49,1, Hočevar (P) 49.9.
1500 m: Mugoša (CZ) 3:48.6, Radišič (CZ) 3:49.6. Cular (D) 3:53.2, Vipotnik (K) 3:54.4.
5000 m:	Štritof	(P)	14:27,2,
Mihalič (P) 14:50,0, Murat (D) 15:09,4.
4x100 m: Crvena zvezda (Savič, Petrovič, Dovijanič, Pecelj) 42.3, Vojvodina 43,0, Kladivar 43,3.
Višina: Marjanovič (P) 190,
Sepa 187. Nikolič (oba CZ) 184.
Daljina: Popov (V) 6.98, Ra-donovič (CZ) 6,97, Kušec (CZ) 6.77 m.
Kopje:	Pavlovič	(P) 65,80.
Kopitar (K) 62,16, Stankovič (CZ) 60,40.
Disk: Krivokapič (CZ) 48,92, Sekulič (CZ) 46,11, Krnjajie (P) 46,10.
400 m ovire: Puc (L)	54.3,
Sabolovič (P) 54,8, Savič (CZ) 55.2, Radulovič (P) 55.7.
800 m: Mugoša (CZ) 1:53.5, Radišič (CZ) 1:53,6, Cular (D) 1:55.3.
3000 m steeple-chase: štritot (P) 8:58,4. Segeriin (P) 9:07,0, Jeremič (CZ) 9:22.0.
10.000 m: Mihalič (P) 3:42.0. Cetinič (P) 31:15,0, Jovanovič (CZ) 31:20.2.
4x400 m: Partizan (Radulo-
vič, Sarič, Hočevar, Sabolovič 3jl9L2); .jCrvena. zvezda 3:21,1, »Ljftbljanas $28,4, Kladivar 3:28,5.
Krogla: Penko (L) 14,70. Ga-vrilovič (CZ) 14:52, Sekulič (C?) 14,28.
Palica: MiTakov (CZ) 420. Lukman (CZ) 400, Lesek (K) 390.
Troskok:	Milovanovič (P)
14,40, Petranovič (CZ) 14,10, Kušec (D) 13.98.
Kladivo: Bezjak (D) 57,43, Gubijan 6.93, Berec (oba P) 50,45.
KONČNO STANJE
Crvena zvezda 34.586, Partizan 34.564, Kladivar 30.654, Dinamo 28.668, «Ljubljana» 25.585, »Vojvodina* 28.195.
Mednarodne tekme
Oslo: Norveška - Danska 1:1
Helsinki: Poljska - Finska 3:1 * * »
PARIZ, 12. — Tajništvo evropske nogometne zveze sporoča, da bosta tekmi med Milanom in Saarbrueckenom za pokal prvaka Evrope 12. oktobra in 1. novembra. Ni še določeno, kje bo tekma.
PRIJATELJSKE TE K P
pred začetkom prven^vl1
Triestina premagala Marzotto z 1:0 - Katas/^J ventusa v Padovi - Milan bolje pripravljen M'
S
'J-3!
y
V
V jugoslovanski nogometni ligi vodi beograjska Crvena zvezda
V nedeljo Je Zvezda, v Beogradu premagala Partizana z 1:0
V včerajšnjem tretjem kolu prve zvezne nogometne lige ni bilo posebnih presenečenj. Najbolj zanimiva je bila tekma v Beogradu, kjer sta se sestala večna rivala Crvena zvezda in Partizan. V zelo borbeni, hitri in lepi igri je pred 50.000 gledalci zmagala Crvena zvezda z‘rezultatom 1:0 (1:0). Edini gol je dosegel Sekularne v 34. minuti prvega polčasa.
Mostarski Velež je dosegel nov uspeh in premagal beograjski BSK, čeprav se je ta močno upiral.. Hajduk je brez velikega truda premagal novinca v/ligi, Budučnost iz Titograda z visokim rezultatom. Nekoliko presenetljiv pa je visok poraz Zagreba v. Subotici. Sarajevski derby se je končal z zmago Sarajeva, zagrebški Dinamo pa je šele v zadnjih minutah tekme s Proleterjem odločil zmago v svojo korist.
Beograd: Partizan - Crvena zvezda 0:1 (0:1)
Zagreb: Dinamo - Proleter 5:3 (2:1)
Split: Hajduk - Budučnost 5:1 (2:0)
Subotica: Spartak - »Zagreb* 3:0 (1:0)
Mostar: Velež - BSK 2:1 (1:1) Sarajevo: Železničar - »Sarajevo* 1:2 (1:1)
Beograd: Radnički - »Vojvodi na 3:2 (2:1)
LESTVICA Crvena zvezda 3 2 1 0 5:2
To nedeljo, zadnjo pred začetkom prvenstva, so skoraj vsa ligaška moštva izkoristila za prijateljsko tekmo, da preizkusijo svojo moč in da bi se mnogi igralci bolje vigrali v celoto.
Triestina je imela v gosteh Marzotta iz serije B in ga tesno premagala z 1:0 z golom, ki je bil pravzaprav banalen. Velikih stvari Triestina ni pokazala; videlo se je, da ima v napadu nekaj dobrih igralcev, da pa posamezne vrste niso me dseboj povezane in da je obramba še nekam šibka. Marzotto je dobro moštvo, edino napad je bil zelo neodločen in ni znal izkoristiti niti šibkosti domače obrambe. Bdni gol dneva je dal v 20. minuti drugega polčasa Passarini.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Triestina:	Soldan;	Belloni,
Toso; Fontana (Dorigo), Bernardin, • Dorigo (Svorenich); Lucentini, Zaro, Brighenti, Passarin, Brach.
Marzotto: Vecil; Zanoni (For-mica), Formica (Coaro); Mira-belli, Odone, Occhetta; Da Prati, Biagioli, Temellini, Mo-sca. Ruffinoni.
Najzanimivejša je bila tekma med milanskima rivaloma. Zmagal je Milan s 6:4, po igri, ki je bila zanimiva in živahna, kot kaže rezultat.
Povsem pa je razočarala Ju-ventus, ki jo je premagala Padova, novinec v seriji A, z gladkjm rezultatom 3:0. Padova, ki jo trenira Nereo Rocco, je pokazala, da bo trd oreh za marsikaterega starega ligaša. Juventus je pa očitno v popolni dekadenci.
Z istim rezultatom (3:0) se je končala tudi tekma med Bologno in Udinese. Furlanom, ki se hočejo z lepimi rezultati posloviti od serije A, tokrat sreča ni bila naklonjena, pa tudi Bologna je pokazala igro, ki mnogo obeta za prihodnje prvenstvo.
V odlični formi je tudi Roma, ki je premagala Lazio s 5:1. Sam rezultat je dovolj zgovoren.
Spal je premagala novinca Lanerossi s 3:1, Parma pa Sampdorio s 4:3. Rezultat je morda nekoliko varljiv, kajti zlasti v prvem polčasu je Sampdoria pokazala kar dobro
igro. Ostale tekme W _ ft čale takole: Pro *a i^BŽ Vercelli 5:2. Verona - a 1:1, Siracusa - ua
ta
Torino - Alessandria 1:1»
vara - Legnano Modena 3:1.	jo1
Prihodnjo nedeljo P vrsti naslednje tekme-Atalanta—Milan Bologna—Genoa Inter— -Novara Juventus—Spal Napoli—Torino Padova—Lazio	vicenJl
Roma—Lanerossi ’ Sampdoria—Tries t Pro Palria—Fioren
\
\
SAH
Bronstein
U
Slabi dnevi za j«*01
.slov*1
Z
zastopnik*
GOETEBORG, 12'
V"
'h r
daljevanju prekin)fn' jj f iz XVI. kola je Bron jr magal Panna. Ni Pa _
končana partija Fil*P v
*([
ner; Filip ima
Tv j
pozicijsko prednost. ujje
pa je Rabar izgubil P1 : #j| , odK
partijo z Medino, .
bol)*1 v
ponujeni remi, v	f,
forsiral igro in napr . p' sovni stiski napako, stala celo točko.	v .
Stanje po XVI.
JZ, rvc*- .[Olg
9.5 (•), Ujivicki 9, = ,(i),fjj Petrosjan in Geljef^jj,
-»Jo
8(1), Fuderer,
G«11
nik8,Spaski7.5,Bi5*uieJ.’Bj(i^
Najdorf 7, Stahlber*,“'(ttl 6.5, Unzicker 6
(1, •), Medina 4,5, S11*1*
(Znak * v okleP3^] ?' da udeleženec še m stega dne).
Odgovorni	<0	j
STANISLAV nfczTI-Tiska Tiskarski zavod^/J
predvaja danes ob 18. uri B*
S
'P1
••Os:
s
it]
C
3
.^)e
S
ii
s
bi
S
U.
sfi
v.
N
5
fr
v*4
6 c
s
Si
Igralci: Fred Mc
Claire Tre
Dinamo
Hajduk
Partizan
Velež
Radnički
Sarajevo
Spartak
Zagreb
Proleter
BSK
Vojvodina
Budučnost
3 2 10 6:3 3 2 0 1 12:4 3 2 0	1	5 4
3 12	0	5:4
3 12	0	7:6
3 2 0	1	9:8
3 2 0	1	8:8
1 1 0	2	4:4
3 1 0	2	4:7
3 10	2	5:9
3 0 12	3:5	I
3 0 12	3:5	1
3 0 0	3	4:11	0
predvaja danes 13. t. m. in jutri 14.
ob 18. uri film:
G MENE
Igralci:	j,
MARIA SCHELL, O. W. FISCHER, HARDV *
pU*1
$
Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Druga knjiga)
TEŽKA JE POT DO UČENOSTI
^78.^ Četrto poglavje« N A PRIPRAVNICI ZA GIMNAZIJO - BALKANSKA VOJNA • LOVEC
Sledil je prvi, romantični del epopeje, ki se imenuje prva balkanska vojna in ki se ga gotovo spominjajo se »si moji rojaki, ki so živeli tistega leta. Srbi in Bolgari so v nekaj dneh zlomili turški odpor, ki Je bil spočetka silovit, in nezadržno korakali v Južno Srbijo in Makedonijo. Grki s svoje strani so pritisnili proti Solunu in kdor je v tistih dneh prebiral in sodoživljal vojna poročila, je moral imeti občutek, da zavezniške vojske tekmujejo med seboj v Junaštvu in da je junaštvo edini cilj držav balkanske zveze.
Primorskih, še posebej tržaških Slovencev se je polastilo navdušenje, ki se ml zdi, če gledam in podoživljam nazaj tista leta. podobno nekakšni opojni obsedenosti. Nič ne pretiravam, če napišem, da smo zlasti tržaški in okoličanski Slovenci smatrali prvo balkansko vojno za našo vojno. Naj smo Jo še tako od daleč spremljali, vendar nismo ostali v njej neaktivni. Takoj se je sestavil odbor za nabiranje prispevkov za jugoslovanske Rdeče križe pod predsedstvom dr. Otokarja Rybara. Zavedne slovenske žene so stopile v službo plemenite stvari in se takoj lotile osebnega nabiranja prispevkov. «Edinost» je tudi sama prevzela nabiralno akcijo in v njenem uredništvu so se stekali prispevki od najrazličnejših strani: kapitani in moštvo celih ladij — povečini Dalmatinci — so pošiljali v redakcijo znatne prispevke; med darovalci si zasledil v »Edinosti* tudi italijanska in celo nemška imena; vsaka nasa okoiičanska družina, mandn-
jarji, pristaniški ln drugi delavci, kmetje, mlekarice in perice, vsak je hitel prispevati svoj o-bolus za junaške brate na Balkanu, ki so se borili za osvoboditev svojih bratov izpod turskega jarma. Poglej v katero koli številko »Edinosti* in drugih naših časopisov iz tistih dni, pa boš videl, da je bilo skoraj vse, kar se je pisalo, v zvezi z balkansko vojno. Prireditve v mestu in okolici so se vršile v znamenju pobiranja prispevkov za jugoslovanske Rdeče križe. Prirejale so se igre in nastopi in ves izkupiček je šel za pomoč jugoslovanskih ranjencev na balkanskih bojiščih. Balkan sam Je postal nekakšna heroična legenda in njegovi narodi nedosežen vzor junaštva in preziranja smrti, ko .ie slo za veliko stvar osvoboditve bratov izpod turske sužnosti.*)
8.
Prijazen znanec me je opozoril na spis, ki je pred nekaj leti izšel v neki naši reviji in v katerem karakterizlra neki priložnostni, zdaj ze umrli pisatelj ravnatelja Pretnerja kot naj hujšega avstrijakanta in tirana. Ta spis sem ali spre-
•i Ko setn včeraj pisal o tem, kaj so nas učili, da naj bi po-inen.il e črke AEIOU, si pač nisem mogel misliti, da bo Švicarski tednik »VVeltvvorhe* v današnji številki odgovarjal na isto vprašanje, samo z nekim drugačnim tolmačenjem: AEIOU, da je imelo to »slavno* tolmačenje: Auslriae Esi lmperium Orbis Uuiversi (Ves svet je Avstriji podložen).
gledal ali nanj pozabil, vsekakor sem na ta v bistvu neupravičen očitek ze v enem od prejšnjih poglavij odgovoril-Moram pa priznati, da je zbujal Miroslav Pretner s svojo pretirano lojalnostjo do dinastije in Avstrije vsaj tak videz Ne	vem, če smo	se ravno učili	pesmi	«Naš	cesar mi je vedno
ljub, na Dunaju	živi...*, ki so	Jo pozneje,	v stari Jugoslaviji,
pogostoma Ironično citirali. Vsekakor smo se učili »ftpar-tansko mater*, ki prekolne in zapodi od doma svojega sina, ki je pribežal iz vojske brez orožja; »Lažeš. izrod, reče mati, — sina nočem te poznati, — moj sin z vojske ne beži* in ki se konča s spodbudno patrioticno pridigo: «Se stara Slovenka ne sramuješ, ko špartansko mater čuješ: kako govoriš -pa U? —’ grda, slaba taka mati, ki bi mogla sinu d’jatl: Sin ubčži in se skrij.*
Ko sem se doma učil na pamet to pesem, mi je mama rekla: »Ta pesem Je kot pesem slaba, povrhu še neumna. Višek neslanosti pa je zadnja kitica.*
Vprašal sem	mamo, zakaj	tako	sodi.	«Katera mati pa
bo	zapodila sina	od doma, ki	se je	vrnil	živ iz vojske?* le
odvrnila. Ko pa Je bila balkanska vojna na višku, sem jo na razne njene občudujoče opazke vprašal: »Kaj bi pa tl rekla, če bi kdo od nas, tvojih sinov, ako bi bili slučajno Srbi, pobegnil z balkanskega bojišča?* — Sprva je bila osupla, potem se je hitro znašla: »To je nekaj povsem drugega. Srbi se borijo za svojo domovino. Avstrija pa ni nasa domovina.*
Take in podobne izkušnje so me že zgodaj naučile obvladovati samega sebe in zapriratl zunaj doma svoje misli in svoja prepričanja vase. Zgodaj sem se privadil temu, da smo doma povsem drugače govorili in sodili, kakor je bil običaj govoriti in soditi zunaj doma, v šoli ali v uradu. Ker pa Je bila vsa naša domača vzgoja obrnjena proti lazi in proti neiskrenosti, smo se Jaz in moji domači kmaiu privadili temu. da smo nasproti ljudem, ki so bili drugačnega političnega prepričanja kakor mi, čisto preprosto molčali. Taka »sola diplomacije*, ki smo se Je začeli učiti ze v balkanski vojni, nam Je prišla prav, ko se Je sprožila prva ^ svetovna vojna-
kr. Pl,
Ravnatelj Pretner je imel kot voditelj c-I'-1:irake .. katere glavni namen je bil, priučiti slovenske o>. j> nemškega jezika, vsekakor v političnem P^tSičJJ^, ? težko stališče. Povrh vsega je bila pod pripri stori nemška osnovna šola, katere «šoldiner». _ P^jal
venec, je bil izrazit io nevaren nemčur, ki je v0.	1,1
okrog po poslopju. Nasproti naši šoli pa ^...^taf^
 -'-O	t-/'-’	jv*.	ivuoiJiuvi	žtaoi	oun t* -	»i
učiteljišče, ki je imelo s svojim dekliškim ^n^ag
iv* jC liliGiU a dVUJUU UCIHIOIVJU*
večje fante morda neko privlačnost, a ki je V01' pj-iP> J
Ihomčl/i /šlzlnn nlr„/w. nnšnn-o »n t>« « 6 „1 « -	;nipffflVC	tl	3* lit
nemški oklep okrog našega ravnatelja in njegove ^ nM Omenjeni prijazni znanec me je opozoril V^Bil
 u 	1	 1___.	t">	_	-	i._.	 i	črkic.
pomembno delo Miroslava Pretnerja zunaj šole- __
Slovenskega dijaškega podpornega društva rti ja
gičnost in organizatorična sposobnost sta ,rn0 jIEi
porok, da je nudilo Slovensko dijaško P	korlst'd«1
revnejšim slovenskim dijakom kar največjo 0gii
zn*
kateri slovenski dijak, katerega starši niso
šti"
za knjige in bi bil moral zaradi tega °Pu£^,štvš
‘V
skozi leta in leta prejemal od podpornega zastonj.
t A
,e 5
Miroslav Pretner je bil poleg tega tudi dvlftereI^ ji i1 Slovenskega planinskega društva (SPD), v jitJ^ti^:
bil prav tako koristno uveljavil. Prijazni 29113 ob.rVieV vedal, da se je Pretner ju posrečilo rešiti 111 0yi ath
rnšfvnni arhiv Iri ero io et.avil rirušt.vn ob nJ «» >
društveni arhiv, ki ga Je stavil društvu ob
na razpolago.	Pisal je tudi	v Planinski	vei,,?^i{ih	,,
je zbudil zlasti njegov potopisni spis o	bene-	pi
precejšnjo pozornost.	pretfld»	<
Odkar so	me bili starši	opozorili, da J® yi
navideznemu avstrijakantstvu zaveden Slovet	^	,
druge izbire,	kot da javno	manifestira	svOJsvoJe,I,d>^V
dinastije in države, če se hoče obdržati na P011^ f Slovence tako pomembnem mestu, me n^g0atr31 f ^ avstrijskega patriotizma ni veš motilo. Sm uj£peP govo javno manifestiranje za previdnostni	A
kot takega pač odobraval.
(Nadaljev1
arrie